Leto XVn.
V Celju, dne 8. julija 1907.
Štev. 78.
DOMOVINA
UrHat jena Schillw1«vl cesti St 3.-kirati, rokopisi	Mra Doplae blagovolit* fran-ne vračajo.	Iskala trikrat na teden, vsak Madcijek, »til in petek ter velja za Avstrijo In Nem?Ho 12 kron. pol leta 6 kron. 3 me«ece 3 krone. Za Ameriko in druge deiele toliko ve?, kolikor znata poštnina, namreč: Nn leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nasočnlna se pošilja upravntftvu. plačaje *e vnaprej.	se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vina kokrat: za večje lnserate in mnogokratno znaten popust.	riev za vsa-tnseriraq)e
		mmAamm nnilnnM Blnwi>nifci TaIimSI BCvINI pniv^M ||9IU ■ UII9RI ■ miM	k«.	
Nemški „Schulverein".
Na praznik ar. Petra in Pavla ae je vršil v Schlinbergu na Moravi 27. občni zbor nemškega .Sehnlvereina". Udelelil ae ga je tndi nemški minister-rojak Prade.
Mora pa vsak razsoden človek očitati ministra Pradeju. da je izgovoril — pač vede — veliko lat. ko je govoril o nalogah .Sehnlvereina". Ali bi ne bilo častnejše zanj in za celi nemški narod, ko bi povedal odkrito, da delnje .Schulverein" za ponemčenje čeških, oaobito pa slovenskih otrok? Toda minister je govoril lepe fraze o omiki, izobrazbi in kulturi, katero baje nosi „Schnlverein" zapuščenim in tlačenim Nemcem ob narodnostnih mejah. Uči nas to dejstvo, da stremljenje .Schulvereinovo" ni lelja naroda, v katerega imenu ae godi. Zato se po vsej pravici niso čutili nemški socijalni demokratje poklicane, da bi pozdravili občni zbor tega društva ali da bi se ga bil vsaj eden udelelil. Tudi to je dokaz, da .Schulverein" ni obrambno
ampak napadalno društvo!
*
O današnjem stanju tega nam najnevarnejšega narodnostnega sovražnika aekaj podatkov. Društvo šteje sedaj okoli tisoč delavnih podružnic s približno lOO.OOo člani. U 1906 in do junija 1907 se je ustanovilo 157 novih podruinic, med njimi 20 lenskih. Na Štajerskem se je ustanovilo 20, Koroškem S in na Kranjskem 6 novih podruinic. Povdarjalo se je še posebej, da šteje Kočevsko, nemška deielica znanih krošnjarjev na Kranjskem, 25 občin, od katerih je 24 kmečkih, in
— 19 podruinic nemškega Sehnlvereina! Kočevarjem v tem oziru vsa čast! Ta vzgled kale, kako je moino majhen narodič organizirati in vpreči v delo za svoj narodni obstanek!
Predno se ozrem na delo .Schnl-vereinovo" na Sp. Stajerjn, navedem naj še dohodke društva. .Schulverein" je imel lansko leto skupno 501.818 K dohodkov proti 410.529 K v letu 1905, torej več za 91.288 K. To so velike številke! Udnina je znašala 221.810 K. na volilih (zapuščinah) ao dobili 102.380 K in darov za 170.641 K. Prodaja znamk, vžigalic itd. je društvu nesla 4183 K čistega dobička.
Društvo polaga veliko važnost aa Štajersko. Za nemško šolo v Gaberju, kjer stannje po zadnjem ljudakem štetju 896 Slovencev in — 215 Nemcev je darovalo 100.000 K. Ta alučaj je posebno značilen za delovanje tega društva. Koliko se je tu govorilo o ubogih .nemških" otrocih, kateri morajo obiskovati slovensko Ijadsko šolo! V Velenju odpre društvo to jeeen eno-razredno ljudsko šolo, v Hrastniku — kjer je baje več sto aemških otrok tadi v jeseni, in to večrazredno naenkrat! Solo v Ljutomeru so razširili, novo šolo postavijo na Sladki gori v emureškem okraju. Društvo je tudi znatno pospeševalo otvoritev nemške ljudske iole v Slovenski KstrieL
Za nas Sloveace pač vtroka dovolj, da premislimo telke aarodaoatne posle lice teh nemškonsrodnik šolskih
postojank ter mislimo tadi na obrambo. *
Velike koriati ao sa nemški .Sckal-verein" potujoči učitelji. .Seknlverein" bo razpolagal v kratkem s dvema stal-
LISTEK.
6asilcem.
Na slavaoatai dvajsetletnici .Gasilnega draitva" v Središču predaval v čast ■rediikim gasilcem gospod nadučitelj Anton Porekar aa Huma pri
Ormotn. Tiha noč nad salom plava, ia nemira čati ni. v aala vse ie sladko spava, sanja mirno brez skrbi. — . • . A glej, nebo se rudeči, iz sela dim se privali Bolestni krik ae oglasi: .Pomagajte! Gori! Gori!* Pomoči kliče glaa zvoni, odkod pač bo pomoč priila? Saj čeear plam se polasti, Vse pogubi, vse vpepeli. A čajte trombe votli glas, ki jadrno prihaja v vaa!
Oprava svetla se blišči: To so poiarni brambovci. Glej! Moi sa moiem skoči v plam goreči razaekava tram. Za svojo varnost on na bara, prav nič ne plali se požara. In kar z rokami moino ni, z brizgalnico nadomesti. Počitka on prej ne poana da alednjo iskro pokonča. — Nevarnost je končana vaa, ves truden kvali zdaj Boga. In v srcn čuti zdaj sladko t, da storil moško je dolinoet Zato vam kličem s odra doli, ki tnkaj zbrani ste okoli:
.Vai s(an je stan preimenit! domovjn vi ste krepki ičit" Caat vam bodi, o molje. Srčnost vala je zastavni Vai akličem z dale vae: Sfr , trikratna vam alava!
M. Komaa.
nima potujočima učiteljema. Koliko koristi taka moč. nam kale dejstvo, da je astaaovil eden teh potovalnih učiteljev sam 70 novih podruinic. Poleg plačanih stalnih potujočih učiteljev pa ima draitvo še prostovoljne potovalne učitelje, kateri agiti. ' in gn priporočajo v posameznih r> *". Ali bi ne bilo morda na mestr se razpravljalo o tem na bodo. skupščini Ciril - Metodove dnilU , bi ne kazalo nastaviti stalnega potovalnega učitelja ali bi pa ne bilo umestno aa vsak aačin ustanoviti institaeijo prostovoljnih potovalnih učiteljev?
Nemški .Schnivereia" ustanovi nadalje posebne delavske podraiaice, v katerih bodo plačevali delavci k večjemu po eno krono udnine. Tudi o tem vprmiaaja bi se dalo pri aaa ■aogo razmišljati
Naj ae aaa navzlic tema agodaema napeha .Sehnlvereina" ae loti malo-dašaoat, temveč moramo iti krepko aa delo! A upoštevati moramo gealo Nemcev, da n« smejo strankarski prepiri doeegati drulbe tv. Cirila in Metoda! _
Politični pregled.
V aeji driavne zbornice dne 1.1 m. ae je razpravljalo o volilni reformi n deželne zbore. V imenu soc. demokracije, ki Je stavila predlog, je govoril poslanec Ndmec ter utemeljeval U tako Bratca predlog. V imenu Slovencev sta govorila poaL Hribar ia dr. Krek, ki sta ga oba zagovarjala. To priliko pa je dr. Krek uporabil za to, da je prav po nepotrebnem Hribarja napadel v drtavnem zboru zaradi njegovega ia njegovih somišljenikov postopanja v deielnem zbora Kranj-skem proti klerikalni preoaaovi delel-nega volilnega reda. Dr. Krak ae je v tvoji skromnosti in resnicoljubnosti predstavil pariaaMata kot velikega .kričaaakega demokrata", ki livi ia dela aa mo sa aarod; dr. Krek ia Slov. ljudska straaka! drug uikdo — vai drugi so sovrstniki ljudstvu. Ta pošteni .krščanski demokrat" je pozabil povedati da je ajegova stranka huda preminiti delelni volilni red tako, da bi bila uvedla splošno jednako, tajno in direktno volilno pravico za kmečko, meščansko in delavako begalo — 10 mandatov bi bila pa dala 100 velepo-sestnikom kranjskim! To je dovolj aa pametnega človeka. Taki ao ti .krščanaki demokratje" a L. S. na katerih očitne in tajne zvezo z veleposestniki z najvišjo aristokracijo in cerkveno hierarhijo smo te večkrat opozarjali svoje
čitatelje ter -povdarjali. da je njih demokratizem samo pesek v oči Ija-bezen do ljudstva le na jeziku, stanovska sebičnost in koristi rimske cerkve in njenih aristokratskih in dragih stebrov pa edino gonilo vsega njih političnega delovanja. Tako je tem bojem za reformo volilnega na Kraajskem po klerikalnem optn. Ta boj v parlamentu začet, nadaljuje morda isti dr. Krek ali pa kdo drag v njegovem imenu v .Slovenca" od sobote. Članek je napisan .Reforma naprej!" je pa kvinteeenca toploglave bahovosti in skrajne duševne surovoeti. Priporočamo ga vsem, naj si ga pazao prečita jo — ia naj sodijo sami Ce nam bodo ljudje a tako na-obrazbo, s takim razumom ia tako dalo delali naie reforme — potem pač naš konec ia Ialibog aeiaatai sramotni konec ae more biti daleč. No aad jamo ae, da se hoda vae, kar je v aaroda zdravega, uprlo tej kugi ter napravile koaec tema večnemu ia siateautičaemu kvareaju narodove dale ia srca — v imena vere, krščanstva ia demokra-
Hrvatska delegacija ae je vrnila iz Badimpette v Zagreb, kjer jo je aarod svečano sprejel. Na postaji ia pred postajo je bilo zbranega aa 40 tisoč občinstva. Predsednika hrvatake delegacije Medakoviča ao dvignili aa rameni ter ga naaU it postaj« Govorili so zastopaiki meščanstva in poslanci Medakovič je dejal: .Borili ae bodemo dalje ia do konca, mirno ia doatojno kakor do tedaj." — Hrvatje ao lahko mini razkrinkali ao Madiare ia nasUstvo, katero ao doaedaj izdajali kot svobodoljabaoat pred celo Evropo. Val veliki evropeki narodi so Madiare kot sovraiaike svobode ia kot grda aaailnike spoznali, veliki listi evropski tvare Madiare, aai v avoji zaaleplje-aoati ae gredo predaleč, ker bi ae v avoji nenaaitaosti ia v svojem tiranskem ponaiaaja proti Hrvatom ia proti nemadlarskim narodnostim lahko uai-čili Svetovno združenje — .Svobodne misli* je hotelo letna septembra meseca sklicati kon/ea v Budimpešto. Badimpeštaoski odbor Svobodne misli ja pa odklonil voditi priprave za ta shod, ter utemeljil svojo odktoaitev s tem, da ae svetuje prijateljem svobodne misli .da bi zborovali r deieli nasilnosti". Skoda sa kodo vddetili E. Haeckl, Maksim Gorki in Lombroeo.
Hrvatski sabor bode sklican sa 11. t m. da vzame aa znanje poročilo hrvatske delegacije o dogodkih v skupnem ogrsko-krvatakem parlamenta. Pravijo, da komisar Faček ali ban Ba-kodcaa; ne bo imel karale stopiti pred hrvatski sabor, kateri bi (a postavil
Mu zatožno klop. ker j« oftkodovsl aamootojnoat hrvatske države a tem. tla je prevzel od ogrskega ministra \Ve-kerla nalogo, izvajati na Hrvatskem nkaze ogTake vlade r namenom Airili ■a Hrvatskem idejo enotnoati madlsr-ake države, mesto kakor to nagodka pravi idejo zveze hrvatske in ogrske države, kol ravnopravnih zaveznic. Petek ksni nabor rszpsstiti ter razpisati nove volitve. Kaj si hudo on in njegovi madžarski gospodarji s tem ns boljem. ne vemo. V novi asbor pridejo psč sami opozieijonslri.
a
S tem da je hrvatska delegacija za-pestila sknpni ogrsko-krvstski parlament pred glasovanjem o S 1. zakona o slsžbeni pragmstiki za železničarje je vzela temn zakona pravno moč za Hrvatsko. Nagodba pravi, da mora biti vssk zskon veljaven v obeh združenih državah sprejet soglasno po zastop-nikik obeh držav. Hrvatske delegacije ai bilo pri glasovsajn o tem zakonn v parlamenta, zato ne more imeti pravne moči na hrvatakem ozemlja.
Dopisi.
I« Laiktfa tr««. Na naie
zadnje poročilo, v katerem smo vpra-iali tamošnje vodilne kroge, kaj je z bralnim draitvom, prejeli smo sledeči dopia:
Bralno društvo životari in skrajni čas je že bil. da je ..Domovina" opozorila merodajne narodne kroge, da se ca društvo pobrigajo, sicer bi bilo popolnoma zaapalo. Imamo nekaj čaanikov naročenih, ki se nam kmetom vsako nedeljo razdele. ali to je vse. Samo ena oseba je pri aaa. ki se tntdi ta draštvo. namreč tajnik, ki pa vsega aam ne zmore, drngi odborniki ter ndje pa gledajo od daleč, kako se samo eden tredi. sami n« store ničesar in ae vesele. da je tak lep »mir božji"1. Na eni strani je torej kriva nedelavnost odbornikov ter nuov in naiih visokih glav. da društvo gre h konca, drngi in glavni vzrok je pa ta. da drnitvo nima svoje lastne strehe. Bralno drnitvo je sedaj tako srečno, da ima sVoje prostore na hodnika »pivnice § 11"! j Postavljena je na mostorta ena miza, na njej par papirjev, ob nedeljah se pri tej mizi dele časopisi — in to je Bralno drnitvo; kje se drage stvari nahajajo, katerih je vendar Bralno drnitvo nekaj imelo, mi ni znano.
To je torej tisto Bralno draitvo, ki je nekdaj tako obiskovane veselice prirejalo, ki je uprizarjalo igre z dobrim uspehom, ki je gojilo lepo petje ia se postavljalo dragim draitvom za vzgled.
Draitvo nima sedaj niti pravega predsednika! Pri zadnjem občnem zbora bil je zbran predsednikom takajinji vikar g. Končan. Pa kakor povsod, tako so tndi tnkaj hoteli imeti duhovniki prvo besedo. Ker ma je bil ..Narodni list" in »Domovina" na poti, je hotel doseči, da bi se vai časopisi razun »Gospodarja", »Domoljuba" in ie nekaj dragih enakih pometali iz Bralnega draitva, če*, da so ti časopisi pogubljivi za bralca, da jih torej ni treba, posebno, ker nima draitvo premoženja. Tej smešni zahtevi se je ves odbor uprl in gospod predsednik je odstopil. Mesto društvenega predsednika zavzel je potem kaplan g. Srebra, ki je bil podpredsednik. Ta sicer ni stavil takih zahtev in draitvo je živelo . . . pa to je trpelo le nekaj časa. Gospod vikar le ni mogel preboleti poraza. Ker ni imel pri društvu več kaj govoriti, skrbel je na drag način, da bi se vendar izvedle njegove zahteve, pa zastonj. Pred tremi meseci je odstopil tudi g. Srebre s pismeno izjavo, da takemu draitvu, ki ne zadostuje svoji
nalogi, da pomaga ljudstva do »mike r. dobrim branjem, ne more on kot duhovnik predsedovati. Društvo je torej brez pravega predsednika ter le eden izmeti odbornikov prevzema začasno predsedniški stolec.
Veliko krivdo, da je draštvo na slabih no;ah. imajo na vesti naši duhovni gospodje. Zakaj bi mi kmetje ne brali tndi drugih slovenskih časopisov. čemu samo »Gospodarja" ? »Domovina" je vendar najboljši časopis, kar ga imamo mi štajerski Slovenci. .Narodni list" pa tndi ni tako pregrešen. da bi pohnjšal katoliškega slovenskega kmeta. Gg. duhovniki naj na? nikar ne imajo za tako zabite in lahkoverne ter naj ne mislijo, da jim vse verjemo brez premisleka. Moje in tndi dragih kmetov misli so. da moramo citati več časopisov, da spoznamo resnico. kajti slišati se mora dva zvona, da se resnica prav apozna!
Vsekako je zdaj treba sklicati občni zbor in čadim se. da se tega do sedaj ie ni storilo. Kakor kažejo razmere, bi imelo drnštvo dovolj življenjske moči. le voditeljev manjka, ker se nekateri odtegujejo delu. Upati je, da se bodo tndi ti posvetili bolj Bralnemn društvu, ako se jih voli v odbor.
Ker nima draitvo pravih pro-stoiov, bi svetoval, da se obrne odbor na g. Klsbacherja s prošnjo, da bi on v teh slabih razmerah priskočil društvu na pomoč in žrtvoval eno sobo. Tej prošnji bi g. Klsbacher gotovo ustregel, kolikor ga poznam. k ;r ima na razpolago veliko sob. S tem bi storil veliko dobroto Bralnemn društvu in mi bi mn bili hvaležni.
Ako bi torej bilo za sobo poskrbljeno, v kateri bi se lahko vršile tndi pevske vaje, potem se bomo pa zopet lahko pokazali svetu, da še živimo in naprednjemo. Torej z veseljem na delo. z upom do zmage!
Naroden kmet.
Is Padarada. Do sredi meseca aprila t. I. je bila pri nas navada, da so se plačale pogrebne pristojbine grobarja in duhovniku po pogrebu. Tisti čas pa si je zmislil naš »samodržec** g. Matija in oznanil, da se ima prostor za grob 3 K. kopanje jame 4 K in .stopič" l K (skupaj 8 K) plačati koj tedaj, ko se bo priila naznanit smrt; dokler to ne bo plačano, ne bo Grobar kopal jame; kajti pretečeni teden v torek se je ob groba rajne M. Dobrave grdo preklinjalo, ker pijani (?) pogrebci niso hoteli grobarju izplačati 1 K za »stopič" (to je kol, ki ima vžgano neko številko, ki se postavi koncem groba.) Teh stopičev pa dorihdob ni bilo ter tudi v naiem okraja nikjer niso v navadi in je torej to novotarija Vaupo-tičeva.
Prva, ki je umrla v čaan »nove postave" v podnrediki fari. je bila naj-premožnejia posestnica v križki občini M. Godler. To je bilo 8. maja zvečer. Drago jutro (bil je ravno praznik) je iel eden izmed sinov naznanit v žup-nišče smrt in prosit, da bi bil pogreb v petek popoldne (10. maja), v soboto pa črna peta maša. Župnik je določil, da bode oboje v soboto zjutraj in zahteval, naj plača 8 K.
Ravno prejinji večer pa sta bila pri Godlerjn križki iupan Moškon in in tajnik Kostajnšek na agitaciji za dr. Korošca in rekla, da nikakor ni treba plačati od »ležišča", obrabe orodja in .stopiča". ker je pokopališče last podsredike občine, in ta še ni videla vinarja od vseh kron, kolikor jih je pobral župnik za grobni prostor, orodje pa je lani kupil gorjanski župan Cerjak, stopič pa ie groša ni vreden. »Vsega tega prej ni bilo, mi se držimo le starega reda", sta govorila.
Sin rajne je prijazno rekel in se že držal za žep, da bode že plačal od jame. za stopič pa menda ne bi bilo treba. Župnik: »Marš ven. le pojdi, le ven, le ven! AH niseiu oznanil, da se ima vse naprej plačati?" Zdaj je bil sin — Alojz mu j" bilo ime — voljan vse plačati in rekel: »No, bodem pa plačal vse. če ie ravno mora biti". Župnik je pa naprej rohnel: »Nič. v mrtvašnici bo ležala. 2andarjem bodeš plačal".
Ko se je drugi dan zvedelo, da res ne bodf grobar kopal jame. je šel Alojz v Kozje k dekanu in potožil vse. Ta mu je dejal, da ni treba plačati pogrebnih pristojbin naprej in če ne bode pustil župnik jame izkopati, naj pride samo k njemu (dekanu.) V soboto U. maja. ko so prinesli rajno — med potom je baje od krste že teklo — ni bilo nikogar nikjer. Seveda je bilo razburjenje splošno. Eden izmed sinov je stal pri cerkvi in klical: .Kakor v Ricmanjih tako bomo mi mater pokopali." Sli so potem sinovi v trg iskat orodja, da bi sami izkopali jamo. hčere pa h kaplanu (župnik sc je odpeljal v Zagorje spovedovat) za božjo voljo prosit, naj da jamo skopati in jo blagosloviti. saj rade plačajo ne samo s kron, še več. če je treba. Kaplan je vzel denar in zapoveda! grobarju izkopati jamo in ko jo je izkopal, jo je blagoslovil in ob 9. nri dopoldne so zagrebli Marijo Godler.
Tako so pripovedovali soprog rajne, hči in dva sinova. Na vprašanje, če ga je res kateri trian nagovarjal, naj ne plača pogreba, je odgovoril sin Alojz, da kdor bi to trdil, bi grdo lagal.
Triane župnik sedaj grdo črti in jih blati s prižnice. To pa samo vsled tega. ker so razun dveh izjem vsi napredno volili, ne oziraje se na njegovo prigovarjanje in prošnjo raz lečo.
O »delovanju" in življenju žnpnika Vaupotiča pa bomo še izpregovorili, da bodo videli v Maribora, kakšnega dušnega pastirja imamo mi Podsredčani. Seveda bomo radi tega .neverniki" in »framazoni". ker nam je potrpljenje že minilo in moramo nečnveno postopanje tega župnika javno obsojati in proti njemu tako nastopiti kakor zasluži. Škandal in sramota je. da pusti g. škof takega človeka na opravičeno nevoljo faranov in vkljub njegovemu obnašanju še na fari!
Kpttsvaki «npImmMi „«•-vsntkafa Baspodarja" z dne 27. junija mi podtika dopis od Sv. Trojice tik Slatine v »Narodnem listo" z dne 21. junija ter glosira: ». . . tudi je laž. da je neka gospa A. .ložka hotela s srajco podkupiti; on si jo je pošteno zaslužil. Menda bi srajco rad imel tisti štndent. ki se za premnoge dobrote zdaj tako hvaležnega skaznje. Sploh si je ta človek v glavo vbil. da mora ljudi hujskati zoper duhovščino... Tndi duhovščina ne bo hodila vprašat tega študenta ali Knšca. o čem naj govori v cerkvi ... Ali ni na primer duhovščina nekega študenta 5 ali 5 let zastonj pitala v semenišču? Ali ni pri duhovnikih »tehtal" in tndi dobil podpore? Sedaj se pa tako hvaležnega kaže ? . . ."
Dopisnik pripada tistim čudakom pri Sv. Križn tik Slatine, ki so že par let čisto resno zaljubljeni v misel, da ne zna nikdo drngi z moje domovine napisati in priobčiti njim neljubega članka nego jaz. Z napadenim dopisom namreč nisem v prav nikaki zvezi, ne morem z gotovostjo niti reči. kdo je gospa A., kateri se očita, da je hotela s srajco podkupiti nekega Jožka, nekatera mi nejasna osebna namigavanja v dopisu pa sploh obsojam. Toda »Gospodarjev" dopisnik je hotel pobobnati na svoj izredno fin takt in na svojo kipečo krščansko ljubezen, in jaz mu
to veselje iz srca privoščim. To stotf^ tem lažje, ker vem. da je kmet v spodarjevent" dopisu fingiran: ^ kmetje so olikani in ne oponašajo tj. česar, najmanj pa darov, ki jih ^ darovali oic: ker sem prepričan. <]4 dopisnik ni g. kaplan Krajnc, ki g* zelo spoštujem, in ker mislim, da tadi moj bivši prijatelj g. kaplan Zolgar nima dopisa na vesti . . .
Kot drugošolec. ki nisem poznal ni življenja ni sebe, so me vtaknili starši v semenišče, ki sem ga dve leti pred maturo zapustil, ko sem ae prepričal. dn ne morem služiti njegovim namenom. Račun semeniškega .pitanja" smatram kot svoj dolg. ki ga hočeš vrniti: kdor pa zahteva, da bi moral zaradi svojega bivanja v semenišča žrtvovati svoje prepričanje, zahteva preveč, ravno tako preveč, kakor bi preveč zahteval e. Zurraan. če bi pritiskal na,tega ali onega, katerega je kot dijaka podpiral, da ne sme delati politike »Slovenskega Gospodarja!" — Tisti duhovniki, pri katerih sem kdaj .fehtal". naj se slobodno oglasijo za povračilo! Dijake opozarjam, da je boljše dobiti od matere batine, nego jo pa ubogati in se iti v farovž in kapla-nijo poklonit ali poslovit, potem pa poslušat oponašanje, da si »fehtal".
Naslov .študenta" pozdravljam z veseljem: faktično hočem pa ostati vedno štndent in študirati vse nove pojave svoje stroke; k formalni dovršitvi študij pa mi je čestital rektor dunajske univerze že lani pri promociji ter iman. zavest, da sem se poslovil od formalnega študentovstva vsaj tako častno kakor kak kaplan brez mature, pa najsi |>ostane na jezo sobratov z-maturo potem tudi nadfajmošter.
Na Dunaju, dne 1. julija 1907 .Študent" dr. Fr. Kidrič, biblijotekar v slovenskem seminarju. S«. Amm m Krtwkir|a. Da naši in drugi ljudje po Sp. Štajerjn vidijo, kako neizmerno se lahko z nemščino osmešijo, kaže dopis znanega štajercijanca okr. šolskemu svetu v Cmureku:
Valentin Schuman grundbesitzer in gemeinde Tribein Ortschaft \Vatsoh-kau chaus Nr. 7 Melden gechorsam dass raeine Kinder die schulle besuehen St. Ana Krichenberg nnd sind nach den erlasse dess Landesschullrates vom 28 '7 jare 1H99 z 5720 nach St. Ana Krichenberge eingeschnllt. Nach St. Benekten ist weit die Kinder gehen lVa Stund aber načh Ana baben Vz Stnnd zugehen. Ortschaft Watschkau schnn liingerezeit die schulle Kinder besnehen vor 50. .Jahre schnn von mehrere chause als bin jetzt frei vor 50 Jahre Josef Reischp, Dominik Po-lanetz. Josef Jagritsch ganze orschaft Watsckao Nach St Benedikten ist auf einmal gros.se nrasser bei regenbrncfi. Oft mal grosse waser furt tragen pruken und liingerezeit wasser stehen. Wege fas« ortschaft Watschkan von alte zeit die schulle besnehen St. Ana in Krichenberg dass sie die Kinder nicht getanen. Nach St. Benedikten ist ein langeral nnd in winter ser kalt in somer die altern furehten wersa Kinder wegen grosse wasser ganz biss St. Benedikten sehtehen oft mali.
V.ilentin Schniuan ist ein grosse deitschnazional nnd Sozejaldemokrat; Ich haben zweimal der her Kaplan Lorentschitsch angezeigt nach den chaben biten. wegen schprach lere deitsch lesen schreiben reehnen auf deitsch Regileon weniger und s. w. Bein Ortschulrat sind heksen Klerikale und Windischnazonale. Jetz mechti deitsch nazional weg bringen in schnll, ist schun plaz farso meiue Kinder ich sorgen in deisch belerung nnd schnll.
am 6. .Tnni 1907 Watschkau Valentin Schuman, deitschnazionaL
Die gemeinde Tribein Ortechsft tTstscbksn >11« jar zallen per 36 krntncn verss boli scbulchsss repe-nraag s»len uch ao bia aadaro j, pfar besitzer jett nt aicht bememen die chillte gemeinde in« aach SL Ba-oedikten in plar aad die kllfte ge-aeinde nnch St. Ann venn iat zn be-zilea vaae zallea jedem «1 die gemeinde Rotschizen anch so zelen die gsnze gemeinde ist in beznhlen bein Benedikten oder beim St Ann rer scbnlhanss zaklon nensma po nnr die Kinder Schullebesachen naeh St Ana Kriebenperg nnd one schtreitnng war (rei eine neige Sebulhans banen 5. klasa trage nm kosten die gemeinde Boteehitsa and gemeiade Tribeinchillfteu so al in pfar besizer »sr. srn D Jnni 1907.
Vslentin Scbumu.
Slovenske novice.
Šlgjgraks.
' — Ciril -Metodove slsrnost r Ce|jn se je včeraj t ozirom ns precej dvomljivo vreme in tnnnnje prireditve ie doksj dobro obnesls. V popoldanskih urah je napolnilo celjsko občinstvo iu gostje iz Laškega trga, Mozirja. Št Jnrja. St. Pavla. St. Petra. Vojnika. Vranskega in Žalcu prostorno dvorišče .Narodnega doma", kjer se je vršil koncert .Narodne godbe* — zvečer pomnoiene z godci iz Zidsnega mosta na 40 mot. Stregle no gostom prav pridno narodne dame. Opazili smo v šotoru za jestvine gospe Milan Detičkovo, Schauerjevo. dr. Stikerjevo ia gdč. Zanierjevo, v šotoru ta pivo gospo Hebekovo in gdč. Jarmoškovo, pri sladčicsh ps gospo Vohovo in gdč. Bsnovo. Oregorinovo. Megličevo' Piš-kovo in Simonišekovo. Stregle so gdč. Miklavčevs in Tovornikove. prodajale ao sokolske dopisnice in dopisnice za šaljivo pošto gdč. rigler, Repinšek in doti, pri guljažu. zs ksterega je napravil g. Joro Detiček originalen in krasen reklamni plakat, sta gospodovala gospa Mirnikova in g. Juro Detiček. oba v krasni madžarski narodni noši. Najboljša prireditev je bila gotovo vsa a smrečjem opletena vinska klet; tamkaj je bilo dobro biti! Gdč Dora Berg. maunova in gdč. Seračeva so tam prodajale dobro kapljico. Da bo zoaten prebitek, se je zahvaliti velikodušnosti g. Zuierju iz Št. Paula, kateri je daroval 200 steklenic izvrstnega pekr-čsss, jeruzalemca in refošks. Za kadilce sta skrbeli gospodični Miklavčeva in Sernečeva.
Zvečer smo doiiveli prvič v .Narodnem domu" oriej. Posebno priznanje so si pridobile sestre Barrison in bratje Hallodrion, posebno ko so nastopili skupno in zapeli .žalostno balado". Aranierjn te točke vsa čsst! Radi pomanjkanja prostora se ne moremo spuščati v podrobnosti, le toliko še bodi omenjeno, da je splošno ugajala Mias Monka in krasna spoved gospodične Vrečrrjeve in gosp. R. Salmičs. Besedila tali bog v ozadju dvorane nismo mogli raznmeti. Ds je imel naš celjski orfej tndi v atleta, komičnih starkah. Lordu Muckj ju in originalni Elviri svoje velikomestne senzacije — se razume samo po sebi. 31aihno neokusna je bila. zadnja točka.
— Is Celje. Ni nam ugajalo, da smo videli včeraj v kleti .Narodnega doma" jeruzalemca v steklenicah od nemške vinske tvrdke iz — Rrucka ob Mori! Potem se ni čuditi, du leti rino n. pr. kletarskemu društvu v Or-■tožu. raznim slovenskim vinogradnikom .* v Središču, Ljutomeru itd. in še povrh tega — pristno ljutomersko vino! Ako •• kaj tacega godi na zelenem lesn. —
—	Mesto Celje tida ia sapravlja vss jsvnn dela v lastsi režiji. Ker pa sede v stavbenem odseku sami atro-kovnjaki, tato te ai čuditi, da se gospodje smirsj zmotijo in prekoračijo proračune- Stavijo sedsj stranišče v mestnem vrtu in še pri tej malenkosti morajo prekoračiti proračun ta — 380 K Proti tema — strokovnjaikemu delu si pritoisjejo celo ie Nemci ustni, n. pr. nemiks zvess obrtnikov in bsrvsr Ang. de Tomu. Mordn se zdnni tudi v v Celjn in psde nemška klika, ki gospodari sedsj na celjskem nuuntratu.
—	»Nemška* meičaaaka šola v Celju je štela po narodnosti 57 slovenskih. 35 nemških in 8 drngorodns učenca. Torej polovico Slovencev! In te slovenske fante poučuje v slovenščini znani — Kresnik! Ob tej priliki si ne moremo kaj, da bi ne opozorili našo javnost na staro našo zahtevo: na Spod. štajerjn potrebujemo krvavo slovensko meščansko šolo!
—	„Vshtariea* izvaja iz tegs. ds se nista udeletila vseučiliška profesorja — dr. Korošec (častitamo!) in dr. Stre-kelj manifestacijskegn shodu za slovenske srednje šole in vseučilišče v Gradcu, da slovenski narod ne potrebo je omenjenih uvodov, ker omenjena gg. profesorja ie poznata naše kulturne potrebe. Ne splača se odgovarjati u to nemškutarjem v Rotovških ulicah; toda vprašamo gg. profesorju, ali je bilo potrebno dati nasprotnikom tako oroije v roke.
—	Naie ilviaorejee opozarjamo na današnji gospodarski čluek o .rdečici" iz peresa izbornega strokovnjaka.
—	Teharje. Naša novn inpnu cerkev je dobila včeraj štiri nove zvo-nove, težke 44 met stotov. Vglašeni soc — e— g — u. Včeraj jih je bluoslovil predpoldan g. ikof Napotnik. potem pa so jih potegnili v zvonik nove cerkve. Ker je bil lep dan, je prišlo mnogo ljudstva od blizu in duleč.
—	.Hlevenčevl" uredniki poznajo imenitno štajersko zemljepisje. Pred kratkim so prekrstili naš lep slovenski Kram v Krajhajm, sedaj pa je doživela isto čast narodna občina Mum pri Ormožu. .Slovenec" jo je prekrstil v .Kumberk" (po nemškem .Kulmberg").
—	Logar se je zopet pojavil v Dolu pri Hrastaiku.
—	b Motlrja. Vodja tnknjšnje politične ekspoziture, pl. Supanchich, je šel v pokoj v Gradec. Mož ni storil veliko dobrega niti veliko slubega, ker je bil zelo dostopen tujim vplivom.
—	Is dorejeuvlnske doline. V .Domovini" z dne 3. t m. se gospod lg. Zavolovšek hoče umiti s tem. da imenuje dopisnika .dopisana lažnjiven in obrekovalca" ter rupiauje 1000 K nagrade tistemu kdor dokaže, da je v direktni sveži z nemško tvrdko Stein-klauber. Omenjenemu gospodu bodi povedano, da nikdo ni trdil, ds je v direktni zvezi, smpak le samo. ds naročaje zs kmete opeko, doksžemo ps Ishko kdo je dobil opeko, ds jo je omenjeni gospod od Steinklsnberjs naročal, oziroma velel naj se tam naroči. Gorjue.
—	Obsojen je bil radi nedovolj-nega popisovanja glasovnic župnik Kern na Spod. Avstrijskem v 300 K globe. Koliko duhovnih pastirjev bi bilo pač obsojenih pri nas, ako bi prišlo vse njih .delovanje" ob zadnjih volitvah na dan in pred sodnijol
—	Dr. Ploj si je ogledal v nedeljo, dne 30. junija pogoriščo v Zdr-gonji vasi in Mihovcih ter obvestil ljudstvo, da bo stavil v državnem zboru nujni predlog za podporo revuim pogorelcem. Šel je tudi do štaj. namestnika, da se dovoli pogorelcem podpora iz podpornega zaklada za njme in nesreče ter bod' storil potrebne korake.
da bo prišla tadi od cesarja kaka podpora. Ob jedaem se hode tadi potrudil doseči. da bodo poškodovaai u letos prosti orožnih vaj-
—	Slav. Bistrica dobi tvoj .Narodni dom*. PosojOnični odbor j« dovolil it v to svrbo 30.000 K.
—	Pogorelcem v Mlhavdh la Zdrgoajl vasi je daroval g. dr. M. Ploj, driavai poslanec, 50 K. V imenu vseh prisrčna hvsls!
—	Sv. Dnh pri Lečaaah. V nedeljo, dne 30. juniju 1907 so se hoteli peljsti trije fentje — Jurko, Gnčuik. Vab — v majhni ladjici (ranči) od postaje 8v. Lovrenca n. k. i. do gostilne Sturm. Že blizu Šturmu p* se njim je Isdjica prevrgla in so vsi trije stonili.
—	Tate je peblle zsdnjo sredo tndi vinograde po Halozsh. Psdlo je je toliko, ds je bils pokrajine ves dnn pobeljene. Ubogi Hnložsni! Lsni jih je toča tepla, letos sopet!
—	Skof la toča. Zadajo sredo je toča zelo hudo pobila haloike vinograde. Isti dan se je mudil gosp. ikof Nspotnik pri Sv. Trojici v Halozah radi vizitacije župniič in birme. Ker je tndi pred šestimi leti pobila toča vinograde ravno o priliki škofovega obiska, pravijo kmetje, ds .dele" sigurno škof točo ia da ga v bodoče ae bodo več sprejeli v turo, ds jim ae nupravi škode.
—	b Otmsts. Tsksjšsji orot-niiki postajevodja g. Prediksks je ujel nekega Arnoša iz Lahonec, kateri se je klatil tod po okolici ia uprizoril več nnsilstev. ter gs izročil okr. sod-niji V Ormožn.
—	Razpisano jo mesto nuduči-telja na Ranču pri Ormoin (trirez-redna šola in II. pl. r.), nadalje ste razpisani mesti učitelje in učiteljice na šestrazredni ljudski šoli v Št Vidu pri Ptuju (3. pl. r.). Prošnje je treba vloiiti do 31. t m. nn dotičae kraj ne šolske svete.
—	Shod v Ormoin, kuteri se je vršil tam 30. janija je bil baje brezpomemben. Tako pišeta .Slovenec" in .Slov. Gospodar". To je lahko rečenu. a prav slaba tolažba. Ob jednem se hočeta oba dnhovniikn lista prikupiti našim župuom in posestnikom, ime-nnjoč jih pristaše neke dehovuiike zveze, katore pa mi ee poznamo in jo tndi enkrat zn vselej odklanjamo, ker hočemo biti v političnih zadevah samostojni. — Liinjivemu dopisniku ..Slov. Gospodarja" v Ormoin pn pri-jsteljski svetujemo nuj molči, ker ima na svoji klerikslai glavi zelo mnogo mula! Ako bo še dalje lagal o nu in psovsl, pride v ksjho!
b Ormoža. V sredo je bil žulosten du za naš okraj. Toča je pobila veliko vinogradov, najbolj je zadet Hnm, kjer je toča v goricah na pedenj visoko ležala. Zelo veliko ikode je napravila na polju, iito, ie zrelo, je popolnoma omlateno, krompir itd. uničen Kakor slišimo, je tudi r Halozah, Za-vrču in Križovljanih ta du točo veliko škode napravila. Stari ljudje pravijo, da HO let ne pomnijo, da bi toča ns poljn toliko pokončalo.
b Ormoža. Poročali smo nedavno, da je pozdravil g. sodni svetnik dr. Presker g. škofa v nemškem jeziku, ko je prišel v Ormož. Ker se je ta notica razumela v nekem oziro oapačno. dostavljamo, da je storil to g. sodnik kot reprezentant c. kr. okrajne sodnije v Ormoža in ne kot zastopnik tamkajšnjih Slovencev.
—	Hnm pri Ormoin. Občinu je že poslala odposlustvo k c. kr. ptujskemu okr. glavarstvu, da di urad.to pregledati in oceniti škodo. Tudi se je že gosp. nadučitelj Porekjr obrnil v imenu hudo prizadetih prebivalcev na poslanca dr. Ploja, da stavi v držav-
nem zboru nnjai predlog za odpomoč. — Po toči prisadete občiae so Hnm, Loprčiee. Fraakovd, Psšenci. Šalovci, Obrit, G rabe. delom Središče ia V> draacL
—	Ham pri Orsetts, Čitsmo v
.Slovencu" štev. llifc da tta vlotils državna poslucs Roikar ia Piiak r državnem zbora — najbrže ie v četrtek nujni predlog u podporo po toči hudo prizadetih posestnikov v .Ksmberka' in Frankovcih. Ne rečemo, da niso naši posestniki pomoči potrebni; ali tako naglo in brez vseh podatkov vlagati predloge — to nam bo več škodilo ko koristilo. Vrh tega so občiae Poieuci. Obrit, Si lovci. G rabe. Središče in Vodruci tudi hudo priudeti. Čudimo se gg. poslancema, da vlagata nujne predloge, ne dn bi dobila do-voljnih informacij! Žal, da to u tisto novinsko .delavnost" .Kmečke zveze", ki je v tem slsčsjs obrnjeu proti dr. Ploju. Poslucs Pišek in Roiksr kujeta še iz tako teike nesreče politični kspital u škodo prizadetih občin! Tuko lsiipomoč in .u-stopuje" obsojamo ia aajodločnejie zavračamo. Upamo pa, da stori gosp. dr. Ploj. ko bo imel potrebne uradne cenitve in podatke od nu v rokah, kolikor bo največ mogel, u nu! Mi radi tegs sdsres gospodarski pogin jamo!
—	Na Cveaa je imeaovus gospa Marija Marsa poštnim ekspedijen-tinjam.
—	Bapaat ob čua letve hoče doseči tsdi zs Avstrijo poaluecMalik. Na Ogrskem je namreč dopnst kmečkih sinov vojskov ob čssu žetve nsvnden.
—	Priae Danilo prestolonaslednik črnogorski biva s svojo ieno v Fraa-čiškovih kopeljih na Češkem od koder dela večje izlete po deieli. Za čau vseeokolskegs zleta v Praga gaala je tega dičaega črnogorskega sokola arču ielja v nemiki Čkeb. kjer ai je ogledal vse nemške snumenitosti T mestnem museju ter izrazit nsd tem svoje kneije zsdovoljstvo! — Nemce je to silno veselilo, ds je prišel črnogorski prestolonulednik u slavnostnih dni rajše v nemško-nacijonalni Cheb nego v slovansko Prago. Na vseso-kolskem zletu ni princa Duila prav nikdo pogrešal in njegova prisotnost bi tem slavnostem ne mogla sijsjnosti in prisrčnosti ne dodsti ne odvzeti. Čin sam na sebi je pa značilen u črnogorskega .sokola*. Ali stoji morda pod pantofeljem svoje soproge meklen-burženske priuceeinje Jute?
—	Shod poitarjev Ig oicljutor
ae je vršil, kakor ao ie poročali časopisi, v soboto 39. roiaiks ob mnogo-brojni udeležbi v dvorani hotela .Ili-rija*.
Na shoda se je sklenilo, razpustiti staro društvo poitsrjev ter ustanoviti novo. To društvo bode imelo sedet v Ljubljani ter pod svoje okrilje shiralo vse poštarje, ollcijsnte in uptranto Kranjske in Primorske
Sedanja deželna sveža oflcijantov in aspirantov s sedežem v Trsta prevzeme pa vse poštne uradnike v Istri in ns otokih.
Du ustanovitve novega drnitva naznanil se bode pravočasno po vseh časopisih.
Dolžnost vsskegs poštnega uradnika je, udeležiti se tega preimenitnega zborovanja. Pojaanila daje: Krajni odsek poštarjev in oflcijantov v Ljubljani.
—	Pozi t slavonskim skladateljem! .Glasbena Matica* v Ljubljani je sklenila aovembra meseca ob obletnici smrti Simona Gregorčiča prirediti velik in lep .Gregorčičev večer*. Da se pa U večer čim lepie proslavi, treba nam novih lepih skladb
u besede slavnega našega pesnika in narodovega ljubljenca. V to tvrho ae obrača ..Glasbena Malica" do rab slovenskih skladateljev, naj ji vsaj do začetka meseca septembra t I. dopoS-Ijejo. če imajo kaj novih, ie ne objavljenih skladb aa Gregorčičeve besede, v prvi vrsti mešanih zborov, pa tndi rnoikik ali pa samospevov in dvospevov. vokalnih ali s spremljevanjem klavirja. .Glasbena Matica' je pripravljena vredne skladbe primerno nagraditi.
Odbor .Glasbene Matice."
Gospodarstvo.
Rdeftt ali perela bolezen pri praAltlh.
Meseca julija. avgnsta in septembra najbolj razaaja pri svinjah tako-zvana rdečica, ki provzroča vsako leto na stotiaoče škode. Pred njo ni varen noben kraj in kaj posebna prijateljica je mokrih, zadnblih in temnih hlevov. Pozna jo vsak Živinorejec
Navadno zboli p rase, ker ntije hrano in vodo. ki so jo okaiili na rdečici oboleli praiiči. Kri. meso, blato in voda bolnih svinj ima naareč v sebi kal bolezni. Kal rdečice pride v čreva in od tod v kri. kjer ae raz-plodi in provzroča bolezen. Včasih okaii kri sicer čisto zdravih sviaj nmazan rezar z nesnažnimi noži.
Da v aašib krajih ta bolezen tako divja, ao Ijadje največ sami krivi Ko avinja zboli napeljnjejo ji teloh ter jo aaiejo a vsemi motnimi mazili. S takim ravnanjem k večjem ie lalje oknlijo drage iivali v hleva. Velikrat pegiaolo p rase saai zakopljejo. Ostala obolela, zvinjeta naglo pokoljejo. Meso razdele po rasi med znance in prijatelja, misleč, da ae na ta način reiijo večje neereče. A kaj je poaledica nji-kovega ravnanja? V najkrajiea časa je okalena cela vaa! Vaičani naareč ae niijejo sami aeaa marveč so Mi preiiči kolikor toliko deielni te dobrote. Že pomije zadoetajejo, da zbole praiiči — Mot poginolo aviajo pre-aalo globoko zakoplje. Živali jo odkrijejo. Svinje, ki ae paaejo okoli mrhovine. obolo — Pastir videč sviaje obdelovati arko, vrte jo v potok. V vaaeb, U napajajo iivino a to vodo, se kar čez aoč pokale rdečica.
Lahko hi ie na stotine alačajev aa vedli, kako ae valed neprevidnosti kalna bolezea Mri kot ogeaj. Reči aoraa, ia eo si tiriaorejei saai eeki največji aovralniki ia ia ae iaajo ta rdečo boleaea v veliki aeri ediao le tvoji aevedaotd ia Itkkoaitelaoati zahvaliti Keeto, da hi takoj, ko zve, o rdeči bolezni, lato naznanil aa ta-paastvo, ravna vtakdo tvojegiavao. Mesto eakrti iaa zato bolezen nako leto v hleva ia aeato, ia aa pri ajefc ogeaj astari, gori cela vaa, gore cele pokrajiae!
V saisls poatave jo c kr. okraja! tiviaosdravalk določea zato, ia je v alačajih Uvinike kage aajboljii prijatelj ia tvetovtlec živinorejca. Po-etave o kainib boleznih iaajo naareč aaaea varovati Iivinorejca večjih itgab. Od gUvarat-a aa lice aeata poalaai c. kr. tiviaindravaik pa aora akreaiti ne podrobno, ia kago oaeji ia catra. Vn njegovo opravilo gre aa driavae itroike ia drage ikode iivinorajec aiaa, kot da ia aorda atrokovajak ie reli aekaj žlviae. Zatorej: Kakor kitro ividii, da te je pokazala v trojem kleva rdečica, aaaaaal Ja taha|
I Vsako zatajevanje, vsako-skrivanje je tn le nova škoda, nova nevarnost
Poleg tega naj pasti vsakdo živi-cozdravnikn svoje svinje oapltt. Cepljenje je edino, malone popolnoma zanesljivo sredstvo zoper rdečico. Ravno tako kot se otrokom cepijo koze. da pozneje ne obole na kozah, ravnotako je motno cepiti svinje, da ne dobe rdečice. Ker jamči zavod, ki izdelaje cepivo, nekaj mesecev za njegovo dobroto, zato dobi vtakdo, za cepljene svinje, v slučaja, da bi med tem časom katera poginila, prerej visoko od-ikodnino.
Kdor bi brezobzirno nazn.mil vsak slučaj kalne bolezni pristojni obiaati in kdor bi dal vsako leto vse svoje prašiče zoper rdečico cepiti. bi bil svoj največji prijatelj; kajti v dogled-nem časn bi bolezen zbeiala iz njegovih hlevov. Za vaak slučaj pa bi le lahko mirno spal. ker bi imel iivali takorekoč zavarovane. To so edino uneeljive poti po ktterik je treba hoditi ako bočeao, da bodemo s časom nduMii perečo boleten pri svinjah, ravno tako, kot te je posrečilo nničiti le več dragih bolezni, ki so včaaih pronročale na milijone ikode, danea pa to le popolnoma nezntne. Ntia inpanstva pa naj bi gledala, da noben tlačaj ne ottane prikrit in da nered-neie primerno poače.	A. R.
Dražji premog.
Cena premoga bo od 1. septembra t 1. naprej tnatno poskočila. Kakor ae ie zdaj zanealjivo poroča, bodo po-viiali cene za 9 do 10 K za vagon.
ViqJewM trgovina aed obema drlavalna polovlraata t ■gju 1M7
je znaiala, izvzemii trgovino t dragimi kovinami — uvoz iz Ograke 894 mil. kron, izvoz aa Ograko 891 ali. kron.
Svetovne vesti.
Reki francoski liat jo satlali alavai opera i pevec, teaoriat, Caraao za nako polaoto katero poje, i K, aa nako četrtiako 3 ia nako otaiako k K. Vadihaje pa aaatoaj,
— fteleaalea aa .Jaagfraa* Na to vitoko goro, katero radi turisti obiskujejo, delajo poeebno tekaaieo, o katerej ae v .Doatoviai" ie avoje-čaaao poročali Do tedaj vozi ie ielea-aica do poaUje Eitaeer (3160 a aad aorjea). Letoiajo jem bodo za daljao progo tpravljali gradivo io ledaika Eiger ia prikodajo zimo tačnejo delati taael od peataje Eitaeer aapnj. Do laeaovaae postaje ta je lanako leto prepeljalo jgjot oeeb, na daa je bilo torej povpročao 537 oeeb, Beoeea av-gaato potkočilo je aa 1073. Največ ae jih je aa tej telezaici vozilo dae >1. avgusta, naareč 1975 potaikov. Želez-nitka draiba je aiaulo leto iaeU dobička 331.883 fr. in ao dobili delničarji 4% dividende.
V kolodvoraki restavraciji Fivaeer iaajo električno kakiajo, ki lahko t aajkrajiea čaaa pripravi obed ta lao oeeb. Miaalo ziao ao včaaih rotili posebni vlaki do laeaovaae postaje. Seveda je to aogoče le ob lepih zimikik dnevih. Od postaje Eitaeer aa vrh Jnngfraa stanejo vodniki tedaj 50 fr. prej to pa 100.
— Drokae poveatl o Napoleona.
Po svoji dragi vojni v Italiji (17971 pride Napoleon pri nekem obedu v dotik t neko gospo, kttera je hotela veljati za zelo dohovito. Hrbrala je o vsem: o slovstvu, nmetnosti in obsi-pavala Napoleona z vsakovrstno hvalo. Končno zakliče navdnšena: .Kaj bi mogel človek biti. ako bi ne bil general Bonaparte?" .Dobra gospodinja in mati" ji odvrne suho Napoleon. — Nekoč je govoril Napoleon z nekim nemškim častnikom, kateri je govoril oholo in žaljivo o Francozih. .Moji rojaki" je dejal, .se bore za slavo in ne za denar kakor Francozi". .To je res" odvrnil je Napoleon, .vsakdo se bori za to. česar nima". — Po bitki pri Marengn prišel je Napoleon v nek gradič. Pred njega pride nekaj duhovnikov .General" vzklikne jeden, -Ščitite naših 12 apostolov!" .So vati apostoli leseni?" .Ne, srebrni so." -A tako", pravi Napoleon, .potem jih vzamem v svoje varstvo. Gospod je rekel apostolom; .Hodite po celem sveta!" Naj tedaj gredo." In poslal jih je v Pariz v livarno za denar.
■tarajlaga, ppldnaga
mešane stroke, sprejme takaj
AND. ELSBACHER T Lliltn trgi.
■prejme takoj
vajenca
Tettega slovenskega ia nemžkega jezika TmL laJ|aa trgovec i Miihktir-
W fC*"*! •!■» •ptttrlkklB M*
ssurr^/rsss; topite.
peloVodjaJ
popolnoma trezen. zdrav in energičen mol, zmoten s|ove»*kega in nemlkega jezika. m M* 21 tvOTto« n Mklr* m Staje raka«
proti dol>ri plafi in proatemu stanovanju. Frednu*t imajo otenjeni ponudniki kljufav-nify>ke »troke ki **■ indi razumejo na dela t utralilniri.	«-8
1'oundbe z napovedjo dosedanjega »Inl-boTanja in • prepiai izpričeval na upravniMv« .Domovini* pod ,pO«l«v»*JaM.

•e teli nek krojaški mojster z majhnim pre-■olenjea. »tar 30 let « »iviljo ali kuharico, staro od •_,.*> do S& let. imajofo nekaj premoŽenja Ponudbe pošiljajte ni Btlt it N9| poste reatante. Kade.'e pri Zidanemmoatu.
SM I
Učenca
sprejae takoi
Zvezna knjigoveznica
v Celjn, Heklllerieva ulica iler. 3.
e 4a.aa tefaj..ma * po«.-«ti on obMsaJoflm nji it. trarninr. foit in »ailonuaaik. t>as MSSI g. Ver p, ,r tras Cripiailt. fasrtss v bsM tMM prt Celja	V* I
1 Pidi-nolv-Mo
aa taka) preda Več m Izvt pri poep.
ulica Celje. 3573-1

te je v nedeljo, 7. t a. v Celja zlat colier z medaljonom. Najditelj ga naj blagovoli oddati gostilničarju v Narodnem domu proti primerni nagradi.	3» i
Izjava
Lastnoročno podpisani Janez Rodkar, župan in posestnik v Rajnkovcih pri Rogatcu, iskreno obža-ljujem žalitve napram g. Oroslavu Kudcu bivšemu tajniku okrajnega zastopa v Celju ter prosim istega blagohotnega oproflčenja.
Rajnkovci, dne 6. julija 1907.
RRolitvenike vratnejiih vezavah.
1 amnilnno papirnate Itd. priporoča lmWlipi|Une na debelo ln drobno
Ta.laik: Konzorcij lista .Deaoriaa" Tiak draitva .Zvezna tiakarra" r Celja
Odgororai aradaik ia itdajatalj Ljadevit Furlani