«. - ir * JI •41 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ji •i1 1 . * >. t « A - k. i an a % > Ljubljani sredo t septembra 1882. ?— ^Mk * & • • - /v * Vv Obseg: Naša živinoreja. (Dalje.) Kuga med raki. šolah. Tržaška razstava. (Dalje.) UČni jezik v ljubljanskih mestnih iz deželnih zborov. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) — Mnogovrstne novice. — Obravnave Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari Dne Naša živinoreja. (Dalje.) Da je dunajsko mesto v naši bližini najimenitnejši, največi kupec za živino, je naravno in zato ne gledajo i . avgusta: na trg prignanih je bilo 3383 repov, cena jim je bila po 55—-61 gold. 100 kil. Dne 14. avgusta: na trg prignanih je bilo 3344 repov cena po 55-60 gold. 100 kil. Dne 21. avgusta: na trg prignanih je bilo 2951 repov, cena 55—60 gold. 100 kil. Opomniti hočemo , da na dunajskem trgu po deže- lah y iz ------—^ , v katerih prihajaj na dunajski živinski trg samo živinorejci avstrijskih ogerske, gališk vse *jstw £iviiisK.i irg samu z.ivinurejui avsinjsjiiu yod drugo luieiiujeju uc posebno ogerski in gališki, ampak tudi unanje ^ tako navaja poročilo od trga dne 21. avgusta vrste govedine > namreč dežel imenujejo m š k da ) UCŮCÍ J vgcioivi lu , ULU^JiXts. lUUl UUttUjC —"---v J X v v/** v» uuo av^uoift, kxo, j sosedne države, posebno Ruska, Rumunska in Srbska. bilo prignane govedine 1515 repov ogerskega, 1045 re Je Odkar so pa naše meje ruski in rumunski gove- Pov gališkega in 391 repov nemškega plemena Ceno dini zaprte (od 1. januarija 1882), je čisto naravno, da morajo naše domače dežele dunajski živinski trg z avoj-nato pazljivostjo opazovati. Opozorujejo nas na ta trg pa Dunajčani sami zato i" - edi ravno omenjenega dne pa na drobno popisuje da y se jim dosti mesnine dovaža, zato, da se jim meso tržno poročilo tako le Plačevali so se: pit 60 gold.; gališk 59 ne podraži; na to pa gleda razun dunajskega mestnega zastopa tudi c. k. vlada, ker vladina odgovornost bila bi velika in upitje Dunajčanov grozovito, ako bi jim po zaporu na rusko-rumunski meji cena mesnine poskočila tudi le za 1 sold ali 2, vsi dunajski časniki po 54 gersk po 56 po 55 58 •j bolj po lišk 50 voli 60 gold. 50 kr 59 gold. 50 kr. ; nem ? 53 P 55 gold gersk y 55 gold.; bivol bik po 45 po 52 56 gold y po 49 — 52 gold.; krave po 48 gold, za 100 kil Ker pa uže o živinoreji sploh govorimo moramo auuil» tUUl ig Là KM _L DUiU . - kr. do 26 gold. 50 kr., ali očedene kilo po o lisp tako > da se ti predstavlja ta pa 45 52 kr Dne 24 rgusta pov, gold., : na trg prignanih je bilo 13.579 re- kateri so se plačevali par po 20 do 27 ali očedene po 38—48 kr. kilo. viljon ves v cveticah , katere puhté naj prijetnejšo vonjavo. Blizo cesarskega paviljona je drug majhen paviljon za godbo, sezidan m krit na načm školjke, tako sicer làiXt gUUUtí , scAiuau llJL ai it lm* iiciVjtu j ag , laau oiuvij da je preskrbljeno po akustičnih pravilih za dobri od- (Dalj prihodnjič.) mev glasbe. Zraven tega paviljona je tržaška kavarna Kusa med raki. o Od mnogo strani naše domovine dohajajo nazna- najboljšega tržaškega kavarnarja, gosp. Pitschen-a. zdaj si uže tudi pred vhodom v glavno poslopje razstave, štev. 2; slog slopja štev. 1, samo da je najmanj štirikrat veče, tega poslopja je enak slogu po- nego nila o o med raki ; druga poročila, posebno od zadnje. To poslopje je dolgo nad 320 metrov, iz lega samega se vidi lahko, kako velikansko je. gornjega teka Krke počutijo, rakolova i > trdijo, da se tam raki prav dobro Vsikakor pa bo to vse lastnike ribištva Glavno poslopje, štev. II. vse prodajalce rakov suje to kugo v „L. J. Z.11 prof. H ar z v On trdi, da ta bolezen nastane malo , kako opi Monakovem po crvu imenovanem Pred poslopjem je vse v cveticah, a kakor hitro stopiš v poslopje samo, ne veš, kam bi poprej obrnil << ki se zaredi v znotranjih delih svoje „distomum cirngerum rakovega života , posebno v repnih mišicah , plavutah zadnjice, v kleščah, tipalnicah. v čevesu in želodcu. oči; toliko lepega zanimivega se ti predstavlj naenkrat. V tem poslopji so razstavljeni skoraj izklj predmeti sekcij (obrt Pri vhodu na desno Dokler črv v raku , ni goden za polovno po levo imata prostor razreda množenje in se v tem stanu ne more zalesti od raka raku , temveč potrebuje za to druge bolj razvite živali. Opazovanje kaže, da se take bolj razvite živali, s ka- Najlepše predmet v tem razredu so razstavili tr žaški fabrikantje mjila, med njimi se odlikujete tvrdki in pa Avgust Politzer. Prvi je razstav ' terimi se potem črv pomnoži ) izredé v ribah, in da te Karol Pollak in velikansk monument v modernem slogu, vrh monumenta posredujejo dotiko med obojimi živalicami Potem bi je alegorijski kip, predstavljajoč Trst, v čegar vznožji jajca v ribah večih samic, ki od njih odhaj z se nahajajo emblemi trgovine redno od njih odhajajočim blatom z bjim drobom t kem kraji tega monumenta so ti po ki se v vodo meče y da prihajala v vode, k j raki, prosto stoj kolone, na kolonah pa velike potem, kedar črviček iz jajca zleze, zaide v raka tam povzroči omenjen bolezen delane vaze. Vse to velikansko delo je mjila, imitacija marmorja, ive ali mrtve rake pa zopet ribe pojedo in s tem je sklenjen tek črvičevega življenja. Po vsem tem bi se ta kuga med raki zabranila, ako se zabrani po navedenem vsaka dotika med ribami in raki, kar se vé da v tekočih vodah nikakor ne gre. razstava. obrtnije, na vsa- metre visoke krasno priprostega tako, da bi človek mislil, da stoji pred kakim spomenikom iz marmorja. Okusno je razstavila tudi firma Avgust Pollitzer mjilo v raznih podobah. Moramo reči, da ste ti dve firmi v Trstu uvedli to obrtnijo , katera zdaj vrlo napreduje, tako sicer, da Trst razpošilja zdaj svoje mjilo čez morje in tudi v notranjo Avstrijo in da se ta obrt z vsakim dnevom širi. Kraâni so tudi izdelki iz cere-zina (podzemeljski vosek, katerega dobivajo v zemlji na Ogerskem Rumunskem in ga potem tako rafinirajo y da postane po barvi skoro enak pravemu vosku, vendar in o cesarskem paviljonu, kateri je prvi kine razstave, pa ne tako dober) od tovarne g. Ujheli-a iz Stockerau oddelku, v katerem so razstavljene vse najime- nitnejše stvari, piše tržaška >> Edinost" : pri Dunaji. Ta firma j vse polno lep stavila v posebnem predalu Cesarski paviljon. Kakor hitro zapustiš po dolnjih vratih poslopja a, se ti med drevesi rabo št jenih sveč cerkvenih in za domačo potem kipov in drugih oblik, vse iz te vosku tako enake mase; take sveče so veliko ceneje od pravih voščenih. > bosensko razstavo, predstavlj rožami sicer majhen, a prekrase cesarski paviij Ta Tovarna sveč, zvana „Apollo u vila kaj lepe sveče z Dunaja je razsta ______ domačo rabo, tako zvane paviljon ima namen i da služi cesarju in njegovi rodo- te sveče šlové uže nad 30 let „Milj so še vedno najbolj f vini za porabo med časom, ko cesar ali kak drug ud njegove dinastije obišče razstavo; tam je v Avstrij Čisto novo bažo sveč stearinskih je razsta tudi cesarjev vila firma F. Semmler in H. Frenzel v Brnu; te sveče brat izrekel, da je odprta razstava. Zunanjost cesarskega paviljona je kaj krasna log mu je zdaj obče vpotrebij paviljon j od adej skoz ^renaissance". Vhod v rata stopiš précej v dvo ? more zrak ; ta nacm upliva nekda na to, da se sveče ne kajfajo in da imajo po dolgosti 4 votline, da skoz nje s vi tle j gore Krasna mjila v vseh formah sveče iz Glicerina katera je krasno odieena sè slikarijami od moj- je razstavila znana firma Sarg Sôhne iz Lie sterske roke, slike predstavljajo trgovino in obrtnij j po tleh so prekrasne turške pohištvo, vse je pozlač preproge, mize, stoli in drugo in iz baržuna ; iz dvorane na smga pri Beču kov iz Ljuhlj ? svečarskih izde' Gorice in Trsta. Iz Trsta je raz- Omeniti nam je posebno domačih desno in levo se ide v dve sobi, kateri ste še krasneji, stavil Machlig voščene sveče d vrednosti Gosp prav po sko odičeni kateri imate služiti cesar- Seemann iz Ljubljane je razstavil lepe, velike cerkvene ski rodbini za sprejemanje in pa za ručak; nasproti sveče in druga galanterijska dela iz voska; njegovi vhoda so vrata, ki držé na velik balkon, s katereg bumi in cvetice so prekr prekosijo mnoga drug 283 a enaka dela; a cerkvene velike sveče, razstavljene gosp. Oroslavu Dolencu iz Ljubljane, so lep po gledé dela materijala, med tem, ko albumi tega zaanjega ostaiaio za Seemanovimi gledé okusa izmed slovečih in največih svetišč vsega katoliskeg sveta. Od glavnega srednjega portala po baziliki gor gredé vidi obiskovalec v cerkveni tlak vdelane majhne medeninaste (mesingaste) zvezdice, ki kažejo to raz idi se pa vendar, da v Ljubljani ta vrsta obrt- merje O.OVO ^mv/oiu^Mutv/ , "« —*—J" —--- Kakor sem uže o prvem popisu St. Peterske ba nije dobro uvedena in zastopana J izloži! tudi lepe cerkvene sveče, a gledé mate Gosp. Bader iz Go- zilike omenil, je ona največe svetišče vsega sveta JL ě • 4 ^ Vi* Vi 1 1 I f 1 / /^i stor na kateri stoji stej Pro v štirivogelniku (Quadrat rij ala in okrasja imajo prednost ljubljanske kosti je on prvi; razstavil je dve nad 9 v viso- sveči, ki imate gotovo metra dolgosti in nad 40 centimetrov debelosti ) Fláchenmass) 21.190 metrov. Na dolgost meri 187 me tro v. Za njo pride cerkev sv. lôB1/^; stolna cerk a a v Londonu a v Firenci s 149 V toi podobni ste majhnim žrdom Tudi iz Dalmacije je nekaj lepega dobrega v tej stroki na razstavi Blizo teh sveč ie razstavil nek Josef Reif O - • «« « ■ . A Prage cerkev v Milanu s 135; cerkev v Boloniji s 133; Št. Pavelska bazilika v Rimu s 128; Kolinska stolica s 132: cerkev v Antwerpenu s 117, in nek- kristaie v vseh barvah, ki imitirajo razne prekrasn dragocen Vredno je, da si človek te ogleda, ker poduči se o na- danj k Sofij (zdaj žalibog, mahomedanska kamne, demante, rubine, topaze, opale itd. mošeja) v Carigradu s 110 metri. Ker sem se povrnil še enkrat předku Ceske gledé fabrikacij brušenj nekolikemu popisu steklovine. Št. Peterske bazilike, naj spregovorim o tem malo več Zdaj pridej na vrsto razni kemični izdelki. Dien učni izaeiKi. uien- Stoji un» u<* puotunu, r*jox »^vi ^^^»v^««* Moschitz iz Tržiča ta prava krvoločna zver in nečlovek, svoje vrte in gle ona prostorih je imel grozoviti cesar Nero Trsta, potem donné in Moravia iz (Monfalcone) razstavili so razne izdelke iz masti in ka kakor mazila, bar vila, firneže itd. Fidelis Terpinc iz Ljublj > trana mineralnega in vegetabiličneg y dališče. Na vse mogoče načine, ki mu jih je navdiho val menda le sam peklenščak, mučil je raz- na tem mestu. Oni srečni izmed jih moril je kristij y ki so odšli tri stavil zmliate barve iz lesenih barvil, vse prav dobro in lepo Goli iz Spodnjega Dravberga je razstavil smole noštvu njegovemu , pokladali so pa skrivaj mučeniška trupi J D V4JUM' ) MV * W --- ----- ravno na tem mestu v podzemeljsko votlino in masti, on prekosi naše Tržačane Tržaška firma Dubich je razstavila razen prah proti večnemu počitku, prinašali pa tudi od drugod mrtve mučenike le-eèm, med drugimi tudi truplo insektom, vse polno esenc, eteričnega .olj drugih enakih predmetov, ta šmirgelj Votlina bila je ravno ondi, kj Petra stoji zdaj podzemeljska firma ima veliko fabriko, v rakev sredi bazilike. Ko je po preteklih 300 letih sil r A A «ft V al & m * V ♦ tej stroki jako lep preduje ter povzdiguje domačo nega preganjanj obrtnijo ona rabi domače, isterske in dalmatinske su- 3rsKe in u aim autisme au- mir , jv> w«»«* r — vsled česar moremo firmi njeno votlino, tedaj ravno nad grobom zadobila krščvnska vera in cerkev dal je cesar Konštantin pozidati nad zgoraj ome- rovině, kar je jako koristno Petra po čestitati. Omeniti je pohvalno kemičnih izdelkov teh-le firm Zanki iz Gradca y bratj Lewinsky Dobřiša blizo Prage, fabrike za mašine, potem repnega in leg njegovih koščic počivajočih druzih mučenikov, velikansko baziliko. Slika njena, ki leži na mizi pred mano eteričnega y Schuldes, Šchickhardt in Klepetař tovarne J. Bulis e Comp razstavila ni Holešovic pri Prag > ki y lepot y t UMAiiiUi/« k^iiac« lijuu« , ut u*« — - — — kaže mi, da morala je uže tudi ona biti velike v svoji opravi jako dragocen To trdi tudi Je dotični popis jfineja barvila, potem Witrofsky iz Brna y Al. kakor ni nič stalnega pod solncem, pričela so lia raz- y ki je razstavil različne kemikalije, firme Pohlidal e Za- se bila tudi pri tej baziliki kazati predzname metzky, ki je razstavila izvrstne esence, nadalje fabrike erofa Larischa iz Světlaně na Moravském, ki je razsta O . - « . n . • t v 1 • 1 f 1 pada Prvi jel je misliti na zidanj nove Peterske vila belo barvo iz cinka (Zinkweiss), ki prekosi do sedaj poznana bela barvila, in konečno naj omenimo tudi dunajskih parfumenj ki so razstavile krasno mjilo za mu bili tako po toaleto v podobi različnega y tako dobro pona leno y da bi človek mislil, da ima pravo sveže adj cerkve papež Nikolaj V., pa vhitela ga je smrt. Papež Julij II. je hotel izpeljati misel svojega sprednika, dal načrte, ki so mu um yjv volji, da se je zadnja stran bazilike jela koj podirati; v soboto pred belo nedeljo, 18. aprila 1506. pa položen je bil vkljub temu, da so se baje kar- hotel izpeljati misel svojega narediti po strokovnjaku Bramante da se je dnj pred seboj upirali, za njo Reči moramo, da ste gledé kemičnih izdelkov Če aka in Moravska najboljše zastopani potem tudi Beč in še obrtnija vsake koli stroke, potem južne dežele. Na Ceskem pač cvete temelj idanje novega svetišča , lope in galerij ob Št. Peterskem tr^u ; arhitekt umrl dinali zidanju nove bazilike kamen. Poldrug sto let trajalo tisča, lope in galerij ob Št. Bramante je bil po osemletnem vodenji zidanj ? to se vidi uže na razstavi, po njegovi smrti pa je prevzel neki Julijan da Sangallo češki in poljski fabrikantj • v • « V • 1 80 tudi bolj narodni, (pod papežem Leonom X.) vodstvo zidanj Toda uže nego pa mnogi naši manjši obrtniki oni so tudi češke in poljske napise, akoravno jihjukaj manj umejo, a tega sramujejo, izdelkom postavili po poldrugem letu odložil je prostovolj to čast Zdaj ražstavljalci, razen Oroslava Dolenca, se niso hoteli pridejati slovenščine svojim otopil je vodstvu zidanja na čelo slavni, 31 let stari umetnik Rafael, in to po željah , katere je bil izrazil umirajoči Bramante. Al tudi Rafaela pokosila je kmalu I Bomo videli, kako bo izgled v drugih oddelkih. Gotovo pa bomo šibali tako mlačnost, kjerkoli jo najdemo. (Dalje prihodnjič.) smrt. Za njim vodil sta i dan j se dva arhitekta, Bol tižar, Peruzzi in Antonio da Sangallo, slednji nek s sla bim vspehom. Prenarejal je namreč vsak mojster ko likor toliko načrt, tedaj je uže takrat veljal pregovor „Vsake oči imajo svojega malarj»u Spomini vdal i d an j Zdaj se je, in to še le po dolgih prošnjah papeža, umetnik Mihelangelo, da je prevzel vodstvo Bil j takrat uže star 72 let; svojemu in duhu ni več zaupal dovolj moči za vodstvo truplu tako na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. ogromnega dela; izgovarjal se je, „ da strokovnjak Spisuje Jos. Levi eni k. (Dalje.) Prevzel je jako težavno nalogo določno brez kakeg plačila edino dškodovanja, po njegovih lastnih besedah ljubezni do Boga spoštovanja do kneza JJCUIUU Av X£J AJ WK/VOU» «v ""b" * -------J~------ Přišedši iz podzemeljskih rakev pregledovali smo apostolov." Predelal je on po bistrosti svojega uma vnovič velikost bazilike in njene razmere z nekaterimi vkljub starosti stavbeni načrt, delo je * dslej čudo 284 vito hitro napredovalo in akoravno ob njegovi smrti ba- sežnje na visokost. Koliko moči zilika še bila popolnoma dodelana, premagane so bile vse veče težave, in po izgotovljenih načrtih bilo je čisto lahko, delo dokončati, kar je izvršil arhitekt Maderna. ) truda, zraven pa go tovo tudi nevarnosti je bilo le za to, da so te orjaške kipe spravili na tako visoeino! Pa tudi----1 J — »led je uze Urban VIII. bil je tako srečen, slovesno blago- likansk. Pap Bloviti novo baziliko; zgodilo se je to 18. novembra 1626., tedaj 1300 let pozneie, odkar ie bil cesar Ko od tod na Št. Petrski trg, na Vatikan in čez mesto ve- Zdaj podali smo se naprej v kupijo. Stopivši v njeno notranje bili smo na prvem obrobku (Gesims), od stantin vtemeljil prvo baziliko St. Petersko. Kaj pa od katerega se ona prične pospenjati nad cerkvena zi- dovja. Ta obrobek je ob enem pot, po katerem se more stroški nove prvostolice celega sveta? Znašali so več ko 260 milij le papež Pij VI nova zakristija pa, ki jo je zidal še priti okoli in okoli kuplje. Železna ograja okrog in > stala se posebej miiij okrog daje popolno varnost obiskovalcem. Gledajočemu 800.000 frankov. Vsakoletne poprave pri tej ogromni pod sabo v toliki globočini osredek bazilike in kvišku zgradbi znašajo 160.000 frankov štrleči prekrasni „konfesion", nad sabo pa zopet tako Akoravno je vsa St. Peterska bazilika gledé njene visoki kupeljni obok, človeku kar plahote trepeče srce, ogromnosti v zidovih in gledé prekrasnih olep delo in nedo3eglj y je vendar njena kuplja še nad vse uzvi- da kupijo obhodi na okrog. • • « v • i • 1 1*1 j • * . i« . . • v strahu zaupa življenje svoje trdni železni ograji > Se ve sana, in po pravici pise o njej slavni benediktinec P Albert Kuhn, „da je y hoteli v tem zaostati. njena velikost, drzovitost ona najveći stavbeni čudež sveta ; in lepota oblike ji dajejo to da tudi mi nismo (Dalje prih.) prednost. Ako jo gledaš od znotraj, častno varuje njeni visoki obok grob kneza skoz svoja mnoga postolov, nad katerega razliva šolske stvari okna obilnost bliščeče svitlobe; od zunaj pa se odlikuje po svoji ogromnosti, s i velikanske zidine, ki se naslanjajo vse strani katero nad kriluj ob njo na Učni jezik v ljubljanskih mestnih šolah. obravnavi, katera se je dne 31. avgusta t. 1 o Kdor pa hoče kupijo poznati po vsi njeni zname- učnem jeziku mestnih šol vršila v ljubljanski mestni in mogočnosti, podá naj se gor na njo in v njo", hiši, poroča „Slov. Nar/' sledeče: nitosti in mogočnosti, podá naj se gor na njo pravi dalje zgoraj omenjeni gospod 1_ • V • hisi poroča Slo Nar sledeče pisalec, in da smo storili to tudi mi, lahko vsak ugane. Drugekrati se nek mora prositi dovoljenja za to v zakristiji. Nas je nek prijazen človek na vprašanje: „kod je vhod na površje bazilike", peljal koj naravnost pred dotične duri, ki so, na seji dne 31. avgusta t. 1. mestnega zbora ljub ljanskega poročal je načelnik šolskega odseka, mestni o predlogu mestnega odbornika dr. čnega jezika v mestnih ljud y odbornik dr V. Z ar ni k o o u skih šolah in stavil sledeče nasvete, katere je šolski gledé pr. ob di leve cerkvene ladije. Pozvonivši z zvon- odsek v seji 24. avgusta sprejel z vsemi proti enemu cem v to vravnanim se nam duri zdaj nas vpraša : „ čemo: da, veli ziliko. Rečem: Peregrini?" (ali ste romarji?) nam vstopiti, ter pok odpró, vratar ko re-na ba- glasu nam pot pot ne stopnice. Polžasto zavita vije se polagoma napeta ulica vedno više in više. Tudi ja hati bi se mogl njej noter gor na vrh bazilike steno ob strani vzidane so belkaste marmeljnate plošče m jvod, knezov ploh odličnih oseb hodili so uže po tem potu gor z napisi kdo izmed cesarjev, kralj vseh razredih v deških in dekliških mestnih šolah naj bo odslej učni jezik za vse predmete slovenski jezik. Nemški jezik naj bi se na podlagi slovenskega maternega jezika začenjal podučevati v tretjem razredu s slovenskim učnim jezikom Poducevanje v nemškem jeziku ( na vrhunec svetišča. En dan ali pa človek v to, ko bi samo te napise bi potreboval hotel vse prebrati. Kako začudeno pa smo gledali krog sebe, ko smo dospeli na vrh! Namestu strehe našli smo veliko pla le toliko polagoma nagnjena na več strani da se dežnica po žlebovih odcejati more. Se vé, da j« ven slovenskega) naj bi se od tretjega razreda naprej po vseh razredih nadaljevalo in izvrševalo tako, da bi na pr. dečki iz 4. razreda mogli prestopiti v 1. razred kake srednje šole, ali v meščans&o ali v obrtniško šolo s slovenskim učnim jezikom. noto, ki je i Magistratu se aroca y da sporoči ta sklep resp naš pogled liai najprej kuplji, ki čez vrhno planoto se kakor ponosna vladarica dviguje čez zidovja proti nebeškemu oboku pregiedlj prošnjo deželnemu šolskemu svetu kranjskemu Prošnja, katero pošlje magistrat deželnemu šolskemu svetu, se ima glasiti tako le obširnost vi- sokost se pokaže ogledovalcu še le tukaj bolj določno; obseg njen Slavni c. kr. deželni šolski svet! Reševaje dop kr. okrajnega šolskega sveta dne 3. oktobra 1. 18<8 meri v okrožji 192 metrov, visokost od gledé Pelj mškega poleg slovenskega kot učnega strehe naprej do vrha križa znaša 94 metrov, vrhna 157.2 metra svetilnica (Kuppellaterne) sama tega pa kipi iz vrhne planote še mnogo manjših kupelj jezika v mestnih ljudskih šolah, ukazal je slavni c. kr Zraven deželni šolski svet dne 29. oktobra 1878. 1. na podlagi klep mestnega zbora dne 14. junij 1878 i po katerih dohaja svetloba v stranske cerkvene ladije. ima nemški jezik uže v 2. razredu rabiti kot Začudeno smo gledali tu celó nizka poslopj da se jezik v katerih pri računanj s številkami, v 3. razredu ima pri raču bivajo in stanujejo „San Pietrini", to je, čuvaji in razni nanji in pri poduku nemščine prevladovati nemški jezik delavci, zidarji, kovači, mizarji itd., ki imajo pri cerkvi v viših razredih pa je za vse predmete, izjemši vero y VlUlM T V/A J lii V* JL j * J JL* V M / ^^ * ^ J * A y ^^ • JL vedno svoja dela, poprave, snaženje in enak posel. Ne verjel bi človek, da preskrbuje te ljudi celo redno tekoč vodnjak 3 potrebno vodo, ako bi na lastne oči tega učni jezik. Vpeljale nauk in slovenščino, nemški jezik so se vsled tega čisto nemške knjige (kakor ,,Lese Sprachbuch u. Heinrich) v ljudske šole, po katerih se ne videl Posebno umetna moč je potrebna , da žene zdaj podučuje v mestnih ljudskih šolah vodo tako visoko gor. Predno smo se podali naprej v kuplj Posledica tega je, da učenci, ki izstopijo iz ljudskih višavo, pregledovali smo se jaške kamnite kip na njeno 3 Izve- šol, ne znajo ne slovenski, ne nemški govoriti viino pisati godi se pra- nekako tako, kakor se je godilo postolov, ki kinčijo sprednje vrhno čelo ba- pred 1. 1848., ko je med prostimi meščani redko kdo .........( pa tudi nemški ne toliko ličarja in 8 % zilike. S Št Peterskega trga videti so ti kipi le navadne znal slovenski pisati brati Človeške velikosti; tu gori pa merijo gotovo blizo po da bi se ne bil osmeševal 285 Ker pa smatra zastop mesta ljubljanskega za svojo čemo ravno danes odpraviti in poduk nase mladine zopet sveto dolžnost gledati na to da se slovenska mladež v umestiti na ono podlago, ki je edino pametna in ki prvi vrsti USL gicuau Lick VU , VA« O^ T ---------- nauči svojega maternega slovenskega jezika m j potrebnoj ega za svoje praktično življenje, v drugi vrsti ïe le tujih jezikov, je tedaj tega mnenja, da zdanj podučevanje v ljudskih šolah ljubljanskih po ukazu c. vstreza pedagogičnim načelom, ker nočemo, da se mla dina v ljudski šoli samo trpinči in muči z učenjem nemškega jezika, za uči trohice pravega učenja svoje daljno življenje pa si ne pri k. deželnega šolskeg sveta dne 29. oktobra 1878 vstreza niti določilu okrožnice k. deželneg šolskega vam g seji mestnega sveta od oktobra 1870. št. 316 ) ki se glasi : „Zastran sklenilo se onega glasovitega ukaza! zbora dne 27. avgusta 1877. leta da ^ima c. kr. šolski nadzornik vsako nauka v jeziku se z ozirom na adnj 3 giaSl . ^wu.iu o0 j^, - .T .. V. , v , stavek §. 51. iz- leto poročati o stanji mestnih ljudskih sol. Uže ok reče da je jezik v ljudski šoli razen v šolah na Kočevskem in v občini Weissenfels na Gorenjskem tobra istega leta došlo je obširno letno poročilo od šolskega nadzornika, v katerem se med drugim tudi 1o ve n s k jezik Ako bi se pa v kateri šoli razen njegova opazka gledé podučevauja nemškega jezika tega jezik začenj jezika učil tudi nemški jezik kot drugi deželni haj > namreč, da se nemški jezik premalo podučuj naj se ravna po pravilu, da naj se z nemščino iz tega se jasno razvidi 5 da nemški gospodj zaueuja vo potem , ~——---- — in pisati v maternem slovenskem jeziku kedar učenci uže dobro znajo brati razumejo svrhe ljudske šole, da nečejo pripoznati » ne da Opiraje se na postave od 14. maja ki pravi, da o učnem jeziku in o podučevanj terem drugem deželnem jeziku določuje, tiste, kateri vzdržujejo šolo 1869 v ka f je naša Ijudsk men, odrej šola zaslišavši > da se bode začetkom tega šolskega deželna šolska oblast leta 5 gledé na to, — slovenski jezik kot učni jezik v gimnazijah na Kranjskem vpeljal in gledé na to, da se je konferenca mestnih učiteljev dne 15. junija t. 1. sama izrekla za zopetno vpeljavo siovensko-nemških slovnic za slovenske ljudske sole, katere so bile uže v rabi pred onim ukazom deželnega šolskega sveta : prosi mestni zbor ljubljanski, da c. kr. deželni šolski svet vstreza sklepom in prošnji sklen____ utemeljuje dgojevališče otrok, da jej je na-otroke, da bodo nravni in pobožni, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znau-stvi in vednostmi, da bodo enkrat koristni ljudje in državljani; ne, gospoda, ampak oni pokladajo najveco važnost edino le na priučenje in znanje nemškega jezika. Namen ljudske šole v prvi vrsti pa ne more drug biti mu > nego otroka naučiti onih dovoljnih ved , katere so potrebne, da se more dalje samostalno šoiati v živ- ljenji. JLfaije j c uoua , VA« w«.—---— .7" se njegov duh vedri, da se njemu ljubezen do svojih Dalje je treba da se otroku srce blaži in da ) stansev, do svojega naroda j v mestnem zboru 31. avgusta 1882 u Avstrije izgoji; to, .do? drugače ravnati hoče do naše obširne domovine gospoda, je namen ljudske šole. kdor ima druge namene, > Poročevalec mestni odbornik dr nasvete in prošnje do deželnega šolskega sveta s slede čim govorom prijatelj našega naroda, nase In da se more ta namen domovine ! pomočj s na lagi materinega jezika doseči začeli svoje misli y pod- V katerem smo najprvo izraževati, s svojo f? Slavna gospoda! Na podlagi prošnje ali sklepa katerem smo najprej zaceli Bog moliti materjo govoriti » « * * t \ f v 7 to scoj kaiior obcinskeg zbora dne 14. junija 1878. izdal je c. kr. skala deželui šolski svet dne katerega se mora oktobra 1878 ukaz y vsled Kar se tiče druge opazke v tem poročilu nemščina kot uônijezu uze v sredstva, kako bi se otroci najioze ^uua, du ljudske šole zraven slovenskega, mis[im ? da so bili gospodje tacaš napačnega mnenja čni jezik uže v sredstva, kako bi se otroci najl % i 7 ^ « v to je, nemščine naučili y y drugem posebno pri računanj, _ v tretjem razredu ima pri podučevanji v računanji m v se otroci najhitreje naučili nemščine, ako se silijo i nemškem jeziku prevagovati nemščina kot učni jezik daljših nepretrganih stavkih v njim nerazumljivem tu s številkami, uvesti in rabiti kr. nadzornik in za njim vse oblasti pravijo y se otroci najhitrej naučili nemščine ako se da bi v in lednjič v višin razreain je neuiauma izn^ju^ij.** jezik v vseh predmetih razen veronauka in sloven h razredih je nemščina izkljuclj jem jeziku izraževati se. tem se moram prav dvomljivo izjaviti akega jezika, Ta ukaz se je naznanil vsem mestnim ako prean3lim, da so gospod okraj , posebno šolski nadzornik ljudskim šolam, kakor tudi ljudski šoli pri nunah m za njun vse šolske oblasti izrecno poudarjale uci Da boste, gospoda 7 ta ukaz in njega namen po teljem strogo zapovedovale i da se imajo pri razlaganj vrednosti ceniti mogli, prosim, aa mi uuvuuw, u- r - — r----- ekoliko nazaj v ono dobo, ko se je v ljudskih kom nerazumljivega da mi dovolite da po nemških beril posluževati nemščine sezem torej jezika otr ail UtJlJiSUiac , tv/iv^j jv^i.«.«. -~ namestu materinega slovenskega šolah po ukazu deželneg zbora od l. 1870. podučevalo Ukaz 1870. se kjer je k. deželnega šolskega sveta dne 8. oktobra vseh ljudskih šolah na Kranjskem šol v Kočevji in Beli peči, piral samo jezika slepe To se vendar pravi gluhemu pridigovati ali pa govoriti o barvah. Vsak od nas se je gotovo učil kakega tujega jezika > a da bi se ga bil učil kdo učni jezik slovenski, razen jezik nemški Ta ukaz se na zdravo pamet ampak tudi na zdrava pedagogična načela Kajti, kdor misli i da se mladina laglj neumevnega jezika zuje na podlagi tujega, nj pomočjo materinega jezika, ta, gospoda ljudske šole. 7 izobra nego s na podlagi njemu nerazumljivega tujega vspehom, zdi se vsaj meni neverjetno opazko o takem nenaravnem poduku ~ leti strokovnjak na šolskem polj jezika, in to z Prav dobro pravil pred trdil da se po na sois&sm puiji, kateri je opravičeno enakem načinu naučé otroci dosti manj ume namena nemščine, nego prej tem poročilu se tudi bere, da ne zadostuj nem Kaj je pravi namen ljudske šole, pové natanko ščino podučevati kot obligate predmet, ker se otroci postave od 14 maja 1866., in to edino Je namen na tak način premalo adij in premalo priuče nem ljudske šole, ne pa učenj druzega tujega jezika Da vam nekoliko dokažem, gospoda moja, da naši nasprot niki ne umejo ali nočej umeti namena ljudske šole • v 7 ščine, posebno iz ljudskih_ šol prestopi nemški tega vzroka ne, ker velik del šolarj v gimnazije, kjer je učni jezik ampak da je njih edini namen ponemčevanj našega Ta razlog pa zdaj sam ob sebi odpade bomoTmeli od zdaj za naprej slovenske gimnazije ) ker vsaj slovenskega ljudst 7 da znamo, kako se je spodnj porodil glasoviti treba , ukaz od dne 29. oktobra 1878 7 ^ ^ Q g ^JL ^\ 4 y JL VJ W V/ Jt JL V v« J ^ ^ ^ ker si zunaj dežele na Nemškem se trdi vsled katerega, kakor sem uže prej omenil ;a, &aKor sem uze prej uuioun, se je «— razreda naprej kot učni jezik urinila na nem ščina od kvar í Slovencu je potreben nemški jezik y 7 na Ogerskem itd kruh služi > torej mu je znanje nemskeg jezika plošnému poduku naše mladine 7 kateri ukaz ho- trebno. Temu pritrjevaj prašal bi pa: kaj pa z 286 našim ljudstvom, katero doma na slovenski zemlji ostane? Ali temu ni treba nobene olike, nobenega iz-obraženja, nobenega napredka? Vsak omikan človek mora temu vprašanju pritrditi in reči: da! Ce pa temu pritrdite, morate tudi pritrditi, da sta omika in napredek le mogoča na narodni podlagi, to je s pomočjo narodnega slovenskega jezika. Ako se ta resnica ne pripozna, se dokaže od vaše strani, da vam na omiki in na napredku našega naroda ni nič ležeče, nego da je vaš glavni namen edino le ponemčevanje slovenskega naroda. Jaz priporočam, da slavni mestni zbor sprejme predloge šolskega odseka." Dr. Schaffer pravi, da bode glasoval proti predlogu. On misli, da mestni odbor ni pravi „forum" za določbo, koliko treba Slovencem v Ljubljani učiti se nemškega, zato so poklicane druge oblasti, — se ve da v prvi vrsti deželni šolski svet, kakor je zdaj. Dalje toži, da se na ljudskih šolah ljubljanski učenci uže zdaj premalo učé nemščine, odslej pa, ko bi pritrdil deželni šolski svet sklepu mestnega zbora, bode še slabeje. Modri mož pravi, da neče razlagati, zakaj nemški poduk zahteva, on bode le proti predlogom šolskega odseka glasoval, ker se mu zde nedostatni. — Poročevalec dr. Drč odgovoril mu je kratko, a temeljito. Predlogi šolskega odseka sprejeli so se, ker župan g. Gra8selli ni glasoval, s 14 proti štirim glasom (Dež-man, pl. Zhuber, Biirger in dr. Schaffer). Na to je Dežman naznanil protest manjšine zoper sklep in prosil župana, naj zapiše zapisnik, da je četvorica glasovala proti predlogom šolskega odseka. „Ko-relj" se ne bo nikdar spreobrnil. Mnogovrstne novice. * Smrtne sodbe v Avstriji leta 1881. V preteklem letu izrekli so pri avstrijskih sodnijah porotniki zoper 81 zatožencev sodbo, da so „krivi' hudodelstva zoper življenje bližnjega in sodnije so na tej podlagi obsodile hudodelnike k smrti na vislice. Vseh 81 sodb predloženih je bilo cesarju v pomiloščenje in pomiloščeni so bili vsi k drugi kazni razun enega, kateri je bil obešen v okrožji više sodnije krakovske. Od izrečenih obsodb jih zadeva 31 navadni umor, 22 zavratni umor, 10 zavratni roparski umor, 9 roparski umor, 7 zavratni umor s strupom, 1 naročen zavratni umor in 1 roparski uboj. Od vseh teh obsodb spada na okrožje lvovske nadsodnije 14, na okrožje praške in graške po 13, dunajske in brnske po 11, krakovske 10 itd. * Dragi ovni. V brošuri barona Schroderja z naslovom: „Einiges tiber engliscbe Fleischschafe" trdi pisatelj, da ima v Nemčiji tako imenovana shropshi-reška ovca svojo prihodnost. V dokaz, da se uže Angleži zeló poprijemajo tega ovčjega plemena, akoravno imajo sloveče „s o uth d o wn s"-sko pleme, navajajo časniki, da je dne 11. preteklega meseca sloveči živinorejec T. J. Mansell pri javni dražbi 21 enoletnih in 3 dveletne ovne onega plemena, skupaj 24 repov prodal za 7080 gold., tedaj ovna poprek po 295 gld. Štiri najboljše ovne pa je obdržal zá se, dal jih je pa za letošnjo dobo oplemenjenja v najem ter je za to najem- šoine dobil 500 gld., tedaj same najemščine za enega ovna za eno leto po 1400 gold. Obravnave deželnih zborov. gff -• f* * t ; 1? ti, > jfeA[V* • EV .JBûh ■ 9 Deželni zbor kranjski se je v pondeljek pričel po slovesni sveti maši, katero je daroval preč. gosp. prošt Zupan. Kmalu po 11. uri so se sošli poslanci v redutni dvorani, manjkalo je le gg. Robiča, Koblarja, grofa Blagaja in Lukmana, ki so dobili odpust, potem Vestenecka, ki pa gotovo pride, in Savnika , ki je svoj mandat odložil. Prišla pa sta g. Dolhof in Lašan, katerih zavoljo bolehnosti ni bilo pričakovati ; zadnji je bil ravno prej v mestnem zboru vzel odpusta za 6 mesecev, izkazavši se z zdravniškim spričalom ; za deželni zbor je pa vendar dosti zdrav. Deželni glavar gosp. grof Thurn potem odpre zborovanje z navadnim nemškim in slovenskim ogovorom ter s „hoch" in ,,živijo" presvitlemu cesarju, kar je zbornica ponovila, ter prosi deželnega predsednika g. Winklerja dobrovoljne vladne podpore pri zborovem delovanji, katero je ta tudi obljubil z dostavkom, da posebnih predlogov vladnih zbor letos ne bo imel obravnavati; pač pa priporoča predlog o cesti iz Zavodenj na Primorsko , za katero bo dala vlada 10.000 gold, podpore in katera naj bi se dodelala prej ko gre. Zbornica to naznanilo radostno sprejme. Na to gospod deželni glavar grof Thurn zbornico opomni na britko zgubo , katera jo je zadela po smrti dr. Janeza vit. Bleiweisa-Trsteniškega , ki je toliko let vse svoje moči posvetil deželi v deželnem zboru in odboru ter v pripoznanje svojih zaslug dobil od cesarja plemenit stan, in prosi poslance, naj svoje žalovanje za vrlim rojakom pokažejo s tem, da vstanejo, kar se tudi zgodi (le dr. Schrey se je komaj komaj prizdignil). Zdaj stori njegov sin in naslednik v zbornici , gr dr. Karol vit. Bleiweis-Trsteniški, ki se je vsedel tudi na sedež svojega očeta, obljubo, potem se prestopi na dnevni red, na katerem so bile le volitve odsekov. Za reditelja sta voljena dr. Poklukar in vit. Savinšek, za verifikatorja pa Dežman in Potočnik. Deželni glavar naznani, da je došlo več peticij, ki se bodo izročile odsekom, temu sledi poročilo deželnega odbora o volitvi dr. Karola vit. Bleiweisa-Trsteniškega, ki se kar ob kratkem odobri. Pri volitvah v odseke so bili izvoljeni : V finančni odsek: dr. Kaltenegger, Dežman, Schaffer, Lukman, Vesteneck, Apfaltrern, Schrey, Poklukar, Vošnjak, Navratil, Potočnik; v gospodarski odsek: Detela, Pakiž, Pfeifer, Vošnjak, Deu, Dežman, Gariboldi, Taufferer, Kaltenegger ; v odsek za pregledovanje letnega poročila: Klun, Robič, Potočnik, Apfaltrern, Deu, Gut- mannsthal, Savinšek ; v peticijski odsek: Gras3eili, Lavrenčič, Taufferer, Dreo, Lašan. Narodni poslanci se volitve v finančni odsek niso vdeležili, nemskutarji so jih izbrali kar po svoji volji brez vsega prejšnjega dogovora ; v ta odsek voljeni štirje narodnjaki ne bodo vstopili in to zato ne, ker je vá-nj voljen Vesteneck, s katerim nočejo skup delovati. Ko se je izvoljenim odsekom izročilo nekaj predlog, je bila prva seja končana; druga je jutri v četrtek. Poslušalcev je bilo primerno veliko in odličnejih^ ki so pa prišli le bolj gledat, kakor pa poslušat — gledat namreč obraze nemčurskih poslancev, katerih menda odslej v ti dvorani vendar ne bo več videti* Seja je bila tiha in pusta. » " • rt * » -V - t "Hflj#ft- J. * - mm Slovensko slovstvo. * Zemljepis za prvi razred srednjih šol, spisal ter naj se tem dá veča odškodnina za po-zraven še nekoliko za druge stroške, katerih zove manj to van je in se nihče v tujem kraji popolnoma izogniti ne more založil Janez Jesenko, profesor pri c. k. gimnaziji v Ker^po nekaterih krajih, kakor na pr Trstu. Cena 45 kraj se imenuj ravno nam došla _ ______v krškem okraj šolsko leto do 31. avgusta traja, naj bi se tečaj pričel knjiga Gospod tiskana v osmerki, obsegajoča 116 strani pisatelj, odlično preten v zemljepisj godo 1. ali proti dne ptembra, če ni temu logov , ki govorijo (Konec prih.) VIDI podal je s to knjigo Slovencem izvrsten pnpomo VIL! I , ! ^ " J o ------ ček za razširjenje zemljepisnih vednosti i Vipave sept Naša čitalnica priredi ma slovenskim našim učencem pripravno šolsko knjigo stitamo neutrudljivemu pisatelju. posebno^pa Šmarn (8. septembra) svečanost na Zemonu v spomin Ce neumrljivemu očetu in voditelj vitez Bleiweis-Trsteniškemu z 1. Jenko : „Naprej Slovencev , dr. Janezu lednjim programom : zastava Slave" (svira veteranska Naši dopisi. godba) grofa Lanthien 2. Pozdrav predsednika čitalničnega g. Karola A. Hajdrih: „Jadransko morj Kostanjevice 1. septembra je dopi spodov učiteljev, ki so bili sept. Slapa y V „Učit. Tovaršu" od ki priobčuje imena go (zbor) 4. Slavnostni govor (govori g. Ivan Lavrenčič) 5. Umlauf: „Spomin na Ems" (solo na citre). 6. A (sol na citre pozvani tamošnji kmetij ski tečaj zraven je pa tudi prav dobra opazka, katera gotovo vsem učiteljem iz srca govori O . • • « v • • / / Meni se zdi Hajdrih: „Pri oknu sva molčé slonela" (cveterospev) 7. J. Aléšovec : „Nevem" (burka v treh prizorih). 8 V. Liziurki: „Tam gdje stoji", zbor. 9. Blumlacher y Janez Micika vredno, o tem „itmetijSKem tečaji" iie^uuiw »ou govoriti, ter se predrznem staviti celo nekatere nasvete tem „kmetijskem ^C* &v, .v,*.. ------ -- voaUVZt lil AJAiuirwc» , tečaji" nekoliko več spre- Aléšovec: „Nemški Ijiva polk za citri u Gospod dopisnik iz Slap _ • . • » « • v • 11. „Palček* ne zna]o" (burka v enem < (komičen prizori pravi v letošnji kmetijski tečaj tudi jaz, pa da sem se opra da sem bil pozvan to5^ami 8Vira godba 24 mož II. primorskeg 10. dejanji). Med posameznimi veteran- » vičil stvu hočem pa zakaj da ne morem priti ejske šole opravičil, v „Novicah" bolj < Ko sem od Ses sem se pri vod pa površno, zato se 8keg Log društva, katerega ede oddelek slavi ta dan v sè slovesno sv. mašo rojstni dan da sem v kmetijski tečaj praviČiti. vodstva iz Slapa sprejet, sem Franc Josip in . Veličanstva ces. visokosti cesarjeviča Ru- dobil naznanilo dolfa Po besedi bode ple Ako bi bilo ta t si mislil: „kaj pa, če šolske gosposke, kakor je vse podobno, o tem godno vreme, vršila se bode svečanost v čitalnični pozivu ali pa znaoiti o celi napravi nič ne vedó, in bi dvorani v Tabru Dostavek vredništva. Slava odni čita v jaz za svoj trud - in mogoče tudi škodo se kake sitnost i meť od šolskih oblastnij?" Hitro toraj poprašam če nima on nič y ker bode ona prva slavila spomin nam neuinr Vipa ljivega moža, moža, čegar ime slo čez meje slavj k. okrajni šolski svet v Krškem J « M M m 'm skih dežel, moža, kateri je svoj rod tako srčno ljubil proti temu, ako grem v kmetijski tečaj na Slap. Ta pa m i I • j 1 _ r _ * _____- 1 m rt i i-« ri v"* 11 af O mi odgovori, da katerega bi mi pa okraj bi za ta slučaj moral prositi odpusta toliko se nika in mu trudil in žrtvoval, da mu ni bilo pred čitalnici naj ne bo naslednika. Zato želimo šolski svet ne privolil y ker nima nikogar, ki bi ga mesto mene za ta čas poslal v .n- materijaln boljši vspeh in nadejamo se, da se te svečanosti vdeleži vsak čestitelj dr. Bleiweisa, da se bode dosegel tudi Kostanj bodi m se p prav po domače: „doma namen << Opomniti moram pa. da. ko bi mi bil dal Vipave 4. sept. 0Slovenija, pozor!) Najboljše ) y k. okrajni šolski svet odpust, bi ne bil zamudil več Tvojega sina spomin slavi m čitalnica vipavska v šoli ko dni, ker zavolj osepnic bila tukaj šola m njo enako misleča vipavska dolina. Priprave za od 29. julija do 27. avgusta zaprta. Ne bilo bi toraj njo delajo se velikanske da še nikedar tako. Povzdi treba pošiljati učitelj O, DviLl , * štovala tukajšnja gospodična učitelj Da bi se v prihodnj nikomur v korist, pač pa ponavljale sem go vala jo bode godba (24 mož) II. veteranskega pri lahko bi me bila nadome- morskega društva, izborno izurjeni pevci slapenski zúru naj — "" —— ,. ... . pavo, pnuatvuj^ * -----\ — x , želnim šolskim svetom v tej zadevi domenil; učitelji naj vre(jûjL siû0vi in hčere neumrljivega svojega očeta take neljube opovire, ki niso dobri stvari v škodo, več ne . c. kr. de- ženi z vipavskimi (nad 30 pevcev), ter drugi uže po izvrstni diletantj itd bi se si. deželni odbor s preskrbelo se je_ izborno pavo, pričakuj Tudi za telesno okrepčilo Zato pridite Slovenci v Vas željno ter pokažite, da ste v istini bi prejemali pozive ali naznanila ) da so v kmetijski tečaj aj t? pre j eti, —----- -- i. v menda tudi ne bilo treba še le odpusta prositi ter še od k. okrajnih šolskih svetov j potem Trzina Čitalnični odbor. Pretekli mesec smo imeli občinsko za to denarja trositi. Ko smo bili v kmetijski tečaj v Gradec pozvani tudi tako godilo; zakaj bi se zdaj ne? Prav bi bilo tudi, da bi slavno vodstvo gospodar ske slapenske šole nekoliko tednov poprej objavilo n volitev, pri kateri so bili izvoljeni: za župana gospoda Jakob Ložar iz Male Loke, za svetovalca pa gospodarj } Franc Soj z Ihana in Janez Grošelj Male Loke Ljubljane glas, da imajo ta in ta čas, ter učitelje , ki se tečaj prične Ije do kmetijstva, vá-nj povabilo Letos bilo deželni zbor in častiti nasi prvi seji najdejo na drugem mestu, prvi seji je zeló mračen, uže večina pondeljek pričel se je kranjski bralci obširneje poročilo o Vtis naš sprejet v v zboru vladajoča, to nekoliko kasno Ker učiteljske našemu narod tuj in nasprotna y ki mora v zborn še niso take > da bi nam kaj tišati vse svoj reserve in invalide > poslance, ki so do prida v žepu ostajalo , naj se v kmetijski tečaj pozva ezaupnice , m taki „za- nim potnina naprej pl vožnja do ali nai se jim izplač vsaj zraven pa tudi še nekaj za živež. bili od volilcev najodločnejše stopniki" se zmiraj in zmiraj hočejo vsiljevati svoje zavrženo zastopništvo. — Narodni poslanci takemu zastopu vendar ne gre y da bi moral učitelj , ki je pripravlj prot kažej po pravici odločno nezadovoljnost učiti se le drugim na korist > še gmotno škodo trpeti, vtriijenost smo se trditi i da ves zbor uže v prvi Da bi pa učitelji enako drvarjem, ki gredó v Hrvatsko, - -- - " " bi bilo ven- da seboj brešno ali pa stradali po poti > dar malo preveč zah se v tečaj pozvale _____ Ce 15 slušatelj dovolj denarja , , naj se jih pa po seji kazal vsa znamenja umiranja reci dale so temno-žalostni zbornic1 loma veselih trenutkov: Thurn naznanil veselo agonije Le tri . de- prvic ko poročilo, da nekaj svitlih , deželni glavar grof se smemo nadjati 288 hod rjeveg 6001et dne 11. ju- mernik posetve vseje samo */3 mernika, dá navadno čez prihodnjega leta; drugič, ko se je častno spominjal 20 do 24!/2 mernikov jnkega našega očeta dr. Bleiw f in tretjič i ko Pred leti zborovanj jal sem jo pol mernika in pridelal glašal, da zdaj ta zbor pričenja svoje poslednje sem 11 mernikov. Drugo leto pridelal sem jo vkljub poročali o sklep Po vsem tem je jasno, da bomo veselej teg b ; o ravno popisanem začetku kakor pa poročamo leto 22 in letos do jako slabi letini na mernik posetve 20 mernikov, lansko svečanost škega dela. Vipave) se nam naznanja, da so priprave z i dne t. m. v spominj dr. Bleiweis-Trsteni tega 24V« mernikov Ako kdo želi kaj semena, dobi ga pri Ignaciju Alojziju Jolovšeku na Vrhniki stari mernik po tri in pol gold. (3% gold.) velikanske, kakorsnih še do zdaj Vip Ker je tudi vreme krasno, pričakovati e ni VI- prav velikega števila gostov k prvi, spominju neumrlega našega očeta namenjeni svečanosti Novicar iz domačih in tnjih dežel. Dunaj Deželni zbori češki, gornje avstrijski (Presojevalci za tržaško razstavo) snidejo se prvič dolnje-avstrijski, solnograški, koroški, šleski in predarel prihodnjo soboto, in naznanjati moremo, da so imeno- ski sklicani so na 26. dan septembra. Dunajsko delav t vani med drugimi tudi vsi od kranjskega podružnega odbora nasvetovani gospodje, namreč: a) za rudarstvo in fužinarstvo W. Goli, c. k. deželni gozd. nadzornik, sko društvo „Wahrheit je vendar sklicalo zbor udov, ker pa tudi neudom ni prepovedala vstopa melo je toliko rovarsko-delavskih rogoviležev obrtnij za naravne in umetne rudninske vode in kemične vladni komisar moral zborovanj Julij Trnkóczy, lekar v Ljublj y za rudninske izdelke Herman vitez Gutenberg vjubouucig, gozd. ^aouv«, ttaioio do ynsujuju eui siran&i umiajsKin ue- k, kranjske trgovske lavcev. Nemško-strankarski časniki še zmiraj šuntajo društvenikom mogoče prej skleniti, ne ? y da svojih prihru-da je bilo izreči, da obsojujejo hudo va svetovalec v Trstu, in Iv. ~ * ~. «, in obrtnijske zbornice tajnik v Ljublj delstva, katere se prisojajo eni stranki dunajskih de zoper vlado in hujskajo ljudst ockvi u Kjyjt. u.íkj\j vcojuxck * A-«j m, wř i j c iju. '"««v/ a, uujottoju ijuuoivu j naj pomaga kričati, (Svečanost blagoslovljenja zastave) „delavskega da je nemštvo v nevarnosti zdaj , da naj v ta namen društva" v Trstu preložena je zarad prihoda cesarjevega občine pošiljajo deputacij z nespremenjenim programom na 24 p tem bra cesarju Videti je iz tega, da so nemški „irredentovci" pozabili, kaj je pred (Odbor za obdelovanje močvirja) ima zborovanje ne dolgim časom naš cesar odgovoril tržaški deputaciji t. m. ob 9. uri zjutraj v dvorani c. k. kmetijske najbolj nespametno pa je bilo misliti, da jih cesar ne dne družbe s sledečim dnevnim redom zapisnika seje od maja 1882 Čitanje Poročilo prvomestnika. Obravnava zastran načrta o prihodnjem zbolj pozna več, ko se jih je še vendar komaj odkrižal teden dalj na Dunaj dokaz, da /VMiaif T VU y IV \7 iJKJ JI J-l J V> Crnogorski knez ostal je ka kor pa se je pred 8 dnevi naznanjalo y sanji ljubljanskega močvirj Novice trdijo, JVJ J/IVU V LlOtULia LIJ Chl'J , I prav sodile o njegovem prihodu so časniki da je knez skušal doseči za vse begune popolno šola' t } (Troje učiteljskih društev), namreč „Narodna pomiloščenje, naša vlada pa da v to ni mogla privoliti „Vdovsko učiteljsko društvo" in „Slovensko uči- ker so med beguni tudi morilci in drugi enaki hudo r teljsko društvo" je imelo in o. t. m v Ljublj delniki svoje letne shode. Sešlo se je učiteljev okoli 70 iz vseh kraj Istre ljek kranjske dežele i nekaj Iz Prage. — Došel je k nam pretekli teden mini- tudi iz Štajarskega in ster Pražak in je bil slovesno sprejet. Poklonili so se Društvo „Narodna šola" je zborovalo v ponede- mu sodnijski in drugi uradniki in pozdravili so ga tudi t. m zvečer v čitalnični dvorani, potem je bila v restavraciji zabava s petjem in napitnicami torek poslanci in različne deputacije. Iz Pešta. Tukajšnji krogi zopet s pretvezo pan- je bila ob osmih zjutraj maša pri sv. Jakobu, ob devetih slavizma kričijo in hujskajo zoper vse, kar ima še dosti pa se je pričelo zborovanje „Vdovskega učiteljskega značaja, ne vklanjati se pomagjarenju. Upajmo, da bo društva" in ko je bilo to končano, pa zborovanj » Slo enskeg magjarski ošabnosti tudi kmalu odklenkalo, in da se teljskega društva". Po vsem tem je bii bode začelo tudi v „magiar-orzagu" spoštovati človečan- skupen obed v čitalnici, pri katerem se je slišalo tudi sko pravo nemagjarskih narodov. več govorov in napitnic. Pirkarjevih učiteljev pri tem shodu menda ni bilo, vsaj veliko ne. Obširnej čilo vilkah Iz Freiburga v Kolmar napoten poseben vlak sko poro 7 40J JUi* \SAA\S y ? WWJ F ^ KJM M. M^M. ^J ^ ^ ^ VJ Al JU UUU l/f lift 111 • ÍÍ til I vzlasti o razpravah, prinesemo v prihodnjih šte- liko število pa ranjenih. čil je dne 3. t. m. s tira. Popotnikov je mrtvih 50, ve- (ŠiŠenska čitalnica) priredi prihodnjo nedelj 10 lz Egipta. Vspeh angleške vojske ni tak, kakor septembra pri „Matj zgornji Šiški, to je pri 77 bertu a 7 na korist pevski blagajnici javno popoldansko več vojakov v pomoč. se je pred tednom poročalo. Egipčani branijo se uže s tem , da potapljajo cele kraje. Angleži pričakujejo še Angleške „Times" trdijo 7 da veselico s tombolo, petjem itd. Začetek ob 4. uri po- ima angleška vlada pismene dokaze, da Arabi-paša in poludne. Vstop prost sultan ravnata po popolnem dogovoru. Kaliforniška pšenica zasluži pač, da bi se po slovenskih krajih bolj razši- i naša zemlja in obnebje tako ugaja in mi rila ker tako bogatega žita, tako dobrega pridelka pač nimamo, kakor je imenovana pšemca. Visoka do 6 čevljev ima jako lepo slamo, ki je za škupo izvrstna in jo tudi živina jako rada jé. Ďolg, mogočen in debel klas ima v svojih 6 vrstah od 70—100 zrn, ki dajo za spoznanje bolj rumenkasto moko, koja pa je za kruh v okusu bolja nego od stare pšenice. Ta pšenica ki se na Žitna cena v Ljubljani 30. avgusta 1882. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 96 kr 9 gold. 97 kr turšice 6 gold. 80 kr banaške 8oršice 6 gold 70 kr rži 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold. 71 kr prosa 5 gold. 53 kr ajde 5 gold. 53 kr ovsa 2 gold 91 kr Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. Tisk in založba: J. Blaznifcovi nasledniki v Ljubljani.