delegatska tribuna 10. ŠTEVILKA IV. LETO 27. NOVEMBER 1978 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ■: VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE STRAN Predlog družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani Osnutek dogovora o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje Poročilo o 10-mesečni realizaciji proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1978 Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje zajeto 1978 Predlog odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. tromesečju 1979 Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 - Štepanjsko naselje Predlog odloka o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite Osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali Predlog sklepa o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Most-Polje Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje 3 4 6 9 13 14 15 16 16 19 21 21 ✓ DELEGATSKO TRIBUNO izdajo skupščina občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletar^*£ Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c, 1 /II, tel. št. 41 -660 in 41 -S44.*Prlprava za lisk: Dnevnik — Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljena. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine in zborov skupščin občinskih samouprava interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 z dne »• Slika na naslovni strani: Graditelj, Avtor: Tihomir PINTER GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE PREDLOG — DRUŽBENI DOGOVOR o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani V--------------------------------------------J 1. člen Udeleženke tega Družbenega dogovora ugotavljajo, da Sodišče združenega dela v Ljubljani, ki opravlja dejavnosti skupnega pomena za vse udeleženke Dogovora, nima primernih poslovnih prostorov za svojo dejavnost. Izhajajoč iz ugotovljenih potreb in sprejetih Pobud se udeleženke Dogovora obvezujejo, da bodo zagotovile sredstva za nakup poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani z namenom, da se mu omogoči nemoteno delo, večjo aktivnost in ažurnost pri delovanju. 2. člen Udeleženke tega Dogovora se obvezujejo, da bodo v svojih •etnih proračunih zagotovile finančna sredstva, potrebna za nakup Poslovnih prostorov v skupni predračunski vrednosti 15,000.000 dinarjev in to po naslednji dinamiki: - v proračunu za leto 1979 za zagotovitev 4,500.000 din 'lastne udeležb* Sodišča združenega dela v Ljubljani ~ v proračunih za leti 1980 in 1981 10,500.000 din za odplačevanje investicijskega kredita, ki ga bo Sodišče združenega dela v Ljubljani najelo pri banki z rokom odplačila 2 leti in obrestno mero v višini 8 %. 3 3. člen Udeleženke tega Družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo skupna potrebna sredstva za nakup poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani v predračunski vrednosti 15,000.000 “in ter pripadajoče obresti, zagotovile Sodišču združenega dela v Ljubljani v svojih proračunih za leto 1979, 1980 in 1981, v skladu 2 2. členom Dogovora v naslednjem razmerju: 4,905 % 1,892% 2,262 % 4,455 % 2,943 % 1,812% 11,323% 28,652 % 9,190% 14,026 % 7,699 % 1,031 % 1,161 % 4,425 % 1,952% 2,272 % 4. člen Finančna sredstva, ki jih udeleženke zagotavljajo po določbah tega Dogovora za financiranje nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani, se udeleženkam ne vračajo, o premoženjsko pravnih odnosih pa se udeleženke Družbenega dogovora posebej dogovorijo. 5. člen Udeleženke tega Družbenega dogovora soglašajo, da bo kot investitor nastopalo Sodišče združenega dela v Ljubljani, ki bo opravljalo vse investitorske in premoženjsko pravne naloge v zvezi z nakupom poslovnih prostorov ter najemanjem in odplačevanjem kredita; in sicer v okviru sredstev iz 2. in 3. člena tega Družbenega dogovora. 6. člen Ta Družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vse njegove udeleženke. 7. člen Ta Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. V Ljubljani, dne........... Podpisniki: 1. Skupščina občine Domžale 2. Skupščina občine Grosuplje 3. Skupščina občine Hrastnik 4. Skupščina občine Kamnik 5. Skupščina občine Kočevje 6. Skupščina občine Litija 7. Skupščina občine Lj. Bežigrad 8. Skupščina občine Lj. Center 9. Skupščina občine Lj. Moste-Polje 10. Skupščina občine Ljubljana Šiška 11. Skupščina občine Lj. Vič-Rudnik 12. Skupščina občine Logatec 13. Skupščina občine Ribnica 14. Skupščina občine Trbovlje 15. Skupščina občine Vrhnika 16. Skupščina občine Zagorje ob Savi 17. Sodišče združenega dela v Ljubljani OBRAZLOŽITEV Na posvetovanju predsednikov izvršnih svetov SO ljubljanske in zasavske regije dne 30. maja 1978 je bila v razpravi o problematiki Sodišča združenega dela in Družbenih pravobranilcev samoupravljanja v Ljubljani zlasti izpostavljena prostorska in kadrovska problematika. Po ugotovljenem dejanskem stanju porasta pripada zadev pri Sodišču združenega dela v Ljubljani in v zvezi s tem ugotovljeni nevarnosti prekomernega porasta nerešenih zadev, je bila v stališčih in priporočilih posebej opredeljena problematika prostorske razrešitve Sodišča združenega dela v Ljubljani, ki pogojuje vse kadrovske in druge rešitve problematike te institucije. Prav tako je bilo v razpravi poudarjeno, da sedanji prostori Sodišča združenega dela v Ljubljani ne ustrezajo več in ne zadovoljujejo potreb tega dela samoupravnega sodstva tako iz prostorskih, lokacijskih in funkcionalnih vidikov, zato je nujno čimprej pristopiti k uresničevanju razreševanja te problematike. V ta namen je bila imenovana posebna komisija z nalogo, da preuči in oblikuje ustrezne predloge in možne rešitve glede na dane finančne in druge pogoje. Glede na omejene možnosti splošne porabe in s tem zagotovitve potrebnih finančnih sredstev iz občinskih proračunov je bilo sprejeto stališče, da je v finančno konstrukcijo za nakup poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani nujno angažirati tudi bančna sredstva v obliki premostitvenih kreditov. Komisija je v svojih prizadevanjih pri iskanju možnosti prostorskih pridobitev ugotovila le tri možne in : razpožljive • variante. V SO Domžale SO Grosuplje SO Hrastnik SO Kamnik SO Kočevje SO Litija SO Ljubljana-Bežigrad SO Ljubljana-Center SO Lj. Moste-Polje SO Ljubljana-Šišica SO Ljubljana Vič-Rudnik SO Logatec SO Ribnica SO Trbovlje SO Vrhnika SO Zagorje ob Savi nadaljnji razpravi je komisija ocenila, da je glede lokacijske, prostorske, funkcionalne in druge dolgoročnejše vidike sprejemljiva le varianta nakupa poslovnih prostorov podjetja Kurivoprodaja. Ti poslovni prostori so v Čopovi ulici št. 14 v novozgrajenem objektu (dve etaži) v neto izmeri ca. 420 m2 oziroma bruto ca. 600 m2 z vso potrebno že vgrajeno opremo. Po predvidevanjih (potrebna pa bo tudi uradna ocenitev) se bo prodajna cena gibala za vse prostore vključno s kompletno opremo, največ do zneska 15,000.000 din. omisija je med drugim priporočila tudi naslednje: nosilec kupoprodajne in kreditne pogodbe naj bi bilo Sodišče združenega dela v Ljubljani - za izračun sofinanciranja posameznih občin naj bi se uporabil ključ, ki je dogovorjen za sofinanciranje redne dejavnosti Sodišča združenega dela v Ljubljani sredstva za zagotovitev lastne udeležbe in pokrivanje zapadlih anuitet naj bi zagotavljale Sodišču združt.iega dela vse občine -soudeleženke financiranja, v okviru letnih finančnih načrtov lega sodišča po posebej prikazani postavki ter časovno skladno in pogojeno s kreditno pogodbo. Na posvetovanju predsednikov IS SO ljubljanske regije dne 10. oktobra t. I. so bili obravnavani predlogi in priporočila komisije, ki so bili tudi podprti. Vsem IS je bilo posredovano v razpravo gradivo s predvideno finančno konstrukcijo, na kar pa ni bilo posredovanih odklonilnih ali spreminjevalnih predlogov. S predstavniki Ljubljanske banke - Gospodarske banke Ljubljana se vodijo razgovori o najetju kreditov. Ugotovljena je pripravljenost banke, da sodeluje s kreditnimi sredstvi pri nakupu teh poslovnih prostorov pod pogoji, ki jih zajema predlog Družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani. Ta Družbeni dogovor nadomešča običajno poroštveno pogodbo in je sprejem le-tega predpogoj za najetje kredita pri banki. ' Glede na kreditne pogoje banke bi morale vse občinske skupščine - udeleženke D D v proračunih za leto 1979 po predlaganih merilih zagotoviti Sodišču združenega dela 30 % lastno udeležbo, k i bi za posamezne občine predvidoma znašala največ: Domžale Grosuplje Hrastnik Kamnik Kočevje Lilija Lj. Bežigrad Lj. Center Lj. Moste Polje Lj. Šiška 220.725 din 85.140 din 101.790 din 200.475 din 132.435 din 81.540 din 509.535 din 1,289.340 din 413.550 din 631.170 din Lj. Vič Rudnik Logatec Ribnica Trbovlje Vrhnika Zagorje ob Savi Skupaj: 346.455 din 46.395 din 52.245 din 199.125 din 87.840 din 102.240 din 4,500.000 din Predvidena lastna udeležba bi morala biti zagotovljena oziroma realizirana najpozneje v prvem tromesečju naslednjega leta ali pa ^ z rebalansi proračunov za leto 1978. Sredstva za zapadlost anuitet v letih 1980 in 1981 pa bi morali zagotavljati udeleženke DD Sodišču združenega dela v Ljubljani v skladu z amortizacijskim načrtom. Posebej pa bo potrebno dogovoriti in opredeliti način in pogoje prenosa sedanjih poslovnih prostorov Sodišča združenega dela f Ljubljani Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja v Ljubljana na katerih ima ustrezne solastninske deleže vseh 16 občin. Pri ten) bo zlasti pomembno ugotoviti realno valorizirano vrednost tej) prostorov in ustrezne finančne deleže vseh občin, ki so le-te s°r nancirale. Glede na to, da bi bil prenos sedanjih poslovnih prosto■ rov Sodišča združenega dela v Ljubljani Družbenemu pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani lahko izveden šele konec leta 1979 w v začetku leta 1980, ni bilo poračun med občinami glede solastnin■ skih deležev mogoče realizirati šele v letu 1980. Kupnina za sedanje poslovne prostore Sodišča združenega dela t Ljubljani je leta 1975 znašala skupno 2,720.000 din in je bila sofinancirana v enakih deležih kot se predlaga v 3. členu predlog1 tega Družbenega dogovora. Ker je sprejem tega Družbenega dogovora predpogoj za ^ nadaljnja urejanja kreditnih in kupoprodajnih odnosov, ki naj bili urejeni še v tekočem letu, je nujno, da bi vse udeleženke spre jele predloženi Družbeni dogovor še v mesecu novembru t. I. -------------------------' \ Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 23. seji dne 14. novembra 1978 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine sprejem Družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani. predsednik IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ v_________________________________________—A OSNUTEK C Uresničujoč z ustavo določene funkcije družbenopolitičnih organizacij, ki skupaj s skupščino občine in njenimi organi ter temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, odgovorno oblikujejo pobude, mnenja in stališča o vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji razvoj in uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov ter na podlagi 211. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS štev. 2/78) sklenejo udeleženci DOGOVOR o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen določanja in izvajanja družbene politike ter opravljanje drugih družbenih zadev. Naloge družbenih svetov so zlasti: - zagotavljati demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordi nacijo in oblikovanje stališč med skupščino občine in njenii! organi in družbeno političnimi organizacijami ter samoupravi.1' mi organizacijami in skupnostmi glede določanja ter izvajali politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela občini, — dajati pobude in obravnavati načelna vprašanja v zvezi z dolov njem politike in priprave odlokov, drugih predpisov in spl°^ aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ‘ dajati pobude za proučitev oz. rešitev pomembnejših družbeni' gospodarskih in drugih vprašanj pri izvajanju politike v občil ’ — obravnavati posamezna vprašanja v zvezi z delovanjem in ražv jem občine na predlog udeležencev ali na osnovi pobude, ki jo dali organi oz.organizacije, ki ne sodelujejo v delu družbeneg sveta, samoupravne organizacije oz. skupnosti ali delovni'lju°J in občani, — zagotavljati demokratični družbeni vpliv na delo organov ščine občine ter samoupravnih organizacij in skupnosti. Družbeni sveti se oblikujejo v občini Ljubljana Moste-Polje zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja z doslednim uresničevanjem delegatskih odnosov, zaradi organiziranega ustvarjalnega vzpodbujanja razvoja socialističnih samouprav- kujejo mnenja in predloge, ki jih posredujejo pristojnim or8a,‘j^i nih, družbenoekonomskih in političnih odnosov, kakor tudi zaradi in organizacijam, samoupravnim organizacijam in skupnos čim širšega družbenega vplivanja na uresničevanje funkcije oblasti, katere posamezno vprašanje zadeva. 2. člen Družbeni sveti delujejo po načelih svobodne, ustvarjalne j. demokratične izmenjave stališč ter o obravnavanih vprašanjih 0 , 3. člen Udeleženci se dogovorijo, da se v občini Ljubljana Moste-Polje ustanovita: " družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter ~ družbeni svet za vprašanja političnega sistema. 4. člen Družbena sveta ustanovi skupščina občine z odlokom na osnovi ~ga dogovora ter določi področje dela posameznega družbenega ”eta, udeležence v delu sveta in način njihovega sodelovanja, način ^ugotavljanja sredstev za delo družbenega sveta, način zagotavljanja 'rokovnih in drugih nalog za potrebe sveta. Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. Z njim podrobne uredi organizacijo in način dela sveta, način uresničevanja luvnosti dela ter druga vprašanja pomembna za delo sveta. 5. člen . Družbeni svet sestavljajo delegati, ki jih delegirajo posamezni ude-e«nci v delu sveta v skladu s svojimi akti in tem dogovorom. Vsak udeleženec v delu sveta ima enega stalnega delegata in eno e*cgatsko mesto, na katero delegira delegata za vsako sejo družbe-uuga sveta posebej glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje , V delu sveta sodelujejo v skadu s programom dela sveta in vpra-“Unjcm, ki se obravnava tudi delavci strokovnih in znanstvenih ■ir8anizacij, ki niso udeleženci v delu sveta ter družbenopolitični, 'rokovni, znanstveni in drugi javni delavci kot posamezniki. 6. člen Predsednika družbenega sveta voli skupščina občine na predlog Udeležencev v delu sveta. VARIANTA: Predsednika družbenega sveta voli svet na podlagi dogovora "dežencev v delu sveta, izvolitev po objavi skupščina občine s sv°jim aktom. OPOMBA: Glej 2. alineo obrazložitve dogovora. 7. člen dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi udeleženci v delu UDELEŽENCI V DELU SVETA SO: y Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 1 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje OK ZKS Ljubljana Moste-Polje OK SZDL Ljubljana Moste-Polje 1 Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje ' OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje jj' 00 ZZB Ljubljana Moste-Polje g SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje iL SIS za raziskovalne dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje I • SIS za kulturo občine Ljubljana Moste-Polje iy SIS za zdravstvo občine Ljubljana Moste-Polje I v SIS za socialno varstvo občine Ljubljana Moste-Polje ■ Gospodarska zbornica SRS — Medobčinski odbor za ljubljan-14 i^0 ^r110^6 • Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje OBRAZLOŽITEV , Osnova za ustanovitev družbenih svetov v občinah je dana že v pUjfbliški in zvezni ustavi, v študiji E. Kardelja „Smeri razvoja jn Učnega sistema socialističnega samoupravljanja, “ nadalje v 211. 5 <12. členu statuta občine Ljubljana Moste-Polje, v dokumentih f'*°ngresa ZKS in XI. kongresa ZKJ ter v osnutkih zvezne in ^Ubliške zakonodaje o družbenih svetih. 0t < oblikovanjem družbenih svetov v družbenopolitičnem sistemu se ne uvaja novih organov administrativnega obravnavanja ^odločanja, temveč gre za obliko organizirane demokratične £*Have in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in ^>rdinacije med organi družbenopolitične skupnosti, družbeno- političnimi organizacijami, združenim delom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi skupnostmi. Družbeni sveti naj bi dajali pobude za obravnavo posameznih perečih družbenih, gospodarskih in drugih vprašanj, s področja svojega dela ter dajali pobude za spremembo predpisov in splošnih aktov. Omogočali bi tudi stalen demokratičen vpliv organiziranih socialističnih sil na delo občinskih organov in organizacij. V skladu s tezami zvezne in republiške zakonodaje se udeleženci, ki naj bi sodelovali v delu svetov dogovorijo s poprejšnjim dogovorom o ustanovitvi družbenih svetov. Na podlagi razprave v OK SZDL ter drugih organih se je izoblikovalo mnenje, da naj se v občini Ljubljana Moste-Polje oblikujeta dva družbena sveta, eden za področje družbenoekonomskih odnosov in planiranje ter drugi za vprašanja družbenopolitičnega sistema. V osnutku dogovora o družbenih svetih so nekatera vprašanja še nedorečena oz. jih bo v razpravi potrebno oceniti, ali ponujajo ustrezne rešitve in jih glede na to ustrezno oblikovati, dopolniti ali spremeniti. Ta vprašanja so: - 5. člen ■osnutka dogovora o družbenih svetih določa število in način delegiranja delegatov udeležencev v delu sveta za posamezne seje družbenega sveta v skladu z vprašanji, ki so na dnevnem redu seje sveta. Po tem določilu imajo vsi udeleženci enako število delegatskih mest in sicer enega stalnega delegata, ki bo stalni predstavnik udeleženca v delu sveta (zagotavljanje kontinuitete), na drugo delegatsko mesto pa bi vsak udeleženec delegiral za vsako sejo sveta drugega delegata, pač odvisno od vprašanj, ki se bodo v svetu obravnavala. Osnutka zveznega in republiškega zakona o družbenih svetih podrobneje ne določata načina delegiranja delegatov ter prepuščata družbenopolitični skupnosti oz. udeležencem v delu sveta, da se dogovorijo za najboljšo in najprimernejšo rešitev. - 6. člen osnutka dogovora določa izvolitev predsednika družbenega sveta. Glede na teze zvezne in republiške zakonodaje lahko voli predsednika družbenega sveta skupščina občine na predlog udeležencev v delu sveta ali družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev v delu družbenega sveta. Obe varianti vsebuje tudi ta osnutek dogovora. Pri oblikovanju predloga dogovora o družbenih svetih se bo potrebno opredeliti za eno izmed variant. -r v 7. členu osnutka dogovora so navedeni udeleženci v delu družbenih svetov. Treba se bo opredeliti glede le-teh kot tudi morebitnih drugih udeležencev. Nadalje se bo treba dogovoriti ali bodo isti udeleženci v delu obeh svetov ali bodo udeleženci v delu posameznega družbenega sveta različni. Možno je, da so glede na specifičnost področja, ki ga posamezni družbeni svet obravnava, udeleženci v delu sveta tudi različni. Ko bosta sprejeta zvezni in republiški zakon o družbenih svetih, je računati z možnostjo, da bodo posamezna vprašanja glede družbenih svetov urejena drugače. Zato bo potrebno sprejeti dogovor o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje uskladiti z veljavno zakonodajo. Pričakujemo, da bosta zakona sprejeta v prvi polovici prihodnjega leta. — BELEŽKE: / POROČILO o desetmesečni realizaciji proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1978 v___________________________:_________________J PRIHODKI Osnove za določitev davčnih virov, iz katerih se zbirajo proračunski prihodki družbenopolitičnih skupnosti, določa zakon o financiranju splošnih družbenih potreb (Uradni list SRS, št. 39/74). Občina v glavnem zagotavlja zbiranje proračunskih prihodkov z odlokom o davkih občanov in odlokom o posebnem občinskem prometnem davku na promet proizvodov in storitev. Manjši del proračunskih prihodkov pa se zbira na podlagi republiških predpisov, po katerih republika odstopa občini 50 % zbranega davka iz skupnega dohodka občanov in dela prihodkov iz naslova sodnih taks. Občine so sicer samostojne pri določanju davčnih osnov in stopenj, toda zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja v družbenem in zasebnem sektorju, skladnega razvoja v SR Sloveniji, ter zagotovitve enakopravnosti občanov, so občine v letu 1978 sprejele dogovor o vsklajevanju davčne politike in davčnih obveznosti občanov. 1. Pregled desetmesečne realizacije proračunskih prihodkov v letu 1978 Iz priloženega pregleda o desetmesečni realizaciji proračunskih prihodkov občine v letu 1978 je razvidno, da so proračunski prihodki za leto 1978 načrtovani v višini 90,000.000 dinarjev. Dosežena desetmesečna realizacija proračunskih prihodkov je zelo ugodna in znaša 81,592.000 dinarjev ali 91 % letnega načrta. Po posameznih glavnih virih je dosežena naslednja realizacija: v 000 din Načrt % Vrsta prihodkov 1978 Realizacija Realizacije Davek na prihodek in davek iz OD Prometni davki in 43,229 40,290 93 davki na premoženje 40,449 36,444 90 Takse 3,467 2,870 83 Denarne kazni 550 547 99 Drugi prihodki 2,305 1,441 63 Skupaj prihodki: 90,000 81,592 91 V glavnem davčnem viru davek na prihodek in davek iz osebnih dohodkov, kije realiziran v višini 93 % izstopajo: - davek iz skupnega dohodka občanov, kjer je dosežena 383 % realizacija. Razlog za tako visoko prekoračitev je v nerealnem načrtovanju, do katerega je prišlo zaradi spremenjenega davčnega cenzusa in porasta osebnih dohodkov, ki so vplivali na povečano število davčnih zavezancev. — davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja negospodarskih dejavnosti, ki je realiziran v višini 97 %. To je predvsem davek, ki ga plačujejo občani za opravljanje pogodbenih del za organizacije združenega dela in za druge pravne osebe. \ - davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, pri katerem je doseženo 93 % realizacije. Na realizacijo je vplivala boljša davčna odmera in izterjava. Ostali posamezni davčni viri so realizirani v predvideni oziroma načrtovani višini. Prihodki v glavnem davčnem viru prometni davki in davki na premoženje so realizirani v višini 90 % letnega načrta. V tem davčnem viru izstopajo: — davek na dediščine in darila s 135 %, davek od plačil za storitve s 106 %, davek od prometa z brezalkoholnimi pijačami in davek na dohodek od premoženja s 104 % presegajo načrtovano realizacijo. Na prekoračitev priliva je vplivala boljša obdavčitev, kakor tudi večja aktivnost davčne izterjave. Sicer pa ti davčni viri v strukturi skupnih prihodkov, ne predstavljajo pomembnega deleža proračuna. — davek na promet proizvodov z 91 % in davek od prometa alkoholnimi pijačami z 94 % letne realizacije, predstavljata strukturi skupnih proračunskih prihodkov še vedno najpomembnejši davčni vir. Na ugodno realizacijo so vplivala splosn znana ekonomsko-tržna gibanja, povečani osebni dohodki m novo oblikovane cene večine proizvodov, deloma pa tudi boljša obdavčitev v zasebnem obrtnem sektorju, predvsem zasebnikom ki se v pretežni meri ukvarjajo s proizvodno obrtno dejavnostjo- -davek na posest stavb je realiziran le v višini 59 % letnega na ta način, da so bili v prihodkih tega davčnega vira upoštevani tu prihodki od odmerjenega prispevka za zaklonišča, katerega sicel pobira davčna uprava in ga izloča na poseben račun pri Skupi*1' ni mesta Ljubljane. — pri davku na posest gozdnih zemljišč nekmetov ni izkazau nobena realizacija. Razlog je v tem, ker je bila odmera opravlje" na v drugem polletju, prazriitev vplačanih davkov pa še ni bu izvedena. — Realizacija ostalih davčnih virov je v povprečju dosežena načrtovani oziroma predvideni višini. « Realizacija prihodkov iz naslova taks je dosežena v višini 83 A letnega načrta: upravne takse 99 %, sodne takse 69 %, medtem k so takse na promet parklarjev in kopitarjev prekoračene za 10 km • Do izpada je prišlo pri sodnih taksah, ki so bile v začetku leI. spremenjene — povišane in je zaradi tega bilo težko predviu6 točno realizacijo. Prihodki od denarnih kazni so že realizirani v višini letneg načrta, na katera pa upravni organi občine nimajo nobenega vpliva’ saj denarne kazni, ki so prihodek proračuna, izrekajo mestni i republiški inšpekcijski organi. Prihodki upravnih organov, ki v glavnem predstavljajo nadom stilo dela davčne uprave: SID-om, gospodarski zbornici, carini1 podobno, so realizirani v višini 73 % in bodo do konca leta dosez ni v višini 100 %. Drugi prihodki občinskega proračuna, ki so bili na začetku 'e načrtovani v višini lanskoletne realizacije, so realizirani v viš'fl 25 % in ni izgledov za boljšo realizacijo. 2. Ocena realizacije proračunskih prihodkov za leto 1978 k1 predlog rebalansa za leto 1978 Iz poročila o desetmesečni realizaciji proračunskih prihodkov j® razvidno, da so načrtovani desetmesečni prihodki preseženi 6.592.000 dinarjev ali za 8 %. Ta rezultat in pričakovana realiz^U do konca leta 1978 je narekovala izdelavo ocene realizacije Pr^g čunskih prihodkov za leto 1978 in predlog rebalansa za leto 1 Ocena realizacije proračunskih prihodkov za leto 1978 predlog rebalansa proračuna za leto 1978, ki je priložena k tm1 poročilu, izkazuje 99,206.000 dinarjev prihodkov in je a 9.206.000 dinarjev ali za 10% višja od načrtovanih prihodkov začetku leta. „ $6 V primerjavi z doseženo realizacijo prihodkov v letu 197 / ^ ocenjuje, da bodo prihodki v letu 1978 višji za 28,569.000 din®jl y ali za 40 %. To sorazmerno visoko povečanje skupnih prihod*. a gre pretežno na račun novo uvedenega davka od osebnega doho delavcev, ki se pobira od 1.3. 1978. Če v realizaciji ne bi up°s ,j vali prihodkov iz tega davčnega vira, ki bodo predvidoma zna. v 12.975.000 dinarjev, bi povečanje znašalo le 15,594.000 dir>afJ ali 22 %. ifl Tabelarni pregled ocene realizacije proračunskih prihodkov predlog rebalansa za leto 1978: Vrsta prihodkov Načrt Ocena reba- 1978 lansa za 1978 % realizacije Razlik + ali ^ Davek na prihodek in davek iz OD 43.229 48.538 112 Prometni davki in davki na premoženje 40.449 44.850 111 Takse 3.467 3.339 97 Denarne kazni 550 550 100 376 Drugi prihodki 2.305 1.929 84 Skupaj prihodki: 90.000 99.206 110 + 9^ Iz ocene realizacije proračunskih prihodkov po posameznih [tovčnih virih je razvidno, da znižuje načrtovanje naslednjih prihodkov: " davek na posest stavb za 26 % " davek na posest gozdnih zemljišč nekmetov za 65 % " sodne takse za 25 % in "" drugi prihodki za 75 % SflJFŠČINA OBČINE Tubljam moste-polje Davki na posest gozdnih zemljišč nekmetov se znižujejo na račun statusnih sprememb lastnikov teh zemljišč, ki so se v teku tega leta pridobili status kmeta in s tem oprostitev plačevanja tega davka. Razlogi za znižanje ostalih davkov so navedeni v prvem delu tega poročila. Pri ostalih davčnih virih je načrtovano povišanje prihodkov in lahko z gotovostjo predvidevamo, da bodo do konca leta v celoti realizirani. PREGLED DESETMESEČNE REALIZACIJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1978 PRIHODKI Načrt 1978 Realizacija % _ 1 2 3 4 DAVEK KA PRIHODEK IH DAVEK IZ OD - davek is OD delavcev ll,763.ooo lo.34o.972 88 ' davek is OD od kmetijske dejavnosti 1,100.000 889.460 81 “ davek is OD od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 2o,806.000 19,304.671 93 ~ davek is OD od samost.opravljanja negospodarskih dejavnosti 5,797.ooo 5,600.837 97 * davek is OD od avtorskih pravic 3,363.000 2,62o.8?o 78 ' davek is skupnega dohodka občanov 400.000 1,533.250 383 SKOPAJ VRSTA 1 43,329.000 4o,29o.o6o 1 93 PROMETNI DAVEK? DAVEK NA PREMOŽENJE IN NA DOHODEK OD PREMOŽENJA prometni davek od prometa proizv. 13,471.ooo 12,222.40? 91 od prometa alkoholnih pijač lA,836.ooo 13,946.266 94 od prometa brezalkoholnih pijač 200.000 323.322 162 od plačil sa storitve l,769.ooo 1,680.150 I06 davek na promet nepremičnin 2,650.000 2,064.617 78 davek na dohodek od premoženje 1,663.000 1,711.224 I03 davek na dohodek od stavb l,loo.ooo 935.316 85 davek na dohodek od iger na srečo 250.000 199.282 80 davek ne dediščine in darila 200.000 269.639 135 davek na posest stavb 2,72o.ooo 1,611.756 59 davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila 1,300.000 1,280.138 98 davek na posest gozd.semljišč nekmetov 290.000 * - SKUPAJ VRSTA 2 4o,449.ooo 36,444.11? 9o . Turni? Upravne 766.000 764.858 99 na promet p arlcl ar Jev in kopitarjev 21.ooo 244.657 - •'i*kee 2,68o.ooo 1,055.875 69 1 2 4 - komunalne takae 4.162 — SKUPAJ VESTA 3 3,467.ooo 2,869.552 83 5. PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH - denarne kazni 55o.ooo 547.092 99 6. PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI PRIHODKI - prihodki upravnih organov 1,3o5.ooo 1,317.965 73 - drugi prihodki 500.000 123.178 25 SKUPAJ VESTA 6 2,3o5.ooo 1,441.143 63 SKUPINI PRIHODKI 90,000.000 81,591.964 91 Ljubljana, 7.11.1978 SKUPŠČINA OBČINE PREGLED DESETMESEČNE REALIZACIJE PRORAČUNSKIH LJUBLJANA NOSTE-FOLJE PRIHODKOV OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1978 PRIHODKI Načrt 1978 Realizacija % 1 2 3 4 U DAVEK HA PRIHODEK IN DAVEK IZ OD - davek iz OD delavcev 11,763.000 lo.340.972 88 - davek iz OD od kmetijzke dejavnosti 1,100.000 889.460 81 - davek is OD od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 20,806.000 19.3o4.671 93 - davek is OD od samost.opravljanja negospodarskih dejavnosti 5,797.ooo 5,6oo.837 97 - davek is OD od avtorskih pravic 5,563.ooo 2,62o.87o 78 - davek is skupnega dohodka občanov 400.000 1,533.250 383 SKUPAJ VRSTA 1 43.529.000 4o,29o.o6o 93 2. PROMETNI DAVEK? DAVEK HA PREMOŽENJE IN NA DOHODEK OD PREMOŽENJA - prometni davek od prometa proizv. 13,471.ooo 12,222.4o7 91 - od prometa alkoholnih pijač 14,836.ooo 13,946.266 94 - od prometa brezalkoholnih pijač 2oo.ooo 323.322 162 - od plačil sa storitve l,769.ooo 1,880.I50 I06 - davek na promet nepremičnin 2,65o.ooo 2,o64.617 78 - davek na dohodek od premoženja l,663.ooo 1,711.224 I03 - davek na dohodek od stavb l.loo.ooo 935.316 85 - davek na dohodek od iger na srečo 250.000 199.282 80 - davek na dediščine in darila 2oo.ooo 269.639 135 - davek na posest stavb 2,72o.ooo 1,611.756 59 - davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila 1,300.000 1,280.138 98 - davek na posest gozd.zemljišč nekmetov 290.000 - - SKUPAJ VRSTA 2 4o,449.ooo 36,4/^4.117 9o h—. 2 3 4 3. TAtrnv “ »pravne ~ »a promet'parklarJev in kopitarjev sodne itak*akee * komunalne takse 766.000 21.ooo 2,68o.ooo 764.858 244.657 1,855.875 4.162 99 69 ^SKUPAJ VESTA 3 3,467.ooo •2,869.552 83 5. PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH ** denarne kasni 550.000 547.092 « 99 6- PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV H DRUGI PRIHODKI ~ prihodki upravnih organov ~ drugi prihodki 1,805.000 500.000 1,317.965 123.178 73 25 SKUPAJ VRSTA 6 2,305.000 1,441.143 63 SKUPINI PRIHODKI 90,000.000 81,591.964 91 Dduhl.lana. 7.11.1978 PREDLOG (------------------------------------------N Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74) ter 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, štev. 2/78 je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne . ....., zbora krajevnih skupnosti dne................. ter družbenopolitičnega zbora dne.......... sprejela ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljcmu Moste-Polje za leto 1978 v.____________________• 1. člen u Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Ljubljana ‘°ste-Poije za leto 1978 (Uradni list SRS, štev. 8/78) in se glasi: h*yPn* predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-_0|Je v letu 1978 bodo znašali 99.206.000 din. Od tega: Za razporeditev v posebnem delu proračuna 98.006.000 din Za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1.200.000 din j. ^balansirana dogovorjena poraba znaša v letu 1978 v občini Doljana Moste-Polje 85.943.000 din. 2. člen Pomeni se 3. člen odloka in glasi: y Skupščini mesta Ljubljane odstopamo na osnovi dogovora o ,,/Uževanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu v letu ’9?8 0k - 13.263.000 din ali 13,37 % od vseh prihodkov. Skupščina c"te Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigo- vodstva, da skladno s prilivom prihodkov nakazuje sredstva po tem členu odloka skupščini mesta Ljubljana do zneska 13.263.000 din 3. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna s< sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proučim po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradner listu SRS. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1978. PREGLED IN RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA KOoTZ-POLJE Za LETO 1978 IN REBALANS ■' v i ; r; Vrsta St.gl. prih. PRIHODKI Prvotni mčrt Rebalans Indeks namena ODH DKI Prvotni načrt Rebalans Indeks 1 Davek na doh. 01 Dejavnost DPS 30.350.976 28.725.000 95 in davek iz OD '0.229.000 48.538.000 112 02 Ljudska obramba 3.200.000 3.200.000 100 2. Prometni dav.dav Dejavnost DPO in društ. 5.620.400 na premož.in na dohodke od premo' 03 5.620.400 100 žen ja 40.449.000 44.850.000 111 04 Negospodarske 3 Takse 3.467.000 3.339.000 97 investicije 20.204.124 30.100.000 150 07 Kulturnoprosvet. predpisih 550.000 550.000 100 dejavnost 30u.000 300.000 100 6 Prihodki uprav. 08 Soeialno skrbst. 2.593*000 2.718.000 104 organov in drugi 09 Zdrav.varstvo 168.000 168.000 100 prihodki 2.305.000 1.929.000 84 10 Komunalna dejav. 7.084.500 6.834.000 96 11 Krajevne skup. 4.960.000 5.210.000 105 13 Odstopljeni prih. 13.263.000 13.263.000 100 16 Intervencije v gospodarstvu 738.000 960.000 130 17 Prorač.rezerva 745.000 1.245.000 167 • 18 Krediti, vezana in izločena sredst.773.000 862.600 112 SKUPAJ PRIHODKI 90.000.000 99.206.000 110 90.000.000 99.206.000 110 R A Z P 0 R E D PRIHODKOV Št.gl. namena RAZPORED PRIHODKOV Prvotni načrt Znižanja Zvišanja Predlog Indeks rebalansa na načrt 01 Dejavnost organov DPS 30.350.976 1.625.976 - 28.725.000 95 02 Ljudska obramba 3.200.000 - - 3.200.000 100 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 5.620.400 - - 5.620.400 100 04 Negospodarske investicije 20.204.124 300.000 10.195.876 30.i00.000 150 07 Kulturno prosvetna dejavnost 300.000 - - 300.000 100 08 Socialno skrbstvo 2.593.000 - 125.000 2.718.000 105 09 Zdravstveno varstvo 168.000 - - 168.000 100 10 Komunalna dejavnost 7.084.500 250.500 - 6.834.000 97 11 Krajevne skupnosti 4.960.000 - 250.000 5.210.000 105 13 Odstopljeni prihodki 13.263.000 - 13.263.000 100 16 Intervencije v gospodarstvu 738.000 - 222.000 960.000 130 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 745.000 - 500.000 1.245.000 167 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 773.000 - 89.600 862.600 1 111 SKUPAJ ZA RAZPORED 90.000.000 2,176.476 11,382.476 99.206.000 110 ss:sB:s:=ssss::s:::s:sss:ssss;s:3r :2s=srs=s=ssss=ss=sssa==s=s=ss===r==ss3saEss=s=ss==s=s5a=s=sss===S3sartassa33Ss5 I 1 SPREMEMBE.V RAZPOREDITVI IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE- LJUBLJANA MOBTE-POLJE BE LEŽKE: ZA LETO 1978 PO SLAVKI A .-AMEN IH Gl. Postavka namen OPIC Znižanja Zvišanja 01 14 A Nadomestila voljenim in imenovanim funkcionarjem 100.976 01 16 3 Tisk, objave in ojlasi 25.000 - 01 18 B Storitve SDK 40.000 01 20 B Potni stroški 10.000 - 01 21 B Nadomestila voljenim in imenovanim funkcionarjem 350.0 .0 _ 01 23 c Upravne organ - nezasedena delavna mesta 550.000 . 01 24 C Upravni organ - nova delavna mesta 550.000 - SKUPAJ 01 1,625.976 s====r======s==========r===r====z====r==:= = = = = = = = = = =:=:=: = =: = ================== 04 51 Investicijski izdatki za šole in VVZ 1.J40.000 04 55 Izgradnja PM Polje - 6.855.876 04 61 A Odplačilo anuitet 300.-,0 - 04 61 B Sofinanciranje izgradnje kulturnega doma Ivan Cankar - 2.000.000 SKUPAJ 04 300.000 10.195.876 sssssssss =: = =: s: = = = = =: = = = =: = = = = = = =:=: = = = = = = = = = = sr = = = = = = = = = = = 08 69 Oskrbnine družinam, kateri skrbniki so v JLA - 125.000 SKUPAJ 08 - 125.000 = = = = s: = = =:=: = =: = = = =: = = = = = =:=:=:=:rr=:=: = r:=: = =:=: = = = s:=: = = s = = =: = =:r:=r = =:s:=: = = r:=: = =s=s==:ss==ssrr:== 10 73 Geodetska dela 250.500 - SKUPAJ 10 250.500 - =====:=============i=================“====================================== 11 80 Krajevne skupnosti - 250.000 SKUPAJ 11 - 250.000 ss====sssssss=s=s=ss=sr==s=ssssr=s=;=s5sssr==szs=srr=-rs2s====^==ssr===ssss 16 85 Sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni 222.000 SKUPAJ 16 ' 22 .000 Tekoča proračunska rezerva 500.000 SKUPAJ 17 = = =: = = = = = = = = = = = = = = = = = - = = = = = 3=:=:=: = - = 500.ECO ssssssssrssrss: :-:s=s 18 88 Odvod proračunskih dohodkov v rezervni sklad 89.600 SKUPAJ 18 89.600 Giavni ^ostavka OPIS Znižanja Zvišanja namen * SKUPAJ 2,176.476 11,382.476 Zvišanja 11,382.476 Znižanja 2,176.476 Razlika 9.206,000 OBRAZLOŽITEV poraba gibljejo skladno z rastjo družbenega proizvoda, istočasno ugotavljamo, dcvtso podatki o rasti družbenega proizvoda za prvo polletje leta 1978 ugodni za našo občino, ker nam narekuje in omogoča rebalans proračunske porabe za leto 1978. Na osnovi 10-mesečne realizacije proračunskih ODHODKOV in ocene proračunskih PRIHODKOV za leto 1978 ugotavljamo, daje potrebno nekatere postavke po glavnih namenih ustrezno zvišali ali znižati, ker sredstva ne zagotavljajo normalno delovanje, ali tč narekujejo novo sprejete obveznosti, ali pa so sredstva previsoko planirana. PREGLED PRORAČUNSKE POiV.aj PO GLAVNIH .'AMEBIh DEJAVNOST ' Prvotni načrt Predlog rebalansa Realizacija 31.10.1978 4:2 4:3 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 30,350.976 28,725.000 23,737.464 78 83 Ljudska obramba 3,200.000 3,200.000 2,118.489 66 66 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 5,620.400 5,620.4oo 4,745.200 - 84 • •84 Negospodarske investicije 20,204.124 30,100.000 16,136.987 80 54 kulturno prosvetna nejavnost 300.000 300.000 j 168.314 56 56 Socialno skrbstvo 2,593.000 2,718.000 2,128.548 82 78 Zdravstveno varstvo 168.900 168.000 129.654 77 77 ^omunalna dejavnost 7,084.500 6,834.000 4,411.478 62 65 ^ejavnost krajevnih skupnosti 4,960.000 5,210.000 4,556.087 92 87 Odstopljeni prihodki 13,263.000 13,263.000 11,946.014 90 90 Intervencije v gospodarstvu 738.000 960.000 821.257 111 86 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 745.000 1,245.000 88.172 12 7 Krediti, vezana in izločena sredstva 773.000 862.600 613.866 79 ' 71 SKUPAJ 90,000.000 99,206.000 71,601.530 80 72 -SSBB3BBII = = SsasB = a: B B = = eB = Sa = = = = = = = = = 3 = B3B = B = rBBBS = BBB=BB = B = SSSBBBBS=SBSsJ3 = = 3 = r= = B=SB3B = B = B = = BSBBB = SB Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je sprejela proračun za leto 1978 v mesecu marcu leto 1978. istočasno je bil sprejet dogovor o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu. Po tem dogovoru vse ljubljanske občine združujejo sredstva za izvajanje skupnih nalog v mestu. Naša občina za ta namen odstopa sredstva SML v viši 13,263.000 din Proračunska poraba v letu 1978 v naši občini se v primerjavi z letom 1977 znatno zviša zaradi novo sprejetih obveznosti (Ljubljanski grad, dijaški domovi, pot spominov in tovarištva, poslovna stavba Proletarska 1) ostala poraba pa se je zvišala v okviru dogovorjene oziroma dovoljene porabe. Smernice narekujejo naj se splošna poraba in skupna J REALIZACIJA - TABELA Po glavnih namenih proračuna so ‘zvršena naslednja zvišanja ali znižanja: ^ Glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih , Sredstva se napram prvotnemu načrtu znižujejo v višini L625.976 din. Znižujejo se postavke: nadomestila voljenim in ime-Kovanim funkcionarjem (skupščina. Izvršni svet), tisk objave in storitve SDK potni stroški, upravni organ - nezasedena klavna mesta in upravni organ - nova delavna mesta. Nadomestila v°‘jenim in imenovanim funkcionarjem znižujemo, ker smo v planu Predvidevali razširitev članstva IS v sedanjem mandatu. Tisk, obja-VJj ‘n oglasi, storitve SDK in potne stroške smo previsoko planirali. 'a postavko upravni organ - nova delavna mesta in 'nezasedena elavna mesta pa vpliva zasedba že sistemiziranih delavnih mest in m novo sistemiziranihdelavnih mest. Glavni namen 04 — Negospodarske investicije. •Zvitffl se postavka za financiranje izgradnje prostorov milice Lju-‘lana Moste-Polje za oddelek v Polju, ki je dogovorjena in pogod-e'w obveznost občine. Prostori se bodo gradili skupaj z banko in yšto, to pa narekuje, da se objekt vseh treh uporabnikov isto-asno gradi, za kar je potrebno v letošnjem letu zagotoviti predla-°ana sredstva v višini 6,855.876 din. Zviša se postavka - investi-cPfki izdatki za šole in VVZ, ki predvidevajo izgradijo zunanjega frontnega omrežja VVZ Selo in adaptacijo zaklonišča z opremo j osnovni šoli Zalog. Na osnovi družbenega dogovofoo izgradnji Kfinanciranju kulturnega centra Ivan Cankar na Trgu.revolucije v lubljani, ki zavezuje občine mesta Ljubljane kot soj jnaijciranje v ‘šini 45 % prj izgradnji KD in glede m to, da je afjjuoupravni Porazum v naši občini podpisalo le 66 % predvidenih meležencev 0 potrebno organizirati akcijo s katero bi pritegnili ise udeležence Podpisu sporazuma. Za sofinanciranje smo v proračunu namenili .®00.000 din. V glavnem namenu 04 se znižuje pqstavka odpla- 1,0 anuitet za 300.000 din. Glavni namen 08 — Socialno skrbstvo. j, Zviša se postavka oskrbnine družinam, kateri skrbniki so v JLA. eh sredstev ni mogoče točno planirati. Glavni namen 10 — Komunalna dejavnost. Zniža se postavka Geodetska dela. Ta postavka se zniža zaradi ‘'ostajanja in nepravočasnega izpolnjevanja pogodbenih del in veznosti s strani Geodetske uprave. Glavni namen 11 - Krajevne skupnosti. f Zviša se postavka krajevnim skupnostim za 250.000 din na Kčun pokrivanja stroškov, ki so jih krajevne skupnosti imele s Končnimi opravili. Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvu. se postavka za zatiranje živalskih kužnih bolezni za 222.000 ' wr je v odvisnosti na pritok proračunskih prihodkov. . Glavni namen 17 - Tekoča proračunska rezerva in obveznosti Prejšnjih let. se tekoča proračunska rezerva za 500.000 din in jo je 2,10 koristiti za razne nepredvidene proračunske odhodke. Glavni namen 18 - Krediti, vezana in izločena sredstva. °tJ\)V'5a se °dv°d sredstev v rezervni sklad v katerega se po zakonu h°^a proračunskih prihodkov zmanjšanih za odstopljene pribo^ ,koncu ugotavljamo, da smo po glavnih namenih znižali H n Za 2-J76-476 din’ zv‘šali pa za 11,382.476 din. Zvišanje y°rnogoča ugoden priliv proračunskih prihodkov. to,J9 zvišanja in znižanja na prvotni plan so razvidna iz tabel ki stavni del te obrazložitve. PREDLOG ( '-----------------------------------------^ Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74) ter 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, štev. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne.......zbora krajevnih skupnosti dne . ter družbenopolitičnega zbora dne.sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. tromesečju 1979 __________________________________________________J 1. člen Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 se bodo začasno, najdalj do 31. marca 1979, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in njihove razporeditve ter v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana—Moste—Polje za leto 1978 (Uradni list SRS, štev. 8/78). 2. člen Razporeditev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 26% razporejenih sredstev za preteklo leto. 3. člen Doseženi prihodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1979. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1979. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1979. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC, l.r. OBRAZLOŽITEV Na podlagi določb zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74) je potrebno proračun občine sprejeti pred začetkom leta, na katero se nanaša. Če skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme proračuna pred začetkom leta, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, vendar najdalj še tri mesece. Občina proračuna za leto 1979 ni v stanju sprejeti zaradi vsklaje-vanja splošne proračunske porabe v mestu Ljubljana. Zato je potrebno sprejeti predlagan odlok. Pri začasnem financiranju se sme porabiti toliko sredstev, kolikor je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za prejšnje leto, vendar največ četrtina vseh razporejenih prihodkov. PREDLOG OBRAZLOŽITEV r-------------------------------------------------------------n Na podlagi 1. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 36/75, 58/75 in 7/77), 2. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne........... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne...........sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1 2 3 4 J 1. člen Prvi odstavek opombe k tarifni številki 2 odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77) se spremeni tako, da se glasi: „Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, če škoda presega 50 % vrednosti avtomobila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijoustrez-nih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale škode.“ 2. člen Tarifna številka 7 se spremeni tako, da se glasi: „Od vstopnine za prireditve se plača davek po stopnji 10 %. OPOMBA: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje in to najmanj 5 dni pred prireditvijo. 3. Davek po tej tarifni številki se ne plača za kinopredstave ter kulturno-umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške ali telesno-vzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni upravni organ občine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih priredite’- lahko davčna uprava določi davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditev.*1 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, Uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. Številka: 010-10/77-S PREDSEDNIK Ljubljana, dne SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Matjan MOŠKR1Č r Ustavno sodišče SRS je 10. 10. 1978 razveljavilo določbo odloka o občinskem prometnem davku občine Ljubljana-Bežigrad, to oprošča plačila prometnega davka od prodaje rabljenih in osebnih avtomobilov občane, katerih prodajo opravi v imenu lastnika zavarovalnica na javni licitaciji in če je prodaja rabljenega avtomobila posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. To odločitev je sodišče utemeljilo s tem, da ustava v 197. členu določa, da so pred zakonom enaki vsi občani v pravicah in dolžnostih, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved ali družbeni položaj in da so zato dolžni prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb, kar pomeni, da je omenjeno določilo do odloka v nasprotju s 5. in 12. členom Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, kakor tudi z 197. in 244. členom ustave SR Slovenije. Enako določilo vsebuje tudi odlok o občinskem prometnem davku naše občine, za katero ugotavljamo, da je v nasprotju z zgoraj navedenimi ustreznimi določili in je sprememba 1. odstavka opombe k tarifni št. 2 odloka o občinskem prometnem davku potrebna. Predlagana sprememba ureja obdavčevanje prometa vseh rabl/e-nih in tovornih avtomobilov s posebnim občinskim prometnim davkom, razen poškodovanih avtomobilov, katerihi škoda presega 50 % vrednosti avtomobila, ni v nasprotju z ustavnimi določilimf tudi vsklajena z odloki o posebnem občinskem prometnem davku vseh ljubljanskih občin. Sedaj veljavni odlok o posebnem občinskem prometnem davku predpisuje v tarifni številki 7 prometni davek od vstopnic za kinematografske prireditve po stopnji 5 %. Odlok o enotni klat1' fikaciji dejavnosti, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, *•' 34/76 uvršča kinematografska podjetja v panogo umetnosti m kulture, zato je obremenitev kino-vstopnic od dneva uveljaviti’/ odloka o enotni klasifikaciji nepravilna. Tudi ta sprememba le vsklajena z odloki o posebnem občinskem prometnem davku vseh ljubljanskih občin. Za omenjeno oprostitev pa je zaprosilo tud kinematografsko podjetje Ljubljana. r' Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 23. seji dne 14. noveipbra 1978 sprejel naslednji SKLEP t Izvršni svet predlaga skupščini občine v razpravo in spre-jem osnutek Odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve- predsednik IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ V J BELEŽKE: PREDLOG ~ 'N Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne..... 1978 sprejela ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — Štepanjsko naselje 1. člen Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta MS '2 in MS 112/1 Štepanjsko naselje, ki se nanašajo na lokacijo enomestnih parkirišč ob Steletovi ulici, Dom za upokojence Ob tQčju in avtobusno postajališče in obračališče ob Pesarski ulici. 2. člen Projekt sprememb in dopolnitve zazidalnega načrta za območje ezidalnega otoka MS 3/2 Štepanjsko naselje je v novembru 1978 delal Zavod za družbeni razvoj mesta Ljubljana TOZD Urbanizem P°d šifro 2466/78. 3. člen sir/Premernbe *n dopolnitve obsegajo programski in tehnični del v Pla'n'U d.0*0^ drugega odstavka 8. člena Zakona o urbanističnem 4. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na /°gled občanom, organizacijam združenega dela, skupnostim in Jugim organom pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana oste-Poije, pristojnem za urbanizem, pri strokovni službi za urba-m 0,11 Skupščine mesta Ljubljana, pri Zavodu za družbeni razvoj m sta Ljubljana TOZD Urbanizem in Geodetski upravi Skupščine Csta Ljubljana. 5. člen ■ Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična Pekcija pri Upravi za inšpekcijske službe SML. 6. člen Ja odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR °Venije. Predsednik •jana, dne Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič, l.r. OBRAZLOŽITEV S(e ,etu 1973 je bil izdelan in potrjen zazidalni načrt za MS 3/ ^lanjsko naselje, v lanskem pa še predlog za spremembo promc le n reiima v severnem delu naselja. Kasneje se je pokazala potrel - ? mslednjih dopolnitvah: " lota’m Par^‘r‘^a v bližini trgovskega objekta Emona, v °wcija doma upokojencev, Vedba avtobusnega postajališča z obračališčem v severnem de s°seske. «. Jrb°do parkirišča za primarni center ob samopostrežni trgo\ 'n (pod garažno hišo GOS) oddana v uporabo predvse. d0S/.°m trgovskega objekta Emona, je bilo potrebno na) ontna parkirišča za potrebe centra v celoti. Predlagamo izgr dnjo novega parkirnega prostora ob Litijski, Parmski in Sketovi ulici. Gre za 80 parkirnih mest, ki jih je treba v skladu s konceptom zazidalnega načrta primerno zasaditi z drevjem. 2. V okviru samoprispevka II. je v načrtu gradnja doma upokojencev v zapadnem delu občine Moste-Polje. Po detajlni študiji prostorskih možnosti posameznih lokacij je bilo v načrtu sprejeto stališče, da bi bila najboljša lokacija doma m območju Štepanjskega naselja, med Litiisko in Hruševsko cesto vzhodno od individualnih nadomestnih hiš.Po veljavni urbanistični dokumentaciji je območje še namenjeno poteku obvezne mestne ceste, zato gradnja na tem mestu ni mogoča. Med starim naseljem Stepanja vas in ulico Ob sotočju je predviden javni park, ki bo v bodoče vključeval tudi površino današnjega pokopališča. Predlagali smo, da bi dom upokojencev gradili v severozahodnem delu ob ulici Ob Sotočju. V javni razpravi, ki je trajala od 21/9 do 21/10^1978, se je s strani- krajanov S tepanjskega naselja oblikoval predlog, da bi dom locirali ob zahodno stran pokopališča proti Gruberjevem prekopu in to iz razloga, da dom ne bi motilno vplival na obstoječi stanovanjski blok Ob sotočju hkrati pa bi bilo mogoče parkovne površine Ob sotočju bolje organizirati\in povezati z ostalim naseljem. Zavod za družbeni razvoj Ljubljane je v skladu s sklepom Odbora za urbanizem, komumlo in stanovanjsko gospodarstvo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izdelal kriterije za vrednotenje predlaganih lokacij, na podlagi katerih je bilo s strani organov in služb, ki sodelujejo v postopku izdelave in potrditve zazidalnih načrtov, nesporno ugotovljeno, da je lokacija doma upokojencev Ob sotočju ugodnejša. Na seji odbora za urbanizem, komumlo in stanovanjsko gospodarstvo je bil dosežen sporazum v tem smislu, da je lokacija doma pomaknje-m več kot 30 m južno od ulice Ob sotočju in do skrajne meje proti zahodu ob Gruberjevem prekopu. S tem je ugodeno zahtevi krajanov po odmiku od stanovanjskih objektov, hkrati pa so še vedno izkoriščene vse ugodnosti severne lokacije (zazidljive površine, komunalno opremljeno zemljišče, bližina družbenih servisov, spomeniška zaščita, sanitarni pogoji, osončenje objektov, razgled itd.) 3. Ker v sedanji fazi gradnje ni mogoče dokončati načrtovano peščevo brv preko Ljubljanice na Zaloško cesto in m ta način po najkrajši poti povezati severni del naselja z mestnim javnim prometom na Zaloški cesti, smo na predlog krajevne skupnosti Štepanjsko naselje' eno od avtobusnih linij mestnega prometa podaljšali od Litijske ceste po vsejPesarski cesti do njenegasever-nega dela, kjer naj bi bilo obračališče s končno postajo. Ta predlog je podjetje Viator v načelu sprejelo s pripombo, da se tu locira sanitarni objekt za voznike. Predlog je upoštevan. Osnutek spremembe zazidalnega načrta za MS 3/2 Štepanjsko naselje je bil m podlagi sklepa IS SOB Lj. Moste-Polje javno razgrnjen v času od 21/9 do 21/10-1978 v prostorih SOB Lj. Moste-Polje in KS Štepanjsko naselje. V odprti knjigi pripomb je bilo skupno vpisanih preko 30 mnenj občanov, dalje mnenje Izvršnega odbora društva upokojencev Štepanjskega mselja, izhodišča 00 ZKS Štepanjsko naselje in stališče 10 KK SZDL Štepanjsko naselje. Po zaključeni javni razpravi smo prejeli še zapisnik zbora občanov ulične skupnosti št. 9. Na vse pripombe, mnenja, predloge, ki v večini predložene spremembe podpirajo, so pripravljeni odgovori, ki bodo delegatom posredovani na seji skupščine. Odbor za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo je ugotovil, da so bila k predlogu spremembe zazidalnega načrta pridobljena vsa potrebna soglasja in menil, da je predlog vsestransko usklajen. Zato je predlagal IS SOB Ljubljana Moste-Polje, da s predlogom soglaša in ga posreduje skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v sprejem. / ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE f ^ Na predlog 186. člena in v skladu z 81. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne ........, zbora krajevnih skupnosti dne. in družbenopolitičnega zbora dne.,.sprejela ODLOK o ustanovitvi/ ncJoguh, načinu dela in sestavi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ______________________________________________________) 1. člen S tem odlokom skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupščina občine) ustanavlja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: svet). seznam Članic občinskega sveta za preventivo in VZGOJO V CESTNEM PROMETU 1. predsednik 2. namestnik predsednika 3. delegati krajevnih skupnosti 4. SIS za izobraževanje 5. SIS otroškega varstva 6. Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov 7. Avto moto društvo Moste 8. Občinski odbor zveze sindikatov 9. Zveza prijateljev mladine 10. Občinska konferenca ZSMS 11. Občinski odbor RK 12. Postaja milice Moste-Polje 13. Železniško gospodarstvo 14. OZD s področja prometne dejavnosti (SAP, Javna skladišča, Intereuropa) 15. Zdravstveni dom Ljubljana, enota Moste Polje 16. Samoupravna komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje 1 1 17 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 3 1 1 Skupaj 35 2. člen Svet skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in statutom občine. z----------------------------------------------------------"X Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 20. seji dne 24. oktobra 1978 obravnaval osnutek o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sprejel naslednji 3. člen Svet preučuje in obravnava cestno problematiko, pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu, sodeluje pri delu organizacij in organov, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu, izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja, organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti ter opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. SKLEP Izvršni svet prekvalificira osnutek Odloka o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v predlog in ga posreduje v obravnavo skupščini občine na decembrski seji. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ X_______________________________________________/ 4. člen Svet dela na sejah. Svet daje skupščini občine poročila o svojem delu in jo seznanja s svojimi ugotovitvami ter predlaga sprejetje ustreznih ukrepov za reševanje zadev s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. 5. člen Svet ima 35 članov. Člani sveta so organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu. Predsednika in člane sveta imenuje izvršni svet skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) izmed organov in organizacij, ki so člani sveta, ter izmed strokovnjakov s področja cestnega prometa. Predsednika in člane sveta se imenuje za 4 leta in so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani, oziroma se jih po preteku mandatne dobe lahko ponovno imenuje. 6. člen Svet imenuje izmed članov sveta odbor sveta kot ožje delovno posvetovalno telo, ki opravlja naloge, za katere ga pooblasti svet s sklepom. Strokovne in druge naloge v zvezi z delovanjem sveta in odbora opravlja tajnik sveta, ki ga imenuje izvršni svet izmed delavcev upravnih organovin strokovnih služb skupščine občine. OSNUTEK Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 22/74), 52. in 201. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS, št. 23/76) h: 180. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (ur. list SRS, št. 2/75/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje .......... na.........seji zbora združenega dela in na.. • seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o organizaciji in delovanju civilne zaščite l_______________________________________________J I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja ustanavljanje, organizacijo in delovanje obči1! skih enot in občinskega štaba civilne zaščite ter enot in štabov L v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združen ga dela ter v drugih organizacijah in skupnostih. 7. člen Svet lahko imenuje stalne ali občasne komisije za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti. 8. člen Odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije. 2. člen V občini Ljubljana Moste-Polje se kot posebno organiziran ihnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite ustanovi) družene, specializirane in splošne enote civilne zaščite, namen)6. aščiti in reševanju ljudi in materialnih sredstev ob vojnih akcij b naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih raž ah. 3. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zabite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ustanovijo štabi za civilno zaščito. 4. člen Mesto izvaja na področju CZ pravice in dolžnosti, kijih občina Poveri mestu in sicer: - enotno usmerjanje in vodenje CZ; ~ ustanavljanje, organiziranje, opremljanje in zagotavlja usposabljanje mestnega štaba in mestnih enot civilne zaščite, ki so skupnega pomena; ~ oblikuje in izvaja politiko na področju zaklanjanja ter gradi in vzdržuje javna zaklonišča; ~ usklajuje ukrepe civilne zaščite, ki se nanašajo na zatemnjevanje, evakuacijo prebivalstva ter RKB zaščito. U. OBČINSKE ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE 5. člen Zahtevnejše naloge in ukrepi pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin izvajajo občinski združeni odred in občinske specializirane enote civilne zaščite. Te enote ustanovi izvršni svet občinske skupščine, delujejo pa pod vodstvom občinskega štaba za civilno zaščito. 6. člen Združeni odred civilne zaščite sestavljajo naslednje enote: ~ poveljniška enota ~ tehnično reševalna enota ~ sanitetna enota - gasilska enota ~ RKB enota in ~ oskrbovalna enota. Velikost, podrobno organizacijo in opremljenost ter temeljne °rganizacije združenega dela, ki dajejo kadre in opremo za te enote določi izvršni svet skupščine občine pa predlog občinskega štaba civilne zaščite. 7. člen in vodenje civilne zaščite v vojni in ob naravnih ter drugih hudih nesrečah. Za svoje delo je odgovoren Izvršnemu svetu in svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi mestnemu štabu za civilno zaščito. Štab opravlja svoje naloge na podlagi zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS, št. 23/76) in določb tega odloka. III. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH a) Enote 12. člen V krajevnih skupnostih ustanavljajo sveti krajevnih skupnosti praviloma naslednje specializirane enote: — gasilske enote — tehnično reševalne enote — enote prve medicinske pomoči — enote za RKB zaščito — enote za socialno delo —veterinarske enote — enote za zveze — enote za vzdrževanje reda, 13. člen Krajevne skupnosti, ki nimajo pogojev za ustanovitev specializiranih enot, ustanovijo splošne enote CZ. Soglasje za ustanovitev takih enot daje občinski štab za civilno zaščito na podlagi ocene ogroženosti. 14. člen Poleg specializiranih enot morajo krajevne skupnosti ustanoviti splošne enote civilne zaščite. Splošna enota se praviloma ustanovi na vsakih 25 stanovanjskih enot. 15. člen Število in opremljenost specializiranih in splošnih enot v krajevnih skupnostih se določi v načrtu civilne zaščite v krajevnih skupnosti ocene ogroženosti. Za skupne potrebe se ustanovijo v občini naslednje občinske specializirane enote: " tehnično reševalna enota ~ sanitetna enota " gasilska enota ' enota za RBK zaščito ~~ enota za identifikacijo ' enota za zveze ~~ enota za uničevanje eksplozivnih teles. 8. člen Občinske specializirane enote iz prejšnjega člena ustanovijo tiste temeljne in druge organizacije združenega dela, ki jih določi na Pfedlog občinskega štaba civilne zaščite izvršni svet občinske skupščine, ki obenem določi tudi njihovo kadrovsko in materialno sestavo. 9. člen V dejavnost civilne zaščite se za odpravljanje posledic vojnih **teij, naravnih in drugih hudih nesreč in v drugih izrednih razme-rah vključujejo komunalne, zdravstvene, veterinarske in druge orga-jUzacije, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in teetja. Te organizacije določi mestni štab za civilno zaščito in delujejo pod njegovim vodstvom. 10. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo dati finskemu štabu za civilno zaščito na voljo strokovne kadre, prodre in materialna sredstva za reševanje in odpravljanje posledic v°jnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč. 11. člen , Za opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka se ustanovi občinski *tab za civilno zaščito. Imenuje ga izvršni svet občinske skupščine. tab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje b) Štabi za civilno zaščito 16 člen Svet krajevne skupnosti ustanovi štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevnih skupnosti, v strokovnem pogledu pa je odgovoren tudi občinskemu štabu civilne zaščite. 17. člen Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi delo civilne zaščite na vsem območju krajevne skupnosti skrbi za usposabljanje in urejanje štabov in enot civilne zaščite in za usposabljanje prebivalstva za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravlja druge naloge, določene z zakonskimi in drugimi predpisi. Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti, usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti in služb za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v reševalnih pripravah in akcijah. 18. člen Štab CZ v KS ima: - poveljnika štaba - načelnika štaba in - določeno število članov. Število članov štaba se določi ob imenovanju na podlagi nalog in potreb usmerjenja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot. IV. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH ORGANIZACIJAH a) Enote 19. člen V temeljnih in drugih organizacijah združenega ^ein in v drugih samoupravnih organizacijah kupnostih oziroma drugi organi upravljanja enote civilne zaščite na osnovi ocene ogroženosti. 20. člen Temeljne organizacije združenega dela, ki se povezujejo v organizacijo združenega dela praviloma ustanovijo specializirane enote za skupne potrebe v vsaki temeljni organizaciji pa še na vsakih 50 zaposlenih najmanj eno splošno enoto. 21. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela praviloma ustanovijo naslednje specializirane enote civilne zaščite: — gasilske enote — tehnično reševalne enote — enote za prvo medicinsko pomoč — enote za RKB zaščito — enote za vzdrževanje reda — enote za zveze. 22. člen Specializirane enote morajo ustanoviti naslednje organizacije združenega dela: Posamezne specializirane enote pa lahko ustanovijo tudi druge temeljni; in druge organizacije združenega dela, če to zahteva ocena ogroženosti in če je tako predvideno v občinskem načrtu civilne zaščite 23. člen Temeljne iji druge organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije in skupnosti z do 50 zaposlenih se samoupravno dogovorijo o ustanovitvi skupnih splošnih enot v okviru stanovanjskega ali poslovnega objekta oziroma krajevne skupnosti. b) Štabi za civilno zaščito 24. člen Delavski svet oziroma drug organ upravljanja ustanovi štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je imenoval in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu za civilno zaščito in štabu za CZ KS. 25. člen Štab za civilno zaščito temeljnč in druge organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije in skupnosti ima: - poveljnika štaba - načelnika štaba in - določeno število članov. Število članov štaba se določi ob imenovanju na podlagi nalog in potreb usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s splošno enoto civilne zaščite, v katero se sestavi največ 4 ekipe, opravlja naloge štaba civilne zaščite poveljnik te enote. 26. člen Štab za civilno zaščito v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, samoupravni organizaciji in skupnosti vodi delo civilne zaščite v svoji organizaciji, skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite in za usposabljanje delovnih ljudi za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravlja druge naloge določene z zakonskimi in drugimi predpisi. Štab za civilno zaščito sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, s štabom za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom ter ob reševalnih akcijah tudi izvršuje naloge štaba krajevne skupnosti in občine. V. KONČNE DOLOČBE 27. člen Izvršni svet občinske skupščine izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka s področja usposabljanja in opremljanja enot ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje civilne zaščite v občini. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila. 28. člen Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zveznega zakona o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 22/74) in kazenske določbe republiškega zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS, št. 23/76). 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV Po določbah zveznega in republiškega zakona o ljudski obrambi občim ureja organizacijo ljudske obrambe v občini id v skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljana sprejema odloke in druge akte s področja ljudske obrambe ter usmerja obrambne priprave m področju občine. Glede m omenjeno in na dejstvo, da občim ni dosedaj normativno uredila organizacijo in delovanje civilne zaščite v občini id okolnost, da so do predkratkim vse zadeve obrambnih priprav normativno urejali v Ljubljani m ravni mesta ter m določila novih statutov mesta in ljubljanskih občin o razmejitvi pristojnosti p° zadevah ljudske obrambe med občimmi in mestom je nujno, da občinska skupščim sprejmeodlok o organizaciji in delovanjucivilne zaščite. Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v Ljubljani, hi ga je sprejela mestm skupščim leta 1970, bo razveljavljen in se glede m statutarna določila ljubljanskih občin in mesta ne more več uporabljati. S predlaganim odlokom se ureja ustanavljanje, organizacija in delovanje občinskih enot civilne zaščite, občinskega štaba za civilno zaščito ter organizacijo enot in štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti. V prvem poglavju - splošne določbe se z odlokom ureja ustanavljanje h’ organizacija občinskih enot civilne zaščite ter enot in štabov CZ v KS, TOZD drugih OZD ter drugih organizacijah in skupnostih kakor tudi pravice in dolžnosti mesta Ljubljane s področja civilne zaščite, ki jih občine poverjajo mestu. V drugem poglavju - občinske enote in štabi civilne zaščite ' se opredeljuje ustamvljanje specializiranih občinskih enot, občinskega štaba za civilno zaščito in naloge, ki se poverjajo mestnemu štabu za CZ ter sestava občinske združene in specializiranih enot-Kakor tudi naloge in odgovornost občinskega štaba za civiln0 zaščito. x | V tretjem poglavju - enote in štabi CZ v KS - se ureja vrstc specializiranih enot civilne zaščite v KS, organizacijo splošnih eno civilne zaščite, naloge in sestava štaba za civilno zaščito KS. Četrto poglavje - enote in štabi CZ v TOZD in drugih organih cijah - določa vrste enot civilne zaščite, ki jih ustamvljajo teme‘(' ne organizacije združenega dela in druge organizacije, imenu1 TOZD, ki morajo ustanoviti specializirane enote civilne zaščite t opredeljuje ustamvljanje, delovanje in pristojnost štabov za civu" zaščito kakor tudi poveljnikov splošnih enot CZ, v TOZD in drug11 organizacijah. . V petem poglavju - končne določbe - se zavezuje izvršni sv občinske skupščine, da izda potrebne predpise za izvajanje d°l°c odloka in upravni organ za ljudsko obrambo, da izda ustrež' mvodila za izvajanje določil odloka in da skrbi za izvajanje Glede m mvedem dejstva in potrebo, da se normativno ute področje civilne zaščite v občini se predlaga sprejem predlaganeg odloka. OSNUTEK _ N Na podlagi 4. točke 7. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) ter 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali 1. člen Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Prepovedano je rediti kopitaije, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na celotnem ožjem območju mesta. Izvzeta so kmečka gospodarstva. Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na ožjem območju mesta samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo. Ožje območje mesta zajema krajevne skupnosti: Zelena jama, Kodeljevo, Moste, Štepanjsko naselje, Nove Jarše in Polje. 3. člen Divje živali, razen malih gozdnih glodalcev, se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo. 4. člen V stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oziroma lastnikom družinske stanovanjske hiše. V ožjem mestnem območju ima lahko posamezno gospodinjstvo največ dva psa in dve mački. Določilo ne velja za psice in mačke z niladiči do njihove odstranitve. Za bivanje in vzrejo živali v ožjem mestnem območju si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega lastnika oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše. 5. člen Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v 8 dneh. Če se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na Področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po Prihodu. 6. člen Posestnik psa prijavi vsa Veterinarski postaji Posavje, p. Ljublja-na-Polje, Polje 350 (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarja organizacija), ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih Psa. 7. člen . V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo ln identiteta psa ter določi njegova registrska številka. V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po Podpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, Zatiranje in izkoreninjenje stekline. Pes mora nositi ovratnik s pasjo znamko. Izgubo pasje znamke 'hora posestnik psa prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in Prositi za novo. 8. člen Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen. Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa. 9. člen Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor. Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano pokonče-vanje psov in drugih živali. 10. člen Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali. Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ognjenem ali svetlem zaprtem prostoru ali pa na verigi. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 metre. Posestnik popadljivega psa mora namestiti viden opozorilni napis: „HUD PES“. U člen Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če posestnik psa v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, pristojni upravni organ odredi, da mora posestnik psa v določenem roku psa odstraniti, ali da se pes odda primernemu lastniku ali humano pokonča na stroške posestnika psa. Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka 11. člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in Društvo proti mučenju živali. Sklep oizvršitvipredloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o ražmerah in možnostih za bivanje in vzrejo. Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik Društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva. Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke. 12. člen Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik. 13. člen Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik. Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima posestnik psa ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici. Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali. 14. člen Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici. Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na stroške posestnika psa. 15. člen Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče. 16. člen Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo. 17. člen Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini. Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto. 18. člen Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela (ali poginila) za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje), mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločen od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji. 19. člen Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovana oseba ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo in Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana, Parmova 32. Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne. Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija. Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, kije poškodovala človeka, nosi posestnik živali. 20. člen Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali, ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko-higienska služba občin v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti. Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne posestniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa. 21. člen Posestnik psa lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa. Če posestnik v določenem roku psa ne zahteva oziroma ne plača stroškov lova in oskrbo, se pes izroči v last drugi osebi ali humano pokonča. 27. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje Uprava za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane in Uprava javne varnosti ob pomoči Društva proti mučenju živali in Kinološkega društva. 28. člen Z denarno kaznijo 300 do 3.000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba: — če redi kopitarje, parklaije, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta v nasprotju z določili 2. člena tega odloka — če ne upošteva določil 13. člena tega odloka — če ne upošteva določil 16. člena tega odloka — če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen)u. — če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen) — če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen 2. odstavek). Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 do 300 din. 29. člen Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din se kaznuje za prekrške posameznik ali pravna oseba: — če ne upošteva določil 4. člena — če ne prijavi psa (5. člen) — če ne upošteva 8. člena tega odloka — če ne upošteva določil 9. člena tega odloka — če ne upošteva določil 12. člena odloka — če ne upošteva določil 15. člena odloka — če ne obvesti pristojno službo, da je pes ali mačka poškodovala človeka (19. člen 1. odstavek). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV 22. člen Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela. 23. člen O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor. 24. člen Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta. Živali, za katere je mogoče ugotoviti posestnika, je potrebno zdraviti sporazumno s posestnikom živali. 25. člen Golobi v zasebni lastnini se lahko redijo le v golobnjaku. Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati. Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije. 26. člen Mestni golobi se goje samo v posebnih javnih golobnjakih pod nadzorstvom pooblaščene delovne organizacije. Zakonsko določilo za sprejem tega odloka je v 4. točki 17. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77), ki nalaga občinskim skupščinam, da morajo sprejeti predpis o registraciji, cepljenju, ozmčevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov. Ker se pojavljajo v tako močno urbaniziranem območju kot je Ljubljana problemi tudi pri ostalih domačih živalih, ki jih občani redijo iz ljubiteljskih in ekonomskih razlogov, je bilo potrebno, da se postavijo normativi za rejo teh živali, zato so tudi ostale živali zajete v tem osnutku. Namen odloka je uvesti red v reji psov in ostalih domačih živali, ohraniti zdravo in normalno simbiozo človeka in Hvali y mestnem kot tudi izvenmestnem območju občine Ljubljana Moste •Polje ter preprečiti mučenje živali. Zdravstveno problematiko že urejajo Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, S/. 43/76), Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. lisi, SRS, št. 18/77), Zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivim> boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 2/74), osnovno okvirno problematiko uporabe stanovanjskih hiš in stunovanl kot bivališč za domače živali pa ureja Odlok o hišnem redu na območju mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št. 18/77). Pri sestavi delovnega osnutka so ob delovni skupini Veterinarskega inšpektorata UIS sodelovali tudi predstavniki UJV, Kinološke zveze Slovenije, Lovske zveze, Društva proti mučenju živali' Društva za varstvo ptic, Kluba rejcev golobov „SEL “, Veterinarske postaje Posavje, Veterinarske postaje Krim-Grosupije, Klinike V Zaradi omejevanja populacije teh ptic je delovna organizacija, ki' mesojede VOBF in Viatorja TOZD Mestni potniški promet. ji je poverjena vzreja mestnih golobov, dolžna: Tako je v osnutku predlagana za vse sestavljalce sprejemljiv - krmiti golobe s primesjo kontracepcijskih sredstev, varianta bivanja in vzreje živali na območju mesta Ljubljane' — urejati populacijo z odvzemom jajc iz gnezda. Posebno natančno so ti pogoji določeni za pse, katerih je v mesta Golobnjaki se morajo redno vzdrževati, čistiti in najmanj dva- največ in kateri pri manjšem delu prebivalstva uživajo poseben pri' krat letno razkuževati. viligiran položaj. Upoštevano je dejstvo, da mora ob človeku najti žival svoj življenjski prostor, kakor tudi, da mora biti kar najbolj zagotovljena varnost preprečevanja pojava in širjenja bolezni, ki se prenašajo iz Hvali na ljudi (zoonos) in varnost človeka pred živaljo. Predlagani osnutek zagotavlja živali normalne eksistenčne Pogoje, preprečuje mučenje živali in v mejah možnega urejuje neregistrirano širjenje populacije v mestu. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 20. seji dne 24. oktobra 1978 obravnaval osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet posreduje skupščini občine v obravnavo osnutek Odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter o reji ostalih domačih živali v besedilu, ki že vsebuje spremembe in dopolnitve, dane na današnji seji in na odboru IS za kmetijstvo in gozdarstvo. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ V_____________________________________________J PREDLOG r ^ Na podlagi 8. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS št. 8/78) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in seji zbora krajevnih skupnosti dne......sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje X_____________________________________________J 1. Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za ZaPoslovanje občine Ljubljana Moste-Polje. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ^vilka: PREDSEDNIK Uatum: SKUPŠČINE OBČINE Matjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV . Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti iz eta 1974 je bil podlaga za ustanovitev regionalne skupnosti za ZaPoslovanje, v katero je bila vključena tudi skupnost za zaposlo-7*nie enota občina Ljubljana-Moste-Polje. Spremembe in dopolni-. e navedenega zakona, večletna praksa na področju zaposlovanja fn zavarovanja za primer brezposelnosti ter samoupravno organizi-Qnjc v temeljni družbeno-politični skupnosti zahtevajo ustanovitev finske skupnosti, namesto enote regionalne skupnosti za zapo-‘°vanje. Zato je pristojna služba pri regionalni skupnosti za zapo-ovanje, v sodelovanju z občinskimi enotami za zaposlovanje pri-yavila samoupravni sporazum o ustanovitvi občinskih samo-Ptavnih interesnih skupnosti za zaposlovanje. . Izvršni svet skupščine občine je v osnutku samoupravnega spo-razpravljal ter predlagal, da ga kot osnutek obravnavajo vsi zbori skupščine občine. Na osnovi javne razprave je služba za družbene dejavnosti pripravila predlog samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejel izvršni odbor enote regionalne skupnosti za zaposlovanje in posredoval podpisnikom v obravnavo in sprejem. Tako kot vse samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti mora potrditi tudi skupščina občine potem, ko skupščina skupnosti ugotovi z ugotovitvenim sklepom veljavnost sporazuma. Skupnost je ustanovljena, ko sprejme samoupravni sporazum o ustanovitvi večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev. O predlogu samoupravnega sporazuma je razpravljal tudi izvršni svet Sob 29. 8. 1978 ter na osnovi ocene javne razprave in utemeljitve dopolnitev osnutka predlaga skupščini občine, da sprejme sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana-Moste-Polje v predloženem besedilu. PREDLOG Na podlagi 586. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76) in 6., 7. ter 8. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS št. 8/78) sklenejo: — delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, — delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela — nosilci samostojnega osebnega dela, — občani v krajevnih skupnostih, — delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje V______________________________________________J I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnjem besedilu: sporazum) se delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Ljubljana Moste-Polje združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo in uresničujejo svoje pravice in interese ter zadovoljujejo osebne in skupne potrebe na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in socialne varnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in zaposlitve ter usposabljanje in zaposlovanja invalidnih oseb in v ta namen ter v skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi združujejo sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 3. člen Delo skupnosti je javno. Skupnost in njeni organi obveščajo delavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih delegacij ter preko svojih informativnih sredstev tudi preko sredstev javnega informiranja. S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloge posameznih organov skupnosti ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela. 4. člen Skupnost ima-lastnost družbenopravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska c. 1. 5. člen Ta sporazum določa: — delovno področje in naloge skupnosti, - združevanje sredstev za delo skupnosti, - organizacijo skupnosti, organe skupnosti in njihove pristojnosti, — usklajevanje stališč v skupnosti in sprejemanje sklepov, razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi, — samoupravni nadzor nad delom v skupnosti, - opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za skupnost. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Delavci in delovni ljudje oblikujejo v skupnosti delo skupnosti in njenih organov na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. Delavci in delovni ljudje v skupnosti opravljajo predvsem naloge v zvezi z zaposlovanjem, s katerimi se uresničujejo pravice in obveznosti delavcev in občanov ter organizacij združenega dela. 7. člen Delavci in delovni ljudje preko skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: - ugotavljajo vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučujejo socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo zvezano poklicno in prostorsko gibljivost ter spremljajo notranje in zunanje migracijske tokove, - proučujejo, spremljajo in ugotavljajo potrebe gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter dajejo organizacijam združenega dela pomoč pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih, - spremljajo in analizirajo uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja Seznanjajo s svojimi ugotovitvami organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbeno-politične skupnosti ter jim s tem omogočajo sprejemati ustrezne ukrepe, spremljajo in proučujejo poklicno sestavo zaposlenih, analizirajo vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljajo nastanek in razvoj poklicev, predlagajo spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodelujejo pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih, - sodelujejo pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno, - opravljajo zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomagajo njihovemu organiziranemu vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini, - opravljajo naloge s področja poklicnega usmeijanja, zlasti s tem, da razvijajo metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodelujejo pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter da organizirajo, povezujejo in usklajujejo delo na tem področju, - opravljajo naloge posredovanja dela in priprave delavcev za zaposlitev, - zagotavljajo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev, — zagotavljajo v skladu s samoupravnimi sporazumi sredstva za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela, — vodijo predpisano evidenco s področja dela in zaposlovanja, — opravljajo druge naloge, določene z zakonom, samoupravnirn sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI 8. člen Sredstva za delo skupnosti združujejo: — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — nosilci samostojnega osebnega dela. Sredstva se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma 0 temeljih plana zaposlovanja za naloge in programe ter obveznosti in pravice, kijih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti. 9. člen Za zagotovitev pravic iz zavarovanja za brezposelnost, priprave deldvcev za zaposlitev, zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb ter za skupne naloge združujejo občinske skupnosti za zap°' slovanje sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti. S posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupn?" sti, se določijo osnove in merila za solidarnostno združevanje 1,1 prelivanje sredstev ter vzajemno financiranje skupnih nalog. IV. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI, ORGANI SKUPNOSTI B* NJIHOVE PRISTOJNOSTI 10. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obvezno5*' v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni lju<*Jc preko delegacij svoje delegate v organe skupnosti. Skupnost ima naslednje organe: — skupščino skupnosti, — izvršilni odbor skupščine skupnosti, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, o ustan°" vitvi skupnosti, s statutom skupnosti, družbenimi dogovori Za opravljanje posameznih pomembnejših nalog lahko skup^ na skupnosti imenuje stalne ali začasne odbore in komisije. 11. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po ddc gatskem načelu. Delegate v skupščino skupnosti delegirajo vsi udeleženci *e^ samoupravnega sporazuma neposredno preko delegacij oziroin konferenc delegacij. Skupščina skupnosti ima 41 delegatskih mest, od katerih i|lia* delegacije: , delegatskih me - delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah ?| in skupnostih ' - delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega j osebnega dela - nosilci samostojnega osebnega dela .7 - občani v krajevnih skupnostih - delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih | oseb 12. člen Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje zadeve: 0- sprejema srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti in sa”x upravne sporazume o temeljih plana ter delovni program P pravljanja planov, p. sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, kijih ima nost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana zap0*^. vanja ter usklajuje porabo s sredstvi, ki jih na podlagi sP0,rTglu mevanja združujejo delovni ljudje za delo skupnosti po na solidarnosti in vzajemnosti, sklepa družbene dogovore, katerih udeleženec je skupnost ^ obravnava vprašanja skupnega pomena za vse delovne lju° J organizacije združenega dela v občini, ki so v zvezi z zaposlitvijo, kadrovsko politiko in zaposlovanjem in sprejema ukrepe za " razvoj te dejavnosti, ~ sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, " sprejema zaključni račun, " voli izvršilne organe ter odbore in komisije, sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo, ~ obravnava in sprejema poročila o delu izvršilnega odbora skupščine skupnosti ter letna in druga poročila strokovne službe, " sprejema poslovnik o svojem delu. 13. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine skupnosti, ki ju ■ztned delegatov delegacij za to funkcijo izvoli skupščina skupnosti. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja štiri leta. haloge, pooblastila, odgovornost in način izvolitve predsednika "Oipščine ureja statut skupnosti in poslovnik za delo skupščine skupnosti. 14. člen Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor, ki je za opravljanje Sv°jih nalog odgovoren skupščini skupnosti. . Člane izvršilnega odbora skupščine skupnosti, njenega predsed-aska in njegovega namestnika voli skupščina skupnosti izmed delegatov delegacij za to funkcijo. Izvoljeni člani izvršilnega odbora skupščine skupnosti imajo stalni delegatski mandat, ki traja štiri leta. Število članov izvršilnega odbora skupščine skupnosti se določi v statutu skupnosti. 15. člen Izvršilni odbor skupščine skupnosti opravlja zlasti naslednje zadeve: " ^aja in uresničuje sklepe skupščine skupnosti, skrbi za izvaja-__ njc programov in načrta sredstev, " °blikuje predloge in stališča o vprašanjih in zadevali, ki jih __ obravnava in o katerih odloča skupščina skupnosti, ^ Osmerja, spremlja in nadzoruje delo strokovne službe skupnosti, odloča o uresničevanju sprejete politike ali na podlagi posebnih Pooblastil skupščine skupnosti o nujnih zadevali, če skupščine skupnosti ni mogoče sklicati, odloča o zadevah, ki imajo • podlago 6 že sprejetih stališčih skupščine skupnosti in zadevajo tekoče poslovanje skupnosti, " Poroča skupščini skupnosti o svojem delu med dvema zaseda-v njima, " opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti oziroma spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupno- 16. člen novita stalne ali občasne odbore in komisije. Sestav, odgovornost in obveznost, mandat in druga določila o delu odborov in komisij ureja sklep o njihovi ustanovitvi in statut skupnosti. V. USKLAJEVANJE STALIŠČ V SKUPNOSTI IN SPREJEMANJE SKLEPOV 19. člen V skupščini skupnosti delegati delegacij usklajujejo mnenja in stališča delegacij, ki sojih delegirale. Skupščina veljavno sklepa, če je navzoča večina vseh delegatov delegacij, delegiranih za sejo skupščine skupnosti. Skupščina skupnosti sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov delegacij, če v tem sporazumu ali v statutu skupnosti ni drugače določeno. 20. člen Delegati delegacij morajo pred sprejemanjem sklepov in stališč prejeti pismeno gradivo z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami praviloma vsaj 14 dni pred zasedanjem skupščine. 21. člen Delegati delegacij, delegirani za sejo skupščine, morajo na seji posredovati mnenja in stališča, ki so jih predhodno obravnavale delegacije o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina skupnosti. 22. člen Delegati so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki sojih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. Delegati delegacij morajo prejeti sklepe in stališča, sprejeta na seji skupščine skupnosti pismeno. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 23. člen Skupnost sodeluje z organi družbeno-politične skupnosti, in organi družbeno-političnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. 24. člen Zaradi izpolnjevanja svojih nalog in usklajevanja politike na področju socialnega varstva in skupnih nalog, ki zadevajo socialno varnost delavcev in delovnih ljudi in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb, se skupnost vključuje v samoupravno interesno skupnost za socialno varstvo Ljdbljana Moste-Polje, skladno z določili zakona. Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti. Skupnost ima stalen odbor za ljudsko obrambo in družbeno ^ozaščito, ki ga voli skupščina skupnosti. Konstituiranje in delo odbora temelji na določilih zakona in je p°drobneje opredeljeno v statutu skupnosti. 17. člen Postopek za uveljavljanje pravic na področju zaposlovanja, zava-^vanja za primer brezposelnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega (.Pieijanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb dolo-J° udeleženci tega samoupravnega sporazuma v statutu ali v dru-^ samoupravnih splošnih aktih skupnosti. H ^a sodno reševanje sporov se ustanovi posebno sodišče združe-VJa dela oziroma samoupravno sodišče za potrebe članov ene ali SD1 s*cuPnosti 'n 8a skupnosti ustanove s posebnim samoupravnim p ^nim aktom, s katerim določijo način njegovega delovanja. ^ Posebno sodišče združenega dela oz. samoupravno sodišče kot 5j*°*tojen družbeni organ, rešuje v mejah z ustavo in z zakonom počenih pristojnosti vse spore, ki nastanejo v skupnosti iz druž-^•ekonomskih in drugih samoupravnih razmerij. 18. člen jJj® proučitev posameznih pomembnejših vprašanj, pripravljanja H^ogov in stališč in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristoj-1 lahko skupščina in izvršilni odbor skupščine skupnosti usta- 25. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci in delovni ljudje s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje. S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev take skupnosti S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti se dogovorijo tudi o programiranju skupnih nalog, o združevanju sredstev po načelih solidarnosti, za enotnost izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev za zaposlitev in zaposlovanje invalidov ter o združevanju sredstev, potrebnih za opravljanje skupnih nalog. 26. člen Delavci in delovni ljudje se združujejo v Zvezo skupnosti za zaposlovanja na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov k in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in za opravljanje raziskovalnega dela ter za uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju. Prav tako se s samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti določijo osnove in merila za združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje enakih pravic delavcev pri zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in za opravljanje skupnih nalog, po načelih vzajemnosti in solidarnosti. VII.SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI 27. člen Delavci in delovni ljudje, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo strokovne službe. Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti in s sklepi skupščine skppnosti ter njenih organov in delom strokovne službe. Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe prek informativnih sredstev skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in prek delegatov dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršilnim organom skupščine skupnosti in strokovni službi skupnosti- 28. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter dolžnosti udeležencev tega samoupravnega sporazuma, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposredno. Naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole se podrobneje določajo v statutu skupnosti. VIII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST 29. člen Strokovna, administrativna, finančna in druga opravila, potrebna za uresničevanje dejavnosti skupnosti, opravlja strokovna služba. Strokovno službo ustanovi skupščina skupnosti s sklepom, skupaj z drugimi skupnostmi na medobčinski ravni, pri čemer upošteva načelo smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti dela strokovne službe in skupnosti. Strokovna služba je organizirana tako, da se za skupnost opravljajo na sedežu skupnosti vsa temeljna operativna in strokovna opravila, ki omogočajo delavcem in delovnim ljudem, da uresničujejo svoje pravice pri zaposlovanju invalidnih oseb, poklicnem usmerjanju in štipendiranju ter uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz dejavnosti skupnosti ter naloge in opravila za organe skupnosti. 30. člen Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila: — spremlja in analizira vire in rezerve delovno sposobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbeno in poklicno sestavo in prostorsko gibljivost, — ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja, — pomaga delavcem in delovnim ljudem pri zaposlitvi glede na njihovo strokovno usposobljenost, — zbira, objavlja in posreduje informacijo o možnostih in pogojih za zaposlitev in o osebah, ki iščejo delo, — izvaja strokovna opravila in organizacijske postopke pri uveljav-lanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine in posreduje informacije o možnostih in pogojih njihove zaposlitve v domovini, — organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev, — izvaja strokovna opravila pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter strokovna opravila pri uveljavljanju njihovih pravic in materialne pomoči med usposabljanjem, — opravlja strokovno delo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih v skladu s preobrazbo šolanja v usmerjeno izobraževanje ter organizira in usklajuje dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja, — opravlja strokovno delo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih v skladu s preobrazbo šolanja v usmerjeno izobraževanje ter organizira in usklajuj^ dejavnost poklicnega informi-••ania in svetovanja 7 d'moi«r.i-noklicneca usmeriania — opravlja finančne in administrativne zadeve za podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — izvaja evidenco finančnega poslovanja in vsa računovodska opravila za skupnost, — izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja publikacije o pomembnejših strokovnih vprašanjih in informacije za potrebe zaposlovanja in poklicnega usmerjanja, — vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja, — opravlja -idruge naloge, ki jih v okviru nalog skupnosti naložijo organi sTSapnosti. Osnove - organizacije, pravice, obveznosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih med skupnostmi in strokovno službo ter statut strokovne službe. 31. člen Delavci v strokovni službi, ki se organizira kot delovna skupnost in opravljajo dela za skupnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu s statutom skupnosti in sporazumom 0 medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih ter na podlag' ovrednotenega programa nalog in opravil ter meril, dogovorjenih" enotnimi standardi dejavnosti skupnosti za zaposlovanje. Delo strokovne službe na sedežu skupnosti vodi in usklajuj6 tajnik skupnbsti, medtem ko strokovno službo, ki je organiziran3 kot delovna Skupnost vodi vodja delovne skupnosti, ki ga soglasn0 imenujejo skupščine vseh skupnosti, po predhodnem mnenju sam0' upravnega-dtgana delovne skupnosti. Za oirirmjunj6 dodatnih in posebnih nalog, ki niso v programih zagotovijo Mročniki sredstva po načelih neposredne menjave del3 oz. po pogodbi. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 0 ■ 32. člen Skupnošf.je ustanovljena, ko sprejme ta sporazum večina dela'.' cev v več koči polovici organizacij združenega dela, v katerih je ve kot polovica delavcev, zaposlenih na območju skupnosti Ljubija" -Moste-Polje. Ta sporazum potrdi skupščina občine Ljubljana-Moste-Poljc. 33. člen Ta sporazum se lahko spremeni in dopolni po postopku, ki vdj3 za njegov sprejem. 34. člen Predsednik skupščine enote Ljubljana-Moste-Polje obstoj0'^ Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana skliče "|,vl " ičh skupščino skupnosti, ustanovljeno po tem sporazumu na prv»."-J! ter ji predseduje do verifikacije mandatov delegatov te seje --hiijp' ne skupnosti. ^ Ta sporazum začne veljati osmi dan po njegovi sklenitvi v sim5^ 32. člena tega sporazuma in sc objavi v Uradnem listu SR Sk,x "*• -........................................ «*# Predsednik skupščine za /aposl občine Ljubljana Moste Janez ” Trti"1, r' Na podlagi ugotovitve o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanj6 Ljubljane Moste-Polje so delegati na svoji ustanovitveni seji-dne 3. novembra 1978 sprejeli SKLEP: Skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanj6 Ljubljana Moste-Polje na svoji ustanovitveni seji, dne novembra 1978 ugotavlja, da je Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje ustanovljena s tem« k® J sprejelo posredovani predlog samoupravnega sporazuma 0 ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje 12.4". delavcev (od 24.388 skupnega števila delavcev) v 69 organ'-zacijah združenega dela (134 od skupnega števila OZD)» več kot polovica organizacij združenega dela z obmocp občine Ljubljana Moste-Polje, kot to določa drugi odstave 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (L”' Ust SRS št. 8/78). PREDSEDNIK SKUPŠČINE ZA ZAPOSLOVANJ*1 Janez TRTNIK, 1 r