XI. letr1'
V Gorici, dne 22. oktobra T'03.
43. številka.
Izhaja vs iki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc no vračajo. Nefrankovana pisina sp ne sprejemajo.
Cena listu znaša /a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ‘50 Za Netnfijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrlie 6 K.
Rokopise sprejema HtedluSIvn v Gotici, dvoriSČ? sv Jlilanja Slev 5
1—-
lovensKo
ia vero dom Qi>sa
Naročnino In naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica 5. IG Posamezne številke se prodajajo v loba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališčn nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem luegu (Riva Como) št. M po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po peti! vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt ▼ Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Delavski shod.
„S!ovensko katoliško delavsko društvo v Gorici11 sme biti ponosno na shod, ki se je vršil v nedeljo pri Gorjancu na Kornju. Tako živahnega in veselega zborovanja nismo imeli že davno. Prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička na-pojnjena. Mnogo jih je stalo tudi zunaj na veži.
G. predsednik dr. A. Pavlica otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom. Zahvali se vsem društvenikom za požrtvovalnost, katero so pokazali o priliki posvečenja društvene zastave. Omeni, da smo od zadnjega občnega zbora do danes nabrali za slovensko sirotišče 4000 K. Delavsko društvo je imelo lansko leto dohodkov 3080 K, stroškov pa 3020 K. Poročilo o denarnem stanju društva je bilo se zadovoljstvom sprejeto. Nato se oglasi k besedi g. Ličan, ki govori osvobodi, kateio imajo liberalci in soc. de-mokratje vedno na jeziku. (Njegov govor objavljamo na drugem mestu.)
K besedi se oglasi g. dr. Franc Oblak, ki predlaga: 1. Občni zbor naj sklene, da se bo vsako leto slovesno praznoval društveni praznik t. j. varstvo sv. Jožefa, tretjo nedeljo po Veliki noči. Če le mogoče, naj se o tej priliki priredi skupna velikonočna spoved in skupen izlet na sv. Goro Ta praznik naj krščanski delavci praznujejo namesto prvega maja; 2. Občni zbor naj naloži društvenemu odboru, da preskrbi društvu pevski zbor. Oba predloga je govornik na kratko vteme-ljil in Bta bila soglasno sprejeta.
Sobrat Soban je priporočal društvenikom, naj si prizadevajo, da pridobijo novih udov. Rekel je, da moramo pogumno nastopati proti socijalnim demokratom, ki druzega ne oznanujejo, ko sovraštvo do krščanstva in do č. duhovščine.
Sobrat Šinigoj predlaga: Občni zbor naj sklene, da se mora od zdaj naprej vsak društveni k, ko oboli, nemudoma zglasiti pri poverjeniku, kateremu plačuje mesečnino. Ako plačuje mesečnino naravnost g. blagajniku, zg Las iti se mora pri njem. Kdor bi rad, hude boleznine mogel zglasiti se osebno, naj pošlje ali ženo ali otroke ali pa soseda. Podpora se bo plačevala od tistega dne, ko se kdo priglasi.
Predlog je bil sprejet brez ugovora! Društvoniki se morajo tedaj od zdaj naprej strogo ravnati po tem predlogu.
Dr. A. Pavlica govori o splošni, enaki in tajni volilni pravici.
Razloži, kaj je splošna volilna pravica, kaj je splošna in enaka volilna pravica, kaj je tajna volitev in zakaj terjajo krščanske stranke splošno in enako volilno pravico. Pravi: 1. Vsi smo bratje v Gospodu Jezusu Kr. Če živimo pošteno in čednostno, smo vsi Bogu enako dragi. Pred Bogom smo vsi enaki. Iz tega sledi, da imamo vsi enake pravice do Božjih dobrot. Med te Božje dobrote spada gotovo v prvi vrsti volilna pravica, ki odločuje o našem dobrostaniu. Res je sicor, da nismo vsi kristjani, ki smo si bratje v Kr., enaki. Med brati se dobe velike razlike. Nekateri so pridni, pošteni in
pobožni, drugi pa zapravljivi, nepošteni in brezbožni. Iz lega bi se dalo sklepati, da bi tudi ne smeli imeti vsi enake volilne pravice. To je gotovo resnično 1 Toda vprašanje je, kdo je bolj pošten, kdo je vrednejši ali bogata gospoda ali ubogo krščansko ljudstvo. Mi vidimo, da imajo dandanes bogatini, o katerih je rekel Gospod J. K., da pojde prej velblod skozi šivankino luknjico, ko oni v nebeško kraljestvo, vse pravice, dočim nima pošteno delavsko ljudstvo nobene pravice, to se da v sedanjih razmerah odpraviti le se splošnimi in enakimi volitvami; 2. Bogastvo samo na sebi ne daje nobene večje pravice pred drugimi, kajti pri vsem bogastvu je lahko kdo nepošten in malovreden človek; 3. Ugovarjajo, da se mora volilna pravica ravnati po davkih. Dobro! Toda vpraša se, kdo plačuje davke, ali tisti, ki nič ne dela ali tisti, ki dela. Bogatini nosijo sicer davke na davkarije, a ti davki so žulji delavskega ljudstva. Največ davkov plačuje delavsko ljudstvo.
Ti razlogi govore za splošno in enako' volilno pravico! Dasi nismo vsi enaki, vendar se v sedanjih razmerah dajo v nebo vpijoče krivice odstraniti le se splošnimi, enakimi in tajnimi volitvami.
Govornik pobija dalje razne zmote socijalnih demokratov na pr. o prosti ljubezni in zlasti oni nauk, da je treba delavcem vzeti zadovoljnost, češ, potem se bodo vprli proti sedanjim krivičnim razmeram in bodo zahtevali povišanje plač. Vzeti komu zadovoljnost se pravi vzeti mu srečo. Zadovoljnost ne obstoja v visokih plačah in v bogastvu. Delavec more biti srečen in vesel, pa pri vsem tem lahko zahteva povišanje svoje plače.
Govornik priporoča h koncu, naj delavske družine pridno molijo sv. rožni venec, ki jih bo obvaroval marsikatere zmote in nesreče.
Na predlog govornikov se sprejme sledeča resolucija: Občni zbor zahtev a s p 1 ošn o v o 1 i 1 n o pravico za državni in deželni zbor in za občinske zastope ter proglaša splošne, enake in tajne volitve kot uzor, za katerega vresničenje treba delovati.
G. dr. Oblak predlaga, naj se društvena pravila nekoliko spremene. Predlagana sprememba se tiče Š L, 6. in
9.	Sprememba je bila sprejeta soglasno. Ko vlada potrdi spremembo, sklicali bomo nov občni zbor, ki bo volil po novih določbah. Na predlog gospoda govornika so bili začasno izvoljeni za odbornike: Dr. Andrej Pavlica, Ivan Orel, strojar, Jožef Soban, pek, Andrej Pavšič, delavec, Miha Besednjak, delavec in posestnik, Luka Dugar, Franc Blažiča, Anton Cotič, Ivan Leban, Franc Pavlin; za namestnike:	Štefan
Krašček, Luka Gorjup, Miha Brezigar, Jakob Podgornik, Josip Novak; za pregledovalce računov: Č. gg. Josip Ličan, Alojzij Kovačič in dr. Franc Oblak.
Sobrat Jakob Janež izrazi v imenu vseh zborovalcev zahvalo g. predsedniku in g. Ličanu za blagonosno delovanje v prid delavskemu stanu.
G. predsednik zahvali vsem društvenikom za obilo udeležbo in sklene zborovanje se živio-klicem na sv. Očeta Pija X, presvetlemu cesarju in premilostnega knezo-nadškofa goriškega.
S tem je bilo zborovanje zaključeno. Vsi društveniki vstanejo in zapojejo cesarsko pesem.
Tako smo doživeli zopet lep shod «slov. kat. delavskega društva v Gorici". Bog daj, da bi besede, ki smo jih slišali na shodu, obrodile obilo sadu! X.
„Vse za svobodo!"
(Govor r. .los. Ličana na delavskem shodu dne 18. t. m.)
Krščanski delavci! V duševnem boju, ki se bije dan danes po svetu, izdajajo voditelji raznih 'strank svoja posebna gesla, s katerimi skušajo pridobiti Bi pristašev. Našo geslo je jasno: „Vse za vero, dom, cesarja!" Ne tako gesla nasprotnikov. Ti izbirajo sicer lepo doneče besede, a v dejanju kažejo, da jih vse drugače umevajo. Taka parola, s katero hočejo nasprotniki uloviti naše delavce, je tudi liberalni klic: „V s e z a svobodo!1' Oglejmo si bliže to besedo, da bodemo razločevali pravo svobodo od pokvarjen«.
Svoboda je človeku najdragocenejSi dar. Strašno je suženjstvo. Pri starih Rimljanih je bilo tisoč in tisoč nesrečnih sužnjev, t. j. Ijadij, ki so bili brez pravic. Gospodar jih je smel prodajati in ubijati, kakor se mu je zljubilo. — Krščanstvo je suženjstvo odpravilo. Evangelij: „Ljubi svojega bližnjega" je svet preobrazil. — Sv. Pavel, je zapovedal gospodarju, čigar sužnja je krstil, naj ga sprejme kot brata, ne kot sužnja rekoč: „Tu ni ne Juda, ne Grka, ne sužnja, ampak vsi eno v Kristusu" In res plemeniti Rimljani so na dan svojega krsta kar vse sužnje oprostili tako n. pr. rimski prefekt Hermes, Hromacij itd. — Hvala Bogu, suženjstva pri nas ni več. Toda čemur klic: „Vse za svobodo?" —
Sanjajo o drugem suženjstvu, češ, cerkev tlačani s svojimi nauki narode. Hočejo te okove sneti, češ, človek je sam svoj gospod, „vse za svobodo!" — Človeška volja je izgovor vse postave. —
Pred 100 leti so v Franciji vsprejeli geslo: »Svoboda, enakost, bratstvo". Iz rodke tega gesla občutimo še dandanes. Takrat so sprejeli Francozi soglasno predlog o pravicah človeških, toda predlog o dolžnostih so odklonili.
—	Tako vpijejo nasprotniki tudi sedaj le o pravicah, za dolžnosti se ne zmenijo.
Poglejmo v javno življenje.
Vzemimo v roko nam nasprotne časopise. Moj Bog, koliko smradljivega gradiva se tiska! In če se pošten človek nad tem zgraža, dobi za odgovor : „Vse za svobodo!"
Ge se podaš v gledišče, v hišo muz, da se razvedriš, kako osupneš. Obraz moraš večkrat zakriti — pred toliko nesramnostjo I Toda — drugi časi so: „Vse za svobodo!" Greš v muzej, da bi človeško umetnost opazoval. Toda tudi tukaj se spodtika tvoje oko tu in tam vsled nedoutojnosti v umetnosti. A če se izraziš svoje prepričanje, da ne-dostojnost umetnost ponižuje, dobiš za odgovor: „Umetnost je sama sebi namen, vse za svobodo".
Pojdi v knjižnico, poglej razne novejše slovstvene proizvode, katere tako slastno čita mladi svet. — 0 ko-
. % *•
liko strupa v lepi posodi! Vzor leposlovja, je nastala v pregrehi.
Na vseučiliščih in drugih šolah se pa neprestano oznanjuje svoboda znanosti in ved e, svoboda, ki hoče utajiti Boga in večnost. Ah, kam je človeški um zašel! — Toda povsod velja geslo „vse za svobodo".
Če se povspneš še više, in vprašaš državnike, čemu so skovali postave, ki dovoljujejo prodajo duševnega strupa, čemu so ukovali v verige cerkev, ti odgovore: So časi svobode!
Ozri se slednjič po trgu, opazuj t r g o v i n o poglej po tovarnah, kako biva tam ubogo delavstvo, vaste pa kapitalisti, kako nižji obrtniki ginejo, in jih močnejši izrabljajo. Le reci odkrito besedo: to ne gre, koj ti zapojejo staro pesem o svobodi obrti in trgovine.
Vidite, krščanski delavci, tako odmeva v javnem življenju klic:	„Vse za
svobodo!“
Nič bolje ni v zasebnem življenju. Privrženci liberalcev in socijalnih demokratov so kar pijani svobode. Naši svobodomiselni mladeniči se krščanskim starišem posmehujejo, duhovnikom rogajo, letajo od plesa do plesa, uživajo prostost češ: so časi svobode; vsak lahko veruje, kar hoče, misli, kar se mu zljubi, dela kar se mu dopade.
Toda če stariši tožijo, in zmajajo z glavo rekoč kam bo to prišlo; tedaj vpijejo njih sinovi na vse grlo:	„Vse za
svobodo!" — „Proste misli — prosta ljubezen!“ Krščanski delavci, je li to prav? Je-li svoboda, ki tako strupen sad obrodi, prava? — „P o njihsadujih boste spoznali" pravi naš Gospod, in res iz slabih posledic sklepamo na slabo načelo.
Govori se o raznih prostostih o prostosti vede in vesti, o politični in so-cijalni prostosti. Sodili bomo prav vsaki posebej izmej teh prostostij, če rešimo pred vsem vprašanje, kdo ima pred vsemi pravico razpolagati z našo prosto voljo, kdo jej dajati meje postave in črtati meje.
Z eno besedo vedeti moramo, če-g a va j e č lo v e š k a volja, čegav je človek? Kdor je namreč absolutni gospodar kake stvari, ta sme storiti z njo, kar se mu zljubi, kakor lončar z posodo katero je zdelal. —
Čegav je človek?
Stari pagani so trdili: človek tiče državi, ta mu določuje delokrog, meri njihovo prostost in mu kaže, kar je prav.
—	Država je bog, kar stori vse prav stori. — O osebnem Bogu v tej teoriji ni govora. Moderni pagoni pa uče: Človek tiče sam sebi, vsak posamezen je svoj gospod. Misli, govori in dela, kar se mu zljubi. — Država sme le toliko, koliko posamezniki dovole n. pr. z volitvami itd. —
Krščanstvo pa povzdiguje krepko svoj glas, da se v temoto zmot razlega: Človek tiče Bogu, vse moči človeške (telo, razum, volja) s o Božja lastnina, človek je le oskrbnik na zemlji.
In glejte to je pravo načelo ! Človek bi bil le takrat popolnoma sam svoj in sebi namenjen, ko bi bil od sebe, ko bi bil po svojem bistvu neodvisen od druzega bitja. — Toda vsi vemo, da smo od druzih prejeli svoje življenje, naši stariši od pradedov itd. Razum nas privede slednjič
do pravega bitja, ki je neodvisno, samo od 9ebe — do Boga.
Vpraša se, je li to Bitje, od katerega smo po svoji naravi odvisni, je li dalo kitko postavo človeka zlasti njegovi prosti volji — ali ne. Če se tak zakon nahaja, dolžni smo ga priznati in se mu ukloniti. —
Vse vesoljstvo glasno pritrjuje, da je Stvarnik dal vsaki stvari, tudi najmanjši, svojo postavo. VpraSaj zvezdoznance — in ti povedo, da se zvezde, solnce in luna po natančnih zakonih sučejo. Vprašaj naravoslovce — in tudi ti pritrdč, da imajo rastline in živali svojo postavo. Vprašaj zdravnike
—	in te ponče, da celo naše telo ima v svojem razvitju in življenju zakone. Modroslovci ti celo povedd, da ima naš razum v svojem umovanju osnovna pravila. Je-Ii tedaj verjetno, da bi edino naša volja, ne imela nad seboj nobene postave?
Da, ima postavo, a ta človeka nujno ne sili, kakor druge naravne moči. Volja človeška je namreč prosta. To spričuje naša zavest: človek lahko hoče ali noče, lahko zbere to ali ono, lahko hoče dobro ali slabo. Nobena, ne notrajna ne zunanja moč ne more človeške volje h kaki stvari prisiliti.
Res volja je prosta, in vsled tega Božjo postavo lahko ali sprejme ali zavrže. —
Svojo voljo gledč nas je pa Bog razodel v naravnem zakonu, v pozitivnih zapovedih in razodeva vedno po oblasti, katero je postavil na zemlji z besedami: „ Učite vse narodelu
Krščanski delavci, iz rečenega lahko spoznate, da kdor veruje na Boga. mora tndi njegovo postavo priznati in svojo prosto voljo po nji uravnali. Kdor pa oznanjuje absolutno prostost, ta taji prav za prav pravico Božjo do nas, taji Boga. —
„0 človek, kdo si ti, da sn hočeš p r a v d a ti z B o g o m ? Ali reče posoda njemu, kateri jo je naredil: Zakaj si me tako storil?" (Sv. Pavel.)
(Konec pride.)
Občni zbor
„Kat. pol. društva v Bovcu“.
(Konec.)
V	razgovor je prišla tudi c k r. kmetijska družba v Gorici, v kateri smo Slovenci tako slabo — nič zastopani; za!6 imajo korist od nje večinoma Lahi. Siremiti treba za tem, da dobimo tudi mi Slovenci svojo zastopnike pri družbi, dokler se ne uved6 stanovske zadruge kmetovalcev, ki bodo imele po svojem sestava isto nalogo in namen.
Lahi delajo zdaj, kakor se jim ljubi. Ant. Šaler omeni, daje „Mlek. zadruga v Bovcu14 ud kmetijske družbe, a ni dobila povabilu k volitvam; istotakotudi neg. Al. Zorč, poštar v Bovcu. Pač lepe razmere!
Dobro bi bilo, ako bi naši listi pozvali slovensko ljudstvo, naj se upiše v kmet. družbo ter bi ma pri tem tudi natančno pojasnili dolžnosti in pravice udov.
Dalje so se sklenile resolucije, ki so se stavilo vže pred 2 letoma glede premembe deželnega volilnega reda. Volilni red je skrajno krivičen in sploh ne odgovarja tudi več dnhu sedanjega časa! Volilna pravica je jako omejena, kar čutijo nevolilci najbolje. Proč s privilegiji, proč s predpravicami! Kjer so dolžnosti, naj bodo tudi pravice! In vsak kmet in vsak rokodelec in vsak delavec, vsi imajo dolžnosti, vsi plačujejo davke, ako ne vsi ravno neposrednih, pa posredne — vsi dajejo tudi krvni davek državi ! Zakaj bi torej tudi ne imeli vsi volilne pravice, in ne samo nekateri, ki plačujejo gotovo svoto neposrednega davka ?! Zato se po vsej pravici povsod po svetu in tudi po Sirni Avstriji vpije dan na dan bolj po splošni volilni pravici. „V e n s splošno volilno pravico!1* ta zahteva je tndi naša!
Nujno združena s splošno volilno pravico je direktna volitev: vsak volilec naj voli naravnost poslanca in ne še le volilnega moža (ki je često figa mož). Ta način volitev je uveden pri nas na deželi pri volitvah poslanca za trge.
Volitve naj bodo nadalje tajne, li bodo gotovo viakema volilen najljabše.
Saj ni treba, da bi morali vedeti drugi, koga kdo voli!
Ne samo vse graje vreden, ampak vrb lega naravnost smešen je pa način volitev poslanca za trge. Kdor ima pravico voliti in hoče voliti, mora lezti v ta blaženi Tolmin. Pri volitvah poslancev v kmetske občine hodijo v Tolmin samo v to izvoljeni volilni možje, k tem volitvam pa volilci sami, in to iz Bovca, Kobarida. Kanala indaljno daljne Ajdovščine. Iz Bovca v Tolmin je 8 ur, iz Kanala 4 ure, iz Ajdovščine pa skoraj 15 ur ! Taka volilna pravica je skoraj bolj preprečenje volilne pravice — vo-lilcem se jemlje možnost volitve, ako nečejo žrtvovati v to dragega časa in izrednih nepotrebnih stroškov. No, Tomi, zastopniku trgov, ugaja ta naredba; on je srpo pobijal vsako pametnejšo in pravično premembo I Bomo videli, kaj poreče letos! Mi pa pravimo, in z nami gotovo tndi pretežna večina prizadetih volilcev — izvzemši Tolmince in tolminske krčmarje — da mora biti tema e n k r a t k o n e c, in da se pri drugih volitvah ne smemo sniti več v Tolminu.
Te resolucije se sprejmo in odpošljejo se deželnemu zboru.
Sklene se nadalje zopet poslati, dež. zboru peticijo za s 1 o v e n s k n-italijansko gimnazijo v Gorici. Te misli bi se pač morali poprijeti poslanci obeh narodnostij z vso vnemo!
Tajnik poroča dalje, da je društvo v zadevi 11. poštne zveze med Bovccm in T r bi že m nložilo nadaljno prošnjo na c. kr. trgovinsko ministerstvo, naj bi vozila pošta tudi po zimi, in ne namo v letni sezoni, kakor je bilo ugodeno na lansko prošnjo ; poštni voz imej tadi slovenski napis, vozni listki naj bodo tudi slovenski in na njih naj bo naznanjen čas poštnega odhoda.
Dložilo se je tudi prošnjo na c. kr. poštno ravnateljstvo radi poštnega s e 1 a v Bavšico pri Bovcu.
Konečno je bil š0 razgovor o z a-varovalnicah iu odškodovanju bednih bovških pogorelcev. Ni dosti to, da so bili ubogi pogorelci le za malo svoto zavarovani — trpeti morajo premnogi še dragi udarec ! Znana banka „S 1 a-vija“ namreč, za katero se dela toliko propagande povsod, ker je „slovan-s k a“. je ubogo ljudstvo kar odirala. Nekateri niso hoteli niti podpisati pobotnice, dragi pa raje trpč škodo, nego bi se prepirali s „Slavijou.
Zato je „K a t. p o 1. društvo v Bovca" sklenilo na obč. zboru 4. okt. sledečo resolucijo:
„Sč skrajno ogorčenostjo izjavlja dan a šn j i o b č n i zbor svoje obžalovanje, da se je banka, katera hoče veljali pred svetom za najbolj slovanski zavod, ob bovški nesreči p o k a za I a t a k o m a 1 o prijazno pogorelce mu.
Po volitvi novega odbora, ki se je spremenil le malo, se je shod zaključil. Razšli smo se s trdno voljo, da hočemo naproj delovati v vsakem oziru s podvojeno močjo in odločnostjo v prid in prospeh dobre stvari.
Razpored
ustanovnega shoda vseslovenske „Družbe treznosti", ki bo v pondeljek, 26. oktobra, v Ljubljani, v dvorani knezoškofijske palače (II. nadstropje.)
Dopoldne ob 9. uri:
I. «) Otvoritev, l>) Pozdrav in nn govor g. drž. in dež. poslanca vodja P o v š e t a.
II. Govori: 1. „Boj proti pijančevanju — apostolsko delo44, govori Jurij Trunk, župnik v Kazazah na Koroškem; 2. ^Pijančevanje in delavsko ljudstvo14, dr. Ivan Ev. Krek; 3. „Alkoholin zdravje14, dr. med. Anton Brecelj, zdravnik.
Popoldne ob 2. uri:
I. Govori: 4. „Dzroki pijančevanja in kak6 jih preprečiti-4, Ivan Štrukelj, učitelj na Robu; 5. „Popolna abstinenca14, pojas-nuje Fr. Avsec, župnik v Šentjurju pod Kumom.
II. a) Revizija pravil, b) Razni nasveti, c) Resolucije, d) Volitev odbora.
III. Nagovor premilostnega gospoda knezolkofa.
Shod bo posvečen spominu prvega velikega slovenskega bojevnika proti pi-
jančevanja, škofa-misijonarja Friderika Baraga.
Družba bo vseslovenska, ker je alkoholno vprašanje — sicer tukaj bolj, tam manj — toda splošno vendar po vsem Slovenskem akutno. Zalo nujno želimo, da bi se tega prepotrebnega in velevažnega shoda udeležilo tudi nekaj zastopnikov z Goriškega, katere s tem prav uljudno vabimo. Vse rodoljube pa, ki na shod ne bodo mogli priti, prosimo, naj se pridno ndeležujejo dela in boja, ki ga bo družba razvila po shodu.
Pripravljavni odbor.
Politični pregled.
Papežev tajnik. — „Tribuna“ poroča, da je sv. oče Pij X. imenoval monsignor Merry del Val svojim tajnikom. To imenovanje je zdaj uradno potrjeno. Lahi pa niso ž njim zadovoljni, in sicer zaradi tega ne, ker ni prvič nov papežev tajnik Italijan in drugič, ker je, kakor trdijo italijanski listi, ljubljenec kardinala Rampolla.
Deželni zbori.— V moravskem deželnem zboru je poslanec Perek stavil jako umesten nasvet, naj se določi, da otroci smejo hoditi le v take šole, katerih učni jezik razumejo. Predlog se je dal odseku. Poslanec Začek jo utemeljeval svoj predlog za spremembo volilnega reda. Predlog se je oddal odseku za volilno reformo. Poslanec dr. Hrnbar je predlagal adreso na cesarja.
Deželni zbor v Šlezijiie deželni zvezi Raiffoizenovih posojilnic dal 6000 K letne podpore,
Združenje konservativne In kr-šfonsko-socijalne stranke na Tirolskem. — Združeni konservativna in kršč. socijalna stranka bodeta odslej imeli skupen naslov: „Združena katolMko-konservativna in krščansko socijnlna stranka14 ter tudi skupen program.
Cesar Franc Jožef na AngleBkem.
—	Londonski lordmajor je dobil oficialno napoved, da pride prihodnjo spomlad avstrijski cesar na Angleško obiskat kralja Edvarda.
Belgijski kralj na Dunaju. —
V	soboto se je pripeljal na Dunaj belgijski kralj Leopold. Na kolodvoru je bil sprejet od našegn cesarja. Po, pozdravu sta se vladarja odpeljala na cesarski dvorec, kjer se je priredil belgijskemu kralju na čast slovesen obed. Po obedu sta si vladarja napivala, a napitnici nista imeli nikakega političnega mo-mena.
Grški kralj na Dunaju. — Dne
26. t. m. se pripelje, na Danaj na obisk našega cesarja grški kralj Jurij.
Kriza na Ogrskem. — Krize na Ogrskem še vedno neče biti konec. Finančni minister Lukacz, ki se je mudil to dni na Dunaju in je bil od cesarja ponovno vsprejet v avdijenci, vrnil se je zopet v Budimpešto. Njegova naloga jo baje, prepričati dosedanjo vladno stranko, da bi cesar nikakor ne odobril programa, katerega izdelnje zdnj devetorica, ako se iz njega ne izpusti ona točka, vsled katere bi imel ogrski parlament pravico določevati poveljni jezik pri ogrskih polkih. Ker pa noče devetorica v tem pogledu spremeniti svojega stališča, ki je popolnoma nasprotno onemu, katero zavzema krona, postaja upanje, da bi so ogrska kriza rešila mirnim potom, vedno manjše, vsaj laki so bili glasovi do nedelje. Sicer pa so opn?.icijonalci že sami prepričani, da ni Sn prišel čas, ko bi zamogli doBeči svoj namen. Stari Eolvos, jeden najza-griznejših opozicijonalcev, piše namreč v nekem listu, da ni nade, da bi se zdtij uresničila njih želja, ker na Balkana naj-hrže vojsko ne bo. Ako bi nastala vojska na Balkanu, in bi bila v njo zapletena tudi Avstrija, potem bi po mnenju tega slarega šovinista Madjari kmalu in prav lahko obračunali z Avstrijo. Dragi opo-zicijonalci pa pravijo, da ni izključen absolutizem, da se ga pa prav nič ne boje, ker so prepričan’, da bo še-le ta zanetil med madjarsko ljudstvo pravi vojni duh, ki bode v prav kratkem času obračunal tudi z absolutizmom.
* *
Po najnovejših vesteh je vendar-le pričakovati, da postane Lukacz minister-ski predsednik. Devetorica je namreč izdelala svoj program in je baje pripo-znala kroni pravico določevanja povelj-nega jezika. Potemtakem so Madjari odnehali, kar so seveda tndi morali storiti. Govori ae, da se v soboto novo raini-sterstvo predstavi že parlamentu.
Deakova slavnost na Ogrskem.
—	Slavnosti v spomin Deakove stoletnice so bile velikanske. Udeležil se je slavnosti kot zastopnik kraljev dvorni maršal grof Ludovik Apponyi, ki je položil v vladarjevem imenu na spominek venec z napisom: „Spominn Frana Deaka — njegov hvaležni kralju.
Dopisi.
Iz goriškega okraja. — Naša politična oblast nam je mnogokrat prava zagonetka. Pogosto ukrape v jednakih slačajih tako različno, da človek ne ve, pri čem da je. Tako se godi sosebno ozir plesov. Ko se je nedavno od neke strani prosilo, naj slavno glavarstvo z ozirom na dejanske razmere prepove od župana dovoljeni ples, ker se jo bati raznih nerednostij odgovorilo je isto, da dovoljenje in prepoved plesov spada v področje županstev. Dobro! A znanih nam je mnogo slučajev, ki dokazujejo baš nasprotno. V zadnjih letih mnogi župani niso hoteli dati dovoljenja za javen ples. Mladeniči so odšli na glavarstvo, ki jim je preko župana dovolilo ples. Ako dovoljenje plesov spada v področje županstev, menimo po svoji priprosti pameti, da tudi odrekanje dovoljenja spada v področje istih. Zakaj torej glavarstvo, kedar se tiče prepovedi plesov, noče posegati v področje županov, sega pa v njihovo področje, kedar se gre za dovoljenje plesov. Ali imr.ja mogoče tndi ti gospodje na glavarstva posebne razloge, d« se kar največ pleše? Rudi bi imeli nekoliko pojasnila.
Radovednež.
Iz kanalske doline. — Nedavno sem zapustil svojo vilo na nKluncu-4 ter se sprehajal ob deročih valovih narasle Soče. Ko grem proti Dolgi njivi, zagledam čuden prizor. Visoko nad Sočo jo napeta dvojna žica. Po žici teče vreteno, na katerem visi nekak „kasonu. V „kasonu“ pa sedi človek, ki se s pomočjo kolesa polagoma premika na drugi breg Soče. Gledal sem, boječ se, da ubogi delavce so vsaki trenutek prevrne v naraslo Sočo in izgine v nje valovih. Poizvedoval sem in zvedel, kako so prišli do tega načina prevažanja. Podjetništvo železnice je namreč po pogodbi zavezano od Solkana do Plavi zgraditi čez Sočo štiri začasne mostove, katerih vsaki je preračunjen na 8000 K. Da si pa podjetništvo prihrani te stroške, je na štirih mestih napravila barke, v katerih prevaža Ijadi čez Sočo. Kedar pa voda naraste, je prevaženje s barko nemogoča. Zato pa je podjetništvo visoko nad Sočo napelo železne žice, da v slučaju narasle vode, na vretena prevaža ljudi na desni breg Soče. Na misel mi je prišla povest o Ribničanih, ki so volu zadrgnili vrv na vrat in ga vlekli na stolp, da popase na stolpu, zraslo travo. Prav nič se ne bodem čndil, ako bodo nekega dne pričeli delavcem navezovati vrv na vrat ter jih po žici prevažati čez Sočo. Življenje delavca-trpina je ravno toliko vredno, kakor življenje vsakega druzega človek^, torej jo tudi dolžnost države skrbeti za njegovo telesno varnost. Zato upamo da bodo državni nadzorovalni organi skrbeli za to, da bode podjetništvo izpolnilo prevzete pogojo ter preskrbelo delavcem varna občila čez Sočo. Da delavci nad takim človeka nedostojnim postopanjem godrnjajo, ni nikako čudo. Nadzorovalni organi naj se torej zganejo.
Št. Vifckagora. — V „Sočr‘ od
10,	t. m. so ponaša „star pobič44: »Izvolili smo si iz svoje srede poštenega moža za župana, ki nam vodi že nad 20 let županstvo, pošteno pravično, varčno in dostojno....44 Ravno v tem grmiču tiči zajec! — Tudi v Cerknem so imeli župana, ki je vodil županstvo nad 20 let. A kam je prišlo županstvo pod njegovim vodstvom? Vprašajte Gerkljane! — Ne, ni treba vprašali, saj boste po nekoliko letih lahko sami odgovorili na to vprašanje. —
Toda g. Malevž je napreden. V čem? Naštejte zasluge, ki si jih je pridobil v 20 letih županovanja ! — In ako ni bil delaven do sedaj, ali je upanje, da bo sedaj na stara leta, ko drži županski stolec edino le radi tega, ker se boji, da bi mu novi župan začel drešiti njegovo občinsko štreno. Le poglejmo, v kakem stana so naše ceste in poti. Ako bi c. kr. žandarmarija le hotela, — bila bi že marsikedaj katera pot zaprta. Napreden pa je naš žopan. On uči mladino brati
—	pohujšljive liste; učijo posvečevati
nedeljo in praznike — h plesi, ki se nriGiio litkoj po doseli maši in trajajo do druzega jutra, ker mu vso to nese. —
On jo tudi pošlon. — Vslod svoje poštenosti ni poved il na dan volitve jupana, da so voljeni podžupani v sorodstvu, v prvem in drugem kolenu. Pri lem, kar smo pisali o »poštenem11 go-spodarstvn g. Matevža v občinskih rečeh in pri mlekarnici, vztrajamo nevstrašno. Kakor smo ga že enkrat klicali na korajžo, kličemo ga sedaj zopet! Tako je zviti »gospodič" v »Soči11 I
Da je varčen, to je spložno znano saj priča to že uniforma, v kateri se predstavlja gosposki: to pričajo razpadajoča občinska poslopja in vse ceste, poti, konjiki, vodovovi in policijski red. 0 izobrazbi pa je bolje, da širni svet ničosar no izve, ker bi so mu gabila.. ..
Če tudi smo klerikalci, „zeleni od jezo“, vendar sc dr*nomo pričakovati tudi od župana in podžupanov, da bodo znali reagirati na ..grenke kapljico v »Prim listu11 z umnim gospodarstvom.
Na konca še nekaj. Na kvaterno nedeljo mej deseto mažo jo z:i2gu|u hudobna roka senik poln sena posestnika na Dabni Jakobu Pirih. Naprednjaki govore, da je to kazen božja, seveda — ker je Jakob Pirih neomahljiv naš mož. Orožniki na Slapu so najbrže predaleč
da bi mogli kaj izvedeti o tem.-----
Brat tolovajskega glasila iz farovžev.
Novice.
Našim i>. n. g. gospodom naročnikom. — 10. mesec tekočega leta se bliža h koncu. Z ozirom na to, prosimo naše p. n. gg. naročnike, naj blagovole poravnati naročnino. Nekateri so še celo za leto 1902. na dolgu. Uprava ima tudi svoje dolžnosti, nadejamo se torej, da bodo gg. naročviki storili čim preje svojo dolžnost, ter prihranili naši upravi velike sitnosti, katere ji prizadeva izterjavanje naročnino.
Imenovanja In premeščenja. — Okrajnim sodnikom v Bovca je imenovan sodni pristav g. Viktor Devetak; sodni pristav g. dr. Karol S n i d e r, dosedaj sodni pristav v Ajdovščini, je premeščen v Gorico , sodnim priatavom v Ajdovščini je'imenovan avsknltant g. dr. Henrik Thoman, a sodnim pristavom v Podgradu avskultant g. Anton B o n n e; deželnosodni tajnik g. M u s i n a, ki je opravljal do sedaj službo preiskovalnega sodnika, bavil se bode odslej * zapuščinskimi zadevami.
Smrtna kosa. — V Kozjem na Štajerskem je umrla dne 15. t. m. gospa Antonija Hafner, rojena Fehr, soproga vpokojenega ravnatelja na ta-kajšnjem ženskem izobraževališču, g. Franceta Hafnerja. — V ponedeljek umrl je nagle smrti amirovljeni profesor g. Ivan Trojanschek, stanujoč v ulici Dreossi. Po zajutreku podal se je na verando, kjer mu je koj postalo slabo. Padel je s stolice in ostal mrtev pri ti priliki. Zadela ga je kap.
Imenovanja na deželnem hipotečnem zavodu. — Iz „Gazzettino Po-polare" smo izvedeli, da so se te dni izvršila imenovanja uradnikov na deželnem hipotečnem zavodu, in sicer so bili imenovani, kakor piše »Gazzetlino", za računarja neki M r a c h, ki se nahaja zdaj pri istrskem hipotečnem zavodu, za blagajnika noki Conte Del M e s t r i, ki je bil do sedaj višji poštni oficijal, za kancelista je bil imenovan deželni uradnik Kaučič, za računarskega asistenta Cazzafura in za uradnega slugo neki Klančič iz Podgore. — Potem takem je oni, ki bo stal prvi pri vratih, namreč aradni sluga, vendarle Slovenec. Pa naj še kdo trdi, da nas nima rad naš deželni glaver dr. Pajer ?
Darovi. — Uprava „Prim. Lista" je prejela 20 K, katere je daroval veleč, g. Josip Primšar, župnik v Podmelcu in sicer 10 K za „Alojzijevišče“ in 10 K za „Šolski Dom“.
Za „Alojzijevišče“: Preč. g. Ed. Štrekelj 10 K, preč. g. Val. Pirec 5 K, „tržaški romarji11 8 K.
Bog plati 1
Za slovensko sirotlšče oziroma za »Kat. društvo deteljubovu 30 darovali: P. n. Magdalena Drašček 1 K, Martin Trušnovec 20 v, Franc Novič 60 v.
Javni \judski shod v Neblem na Križadi, na katerem se bo razpravljalo o narodnem gospodarstvu in osobito o narodnem šolstva z ozirom na prežalostne
briške razmere, sklicuje de/.olni p<r\ Ant. Jakončič za dno 25. oktobra 1903. ob 4. uri popoldne.
Trikrat odlikovana svečarna g. Jerneja Kopača v (Jorici, — Opozarjamo č. duhovščino in drugo slavno občinstvo na oglas g. Jerneja Kopača na zadnji Btrani. Njegova tvrdka jo dobila ob zadnji italijanski razstavi (v Vidmu prvo odlikovanje, katero jo že tretje, od kar obstoja. To je gotova redka čast, ki je zadela g. Kopača. Ob tej priliki toplo priporočamo njegove izdelke kot najboljše v tej stroki.
Lov na slovenske otroke. — Naši ljubeznjivi sosedje začeli so zopet pošiljati po mostu in po mostni okolici svojo lovske pse, ki naj bi naganjali slovenske otroke v italijanske šole. Te dni jo hodil namreč neki človek okoli slovenskih starišov ter jih jako nasilno nagovarjal, naj bi pošiljali svoje otroke rajo v italijanske mestne šole nego pa v »Šolski Dom". Pravil jim je, da so otroci v italijanskih šolah veliko več nauče nego pa v »Šolskem Domu", dalje da dobe otroci v italijanskih mestnih šolah zastonj obleko in vsa potrebna učila. Priporočamo slovenskim starišem, da vsprejmejo take ljadi, ko se jim približajo, kakor se tiče, to je, da jih poženo od sebe na tak način, da se ne bodo nikdar več upali k njim. Slovenski otroci nauče se več v italijanskih mestnih šolah neg., v domačih, pravijo taki slepiči. Da, da, nauče se več, ali česar se nauče? Preklinjati in zaničevati svoje stariše ter jih pitati a »ščavi" in drugimi psovkami. Taki otroci postanejo navadno največje barabe. In naši ljubeznjivi laški sosedje baš to žele, da bi slovenski otroci poslali barabe, da bi se ničesar ne naučili in ker bi ničesar ne znali, bi tudi nič ne postali. Toraj še jedenkrat priporočamo slovenskim Btarišem, da pošteno pokade nesramnim laškim zapeljivcem, ki bi hoteli njih otroke pripraviti na slabo pot
Dosleden v nedoslednosti. — Dasi tndi nam preseda polemika s takim človekom kakor je A. Gabršček, moramo vendar nekoliko odgovoriti na njegovo predrzno klobasanje o »Krojaški zadrugi" v predzadnji »Soči".
Najprej pribijemo dve Gabrščekovi laži, kateri vsakdo lahko z roko potiplje. On piše, da sta klerikalni glasili sami jasno in glasno povedali, da so klerikalni matadorji zato kričali o slabem stanju »Krojaške zadruge", da bi se bili iznebili bivšega naprednega poslovodje. Dalje pravi, dasta morala klerikalna lista sama priznati, da so tvorili naprednjaki ogromno večino odjemalcev „Kroj. zadruge".
Predrznega farbarja pozivamo, naj dokaže svojo trditev s citati.
Nadaljujmo I
26. avgusta je pisal Gabršček: „Kle-rikalci so spravili »Krojaško zadrugo na boben. Prišel je polo m".
V	predzadnji „Soči" pa piše isti Gabršček: »Centralna posojilnica" bo kriva, ako nastane v »Krojaški zadrugi" res — polom. Ako bo sledil p o 1 o m, bo temu kriva klerikalna objestnost".
S tem prizna, daje 26. avgusta lagal o polomu „Krojaške zadruge".
12.	septembra je farbal: »Krojaška zadruga" je trpela na kreditu tako, da za njo ni več pomoči". V prodzad-nji „Soči" pa piše o „Kroj. zadrugi": »R e š i t e v j e še mogoča..."
26. avgusta je celo trdil, da so zadružniki že prišli ob svoje novce.
Zdaj pa govori le o »morebitnem nevspehu" „Krojaške zadruge" in piše, da bi „Krojaška zadruga" le utegnila pasti".
Po izključenju iz „Krojaške zadr." je pisal: „Kak dobiček ima od tega „Kr. z." Saj Gabršček radi tega ne neha vihteti „mesarskega noža" v »Soči" in „Primorcu". Veliko število Gabrščekovih prijateljev in somišljenikov zdaj pa prav gotovo ne pojde več v to botego".
Tako je odganjal Gabršček odjemalce od »Krojaške zadruga" in bojkotiral slovensko trgovino.
Zdaj pa piše hinavsko-potuhnjeno, d a n e ž e 1 i »Krojaški zadrugi", da bi šla njena trgovina rakovo pot, zdaj se drzne trditi, da je „Krojaško zadrugo" podpiral posredno in neposredno z naročili še celo po — izključenju.
Tako piše zdaj človek, ki je že bil napravil vlogo na sodnijo, v kateri je zahteval otvoritev konknrza »Krojaške zadruge", ki je 18. julija v »Soči" obžaloval, da ni provsročil konkurz že me-
seca januvarja, ki jo skratka sloril vso, da bi bil spravil zadrugo na boben.
Vprašamo: Zakaj si Gabršček glede zadruge tako grozno nasprotuje, zakaj so s svojo nedoslednostjo tako smeši?
Odgovor jo lahek.
Vsled njegove mahinacije proti zadrugi, vso šunlanje njenih upnikov, vse njegove ovadbe na okrožno sodnijo in državno pravdništvo niso imele zanj za-željenega vspeha. Uničiti je hotel »Kro-jaško zadrugo" in „Centralno posojilnico", spraviti je hotel celo vrsto goriških Slovencev v kazensko preiskavo, a dosegel ni ničesar. S svojim herostratskim počenjanjem proti slovenski trgovini in slovenskemu denarnemu zavodu je vzbudil le stud in skrajno ogorčenje v celi deželi in sicer tudi pri razsodnem delu svojih somišljenikov. Da bi vsaj deloma potolažil nevoljo somišljenikov, se je začel s tako nedoslednim klobasanjem o »Krojaški zadrugi" smešiti; začel se je hliniti prijatelja in podpiratelja »Krojaške zadruge" — ker se bliža čas, ko bo treba iskati za „Sočo“ in »Primorca" — naročnikov.
Poštne reči. — Vsled vpokojenja poštnega upravitelje, g. Augschellerja, ostalo je prazno mesto načelnika goriških poštnih uradov. Ker nekateri menijo, da bi znal priti na to mesto naš rojak g. Franc Furlani, sedaj višji poštni kontrolor v Carigradu, zagnali so laški židovski listi hud krik med svet, češ, da na mesto višjega poštnega upravitelja v Gorici nikakor ne sme priti — Slovenec. Seve, da je tako upitje neumno in da se nanje na pristojnem mestu nikakor ne smejo ozirati, ker ima pravico do tega mesta vsak poštni uradnik, ki je za tako mesto kvalificiran. Kdor bi pa hotel biti v ti službi v Gorici popolnoma na svojem mestu, ta mora poznati popolnoma poleg drugih jezikov tudi slovenski jezik. Kdor tega ne pozna, ta ni zmožen za imenovano službo, in takega na pristojnem mestu tudi imenovati ne smejo, ako jim je ležeče na tem, da se izroči uprava gori-ške pošte možu, ki bode svoji nalogi popolnoma kos. To je torej stališče, katero mora zastopati vsak pameten človek in katero morajo zastopati tudi oni krogi, katerim je izročeno imenovanje bodočega višjega poštnega upravitelja v Gorici. .Ker vedo naši nasprotniki, da je g. Furlani tak človek, ki spaja, v sebi vse zgoraj omenjene lastnosti, in bi utegnil torej tudi v resnici biti imenovan, začeli so ga nesramno napadati ter mu očitati take reči, katerih on nikdar ni zakrivil. Imenujejo ga namreč slovenskega agitatorja, dočim je prav dobro znano, da to gosp. Furlani ni in ni tudi nikdar bil, ker se ni g. Farlani s politiko sploh nikdar bavil in je le vedno kot poštni uradnik vestno izpolnoval svoje uradne dolžnosti. Zato bi pa bilo res prežalostno in objednem značilno za naše razmere, ako bi se na pristojnem mestu ozirali na kričanje italijanskih ir-redentovskih listov, katerim je vse drugo poprej mar, nego pa redno uradovanje c. kr. avstrijskih uradov.
Javni shod socialistov v Št. Andrežu — izjalovljen. — Iz Št. An-dreža. nam pišejo: Za v nedeljo po-polndne je bil sklican javni shod so-cijalistov v Št. Andrežu in sicer na dvorišču v krčmi za cerkvijo. Že naprej se je vedelo, da shoda ne bo, ker naši ljudje ne potrebujejo tiste neslane hrane, s katero socijalisti pitajo naše ubogo delavstvo. Govoriti je imel znani Linhart iz Ljubljane, bivši liberalec, sedanji so-cijalist in sourednik »Rdeč. Praporja" in bodoči — ako bo tako kazalo — ma-kar celo klerikalec. Ob določeni uri so se toraj zbrali na shodu naši in socijalisti. Naši so zahtevali, da se mora voliti predsednik, kar se je tudi zgodilo. Pri konštatiranju večine pa je nastala taka zmešnjava, da se je shod razbil. Naši so vpili da imajo oni večino, socijalisti pa da oni. Sicer moram priznati, da ako bi se natančno štelo, bi imeli naši večino. Do govora torej ni prišlo, ker so naši videč, da se je konštatiral njih predsednik, začeli vpiti in obsipati socijaliste z marsikaterimi rezkimi a resničnimi besedami. Na dvorišču se je tudi postavila rdeča zastava, kar je seveda naše izzivalo in zahtevali so, da se mora ista odstraniti, kar se je moralo tudi zgoditi, ker naš g. župan ni hotel jamčiti za mir, v kar je pritrdil tudi vladni komis-r g. Poliey. To je socijaliste globoko v dušo zbodlo. — Videč potem, da ne morejo priti do besede, do katere jim niso naši dopaščali, so se zatekli k § 2. in imeli v
nokem zaprtem prostoru njih shodek. Kaj jo Linhart lam natvezal delavcom-zapeiiancnm, to nas ne briga. Mod lom, ko so imeli socijalisti shodek pri zaprtih vratih, so naši prepevali na dvorišču narodne pesmi, kar jo seveda socijaliste silno peklo. Konstalirati pa moramo, da socijalistov v naši občini ni, razven 3 ali 4. kateri so zbobnali skupaj še nekatere druge delavce, kateri niti pojma nimajo o socijalizmu, pravimo še nekatere druge nezavedno delavce, kateri niti vedeli niso, za kaj Be gre. Na shodu je bilo še precej socijalistov iz Mirna in Podgore, na katere je Linhart računal, in kateri bi aplavdirali vsem njegovim neslanostim. — Sliši se, da namerava v kratkem spet priti k nam. Le naj pride, a povemo mu že naprej, da javnega socialističnega shoda v Št. Andrežu ne bo, ker mi ne potrebujemo njih frazarskega evangelija. Parola v Št. Andrežu je ta : Javnega shoda socijalistov nočemo imeti!
Iz Dolenje Branice nam pišejo: »Primorski List" posnel je po italijanskem listu »Gorriere" znano vest o plesu nekaterih naših fantov v hlevu. Omenjena vest pa ni bila po vsem resnična. Ni res namreč, da bi bili vsi fantje pijani, kakor ni tndi res, da bi bile pijane vse plesalke. Res pa je, da so bili le nekateri fantje pijani in da ga je imela od plesalk morebiti samo jedna nekoliko preveč. To seveda ni lepo in je obžalovanja vredno. Ali metati vse v jeden koš, to tudi ne gre, ker je pri nas mnogo fantov in deklet pametnih, ki 6e niso tndi udeležili opisanega sramotilnega čina, ki se je žal prigodil pri nas. Nikakor pa nočemo tajiti, da se ne nahaja v naši vasi tndi mnogo ljulike, kar jako obžalujemo. Kar se pa tiče Jakoba Dražiča, zlomili so mu nogo, ne pa rebro.	Domačini.
Na Lokvah se je dne 17. oktobra zvečer med grozno burjo prikazal prvi sneg: nekoliko prezgodaj je prišel, sicer pa bo tak, kakor lani.
V	baški dolini (v Klavžah) sta napadla dva malopridneža čepovanskega trgovca A. P. — Trgovec je sunil jednega, da se je zvrnil na drazega, potem pa je zbežal in srečno ušel. — Ni dobro, da v sedanjem času kdo hodi sam in celč po noči ob novi železnici I
Ali so tudi koitfi „klerikalni“ ?
—	Nekje na Goriškem — bilo je 12. okt. 1903. — sta se pripeljala hnd »klerikalec" in njegov voznik pred krčmo, kjer radi plešejo. Voznik dft konjema jest ovsa ter ju pusti v varnem kotu na dvorišču; nat6 pa stopita voznik in oni »klerikalec" v gostilno, da bi se pokrepčala. Komaj je voznik snel klobuk, da bi po »nazadnjaški" šegi gologlav zavžil malo kosilce, začuje se na dvorišču ropot — en pogled: — konja sta pustila oves, obrnila voz ter divje zdirjala po cesti, od koder sta prišla... Voznik seveda za njima — hudi »klerikalec" pa si je mislil: čudno to, pa niso že konji takd »klerikalni", da nočejo stati pred »napredno" krčmo?!
Vabilo k otvoritvi »Gospodarskega doma" »Kmetijskega društva" v Cerknem, katera bode dne 25. okt. 1903. Vspored:
1. Na predvečer vsprejem gostov in sestanek v prostorih »Narodne čitalnice" ;
2. Naslednji dan 25. oktobra bode po sv. maši, katera bo ob 10. uri, blagoslovljenje in otvoritev »Gospodarskega doma", z slavnostnim govorom; 3. Po otvoritvi ogledovanje pro&torov, mlekarniških naprav in poskus parnih strojev; 4. Ob 1. uri popoludne banket v gostilni A. Kobal. (Kdor se želi udeležiti banketa, naj to naznani do 22. t. m. odboru »Narodne čitalnice".) Ob 3. uri popoludne prične se veselica, katero priredi »Narodna či-talnica“: s sledečim vsporedom: 1. Govor;
2. I. Laharnar: »Pri zibeli", mešan zbor;
3. D. Jenko: »Na tujih tleh", dvospev. (»Novi akordi" 1.1.); 4. J. Aljaž: »Triglav11, možki zbor; 5. I. Volč: »Morilec", deklamacija; 6. F. Gerbič: »Gondolirjeva pesem“, čveteroglasni ženski zbor (»Novi akordi" 1.1.); 7. »Slovenske narodne pesmi11, har-monizoval in za koncert priredil M. Hubah:
a) »Sem slovenska deklica", mešan zbor;
b) »Škrjanček11, mešan zbor; c) »Pritrkan ples", mešan zbor; 8. Dr. Vošnjak: »Svoji k svojim", vesoloiga v enem dejanju; 9. Šaljivo srečkanje; 10. Prosta zabava. — Med posameznimi točkami in pri prosti zabavi udarja tamburaški zbor. — Vstopnina za člane „Nar. čitalnice11 20 vin., za nečlane 40 vin. Sedeži 60 vin. — K obilni udeležbi uljudno vabi
Izjava.
Kor mislijo Sr* vfiilnn ljudje, da po-lujo UViss y.n mo po deželi, naznanjam ponovno, (lil ni omenjeni žo 8 monecev v nikaki zvezi z mano. Oni pa, ki Se 7 mi raj popraštijojo pri meni po slikali, knlere je Imjo žo pred f> meseci v hribih napravil, naj se blagovolijo na \Ve:B-»:i obračati in ne na moj atelje.
Anton Jerkič,
odlikovani fotograf.
Ivan J3reje
črevljarski mojster v Otaležu h. št. 95, p. Idrija, sprejme dobrega črevljarskega pomočnika in učenca 14—16 let starega.
V najem se odda
na Dobrovem pekarna s tremi prostori od 11. novembra tega leta naprej. Oglasiti se je pri Josipu Simčiču v Dobrovem 11, p. Biljana.
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUŠIČ,
krojač, ulica Giusuppe Verdi št. 33
Priporoča so sl. občin-stvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. —
Ima bogato zalogo blaga vsako vrsto in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže jesensko in zimsko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj.
Cene prav solidne!
in slav. občinstvu sploh so priporoča v obisk
(
v Gorici na Travniku (Piazza grande) tik cerkve sv. Ignacija.
V zakup
dražbenim potom
odda so 1. listopada o poludne cerkvena gospodarska hiša v
Levpi na Kanalskem, za tri leta, katera doba se lahko podaljša. Hiša je pripravna za obrtnijo, posebno za pekarijo ali prodajalnico. Šolska soba e od zakupa za sedaj izvzeta. — Xatanjčnejši pogoji se zvedo pri podpisanem.
Duh ovni urad sv. Stefana
v Levpi.
Teodor Slabanja, jrf
jh	srebra r,
|| v Gorici, ulica Moreli 12	1	'
U priporoča prečast. duhovSčini ki izdelovanje cerkvenih posod orodja. Pripravo cerkvenega o-Jlj rodja olajšuje revnim cerkvam ^ s tem, da daje tudi na obroke M| |j Obroke si pa preč. p. n gospod If. ba naročevalec sam lahko določi, id
Lekarna
Pravo In edino žel kapljico ;
8 znamko sv. Antona Pado-
vanskoga.	"J	j
Zdravilna moč H teh kapljic je no-prekosljiva. — To W kapljice uredijo <f| redno prebav- 4 j Ijanje, čo so jih C. dvakrat na dan , po jodno žličico r (Vnrslvrna znamka) popjjft, _ Okre.pt «|
helodcc, stor6, da agine v 4| kratkem času omotica in £/-v> tna hbiost (mrtvost). Te kap-Ijico tudi storč, da človek rajejt.
Cena steklenici 60 vin. .4)
Prodajajo sc v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CK1STOFOIJETTI
v Gorici.
....	.	_	.	  JjT'
Proda se motor
za štiri konjske moči = na parno silo =
v prav dobrem stanu.
Cena je prav nizka. — Kjč, pove upravništvo.
j-J Pozor! Pozor! C*
^	C'!
Na prodaj je belo in črno briško, vipavsko, furiausko in istrijansko vino. Odpošilja se na vse kraje v sodčkih od 56 litrov naprej. Postrežba je točna, cene zmerne.
Se priporoča s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via del Ponte Isonzo hšt.
6.
Gorica.
m
m
Nr* Gorica, * |||< Gosposka ulica š. 7,
m\ lil IP
priporoča
svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadnje novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajčolane, olčnike, dežnike, trakove, pasove, predpasnike, vse potrebščine za šivilje. Zaloga najboljšega perila za gospode in gospe. Zaloga raznovrstnih trakov itd.
Filftti®#!!®*
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lastni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah.
m. M.. .._1 A Ir.ai niftia^on
Odikovana trikrat se srebrno svetinjo in z eno častno diplomo.
on
co
Zajamčeno pristne
eebelno-voščene sveče
kilogram po 4 K 90 v
Priporočam prečastitim cerkvenim oskrbništ-votn ter p. n. slavnemu občinstvu: sveče in lorčo za stransko razsvetljavo cerkva in pogrebe po zelo nizki ceni. Imam v zalogi kadilo, stenje, slekla, večno luč, med najboljši; vrste in tudi čehelni pitanec.
J. Kopač,
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7.
CX3
m
CTD
cr-D<
ero
Odlikovana tiral se srebrno svetinjo in z eno častno diplomo.
BlIlSiBISIBIBIBIBIBIBlfl
Anton Pucelj
-----  brivec_______
priporoča svoji dve brivnici
na Travniku 21,
m
na Stolnem Trgu 2.
Postrežba točna.----
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljndneje.
A,
Služba podružnega zdravnika
je razpisana v javni bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, z letno plačo 1000 K, z brezplačno hrano I. razreda, z brezplačnim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Prositelj za imenovano službo mora biti doktor splošnega zdravniškega znanja, samskega stanu in vešč laškega in slovenskega jezika.
Prošnja naj se vloži na prednika samostana usmiljenih bratov v Dorici do 1. novembra tega leta, s pridjanim zdravniškim diplomom, krstnim listom ali domovnico in ako mogoče s spričevalom dosedanjega delovanja.
lis
Posnemanja vreden
je odločen nastop skrbnih gospodinj: one zahtevajo le
Ilirske testenine
in si ne puste vsiliti drugih. Te testenine izdeluje le: Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici.