Mr Natisov 15.000. za. 51+ na-•ad„ Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/> strani 32 K, ", strani 16 K, >/» strani 8 K, >/„ strani 4 K, '/„ strani 2 K, •/„ strani 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upiavni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo nnjda'jc do pondcljka pred izdajo dotične številke vposlati. Štev. 24. I V Ptuju v nedeljo dne 25. novembra 1906. YII. letnik „Stajerc" — tednik! Sklenili smo, izdajati z novim letom naš list vsak teden enkrat. Od vseh strani smo dobivali nasvete in prošnje, naj se predrngači 14 dnevni „Štajerc" v tedenskega! Tndi sami uvidevamo, da je tedenski list živa potreba! Kajti naši čitatelji hočejo vsako nedeljo svoj list citati in gradiva se pač toliko nabere, da bi lahko i dnevnik napolnili. Vsak teden bodemo tedaj izhajali, vsak teden bodemo nudili kmeta in delavca ter obrtnika koristno berilo, — vsak teden bodemo Sli neustrašeno v boj za ljudsko srečo in proti ljudskim zatiralcem! Naš list ostane, kar je bil: glasilo napredne misli, zagovornik ljudskih pravic in bič za svetohlinske, hinavske pijavke naroda ... Omenimo glede naročnikov še to-le: Kdor ima naročnino v naprej plačano ali kdor jo plača v naprej VBaj do novega leta, dobival bode i tedenski list, brez da bi moral kaj doplačati. Nam se no gre za koris!, temveč za misel. Uredništvo in upravništvo bode storilo svojo dolžnost. Naj jo store i naročniki! Farško-prvaški listi vas hočejo poneumiti, da se vam potem lažje kožo čez ušesa potegne! Naročajte in širite tedaj list, ki vam ničesar ne obljubuje, ki vam pa resnico v obraz pove! Torej, vsi na delo! Uredništvo in upravništvo. Obsojeni! tuji 58 „Umiti si moram roke, ker sem si jih umazal s tem nečednim delom . . ." Poni. Šuklje. Ne obsojamo nikogar! Povedati hočemo le suha dejstva, ki se ne dajo več izbrisati. Kajti s tem, da povemo ta suha dejstva, storimo svojo dolžnost. 12. november 1906 je bil pravi sodni dan za trojico prvaško klerikalnih voditeljev: Ploj, Šuklje in Šusteršič. Mi ne pobijamo osebe, temveč zistem, misel, politiko. Ali v tem slučaju se ne more ločiti osebe od zistema. In zato izražamo že naprej svoje globoko sočutje slovenskemu ljudstvu, ki se mora pustiti na sramotni oder postavljati zaradi svojih poslancev. „Voditelji" so ti gospodje. Ali „voditelj" bodi Čist značaj, poštenjak, svoboden mož, ki nima niti sled madeža, — voditelj imej čiste roke in čisto vest . . . Tudi Judaž Iškarjot je bil voditelj prvih kristjanov in vendar je Boga in kristjane izdal. Danes sodimo Judaža . . . Ali k stvari! V omenjeni seji državnega zbora je dobil besedo poslanec S t e i n. Njegov govor je bil grozovita obtožba voditejjev prvaš-kega klerikalizma. Stein je povedal stvari, katere kličejo Ploja, Šušteršiča in Sukljeta pred porotnike! čisto na kratko povedano: Stein je trdil, da je hofrat Ploj izvršil zločin po § 128, to se pravi, da je posilil nedoletno deklico, — da je hofrat Šuklje podplačan od vlade in si je pustil zidati grad Kamen na državne troške, — da je končno dr. Šusteršič pustil falsificirati bilance ... To niso naše iz-mislotine; to je vsej avstrijski javnosti avstrijski državni poslanec povedal! Poslanec Stein je dejal: „Ples za volilno pravico je pričel poslanec Šusteršič. Ta Šusteršič, ki je bil 1. maja 1901 od cele zbornice sojen, je pred nekaj meseci podrejene uradnike nagovarjal, naj napravijo napačne bilance. Isti Šusteršič je pred par tedni od vlade 20.000 K dobil . . ." Glede" te zadeve omenimo, da je resnično uradnik gospodarske- organizacije na Kranjskem izjavil in potrdil, da ga je-Su3terŠič k goljufiji nagovarjal. Ziaj je ta uradnik mrtev in klerikalci pljajejo na njegov grob ... O Šakljetu je poslanec Stein izjavil, da je menjal iz dobič-kaželnosti svoje prepričanje. Kajti šel. 1900 je bil hud liberalec, ki je imenoval Šušteršiča sleparja, zdaj pa sedi poleg tega sleparja kot najboljši prijatelj. Nadalje je rekel poslanec Stein: ,,Zakaj ste šli v penzijon, gospod Šuklje, ako ste stali še v najlepši starosti? Zakaj ste dobili 1000 K več penzije Kot drugi? Zato ker sle na državne stroške pustili prenoviti vaš grad Kamen..." O tretjem članu te lepe drnžbice, o hofratu Ploju, vsemogočnemu našemu prijatelju, je dejal Stein sledeče: „Tretji v zvezi iz tabora klerikalnih prvakov je holrat Ploj; le-ta potrebuje posebno vladinega varstva, ker je zagrešil zločin po § 128 kazenskega zakona, namreč posilstvo. .lustični minister in državni pravdnik bodeta vedela, kaj je njuna dolžnost, da se ne obvaruje človek, ki se je zagrešil nad mladoletnim otrokom, samo zato, ker je hofrat... Čakam le na trenotek, ko pusti hofrat Ploj svojo slnžbo; ako tega ne stori, sem pripravljen, da doprinesem Se veliko ojstrejši material..." Tako Stein. Mi ne sodimo, ali celo ljudstvo zahteva, da se očistije napadeni poslanci madeža zločinov, katerega jim je pritisnil Stein na čelo. Do danes pa niso ovrgli ti gospodi niti pičice Steinovih trditev. Šusteršič pljuje le na mrtvega uradnika, Šuklje taji, da je bil' penzijoniran iz milosti, Ploj pa molči sploh... Na dan z dokazi, da Stein ni imel prav! Ali zdi se nam, gospodje, da so vaša pota temna in da je vaša vest težka ... Tako so bili sojeni tisti možje, ki zastopajo baje slov. narod! Prvaški listi molče. Ali z molkom ne zadušijo obtožbe. Dokler se napadeni prvaški poslanci ne operejo in to popolnoma, tako da ne ostane niti prah očitanja, — toliko časa nimajo pravice, da se puste videti v družbi poštenih mež. Ali — ali!!! Toliko za danes. Ko se je spri hofrat Šuklje 1. 1900 z dr. Šušteršičem, je dejal: .Umiti si moram roke, ker sem se pečal s to zadevo." Danes si morajo prvaški poslanci i dušo in vest umiti. .. Politični pregled. Državni zbor se peča zdaj z rešitvijo načrta o splošni in ednaki volilni pravic'. Ta zakon bode skoraj gotovo po predlogu volilnega odseka sprejet, ako ravno se trudijo nasprotniki volilne pravice še zdaj, da bi to preprečili. Prišlo je v raznih sejah že do burnih prizorov. Zbornica bode rešila po volilni preosnovi še par gospodarskih načrtov. V prvi vrsti se reši zakon o ustanovitvi osrednje zadružne blagajne, o ponovitvi pogodbe z Lloydom, o ureditvi dalmatinske mornarice itd. Tudi zahteva vlada še pro-vizorni biže (proračun) do septembra 1907. Poslanci bi pa tudi radi zakon o lokalnih železnicah rešili. Splošna in ednaka volilna pravica. V sledečem objavljamo zanimive točke, v kolikor so že sprejete: V novo državno zbornico pride 516 poslancev, i. s.: iz Češke 130, iz Dalmacije 11, iz Galicje 106, iz Nižjeavstrijske 64, iz Zg. Avstrijske .22, iz Šalcburga 7, iz Štajerske 30, iz Koroške 10, iz Kranjske 12, iz Bukovine 14, iz Moravske 49, iz Šlezije 15, iz Tirolske 25, iz Vorarlberga 4, iz Istrije 6, iz Goriške 6 in iz Trsta 5. — Volilno pravico ima vsaka oseba moškega spola, ki je 24 let stara, avstrijski državljan, ki ni izključen od volilne pravice in biva v dotičnem krajuvssj že eno leto. — Voli se lahko vsacega 30 letnega volilca. — Drug zakonski načrt je volilni red, o katerem govorimo ;heje. Kancelparagraf — odklonjen. Opetovano že smo omenili krivico, ki tiči v tem, da sme slab duhoven izrabljati lečo in spovednico v svoje namene. Mi ne zahtevamo, da bi stal pri vsaki pridigi policaj v cerkvi. Ali popolnoma opravičeno bi bilo, ako se kaznuje duhovna, ki razlaga na prižnici umazano politiko ali psuje in obrekuje poštenjake. Iz tega stališča so predlagali nekateri poslanci, naj se sprejme t. zv. , kancelparagraf, kakor ga imajo že v nekaterih državah. Predlog je določil: Duhoven, ki zlorablja svojo cerkveno oblast, naj se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 3 mesecev ali z globo od 50 do 1000 kron. Ta predlog je bil odklonjen. Tako bodo Brneli i vnaprej zbesneli farji izlivati svoj strup rsz prižnice, katera je določena za razlaganje božje besede ... Oderuštvo z davki. Vsi sloji, ki žive od dela svojih rok, se pritožujejo čez neznosne davke. Ako se pomisli, da je izkazal letošnji proračun 53 miljonov preostanka, postane ta pritožba še bolj opravičena. Davčne izpovedbe se dviga na grozen način in proti temu ne pomagajo niti najvesinejša naznanila; k večjem bogati prelati in kapitalisti so v tem ozira prosti. V gotovih občinah sledi eksekutivni tir-jatvi takoj rubež. Preje se je vendar čakalo, da so ljudje vsaj z velikim naporom denar skupaj spravili; zdaj pa ne poznajo nikakoršnih obzi-rov. Kmet, obrtnik morajo plačati, kadar se davčni oblasti ravno poljubi. Zakoni o davkih so v Avstriji naravnost škandalozni. In k tema pride šo slabi čas. Cane življenskib potrebščin rastejo neznosno, brez da bi imeli kmetje od tega dobiček. Mali obrtniki so na robu prepada, ker konkurira z njimi fabrika in konzumno društvo. Vse toži in joka. Ali država se ozira ravno tako malo na troške in davke posameznikov kakor na splošno gospodarsko stanje. In zakaj vse to? Samo zato, da se ohrani gospodarsko skupnost z Ogri, da dobe Madžari i naprej letno 100 miljonov za lastne in skupne Ali res? Poroča se, da hoče vlada zakonito urediti, da se podpira družine pod orožje poklicanih rezervistov. Pač skrajni čas bi bi), da se to enkrat nredi. Deželnozborske volitve na Moravskem so se vršile pred kratkem v znamenju' hudega boja. V čeških okrajih so bili voljeni 3 klerikalci in 2 socialista, v nemških 2 naprednjaka in 1 bo-sialist. Več ožjih volitev je treba. Volitev V Budvajsu na Češkem se je vršila v znamenju strastnega boja med Nemci in Cehi. Volilci so povzročili velike nemire, tako da je moralo večkrat vojaštvo nastopiti. Končno so zmagali v 3 razredu češki kandidati z 99 glasovi večine. Nemci so vložili priziv, kajti Cehi so hudo sleparili. V 2. razredu so zmagali nemški kandidati. Kronika. Železniški minister je dovolil, da opravljavljajo žene čuvajev po dnevi službo. — V hrvaškem saboru je prišlo ob otvoritvi do hudih spopadov. Socialisti so raz galerije listke metali, v katerih zahtevajo volilno pravico. — Srbija je izvažala doslej letno 140.000 prašičev. Odkar so ji avstrijske meje zaprte, obrnila se je do Francoske in napravila pogodbo, da preskrbi 1 fiO 000 prasičov. Srbski prašiči romajo v pariške želodce. — Srbija je najela v Genfu posojilo za 95 miljonov frankov. — Pri občinskih volitvah v Gradcu so zmagali eociab'sti z 200 glasovi večine. Zanimivo je, da se tega prvaška „Domovina" veseli. — ..Prijatelj" Italijan. Italijanska vojna uprava si je postavila veliko nalogo, katero bode seveda šele v par letih izgotovila, ker potrebuje zanjo do 400 miljonev denarja. Utrditi hočejo v prvi vrsti avstrijsko mejo. Nadalje bodo ustanovili 6 novih poljskih artiljerijskih polkov, 1 polk havbic po 15 cm, 2 nova polka artiljerije za hribe; .alpini" se bodo pomnožili za 10.000 mož itd. Naš Bosed postaja precej neprijeten . .. Srbske nakane. Srbja se ni udala avstrijski zahtevi, naj naroči svoje topove pri avstrijskih tovarnah. Naročila je na Francoskem 60 baterij topov za hitro streljanje in 25 baterij topov za bribe. To je veliko in sluti se, da je nakupila Srbija toliko topov za se in tudi za — Crnogoro. Knez Nikita (pravijo mu tudi Niksistda) hoče imeti .moderno' armado. Vsekakor postajajo balkanske razmere vedno nevarnejše — za Avstrijo. Krvava Rusija. Nazadnjaška vlada mori in ubija naprej... Na stotine delavcev, kmetov in dijakov se je obesilo, postrelilo in v Sibirijo odgnalo. Na dragi strani se ponavljajo še vedno nemiri. Posebno pogostoma se vrše roparski napadi. Položaj v državi carja batjuške je nespremenjen ... Naročnike, ki so še na dolgu, opozarjamo tem potom na njih dolžnosti. Prosimo uljudno, naj blagovoli vsakdo, ki je z naročnino zaostal, vsaj do decembra dolg poravnati. Z novim letom prične izhajati tednik. , Dpravništvo. Dopisi. Velika Nedelja, 1. nov. — Ras je: potrebno je, da se uboga deca drugega deželnega jezika, nemščine, priuči; potrebno je to kakor srednji del voza. Kajti k zadnjemu delu voza vpreči je mogoče le tistemu majcekn, ki piše v .Domovini", da hočejo „nemčurji" v Veliki Nedelji šolo do nemškega poduka pripraviti. Mojcak ima ojstre kremplje in bi rad gostijo sam užival, drugi pa naj lačni pocrkajo! Povem ti danes za vselej, dopisun .Domovine", da te primeru s .Štajercem" in ti skrtačim tvojo narodno euknjico, da bo joj! Nismo .nemčurji", nočemo svoje mladine ponemčiti, ako zahtevamo nemškega poduka. A ker se naša deca doslej ni priučila potrebne nemščine, zahtevamo to! Nočemo, da bi se naši deci tako slabo godilo kakor se je meni, ko sem služil pri vojakih in nisem razumel niti besedice. Takrat bi dal vso svojo vrednost, ko bi le eno besedico ra-. zumel... Ali bo vam, narodnjaški gospodje, ne smilijo naši otroci, ko morajo v hudi zimi daleč v Ormuž v nemško šolo hoditi? Zakaj pa smo obogi farani s krvavimi žulji v tako slabih le-tinjah tako visoko šolsko poslopje zidali ?.. . Žalostno je pogledati teater, ki nosi napis .na- rodna šola". To je lepše, g. kaplan Ozvatič, da se igra burke v šoli? Kaj porečete učitelji k temu? Ali je šola za komedije?... Ti pa, dragi „Štajerc", pravi prijatelj trpinov, razsvetljuj nas, da bode imela naša mladina boljše kakor smo imeli mi! Veliko-Nedeljčan. Sv. Lenart nad Vel. Ned. Pred leti je našel posestnik in logar A. Kavčič v šumi psička; navzoč je bil tudi V. Lovrenk. Pes se je zasmilil Kavčiču in ga je vzel seboj domu. Crez 3 tedne bo je izvedelo, da je pes lastnina Sokove Treze v Zamošanih. Kavčič ji je to naznanil in zahteval za skrb malo povrnilo. So-kovica pa ni hotela od tega nič slišati in tožila Kavčiča, da je psa ukradel. Ormožka sodnija ga je tudi obsodila, ker ni hotela njegove priče zaslišati, na 8 dni zapora. No, Kavčič se je čutil nedolžnega in je šel k dr. Ddlpinu in res je zmagala pravica ter je bil Kavčič popolnoma oproščen. Govoriti sem slišal, da konja se boj od zadaj, vola od spredaj, hudo baburo pa spredaj in zadaj. Gosp. Delpina pa živi Bog! IZ Oplotnice, 12. nov. — Znano je, da je hotel naš župnik Rezenšek zvonove cerkve pri sv. Miklavžu prodati; župljani tega niso dopustili, ker je bila cerkev v 17. stoletja zidana in ima tedaj zgodovinsko vrednost. Zdaj dela župnik ednake budalosti in hoče zvonove stare župnijske cerkve v Cadramu prodati. Kaj bodo rekli tisti, ki plačujejo cerkve? Seveda cerkev izgleda že prav žalostno in je grozno zanemarjena. Vse najdeš v njej, fižol in druge stvari; celo fajmoštrova krava je bila že v cerkvi (!) in se je tam obnašala po kravje. To je neču-veno! Krava v cerkvi, v kateri se še Najsvetejše nahaja! V cerkvi je bil tudi star svetnik, katerega si je pa zdaj fajmoštrova kuharica domu vzela; kuharica si pač lahko vse dovoli. Toliko za danes. Kaj-ne, Rezenšek, moža ki je napisal te vrstica, bi ti pač najraje videl ,pen-dere ex arbore"? Ali — resnica mora na dan! Eden za vse. Op. ur. Kaj pravi cerkvena oblast k temu? Ali ni škandal, da se pušča krave v cerkev? Ali ni to oskrumba cerkve? Lertibah pri MariborU. Dragi .Štajerc"! Ko ho pokopali našega nekdanjega župnika g. Herga, ki je bil skozi 19 letT'tukaj, je imel stolni dekan iz Maribora pridigo. Omenil je tudi lepe besede o miru. Res je, rajni gospod je bil miren in se ni vtikal v politiko. Takšni duhovni so bele vrane. Ves drugačen pa je sedanji župnik. Že dlje časa ima med mašo pred oltarjem pridigo. Kakor znano, je bil tukaj nekaj časa vpo-kojen župnik g. Košar in je pozno mašo daroval. Ali naš fajmošter ga je pričel sovražiti, najbrž zato, ker ni prišlo vse v njegovo malho; in g. KoSar je moral od tod. Farani so tukaj raztreseni po hribih; zjutraj morajo živino opravljati ali mleko v Maribor nositi ali doma paziti, da se nesreča ne pripeti; po zimi v hudem smegu morajo brez maše ostati. Lahko bi se temu odpomoglo, ako bi bil kak upokojen župnik tukaj. Tudi duhovni bodo dajali odgovor! Besede mičejo, izgledi pa vlečejo ! Kaj pomaga človeku, ako si celi svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi? Oslovski škof ima fabriko za sladkor in tudi drugi škofje so nezmerno bogati. Ljudstvo, predrami se iz klerikalnega spanja! Zakaj se vbogemu samo malo poklenka, bogatinu pa celo uro zvoni? Zaradi denarja! Bodi pobožen kot svetniki, pogreb dobiš le po denarju . . . Pobožen kmet. Skedenj pri Trstu. V tukajšni fabhki so taki klerikalci, ki pravijo: vsakega vzame vrag, ako čita ,Štajerca". Torej napreden list citati, je greh. Ako pa kupiš kvartiu ruma za 25 kr. in ga prodaš za goldinar, to pa ni greh. Kaj ne, gosp. prvi šmelcar? Prihodnjič več! Tržaški naročniki. Novice. Res je tako! V svojem listu „Stimmen" pravi knezoškof dr. M. Napotnik dobesedno: „Mi smo samoumevno proti temu, da se vleče politiko ali volitve na priž-nico in v spovednico; opusti naj se tudi vsako osebno polemiko proti kandidatu ali agitacijo za kandidata; pridiga ali poduk v spo-vednici naj ne bode govor za volilno agitacijo." — Tako škofovo glasilo! Ali ste culi, prvaški duhovni? Papež vam je prepovedal, da se kate v politiko, vaš poglavar knezoškof isto! In vendar moramo skoraj v vsaki ste~ grajati duhovne, ki zamenjavajo prižnico z stilno, božji nauk z politiko. Res je, kar knezoškof! Ali izdalo ne bode, dokler ne potri knezoškof z železno metljo slabe služabnike iz božjega hrama. „Fihpos" laže! To pač ni nič novega. To vedi) danes vsi pametni ljudje ob bregovih Save in Drave. „F|hpos" laže, — to se zastopi samo ob sebi. Ko bi ne lagal, bi se posušil kakor pljunek v vročem solncu. Svoje .backe" hoče nafarbati, da toži naša uprava .mnogo naročnikov", ki nočejo lista plačati. Seveda je to laž, kajti doslej tožimo le enega (!) klerikalca, ki je naš list 4 leta dobival, da se je kaj naučil in ki nas hoče zdaj za naročnino opehariti. Take tičke, dragi .Fihpos" bodemo i zanaprej prijeli za ušesa. Da vzdržujejo ptujski trgovci naš list, je ravno tako podla laž. Povej nam imena, pobožni lažnik! Ali ti mečeš pesek v oči, ti lažeš vedoma in ker so te tisočkrat že pri laži zasačili, ti ljudje tudi ne bi verovali, ko bi govoril — resnico. Ali tega sploh ne zna§ . . . „NaŠ Dom", straniščna priloga „Fihposa", nam posveti v zadnji številki kar 7, reči sedem notic. Seveda se čutimo zelo veseli, ker nas tako časte in upoštevajo. Ali čudno se nam zdi to-le: v vsaki številki kriče prvaški listi čez nas, porabijo cele strani za boj proti naši stranki, kličejo Boga in hudiča na pomoč, da bi nas premagali; in v vsaki številki zopet pravijo, da nima „Štajerc" naročnikov, da ga vzdržujejo le trgovci, da je brez moči. Zakaj se pa zaletavate v nas, ako nimamo moči ? Pustite nas, kajti brez naročnikov bi morali itak umreti. „Naš Dom" taji, da bi prvaški denarni zavodi izposojevali denar z 7°',, obresti. To trditev je sprožil slovenski prvak v ljubljanskem prvaš-kem listu in mi jo le ponavljamo. Sicer pa smo se prepričali, da je istinita. „Dom" naj le na-šteje prvaške posojilnice in naj odkrito pove, da delajo z neznosno visokimi procenti... Nadalje joka straniščna priloga, da smo mi „su-rovi". Bog se usmili! Ako me sreča falot in mi pljciie v obra^, nij se ran menda še odkrijem' in zahvalim. V politiki se neha deklamaci]a lepih besed in mi smo navajeni go»oriti tako, kakor govori ljudstvo! Pa amen! S;cer pa ve vsak otrok, da je klerikalizem največji pospeševalec surovosti; ravno šaop3 in neizobraženost rodita klerikalizem in kjer je največ šnopsarjev, tam je tuli največ klerikalcev in največ ubijalcev ter tatov. Ttko stoji stvar! Na drugo budalosti straniščne priloge ne odgovarjamo, kajti čitatelji „Doma" so tako neumni, da se sploh rešiti ne dajo! Zopet nov list! Kakor gobe po dežju rastejo listi iz zemlje. In vsi imajo namen .reševati" štajersko ljudstvo. .Klepetulja" v Celju, .Mladoslovenec", .Nerodni list", .Kranjski pankert", .Fihpos", .Dom" itd. Zdoj ustanovijo še .Posavsko stražo." Res, srečno si, štajersko ljudstvo! Vsak dan te prvaki 99 krat rešijo, čeprav le na — papirju. .Ljubezen". Predzadnjo nedeljo so imeli duhovni lavantinske škofije shod v Celju. Ker so bile vse celjske ulice napolnjene s temi našimi črnimi prijatelji, prašala je neka gospa, kaj to pomeni. Katoliški duhovnik ji je to-le odgovoril: .Nemčurje bodemo v Savinjo pometali!" To je prvaško-farška ,ljubezen". Ali ni vreden ta zbesnili far, da bi pošteni možje njega za ušesa prijeli in v Savinjo vrgli ? ? Iz Spodnje-Štajerskega, Iz Ptujskega okraja. Z najnmazanejš lažmi se pripravljajo prvaški nasprotniki, da bi osmešili resno delo naprednega zastopa. Vse zgradbe, ki so povzdignile okraj v 2 letih, tako, da se sme pokazati med drugimi okraji, vso delo zasmehujejo ljudje, ki so 20 let za pečjo spali in lenobo pasili. Neumni napadi na cementne mostove, strupene kritike cestnih zgradb, vse to dokazuje omejenost prvakov, ki bo sicer delajo, kakor da bi požrli modrost z največjo žlico. Zdaj so pričeli med kmeti agitirati, češ: lepo je že vse, ali plačati bode treba velikanske svote! To je navadna laž! Denarno gospodarstvo okrajnega zastopa je izb orno! IT prihodnji številki popišemo delo zastopovo natančneje. Za danes le ponavljamo, da se prvaki nesramno lažejo! Sicer pa, gospodje, molčite o cementa, ker drugače povemo enkrat javno, kako velike svete so požrli gotovi prvaški lesni liferanti... Potem bodo ljudje izvedeli, zar kaj so tej gospodi grč! Trgovski gremij v Ptuju je sklenil odpraviti umazan lov na kupce, kakor ga goje zlasti nekateri prvaški trgovci. Kdor bode lovil kupce, se kaznnje z globo 20 K. Pozor! Okrajni zastop ptujski plača za kubični meter na polju pobranega kamenja, ki se ga pripelje na PodloŽko cesto, 5 kron. Ako ga pripelješ na katerokoli okrajno cesto, dobiš 2 kroni za kubični meter. Poleg tega imaš lep dobiček s tem, da očistiš svoje njive in polja in jih s tem zboljšuješ. Konkurz F. Kaiser v Ptuju. Eaa največjih vinskih tvrdk na Sp. Štajerskem je padla. Firma F. Kaiser v Ptuju stoji v konkurzu. Dolgovi presegajo Čez 1 miljon in 300.000 kron. Veliko škodo trpe judje, posamezni meščani, ter hrvaški in slovenski denarni zavodi. Nemška šparkasa v Ptuju jena prvem mestu in ne izgubi niti vinarja. F. Kaiser je pobegnil. Njegovo soprogo in njegovega knjigovodjo Wavrovski pa so zaprli. Izkazalo se je namreč, da se je tudi sleparilo s ponarejenimi menjicami (Wechsel) Prvaški listi se smejejo nemškim trgovcem, ki izgube par tisočakov. AH v zadnjem hipu je bila .Posojilnica" še tako neumna, da je posodila večjo svoto, katere ne dobi nazaj. Kaiserjev konkurz je napravil velikansko vznemirjenost po vsej državi. L. 1884 je prevzel Kaiser od svojega očeta podjetje; imel je takrat pol milijona kron premoženja. Povečal je takoj posestvo in izdal velikanske svote za nove nasadbe. Ali imel je tudi vsled toče in trtnih bolezni veliko nesreče. Lani mu je toča napravila za 50.000 K Škode. Tako je prišel vedno v hujše zadrege. Konečno je prišel v zvezo z judovsko fiimo Seifritz v Budimpešti; ta firma ima kapitala 300.000 K, od katerih je posodila Kaiserju 286.000 K. Tako je bila Kaiserjeva usoda dokončana. Za upnike I ni nobenega denarja. Le ptujska nemška šparkasa ima svoje zahteve krite. Zahtevati ima 320.000 K (na prvem stavko); šparkasi pripada zdaj hiša v Ptuju (70.000), skladišče (60.000), Dobrava pri Ptuju (100 000), vinogradi (100.000), Grajena pri Ptuju (60.000), nadalje zavarovalne police (50.000) itd. Ravno takone zgnbinemški .Vorschusaverein" v Ptuju niti vinarja. Večjo svoto izgube slov. ..Posojilnica" v Ptuju, nadalje ljudska in kmetska posojilnica v Ljubljani, neki vinotržec ▼ Dalmaciji (40.000), judje v Budimpešti (100.000) itd. Kdor nima jamstva, ne dobi nič! To so poglavitni podatki. Mi obžalujemo konkurz in škodo, ki jo trpe posamezniki, ali grajati se mora, da izrabljajo prvaki i take stvari v politiki. -------- Razpisna razprodaja zarobljenih predmetov (izven konkurza) firme F. Kaiser je za nedoločen čas preložena. Katrinski sejem v Ptuju, to je sejem s konji, govedo in lesom ter obenem letni sejem, ki bi se imel vršiti 25. novembra (nedelja), se vrši letos na pondeljek, dne 26. novembra 1906, na kar opazarjamo vse prizadete. Nemška šola v Hrastniku. Shod naprednja-kov je zmešal klepetulji „Domovini" popolnoma itak vodene možgane. Prinesla je poročilo; da bi lepše izgledalo, je bilo podpisano z »zaveden delavec." Potem pa je morala .Domovina" popravek našega urednika prinesti in ob tej priložnosti pravi sama, da je poročilo po nemških listih skrpucala. Klepetuljin .zaveden delavec" je torej notar Baš ali pa Furlani ali pa kakšna druga ničla, ki kopiči s svojimi bedarijami .štrumffabrikantu" Hribarju denar. Ali tetka „Domovina" naj se potolaži. Ustanovitev nemške šole ni odvisna od Hribarjevih „štumfov" ali Roševih pobov ali zgubljenih „štromanov", temveč od mož, ki bodo svojo dolžnost storili. To je tako gotovo kot amen v očenafiu! Roševi pajdaši se zbirajo in izrabljajo pr-vaške novine, da bi pokazali tega moža v vsej .nedolžnosti". Izlasti stara klepetulja „Domovina" v Celju .-ogovili in je postala pravi .lajb-žnrnal" hraatniškega zaščitnika zločincev in pi- _ 3 — jancev. Pravijo, da Nemci gospodarsko bojkotirajo Rosa. Stvar je namreč ta-le: Roš je postal bogat edino s kšeftom, katerega je delal pri rudniku in fabriki. Prilizoval se je rudniku in rudarjem in to hinavsko vlogo so ljudje zdaj izpozoali; kakor je dobil od delavcev brco, tako jo dobi od fabrikantov. Ne razumemo, kakšen ..bojkot" je to. Roš seje sam .bojkotiral" od vseh odkritih ljudi, ker se ne upajniti besedice črhniti, sko ravno smo mu očitali razna nečastna in nezakonita dejanja. Naj torej tisti listi, ki 80 se vdinjali Rošovim pobom, pisarijo karkoli jim ja drago. Rošu ne preostaja nič drugega nego tožba ali pa odstop. Sicer pa se listi tudi ne potrudijo, da bi le z eno besedo opravičili postopanje svojega sultana. Ali morda tudi Rošova žena ne pusti tožiti, kakor ni pustila tožiti Uršičeva Hermina? Župan — ki prodaja šnops brez opravičbe, ki laže uradno, ki podpira noto-rične lumpe, — lep vzgled! Nemška Šola v Gaberju pri Celju je sklenjena! Vesela je novica za napredno ljudstvo, tužna za prvaške poneumnevalce naroda. Občinski svet celjski je sklenil, da se ustanovi v Gaberju zavod, ki bode obsegal 5 razredov za dečke in deklice ter otroški vrtec. Glavno zaslugo za to veliko delo ima nemSko šolsko društvo, ki je darovalo v ta namen 100.000 kron. Celjske šole ne bodo več prenapolnjene z okoliškimi otroci in Gaberje bode napredovalo na vsakem polju, čast vrlim možem, ki se niso zbali ne prvaških kletev ne denarnih žrtev! Zivio nova šola! Delavski zatiralec. Inšpektor južne železnice pl. Schmuck, znan pa svoji biezobzirnosti, s katero je zatiraval delavce, jih preganjal in po krivem tožaril, — je prestavljen iz Ptuja v Gradec. Pač nikdo ne bode jokal za njim. Tudi mi se ločimo od tega človeka veselo in zadovoljno. Adijo! Zopet napredna zmaga! V Peklju pri Po- ličanah so bile 8. t. občinske volitve. Zmagali bo na celi črti združeni Nemci in naprednjaki. Nitij enega klerikalca ni v odboiu, ako ravno je Župnik strasten pristaš prvaških nazorov. Voljeni so: 1. razred gg. Jos. Banmann, F. No-vosat, K. Zimmer, A. Kandolin; 2. razred gg. K. Sima, A. Schwelz, G. Drofenik, F. Schutz; 3. razred gg. K Machoritsch, H. Vouk, M. Damsche in F. Smeh. Čast nevstrašenim vo-lilcem! Birma brez škofa. Znani pisar in rezervni oficir (?) Z. v Slov. Bistrici ima srečo, da je večkrat brez škofa birman. To ni čudno, kajti ta fantalek spada med najdivjejše hujskače prvaške armade. Kaplan Roškar od sv. Barbare v Halozah se že par nedelj od nežnega spola poslavlja, ker gre za župnika k av. Florijanu in bode tam streljal lisice in srne. Lizika se je že v nedeljo po večernicah jokala za kaplanom. Drugi kmetje pa rečejo: Mrzli veter naj te nese Brzo, hitro tja pod Boc, Da se rosa ne utrese In ne bil od jeze — »proč< ... Na dan sv. Martina je kaplan Roškar prav goreče pridigoval, kako je sveti Martin plašč razrezal, in ki je bil sin paganskih starišev, ki pa ni vere zatajil. Sredi pridige se kaplan zadere: Tisti pa, ki svojo vero zataji, je pes in še več kot pes. Kaplan je tudi o volitvah pridigoval tako-le: .Govori se med ljudstvom, da kmet naj kmeta voli za poslanca, ne pa duhovna. To je prav, ali — kmet nima toliko znanja kot duhoven; to pravijo sami osli! Kako bode kmet poslanec, ko niti katekizma ne zna! Zato volijo osli osla!" — Tako lepo je pozdravljal Roškar kmete. Ljudje so se potem na cerkvenem prostoru pogovarjali o kaplanovi pridigi in njegovih prilikah. Ob tej priložnosti -smo Culi ta-le pogovor: Joža pravi: Videl sem enega gospoda, da je šel v svojo klet in vzel seboj štiri ženske; jedli so klobase in pili vince, da so postali precej nataknjeni do 11. ure zvečer. Ker primerja kaplan kmete tako rad a psom ali oslom, kaj pa je bila družbica v kleti, Blaž? — Blaž: Štiri — saj veš koga in eden — saj tudi veš kaj... „ ŠtajerceV0" delo. Občinski odbor v st. Emi (sodni okraj Šmarje) je sklenil prosit za, nemško šolo. Prvaški listi se pridušajejo, da je groza. Ali ne pomaga nič! Ljudstvo odpira oči in občina za občino prihaja k napredni misli. Živeli napredni občinarji Rabuza ZOpet plava! Tisti kaplan Rabuza, ki je svoj čas po trboveljskih shodih šale zbijal, ki je potem pozabil na gotove zapovedi ter jo moral čez noč iz Trbovelj odknriti, ker bi mu knapi drugače posvetili s šihtnimi svetilkami, — tisti kaplan Jakec Rabuza, ki je potem v Skalah nadaljeval svoje šale, ki je škalske može po farških listih blatil, ki je lagal, ki je čez potoke skakal, kadar bo se deklice kopale, ki je moral potem zopet čez noč iz Skal popihati, — tisti kaplan Jaka Rabuza je prestavljen v Št. Jakob v Slov. Goricah. Št. Ja-kobski možje, pazite noč in dan, pazite povsodi in branite se odločno, kadar bode ta Jakec hotel kašo pihati . . . Pozor torej! Iz Sv. V.da pri Ptuju. Pred kratkem prišel je v gostilno Krainz železniški uradnik Haladea iz Ptuja. Pričel se je vedeti škandalozno in pso-vati Nemce v — nemškem jeziku. Pomagal mu je pri tem učitelj Kleinšek. Učitelju svetujemo, naj ostane raje doma, ker je itak bolehen. Uradniku Haladei pa povemo to-le: ko bi ti nemški ne znal, bil bi tudi figo vreden in rabiti bi te ne mogli! Le miroljubju gostov se je zahvaliti, da ni dobil predrzen hujskač brce! Vprašamo železnično[vodstvo, ali nastavlja uradnike zato, da hnjskajo po gostilnah ? ? Zopet ovaduštvo! Posestnik mlina v Ptujski Gori, gosp. Jos Wogrinetz je imel nesrečo, da mu je mlin pogorel. Neki brezvestnež je napravil ovadbo, da je nagovoril Wogrinetz svojega pomočnika, naj zažge. Pri sodniji se je izkazalo, da je ta ovadba navadna izmišljotina podle dnše ter da je posestnik popolnoma nedolžen. Take ovaduhe rodi vzgoja prvaških listov. Fej!.. • Požar v Šoštanju. Te dni se je pripetila v prijaznem trgu Šoštanj velika nesreča. Le odločnemu nastopu požarne brambe se je zahvaliti, da je bila celemu trgu preteča nevarnost premagana. Zjutraj ob 7a4. uri se je opazilo ogenj-Gorela je velika tovarna za nanjo g. Wosch-nagga. Z neverjetno naglico se je razširjal ogenj. Nevarnost je bila, da zagrabijo plamena tudi sosedna poslopja, ki so bila napolnjena z oljem, usnjem, 100 centov smrečje skorje itd. Predstavljati ai moramo, da leži tovarna v sredini trga. Prebivalci bližnjih hiš so že spravljali svoje stvari iz stanovanj. Le Požarna bramba ni izgubila poguma. Srčno in z jekleno vstrajnostjo bo delali domači šoštanjski bram-bovci pod vodstvom g. Werbnigga. Brez ozira na svoje življenje so izvrševali možje svojo nalogo. V največji nevarnosti skozi 3 ure, jim je stala ob strani družmirska požarna bramba pod vodstvom g. Novaka, ki zasluži isto hvalo kot domača. Železniški mojster g. Carl je poslal svoje delavce na pomoč, za kar mu gre hvala in čast. Ko je bil ogenj lokaliziran, došle bo tudi požarne brambe iz Velenja pod vodstvom g. Priboschitza, fabriška bramba iz Polzele pod vodstvom g. Edelhofferja, celjska bramba itd. Tudi orožništvo, ki je stalo 27 ur nepretrgano v službi, je pohvaliti. Tako se je posrečilo, odvrniti pretečo nevarnost in obvariti trg pred grozovito nesrečo, čast vrlim možem, ki so žrtvovali vse moči v to svrho. Razvaline tovarne nudijo prav žalosten pogled. Zgorelo je okoli 6000 izgotovljenih kož, 2 parna stroja s kotlji, ena dinamo-mašina za razsvetljavo, 1 turbina in cela vrsta pomožnih mašin. Škode je za 650.000 kron. Novo progo v Slov. Bistrici prično zidati v spomladi. Proga bode vodila med mestom in postajo v Slov. Bistrici. Vlak bode vozil bencinov motor. Glavna zasluga v tej stvari gre županu in poslancu g. Stiger-ju. Iz Šterijanec pri Mariboru. Posestnik Jan-žekovič, ki je po naključji ustrelil svojega pastirja, je bil obsojen v Mariboru na 5 dnij zapora. Sodišče je upoštevalo, da je bila vse to nesreča, kateri se ni dalo izogniti. Vavpotič je čuden tiči Iz Podsrede smo izvedeli: Pred kratkem je prišla revna kočarska ženska s svojim novorojencem v vpeljavanje. Župnik Vavpotič je kakor eksekntor zaostali davek, zahteval krono za ta posel. Žena ni imela krone in mu je ponudila le 70 vin. Ali ta lju-ibeznivi fajmošter ni hotel par kapljic blagoslo- vljene vode na porodnico vreči! Komu je ta Vavpotič podoben? Niti judovskim duhovnom ne, kajti oni so za vpeljavanje porodnic le pet sek-lov ali dva goloba zahtevali... No, častiti kaplan v Podsredi je imel več usmiljenja in je naredil porodnici brezplačno, za kar je prosila. To pa je župnik kaplanu tako zameril, da mu je odpovedal hrano. Izveličar je pet tisoč mož s kruhom nasitil, njegov „namestnik" Vavpotič pa odpove svojemu sobratu hrano. Sramotno! Vavpotič ima res dva želodca, kar je sam izdal. Pripeljal je neko soboto voz pred stanovanje kaplanovo in vzel vso bernjo, katero so dobri farani g. kaplanu podarili. To ravnanje je slično onemu surovih nekdanjih graščakov, ki so od kmetov tlačanov desetino pobirali. Zato ni čada, da prepevajo farani: „Sel sem v Malovina, obiskat Vavpotiča, požrl je kozo in kozliča.. . Pred par tedni se je poročil sedanji rajhenburški orglar. Ko so prišli v cerkev, je dal Vavpotič vrata zakleniti. Kako neki, da višja cerkvena oblast vsega tega ne izve? Kakor se čuje, ne obrajtajo Vavpotiča ni Poisredčani ni Gorjan-čani. Vsi si žele, da bi jo s svojo »družino'1 od-kuril — daleč, daleč proč. .. V Ragoznici je umrl 12. t. m. 44 letni posestnik in zidarski polir Aloiz Schaffer. Bil je obče spoštovan mož, ki ni imel pač nobenega sovražniku. Za napredno misel se je vedno zavzemal in naglašal pomen nemške šole. Pokojnik zapušča vdovo in 4 otrok. Lihka mu žemljica! Umrla je 5. nov. Aaa Ziolšek, velepo-sestnica p. d. Lončarica na Bobovem pri Ponikvi v 72. letu starosti, sprevidena s sv. ea-kramenti. Ranjka je bila izobražena gospodinja, kakor jih je dandanes žalibog malo Revnim je bila prava mati in hudo jo bodo pogrešali. Da bi ji svetila večna luč! Mrtvega so našli pri sv. Marku pri Ptuju 77 letnega J. Strelca; molil je v kapelici in je padla nanj soha svetnika ter ga ubila. Tatvina. Dainirju Wallnerju pri sv. Lovrencu pri Mariboru je bila ukradena hranilna knjižica z 2600 K. Tatu še nimajo! Nesrečna družina. V Konjicah se je obesil 18 letni sin posestnice Gaisler. Oče fanta je nmrl v norišnici, troji brati pa so se že preje sami umorili. Utonili so trije fbsarji. Nekaj pod Zavrčom je zadel flos ob drog in se potopil z možmi. Na Rečici Ob Savinji je pogorelo Tesovni-kovo gospodarsko poslopje (škode 4000 K). To je že 14. požar v kratkem času. Sluti se, da je povzročila požar hudobna roka. Poneveril je uslužbenec delavske bolniške in podporne blagajne v Celju Karel Kos večjo svoto in bil obsojen na mesec dnij ječe. Na Pečevniku je padel velik kes premoga na rudarja Wischnerja ter ga težko ranil. Z roko v mlatilni stroj je prišel hlapec Dubrovnik iz Kokarjev; roko mu je popolnoma zmečkalo. Požari. 15. t. je pričelo goreti v tovarni za u3nje g. Piricha na Bregu pri Ptuju. Ker je pihal hud veter, se je ogenj takoj razširil in vpepelil del fabrike, neki magacin ter gospodarsko poslopje gospe Rulz. Hiši g. Ruiz in g. Goriupa sta bili v veliki nevarnost1. Le ptujski požarni brambi, ki je prihitela takoj na pozo-rišče, se je zahvaliti; da se ni pripetila še večja nesreča. Požarniki so se držali izvrstno pod vodstvom g. Steudteja. Prihiteli so tudi pijonirji ter pridno pomagali. V 3 urah je bil ogenj zadušen. — 11. t. je pričelo goreti gospodarsko poslopje g. Roiko v Zg. Pobrešu pri Mariboru. Pogoreli ste dve poslopji popolnoma, vkljub temu, da so delale požarne brambe iz Pobreša, Maribora in drugih krajev jako pridno. Živino so rešili. Iz Koroškega. Naročniki na Koroškem! Z novim letom prične „Štajerc" tedensko izhajati. Med drugim nas je k temu tudi napotila potreba, da so pečamo obširneje s koroškimi razmerami. Na Koroškem je veliko gnjilega in slabega, kar je treba iztrebiti in izrezati. Narod je pod vlado prvaškega klerikalizina zanemarjen in ne čuti več, da ga njegovi „prijatelji" izsesavajo in zatirajo! Zato hočemo s čilimi močmi nastopiti in si pridobiti i na Koroškem armado pristašev, s — 4 — katerimi premagamo nasprotnika. V tam namen pa je treba, da tudi naši somišljeniki store svojo dolžnost. Vsakdo nabiraj naročnike! Vsakdo stori avojo dolžnost! Ako pridobi vsak naročnik do novega leta le še enega novega odjemalca, bode število podvojeno. Torej na delo! »Mirov" švindler je postal že presneto krotek; le malo še jeclja in vidi se mu, da prosi nemo usmiljenja... Vkljub temu mu moramo podeliti še par brc. »Mir" je bil dolgo list, katerega sploh nikdo ni v roko vzel, list brez naročnikov in urednikov, časnikarski berač, ki je živel le od kostij, katere so metali bogati fajmoštri pod mizo. Potem je pa prišel prvaški dr. Brejc v Cjlovec. Mož je klerikalec, kajti na Slovenskem se obrestuje najbolje klerikalno .prepričanje". Pobožen je dr. Brejc tudi, čeprav se niti pred Najsvetejšim ne odkrije. V Ljubljani je že dovolj klerikalnih »voditeljev", zato ni šlo Brejčevo žite v klasje. Vsled tega jo je popihal v »tužni Korotan", da bi »reševal" z debelimi dijetami koroške Slovence. V tem hipu je postal švindlerski „Mir" še ošabnejši. Naročil si je za »uradnika" in „agitatorja" nekega človeka, ki je bil preje železniški uradnik, ki pa je svojo službo tako dobro razumel, da jo je moral odkuriti. Ta človek ni tožil, ko so mu naprednjaki v obraz vrgli, da je švindler! In zdaj se repenči »Mir" in vpije kakor da je velik... Ali v slabih letih je napravil toliko „pufa';, da je groza. Vzel je posojila povsod ; makari če bi prišel jud ali hudič, — .,Mir" bi vzel denar. In zdaj se „Mirov" švindler jezi, ker mu to očitamo ter blebeta o „podporah",v katere dobiva baje naš list. Smešno! „Stajerc'; ne dolguje nikomur niti vinarja. In ,,Mir"? Švindler naj se postavi na glavo, ali res je, da je ,,Mir" najbolj „epnfan11 Časniški berač na Slovenskem. In zato naj „Mir" le bojkotira oaprednjake. To ima isti pomen, kot da bi Culnksfri Evropi vojsko napovedali . . . Kar se pa tiče klerikalnih urednikov, vzdržujemo svojo trditev, da bj to ljudje, katere so že metali iz zagrebških bordelov, kateri žive z dvema ženskama, kateri so poizkusili že blagor kazenskih zakonov. Torej, gospod švindler na Koroškem naj drži svoj jeziček, kajti — naša dolžnost je, da čistimo zrak na Slovenskem . . Zopet odgovor „Miru". Tistemu „šmiifinku", ki me zasmehuje v »Mru:i radi pregledovanja bika pri Tomažu v Ždulah. treba je povedati, da mi je prav žal, da takrat niso tudi dopisuaa prignali; morda bi bil „premiran". Z veseljem bi ga jaz smodil na primernem kraju in živino-zdravnik bi mu lahko zapisal kapljic za okrep-čenje možgan. Najbrže pa je bil ta revež preveč „wild", ko je mene zagledal, tako da si ga niso upali prignati . . . Glinje, 10. novembra 1906. J. " Ustrelil se je v Celovcu korporal 17. peš-polka J. Schmuck. Preprečena železniška nesreča. Med postajama Glinje in Lannsdorf bi se 18. t. kmalu pripetila nesreča, ki bi zamogla biti grozovita. Trčil bi kmalu tovorni v osebni vlak. K sreči sta strojnika uvidla nevarnost in še pravočasno ustavila vlaka, ki sta se ustavila v razdalja 10 metrov. S tem jo bila nesreča preprečena. Pogorela je cerkev na Zihpoljah. Požar je nastal v gospodarskem poslopju tik cerkve in je zagrabil s škodljami krito cerkveno streho. Kmalu sta se stolpa podrla. Cerkev sama je ostala. Trije zvonovi so uničeni. Iz tira Skočil je stroj na postaji Scheifiing Večje nesreče ni bilo. Po sveta. Morilec lastne matere. V Weizu je umoril 16 letni sin posestnice Raaschuster svojo lastno mati ter jo grozno razmeRaril. Oropal je ženo za 123 kron. Srbski prestolonaslednik, sin Peterčka po milosti revolverjevi, je znorel. Dalje časa že dela grozne stvari, pretepava svoje služabnike in je nevaren za vso okolico. Pred kratkim je pijance val z raznimi punicami in si posadil ob tej priliki očetovo krono na glavo, dokler mu je ni neka puuica doli zbila. Zdaj zopet je hotel nekega vojaka ustreliti, ker le-ta ni hotel odgrizniti neki miši glavo. Fantu je šla ošabnost v glavo in bode moral vladati — v norišnici. Kuga V Trstu. Mornar Dubovič parnika za »Kalipos" je obolel in umrl na pljučni kugi. bvi Preskrbelo se je vse varstvene odredbe, da ee si ta grozna bolezen ne razširi. mi 12 ljubosumja. V Eseku (Slavonija) sta sa rsi ustrelila major Pfleger in njegova soproga. Pfle- po ger je nadlegoval svojo ženo vedno z ljubosumjem. Zadnjič ji je celo pretil. Žena pa je zavpila: »Tu me imaš, ustreli!" in ko tega ni storil, dejala je: »Ako si ti strahopetnež, se ustrelim sama!" Vzela jo revolver in se ustrelila pred očmi svojega moža sredi v srce. Nato je vzel tudi Pfleger revolver ter se ustrelil. Kakor znano, je bil Pfleger svoj čas v Ptuja garniziran; njegova žena je bila hči pokojnega dr. Cučeka m sestra dr Jurtelove soproge. Ljubi „Stajerc!" Pruski kralj Friderik Veliki je jezdil nekega dne v spremstvu znanega hofrata Kvinla na sprehod. Srečal ju je duhoven, ki je sedel na prav lepem konju, ,, Poglej, Kvint, kako ošabno sedi pop na lepem vrancu"; pravi kralj, „pojdi in ponižaj ga!" Kvint reče duhovnu: „Kako, gospod, Vi jezdite lepega konja, nas Izveličar pa je sedel na oslu." Duhoven pa se odreže: „Prav rad bi tudi jaz to storil; ali odkar je n»S kralj vse osle za hofrate povzdignil, ne dobiS te živali za dober denar"... Brzojavi. (Gospodarske. Koristne Živali. Posestnik F. Škerlic v Vi-čancu pri V. Ned. nam je pisal: Narava sama ponuja človeku svoj; moči, da jih povoljno obrača v lastno korist. Omeniti hočem najvažnejše koristne živali, ki sadjerejcu veliko dobrega store: 1. Krt, ki živi od ogrcev, mešičkov in mrčesja, katero biva v zemlji in je sadnemu drevju kakor koreninam zelo škodljivo. — 2. P i r o ž 1 e k (FJedermau3) se hrani od mrčesja, ki leta zvečer po zraku. — 3. Žolne (Spechte), ki izvlečejo mrčes izpod drevesne skorje. ■— 4. K u k a v i c a se hrani od raznih, večinoma kosmatih gosenic. — 5. S e n i c e se rede od mrčesja in zalege metuljev. — 6. Škorec pokonča ogrce in metulje. — 7. J, a s t a v i c a živi od muh in mušic. — 8. Žabe, krote, kuščerji itd. žive od mrčesja. — 9. Roparski hrošč pokonča ličinke drugih škodljivih mrčesov. — 10. Osa izleže svoje jajca v jajca drugih mrčesov in jih tako pokonča. — 11. Pajek se tudi od mrčesa živi. — Ptice, dragi sadje-rejec, so tvoje dobrotnice; torej skrbi, da se množe! Neporeduega poba, ki vtika svoj nos v ptičje gnezdo, primi in mu zabij občutljivo v glavo, kako škodo da dela. Bliža se zima; lahko si vzameš toli časa, da napraviš mlivnice Dunaj. Zbrane device vseh štajerskih „Ma- ja rijineh društev" so sklenile, imenovati hofrata Ploja svojim častnim članom in mu izročiti kot varuhu deviške nedolžaosti Častno diplomo; iz-roč.le mu bodo to diplomo 13 letne devičice v belih oblekah in z lilijo v rokah. .. Ptuj. Danes, četrtek 22. t. m. je prišla gospa Kaiser iz preizkovalnega zapora. Sorodniki so položili večjo svoto kavcije. 0 Kaiserju samemu so novice, da bi ga prijeli v Novem Yorku, povsem neosnovane in nepotrjene. Imel je potovalni pas za Ameriko in Afriko. Ptuj. 20. nov. Danes je bil obsojen pri tu-kajšni sodniji oni klerikalni kričač Schmidberger In; iz Velike Nedelje, ki je ob priliki slavlja požarne brambe napravil škandal in povzročil podlo gonjo proti oskrbniku g. Flucherju. Kričač je žalil takrat ptujske požarnike; na tožbo g. Sieudteja je bil obsojen na 100 kron globe v prid ubožnemu skladu v Veliki Nedelji. Maribor. Pri današnjih volitvah v občinski o' zastop so zmagali nemški svobodomiselci. Izvo Ijeni so bili z večino 816 do 841 glasov. Soci- ti alisti so dobili od 666 do 725 glasov. Klerikalci in prvaki pa so dobili borih 89 do 96 glasov. Boj je bil jako ljut. Konjice 20. nov. Marija Plajh, precej lahkomiselna dekla, je bile vsled svojega življenja večkrat okregana. Sklenila je zastrupiti svojo mati in brata. Zmešala je strup v žgance in le takojšna pomoč je obvarila družino pred smrtjo. Plajh je že pod ključom. Sv. Bolfang Slov. Gor. Klerikalna mlekarna v Sv. Bolfangu je šla vsled »gospodarstva" mladega knjigovodje rakom žvižgat. Cela vrsta kmetov je oškodovana. Mašine stoje. — 5 — h tvoje ptice. Ako to napraviš, jih lahko na iTOj sadni vrt navadiš. Jaz ae že 20 let pečam 16idjerejo in napišem o njej par sestavkov, ako ni Bog to dopnati. V najmanjšem proBtoro tsadi drevo, — ga skrbno obdelaj, hvaležno ti t«! — Uši iz kokošnega hleva odpraviš najbolje i apnenim prahom. Vzemi prah in ga vrzi v llev, tako da nastane cel oblak; s tem prepojiš uši iz vseh kotov. Kako uničiti trtno uš in kiseljak? Taborni gospodar Matevž Turnšek v Grižah nam piše: frtDa nš je kriva vseh grozdnih in trtnih bolezni; prepreči močno rast trte in napravi, da slabo dozori ter po zimi pozebe, dokler ee končno ie posuši. Trta nima soka, katerega požrejo nSi sli ki odteče iz ranjenih korenin. Strupena rosa napravi, da se perje začne sušiti; trta ostane gola, grozdje dobi pepelnato barvo in ostaja Jrobno ter rszpoka, ker trta nima soka. Pozor! Irtne uši niso po zimi pod zemljo, temveč pridejo ven; stare, ki imajo peruti, gredo na trto jod skorjo in okoli zacepljme; mlade brez peniti pa vstajajo na zemlji v irtnem ali drevesnem listju; ko se to listje v zemljo zakoplje, » že uši tudi zakopane. Trta napravi nove korenine, na katerih ae že uši nahajajo, ki poata-JBVJO požrešne in polagdjo jajca za nov narod; 80 dni atari mladiki polagajo že jajca in iz ene lamce ae jih zaplodi več miljonov. Popisati hočem tedaj, kako in kaj je storiti, da se pokonča to žival. 1. V jeseni, ko odpade listje, treba da se pograbi listje po vincgradu in ga mosi ven ter sežge, k&r v njem je vse polno uši ia drugega mrfeaa, kakor pajki, atrugelec itd. Pod listjem je toplo, tudi zemlja ne zmrzne in ni rodovitna. 2. Rezati treba že novembra (ako mogoče), da se uši pokonča in se jim uniči zimsko bivališče, tako da poginejo od mrazu in mokrote. Vsako trto treba osnažiti, ostrgati iz oje vso ataro, razpokano, proč atoječo skorjo. Pogledati treba tudi po oatalih starih reznikih in šparonih pod akorjo, zlasti na beli trti; tam najdeš male pike, podobne mladim atenicam in mnškatove barve; iz takih pikic se napravijo 4o spomladi šilti, v katerih so jajca; v 1 šiltu je do 1000 jajc, iz katerih se zvale nši. 3. Vse obrezke treba pobrati in ven znositi pa požgati, ne pa jih spomladi ležati puščati. 4. Pogledati treba vsak kol, ako je zacepljen. potolčti po kacapljeni, pod katero so stare uši in so po-mnčkane in jo proč odcepiti, če je okroglo; ako je skorja razpokana in odstopljena, treba jo z roko pritisniti," da se nši pomučkajo, ter jo odstrgati. 5 Kape kamenja v vinograda treba ren znositi ali z prstjo zasuti; drevesne štore izkopati in sežgati. 6. Kadar koplješ ali pri-Jinšča čas, poglej po vsaki trti, če se še najdejo Šilti, podobni Telikim stenicam, katere treba po-mučkati; večidel so mravlje zraven. Vinogradniki, pulite se prepričati in delajte neumorno, $a, pokončate največjega sovražnika vinogradov! jistnica uredništva in uprav-ništva. M. Turnšek, Griže: Lepa hvala! Nekaj y tej, :aj v prihodnjih številkah. Iskren pozdrav! — N. N. fr Veržeju: Podpisali ste napačno ime pod dopis; opozarjamo Vas, da je to sleparija in da ne moremo imeti ^upanja do človeka, kateri nima zaupanje do nas; dopis poma v kos. — Ptujska gora: Ni za list; kaj druzega! I I,cm bach: Malo smo skrajšali, ker primanjkuje pro-Mora. — Sv. Barbara: V,„novicah"; hvala: — Sp. Polskava: Prihodnjič. — Čeh, Dnnaj: Hvala! — J. K. Glinje: Hvala za vse! Pozdrav! — Kozje: Hvala; prihodnjič! — Podsreda: Malo skrajšano, ker je prišlo no! — Kapela pri Radgoni: Prihodnjič! ITOJi SajviSje odlikovan je bil na rasstavi v Reichenbergu za r»»wje šivalne stroje in za dela izgotovljena na njih, Singer & Co, Ptuj, Minoritenplatz 6 Zaklad za rodovino je v boleznih Thierryjev balsam in Cootifolijova maž&, kojo zdravilno moč so pripnxnale vse zdrav-Jiške autorr.cte. Tisoč zahvalnih pisem priznava dobre uspehe, ki KI se posegli 8 temi zdravili pri koliki, želodčnem kataru, krčih. JaSlju, bolečinah v prsih, influenci, ranah i. t. d. Knj'go ki ob-avna.a to snov polijemo zastonj. Lekarna A. Thierry, Predgr&da Hnatsko. Loterijske številke. st, dne 10. novembra: -£5, 2, 34, 86, 82 se, dno 17. novembra: 34, 28, 71, 77, 53 Mono! 1»* MST-Hovo! Mal orkester za v žep. Nekoliko oseb more tvoriti krasen zbor! = Harmonike z bobniči. = Medene ploSče (Messingplatten) 10 luknjic. 20 glasil z bobničem iz kože. Se lahko takoj igra. Komad z elejantnim kartonom K 250. Ploča z 16. luknjicami, 32 glasili, zgla-šena na BtremolO", s koženim bobničem v elegantnem kartonu K 3. — Denar se posije naprej, ali pa blago na povzetje (nach-nahme). Ilustrirani katalogi z več kot 3.000 slikami dobi, če 550 zahteva, vsakdo zastonj. Hanns Konrad in Briix (Bohmen) št. 876. Dva oženj ena hlapca se sprejmeta takoj pri graščinskem oskrbništrn v Tnrnišča. pri Ptuja Dobita stanovanje, drva, 60* deputat, polje in plačo. 607 Pri občini v Slovenski Bistrici se bo 1. jannvarja 1907 oddalo mesto pro-vizoričnega nadziratelja mestne klavnice. Prosilec, treba da je mesar, dobi 400 K letne plače, prosto stanovanje, kurjavo in luč. Neoženjeni, oziroma prosilci brez otrok imajo prednost. Prošnje treba nložiti najdalje do 15. decembra 1906 pri podpisanem uradu, ki tudi radovoljno pojasnuje tozadevna vprašanja. Občinski urad v Slov. Bistrici, 8. novembra 1906. Zupan: Albert Stieger. V ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsihmal kopele S hlaponum po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob 'M! uri predpoldan za 60 vin.£(30 krajcarjev.) 87S Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). "CTra, z -verižico *!li samo 2 K. Šiezijska eksportnahišaje nakupila veliko ur in jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 nr natančno idočo anker-nro z lepo verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prusko-šlezijska eksportna hiša F. VVindisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neu Zobozdravnik. 613 med. univ. Dr. Hermann AlbiAger si nsoja naznaniti, da se je naselil v Mariboru, Goethe-gasse 2. I. nadstropje. Ordinira od 15. novembra predpoldnevom od 8—12, popoldne od 2—5; na nedeljah in praznikih od 8 —12 ure. ±±±±±±±+± Pipe(fajfe) iz bruydre-lesa. Prima fabrika iz pravega bruyere-lesa, ki se ne pokvari gladka glava z daleč pripegne- uiiu bruye- re- odlivom (abguss) vi- Snievo roro (Weichsel- rohr) konte iz roga in cev iz Žide, 21 cm dolga = H 1-50 — Ista pipa, ali z okroglo rezano glavo iz bruyere lesa K 160 Največja izbira v kadilnih predmetih dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Hanns Konrad vele*rgOvina v Mostu (Briix) štev. 876 (Češko) zahtevajte v vaSem interesu mp) cenik s čez 3000 podobami gratis in franko. Pekovski učenec se takoj sprejme pri Johaou Torčič na Pragerskem. 591 Pritožna prodaja Proda se več travnikov in sa-donosnikov. Zelo ugodno se oddajo tudi vinogradi, s prešo in stanovanjem. Na dopise in prašanja odgovarja R. Kandolin v Policanah. 595 Delovodja (Platzmei-ster) ki je praktičen v lesni trgovini in pisarniškem delu se sprejme pri Francu Cleiiwcicb, lesnem trgovcu Tvimeh (Tvim-bergu) (KoroSko) 672 Domačega kovača, Ocenjenega sprejme v službo Franc Cleinscich v Tvimeh (Tvimberg) na KoroSkem. 673 Lepo posestvo m na glavntm trgu z enonad-stropno hiSo in z malo delavnico, pripravno za vsakega provizijonista, zlasti za mesarja, se takoj iz proste roke po ceni proda. Zraven je klet, hlevi za krave in svinje, drvarnica, vse v dobrem stanu, zidano in z opeko krito. Poleg bo Štiri orali njive in travnika, dosti sadnih dreves. Pri gospodarskem poslopju, ki je tudi z opeko krito, je nasajena trta. Da!;Sa pojasnila daje lastnik tega posestva: M. Roiuich v Loki pri Zidanem lllOatu. XXXXXXXXX Dve trgovini z najboljšim prometom in sicer: ena trgovina z meSanim blagom in ena dobro vpeljana grajzlerija nasproti vo.aSnici (kasarni) se dasta zavoljo po-sestnikovebolehnosti v najem. Letni promet48—56 tisoč kron. Istotam se sprejme trgovski učenec. Več pove upravniStvo „ Štajerca" 4*3 XXKKKKXKX Ženitna ponudba. Mlad rokodelec, izučen vsakega železniškega rokodelstva želi se priženiti h kakSnemu mojstru, ki je že bolj v letih ali pa oženiti s kakšno vdovo. Vojaščine je prost in priden ter delaven. Več se izve pri upravniStvu „Štajercaa. 675 Ženitna ponudba. Želi se oženiti 30 leten fant 3.000 K denarja, z gospodično primernega premoŽenja. Mora biti stara nad 24 let in zmožna kuharjje in gostilni-carskega posla. Vse se izve pri „Stajercuu. 603 Kovaškega vajenca sprejme takoj kovaSki mojster Jakob Petrovič v kanižanskem 609 predmestju na Ptuju. VWWVVVV Sprejmem takoj pekovskega učenca, močnega in zelo rednega dečka, ki mora znati malo nemški. Dobi pri meni celo stanovanje in mesečnih 8—tO K Franc 608 I.esjak v Voitsbergu. Vajenca, zmožnega nemščine, slovenščine. in drugače izobraženega, sprejme g. Pavla Staraschina, trg. v Cirkovci pri Prager- 605 skem xxxxxxxxx Zelo obiskovana trgovina se takoj odda. Vse drugo se izve pri posestniku, I! Kando- 606 lin-n v Policanah Prodam radi dedinskih (erbijskih) zadev svojo dobro trgovino z meSanim blagom pod zelo ugodnimi pogoji R. Kandolin 611 v Policanah XKKKKKXKX Prodajalko ali krepko vajenko zmožno obeh jezikov, sprejme za mešano trgovino g. Joa 612 Werbnigg v Šoštanju. Išče se za večje graščinsko posestvo voljen, oženj en Span (pomočnik) brez dece, s prakso (vajen, izurjen.) Soproga mora znati dobro kuhati io gospodinjstvo voditi. Nastopi He po dogovoru. Samo oni, ki se izkažejo z dobrimi izpričevali, naj poSljejo ponude na Dr. Grtimvalda, Akademički trg, 614 Zagreb. Oves lep in čist, kupi gospod S. Kravagna, vinotržec v Ptuju. 617 618 Mlad komi spreten prodajalec, zmožen nemščine in slovenščine, se sprejme takoj zamešano trgovino v nekem spodnjekorogkem trgu. Pismene ponudbe se naj pošljejo uprkvuištvu .Štajerca'- Ženitna ponudba. Obrtnik v najlepši možki dobi. vdovec, se želi oženiti z dekletom ali vdovo, ki je stara čez trideset let. Ako ima kaj premoženja je dobro, a pogoj ni. Ponudbi s sliko prosim pod „Gospodinjstvou na upravniStvo -Štajerca"- 619 Kje se kupi špecerijsko blago v Mariboru najceneje? Kje se dobi dobra culia moka St 0 kg. po 14 kr, kje dobra, sladka krušna moka po 8 kr.? Kje sladkor na klobuk (Stok) najbolj po ceni? — Samo pri I. Sirk« na glavnem trgu v rotožkem poslopju. 620 ••$•••••• Pridna dekla za kuhinjo se sprejme takoj. Dokazati mora, da služi že dalje časa. Poizve se pri „Šta jercu.n 624 KKftttKKttKK Oženjen pristavnik (majar) brez otrok se išče in eden vi- ničar s štirimi ljudmi za delo. Posreduje „Stajerca 627 626 Bučno olje delam naceneje in zamenjavam olje za seme. Vsak petek sem se svojim blagom na Pluju, vsako soboto v Mariboru na trgu. Kdor želi friš-nega olja naj se oglasi pismeno ali ustmeno. Franc Blatnik mlinar na Ješenci p. Race Dimnikarski učenec (Kaminfegerlehrling) se takoj sprejme pri Franci Wresnig 616 na Ptuju. @000 — 6 — 5000 goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam, za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini m, vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, = plešast ali z redkih las. == Op. Mi smo edina ivrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vafim »Mos Balzamom«, vam lahko naznanim, da sem z njim popolnoma zadovoljen Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; aio ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali lasi in so se pojavili Cisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gde. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0 Danemark. 569 Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. Razpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. Pri izviru se kupi najceneje! Glasom rr.ojih posiljavnih poc-ijcvje narocevalec brez rizike, ker je zanenjava dovoljena »'• -- ..»" denar, (kisli' za šolarje Se po K -1 80, & SO, 6 —, 680, 760, 860. 9-60, 11 — 12-50. — Koncerln« gosle po K 14—, 17—, 20-50, 24—. Orke*ttr Sle t nočnim glasom po K 28—, 32-—, 36—, — — Solo gosle po K 50—, 60—. 80—, 120—, 160-. - Lok za gosli po K --80, 1—, 1-40, 1-80, 2-—, 240, 2-80 m dalje. - Pikolc in ■iidalke, lepo izdelane po K 1-—, 1 60, 2—, 3—, * — in dalje. — Klarineti, jako fino izdelani po K 9-—. 11—, 12—, 14— in dalje. »•rej Pe poitnem povzetja ali če se denar pošlje razpošilja Erzjtebirgisches Musikwaren- Versanilhaus • ••< ev. 11007 Harms Konrad v Mostu (Briix) St. 876 na Češkem. Begate ilistrovani eenik z nad 30UU »likam i se na takten i«-pošlje vsakomur brezplačno in poštnine prosto i«7 ■ | i i t k t k | 1 Rjavi premog (BraiinkoMe) najboljši in najbolj po ceni na cele vagone pošilja Šaleška premo-gova družba (rfchallthaljer Kohlen-bergban) v Velecjn na Štajerskem. 1 496( DraMavica K 850 lepo rezana, ptičji nastavek, Številke in kazalca iz kosti, klice vsake pol ure in vsako uro, 33 cm visaka, kompletno z dvema zlato bronciranima „gvihtovima" natanko rekulirana, 1. a sotsko kolesje samo 850 K samo okrogla ura s 30 urnim kolesjem (Federzugwerke) 16 cm. debeline, 3 K, ista 8 daij idoča, 30 cm. debeline 560 K. za vuikii uro 3 leta pismenega jamstva! Vsako leto razpošiljem čez 50.000 nr v zadovoljstvo mojih p. n. kupcev. Ta v Avstriji edina številna dokazuje najbolje 8»-lidnosti moje hiše. Vsako, tudi najmanjše naročilo, se izvrši skrbno. Razpošilja po povzetju Hannc Iwuir-ul F""1 tov*«14 za ure v Mostu (Briix) HdllllS IYU1I1 dU stev. 87(j (Češko). — Bogato ilustro-vani ceniki z nad 3.000 pudubami puSljem po zahtevi zastunj 631 in Iranko. Nagrobne vence (Grabkranze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 krou, kakor tndi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi i7s Brata Slawitsch v Ptuju. Razglas! Naznanja se da ;se bodo v mesta Celji vršili sledeči živinski sejmi, in sicer v soboto sred posta, to je 21. oktobra in 30. novembra, kakor vsaki prvi ponedeljek v mesecu; ako bi slučajno na 21. oktobra ali 30. novembra nedelja ali praznik padel, ali na prvi ponedeljek v mesecu prišel praznik se bode dotični sejem vršil sledeči delavnik. Sejmi bodo na Živinskem trgu zraven mestne klavnice. Dotične predpise ki se tikajo sejmov, bode naznanil mestni urad ali pa upravništvo klavnice. Obiskovalci živinskih sejmov so oproščeni mitnine in tržnine. Mestni nrad Celje, dne 28. oktobra 1906. Žu pan: Dr. v Jabornegg m. p. V železotvornici (Eiseirwerk) Store se sprejme nemudoma tehtavec (Abwieger) ne čez 33 star. Treba biti trezen in mora znati citati, pisati in izlasti računati. Nemščina in slovenščina v govoru in pisavi pogojena. Ponude na „Berg- n. Hiittenwerk Store" ob jnžni železnici. 597 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 58 Pozor! o N če želite trgovino, obrt ali realijo h6tel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdu-j višče prodati, ali ako iščete na po3odo i delovanja pri kakem podjetju, 6e obrnite.1 upno do veleznane firme „Intern. GeechSfi courier"; glavno zastopstvo v Gradcu, JakoaiJ nigasse 12. Podjetje je prvega reda v tej strt Glavni zastopnik pride teh dni sem. Če sej čete z njim brezplačno posvetovati, prosimo nas takoj obvestite. Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik stal 3000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlltik I urah, kakor o vsakovrstnih srebrnioih ii I zlatoinah.godbenih inštrumentih, robe izjekhl rNiKEi^lll in us"ia P° prvotno-tovarniških cenah. Niklnasta remonter-ura......K 3--1 ■ Sistem Roskopf-patent.......» *- I Švicarska originalna sistem Roskopf patent-ura..........n J\'^M Registrirana.,Ailler-Roskopf" niklasta anker-remontoar-ura.....n 7--J Srebrna rem.-ura „Gloria" deli. . . „ ;•$ Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo™.....„116 Ura kukavica K 8 60, buditnica 2-90, kuhinjska ura K J-1 „Schwarzwiilderu-ura K 2-80. Za vsako uro 3 letno pismeno jamstva. Nobene rizike I menjava dovoljena aH pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konradi ,v Mostu (Briix) št 876 (Češko). Za zimski čas! Našim cenjenim odjemalcem priporočan Pir nišo bogato zalogo zimskega blaga po priznam^ nizkih cenah. ^ Najina glavna štacuE a jena Florijanskem trgi jg^ podružnica pa pri dravskem mostu (Wagplati) „^ K obilnemu obisku vabita Brata Slawitstlsdl rin 616 trgovca v Ptuju. se|. ---------------------------------------------------------------------------------------------- >tt Spreten ekonom l ali gospodar za vsa dela,. izlasti' za vino in 6, sadjerejo, se takoj sprejme. Samo na prosilcem in dolgotrajnimi izpričali se bo oziralo. Poizve M ira pri ..Štajercu" .;. bi ---------------------------------■-------------------------------------- oli Ustanovljena I. 1903 Ustanovljena I I. 1903 Mestna Parna pralnica = v Ptuiu = (Dampfwiischerei) Prva parna pralnica za južno ===== Štajersko. ===== Sprejme se vsakovrstno perilo možkih, žensk, domače perilo, zastori i. t. d. Pobira ga po hišah in v osmih dneh dostavlja lasten personal. Z blagom se ravna lepo in varno. V Mariboru se prejme perilo, | Herrengasse 32, Tegetthoffstrasse 18, Mel-1 lingersstrasse 18. Na Ptuju pa v pralnici | == sami = Prospekti se dobe zastonj. = I Ustanovljena I I. 1903 Ustanovljena I. 1903 fovost! selje! Brez stroškov! Brez rizike! — 7 — »ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Odrašenim koristno, otrokom ve- \f(Vfrnof I Da bi povzdignila zmiscl štodeDJa, npeljala je mestna hranilnica (šparkasa) v Ptuju 1 uredbo, ki se je v drugih krajih že obnesla in je jako primerna potrebi ljudstva. To bo t. zv. omače hranilne kaše. (Sparbiichseii.) ■ Kdor hoče, dobi lepo izdelano blagajnico domu. Ta blagajnica ne stane ničesar; le U varščino Bi zasiguri hranilnica prvih shranjenih 4 K. AU kadar odstopiš od članstva, dobiS Ih 4 K nazaj. To domačo hranilno kašo dob š tedaj čisto zastonj. Blagajnični ključek ostane [ibranilnioi; kadar imaš že neko evoto nabrano, prineseš blagajnico, katero se odpre pred tvojimi Sitni in se ti vpiše v hranilno knjižico dotično svoto. Tako nabiraš lahko najmanjše SVOte, kraj-|ar za krajcarjom, — tako navadiš lahko svojo deco na štedenje in ji napraviš veliko veselje, — ■ vse brez da bi žrtvoval vinar! 586 Prepričani smo, da bode vsakdo uvidil nujno potrebo teh domačih kas! t Torej pristopajte mnogoštevilno! Mestna hranilnica ptujska. •OOOOOOOOOOOOOODOOOOC00000000000000000000 i Razglas. ________ Štajerski deželni odbor je sklenil v svrho Tatmeljite izobrazbe viničarjev za gojitev ameriških trt. oskrbovanje drevesnic, napravo in »krbovaoje sadnih vrtov prirediti tndi v letu •n'.907 po ed noči sveti, za komad K 3.30. tri komadi K 8 — So«etf rizik«. Ira se Uliko zamenja za drnžo ali se vrne ilerihr. Po postnem povzetju ali c'e se denar posije naprej razpošilja prva tovarna za ure Hanns Konrad v Must a (Briix) St. 876 na ^^^^^^^^ Češkem. Hogato ilustrovan cenik, ki obsega nad 3000 slik raznih ur, zlate in srebrne robe, se na zahlevanjc vsakomur doppslje brezplačno in poštnine prosto. 5h2 Primerno božično darilo za dečke. aterna m»o;ca Parni strojki kuri se sgpirlusom, zraven je varstveni cilindrasti ventil, pan.a piščalka, z vijakom k napoljnjt- , van u vode, visoki 24 cm za komad K 1 50. Če so bolj fino na-1 pravljeni, stanejo 20 cm visok K 8-2U, 22 cm visok K 380.25 cm visok K 4 80,27 cm visok K G 50, 'U cm visok K 750. Narocuje in . lobiva se naravnost pri t v ni ki £roo lakirana, z nikeloastim objektivom in s 3 optičnimi lečami, spetrolejno lampo, kompletno stžslikami 20cm visoka K-3-50, ii'a2icm visokaK5, ista2Bcm [visoka K 8, jata 34 cm vis. K 12. ' Hanns Konrad prva tovarna zi ara v Mostu (Brlix) it. 876 na CafUm. Bogato ilustrirani ceniki z nad SO'ju slikami se na zahtevo do-poš )i<>jo brc '.plač. inpoStninepr. Budilnica z zvou- cem kakor na turnski uri, |[. kakovosti, teče 30 ur, bije •sako uro in vsake p 1 u^e, i z zvončkom jako glasno doni, ikvir je gladko pohrau. 30 cm t premeru, cifernica je 2aslck-leoa, s tremi bronasto-pozla-1'enimi uteži (gvihti) slane kompletno samo K 6.60 Triletna pismena garancija. Nooen riziko. Ura selavko zamenja za drago, ali se denar ___ vrne. Po postnem povzetju ali če se denar posije naprej razpošilja Hanns Konrad Prva tovarna za uro v Mostu (BrtUt) št. 876 na Češkem. Bogato ilustriran cenik z nad 3000 slikami so vsakomur na zahtevanjo dopošlje brezplačno in poštnioe prosto. 548 Št. 37.8« U 6267 Razglas. Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1906/7. Dežela štajerska proda v spomladi 1907 sledeče množine ameriških trt pod spodaj označenimi pogoji, i. s.: 1) 700.000 cepljencev, večinoma od rama-nega šipona, laške graševine, belega burgundra, bele in rncleče žlahtnine, zelenčic?, rndečega traminca, renske graševine in mnškatelca, cepljenih na Riparia Portalis, Vitis tšolonis, Rupe-stris Monticolo. 2) 600.000 korenjakov od Riparia Portalis, Vitis Solonis in Rapestris Montikola. 3) Večje število ključev zgoraj imenovanih vrst. Cene trt per 1000 komadov so: I. Cepljenci za premožnejše posestnike 200 K, za drnge 140 K. II. Ameriški korenjaki za premožnejše 24 K, za drnge 16 K. III. Ključi 10 K. Deželni odbor si pridržuje pravice, naročnikom od več nego 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino, oziraje se na splošno stanje naročb. Naročila na te trte so vložiti neposredno pri deželnemn odborn ali po občinskih nradih, pri katerih se nahajajo posebni naročbeni listki, in to do 15. novembra t. I. Občinski nradi imijo izpolnjene naročbene listke takoj dež. odtora vposlati. Naročbe, ki prihajajo do 15. nov., se zbira in se razdeli trte primerno, ako ne zadostijo naročbam. Trte se oddaja edino štajerskim posestnikom in imajo oni, ki naročajo neposredno pri dež. odborn, priložiti občinsko potrdilo, da imajo vinograd v občini. Trgovci s trtami so od tega izključeni. Cane veljajo na mesta in je plačati svoto pri prejema trt, oz. ako se pošiljajo po železnici, se vzame svoto po povzetja in zaračuni po lastni ceni tad i zavitek in dovoz. Pri vsaki naročbi je natanko povedati: 1) natanko pisano ime, stanovališče fn stan naročitelja; 2) davčna občina, v kateri leži vinograd; 3) zaželjena vrsta trt; 4) zadnja železniška in poštna postaja, kamor se ima poslati trte. Ako je zahtevana vrsta že prodana, se namesti z drago podobno vrsto. Trte naj se prevzamejo po možnosti od naročnikov samih in naj se, ako pridejo po železnici takoj po sprejema pregledajo. Pritožbe so takoj vposlati na vodstvo trtne šole. Na poznejše pritožbe se več ne ozira. Gradec, 1. oktobra 1906. Štajerski deželni odbor: Edmnnd grof Attems. KftXX*KKKX*K*KKXKKKK* Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo! 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta garancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fini robci, 1 krasii prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom iz orient biserov mod. okrasek za dame s pat zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par ošesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno tualetno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manšetnih gumb, 3» Doubl-zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 Šaljivi preimeti, velika veselost pti mladih in starih, : 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko-resp. predmetov, in se 300 preimelov, potrebnih v hiSi. Vse sku- ! p»j z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. Pojilja se po povzetju ali ako se posije dtnar naprej po dunajski razpo- Siljevalni trgovini P, Luat, Krakova 41. — NB. Denar nazaj za . stvari, ki ne dopadejo. 589 I KK****Kft*KttXKK*KKKXK »•O Briljantno angeljsko zvonenje za božično drevesce s 6 pozlačenimi angelji; fnnk-cijonira brez napake! najlepši in najnovejši okras božičnega drevesca, ki naj bi no manjkalo v nobeni krščanski drm- žini. Po gorkem zraku, ki ga sveče provzročijo, se počne kolo gibati; kroglje na kolesu zadenejo ob 3 zvonce; tako sa provzroči krasno zvonenje, katerega posledica je'veličastno božično veselje. Cena komada franko (naprej plačati 1) = K 150 = proti poštnem povzetju 20 vin. ve«. Naroča naj so pravo Čas*« pri Hanns Konrad Prva tovarna za ure v Most« (Briix) na Ceflkem St. 876. Moj cenik obsega 200 strani j in 8.000 podob in se dobi zastonj 547 in franko na zahtevo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXX Suhe užitne gobe (Speiseschwamme) od 50—300 kg. kupuje Johan Kulhanek, na Dunaju XVI. Reinhartsg. 39. trgovina s Špecerijskim in konzumnim blagom. 408 1 kovaškega pomtčnika In dva kovaška uoenoa se sprijmeta pri; Antona Flereiičakn, 583 kovaču v Brežicah. F^ Ohranitev zdravega želodca ti«i največ v ohranitvi, pospeJevanju in v uravnavi pre-bavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno. t« ^zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke oezmemosti, slabe diete, prehlajenja in zopcrnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodce iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. '/i steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni. SVARILO! V* deli embalaZe imajo ------------- postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGN ER-J A, c. in kr. dvornegadobaiitelja „«rl črnem orlu", Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice 203. ■ttr Po poŠti razpoSilja se vsak dan, ~W Proti vpošiljatvi K 266 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 mala steklenica na vse postaje avstro- ogrske monarhije poštniDe prosto. Zaloga v lekarnah Avatra-Ograke. V Ptuju dobi se v lekarni gospoda Ig. Behrbalfea. t ===== Tovarna za poljedelske stroje == C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delat', trijerje »n mline za šrot. Kipcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postalo vozuine prosto. Prodaja se tudi na obroke ceniki se pošiljajo poštnine = prosto in zastonj. =: Lastna zaloga v Mariboru v Viktringhof ulici. 714 Najhitrejša vožnja po morjn 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-nadirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo d vojnate vijake, u HauibuTfca do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „dsterr. Hof." »» OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja «amo 1 gold. 20 kr. — Najfinejše sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm široko, meter samo 76 krajcarjev. — Domače platno za „štrozoke" velja meter 20 ali 26 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (muštre) se tudi vpošljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Florjanski trg. Brata Slawitscl v Ptuju ,u6 priporočata izvrstne šivalni; Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — „ SiugerTitauial20 n — „ Ringschifchen ........140 n — B Ring8chifchen za krojače . . . .180 , — „ Minerva A..........100 , — „ Minerva C za krojače in čevljarje 160 n — „ Howe G za krojače in čevljarje . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene 80 nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 103 MP" Za čevljarje priporočava najin imeniten, dober in trpežen lastin in žamet (Schuhlastin und Schubsammt), nadalje jako močne cuge za Stitlete (Gummiziige), [izvrstno laneno platno in suknjeni file za furo, štrufe, rinčice in knofe, vsake vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi posebno vrsto cvirna za usnje (leder) Stepati in sicer poleg črne tudi vsake druge barve. Prepričajte se in bole spoznali, da vam vselej dobro, pošteno in z nizko ceno postreževa. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Pozor! Ljudje iz okolice! Pozor! V najini podružnici (filijali) pri mostu (Wagplalz) priporočava; pravi domači sesekan špeh, pravo domačo svinjsko mast (Schweinfette), pravi domači zelhan špeh in meso), izvrstni fini švicarski sir, radensko slatino, pravo domače tikvino olje, fino kafe kg po 1 gld. 20 kr., fino moko (roelo) kg po 10, 12, 14 kr., kakor vse druge špecerijske reči. Kdor naju enkrat obišče, tisti ostane nama gotovo zvest odjemalec, ker mi skrbno paziva na to, da se vsakomur pošteno, dobro in točno postreže. Podružnica bratov Slawitsch trgovca v Ptuju pri mostu. Otvoritev. Usojam se p. n. občinstvu v Ptuju in ckolici naznaniti. da sem preložil svojo kovačnlco z bakrom (Kupferschmlf.de) od Maribora v Ptuj in jo otiroril v postni ulici (Postgasse) poleg gostilne „pri slonu* (Elefant) IzvrSeval bo Jem najbolje in po najnižjih cenah vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi popravila kotlov 2a žganje iz bakra, kotli za perilo, banice za perilo, itd. tudi vzamem vse blago iz bakra v račun. Nakup bakra, mesinga svinjca in čira, Za mhogobrojno udeležbo prosi Demeter Glumac 567 kovač z bakrom. Red Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Piladel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na Dunaii ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani. Kolodvorske ulice štev 41. M7 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Columbija-kitara citre prineso brez vsakega uk» veselje in radost v vsako familijo. Columbija-kitara citre so 49X36 cm velike, imajo 41 strun, 5 akordov in we na njih s pomočjo podložnih not lahko takoj igra. Rabi se jih že nad 100 000 konaduv. Dobivajo se le naravnost pri moji tvrdki. Cene: kompletne s šolo in z vstmi potrebščinami K 11.—. — Sekirice (note) komad po 20 h. Akord ritre v vsaki kakovosti komad po 3 60. ♦.—, B.—, 6—, 7.—, 8.— in dalje. Noben rizik«, ker se blago lahko zamenja za drugo ali p:i. se denar vrne. Kazpotilja po poštnem povzetju Erzgebirgisches Musikwaren-Versandhau3 Hanns Konrad v Mostu (Itriix) št. 870 na Češkem. Velik ilustrevasi cenik z nad 30(10 slikami se doposlje vsakomur na zalitevanje brezplačno in poštnine prosi« 639 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Po takem Izvesku se poznajo skladišča, 190 v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ptuj, Minoritski trg štev. 6, Kupujem vse deželne produkte kakor fižol, suhe jedil: gobe, ovs itd. po najviših cenah Franc Pctschuch Celje. 680 Kinematograf. Velezanlmlvo tako za otroke odrasle, ker se da porabiti tudi kot „ll uiiigica, 38 cm visok, s tremi 1 binti prožci (film) in 12 slekle podobami, s petrolejno Iampo, 1 flektorjem in navodilom, vse i' v kartonu K 17.—. S tem kinematografom lahko i pravi vsakdo, bodisi star ali i' žive, čarobne sike na steni, 1 vsakomur dopadejo. Mehani« jako natanko izdelan in pripi tako da ga lahko vsak otrok i vlada. Naravnost se dobiva i prvi tovarni za ure Hanns Konrad v Mosta (BriU) št. 876 na Češkem. Bogat« ilustrirani eenik o kinematografih, « laterni magiki,. nili strojkih, mehaničnih igračah itd. se dopoiljej« nt zahtevi vsakomur brezplačna in poštnine prosto. SJt, a\ jedilna mast ni SUROGAT. CERES jedilna mast se preffa naravnost v naši tovarni iz svežih kokosovih orehov. CERES jedilna mast nudi zavoljo tega največjo garancijo za absolutno čistost >'b za zdravniško jripTavo. Opomba: Mi razpisujemo Ceres nagradno koniurtneo, pri kateri si lahko vsaka gospodinja do 15.000 K v geto-vini prihrani. Natančnejši pogoji fe izvejo 'pri vsakem boljfiem tigoicu in sicer brezplačno. 517 Georg Schicht A. G* odd. Nahrmittelwerke _ Ceres'*. Registrovane „Adler Roskopf ure se dobe le edino pri moji tvrdki in jih ne sme nikdo 1 prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike, krr valce, finančne in železniške uslužbence, kakor sploh za ' cega, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro. __ _ -------- •_ _ Fina, originalna „Adler K «'4T ife I*- •" k0'f" Anker-Remontoai z masivnim pozlačenim, timagnetičnim Anker-kolesj« tekočem v kamenjih, pravo« fernico iz emajla, masivi pravi z varstveno plomb« : varovani okror iz nikta, fi mirski pokrov, okrašena pozlačena kazalca, regulirana K 7— Isla 11 kundnim kazalcom K 8' Zd\ ojnim pokrovom brez » kazalca K 1060 Z dvej* !okrovom in sek. kazalcom j 1-50 V srebrnem okrovu. i prta, brez sek. kazalca K12 V srebrnem okrovu. odpi in sek. kazalca K 13'E srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17*— V i brnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18'— Za vs uro se jamči pismeno 3 letal Brez nevarnast! Zamenjav« i voljena ali denar nazaj I Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati) Uannc Ivimi-lil Prva tovarna ur v Mostu (Brux) ndllHa nUlltriU 876 (češko) c. k. sodnijsko zapri« ženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avsL državnim crloni 8 zlatnimi in srebrnimi medajlami razstav: osnovana 1. 18! razpošiljatev po vseh svetovnih krajih; moj cenik je 200 sti velik in obsega čez 3.000 podob ter se posije na zahtevo i 629 komur zastonj in franko.________ Najboljše klajno apno so dobi samo pri Adolfu = Ssllinschegg Ptnj ^-i nasproti ^>- £1 mostnega f-tir"! gledališča ._~&~^t (teatra). Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Xisk: W. Blanke v Ptuja.