Оо||о 11.Ш.Ш1 V Ljubljani, v «redo ti. in arts	1
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/Ill
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za insera te: Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pniga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Krik srca
Marksizem sam po sebi, kot sostav, ne priznava nobene morale, ki naj bi bila brezpogojno in nespremenljivo merilo naših dejanj. Moralni nazori in njim odgovarjajoče ravnanje je po Marksu samo nujen izraz gospodarskega in socialnega ustroja vsakokratne družbe. Moralni zakoni se ravnajo po gospodarskih zakonih. Buržujska družba ima buržujsko moralo, proletarska se bo ravnala po proletarski morali, ki bo odgovarjala potrebam in interesom proletarskega razreda. Čim bodo zadovoljene socialne potrebe človeka in družba urejena po gospodarskih vidikih marksizma, bodo izginili vsi moralni konflikti, ki obstojajo v meščanski družbi. Treba.je le do temelja preurediti sostav družbe, postaviti vse človeške odnose na kolektivistično podlago in človeka v izpremenjenih družabnih razmerah vzgajati vseskozi v socialnem duhu, pa bo izginilo vse zlo, bo prenehalo vsako trpljenje in se bodo onemogočili vsi zločini, ker bodo odstranjeni njihovi vzroki, ki so gospodarskega in socialnega značaja.
Protislovnost in naivnost tega nazora je na zapadli že davnej spoznana. Vemo, da so osnovna etična načela, ki so od gospodarskega in socialnega položaja ter dogajanja popolnoma neodvisna, da temeljijo v našem človečanstvu in da imajo značaj brezpogojnih norm v vsakem času in v vseh razmerah. Vest kot glas božanstvenega v nas nanje brezpogrešno opominja, če jih ne poslušamo. Vse zunanje družabno zlo izvira iz tega, ker se krši notranji moralni red, in vpostavitev pravega moralnega reda jio večnih normah pravičnosti, bratske dru/nosti, človeškega dostojanstva in nesebične samoodpovedi v blagor bližnjega, je predpogoj resničnega socialnega reda. To danes ni več prikrito niti evropskim socialistom, ki so spoznali trhlost in nevzdržljivost materialistične dogmatike Karola Marksa.
Ne tako ruski boljševiki. ki se z občudovanja vredno gorečnostjo trudijo, kako bi na tein mate-rializmu zgradili srečno družbo, v kateri bi brez ostanka izginili vsi problemi, ki mučijo človeka zapadne bur/ujske družbe kot neizprosni zahtevki krščanske etike. In ker se kljub več ko enem desetletju najdoslednejšega in najiutenzivnejšega pre-ustrojevanja družabnega reda v smislu kolektivizma, kakor si ga niti Marks ni mogel zamisliti idealnejšega, ruski proletarec in proletarka prav tako ko svojčas Dimitrij Karaniasov ali njegova Orušenka ukvarjata z etičnimi konllikti med višjim in nižjim erosom, med sebičnimi goni in zahtevami skupnega blagra, ne da bi v nazorih boljše-viškega matcrializma našli zadovoljive rešitve — si ideologi vladajočega re/ima v obrambo sistema pomagajo s tem, da te krike nepokvarjenega človeškega srca, ki še vedno po starih kategorijah-morale čuti iu misli, označujejo (kakor svojčas naši ortodoksni socialni demokrati) za ostanke preživele miselnosti minule dobe .
S to (razo namreč končuje svoje članke o znamenitih kriminalnih slučajih, ki so sc obravnavali pred moskovskim sodiščem, sovjetski sodni |>oro-čevalec Matvej Liebermann. Ti članki so izšli nedavno v obliki knjige tudi na zapadnetn knjižnem trgu. Oglejmo si nekoliko te ostanke jireživele miselnosti , ki še zelo globoko korcniniio v ru«kih srcih in povzročajo tragedije, kakršnih bi po marksistični ideologiji človek v komunistični državi ne smel pričakovati.
Tu imamo na prvem mestu slučaj Sudaka in Galine Mrivine, ki je že dosegel lakorekoč svetoven sloves. Sudak je bil delavski univerzitetni študent, ki je zapeljal svojo tovarišico Galino. Oallna je njega in njegove ter njene tovariše iz komunistične mladine,' kar se spolne morale tiče, sama najboljše označila z besedami: »Oznanjajo |iopolno svobodo spolnega občevanja. Kakšen bo zarod teh ljudi? Očetje od razuzdanosti iztrošeni, matere od ponovnih splavov uničene. Izročajo drug drugemu ženske kakor blago.« V enega teh niladeničev se je Galina zaljubila čisto v smislu starih romanov z vso silo duše. On pa jo je samo zlorabil in po-tem zapustil, nemeneč se za otroka. Ona bi se rada ploda iznebila, toda državni zdravniki so še toliko zakoreninjeni v stare nazore, da ne uvidijo, zakaj bi se otrok ne iznosil, ko ni vendar prav nobene socialne ali druge indikacije za prepreče-nje rojstva. Toda zdravniki niso računali s študentom, ki po rojstvu otroka noče plačati vzdržnine. S čim ga prisiliti, ko nima pravega zaslužka? V dečjili domovih ni nobenega tnesta več, Galina, ki mora pustiti študij, zapade najbolj črni bedi kot raznašalka časopisov. Toži zapeljivca, ga preganja in muči z Ijubosumstvom, ki ga propalica ni vreden, dokler je on ne zadavi. Pred sodiščem izjavi, da ni pričakoval, da se bo komunistična ženska, ki jo je užival, ne da bi jo ljubil, razkrinkala kot malomeščanska idealistka! Sovjelsko sodišče pa, ki kljub marksizmu ni zatrlo v sebi teh istih malomeščanskih moralnih nazorov, obsodi Sudaka na 10 let, »ker je Sudak po svoji propagandi seksualne anarhije in po lastnem zgledu razkrajal študen-fovsko družbo in končno Mrâvino umoril, da ne bi mu bilo treba plačali alimentov — torej iz nizkega motiva.« Mar ni v tem ločevanju nizkih in višjih ter najvišjih motivov in v tej brezpogojni obsodbi nizkega motiva priznanje absolutnega moralnega reda, ki velja v vsakem slučaju?
Ni pa bilo enakih nazorov, kar se tiče erotičnih odnosov, drugo sodišče. Kakor znano, v sovjetski Rusiji zakonolomstva kot moralne krivde ni. Ce komu ni všeč, da je njegov zakonski drug zakon prelomil, se lahko svobodno loči brez najmanjših ceremonij. Toda, kakor vidimo iz Lieber-mannovih |ioročil, v Rusiji še vedno živijo zakonci, ki ne smatrajo, da bi to bila prava, človeka dostojna rešitev. Tu imanto boljše kvalificiranega delavca, ki svojo ženo in njenega ljubimca ustreli.
Naš kralj o napredku Jugoslavije
„Glavna skrb je namenjena socialni in gospodarski ureditvi naroda"
London, 10. marca. A A. Reuter priobčil jc izjavo Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki jo je dal posebnemu dopisniku Reuterja llurrisonu. Poročilo Reuter j evega dopisnika se glasi:
Nj. Vel. kralj Aleksander je sprejel Rcu-terjeve.ga dopisnika v Belgradu. Dopisnik je bil sprejet od kralja v lepem novem dvorcu na Dedinj ii, čigar gradnjo je nudiziral kralj osebno. Dvorec stoji na hotmu. odkoder je prekrasen razgled nu Belgrad in nu kraj, kjer se zlivata Suva in Donava.
Nj. Vel. kralj je bil zelo zadovoljen, da je videl pred seboj Angleža, ki govori srbolir-vatski. Kralj je govoril odkrito, preprosto in prepričevalno o delu kraljevske vlade, o uspehih tega delu in o problemih, ki jo se čakajo. Posebno je bil navdušen nad uspehom narodnega edinstva in nud kulturnim in gospodarskim napredkom svojega naroda. I/. njegovih besedi se jasno zrcali, da je globoko prepričan o us|>eliii svojega režima. Nj. Vel. kralj je rekel :
»V teh dveh letih so i smer i metoi' pornega dela rodile pozitivna dejstva v narodnem in državnem razvoju. To se jasno vidi in ! to bo defiiiitivno ostalo. I/ onega nereda in opasne zmedenosti v javnem 2i\Ijenju je moralo priti do pomiritve s strankarskimi borbami izzvane plemenske rnzdraženesti in do ureditve razmer v držati sploh. To m» bile prve naloge novega režima. Z občutkom inedplcmenske enakosti in zaupanja je nastojiil trenutek, da naš
narodni problem pravilno postavimo in rešimo.
Zakon /, dne 3. oktobra 1929 o novem imenu kraljevine in o upravni razdelitvi države un banovine je prinesel končno rešitev teh vprašanj in zgodovinski vs'op v novo dobo narodnega življenja. Naša tri složna plemena so dobila tako vse pogoje za močno nedeljivo jugoslovansko nacijo. S čvrstim zjedinjenjem si moremo zagotoviti mir in svobodo. Z zadovoljstvom morem reči, da jc vse to ves narod r iz-umel in navdušeno pozdravil v celi vrsti navdušenih spontanih manifestacij. Prav tako je bilo z veliko ljubeznijo sprejelo n>i dan 6. oktobra ganljiva izmenjava slavnih srbskih pol-kovnih zastav t novimi jugm'uvensklmi. Naš nedavni odhod v Zagreb je bil prnv tuko sprejet in se jc tudi tu odločno pntidilo isto občutenje in rodoljuhiiost ter mora biti vsakomur jasno, dn so llrvnti v Ijuliczt:i zvesti v srcu svojemu rodnemu kralju in Jugoslaviji, ker je t» dvoje, on iu oi.u neraz-l' IJHo.--
Nj. Vel. kriij je liio-iljc\«.! / močnim g'usoin:
Temu nasprotujoče trditve zlonamerno in neprijateljsko žalijo ves narod na njegovih najsvetejših občutkih in pomenijo klevetunje iskrenosti njegovega rodoljubnega srca. In vendar se to nn žalost dogaja. Celo nekateri ugledni organi javnega mnenja popuščajo lahko pred zlonamerno izkrivljenimi dejstvi. Kakor da bi bilo potrebno zakriti zdravi razvoj dogodkov s potvorbnini. To je brez dvoma slaba iislu.^u mednarodni pomiritvi in organizaciji miru.
Treba pa je priznati, da je to delt» brezvestnih ljudi, ki si i/, osebnih razlogov dovoljujejo ta težki greh do svojega naroda, ki bi mu morali služiti, ali pa nepoklicanih svetovalcev, ki dajejo sumljive nasvete narodu, ki jih v svoji gostoljubnosti trpi ponekod v svoji hiši. Vse to pn nas ni niti trenutek odvrnilo s pravega'pota.
Jugoslavija je danes pozitivna jugoslovanska naeija, ki gre čvrsto naprej. Nepoklicani svetovalci in nezaželjeni nasveti nam niso potrebni.
Kar se tiče odnošajev kraljevine Jugoslavije do sosedov, smem ponoviti: Jugoslavija si želi miru iu njena politika je iskrena v službi mednarodnega miru. Kot balkanska država si mi že po svoji tradicijonalni politiki želimo danes mirnega in svobodnega Balkana zaradi organizacije njegove svobode in napredka. Nihče si iskreneje ne želi od nas mirnega razvoja in popolne neodvisnosti ter integritete našega najmlajšega soseda kraljevine Albanije, to n'so snmo naše želje, nego tudi resna politika za varnost in mir.
Naše glavne brige so zdaj namenjene so-cijnlni in gospodarski ureditvi in nii|tredku našega naroda. Tu je za nas manj težkoč in nevarnosti. nego za druge, vendar so problemi resni in jih je treba pravočasno rešili. Odjeki svetovne gospodarske krize segajo tudi do nas. Moja vlada stori vse, dn to odpravi. Nas optimizem v tem pogledu je popolnoma veder in gospodarsko blagostanje kraljevine mu daje prnv.
Romunsko posojilo v Franci^
Pariz. 10. marca. kk. Pognjaiija in romunsko |io-o.iilii lil milijonov dolarjev no bila vrernj končana v llaii(|iii< île Paris et des Pays Itn». Kakor piše »Jouraee Industrielle«, manjka samo še formalnost podpira. V lailitjtlii trenutku so se pogajanja «elo.» oteikočila radi brzojavke guvernerja romunske narodne Itnnke. tako da bi eventualno radi tonn in vtrliinr le brzojavke Itili lahko nzriiieui celo od noša j i med Finnrijo in Koinunijo.
Pari/. 10. murni. A V lluvas poročil, da je sklenila Romunija posojilo v znesku 1325 milijonov frankov. Od tega ho 575 milijonov vpi- j sunili v Franciji, ostalo pa v drugih državah. Kmisijski tečaj /naša K? in pol. obrestna inera Г iil pol. čas obtoka pa 50 let. S posebno odri tiho spora/iiina so zavarovane pravice up is- j nikov ter dodana klav/ulu. rta se ho posojilo ; \ porabilo v produktivne investicije.
Pomoč vlade ponesrečenim krajem
-..grad. 10. marca. A A. Danes od 10 do II dopoldne se je vrši Ia |s d predsedstvom predsednika ministrskega sveta in m in'sira /ji notranje zadeve generala Zivkovicn seja ministrskega sveta, na kateri je bil < snovmi odbor za jiodporo od potresa i jHškodovanih krajev. V odbor so bili imenovani delegati miuislrstvn vojske in mornarice, ministra ; zn soeinlno politiko in narodno zdravje, ministrstva 1 financ, ministrstva za zgradbe in ministrstva za no-! tranje zadeve 1er odbora Rdečega križa. Ta odbor Ima nalogo organizirati vse delo za delitev pod-por. kar bo vršil v zvezi z banom vardarske banovine. V lo svrho je kot prvo jiod|>oro odredil ministrski svet kredit v znesku 5 milijonov Din. Mi-
nister za finance je bil |>ooblaSčeii, tla odre li vse davčne olajšave za prizadele kraje.
Vrnitev Nj. Vel. kralja
lti ler.nl. 10. marca. AA. Nj. Vel. kralj se jt» vrnil v npremslvu jiredsednika minislrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živko-viča danes ob H v Belgrad. Na poslaji so Nj, Vel. kralja sprejeli minister dvora Лc flič, adjutant Nj. Vel. kralja general Stojanovič in upravnik mesta I-azarevič.
Atene, 10. marca. AA. Predsednik grške republike Zaimis je poslal Nj. Vel. kralju Aleksandru brzojavko, v kateri izreka globoko sožalje povodom potresa.
Krivic še ni zadosû
Vse duhovnike ie Ireba izgnali
Trst, 10. mnren. Pod naslovom ?Knj pravijo pri-; morski škotje se današnji »Popolo di 1'rieste« bavi ! s pastirskim pismom jugoslovanskih škofov radi : omejevanja vt rske svobode na Primorskem., S leni, da je »La Croix», avtoriz'rano glasilo francoskega ; episkopata.; meni list, .»jiosegla v zadevo, je zopet i |>odan dokaz, da se Francozi iu Jugoslovani vselej , čutijo brale, ko gre za lo, tla se rani llalija. Slovenski in hrvaški živelj uživa v Italiji vprav pri-viligiran položaj v cerkvenem pogledu. Med duhovščino prevladuje odzgoraj navzdol v vseh škofijah v Primorju »tuji (!) živelj. Fašistična vtndn bi bila lahko kratkomalo spodila goriškega nadškofa in vse slovenske duhovnike! Tudi na Tržaškem je še vse polno duhovilij, ki jih upravljajo slovenski duhovniki, nekateri celo rojeni v Jugoslaviji. V srcu Trsta še najdeš cerkve s slovensko pridigo in tudi poreški škof Pederzolli še ni odstranil vseh hrvaških duhovnikov. Na Ojtčinah pri Trslu se daje prednost v cerkvi slovenskemu jeziku in človeku se
zdi, da je v Rusiji, ko stojii v božji hram. Italijani so tisti, ki jim slovenska duhovščina dela krivice, jih žrtvuje; tujerodni duhovniki pripravljajo ludi odcep Julijske Krajine otl Italije in se delajo, kakor da bi sploh ne bili v Italiji. To je resnica, ki je v kričečem nasprotju z lažnivo okrožnico nadškofa Bauerja. Primorski škofje morajo odgovoriti nadškofu Bauerju in dokazati, da se je zlagal. Odgovorili mu morajo z javno lisi ino, da bo evropsko javno mnenje zvedelo zanjo. Ako ne, porečejo v Zagrebu in v Parizu, da je nadškof Bauer govoril reSnico in tla so jo primorski škofje potrdili s svojim molkom.«
Spremembe v avslr. kabinetu
Dunaj, 10. marca. ž. Za jutri je pričakovati ostavke kmetijskega ministra dr. Thallerjn. Kot njegov nnsletlnik se imenuje predsednik državnih železnic Dollfuss. Na njegovo meslo pride državni tajnik Hans Zerdik.
ker ne more preboleti gorja, ki mu ga je prizadela ljubljena žena, s katero je osem let živel skupaj, pa ga hoče zaradi bežne strasti zdaj zapustiti; njega in sina. Topot je sodišče menilo, da lahko sodi po načelih »komunistične etike« in je ubogega moža obsodilo na osem let ječe, češ da je »treba proletarskemu razredu dokazali, da takega odno-šaja do žene, kakor ga je smatral za edino pravega obtoženec, ki je od nje terjal brezpogojno zvestobo, ne smemo trpeti.« Umor iz čustva užaljene ljubezni je »malomeščanska romantika«. In vendar postopanje nezveste žene, ki ni imela nobenega ozira do čustev svojega dolgoletnega druga, končno vodi do iste seksualne anarhije, katero so sodniki obsodili v prvem slučaju!
Imamo v zbirki sovjetskega žurnalista še celo dolgo vrslo jjodobnih slučajev. Nek delavec sprašuje sodnike, kaj bo z otrokom, ki so ga prisodili materi, katera je zapustila moža iz golega
vlačugarskega gona. «Življenje otroka bo eno samo trpljenje,« pravi ta proletarec, ki sc zaveda, kaj je vzgoja in kaj prava vzgoja otroka zahteva: okoliša čiste družinske ljubezni, ki ga noben Dečji dom ne more dati. In še nešteto sličnega materiala!
Pisatelj sam, ki pričakuje kmalu jiopolne zmage »novega družabnega nazora , dejansko podzavestno piše vseskozi pod vplivom »starega« moralnega nazora. Ne ve nobene rešitve za nesrečne otroke, ki izhajajo iz ločenih zakonov, ne ve, kako brzdati socialno škodljivo pohot ali nasprotno, kako spraviti s sveta zasmehovano večno ljubezen«, ki vseeno obstoja. Vsi njegovi slučaji niso nič drugega kakor najbolj zgovorni dokaz, da je zvest enozakon najboljša rešitev za moža, ženo in otroka! In vsi, ki v njegovi knjigi nastopajo, so dokaz za resničnost Avguštinovcga izreka: da je človeška duša po svoji naravi krščanska — naj se še tako krči in izvijat"
Velik zdravniški škandal v Nemčiji
Stuttgart, 10. marca. kk. Pred knzenskim sodiščem teče razprava proti zdravniku dr. Frideriku Wolfu radi prestopka proti klijočemu življenju. Ta alera sega tudi v vrste najodličnej ih in najuglednejših rodbin v Stuttgartu, vsega skupaj gre za okoli 200 primerov poseganja v kiioče življenje. V treh sluttgartskih žensk'h klinikah so odpravljali plodove nosečih žensk. Socialisti pa zagovarjajo postopanje zdravnikov. Socialnodemo-kratska stranka v Stuttgartu pripravlja ostre protestne manifestacije proti "barbarskemu in srednjeveškemu uporabljanju zaostalega in ljudskemc zdravju škodljivega seksualnega kazenskega prava«. Škandal pre«cga tudi že meje VCiirtemberga, ker se stuttgartski kompromitirani zdravniki sklicujejo na berlinske kapacitete, ki so tudi vršili prepovedane operacije, med njimi zdravniki za ženske bolezni svetovnega glasu. Tako tudi v Miin-chenu. V Clevuju je bil aretiran neakademski zdravniški pomočnik, ki je pri 400 ženskah izvršil prepovedane operacije.
Dar.es bo ob'avh'en pomorski sporazum
Pariz. 10. marca. ž. V sporazumu z ostalimi kabineti bo francoska vlada jutri popoldne objavila pomorski sporazum.
Japonska pristala na pomorski dogovor
Pariz, 10. marca. kk. Iz Tokia se poroča, da japonska vlada pristaja na pomorski dogovor med Anglijo, Francijo in Italijo in se pri tem odreka formalnim pridržkom. Že pripravljeni ugovori japonske mornariške uprave so zabeleženi v spomenici, katera graja predvsem višino tonaže francoskih podmornic in dovoljenje, da sme Francija dve stari bojni ladji obdržati v službi. Razen tega je japonska vlada izrazila bojazen, da nameravana gradba dveh velikih bojnih križark v Franciji in Italiji ne soglaša z londonskim dogovorom, katerega bi bilo treba eventualno modificirati. Zato si je japonska vlada pridržala pravico, o vseh teh vprašanjih govoriti na mednarodni razorožitveni konferenci v Ženevi,
Znižane uradniške plače nn Poljskem
__ Varšava, 10. marca. kk. Včeraj je Izjavil finančni minister v sejmu, da pričakuje v tem računskem letu deficit 350 milijonov zlotov radi zmanjšanih davčnih dohodkov. Zalo bo najpozneje 1. julija polrebno znižali plače urndništvu za 10%, kar se namerava pri državnih železnicah že dne 1. aprila.
Odkrita komunistična špifonaža
Atene, 10. marca. AA. Policija je v nekem atenskem jiredmestju našla komunistično špijonn-žiio centralo, katere vodja je bil zdravnik Sivoriti, desna roka Bele Kuna in agent tretje internneio-dale. V tem špijonsketn gnezdu so bih: aretirane tudi tri špijonlte. Policija je našla ogromno arhlvo korespondence z Dunajem, Berlinom, Stambulom, Bombayem. Kairo in Alexandrijo. Našli so ludi listo moskovskih agentov v inozemstvu in na tisoče komunističnih knjig in propagandnih brošur.
Dunajska vremenska napoved: Večinomn oblačno. Verjetno padavine. Nekoliko topleje.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost bo preko dne naraščala. Možno je poslabšanje vremena s padavinami. Nekoliko hladneje.
Političen Francijo
pomen sporazuma med in Italijo je še negotov
llerliii, 10. marca. Nemško časopisje smatra brodovni sporazum med Francijo in Italijo po angleškem posredovanju slejkoprej samo kot taktično poteiu I tuli je in nekako premirje med Italijo in Francijo, medtem ko so vsa bistvena politična vprašanja med obema državama ostala slejkoprej nerešena in po mnenju nemškega Časopisja tudi ni veliko upanja, da bi se rošila.
Mussolini — pravijo — je eamo menjal svojo taktiko. Njegov eporazum s Francijo ni nič drugega ko strategičen umik. ki naj Anglijo in Ameriko prepriča, da je politiku fašističnega režima miroljubna in da Italija v tem oziru nič ne zaostaja za g. Briandom. Italija je svojo tekmo s Francijo na morju samo odložila, tembolj ker sedanje gospodarsko sttinje Italije te tekme ne dovoljuje. V bistvu bo brodovni sporazum imel za učinek to, da bo Francija mesto dvanajst novih bojnih ladij zgradila osem, Italija [ui namesto devet šest. Sporazum pomeni torej samo gotovo prištednjo.
V političnem pogledu je namen, ki ga jo zasledoval Mussolini pri sporazumu s Francijo ta, da ukrepi pozicij» Italije po simpatijah Anglije in Amerike, ki naj podpreta politične zahteve Italije napram Franciji. Te zahteve so slejkoprej iste: od-stopitev čadskegu ozemlja v o-red nji Afriki Italiji, desinteresman Francije na Jugoslaviji, ki naj se prisili k sporazumu z Italijo, ugodnem za Italijo, in preprečitev propagande c- ' fašističnih emigran.ov, Li ima svoj sedež v Paruu.
Paril, 10, marca Medtem ko je nemško časopisje po brodovnem sporazumu z Italijo deloma vznemirjeno, deloma pa mu odreka pravi politični efekt, ga »Temps« v članku, ki je očividno inspi-riran od ministrstva za zunanje zadeve, zelo povzdiguje. Ta članek je seveda namenjen kritiki, ki se vedno bolj glasno oglaša proti sporazumu z Italijo v francoski javnosti sami.
»Samo tisti« — piše »Temps« — »ki so zle volje, morejo formulirati ugovore proti zbližanju med Parizom in Rimom. Kajti vsak ve, da je napetost med Francijo in Italijo, katero so nekateri iz obsojanja vrednih in ne izrečenih razlogov skušali ohranjevati in ob vsaki priliki še povečevati, zelo nevarno komplicirala vsa politična vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Zdaj pa se bodo od-nošaji med Francijo in Italijo razvijali v novem ozračju in nihče, kdor nima slabih namenov, ne more dvomiti, da nuja brodovni sporazum srečne perspektive za možnost generalne ureditve vseh vprašanji ki obstojajo med Parizom in Rimom, ne da bi to bilo naperjeno v škodo kakšne druge države ali skupine držav.«
»Naj bodo partikularni irteresi posameznih velesil katerikoli, vse želijo, da se izvrši praktično delo trajne vrednosti in da se oboroženje tako na kopnem kakr na morju in v zraku omeji do meje, ki jo dovoljuje aktualno stanje sigurnosti kulturnega sveta.«
Kritika desničarskega krita pa postaja vedno
bolj ostra. »Nation«, glasilo poslanca Marina, meni, da bodo politične posledice brodovnega sporazuma z Italijo lahko imele za Francijo še zelo fatalne posledice. List obtožuje Brianda, da igra diktatorja v najbolj življenjskih vprašanjih Francije.
„Smo tudi za politiko miru!"
Rim, 10. marca. kk. Poslanec Polverelli, ki je Mussoliniju zelo blizu, je podal parlamentu poročilo o proračunu zunanjega ministrstva, katerega končne besede so pomembna manifestacija italijanske zunanje politične volje, posebno na predvečer splošno razorožitvene konference. V tem poročilu pravi Polverelli: Italija ima kot delujoča I sila, ki je ni Tiogoče prezreti, gotovo piisijo v i Evropi. Razen anglosaksonskega sveta, ki deluje povečini izven Evrope, so na kontinentu tri temeljne civiliracije: franmska, italijanska in germanska. Vse tri imajo v Evropi enako pravico do obstoja na podlagi svoje moralične enakovrednosti. Tc tri civilizacije spraviti v skladnost je zaslužna zgodovinska naloga. Izključiti eno od teh treh civilizacij bi pomenilo napako. Italija priznava pravico do življenja vsemu v Evropi, kar predstav-' Ija element civilizacije. Italijanska politika stremi po cilju, ki hoče mir, pravičnost in razorožitev, pri čemer je povsem mogoče, spojiti splošne evropske interese z narodnimi italijanskimi.
I 2
99
I£ratjica Marija" zopet v Splitu
Važen pomen nove ladje za jugoslovansko turistiko
Split, 10. marca. AA. Po 3 dnevnih svečanostih o priliki krstitve parnika »Kraljica Marija« se je vrnil ta največji jugoslovanski trgovski parnik z Nj. Vel. kraljico in ostalimi gosti ob 9 v splitsko luko. Preden je ladja pristala, so se poslovili od predsednika jugoslovanskega Lloyda Ba-naca najodličnejši zastopniki, med njimi v prvi vrsti ministri in ban Primorske banovine.
Minister za promet Radivojevič je imel na g. Banaca nagovor, v katerem je izrazil svojo zahvalo Jugoslovanskemu Lloydu, pozdravil njegovo delo za pospeševanje nagega gospodarstva in pomorskega prometa ter želel, da doživi Jugoslovanski Lloyd poln uspeh pri tvojem delu za napredek naše narodne zastave na morju.
Ko je minister za promet končal svoj govor, ie pristopil k predsedniku Lloyda Banacu minister brez listnice dr. Mate D.Lković, ki je med drugim izjavil:
Mi pomorci vidimo v tem povečanju naše trgovske mornarice iste težpje naših starih po-morcev, ki jim je uspelo obvladati Jadransko in Sredozemsko morje. Kakor je v prošlosti narod čuval tc obale in razvijal svoje gospodarstvo na svetovnih morjih, tako upamo, da boste tudi vi z največjim samozatajevanjem in voljo vozili zastavo naše države po vsem svetu na tej poti, ki pomeni boj in življenje.
Med drugimi vašimi smotri jc vaša naloga tudi ta, da pokažete vsemu svetu, da ta obala navzlic krivim aspiracijam je in ostane naša. Vaša ladja mora olajšati tujcem prihod v našo državo in dati priliko vsemu svetu videti, kako se naš narod trudi in kako z neumornim delom veča svoje blagostanje in splošni mir človeštva.
Nato je pristopil k g. Banacu ban Primorske banovine g. Ivo Tartaglia, ki se je zahvalil Jugoslovanskemu Lloydu in Banacu za užitek in gostoljubnost, ki jim ga je pripravil. Dalje jc govoril:
Obenem moram priznati veliko podjetnost Jugoslovanskega Lloyda in njegov napredek, s či-
mer se otvarjajo novi viri gospodarstva za našo državo, posebno še za Primorsko banovino. Za prebivalstvo Primorske banovine je turistika eden izmed glavnih pogojev življenja. S turistiko morajo ti kraji doživeti lepše dni, Kar je bilo do zdaj mogoče samo s posredovanjem tujih zastav, to se bo zdaj razvijalo pod našo državno zastavo. Jugoslovanski Lloyd bo s svojo ponosno ladjo »Kraljica Marija« privabil mednarodno občinstvo v naše kraje in mu tako dal na razpolago gospodarske koristi, mednarodnemu občinstvu pa bo pokazal kulturo in narodni značaj obale in naše države. To delo zahteva od Jugoslovanskega Lloyda posebnega programa, od tega dela pa pričakujejo tu-di primorski kraji napredek.
Predsednik Jugoslovanskega Lloyda g. B a -n a c se je zahvalil s temile besedami:
Gospodje ministri in gosnod ban. V imenu Jugoslovanskega Lloyda se najtopleje zahva jujem za besede vzpodbude našemu stremljenju in naporu. To nam bo dalo poguma, da bomo z isto navdušenostjo, kakor smo začeli, nadaljevali delo za zgradnjo veličine našega trgovinskega brodovja in njegov razvoj.
Medtem ko se je Nj. Vel. kraljica, ki je takoj šla z ladje, peljala po mestu na postajo, je velika množica ljudi prirejala frenetične ovacije. Ob 9.55 je Nj. Vel. kraljica odpotovala s posebnim vlakom iz Splita. Ostali gostje odidejo v teku dnevu.
Da dado izraza svoji hvaležnosti nad lepim bivanjem, so gostje ladje »Kraljica Marija« zbrali med seboj vsoto 45.000 Din, za katero bodo kupili srebrno vazo, ki se bodo v njo vrezala imena vseh udeležencev tega prvega potovanja parnika. Vaza bo predana upravi Jugoslovanskega Lloyda, da jo izroči ladji »Kraljica Marija«.
Vsi udeleženci so navdušeni nad prekrasno vožnjo z ladjo in so se prisrčno poslovili od ka-petana in oficirjev ladje ter predsednika Banaca. Del udeležencev je porabil to priliko, da si danes razgleda Split in njegovo okolico.
Odmevi Groner^evega govora
Prilish na Francijo, da zniža oboroževanje
Berlin. 10. marca. AA. Govor ministra dr/uvne hrambe Gronerja v proračunskem odboru nemškega državnega zl>ora je imel v francoskem in angleškem časopisju silen odmev. »Eclio de Paris«, Figaro« in drugi časopisi menijo, <la bo Nemčija po tem govoru zahtevala oficijelno ustanovitev mednarodne komisije, ki bi proučila vzroke svetovne vojne. Drugi francoski časopisi priznuvajo nekatere Gronerjeve argumente ter možnost, du se Francija preveč oborožu je.
Londonsko časopisje praivi, du general Griiner ni mogel drugače govoriti in da je gotovo iz ru/i I mnenje večine nemškega ljudstva. Dasi so bila njegova izvajanja nekoliko trda. Njegov govor je napovedal stališče nemške delegacije na prihcxtnji razorožitveni konferenci. »Daily Telegraph« celo meni, da l>o Nemčija nu razorožitveni konferenci odklonila razorožitvene določbe versailtske pogodbe, če ne bo Francija bistveno omejila svoja kopna oboroževanja.
IVaoredovanîe pri železnici | Kai se ne sme uvažati iz Rusije
Belgrad, 10. marca. AA. S sklepom generalne direkcije državnih železnic so povišani pri železniški direkciji v Ljubljani v 1/7 Franc Randt, Matko Prosenc, Boris llaris, Franc Emil, vsi uradniki 1/8; v 1/8: Janez Golob, uradnik v 1/9; v 11/3: Bogumil Hlava, Evstahij Jošt, Janez llrlež, Henrik Moron, Henrik Fabiani, Frančišek Hribar, Mihael Nagelsclimidt, Bogumil Soblaček, Jožef Juvane, Vladimir Soršak, Ivan Čoglaj, vsi uradniki fI/4; v 114 Jožef Rupnik, Viljem Mordaj, Ivan ftopun, Miloš Erdeljnovič, Karel Kokot, vsi uradniki 11/5.
Nar:rt zakona o kmeti!shih šotah
B"!grad, 10. marca. AA. Te dni je ministrstvo 7.1 kmetijstvo razposlalo načrt zakona o srednjih in n 1 rod n h kmetijskih šolah vsem banskim upravam, poljedelskim fakultetam in strokovnim srednjim šolam v mišljenje. Istočasno je zaprosilo vse le Jb'asti in Institucije, da delegirajo po enega deli '.'uta v komisijo, s katero se bo minister za kmetijstvo mogel posvetovati v primeru potrebe spre-II i m I» in dopolnil tega zakonskega načrta.
Izvoz vina
Belgrad. 10. marca. AA. Po poročilu zgledne posla je v Mariboru je znašal eksport vina iz drav-■ ;e banovine v mesecu februarju 180.391 litrov, i)! tega je šlo nn Holandsko 3776 litrov, ostalo pa
v Avstrija
Belgrad, 10. marca. AA. Na osnovi čl. 13. zakonskega načrta o splošnih carinskih tarifah je minister za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta prepovedal uvoz v našo kraljevino iz Sovjetske Rusije sledečih predmetov: kleja za mizarje, amonijakove sode, natrijevega in kalijevega hidrata (kaustične sode) in kaborita. Prepoved stopa v veljavo čim se objavi v »Službenih novinah«.
brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 10. marca. AA. Prvič po več mesecih je brezposelnost v Nemčiji nekoliko padla. Po uradnih podatkih za konec febniarja je bilo v Nemčiji 4 milijone 972 tisoč brezposelnih, to je za 19.000 manj kot 15. februarja.
Angleški voini proračun
London, 10. marca. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je vojni minister Shaw predložil vojni proračun za prihodnje finančno le4o, ki znaša 39,900.000 funtov šterlingov in je znižan za 570.000 funtov šterlingov.
Bolezen franc, voinega ministra
Pariz, 10. marca. kk. Vojni minister Maginot Je obolel v grlu. Njegovo stanje zaenkrat še ne povzroča resnih skrbi, smatra ae pa, da bo morda potrebna operacij».
Gibanje italijanskega kapitala
Milan, 10. marca. kk. Nadzorstveni svet Snie Viscose je sklenil, reducirati kapital od 1 milijarde lir na tretjino s tem, da se nominalna vrednost delnice zmanjša od 120 na 40 lir. S tem se doseže knjižni dobiček G00 milijonov lir, ki se lahko porabi za odpise naprav, imobilij itd., katerih vknjižbe so znašale nazadnje 704 milijone lir. Med njimi 116 milijonov udeležb in 62 milijonov debitorjev. Sprejem tovarne za umetno svilo Varedo s kapitalom 125 milijonov se je izvršil na ta način, da sta so zamenjali po dve delnici tega podjetja v nominalni vrednosti 50 lir in s kurzno vrednostjo 21 lir za eno delnico Snie Viscose, ki je notlrala včeraj na borzi 36 lir.
IVfosIey izključen iz det. stranke
London, io. marca. AA. Sir Gswald Mosley je bil izključen iz delavske stranke in pozvan, da odloži |x»lanski mandat. Tako je sklenil izvršilni odbor delavske stranke danes popoldne, češ, da je Sir Oswald Mosley kršil strankino disciplino.
Baldwinov umik v indshem vprašanju
London, 10. marca. AA. Konservativni voditelj Baldwin je sklenil, da bo prepovedal udeležbo konservativnih delegatov na bodoči indijski konferenci.
Odbor konservativne stranke je po daljšem posvetovanju objavil komunike, v katerem pravi, «la pozdravlja Baldwinov sklep, da se konservativna stranka ne udeleži indijsko konference, ki jo bo sklicala angleška vlada v Angliji ali drugje.
Lisli izražajo svoje začudenje nad tem sklepom Baldwina, ker ni v svojem petkovem govoru omenil možnosti takega koraka. Poročajo, da je bila resolucija sprejeta na temelju poročila, ki ga je poslal Baldwin odboru konservativne stranke, v katerem izraža pomisleke glede razvoja pogajanj in političnega položaja v Indiji. Menijo, da bo Baldwin obrazložil svoje stališče do indijskega vprašanja na četrtkovi seji spodnje zbornice.
Delavski in liberalni krogi obžalujejo sklep odbora konservativne stranke ter poudarjajo važnost edinosti angleških političnih strank v vprašanju indske politike.
Seipel častni doktor prava
Dunaj, 10. marca. Akademski senat dunajskega vseučilišča je no predlog profesorskega kolegija fakultete za pravo in državne vede sklenil imenovati bivšega avstrijskega kanclerja dr. Seiplu za častnega doktorja prava v priznanje njegovih zaslug na sociološkem in državno ustavnem področju. Senut ugotavlja v svojem sklepu, da so Seiplova znanstvena dela znana tudi daleč preko avstrijskih mej in da je bivši kancler s svojim delom v Ženevi leta 1922. rešil Avstrijo popolnega političnega in finančnega razsula.
Zagrebške vesti
Zagreb, 10. marca. ž. Danes dopoldne se je vršil redni letni občni zbor hrvatske bogoslovne akademije. Občnemu zboru je predsedoval podpredsednik akademije dr. Franjo Barac. Msgr. Bu-jič se je opravičil, ker radi bolezni ni mogel priti na občni zbor in ker je zaposlen s setanki odbora za zgradnjo stolne cerkve v Splitu. Akademija je v preteklem letu redno izdajala glasilo »Bogoslovna smotra«, v katerih so izhajala bogoslovna dela. Tajnik dr. Lah je poročal med drugim, da je akademija izdala dr. Kniewaldovo učno knjigo o pastoralnem bogoslovju. Biblioteka šteje razven ča-•upisov 1032 knjig.
Zagreb, 10. marca. ž. Snoči se je zgodila v Vatisencu nesreča. Triletni Stjepan Katušič se je igral s fižolom. En fižol mu jo zašel v sapnik. Fantek se je pričel daviti. Starši so se brž odpeljali z njim k zdravniku. Toda med potjo se je otrok zadušil.
Split, 10. marca. ž. Včeraj popoldne okrog 4 je v električni centrali »La Dalmatienne« v Kra-ijevu prišlo do smrtne nesreče. Ob 4 popoldne je ing. Velko Bezič pregledoval električne naprave in zadel vod v napetosti 50.000 voltov. Tok ga jo na mestu ubil. Zakaj se je dotaknil žice, se ne ve. Bezič je bil v podjetju že dve leti. Svoje tehnične študije je dovršil v Parizu. Bil je zelo vesten in spreten delavec.
Politika - kupčija?
Nov finančni škandal v Franciji
Pnriz, 10. marca. kk. Prizadevanje francoske vlade, da bi odvzela novi finančni aferi družbe Aéropostale političen značaj, je ostalo brezuspešno. Danes je nastal v Parizu slučaj Flandin, кгкот jc bil pred tremi meseci slučaj Peret. In če se Lavalu ne posreči, znebiti se svojega težko kompromitira nega finančnega ministra, lahko postane njegov kabinet tretji, ki postane v |>ar mesecih v Franciji žrtev spletk brezvestnih kupčijskih politikov. Laval sam se nahaja v enuko mučnem položaju kakor njegova prednika Tardieu in Stceg. Kakor Peret in Boret, i poljedelski minister v Stcegovein kabinetu, ki je postal nemogoč rudi svojega veri-ženja na žitnem trgu, se tudi Flandin krčevito oklepa vladne lndje. Kljub nevarnosti, da potegne za seboj v globine vso posadko ladje, se ni pustil izkrcati .še včeraj zvečer je izjavil, da on ne bo edini, če ga l>o Lu val pustil pasti. Гако se zdi, da so tudi v tem kabinetu še drugi ministri, katerih perilo ni čisto, in Flandin grozi s svojimi odkritji. Imenujejo se že celo
imena: mornariški minister Durnont, minister za javna dela Deligne in še nekegu tretjega ministra, ki je v isti akciji s Flandinoui.
V listih, ki so do seduj z nekaterimi izjemami molčali po naročilu La valu, so danes |xv drli oviro in celo zmerni listi, kakor »Pariš Midi«, zahtevajo v interesu politične čistosti in državne avtoritete, da se afera Flandin nemudoma likvidira. Stališče Flandina je ote/.kočono tem liolj, ker je on strmoglavil Steegov kabinet radi spekulutivnih spletk kmetijskega ministra in pri tem ogorčen rohnel proti mešunjii politike in kupčije. Flandin je kot pravni svetovalec družbe iinel pred seboj samo en cilj: od-pomoči podjetju, ki je bilo pred konkiirzom, /. državno pomočjo. Zato je hotel zase imeti finančno ministrs'v-. Vse I»ï bil » dobro zanj, če ne bi bila finančna komisija v zadnjem tre-notku spregledala njegovih spletk.
Družbo Aéropostale nc IkkIo sanirali. Njen promet sc l>o do izvršene likvidacije začasno vzdrževal, potem pa bo njene letalske proge prevzela država.
Brunning v težki preizkušnji
Ostra borba proti centrumašem iz leve in desne
Berlin, 10. inurcn. Kancler dr. Briining se mora v zadnjem času boriti s težavami, ki jih more premagati le izredno nadarjen taktik. Že razprava o predlogu, naj sc dovoli carine prost uvoz zmrznjenega movsa, ki so ga stavili socialni demokrati in ki je potem proti želji vlade v državnem zboru prodrl, je pokazala, da se socialni demokrati ne marajo preveč vezati z Briiningom, da ne bi zgubili na popularnosti pri svojih volivcih. Gotovo iz istega razloga nc marajo socialni demokrati glasovati za odobritev nadaljnjega obroka zu gradnjo oklopnice »B«. Kancler na drugi strani vztraja pri zahtevi, da se obrok odobri. Mod vladno skupino in socialnimi demokrati se pogajanja nadalju-
Ker nc gre nemškim nacionalcem v račune, da bi prišlo med centrumom ter mod srednjimi meščanskimi strankami na eni strani in socialnimi demokrati nu drugi do pretesnegu zbližanja in sodelovanja, skušajo Briiningu metati polena pod noge s tem, da prihajajo no dan s »senzacionalnimi« rawkritji, kaiko je dr. Briining po volitvah skuKal pridobiti zase skrajno desničarske stranke kakor so nemški nacionalci in hitlerjanol. Hugenfoerg skuša zrušiti tudi kompuktnost vlade same in spraviti ob ugled njene člane. Tako je v svojem zadnjem govoru v Lengo hotel spraviti ministra za preti runo g. Schieleja v čtidino luč z očitkom, da jc ta skušal vplivati na nemške nacionalce, naj glasujejo za Brilningove izjemne zakone, z iz-
mišljeno grožnjo, du bo sicer državni predsednik Hindenburg moral odstopiti.
Predsednik Hindenburg je pooblastil ministra Schieleja, da poda naslednjo izjavo: Predsednik republike se je juliju 1950. pivi glasovanjem o razveljavljenju izjemnih zakonov v razgovoru z menoj izjavil, da mu, v primeri, da državni /bor z glasovi nemških naci-onnlcev glasuje zu razveljavljen je izjemnih zakonov, ostunetu na izbero sumo dve možnosti: ali odstopi ali pa razpusti državni zbor. Predsednik republike me jc tedaj i/rečno pooblastil, da to sporočim nemškim nacionalccm in da se resno bavi z mislijo nn odstop glede nu pomisleke, ki jih ima proti razpustu diržav-negu zbora, v primeru, da državni zbor razveljavi ukrepe, ki jih je on izdal in ki so zn državo življenjskega pomena.« llindcniburg je s tem potrdil, du jc res pooblastil ministra ScV leja, naj posreduje pri nemških nackWMtk'ili. Hugenberg je tuko doživel novo bluinu/.o.
Tudi agrarci se puntajo
Berlin, 10. marca. AA. Danes popoldne je ■ •• vršilni odbor narodne poljedelske organ'/ : sprejel resolucijo, ki označuje vladno poljedrl o politiko kot nezadovoljivo in zahteva pomoč 11 vzhodne pokrajine in zvišanje carin na uvoz poljedelskih proizvodov. Resolucija bo zelo komnlVi-rala politični položaj, dasi vladni krogi prič."' jo, da bo državnemu kancelarju uspelo, da poni.rl agrarca.
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE:
Zastopniki ljublj. univerze v Pragi
Izročili doktorsko diplomo predsedniku dr. Masaryku
Ljubljana, 10. marca.
Danes dopoldne se je vrnila iz Prage delegacija ljubljanske univerze, ki je izročila predsedniku češkoslovake republike dr. T. O. Masaryku častno diplomo, s katero se mu podeljuje častni doktorat filozofske fakultete na ljubljanski univerzi. Naš poročevalec je obiskal rektorja ljubljanske univerze dr. Alfreda Ser k a, »ki je poročal o bivanju delegacije v Pragi in obisku pri predsedniku Masaryku sledeče:
»V petek ob 6. zjutraj se je naša delegacija, v kateri je bil dekan filozofske fakultete dr. Jakob K e 1 e m i n a , promotor filozofske fakultete dr. Fr. Kidrič in jaz, pripeljala v zlato Prago. Na kolodvoru nas je sprejel zastopnik ministrstva za zunanje zadeve, bivši generalni konzul dr. Resel, sedaj sekcijski šef v zunanjem ministrstvu. Po vsem prijaznem in iskrenem svidenju je dr. Resel spremljal našo delegacijo po mestu, kjer smo si ogledali najvažnejše zanimivosti. Tako smo si ogledali magistrat, kjer nas je sprejel namestnik primatorja, nadalje mestno in univerzitetno biblio-
boj za našo politično in kulturno svobodo med vojno in Vašo neomajno zvestobo do našega naroda po vojni, Vatn je filozofska fakulteta Aleksandrove univerze v Ljubljani kot prvemu podelila častni doktorat filozofije. Univerzitetni svet je sklep filozofske fakultete soglasno odobril in dne 31. jan. je g. promotor prof. dr. Kidrič ob asistenci g. dekana prof. dr. Kelemine in v moji navzočnosti izvršil Vašo svečano promocijo vpričo Vašega zastopnika, opolnomočenega ministra in poslanika g. dr. Fliederja.
Izvolite gsopod prezident danes ob priliki Vašega rojstnega dne, h kateremu Vam ljubljanska univerza iskreno čestita, sprejeti doktorsko diplomo univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani kot znak naše globoke hvaležnosti.«
Predsednik Masaryk je sprejel diplomo, umetniško delo arh. prof. Plečnika, in se zahvalil delegatom v kratkih besedah, že od nekdaj je spremljal naš razvoj z veliko ljubeznijo in zanimanjem in prav tako bo še vedno v naprej sodeloval z našim narodom. Nato se je predsednik razgovarjal
teko. Povsod smo bili prisrčno sprejeti. Dr. Re- , še s posamezniki četrt ure. Nato smo bili povab-
Çp| nam l'p UP/'l/ra^ 7olriowQl l/ol/л	rr\ C*» 1<» ln/41 liani n o inii»,»., ^ U „ .1 ___l ____I___l	f . 1-_____
sel nam je večkrat zatrjeval, kako težko se je ločil od Ljubljane in da so mu časi, ki jih je preživel med nami, ostali nepozabni. Bil nam je ves čas našega bivanja po nalogu ministrstva zunanjih zadev na razpolago in nas vodil po Pragi od jutra do večera.
V soboto smo odšli z našim poslanikom dr. Kramarjem na Hradčane, kjer nas je naš poslanik predstavil kancelarju prezidenta dr. Premyslu Sâ-malu, nakar smo se prijavili k avdienci. Predsednik Masaryk nas je sprejel v svoji zasebni delavnici v knjižnici. Delegate je predstavil predsedniku kancelar, nakar sem jaz nagovoril predsednika s sledečimi besedami:
»Gospod prezident, za Vaše neminljive zasluge kot znanstvenik, kot učitelj in vzgojitelj naše akademske mladine pred vojno, za Vaš neustrašen
Slovenski učiteljski zbor na potovanju
v Bučki in Sremu
B a č k a P a 1 a n k a, 8. t. m.
Kakor povsod je bilo slov. učiteljstvo tudi tu prav lepo sprejeto. Pričakovalo ga je številno učiteljstvo s svojim nadzornikom in uradništvo z okr. načelnikom. Palanka je najbogatejši kraj Banata. Domačini so bili prav očivtdno veseli prihoda slovenskih učiteljev. Zvečer so dvorano popolnoma zasedli in mnogi niso imeli niti prostora. Koncert sam jim je zelo ugajal, saj so venomer ploskali in s tem dali priznanje naši pesmi in našemu zboru.
G. dirigentu Srečku Kumru je bil izročen od tamošnjega učiteljstva lep, srebrn pokal. Po koncertu je bila večerja in nato intimna zabava do odhoda vlaka v Vukovar. — Domačini so bili s petjem zbora zelo presenečeni in venomer so ponavljali: »Divnol Divno! Ovakova hora još nismo čulil«
Po noči nato so se ločili od gostoljubnih Pa-lančanov in so prispeli v nedeljo zjutraj v Vukovar.
Vukovar, 9. t. m.
Tudi tu so bili učitelji deležni izrednega gostoljubja Vukovarčanov, ki so mnoge sprejeli pod svojo streho. Ker so se vozili po noči v dveh majhnih vozovih, so odšli takoj k počitku, da dobe nove moči za večerni nastop.
Ob 9. se je pričel koncert. Polna dvorana glasbenošolanega ljudstva je pričala o velikem zanimanju. Aplavdirani od točke do točke je rastlo razpoloženje med poslušalci kakor med pevci. Toda bilo bi poteklo vse v najlepšem redu, da ne bi v začetku tretjega dela programa nastala v dvorani in vsem Vukovaru egiptovska tema, ker so ugasnile vse luči. Nekajkrat nato je še zasvetilo in nato je ostalo temno kake pol ure. Učitelji so peli La-jevčeve in Adamičev (Potrkan ples) kompozicijo v temi. Občinstvo pa je svetilo z baterijami na oder, tako da so pevci vsaj za silo mogli videti svojega dirigenta. Ker so bile na programu še težje skladbe, se je g. dirigent opravičil, da brez luči ni mo-
ljeni na intimen obed pri predsedniku, katerega so se udeležili še zunanji minister dr. Edvard Be-neš s soprogo, predsednik kancelar dr. šamal, hčerka predsednika dr. Alice Masaryk, naš poslanik dr. Kramer in prof. dr. Murko s soprogo. Po obedu, ki je trajal do treh, se je odpeljal predsednik na svoj grad v Laneh, mi pa smo z dr. Reslom šli zopet po Pragi. V nedeljo pa nas je povabli dr. Resel na izlet na Karlov Tyn. — Po vojni sem že večkrat imel priliko obiskati Prago, vendar moram priznati, da se vsako leto naravnost z neverjetno naglico razvija. Prav nič ne bi škodovalo, če bi šli Slovenci prav tako, kakor pred vojno, zopet v šolo k bratom Cehom.
V ponedeljek dopoldne pa smo se po prisrčnem slovesu od našega poslanika dr. Resla odpeljali nazaj v Ljubljano.«
goče peti. Občinstvo je vzelo to radevolje na znanje in je aplavdiralo slov. učiteljem. Da je nastala tema je kriv kratek stik. Sicer pa je zbor svoj program že izpel, izvzemši dve zadnji pesmi.
Slučaj je napravil zelo mučen vtis med domačini, ki so se venomer opravičevali, da jim je stvar zelo mučna. Toda dobra volja ni bila zmanjšana in učiteljstvo je potovalo drugi dan dalje proti — Brodu.
700.000ZAVITKOV E LI DA S H AM POO
PRODANIH V ZADNJE M LETU !
DOKAZ NJEGOVE KAKOVOSTI!
Ako bi teh 700.000 zavitkov položili
zaporedoma eden za drugim, bi tvorili 83 km dolgo progo, kakor Beograd— Novisad.
a negovanje
tas
Fašistično četaštvo na Goriškem
Gorica, 9. marca 1931.
V nedeljo se je Iu vršil občni zbor goriških prostovoljcev in /dalmatinskega' krožka. Zbora so je udeležil tudi župan B o m b i g . medtem ko je Tiengo pismeno sporočil svoj pris-tnnek; Dal-liiatince je zastojial odvetnik Miagostovich. Predsednik G r a z i a n i, ki je kmetom dobro znan izza časa svojega »idealnega« upravljanja občin v Renčah (300.000 lir primanjkljaja v občinskem proračunu!) in v Podbrdu, je v svojem poročilu slavil moč ideje, kateri se morajo umakniti osebnosti. Zapel je slavospev fašističnemu tajniku Avenantiju, »ki ga goriško prebivalstvo tako spoštuje in ljubi«; »on služi res ideji z gorečo strastjo, lepo in sveto je biti vojak pod tako priznanim vojskovodjo*. Nato se je govornik obrnil proti Avenantiju rekoč: »Vi ste zbrali okoli sebe ljudi, ki so bili tega najbolj vredni: skvadriste.c Predsednik se je nadalje poklonil prefektu in divizijskemu poveljniku gen Bobhio. Omenil je še, dn je moralo društvo odločno nastopiti proti tistim, ki so zvesto služili Avstriji. »Mi hočemo biti vroči, razbeljeni in pripravljeni tudi na .čisto norost', kadar gre za lo, da poslane naša lepa in božanska Italija res Velika Italija.« Nekdo je nato protestiral proti pisanju nekega jugoslovanskega lista ter zatrdil, da se prostovoljci borijo za čisto idejo. Slavljenec Avenanti je bahaško poudaril, da ga je božja previdnost poslala prej v šolo v sveti Zader, da se je mogel pripraviti na mesto, ki ga zdaj zavzema v Gorici. Ne samo francoska, temveč tudi fašistična revolucija ima svoje geslo: oblast, red in pravič-
nost! je zaključil Avenanti svoj govor. Končno je bil sprejet predlog, naj se italijanskemu prostovoljcu jxistavi v Gorici spomenik.
Občni zbor je bil ocividno zato sklican, da se izreče zaupnica fašističnemu tajniku Avenantiju, početniku goriškega »skvadrizma«. Avenanti jo takoj po svojem prihodu v Gorico organiziral skva-driste (fašistične četaše). Navalil je z njimi na uredništvo »Novega lista« in ga opustošil, pod njegovim vodstvom so prišli zo|iet v inodo kazenski jiohodi, njegova roka je vodila skvadriste, ko so vdrli med slovenskim misijonom v cerkev sv. Ignacija, on je začel sporazumno s kvestorjem Modesti-jem s sistematično gonjo proti slovenski duhovščini in nadškofu dr. Sedeju, gonjo, ki je dala povod za okrožnico jugoslovanskih škofov. Fašistično četaštvo je na Goriškem v polnem cvetju.
Reja srebrnodlakih lisic v Škofljici
Škofljica pri Ljubljani, -' marca 1931.
Današnja težka gospodarska kriza nalaga vprašanja, kaj in kako, da bo bolje. Tudi Skoflji-čanje so ugotovili, da je treba izdatne in trajne dohodke. Nekaj mesecev je od tega, ko so ustanovili »Zadrugo za rejo živali plemenite kožuhovine, v Škofljici pri Ljubljani z. z o. z. Zadruga ima nalogo vpeljati v Sloveniji in ostali Jugoslaviji rejo živali najplemenitejše kožuhovine, predvsem rejo srebrnodlakih in modrih lisic, nercev itd., kar nudi
brez dvoma največjo rentabilnost.
Svojo farmo iijia zadruga v Škofljici v gozdiču za Cominovo vilo, kjer stoji 6 kletk in vsaka meri po 40 m2. Vsaka kletka je ograjena iz pletene žične mreže na 2 m visoko. Da pa se onemogoči vsak beg, je mreža 60 cm zadelana v zemljo in približno toliko na gornjem koncu pregrnjena na notranjo stran kletke. Vse kletke pa so zopet ograjene z leseno ograjo v razdalji od žične mreže za dva metra.
Radi Turkov zamočvirjena poî$a
Stara pričevanja se uresničujejo - Hercegovski kmet izvršuje 300 let staro
oporoko
Mostar, 7. marca.
Po zaslugi nekeqa doslej neznatnega hercegovskega knietiča iz Ljubuškega imamo senzacijo, ki obeta v kratkem spremeniti velik del Hercegovine. Stvar je namreč ta-le:
Imotsko-Bekijsko polje pri Ljubuškem obsega 40.000 dunumov zemlje. Na tem polju kakor tudi na Popovem polju, na Ilutovem blatu in Mostar-ekoin blatu navadno stoji voda. Zaradi tega je vedno zelo težko to zemljo obdelovati, včasih pa celo nemogoče. Ni pa bilo vedno tako. Ohranilo se je med ljudstvom ustno izročilo, dn so vse te velike povr-6ine zemlje bile včasih zelo rodovitno polje, po ka-terom je hercegovski kmet sejal svoje žito in dobro živel na njem. To je bilo, preden so prišli v deželo Turki. Ko pa je Turek začel prodirati v Hercegovino, so se kristjani zbali, da se bo na tem najlepšem kosu hercegovske zemlje ugnezdil Turek in tukaj zgradil svoje mesto. Zato so umetno zaprli in zamašili požiralnike vodam, ki so preje napajale to rodovitno polje in se potem izgubljale v zemljo. Ko so bili požiralniki zamašeni, je nastalo tukaj močvirje in Turek se ni ugnezdil v tem koščku hercegovske domovine, čeprav je vladal Hercegovini stoletja dolgo. Tako ustno izročilo, ki §e pristavlja, da se je to zgodilo pod vodstvom franjev-cev, ki so dali napraviti natančen načrt nekdanjih požiralnikov. Te načrte so izročili kmetom, ki so jih potem podedovali od roda do roda kakor svojo družinsko skrivnost z nnmenom, ko se enkrat Turek umakne iz dežele, da zopet odpro požiralnike in tako osuSe močvirje.
Kmet Stipan Vlašič iz vasi Soviča, okraj LjubuŠki, ki je sedaj star 60 let, je tudi podedoval od svojih dedov in pradedov razne knjige in papirje. Iti si je domislil sedaj na stara leta, da bi bilo dobro, ko bi malo pobrskal to, kar je prejel od svojih prednikov. In našel je načrt zamašenih požiralnikov. Stopil je k drugim kmetom, ki so tudi lastniki zamočvirjene zemlje ter jim rekel, da bo osušil vse polje, če mu vsak pomaga na ta način, da mu zn vsak dunum svoje zemlje plača 20 Din. Kmet ie so se mu sicer spočetka smejali. Ko pa je
bil mož le preveč siten, so mu vsi obljubili, da mu plačajo po 20 Din, samo da so se ga odkrižali. Nihče pa ni verjel, dn bo Vlašič res kaj naredil. Vlašič pa je medtem lansko leto zaprosil kmetijsko ministrstvo v Belgradu za dovoljenje, da sme to polje osušiti s tem, da najde zamnšene požiralnike. Od vlade ni zahteval nobene pomoči, edinole dovoljenje, da sme to delati. Ministrstvo je končno Vla-šičevo prošnjo ugodno rešilo in Vlašič je opozoril kmete, da se bo začelo. In je začel! Imel je s seboj nekake skice, na podlagi katerih je iskal, kje bi ležal požiralnik. Ravnal se je točno po risbi. Sedaj so kmetje videli, da gre zares in so tudi sami zgrabili za delo in Vlašiču pomagali. Kopali so dolgo in srečno. Čez nekoliko dni so že našli velike hlode in na njih slamo. Ko so vse to dvignili in spravili na površje, so videli pred seboj brezdno. Še prej pa so vodo iz dosedanje smeri napeljali v drugo, tako da so lahko delali v suhem. Ko so kmetje zagledali pred seboj požiralnik, so bili silno veseli, najbolj pa kajjiada Vlašič sam. Takoj so spustili vodo zopet v staro smer in so videli, da je gladko odtekln v požiralnik.
Po Vlašičevem načrtu pa sta na desni strani že odkritega požiralnika še dva druga, ki pa sta mnogo večja od prvega. Vlašič sedaj z vso silo dela, da bi odkril še ta dva. Kakor pravi Vlašič, voda skozi te požiralnike teče pod planinami in vasmi v selo Tučeti blizu Makarske, kjer je res še dandanes opaziti usahel studenec in ostanke nekdanjega mlina.
Ni pa samo ustno ljudsko izročilo, ki govori, da so bili ti požiralniki umetno zagrnjeni in zamašeni, ampak trdijo isto tudi zapiski franjevca Ivana Fra-nice, župnika v Vrgorcu, ki je svoje zapiske pisal 22. novembra 1794 in ki jih je svoječasno objavil hercegovski frančiškanski provincijal g. dr. fra Dominik Mandič. Poleg teh dokazov pa jc še drug zelo star dokaz, to je 300 let stara oporoka nekega Mate Milkote, ki je bila objavljena v nemškem jeziku 1. 189C. in ki se glasi:
»Zagozd, 18. avgusta 1659. — Jaz Mate Milkota, hvaljen naj bo Bog, sem iivel tukaj na zemlji 98
let. Danes vidim, da bom skoraj umrl in vrnil Bogu svojo dušo, a zemlji telo. Moja dolžnost je, preden umrem, po božji zapovedi nekaj izpovedati, kar storim v naslednji svoji oporoki na veliko korist vsega ljudstva in pričakujem, da ta velika korist (dobiček) ne bo pozabljena. Zgodilo se je, kakor sledi: Izpovedujem, da so me moji starši poslali k bratom sv. Frančiška v samostan na Prološču. Ko so bratje fratri videli, da Turki silijo na lmotsko polje in samostan, so storili naslednje: Blizu samostana je jezero na severnem podnožju brda. Iz tega jezera je tekla voda po strmem jarku v prepad pod Lokvičico, 50 korakov od jiodnožja hriba. Izpovedujem, da sem po zapovedi fratrov z drugimi ljudmi nosil hrastove hlode in jih vrh prepada nalagal drugega ob drugega. Na hlode smo položili deske, proseno slamo, volovske kože in na io nasuli prst. To potrjujem in zapuščam v spomin svojim naslednikom, da to mojo oporoko varujejo kakor dediščino od kolena do kolena. In ko bodo Turki nekoč zapustili polje, da to objavijo, da se potem požiralniki zopet odpro. Ko smo požiralnik zamašili, smo j pobegnili v samostan v Omišu. V dolnjem delu po- j Ija so drugi krščanski bratje zamašili šest požiral- j nikov (navaja imena), da Turki, ko pridejo, ne I bodo mogli graditi hiš in obdelovati zemlje. To sem jaz Mate Milkota lastnoročno podpisal.«
Kdo je bil Mate Milkota, ni točno znano. Nekateri pravijo, da je bil dalmatinski franjevec, toda iz oporoke bi tega ne mogli sklepali Verjetno je, da je bil uslužben v samostanu in da se je pozneje iz Omiša vrnil v Zagozd. Navedbe v oporoki Mate Milkote soglašajo tudi z zgodovinskimi podatki. Frančiškani so res zbežali iz samostana v Prološču v samostan v Omiš 1. 1645. ali 1646. Samostan v Prološču je bil nato res porušen in je od njega do danes ostal le en vodnjak. Posestva tega samostana pa so še danes lastnina samostana v Omišu. Imena zamašenih požiralnikov se tudi resnično skladajo z imeni, ki jih navaja v svoji oporoki Mate Milkota in v svojih zapiskih fra Ivan Franica.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da je hercegovska senzacija opravičena.
Za stanovanje in leglo sta v vsaki teh kletk nameščeni po dve kočici za samca in samico. V vseh šestih kletkah prebiva torej 6 parov srebrnodlakih lisic, kar predstavlja skupno vrednost Din 360.000.— ali Din 60.000.— za posamezni par.
Lisice so izvrstne plemenske živali in vrže samica tri do šest mladičev. Krmljenje je zelo enostavno in stane mesečno Din 150 do 200, seveda se zelo poceni, čim več je živali. Za hrano služi meso, goveja drobovina itd. ter tu in tam nekaj poljskih pridelkov in suhega sadja.
Reja srebrnodlakih lisic je za naše gospodarstvo, zlasti pa za posestnika zelo velikega pomena in se lahko goji v zvezi z drugim gospodarstvom. Zadruga nudi vsakemu članu udeležbo pri tej rentabilni in dobičkanosni panogi gospodarstva in s tem najugodnejšo možnost do trajnih in izdatnih dohodkov. Dan za dnem se priglašajo novi člani in že sedaj je veliko povpraševanje za odkup lisic v lastno rejo.
Deleži so primeroma jako nizki po Din 1.500 in za letos odločena članarina Din 200. za kritje naprav farme, prehrano živali in pa režijskih stroškov. Zadruga ima namen že I. 1932 začeti deliti živali med prve zadrugarje po vrstnem redu pristopa, ali odločeni par v njegovo korist dalje rediti, ali ga pa prodati. Tudi hoče v doglednetn času svoje delovanje razširiti po vsej deželi ali celo po vsej državi.
Kdor se zanima za to, naj se obrne na zadrugo v Škofljici, da mu pošlje pravila, prospekte in pristopnice.
Ne more ven
Skozi usta In grl«
v organizem prodirajoče oku-/ovalne klice ugonobite «
Ly Ponflovin psslilomi!
Požar pri Rogatca
Rogatec, 9. marca 1931.
V	noči od nedelje na ponedeljek, nekako ob I. se je oglasila v Straži tovarniška sirena v presledkih trikrat. .Marsikoga je vzdratnilo iz spanja, saj je vsak dobro vedel, kaj pomeni ttilenje v tako nenavadni uri. Kmalu za tem so se čuli klici požarne hrambe iz Rogatca, ki je hitela na kraj nesreče. Goreti je začela 'rgovina in gostilna g. Goza na Brodu. To je onkraj Sotlc na hrvatski strani. Strašni plameni so se dvigali proti nebu in divje pustošili lepo poslopje.
Ognjegascem se je končno le posrečilo udu-šiti divje plamene. Lastnik trpi ogromno škodo. Podstrešje je popolnoma pogorelo — zelo je opu-stošeno tudi prvo nadstropje — in mnogo škode je napravljene v pritličju. Poslopje je bilo zidano šele pred petimi (eti. Povzročena škoda jc deloma krita z zavarovalnino. Velika sreča je, da je v soboto padlo nekaj snega — če ne bi se ogenj še bolj razširil — ker je v neposrednji bližini kmetska hiša — katera je krita s slamo.
Domnevajo, da je ogenj nastal vsled tega, l:er so prišle iskre iz dimnika v podstrešje, kjer je bilo veliko suhega žaganja (za kurjenje peči), katero se je vnelo in provzročilo nesrečo.
To je zopet nov opotnin. kako je treba biti previden, da se tuko rado gorljive stvari ne sinejo hraniti v bližini dimnika — ker se je že tolikokrat zgodila na ta način nesreča, da je le tnala iskra zanetila iti upepelila cela poslopja.
Vlomi in tatvine v Kran'u
Kranj, 10. marca.
* Vse kaže, da je Kranj v zadnjem času postal pravcati eldorado raznih vagabuudov, tatov, vlomilcev in vsakovrstnih nevarnih elementov. Komaj so potihnile govorice o tatvinah, ki so se vršile pred kakimi tremi tedni, imamo zopet opraviti s celo kopico pisanih dogodkov tatinskega udejstvovanja; kar v resnici daje misliti vsem prebivalcem še bolj pa oblastem, ki so za to, da vzdržujejo red, mir in varnost življenja ter imetja.
Gospa Modrijanova v Rožni ulici je y petek prejela znesek 800 Din v plačilo naiemnine za oddana stanovanja. Denar je položila v svoj plašč, ki ga ima navadno obešenega v kuhinji. Sicer nima navade puščati denarja kar v plašču, loda topot ga je pozabila bolie shraniti, kar pa se je maščevalo. V soboto dopoldne je odšla v Ljubljano in doma je ostala le njena mati. Ta jc odšla v prvo nadstropje, kjer je imela opravka z otrokom, stanovanje pa je bilo odprto. V tem sc je priplazil v hišo neznanec, ki je morda spočetka mislil samo beračiti, ko pa ic videl, da je sam v stanovanju, se je bolj opogumil. Vzel je pod pazduho plašč gospe Modrijanove. ki ga je narel v kuhinji. V veži je pa potem ali plašč bolje otipal in našel v njem denarnico z vsebino 800 Din, ali j>a je derarnica mogoče sama ven padla. Zato se je rajši zadovol41 z denarjem suknjo lepo zložil skupai, jo v veži prislonil v kot ter odjadral neznano kam. Pravijo — če so namreč videli pravega— da je bil močen in visok dedec. Orožniki zasledujejo, a dosedaj še niso nič zasledili. Vsem strankam bodi tale popis dober nauk, da naj zelo pazijo na svoja stanovanja in jih ne puščajo odprta. Je v mestu in okolici vse polno takih, ki beračijo, zraven so pa še zelo nasilni in surovi, če pa prilika nanese, pa šc kradejo.
V	ponerieljek je bil v Kranju tržen dan. Iz Šmartna pri Cerkljah jc prišel v Kranj 35—40 letni posestnik. Imel je opravka v konzumu na Mohorjevem klancu in je svoje kolo prislonil pred trgovino. Prodajalec ga je še spraševal, kako je mogel priti s kolesom v takem snegu. Medtem pa se je okrog kolesa smukal 16—17 letni fantalin, ki ie imel bolj rjavkasto obleko in klobuk drap barve. Ura je bila pol desetih proč. Fanta je opazovala skozi okno služkinja g. Ahačiča, ki starmie v nasprotni hiši. Videl ga je tudi nek moški iz Stra-žišča. Ko je služkinja g. Ahačiča odšla v drugo sobo in se mudila tam, jo je fant s ko'esom od-kuril po klancu navzdol. Sled je \odila do Savskega mOstu. Tam pa sc je tat najbrže okrenil ali po Jelenovem klancu, ali pa po cesti proti Čirči-čam. Ko je lastnik kolesa stopil iz trgovine, se je zaman oziral za kolesom. Obve?»ili so takoj orožnike, ki so jo ubrali za sledjo. Upanje je, da fanta in kolo iztaknejo. Ker pa je fant zopet za kazen še premlad, bo dobil le neznatno plačilo za svoje delo.
Danes dopoldne so vsi kranjski orožniki razen enega, odšli v Bitnje, kjer je bil snoči izvršen velik vlom.
Domžale
Posestna izprememba. Ob Taborski cesti proli Grobljani je nrodal polovico travnika posesl-nik in mesar g. Karel Flerin. Razdeljen je v pet stavbnih parcel. Tu si bo v kratkem postavilo pet družin svoje domove.
Smrtna žetev. V najlepši moški dobi je umrl v nedeljo zjutraj mehanik državnih železnic g. Ivan W aupath. / velikim trudom si je na Cešminovem postavil lično hišico, kjer bi vžival svoj zasluženi jiokoj, pa mu jc smrt prekrižala račune. Na zadnji poti ga je spremila domžalska godba, katere član je bil pokojni. N. v m. p.l
Anzengruberjeva narodna igra > Krivopriscž-nik- je privabila v nedeljo popoldne obilo ljudstva v dvorano Društvenega doma. Igralo se je prav dobro, občinstvo ie bilo zadovoljno. Igralcem vse priznanje. Dobrodelni dom bo dobil gotovo lep prispevek.
Šesttedenski kmetijski tečaj na osnovni šoli se bliža svojemu koncu. Ta teden se vršijo zadnja predavanja. Zaključno predavanje bo imel v petek 14. t. m. okrajni načelnik g. dr. Fran Ogrin, ki bo obenem tudi tečaj zaključil.
Ljubljana Še nekaj novih dei v Ljubljani
Krašnja
Položili smo k večnemu počitku bivšega večletnega župana, gostilničarja in posestnika Franceta Udoviča, p. d. Dajčmajstra, ki jo umrl v častitljivi starosti 79 let. Bolehal je okrog 20 let na revmatizmu, ki si ga jc največ nakopal v službi okrajnega sluge. Zadnjih 15 let je bil večinoma navezan na bolniško posteljo, je pa svojo bolezen skrajno potrpežljivo prenašal. V tolažbo mu jc bilo čitanje eiolitvcnika in sv. rožni venec. V mladih letih je bil mnogo po svetu, kar mu je v poznejšem življenju bilo v veliko korist. Bil je vzoren in priden gospodar ter je ob času, ko je bil še zdrav, bila njegova gostilna v splošnem znana. Udejstvoval se je takrat tudi v javnem življenju. Blatf mu spomini
Ljubljana. 10. marca.
Zadnjič smo poročali o novih delili, ki jih za letos predvideva investicijski program mestne občine, kakor Je določen med izrednimi potrebščinami novega proračunskega predloga za leto 1031. Pa tudi ined rednim proračunom so določeni nekateri zneski za razna nova dela iu investicije v | Ljubljani.
Poročali smo že, da znaša proračun za mestne ceste, ulice in trge letos približno DS16 000 dinarjev. Večina zneska gre za redno vzdrževanje sedanjih cest, lako za plače in mezdo uslužbencev in delavcev, za njihovo orodje, za pisarniške potrebščine, za materijal itd.
Za nabavo posipalnega materijala je določen znesek 800.000 Din. V ta znesek so všteti tudi dovozni stroški na kraj potrebe. Za obrat cestnega parnega valjarja je določen znesek 80.000 Din.
Dalje bo mestna občina tudi letos obnavljala stare hodnike. Sedanji porfirni hodniki so povečini položeni kar na pesek in se radi tega posamezni deli pogrezajo, plošče pa pokajo. Dn ne nastane še večja škoda, je treba take hodnike dobro fundirati in razbite plošče nadomestiti z novimi. Letos bo mestna občina obnovila približno 1500 m-takih hodnikov. Zato bo morala nabaviti poleg peska in gramoza, ki je že vračunan pod izdatki si j jiosipalni materijal Se 85 000 kg cementa, dalje I okoli 200 m5 novih porlirnih plošč. Vse skupaj bo veljalo približno 77.000 Din. Porfirni hodniki pa so za sedanje čase predragi in neekonomični. Zalo mestna občina ne bo več delala porfirnih hodnikov, temveč drugačne.
Letno mora mestna občina obnoviti približno lt )O0 in» starih asfaltnih hodnikov. To jo bo veljalo 000.000 Din. Novih hodnikov pa mora mestna občina napraviti letno okoli 5000 m» in sicer v središču mesta, na glavnih dovodnih žilah in na najbolj j prometnih cestah na periferiji. Poleg hodnikov mora mestna občina napraviti tudi 1500 m granitnih robnikov navadne vrste in 2800 m granitnih robnikov specielnih vrst, ter 30 garnitur granitnih l>ožiralnikov. Ti hodniki in robniki bodo veljali mestno občino 406.000 Din.
Kw bo danes
Drama: Dom osamljenih žena. Premijera. Red D..
Opera: Walkira. Red E. Prosveta Krakovo-Trnovo XIV. prosvetni večer v Društvenem domu Karunova ul. 14 ob osmih. Predvaja se film: Tragedija kaznjenca.
Nočno službo imata lekarni: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Dunajska c. 6.
O Prošnja javnosti! Začetkom prihodnjega tedna nameravamo odposlati slovenski misijonarki dr. Miriam Zalaznikovi zaboj knjig nabožne vsebino. Darovalci so nam zanjo prinesli lepo zbirko knjig, ker jih pa še manjka in ker bi radi napolnili zaboj, prosimo še ostale prijatelje misijonstva, da nam odstopijo kaj knjig (n. pr. Sv. pismo itd.), ki jih pošljemo v Indijo. Knjige jc pošiljati na naslov: Misijonska pisarna v Ljubljani, Semeiiiška ul. 2. { Prav tako sprejemamo denarne prispevke. Izmed 1 darovalcev v zadnjem času naj omenimo: Župni ' urad v Glini, Hrvatska, 30 Din, Ciril Lekšan. Ormož, 120 Din, dr. Perne, Ljubljana 50 Din. župni urad Loški potok 50 Din, Povšič, Maribor, 10 Din, Minka Regul, Motnik, 10 Din, župnik Dovč, Črni vrh, 50 Din. Vsem Bog plačaj I
0 Vseuč. prol dr. A. Gosar bo v sredo dne U. t. m. ob 18. v zbornični dvorani Univerze nadaljeval svoj ciklus javnih predavanj »o socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne re- j forme.«
0 Za četrtkov kuneert Glasbene Matice ljub- ' Ijanske so že skoro vse sedeži razprodani. Na razpolago je še tu pa tam kak sedež. Ono p. n. občinstvo ,ki si je sedeže preje rezerviralo, prosimo, da vstopnice dvigne še tekom današnjega dneva. V nasprotnem slučaju se bodo razprodale. Vse obiskovalce opozarjamo, da je izšla tiskana knjižica j z besedilom kantate in podrobno razlago dela, ki i Ik> v lažje razumevanje kantate izvrstno služila. Ta knjižica se dobi v predprodaji v Matični knjigarni po 4 Din komad.
O P. Hugolin Sattner bo prisostvoval v četrtek dne 12. t. ni. v veliki dvorani hotela Union koncertu Glasbene Matice, na katerem se bo izvajala njegova kantata za soli, zbor in orkester: ■..Oljki«. Klavirski izvleček tega pomembnega dela , se dobi v vseh knjigarnah. Stane 00 Din.
O Pevski zbor »Maribor« iz Maribora kon-I certira v Ljubljani v sredo dne 18. t. m. Izvajal bo I Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje B D. M.«. Zbo-! rovski part izvaja društveni zbor, solisti so ga. I Lovšetova, g. Živko in Neralič. Orkester bo ravno-! lako iz Maribora in šteje 45 mož. Oratorij dirigira regens chori mariborske stolnice g. Gašperič. — Vstopnice bodo od petka dalje v Matični knjigarni.
0 Javna prošnja na gospoda župana. Stanovalci in davkoplačevalci ki stanujemo na Strmi i poti, se tem potom obračamo na Vas, g. župan, in i Vas nadlegujemo z nujno in skromno jirošnjo, trdno prepričani, da ne bo zaman. Že nad 40 let so čistili in posipali mestni delavci Strmo pot, ki je ludi voznu pot. Po Bog zna kakem naključju je pa I letos mestno cestno nadzorstvo popolnoma pozabilo j na to pol. Pot je danes tako zuuemarjenn in niti i sneg ni očiščen z nje. Že takrat, ko je podel predzadnji sneg, smo Vas hoteli prosili, g. župan, ker ga je pa jug lako hilro vzel, smo upali, da ga ne bo več, in Vas nismo hoteli nadlegovali. Zadnji sneg pa nam je prinesel zopet tako brozgo, da jo moramo gaziti do gležnjev. Zato Vas prosimo, g. župan, da naročite cestnemu nadzorstvu, naj da očistiti pot, zaknr se Vam žc v naprej najlepše zahvaljujemo. — Stanovalci in davkoplačevalci na Slrmi poti.
G) Ii Šclenburgovn ulice. Saj ui treba niti snega ali plundre, zadošča žc skromen dežes, pa je najprometnejša ulica v centru Ljubljane polna luž in jezorc, iz katerih dobivajo pešci na hodnikih, skoro ob vsakem koraku brezplačen blagoslov blatne vode. Sicer je res, da vsako leto popravljajo luknje v Selenburgovi ulici, vendar bi bilo umestno, da se je tudi sedaj občina zopet spomni. Vsako minuto drvi po ulici avlo ali avtobus, čigar kolesa odletnvnjo iz luknje v luknjo, i z luže v lužo. Pri tem pa škropijo reli rurki na desno in levo po pešcih iu še naprej v izložbena okna in zidove. Co že ni mogoče nastalih jam radi neugodnega vremena zabetonirati, pn naj se. vsaj zasujejo; na vsak način bo neugodnost in škoda za mimoidoče manjša.
© Pregled avtobusov. Pregled avtobusov iz območja uprave ljubljanske policije, ki služijo zn obrtno prevažanje oseb, se ho vršil dno 23. marca 1931 v Ljubljani v garaži podjetja Trlumph-Aiito, Celovška cesta 88 mod 0. Iu 12. uro dopoldne. Po-
Lelos namerava mestna občina tlakovati .šelenburgovo ulico i lesenimi kockami. To bo veljalo 200.000 Din. Za razširjenje raznih ulic, kakor Iiazlagove in Kotuikove ulice, mora mestna občina kupiti nekaj potrebnega sveta v vrednosti približno 100.000 Din.
Tudi za javne nasade bo mestna občina lelo« žrtvovala Se več, kakor prejšnja leta, namreč znesek 870.000 Din. Samo posipulni materijal, to je dolomitni pesek iz Podtika, jo bo veljal 16.(XX) Din. Preureditev glavnega drevoreda v Tivoliju ho letos veljala 50.000 Din. Mestna občina namerava letos napraviti tudi nov rastlinjak in bo zanj žrtvovala znesek 200.000 Din. Poprava vodovoda v parku Tivoli pa bo veljala 10.000 Din.
Za razne manjše betonsko in železobetonske propuste in moetičke bo mestna občina iz rednega prornčuna dala 40.000 Din. Čez Gradaščico bo mestna občina dala pri »Tenentu« napraviti železobetonske brv, ki jo bo veljala 20.000 Din.
Za kanale, ponikovalnire, požiralnike in za dovršitev sedanjih cestnih kanalov bo ]>otreben znesek 860 000 Din. Za trcbljenje jarkov na Barju in Trnovem 60.000 in zu napravo raznih manjših kanalov 120.000 Din.
čiščenje mesta velja mestno1 občino letno okoli 1 milij. Din, škrupljeu e cest pa približno jx>l milijona Din in odvažauje hišnih smeti 370.000 Din. Odvažanje snega pa je preračunjeno za to proračunsko leto na znesek 414.000 Din. Ta postavka je seveda odvisna od vremena in v slučaju, da ni potrebe, se ta znesek odkaže za druge potrebnejše stvari, če pa je potreba večja, potem mora mestna občina pač okrniti druge proračunske postavke in žrtvovati za odvažanje snega, še več, kot je v proračunu določeno.
Merjenje mesta bo letos veljalo mestno občino 110 000 I)in. Predvsem namerava mestna občina letos prenumoriratl Barje, kar bo veljalo 84 tisoč Din.
Za razsvetl'avo mesta plačuje mestna občina letno okoli 600.000 Din. V letošnjem proračunu je
določen znesek 663.000 Din. Od tega znoska dobi električna zadruga v Spodnji Šiški 40.000 Diu, ostali znesek pa gre za plinsko razsvetljavo.
zivljamo one lastnike avtobusov, ki imajo sedež podjetja v ljubljanskem policijskem okolišu in slučajno niso prejeli pismenega povabila, da privedejo v omenjenem času vse svoje avtobuse komisiji v pregled, ker so jim bo sicer prepovedalo obratovati z nepregledanimi vozili. Ker se bodo avtobusi pregledali nad montažnim jarkom, morajo priti k pregledu temeljito oprani in očiščeni.
0 Z ljubljanskega trga Cene kruhu so se zvišale po vsej Ljubljani, razen pri peku Stariču v Slomškovi ulici, ki prodaja beli kruh po nižjih cenah, in sicer 4 Din za kg belega kruha in 3.50 za kg črnega, oziroma rženega kruha Mestno tržno nadzorstvo je pred kratkim izvršilo pregled kruha in moke vseh ljubljanskih pekaren. Pregled je ugotovil, da niti v kruhu niti v moki ni nikakih neprimernih sestavin. — Mestno tržno nadzorstvo je ovadilo sodišču 4 mlekarice radi potvorbe mleka, ki so prodajale tako močno posneto mleko, da ni vsebovalo več zakonito predpisanega odstotka maščobe. Zakoniti predpis zahteva, da ima mleko vsaj 2,2% maščobe, predpis mestnega tržnega urada pa z ozirom na krajevne razmere in stanje živinoreje zahteva 3% maščobe. Mleko ovadenih mlekaric pa je vsebovalo komaj \% do 1.6% maščobe. Prav tako je mestno tržno nadzorstvo prepovedalo prodajo vrtnic po lokalih, ker se večinoma prodaja tam neprimerno in slabše bla o, s čemer se varajo kupci, ki mislijo, da so kupili pravilno cepljene rože. Iz istega razloga je prepovedalo prodajo semen eksotičnih rož. — Za vse konsumente nadvse važen sklep tržnega odseka je pa predpis, da morajo vsi mesarji imeti na vidnem mestu označene tiskane cene mesa brez pri-klade kosti in hkrati še cene mesa z ugotovljenim odstotkom priklade kosti k mesu. Tako bo vsak konsument vedel, da čem mora plačati meso brez kosti ali pa meso s kostmi in koliko kosti bo dobil.
0 Kako nastanejo rastline? O tem bo v sredo zvečer oh 19 predaval g. univ. profesor dr. Fr. Jesenko v predavalnici mineraloškega instituta ua univerzi 1er lako spopoluil svoje zanimivo predavanje, ki jo z njim minuli petek zvečer zaključil tretjo serijo predavanj podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva. Opozarjamo, da je vstop k vsem predavanjem tega agilnega društva tudi za nečlane prosi.
© Padec po stopnicah. 73 letnemu slrojarju v Pollakovi tovarni Ivanu Podlipctt se je včeraj zjutraj pripetila težja nesreča. Padel je po stopnicah tako nesrečno, da si je polomil rebra. Najprej so ga prenesli na dom, na Sv. Petra c. 47, nakar je prišel ponj reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico.
© Poleno priletelo v glavo. Nesreča se je včeraj dopoldne pripetila 40 letnemu kurjaču strojnih tovarn in livarn Martinu Zaletlu. Ta je v tovarni žagal drva na cirkularki, od katere je odletelo debelo poleno in zadelo Zaletla v glavo. Zaletel je dobil hude poškodbe na glavi in obrazu. Reševalni avto ga je pripeljal v bolnišnico.
© Preprečen vlom. V pisarno trgovca /. vinom g. Petra Podborška na Celovški cesli št. 34 je le dni poskušal vlomiti neznan Uit. G. Podboršek je dopoldne ravno prišel v pisarno in tam zagledal nekega moškega, ki je v rokah držal električno sveliijko. Podboršek je naglo skočil iz pisarne in hilro zaprl vrata 1er odšel po stražnika. Vlomilec ]>u stražnika seveda ni čakal in je med tem že izginil. Najbrže je bilo vlomilcev še več, pa jih je g. Podboršek s svojim nepričakovnim prihodom preplašil. V pisarno so vdrli s ponarejenimi ključi. Odnesli niso nič.
© Tatvina obleke. Menda najbolj izpostavljeni malim tatvinam so razni hlapci, v katerih hlevih rudi prenočujejo sumljivi potepuhi. Eden od teh potepuhov je te dni ukradel hlapcu Štefanu Pozniču iz nezaklenjenega hleva 500 Din vred-dno modro obleko.
Mosle pri Uubl'ani
Salezijanski mladinski dom je dobil svojega hišnega zdravnika v osebi gosp. dr. 2igona. Vsi dečki, ki so vpisani v Salezijanski mladinski dom, kakor tudi vsi člani Fantovskega krožka bodo imeli zdravniško pomoč zastonj. Gosp. dr. Žigon bo ordiniral vsako sredo (počeni! od danes) od 2 do 4 popoldne v Salczijanskem mladinskem domu; v nujnih slučajih bo na razpolago na svojem stanovanju v Klunovi ulici, za težje bolezni pa pojde tudi na dom.
Poizvedovanjil
Grlica jc ušla nn Sv. Petro cesti. Kdor hi o ujel, naj jo prinese tin stojnico g. Morije 'oščak polejr Zmajskemu mostu.
Rakek
Vzgojno delo med ljudstvom. Letošnji pred-
Rust bo našim občanom ostal v prijetnem spominu, i bilo sicer tistega, za ta čas skoro obligatnega veteljačenja, pač pa se je vse posvetilo složnemu skupnemu izobraževalnemu delu. Med drugim je prednjačil od okrajnega načelstva odrejeni kmetijski tečaj, ki se da — tako za naše kmetovalce, kakor tudi za vse občane, ki so sledili neprisiljeno z največjo pozornostjo nad vse lepim, strokovnja-škim, vspodbudnim in poljudnim predavan em — primerjati s srednjo šolo za naš kme.ski stan. Od 20. januarja do 6. tjjarca so občani posečali osnovno šolo na Uncu, Pri 17 predavanjih, trajajočih vedno nad dve uri, je bilo vsakokrat navzočih povprečno do 80 Unčanov — Ivanjeselcev — Slivta-nov in Rakovcev — največ zrelih, starejših mož-gospodarjev, potem ukaželjnih fantov, pa tudi naših vestnih gospodinj in deklet. Okrajni kmetijski referent g. Pečovnik je priklenil nase vse poslu-: šalce žc pri otvoritvi teča'a, ùa mu je vse sledilo z vedno naraščajočim zanimanjem in zaupanjem v razgovorih o živinoreji —• poljedelstvu — travni-štvu — svinjereji — kokošjereji in sadjarstvu. O čebelarstvu je govoril in vzbudil za to panogo zanimanje s svojimi temeljitimi izvajanji g. Roje, uči-! telj meščanske šole na Rakeku, a šolski upravitelj g. Kenič je opozoril čebelarje, da je on kakor tudi g. Roje že takoj v spomladanskem času na razpolago za praktični pouk v čebeljnaku. Živinozdrav-ništvo je predaval okrajni živinozdravnik g. Pri-mic, o zložbi zemljišč pa g. inšpektor Pokorn od banske uprave. Vsem predavateljem, posebno pa g. okr. načelniku se je ob sklepu tečaja zahvalil za njegovo vneto skrb za ljudstvo predsednik kmetijskega odbora g. Puntar Ivan. S tem je bil letošnji povsem uspeli tečaj zaključen.
Grosuplje
__ Tukaj jc v nedeljo, 8. t. m. popoldne in zvečer gostovalo Prostovoljno gasilno društvo iz Šmarja nu Dol. s krasno Raupach-Robidovo igro »Mlinar in njegova hči«. Igra je h il a res ztilo dobro podana1; skoro vse osebe so svojo vlogo rešile kar najbolje — nekatere izmed njih naravnost odlično, kar si lahko štejejo \ čast kot podeželski diletantski igralci. Moralni uspeh je bil torej /.ugotovljen. — Tem slabši pa jc bil finančni uspeh: koinaj bo za stroške. Ne bomo raziskovali, kje tiči temu vzrok, vpada r pa bi bilo dobro in koristno staviti na občinstvo nekaj pripomb (oz. vprašanj) z ozirom nu to. Da je bilo tako malo gledalcev (oosebno pri večerni predstavi, h kateri navadno bolj pridejo domačini, ki so se pa zelo malo udeležili), gotovo ni toliko kriva denarna kriza. Saj se je videlo, kateri ljudje so bili pri predstavi: tisti, ki res razumejo požrtvovalno delo gasilstva; tu nogo ljudi vi. »prvih in boljših« vrst pa. ki bi dosti lažje olačali vstopnino kot marsikateri i/itied navzočih pri predstavi, ni bilo videti.
Mirna
Smrtna kosn. V jxinedeljck, 9. t. m. je v l jubl janski bolnišnici umrl Janez Kolenc, vulgo Klobčuriev Janez ua Mirili. Pred leti jc mri! mnogimi tudi pokojni Janez zapustil doiui in šel v Kanado po srečo, katere jm ni našel. Mesto denarja je prinesel domov kal bolezni, radi katere ic moral v prerani grob.
Kmetijski tečaj, ki je trajal šest tednov in so se ga pridno udeleževali, jc bit v nedeljo. S. I. in. oh veliki udeležbi tečajnikov in predavateljev ob navzočnosti g. okr. načelnika, kmetijskega referenta in g. ravnatelja kmetijsko šoli; ua Grmu zaključen. Naj bi rodil veliko uspehov.
Kočevje
i
V	pisarni cestnega odbora v Kočevju bo dne
22. marca ob 9 javna ustmena dražba (zmanjševal-I na) za dobavo vožnje gramoza za ceste: Kočevje— j Koprivnik, Kočevje—Zeljne in Stara cerkev—Gore-I nje. Natančneje zvedo interesenti pri načelniku cestnega odbora. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe do 21. marca. Ponudbe je opremiti s kolkom 100 Diu.
V	uradnih prostorih davčne uprave v Kočevju je od 10. do 17. marca razgrnjen razpored o neposrednih davkih.
Piui
Krušne cene. Po posvetovanju z mestnim ra čelstvom so ptujski peki s 1. januarjem zri/ali cene kruhu. Seredi feruarja so cene kar naenkrat spet poskočile na prejšnjo višino. Občinskim odbornikom ta kršitev medsebojnega dogovora ni bila po volji in so se pritožili. Celo nn zadnii občinski seji se je o tem govorilo. Po sejnem sklepu je moralo mestno načelstvo poklicati peke na oi-govor. V Ptuju so cene povišali zato, ker so jih v Ljubljani in drugod. Tako so odgovorili zastopniki pekovske obrti. Pa so rekli, da bodo cene spet stare*, to se pravi, znižane. Vsak ima nerad posla s sodnijo. Beli kruh bo po 4 Din, črni po Din 3.c0 za kilogram. V interesu mojstrov in kupovalcev je, tla slednji javijo event. nepravilnost, mesto da zahrbtno godrnjajo, često brez vzroka.
Tehnična sekcija v Ptuju je bila prepotreb-na ustanova. To se vidi zlasti sedaj, ko je ni več. Njena ukinitev se čuti neugodno. Dela je v velikem ptujskem okraju izredno mnogo. Treba je graditi nove ceste in stare popravljati. Posebno vprašanje, ki da misliti, je regulacija Pesnice, in Dra-vinje, potokov Grajene, Rogoznice in Polskave ter drugih hudournikov. Postaviti bo treba nekaj večjih mostov. Za vse to je treba tehničnega izvedenca, ki bi najlaže vršil svoje delo, če bi stanoval na licu mesta, to se pravi v Ptuju. Voziti se iz Ljubljane ali iz Maribora je zamudno; včasi tudi ni mogoče priti. Omenjena sekcija pa bo nujno potrebna, zlasti če se bo res zgradil veliki most čez Dravo v Ptuju in če se bo popravil veliki leseni most čez Dravo na Borlu.
Za železnico Ptuj—Rogatec, ki se je prevzela v državni načrt, je veliko zanimanja tudi na sosednjem Bregu. Na zadnji občinski seji so govorili o njej, ker bo velike gospodarske važnosti za ves ptujski okraj. V njegovem interesu je, da ta trasa zmaga nad ono, ki bi imela črto Pragersko— Majšperg—Rogatec.
Lastnikom vozil za prevažanje oseb in tovorov je namenjen oglas na občinski uradni deski. V svrho registriranja pri občini in radi tablic mora lastnik do 30. marca prijaviti občini svoje vozilo razen motornih. Vozniki morajo do tega časa dobiti predpisano dovoljenje.
Naše diiaštvo
^Cirilsko društvo ljubljnn. boposlovrev« je na rednem občnem zboru dne 9. mana 1931 izvolilo za letni semester 1931 naslednji odbor: predsednik Kunstelj Nacc: podpredsednik len-ko Janez; tajnik Dolšinn Ivan: blagajnik Slo-jiar Tone; Knjižničar Pirnat Janko; čitalnični-Ornžnn) ?.une. — Vsa bratska društvu |>rosinio, du blagovolijo vzeti izvolitev odboru na znauie.
Dnevna kronika
Koledar
Sredu, 11. marca: Sredpostna sred«; Sofronij, škot; Krištof M.; Eulogij. — Zadnji krajec ob 0.15. llersehel napoveduje sneg.
No vi grobovi
•J" Radeče pri Zidanem mostu. V celjski bolnišnici je umrl 10. marca tukajšnji šolski upravitelj gosp. Vladimir Požar, star šele 42 let. Blag mu spomini Preostalim naše sožaljel
"t" Gorje pri Bledu. Umrl je v najlepši moški dobi 46 let Franc Jan, posestnik v Mevkušu, član obč odbora, kr. šol. odbora, predsednik živinorejske zadruge itd. Zapušča ženo in 3 otroke. Naj počiva v miru!
"t" V Grahovem ob Bači v Julijski Krajini je umrla v najlepši dobi svojega življenja Nana Bri-šarjeva iz ugledne Brišarjeve rodbine in hčerka nedavno umrle matere gostilničarke Frančiške Brišar, Blagi pokojnici časten spomin, težko prizadetim naše najgloblje sožaljel
Oseb ne vesti
Poroka. V nedeljo se je poročil na Viču pri Ljubljani g. Slavko Devetak, davčni kont.olor v Laškem, z gdč. Marijo Zemljič, knjigovodkinjo.
Imenovanje. Za okrajnega veterinarskega pristava v 8/1 v Kranju je imenovan Janko B e -d e n k , veterinarski prisiav v 9/1.
Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni med drugimi za pobočnika 1. polka trd-njavskega topništva topniški kapetan II. raz eda Otokar Sterfiček; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete 7. pešpolka pehovni poročnik Dragotin Šolar; za blagajnika 11. topniškega polka intendant-ski podporočnik Oskar Ostojič in na službo v štab 23. pešpolka peh. kapetan II. razreda Branimir Ru-kavina.
Ostale vesti
—	Evliaristifni kongres se bo vršil 15. avgusta v hriževcih na Hrvatskem pod |>okrovitelj-stvom grško-katoliškega škofa dr. Njaradija. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen prošt grško-katoliške škofije dr. Šnjatovič, za podpredsednika pa odvetnik dr. Bičanič.
—	Natečaji. Pehotna podčastniška šola »Kralja Aleksandra I.« v Belgradu, dalje pehotna podčastniška šola »Prestolonaslednika Petra« v Bi-leči (Hercegovina) in IV. nehotna podčastniška šola »Kraljice Marije« v Zagrebu bodo sprejele s 1. majem t. 1. večje število gojencev iz meščanstva. Kandidati morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 17. in ne starejši od 21. let. Ostali pogoji za sprejem so razvidni iz službenega vojnega lista št. 10 od letos, ki je na razpolago pri pristojnem poveljstvu vojnega okrožja in na v^eh orožniških postajah,
•— Prvo potovanje »Princa Andreja«. Včeraj je prvič priplul v šibeniško luko prekooceanski parnik Dubrovačke paroplovne družbe »Princ Andrej«, ki bo v Šibeniku naložil 10.000 kubičnih metrov gradbenega lesa za Buenos Aires. To bo njegovo prvo potovanje iz Jugoslavije v inozemstvo.
—	Tobačni ekstrakt. Bančna uprava je preko okrajnih kmetijskih referentov obvestila interesente v dravski banovini o odloku finančnega ministrstva, ki ž. njim odreja, da ostanejo do drugega sklepa odbora monopolske uprave cene tobačnega ek-strakta neizpremenjene kakor v prejšnjih treh letih in da velja kilogram ekstrakta v sodčkih 5 Din, v vrčih pa b Din. Posoda je brezplačna. Tobačni ekstrakt bodo prodajale tobačne tovarne v Ljubljani, Nišu in Sarajevu, dalje monopolska skladišča v Belgradu, Zagrebu, Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku. Ekstrakt se oddaja neposredno jioljedel-cem in poljedelskim ustanovam.
—	Nesreča pri padcu. V vasi Zapotokih pri Ribnici se je včeraj ponesrečil 17 letni sin hišarice Ivan Stare. Bil je pripeljan v ljubljansko bolnišnico.
—	Medvedi. Po Dolenjskem je padlo okrog četrt metra novega snega. Sneg je prignal na Kočevskem dva medveda v bližino človeških bivališč, na Notranjskem pa enega volka.
—	Izmišljen roparski napad. Pred dnevi smo poročali o roparskem umoru Šjnira, nameščenca tvrdke Ogrizek v Osjeku, katerega sta dva neznanca na cesti ustrelila in mu vzela 2000 Din. Tri dni kasneje so našli na cesti nezavestnega mlekarja Dodoša. Prepeljali so ga v bolnišnico v Osjek, kjer je izjavil, <ia ku|>uje po vaseh mleko za mlekarne in dn so ga neznanci na cesli napadli in mu vzeli 2140 Din, katere je dobil od tvrdke Merkur za nakup mleka. Oblasti so uvedle preiskavo, kor so mislile, da gre za isto zločince kakor pri Špuru. Orožniki so pa ugotovili, dn je Dodoš napad fingiral in se sani na več krajih z nožem ranil. Dodoš je po daljšem obotavljanju to priznal iu dejal, dn ima dolgove, katere jo hotel s tem denarjem plačati.
—	Volkovi so se pojavili v okolici Dugarese na Hrvatskem. Mlekarji, ki so prišli v Dugareso, so pripovedovali, da so med potjo našli psa in več ovac, katere so raztrgali volkovi. Nekaj volkov so mlekarji zalotili še pri delu in jih razpodili.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20. Sreda, U. marca: DOM OSAMELIH ŽENA. Premijera. Red D. Četrtek, 12. marca; Zaprto. Petek, 13. marca: »GLAVNI DOBITEK«. Red C.
OPERA.
Začetek ob 20. Sreda, 11. marca. Walkira. Red E. četrtek, 12. marca: Zaprto. Petek, 13. marca: »CAVALLERIA RUSTICA-NA«, »GLUMACI«. Gostuje tenorist Mu sa k iz Prage. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 11, marca. Zaprto.
Četrtek, 12. marca ob 20: CARDASKA KNEGI-
NJA. Ab. A. Kuponi. Petek, 13. marca: Zaprto.
12 društvenega fivlienie
Prosveta Krakovo-Trnovo v Ljubljani
s.|>oročn vsem članom in obiskovalcem prosvetnih večerov, da se vrši XIV. redni prosvetni večer drevi ob osmih v društvenem domu. Na sporedu jo predvajanje ritma: Tragedija kaznjencu. Začetek točno ob osmih. Vstopnin« običajna. Vljudno vabimo — odbor.
Občni zbor »Gospcjnega društva krščanske ljubezni sv. Vinc .Pavel.« bo dne 23. marca 1. I. |K>poldnc ob štirih, v društvenih prostorih. Poljanska cesta št. 16 z običajnim dnevnim ledom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Rabite !i sredstvo za čiščerre?
Vzemite zvečer 2—3 Artin-dražeje inz 'O-daj zjutraj boste meli normalno blngo izpraznjenje
Vsebina škatlje po Din 8-— zadostuje za 4—6 krat. Dobi se v vseh lekarnah
—	Tata je ustrelil. V vasi Obrovcu pri Novem Sadu je kmet Lene opazil, da mu nekdo krade živež in koruzo. Sumil je nekega Vladimirja Josi-pova. Eno preteklih noči je začul nekaj sumljivega. Šel je ven in je v shrambi zapazil tata, ki ga jc napadel s polenom in nato zbežal. Lene je s puško ustrelil za njim in ga zadel v ledja. Tat je dobil tako težko poškodbo, da je kmalu nato umrl. Lene je v njem res spoznal Vladimirja Jo-sipova.
—	V pijanosti zmrznila. 29 letna kmetica Marija Brgles iz vasi Svibovec na Hrvatskem, mati treh otrok, je bila zelo vdana pijači. Preteklo soboto je prišla v Varaždin nakupovat. Ko je vse opravila, je obiskala več gostiln in odšla okrog petih popoldne pijana proti domu. Med potjo j se je naslonila na drevo in zaspala. Drugi dan so jo ljudje našli zmrznjeno.
—	Očeta je ubil. V vasi Bač v Donavski banovini se je odigrala krvava družinska žaloigra. Neki Franjo Jerkovič, ki se je pred 25 leti izselil v Ameriko, se dolgo vrsto jet ni nič javil svoji družini in ji tudi ni poslal nobene jjodpore. Šele zadnja leta je poslal nekaj denarja. Te dni se je vrnil iz Amerike in zahteval od svoje žene denar, ki ga ji je poslal, nazaj. Prišlo je do prepira in končno je postal Jerkovič nasilen. Na materino vpitje je prihitel mlajši sin, vrgel očeta na tla in toliko časa tolkel po njem, da je izdihnil. Mater in sina so zaprli.
—	Radi smrti brata skočila v Savo. V pone-i deljek popoldne je v Zagrebu skočila z mosta v
Savo mlada deklica. Ljudem se je posrečilo, da so jo rešili. Prepeljali so jo na policijsko stražnico, kjer je izjavila, da se piše N. M. in da je stara 13 let. Deloma vsled mraza, deloma vsled slrahu je deklica komaj govorila in povedala samo
toliko, da si je hotela končati življenje, ker jo po bratovi smrti ostala sama na svetu
»Novo!« Podpisana proda alna obvešča častite gospode katehele, da je p ejela veliko izbiro novih ljubkih slik za prvo sv. obhajilo. Cene zelo nizke po 2, 3 in 4 Din. Blagovolite si jih ogledati v Prodajalni KTD (H. Nkmau) v Ljubljani.
—	Tistim, ki imajo vrtove. Kmalu se bo začelo delo po domačih vrtovih. Vsak bi rad imel najlepši vrt, hkrati pa naj bi bil tudi najbolj stro-kovnjaško obdelan, urejen in okrašen. Zdaj je čas natančno premisliti, kaj in kako bo treba na pomlad z domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju in prt vseh drugih tako važnih stvareh, ki se tičejo vrta? — Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in svetnika Vam moremo priporočiti:• M. Humeka. Njegova praktična pojasnila, ponazorjena s 102 podobami in 2 barvnima slikama v knjigi Domači vrt , ki je nedavno izšla v drugi, predelani in j>o- ; množeni izdaji. Vas ne puste nikdar na cedilu, vse ' kar potrebujete, najdete v njih, skratka, idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta, velikega ali malega, zakaj vsakemu pride prav. Cena broširanemu izvodu je Din 42.—, v polno platno vezanemu Din 54.— (brez poštnine). — Naročite nemudoma pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Družabni večer T govskega društva »Merkur« v Ljubljani bo drevi ob pol 21 v restavracijskih prostorih »Zvezde V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »O pomorski organizaciji«. O tem predmetu izpregovori hon. univ. profesor gosp. dr. L. Bôhm. Gospod predavatelj je v naši javnosti znan in priljubljen govornik, ki se bo v tem svojem predavanju pečal z zanimivimi in aktualnimi vprašanji, ki so v zvezi s pomorsko organizacijo. Ti problemi so pri nas še malo znani in ustreže predavanje pereči potrebi. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
—	Kraški teran, gorišk' bric dobite vedno v gostilni Černetovi (s Sv. Gore pri Gorici), Zagreb, Radičeva ulica 1 (na dvorišču) tik Jelači-čevega trga. Priporočamo se vsem Slovencem, ki potujejo v Zagreb.
—	Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Jose!«-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Franz-Josef-grenčica se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Otroke,
ki obiskujejo šolo, nnjsigur-nije obvarujejo pred raznimi klicami
okusne
Dobe se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 15'—.
Razne športne vesti
Uclgrnjsko »Vreme« poroča, da se je > r>il:i skakalna tekma v Bohinju zu »Slovénie»o« daril». Le v Ljubljani nekateri športni uredniki pri raznih listih tega ne vedo.
Končno je le prispela vesl o nastopu Hajduka. Moštvo prvaka rejiublike Peru, Chalaco, je Hajduk odpravil s 3:0. Ta tekma bi se morala vršiti že 1. marca, toda turneja Hajduka se vrši po deželah večnih revolucij. Zato tudi termine revolucija onemogoči. Taka neprilika je zadela tudi Hajduka v Limi, kjer je moral par dni čakati, da je revolucija pojenjala.
V	ljubljanski plavalni zvezi še vedno ni vse tako, kakor bi moralo biti. Bivši funkcijonafji nikakor nočejo izročiti arhive. Imajo pač svoje — precej čudne — pojme o športu.
V	nedeljo nastopi prvič nn naših tleh Grška nogometna reprezentanca. Tekmovali bodo za balkanski pokal. Grški nogomet je na precejšnji višini. Tekma je za nas velikega pomena. Ako izgubimo, je končna zmaga v konkurenci za balkanski pokai skoraj nemogoča. Situacija v tekmovanju je: Romunija, Grška, Jugoslavija, Bolgarska.
0 NESREČI NA IGRIŠČU ILIRIJE V sobotni številki smo pomotoma poročali o nesreči v kopališču Ilirije. Ta nesreča se pa ni zgodila v kopališču tomveč v garderobi na nogometnem igrišču. Iz neznanega vzroka je razneslo peč in je radi tega nastala manjša požarna nesreča. Zimsko kopališče pa obratuje brezhibno in je obisk istega vedno zelo velik. To vest prinašamo, ker smo zvedeli, da nekateri mislijo, da je bila gori omenjena nesreča v kopališču.
Maribor
Î3 pekov na zatožni h lopi
Med obtoženci tudi zastopniki Delavske pekarne — Ogromno za.iiman e občinstva — Obsojeni
V nabito polni razpravni dvorani št. 15 se je vršila včeraj dopoldne obravnava proti 13 mariborskim pekoin, ki se obtožujejo, da se niso držali banske naredbe glede znižanih krušnih cen, ampak j so še vnaprej prodajali kruh po stari tarifi in si-I cer beli kruh za 4.50, črni pa po 4 Din, mesto v j smislu navedene banske naredbe veljavnih cen in I sicer za beli kruh 4 Din kg, črni pa 3.50 Din. V dvorani je bilo vse polno občinstva. Navzoči so bili tudi načelniki pekovskih zadrug iz Ljubljane, ; Celja in Ptuja. Obloženih pekov je bilo 20, od katerih sta dv:« umrla, eden pa je obrt opustil; štirje niso prišli k razpravi. Na zatožrfi klopi jih je sedelo 13 in sicer: Ferdinand Hartinger, Ivan Horvat, Josip Cebokli, Franc in Jakob Koren, Franc Mrka, Martin Cernec, Franc Franci, Ivan Zamuda, Filip Kaukler kot zastopnik Delavske pekarne, Anton Preac in Andrej Macarol. Razpravo je vodil
sodnik Leon Štukelj, obtožbo pa je zastopal zastopnik državnega pravdnika dr. Berlic. Vse peke je zagovarjal dr. Reisman. Obtoženci so vsi priznali, da so vedeli za vsebino predmetne banske naredbe, da so pa bili vsi člani mnenja, da se na-redbi ni moglo ugoditi. Kakor znano so bili mariborski peki sklicali sestanek, na katerem so sklenili, da se ne morejo držati določil navedene naredbe. Vsak od obtožencev, ki so sedeli na zatožni klopi, je bil obsojen na 5040 Din denarne kazni oziroma v slučaju neiztirljivosti na 84 dni zapora, pogojno dve leti. Kot olajševalna okolnost se je upoštevalo priznanje in neoporečnost. Vsi obtoženci so priglasili priziv. Proti pekom K. Scher-baumu, Ani Witzlatzil, J. Kotniku in K. Robausu, ki niso prišli k razpravi — K. Robaus je težko bolan — se bo vršila obravnava pozneje. Javnost je to obsodbo vzela z zadoščenjem na znanje.
□	Sattner v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor skladatelj slavljenec II. Sattner. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki slov. pevskega društva Maribor in drugi slavljenčevi prijatelji m znanci. Slavljenec se je nastanil v frančiškanskem samostanu in se je popoldne udeležil dijaškega koncerta. Mladina je častitljivega jubilanta in tvorca naše glasbene kulture viharno jjozdravljala, za kar se ji je slavljenec ginjen nad tolikim navdušenjem prisrčno zahvaljeval. V imenu dijaške mladine je izrekla slavljencu tople čestitke in mu podarila v znak globoke hvaležnosti in spoštovanja šopek cvetlic dijakinja tukajšnjega zavoda šo'skili sester. Drevi sc visoki jubilant udeleži koncerta v unionski dvorani.
□	Poljski je posvečen prihodnji prosvetni večer. Potrebno je, da za ruskim, češkim, hrvatskim in slovenskim večerom sledi poljski. Saj premalo lioznamo poljsko republiko, ki odbija od Evrope boljševiško nevarnost, obenem pa odvrača silovit nemški naval na Vzhod. Varšavo, Poznanj, Krakov, Lvov, Vilno in Censtohovo nain bo pokazal s skioptičnimi slikami g. profesor J. Sedivy, ki je tia svojih potovanjih med vse slovanske narode preštudiral tudi poljsko narodno dušo in poljske razmere.
□	Mariborska vinarska in sadjarska šola je
izdala te dni zelo izčrpno izvestje za gospodarsko leto 1930. 83 strani obsegajoče izvestje je s sodelovanjem učiteljskega zbora priredil ravnatelj Josip Priol. Poročilo vsebuje dragocene strokovne prispevke, ob katerih je razvidna lepa bilanca za-vodovega vzgojnega dela pri oblikovanju naših bodočih kmetskih gosjiodarjev. V duhu vseh zahtev iu priprav, ki jih zahteva v naših dneh napredno kmetsko gosjDodarstvo.
□	Prvenstvene prično. V nedeljo se pomerijo na zelenem polju moštva mariborskih športnih edi-nic. Dojjoldne: Železničarji in Svobodaši na Ra-pidovem igrišču. Pojwldne: Mariborci in Rapidov-ci istotam. Pričetek ob 15.
(□ Finžgarjeva proslava v gledališču. V soboto se uprizori »Veriga« v proslavo 60 letnice pisatelja F. Finžgarja. Pred predstavo, h kateri je povabljen slavljenec, govori slavnostno besedo pro-iesor in pisatelj dr. Ivan Dornik. »Veriga« se uprizori v J. Kovičevi režiji.
□	Mariborska Narodna odbrana vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeleže nocojšnjega koncerta v unionski dvorani, ki se vrši v proslavo 80 letnice našega skladatelja mojstra P. It. Sattnerja.
П V lovski sobi pri Orlu bo v nedeljo občni zbor mariborske oblastne strelske družine. Pričetek ob 9 dojioldne. Za zastopnike posameznih podružnic je udeležba obvezna.
П Drevi... Union. Točno ob tričetrt na 20 pričetek!
□	Sila — dokaz. 51 letni posestnik Franc Sor-šak iz Spodnjih Hoč se je vračal ponoči domov. Tam iz temnega ozadja se je nenadoma stvorila moška postava. Roke so zakrilile kvišku in v na-
slednjem trenutku se je Soršak zgrudil v nezavesti na tla. Soršak je bil zadobil onesveščujoč udarec s topim predmetom po glavi, da so ga morali od-premiti v mariborsko bolnišnico. Doticnik, čigar roke so bile v nakani zakrilile po zraku, je neki F. R. Zagovarjal se bo radi prevroče krvi. Pravijo, da so v ozadju stari računi. Še za tem ozadjem pa je očividno še drugo ozadje: prokletstvo pijače...
□	Padec 10 metrov globoko. Včeraj popoldne se je pri razdiranju Tegetthoffove rojstne hiše pripetila težka nesreča, ki bi bila prav lahko za-jitevala človeško žrtev. 42 letni delavec Martin Ju-štin je padel z obokov 10 metrov globoko. Pri tem je Juština tudi zasulo. Tovariši, ki so bili v bližini, so priskočili k ponesrečencu in mu nudili prvo pomoč. Dobil je težke poškodbe na glavi, na desni roki in na obeh nogah. Moštvo mariborskega rešilnega oddelka ga ie odpeljalo v bolnišnico.
□	Delavčeva nezgoda v Hoški prepojevalnici. Včeraj popoldne se je ponesrečil v tovarni za im-pregniranje v Hočah 18 letni Ivan Petovar, delavec. Dobil je na desni nogi tako težko rano, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico.
П Snežni plazovi in fijakarski konji. Včeraj popoldne so se s strehe «Velike kavarne« vsule mase sneženih plasti in zgrmele na prostor, kjer se nahaja postajališče izvoščkov, med fijakarske konje, ki so se splašili radi nenadnega hrušča. Med njimi je nastala pravcata anarhija. Vzpeli so se na sprednje noge in s kočijami vred razbežali na vse vetrove. Anarhija fijakarskih konj je povzročila med pasanti veliko paniko, da so se podali v beg v smeri proti državnemu mostu. Končno se je izvoščkom vendarle posrečilo pomiriti splašene konje.
Celle
& Prosvetni večer. V pomedeljok je predaval inž. Lupša Ferdo pred popolnoma zasedeno dvorano Ljudskega doma. čeprav se je isti čas vršilo v Ljudski univerzi predavanje podobnega značaja. Njegovo predavanje se je čulo kot pripovedovanje iz dnlj neznjeml jivih, kjer se l»oritn zn prvenstvo rensičnost in pestrost fantazije. Nad 80 krasnih skioptičnih slik. v katerih se je deloma predstavil predavatelj sam s-redi svojih brirnih doživljajev za časa t5-letneiga bivanja v deželi belega slona. Poslušalstvo je nagradilo predavatelja z živahnim priznanjem.
et Malo umetnostno rnzsfnvo «lik mojstra Jnkoniča in njegovih sodobnikov prinravl jnmo za priliko poseta Riliarda Jakopiča. Ho to posebnost v toliko, ker I hi razstava vsebovailn le deln, ki se пађајпјо v zasebni listi z umetnostjo živečih in jo razumevajočih Celjanov. Ker nam niso znani vsi lastniki teli rlel. prosimo vsnkognr. ki bi to nli ono delo J.ikomičcve dobe imel, da se blacohotno javi pri prosvetnem tajniku s. Pcrsuhu ali umi et n. zgodovinarju g. MurolU".
Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 19 seja p. o., ob 20 u. o. v Del. zbornici. — Tajnika I. in 11.
Športne drobtine
Boj za angleške klube. Na kontinentu dobrodošli angleški športniki nameravajo napraviti kratko turnejo po glavnih evropskih središčih. Predvsem prihajajo v poštev londonski profesionalni nogometni klub Chelsea, slavno škotsko moštvo Celtie Glasgow-a ter lanski angleški prvak Slieffield VVed-nesday. V Berlinu je nastal pravi boj med vodilnimi klubi zaradi Angležev. Nemški prvak Hertha B. S C. je sklenil s Chelsea-klubom pogodbo preko Prage, dočim je Tennis Borussia direktno posegla vmes. Niti eden, niti drugi pa no ve, ali bo vse i skupaj držalo. Nemci vedo pa dobro to, da bodo gledalci zn slučaj angleškega poseta napolnili blagajne in zato divja ves ta zahrbtni boj.
Pa menda vendar ne ... Nemci se pripravljajo s "toliko resnostjo na reprezentančno tekmo, ki se bo vršila 15. t. m. v Parizu s Francozi, da bi človek skoraj trdil, da se Nemci bojijo tega srečanja. Kdor pa pozna Nemce, ta ve, da je vsa ta skrb Ie radi nemškega ponosa, ki zahteva kar najvišjo zmago nad Francozi. Nemško časopisje tako iepo prikrito ; opozarja vedno in vedno merodajne funkcionarje ! na njih dolžnost v pogledu kar najboljše sestave I nemškega teama. Zaključujemo lahko s tem, da se ; Nemci tega boja ne bojijo, ampak celo želijo, toda hočejo pa pokazati tu vso svoio veliko premoč.
Letalska tekma. Na nemški predlog je Fédération Aéronautique Internationale odločila, da se mednarodna letalska tekma ne bo v naprej vršila vsako leto, tomveč vsako drugo leto. Prihodnje tako tekmovanje bi se vršilo torej šele 1.1932. Nemci I pa bodo te enoletne pavze porabili za svoje letalske tekme »okoli Nemčije«. Dne 15. in 16. avgusta t. 1. bo prva Inka letalska tekma, ki se je pa smejo udeležiti le Nemci iu Avstrijci. Proga bo dolga nekaj nad 2000 km.
Radio
Programi Kartio-Lhibflana »
Sreda, 11. marca: Opoldanski program odpade. — 17.30 Radio orkester — 18.30 Dr. Lojze Ca m [ki : Enotna zakonodaja Jugoslavije — 19.00 Dr. Nikola Proobražensky: Ruščina — 19.30 Literarna ura — 20.00 Prenos i/. Prage: Koncert Češke Filharmonije — 22.00 Časovna napoved iu poročila.
Četrtek, 12. marca: 12.15 Plošče. (Slovenski dueti — operetna glasba.) — 12.45 Dnevne vesti. —• 13 Čas, poročila, borza. — 17.30 Otroška ura, Manca Komanova. — 18 Plošče. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Kako preobrazuje led zemeljsko površino. — 20 Prenos ljubljanske opere. — 22.30 Čas, poročila, plošče.
Drugi programi i
Četrtek, 12. marca.
Belgrad: 12.45 Koncert Radio-orkestra. — 17.30 Violina in kitara. — 18 Operetna glasba (plošče). — 20 Ljubljana, nato koncert Radio-orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Balalajke. —
20	Ljubljana (opera). — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert. — 17.45 Koncert: petje, glasba. — 19.50 Komedija, nato ciganska galsba. — 23 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 12 Opoldanski koncert. — 19.30 Pesmi in arije. — 20.40 »Ploha«, igra. — 21.05 Dunajski valček. — 22.30 Navaden večer. — Milan: 19.30 Pestra glasba, — 20.30 Vesela glasba. — 20.55 Opera. — Praga: 20 »Stabat mater«, Pergo-lesi (Moravski zbor). —Langenbcrg: 17 Popoldanski koncert. — 19.45 Pester koncert. — 20,15 Ouverture. — 20.45 Slušna igra, nato plesna glasba. — Rim: 17 Pester koncert, — 21.05 Orkestralni in vokalni koncert. — Berlin: 19 Koncert. — 21.10 Praški kvartet. — Katovice: 17.45 Koncert solistov. — 19.45 Mozartovo življenje. — 20.30 Prenos iz Lwowa. — 22.15 Koncert. — 23 Operetna glasba. — Toulouse: 12.45 Koncert Radio-orkestra. —
21	Oeprna glasba. — 21.45 Dunajski orkester. — 23.15 Španske pesmi. — Miihlacker: 11,45 Koncert. — 16.30 Popoldanski koncert, — 19.45 Operetna glasba. — 21.30 Komorna glasba. — 22.35 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.25 Koncert. — 15 Kabaret (plošče). — 17.45 Koncert. — 19.05 Bratislava. — 20 Praga. — Leipzig: 12 Plošče. — 16.30 Popoldanski koncert. — 19.30 Operna glasba. — 21,10 Svetovna zgodovina v manifestih (Mussolini, Gandhi, Lenin).
Svetovno mesto, ki raste
Buenos Aires se razvija za konkurenta New Yorka
Buenos Aires, konec februarja.
Buenos Aires postaja najčudovitejše mesto mi svetu in |x>čflsi /uv/.euui v ju/mi Ameriki tisto veljavo, kaikršno ima Newyork v severni. Glavno mesto obsežne in bogate države Argentine /biru v sebi vse bogastvo te pokrajine. Štiri petine argentinske trgovine se razvija v Buenos Airesu in petina vseli argentinskih hiš, kar jih je, stoji tukaj. Šteje sedaj 2 milijona prebivalcev, Evropejcev ali njihovih |K)tomcev. Je trikrat tako veliko kakor največje mesto Španije ter se je v zadnjih iri-deseti'h letih razvilo v naravnost čudovitem obsegu.
Vse železniško omrežje argentinsko (25.000 nuglcwkili milj dolgo) se steka tukaj. Iz mesta I m vodijo na vse strani železne ceste in vodna |x>la, med tem ko voznih cest Argentina nima. Neizmerne pa-nipe namreč onemogočajo ureditev cest, kakršne imajo drugod, /hto pa je promet [Ki vodi in po železnici dvakrat ali trikrat večji. V Inki urgentinsikogu glavnega mesta je več kot polovica prometa kakor gu i niči panamski j>rekop.
Pa ne samo trgovina pospešuje rast mesta, tudi družabne, umetnostne in politične osebnosti ga dvigajo med prva mesta sveta. Med njegovim zidov jem žive denarni oristokrati, veljaki trgovine, gospodarstva in politike in razumniki vse države. Pred kratkim je dejal vodilen finainčnik. da bi sc Argentina še mnogo luitrejc razvijala, če bi kuj več bistrili glav. ki žive v glavnem mestu, živelo rajši ua deželi. Velitka večina veleposestnikov, ki imajo zutuij ogromna )H>sestva. živi v glavnem mestu. Kljub temu sc sililo naglo nuiože črede živine in i>-boljšavujo polja ua neiizmernili »campih«. V Evropi je argentinski turist znan |x> svoji radodHiMiosti in recimo ludi zapre vIjivosti v vseli hotelih, letoviščih in tržiščih. Neizmerni dohodki bogatili Argentincev neprestano vro v njihove blagajne i/ pridelkov ogromnih zemljišč. Zastopnik nekega nemškega lista mi je pripovedoval sledeče:
Obiskal sem »estanzio« (vele.poees.tvo) v provinci Santa Ke. Tam rede 50.000 goved. Lastnik te ogromne farme je ixwehno ponosen nn svoje premovanc bike, kî iiiii vržejo na leto povprečno vsaki |н> 40.000 mark (nad pol milijona dinarjev). Naštel sem dalje 25.000 prašičev. 1200 konj. V mlekarni na istem |x>soslvii napravijo vsak dun 4000 funtov sirovega maslu, ki ga izvažajo na Vngleškn. \ eleposcstvo ima lasten telefon, kopališču, igrišče /a tenis, uinot-ni gozd — to in še mnogo drugega spada k argentinskemu veloposostvn. lako da -o njegovi lastniki pravi kralji in Mie/i. luikemu gospodarstvu in njegovemu bogatemu donosu tujec ne more prečudiiti. Preveč smo brali v mladih letih opisov o je/dečili »gauchich«, ki /. »laso« lovijo divje žrebce in bike po neizmier-n.ih pampah. Vsega tega tukaj nc vidiš, pač pu izredno izvedeno organizacijo modernega kmetijskega gosjiodarstva. k; tndi v ničemer ni ihi-dobno gospoda rs t v u našega kmeta. Po svoji ogromnosti, organizaciji in linaačni veljavi so ti kmetijski kralji enaki petrolejskim jeklenim in drugim kraljem sveta. Vrhunec sile m moči kapitalističnega gos|Kxlarstva z zemljo.«
Tudi narava je naklonjena glavnemu mestu Argentine. Slapovi rek Jiguazn in r'.uayra. m< -gočni in veličastni, bogate njegovo okolico. Visoko v Ande in v senci najvišje južnoameriške gore Aconcaguu je napeljani žična železnica, ki nas v nekaj urah iz zelenili revnin dvigne v planinske višave, kjer le/i do 20 čevljev globoka snežena odeja. l u ko j vidiš argentinske vojake pri smučarskih vajah. Visoko v plani-na.li grade zimske hotele, novi St. Morit/..
Buenos Aires je skladišče vseli sadežev iч pridelkov dežele. Dobro žive njegovi prebivalci. Cele vugone svežih zlatorumenili jalx.lk pomarančam jxxlobnih sadežev, pripeljejo vsak dan iz Mendo/.e in njenih vinogradov. Newyork leži na enem koncu. Buenos Aires pa na drugem koncu ene in iste živahne trgovske ротт-
ske jjoti. Zelo razprežena trgovina je privedla v deželo ogromne vsote umeriškegu kapitala, ki v argentinskem glavnem mestu i/.vr&ujc velikanske investicije, velike trgov*ko hiše, bun-ke, zastopstva itd. Mladost, življenjska silu in razigranost, to so bistveni pridevki tega razvijajočega se mesta. Novi avtomobili, krasne izložbe |x> pariškem vzorcu, |xrnoči bajna električna razsvetljava ožarja pisano množico šc-talcev. ki se \ polnočnih urali zbira na kor/u.
In Buenos Aires še vedno raste. Vsak dan izkrcavajo novodošli parniki veletok Ijmlstvn. izseljencev i/ vseh mogočih dežel nu svetil. Vidiš bradate može v škornjih, s potnimi culami na rami. fantiče in dekleta, ki / odprtimi očmi in listini občudujejo čudesa tega novega svetu, slišiš vse jezike sveta, vidiš matere i/ vseli delov zemeljske oble s svojimi otročičlci, ki so prišle s svojci iskat sreče in bogastvu v Ni
iKijno mesto bogastva, sreče in bodočnosti: Angleži. Italijani, Španci, Nemci, Francozi, Švicarji, Norvežani, Američani. In zraven na stotine in morda tisočo Jugoslovanov ter razmeroma zelo mnogo Slovencev, posebno izza mej kraljevine Italije. Vsa ta ogromna in pestra množica prihaja sem po delo, po zaslužek. jx> kruh, |xi bogastvo, največkrat pa |x> nesrečo bedo, obup in pro|>nd. S svojim delom pomagajo novodošle armade ustvarjati bogastvo, ki ga same nikdar ne Ixxlo deležne. Kajti le rod k i so, ki bi jih v tem lovu za bogastvom ii> srečo — sreča tudi res srečalo. Ko opisujemo bogastvo dežele, mesta ki ljudi, vidimo le tisti ki jezdijo. pie/reino pa tiste, ki so pri tej tekmi poga-ženi. lil v tem oziru jc slika naraščajočega in razvijajočega se svetovnega mesta Hii.-n is Airesa mogoče še žalostne jša kakor |ki slika Ncwyonka' iu Londona.
V avtomobilu skozi Saharo
ani/. marca.
Vnš pariški dopisnik jc imel priliko te dni prisostvovati svečani recepciji \ salonih pariškega Auto-klulwt. ki jo jc ta priredil na čast saharski avtomobilski ek špediciji, ki je / avto-
silno prizadeta, ker bi bila zveza / Romunijo nemogoču. /. uporabo rastlinskih olj |xi bi bila Francija |K>|>olnoiiin svobodna. Dočim so pred leti za Citroenovo o.kspod ioijo morale knniel-ske karavane raznositi dovolj bencina, je ta ekspeddcija za svojo uporabo našla <lovolj ku-
mobili znamke Peugcot-Lafly prepotovala Saharo.
Bistvo in veliki uspeli ekspcdicije je v dejstvu, dn avtomobili niso uiporuibljali bencinskega kuriva ampak so /a kurivo uporabljali rastlinska olja. Francija je /a petrolej, nafto in bencin odvisna od Anglije in Amerike in zaenkrat razpolaga le z romunskim petrolejem. V slučaju konflikta z Rusijo bi Francija bila
riva nu licu mesta, jxjleg tega da je izhodni točki v Alžiru v/ela toliko goriva (Ga/ol. olje ara&id), <la za 3500 km ni potrebovala nikake obnovitve zaloge. Posebnost konstrukcije avtomobilov je tudi dejstvo, da zu progo 5500 k,m niso potrebovali več ko 2—"5 litra vode, dočim ostali avtomobili za progo 100 km potrebujejo do 15 I vode. Slika kaže puščavsko |xit, ki so jo prevozili avtomobili.
Kako milijarderji skoparijo
Publicist II. Ncbel pripoveduje, kako žive najbogatejši možje sveta. Tako-le pripoveduje:
Stari Pierpont Morgan je rad živel v Rimu, kjer je tudi umrl. Tam sem večkrat govoril ž njim. Nekoč sem ga vprašal: Koliko pa izdate na dan, gospod Morgan? To se pravi, koliko porabite za vsakdanje življenje?» Malo je pomislil, se nasmehnil in dejal: No, Rim ni ravno drago mesto. Živim tu s svojo kni/njičarko, slugo in šoferjem v Grand hotelu in porabim z vsem vred — tudi če kaj darujem — na dan kakih 1000 lir. - Res skromna vsota za enega najbogatejših mož sveta.
Stari John Rockefeller pa je nmogo skromnejši. Nekoč sva se sešla v ekspresu blizu Florence. Prašal me je, kje stanujem. Povedal sem mu, da je moj hotel sicer zelo dober, toda nikakor ne razko-
Kulturni obzornik
Mariborsko pismo
Maribor, 10. muren.
Mladi »Penovcic s() nas obiskali te dni. o čemer smo že poročali v nedeljski številki. Dvoje ugotovitev ob tej priliki. Iz vsega, kar jc bilo slišati in s|x>/.nuti. se očri i je prvenstveno dvojna smer: marknntno m pozami 'cžuja v verstva globine (F. Vodnik) in žhljeiij.i nižine (Mrzel, Klopčič). Drugo (Ocvirk. Klesal, Gspanj -e zaenkrat še preliva na nu/irunjski indife-rentni ploskvi. Vse skupaj je močan in osvežujoč val, ki pljuska ob čereh našega Pànuisa. Ni to poilbevškovsko epi/oden in hrupen naskok. ampak i/, že ustvarjenega v/nikla organi Sna rast, ki ji bre/.dvoinno ni usojeno ostati pri koreninah, ampak pognati sc / vso silo v izrazito v/.rasčen vrh. Druga ugotovitev. I/, uvodne in pozneje do|x>lnjene F. Vodnikove Im:-sede izhaja: Muribor je severna naša presto-lica; drugi plamen enega ter istega srca: drugo naše: kulturno središče. Bili so klicarji kulture, ki so šli mimo nas. Koliko jih je. ki razumejo, kolike so te/.kočc. ki ovirajo pri poletu? Po tesnejših, ožjih stikih se je zahotelo mladim. Pozdravljeni na tej poti!
Toda so v Mariboru tudi vneti varuhi — dasi redki — znanstvenega dela. Žarišče le prizadevno znanstvene koncentracije jc Zgodovinsko društvo, ki je te dni izdalo prvo in drugo številko svojega glasila >časopisu /,i zgodovino in narodopisje«, ki stopa v 26 leto svojega izhajanja. Prijetno preseneča že naslovna stran, izdelana |xi zasniitku in/. J. »"'orli igo ja v siniislii pestrih in simboličnih srednjeveških motivov, f.efvj iu čedno je novo lice časopisu«, ki obsega v navedeni dvojni številki 144 strani in razen tega še 31 strani drugoce-
noga a rli i val nega gradiva. Pravzaprav je na novo i/išli zvezek posvečen velikemu slovenskemu vladiki A. M. Slomšku. V uvodnem prispevku Anton Martin Slomšek v pokretu proti pijančevanju, prikazuje dr. Fr. Ilešič ob Slomškovi knjigi ('ujte, čujte. kuj žganje dela« ter ob njegovi »Veseli povesti od svetiga Janža bratovščine«, kako so Slomškova prizadevanja zu omejitev pijančevanja med slovenskim ljudstvom odziv na veliki pokret treznosti, ki je bil tedaj na pohodu /lasti na Češkem. Poljskem in Slovaškem. V Fr. Baševem članku K zgodovini narodnega življenja na Spodnjem štajerskem«, ki dopolnjuje politično zgodovinske prikaze dr. Prijatelja, dr. Lončarju in F. Erjuvca, se podrobno obravnava doba. ko se sproži in organizira akcija /a postavitev spomenika Antonu Martinu Slomšku v Mariboru (1865—1878). in sicer v okvirju zgodovinsko razvojne opredelitve nu obdobje čitalniškcgo rodoljubja, razhoda v liberalno oziroma konservativno smer ter vznika slogaištvu. Predmetna raizpravu predstavlja važen donesek k jiolitični in kulturni zgodovini inariborskili Slovencev. V nr-liivnem delu pn objavlja prelat dr. Kovačič t') Slomše.kovih pisem prijatelju Mihaelu Stojami: pisma sc nanašajo nn razna literarna in politična vprašanju ter so pisana v latinščini in nemščini. Med razpravami piše nadalje dr. F. Valoveč na |xxllagi tozadevnega liistiiiskoga materiala » o Pravosoilst vu na šentpavelskili posestvih v Marki onstran dravskega gozda«, in/. I . Baumgartncr [ni o »Doslej iie/nnnili pri-/mikih na dunajskih in graškili pfenigih domačih najdlx. V I/. v e s I j i Ii navaja pro-rekt or dr. M. Dolenc petero uradnih sodnih spisov s slovenskimi jezikovnimi d robi i nami i/ IH. stoletja, v katerih je možno razbrati tedanjo pravne razmere na Dolenjskem. — J. Mruvljak priobčuje dvoje zanimivih obravnav pred vn-/eniško trško sodni jo, ki sta se vršili v času ixl 10. marca do 6. aprila 1688. — F. Baš |xxlaja pregled arheoloških i/,ko|xivanj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah leta 1440. J. Glaser objavlja
šen. Takoj me je prašal, po čem se tam živi. Povedal sem mu. Spremljal ga je le star sluga, ki je. nosil kovčege. šel je peš z menoj do hotela. Tam je strašno glihal /a dve sobi s kopalnico v 3. nadstropju. Ko je |iozneje odhajal, je vse hotelsko osebje stalo v veži v špalirju: Rockefeller odhaja! Napitnine bo kakor smeti! — Pa je izročil vratarju 10 lir z naročilom, naj to razdeli med vse osob-je. Živel in jedel je v hotelu 5 dni. Pogledal sem račun: za vse skupaj ni porabil niti 80 dolarjev.
I lenry Ford večkrat potuje po Evropi. Seboj ima tajnika in slugo. Za vse tri ne izda na dan več ko 7800 dinarjev.
Iwar Kreuger, kralj vžigalic (ludi jugoslovanske tovarne vžigalic so sedaj njegove), ima premoženja 46 milijonov švedskih kron, kar jiomeni
pismo S. Gregorčiča dr. L. Gregoreu. ki se nahaja v arhivu mariborskega Zgodovinskega društva, Fr. Kotnik pa izviren l )ra bos lijakov rokopis. — Med »Slovstvom« s- vrstijo razne ocene i/pod peresa F. Basa, F. Vatovca, M. Grošlju, B. Sarie. I.. Pivka, J .šedivvj.n in V. V. Praiinerja. — Z izredno bogato in obsežno vsebino založeno številko zaključuje društveni glasnik.
Veliko truda in žilave znanstvene ambicije je vloženega v predmetno številko »Časopisa za zgodovino in narodopisje«. V interesu pomembne nacionalno znanstvene apologije, ki ln vrši glasilo naše mariborske »Akademije«, 1 >i bilo, du se vrlini izdajateljem znjomči čim niožnejše vsebinsko in tehnično izpopolnjevanje lo ugledne znanstvene revije, ki v toliki meri in s toliko uspešnostjo ustreza visokim ciljem svojega poslanstva.
V vrsti Finžgnrjevili proslav smo imeli v nedeljo \ Oinladinskem domu prisrčno sla v n ost s pestrim prosvetnim sporedom. Uvodoma je bila deklnmacija dr. Pogočnikovc »Finžgurjti ob 60-letnici«. nikar je p. P. Potočnik v slavnostni besed i označil pomen pisatelja Finžgarja 60-letnikn v slovenskem slovstvu, v katerem je bil s toliko ljubeznijo in smislom oflkril radosti in bridkosti slovenskega kmetskega in drugega delovnega ljudstva. Sledila je uprizoritev »Verige«. Sodelujoči katoliški omladinci so |x>kazali vse vrline z vnemo in ljubeznijo do oilerskc umetnosti prežete diletnntske gledališko družine, ki se lahko ponawa / nekaterimi zelo nndnrjeniini igralci. Toda tudi režijo je treba pohvalno omeniti. Med odmori je svi-ral orkester Katoliške mladine. Kako zelo je bil proniknil Finžgar v naiše ljudstvo, je |xi-kazala tudi nedeljska proslava v Omledinskoin domu: prišlo je toliko občinstva, d« so vstopnice zmanjkale in da jo bila dvorana uprav natrpana. V Mariboru bomo imeli te dni Finž-garjevo proslavo še v gledališču, kjer upri/ore tudi »Verigo«. K proslavi jc: povabljen tudi uvtor-slavijeuoc.
Konec ameriškega časopisnega koncema 1'iilitzer.
Jožef Pulitzer (na sliki), sin ustanovitelja časopisnega koncema Pulitzer je prodal proti določbam očetove oporoke liste »World•, »Evening World« in »Sunday World« časopisnemu koncemu Scripps Howard. I'ulitzerjevii časopisi so bili pred vojno radi svojih senzacionalnih poročil med ljudstvom silno priljubljeni.
okrog 700 milijonov dinarjev. Ta mož ne izda na leto več kakor varčen bogataš srednjega premoženja.
Najbolj razsipen med vsemi milijonarji je bil znani belgijski bogataš Lôwenstein, ki je svojčas padel iz letala v morje in utonil. Ta je živel zelo razkošno. Po vseh žepih je imel natrpano polno denarja, ki ga je razmetaval.
Ne ravno varčen, pa tudi nikakor ne zapravljiv je sir Bazilij Zaharov, mož, ki financira oboroževanje evropskih držav.
Da so bogataši dostikrat zelo varčni, je znano. Južnoafriški milijonarji so naravnost znani po svoji skoposti. Cecil Rhodes je bil sama skromnost. Alfred Veit si je trikrat premislil, predno se je odločil, ob grdem vremenu najeti voz, namesto da bi šel peš. Zato pa je zapustil ogromno premoženje.
Splošno je lahko ugotoviti, da bogataši razmeroma s svojim premoženjem zapravijo mnogo manj kakor pa srednjebogati ali pa celo premožni ljudje.
Kamnih
O tlakovanju mestnih ulic in o kopališču.
Naše najneprijetneiše in najbolj pereče vprašanje je stanje mestnih ulic v tujski sezoni. Skozi mesto se vrši dnevno, zlasti pa v poletnem času velik promet z vsakovrstnimi vozili, ki zdelajo ceste, da je kaj. Posipanje ne izda mnogo. Mehki rečni apnenec se prehitro zdrobi in v deževnem času, ko vozila dodobra zmehčajo cesto, nastane veliko blato, ki ga avtomobili in motocikli radodarno razmetavajo na vse strani, ne prizanašajoč niti občinstvu niti hišam. Najbolj so blatnemu dežju izpostavljene hiše na Šutni od Krištofa do Ter-pinca, kjer je cesta zelo ozka. Hiše so celo leto obmetane z blatom, zamazane. Vsako čiščenje in beljenje pomeni izgubo časa in denarja. Pa tudi ob lepem vremenu imamo Kamničani obilo jeze z našimi cestami radi prahu Ceste se sicer škropijo vsako jutro, toda to ne izda mnogo, ker jih ves dan obseva solnce. Na mnogoštevilne prito/be, zabavljanja in pisanja po časopisih od strani tujcev in domačinov ie bil občinski od'oor lako rekoč prisiljen, da je začel resno pretresati to pereče vprašanje in razvidel, da je edina rešitev v tem. da se vsaj glavna prometna ulica tlakuje z iranitnimi kockami. Stroški ne bi znašali toliko, kot bi si kdo mislil na prvi pogled, poleg tega pa sta se s pravomočnimi sklepi obvezala prispevati k njim okrajni cestni odbor dve petini. Meščanska korporacija pa eno petino, tako da odpadeta na mestno občino le dve petini od celokupnih stroškov. Pozdravljamo prizadevanje mestne občine za rešitev tega problema in prepričani smo, da bo njeno stremljenje našlo popolno razumevanje pri vseh naših občanih.
Nič manj važno kot tlakovanje mesta pa ie j vprašanje mestnega kopališča katero je lani zgra-! dila občina ob Nevljici in ki je v zadnjem času I postalo tarča vseh kamniških rezadovoljnežev. Od vseh strani se zaganjajo vanj, pritožbe in uniču-! joče kritike o njem dežuiejo na vs? konce in kra;e. Kopališče je že popolnoma dograjeno —■ Treba bo zgraditi le še par kabin in buffet — zato se nam zdi popolnoma nerazumljivo, kakšne cilje morejo zasledovati ljudje, ki trdijo o njnm, da je to luža, ki ni vredna, da bi se zaredile žabe v njej, da je nehigijenično (načrte zanj je delal Higijenski zavod!), neuporabno in da je t-eba vsako nadalinje delo ustaviti. Vsak pameten človek, ki je videl kopališče, se mora takim «strokovnjaškim« izjavam smejati, nepoučeni pa bi si lahko marsikatero privoščili na račun Kamničanov. Kamnik stremi za tem, da postane leloviščarsko mesto. Brez kopališča mu bo to skoro nemogoče doseči. S takim kopališčem, kot je sedanje, pa bo nadvse zadovoljen vsak kopalec, vsak letoviščar. In to ie glavno. Kdor pa o njem razširja neufodne in nnifu-joče vesti, je ravno tako kot bi dejal: Ne hodPe v Kamnik, saj vam nimamo ničesar nuditi, ker je kopališče nerabno itd.
«Vouo nitasto
Prosvetno diuštvo v Novem mestu priredi v četrtek 12. t. m. oh 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma skioptično predavanje »Potovanje v Carigrad«. Predava g. dr. M. Natlačen.
Zobozdravnik
M. U. Dr. Ione F ur lan
ie odprl v Novem mestu ordinacijo Ordmira od 8 —12 dopoldne m od 2. — 5. popoldne.
Kranj
Krožek prijateljev Francije v Kranju bo
imel, kot že objavljeno, svoj redni"letni občni zbor v četrtek, dne 12. marca t. I. ob 20.50. Občni zbor sc ne bo vršil, kot jc bilo pomotoma objavljeno prvokrat, v salonu pri Jelenu, mar-I več v restavracijskih prostorih hotela pri »Stari : posti«. — Lokal krožka prijateljev Francije I med članstvom še ni dovolj znan. Lokal so nn-! Iiaja v novi zgradbi hotela pri »Stari pošti«, I II. nodstr. levo, soIki št. 20. Da se obisk požiivi, ! bo dvakrat na teden poskrbljeno za d;rn/.bo v lokalu in sicer ob sredah od 17 do 20, ob sobotah |>a od 16 do 20. V teh urah bo prilika /a konverzneijo, za čitanjc revij in listov. Razen lega je lokal seveda članstvu vsak čas dostopen (ključ pri sobarici). — Knjižnica posluje vsako sredo od 17 do 18 v krožkovein lokalu. — Posebej dijaštvu je lokal dostopen vsniko soboto <xl 14—16. G. |>rof. Kuret lin dijaštvu Ia čas tudi i/.|K>sc>jal primerne knjige iz krožkove knjižnice.