Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXIV., št. 279 1%*1XX Cena 40 cent. UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA. PUCCINIJEVA ULICA ft. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ls Kraljevine Italije to tnosenmtva UMONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO —TELEFON: Sl-SJ, Sl-Ss, S1-Z4, Sl-ZS te S&-M. _Izhaja vaak daa opoldne. Mesečna naročnina 6.—- L, Za inozemstvo: 15.20 L. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Aceaniti combattimenti in Marmarica Al tri 1503 prigionieri — 16 vefivoli avversari abbattati Un incrociatore affondato H Qnnrtipr Generale delle Forze Armate comunica in data di 2 dicombre il seguente bollettino d> gTiorra n. 548: La battajrlia della Marmarica continua frazionata in vari episodi con carattere di violenza e di accanimento. Sul fronta di Tobruk attivita di rei>artl ava.ri7.ati rd intfnse azioni di fuoco delle af>po«te t»r*igli^rie. Su quel!o di Solhim le nostre dlfese hanno resistitn con tonaeia al rinnovati att^cchi nemici: alterna viccnda a Siđi ©mar. Nel settore centra!'? peontri parzlali ln zona Sidi Ueze^h ove nella pfiornata ^ono Stati catturati cemplesivamente 1500 prigionieri fra cul 11 generale Miloš Resrinuld. La nostra aviazioi e e q'jella ted^sca smo state rnolto attivc: esse hanno portato efficaci attaccbi su rpparti di trnppa. con-centramenti di aiitomezri e donositi di ri-fornimento nemici; hanno bombardato oblettivi de!la plazza di Tobrnk e «caH fer-roviari in zona di Sidi Barrani, Marsa Alatnih provorando incendi ed esplosioni. In comhattimmiti aerei, oltre a numero«! al'H velivoli avversari colpitl e danneggiat*. ne snno stati complessivamente abbattnti 15 dei quali 11 dalla nostra cuccia e 4 da quella germanica. L'aviazione nemira ha effettnato |ne*ir-sioni su lot'alita della Libia ed ha bombardato e mitragliato ripetutamente alenni mwfri ospedalt da carapo visIMlmente con-trti^^t^nati. eatisando m o rti p feriti tra ri< 9verati. A Bonpasi e stato eolplto l'«.«jpe-date Principe di Piemonte. Vn velivolo in-cnrsore e stato abbattnto In fiamme dalla difesa contraeroa di Derna. Al largo di Tobruk una nostra forma-zione di nerosiluranti ha colpito con tre siluri un incrociatore britannico da 5 mila tonnellate che e affondato. al Ju ji pritisk na Moskvo Novi predori v sovjetski obrambni sistem — Na jogu se borbe naffafifujejo — Intenzivno đclcvanjje letalstva — Velike angleške izgube v severni Afriki Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: X"a vzhodni fronta se boji na področju pri Rostovu nadaljujejo. Na bojišču pred Moskvo so prodrle nemške čete v nadaljnjih odsekih globoko v sovražni obrambni sistem. Pred Petrorra-doni je bilo odbitih več poizkusov izpadov sovjetskih sil, pripravljenih z močnim topniškem obstreljevanjem. Letala so zadela z bombami v polno tvornico letal pri Ribinsku ob Vclgl. napadala sovražne transporte na zaledenplem Ladoškem jezeru ter nadaljevala unio>\a-nje železniških zvez vzhodno od Tihvina. Bojna letala so bombardirala v poslednji noči Petrograd, kakor tudi sovjetska letalska oporišča v severnem odseku fronte. Na morju ob Angliji so letala potopila tovorno ladjo z 2000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji trgovski ladji sta bili poškodovani z bombami. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni v poslednji noči proti pristaniškim napravam ter oskrbovalnim obratom v zapadni Angliji. V severni Afriki potekajo boji, polni iz-prememb. južnovzhodno od Tobruka v poslednjih dneh v prid nemško-italijanskih čet. Pri poizkusu, da bi osvobodil obkoljene sile, je bil sovražnik odbit s hudimi izgubami. Nemška bojna letala so bombardirala angleško oskrbovalno železnico na solunski fronti ter so po\'zroč:Ia veliko škodo transportnim napravam pri Sidi Ca- raniju in Marsa Matruhn. Po dosedanjih poročilih je bilo od početka bojev ujet:h nad 9000 sovražnih vojakov, med njimi trije generali. Poleg mnogoštevilnih topov je bilo zaplenjenih ali uničenih 814 angleških oklopnih vozil ter sestreljenih 127 angleških letal. Angleška vojna mornarica je utrpela v mesecu novembru občutne izgube. Skupno so nemške pomorske in letalske sile potopile: 1 nosilko letal. 1 križarko, 3 rušilce, 4 brze čolne, 1 stražnj in 1 patrolni čoln. Razen tega so hudo poškodovale: 2 bojni ladji. 2 rušilca, 7 brzih čolnov in 3 nadaljnje bojne ladje. V boju proti angleški oskrbovalni fronti sta potopili vojna mornarica in letalstvo v mesecu novembru 48 sovražnih trgovskih ladij s skupno 231.870 br. reg. tonami. Razen tega je bilo 39 Tadij deloma hudo poškodovanih. Nadaljnje izgube ladjevja je utrpel sovražnik zaradi min na raznih pomorskih področjih. Pri Rostovu izjalovljeni sovjetski poskusi Budimpešta, 3. dec. s. Edini uspeh napada, ki so ga izvedli Rusi na odseku Ro-stova, so najtežje izgube sovjetskih čet, h katerim se pridružujejo izgnbe na vojnam materialu Tako poroča >Budapesti Srte-sito*. Sovjetsko poveljništvo, ki je vrglo v boj vse iz Irana in Kugana došle sile, je očitno hotelo zman;'šati pritisk na osrednjem odseku. Dejstva so pokazala, viko iluzoričen je bil ta načrt in kako se dejansko nadaljuje nemški prodor v moskovskem odseku kjer se dosegajo novi znatni uspehi. Sovjetski poizkus na področju Mostova se je torej popolnoma izalovil. Sovjeti imajo ogromne izgube, ki so m^.ogo večje kot one, ki so jih imeli v veliki pri Vjazmi. Finsko vojno poročilo Helsinki. 3. dec. s. Finski generalni Štab poroča: Na fronti pri Hangoju delovanje sovražnega topništva ponoči ni bilo močno, a se je ojačilo podnevi Na sovjetsko stre-ljan'e je odgovarjalo finsko topništvo, ki je uničilo več sovražnih baterij, strojniška gnezda in sovjetske utrdbe. Na Karelskl ožini obojestranski nadle-govalni ogenj topništva in možnaijev. Sovjetsko topništvo je bombardiralo Terio-ki in Huckkalo. Finsko topništvo je re aglralo In razdejalo več utrdb in sovražnih prometnih zvez. Na fronti pri Sivaeivru je prišlo do dvoboja topništva in rnožnarjev ter dr delovanja patrol Finsko topništvo je i risi-lflo k molku sovražne baterije in uničilo neko utrdbico. Na fronti v vzhodni Kareliji je položaj repr remenjen. Na morju je finska mornarica potopila neko sovjetsko transportno ladjo, ki je plula v konvoju. V Finskem zalivu je sovjetski parnik naletel na mino in se je potopil. Slabo vreme je oteževalo delovanje letalstva. Finski letalci so bombardirali in zažgali veliko sovjetsko transportno lau.*o v kronštatskem pristanišču. V vzhodni Kareliji so bombardirali dve avtomobilski koloni, skladišče bencina in stransko železnico, ki je zvezana z murmansko progo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sov'etsko letalo. Eno finsko letalo pa 3e ni vrnilo. V Kotvi je bil letalski alarm. Nemški uspehi na morju Berlin. 3. dec. s. DNB poroča v izp-opo1-nitev dnevnega vojnega poroHf, da so nemške podmornice v novembru pcC.jpiic 21 angleških trg vsakih ladij a!: ladij, ki so bile v službi Anglije, s skupno 113.000 tonami. Torpedni čolni pa so potopili 7 art-ple'kih trgovvkih ladij s skupno 32.500 iona m i« Južnovzhcina Srbija osvobojena komunistov Beograd, 3. dec. s. Ves tisk ob avlja z največjim poudarkom vest, da je bila južnozapadna Srbija osvobojena komunistov, ki so jo okuževali. Očiščevalne akcije so bile izvedene s sodelovanjem srbskih prostovoljcev. Ameriško letališče v Nizozemski Guajani New York, 3. dec. s. »Times Hera! 1 c poroča, da je bil glavni namen ameriške zasedbe Nizozemske Guajane ureditev največjega letališča južne Amerike na guajanskih tleh. Na videz so Američani prisl', da bi zaščitili bavksitna ležišča, toda v resnici so na guajanski visoki planoti takoj pričeli graditi ogromno letališče. Ameriški vojaki, ki so zaposleni pri teh delih, so bili že pred meseci cepljeni proti malariji. Na visoko planoto morajo ves gradbeni material in ljudi prevažati z letali. List beleži, da Imajo Zedinjene države ves interes na tem, da si zgrade tako ogromno letališče v bližini Brazilije, ki se upira njihovi politiki. Roosevelt odgov Berlin, 3. dec. s. »Volkischer Beoba enter« poroča, da bo v kratkem v Riomu proces proti elementom, ki so odgovorni za francosko katastrofo. List pripominja, da glavnega krivca ne bo pred sodišče, ker živi v Beli hiši. Po svojem pariškem agentu, pravi list, se je Roosevelt posluži] slehernega sredstva, da bi vplival na francoske politike, dokler ni Francije pognal v propast. 8 težkimi irtvami preprečena stavka železničarjev v USA VTashington, 3. dec a Listi pišejo, da je br!a po do'gih pogs'anjiii in pod pogojem znatnega povi^ar.jj mezd, za katere bodo prizadete družbe tzdaie okrog 300 mHijo-nov dolarjev, preprečena stavita železničar jev, ki bi se drugače pričela 7. t. m. Potopljeni avstralski vojni ladji Rim, 3. dec. s. Angleška po'ursdna rga*. cija poroča, da pogrešajo celotno pOtm&tO av-&trals(ke krizarke »Sidnev*^. ki je štela 42 oficirjev in 603 mornarje. Vest o potopitvi t:: edinice avstralske mornarice je naredila v vse; Avstraliji najgloblji vtis. Rini, 3. dec. s. Avstralski rušilec -Pi-a-matta« je bil torpediran in potoDl;en. Ladja je spremljala neki konvoj. PMmc je izpodrival 1060 ton vode. Po uradnem poročilu iz Camberre pogrešajo 141 oficirjev in mornarjev. Verjetno je, da so se *. si potopili. Srdite borbe v Marmariki Nadaljnjih 1500 ujetnikov - 16 sovražnih letal sestreljenih - Ena križarka torpedirana Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU Je objavil t. decembra naslednje uradno poročilo štev. 548: Marmari&ka bitka se nadaljuje, razdeljena v razne odseke, s silovitostjo in srditostjo. Na boji&ču pri Tobruku delavnost prednjih straž tn srdit topnički ogenj s obeh strani. Na bojišču pri Šolama so nate obrambe vztrajno vzdržale ponovne sovražne napade. Pri Sidl Omar ju se usoda menjaje. V srednjem odseku delni spopadi na področja Sidi Reze ga, kjer je bilo včeraj skupno zajetih 1500 ujetnikov, med njimi general Mile« Reginald. Nase in nemško letalstvo je bilo zelo aktivno. Iv vršilo Je uspešne napade na oddelke čet, zbirališča avtomobilskih sredstev in sovražne zaloge živil. Bombardiralo Je tudi cilje tobruške trdnjave In železniška skladišča na področju Sidi Baranija in Marsa Mat ruha ter povzročil požare ln eksplozije. V letalskih spopadih je bilo skupno sestreljenih 15 sovražnih letal, med njimi 11 od naših, 4 pa od nemških lovcev; razen tega Je bilo več sovražnih letal zadetih in poškodovanih. Sovraži* letalstvo je izvršilo napade na kraje v Libiji In je bombardiralo in ponovno obstreljevalo s strojnicami nekatere naše poljske bolnišnice, ki so bile vidno označene, ter povzročilo mrtve in ranjene med bolniki; v Bengazljti je bila /nadeta bolnišnica Piemontske^a princa. Protiletalska obramba v Derni je sestrelila v plamenih eno napadajoče letalo. Na morja pri Tobruku je naš oddelek torpednih letal zadel s tremi torpedi britansko 5.000-tonsko križarko, ki se je potopila. Podvigi divizije »Trento" na tobruškem bapšša Od aprila na bojišča — Uspehi v borbi proti sovražniku Junaštvo bersaljerja Tence Z mornariškega bojišča, 3. dec. s. Divizija »Trento«, ki je bila omenjena v 540. vojnem poročilu, *e ena rzrned italijanskih e>dmic. ki so do»k-az^!e in š*» dokazujejo izredne sposobnosti, ociloćnoM, hrabrosrt m pcžrtvon-alnoM. Ta divizija je prišla v prvih 14 dneh apr'a na tobruSko področje in je sodelovala od vsega začetka pri večini operacij o4crog oblegane trdnja\~e. Njeni vojaki so izvedli z usjpehotrn silne napade na obrambne utrdl>e ter so preprečpii sleherni poizkus srj*\-raižn:Jca. da bi zlomil naš pr:t:s.k. Pc:ci, toprm'avt m inzenjerci divizije »Trento* srr pokr.za.li cd prvega dne izredne sposobnost; j^lcde na posebne o&o-1 i."čine terena, veVikc zm-cf:nrr?ti v prema-gevanju vseh težar *a zavest no vedres* v &'ehemem položaju ter trdno* odločnost po rma;*orviti rcfit\i svojega po~:!ansitva» Izraz por/an?tvo je pravilen, kajti ti ljudje, ki so se mesece in mesece borr'Ti v ž^eči mar-mari'Vi pu'eavi in v najtežjih okoliščinah, pa so chdr7.i]i S9cqo vem in mora'no moč. se morajo s.rsatrat: za miLictiarjc chrSAza- cijc in italijanstva v zopet r.r.vcjcni zemlji, ki jo je posvetila kr: Italijanov. Do junija je bila drvizija »Trenta hrabro v prvi črti ter se je nato zstžn&eao odpočila, zbrala no\*e energije, se uredila in s*e izpo-po'nila v vojnih spcs-bnor-«fh ter si pomladila duha. Moralno- in gmotno osvežena se je vrnila na tobruško fronto, kjer je odločno in navdušeno nadalje^la sveje delo in prcmago\*ala vse nevarnosti. NTedcaj dni pred manrari^o bitko so rd-de!ki te diviz:je dos_^?'i znatne uspehe *n prizadejali izbranim čer^m fjo^ražnika »občutne iz^fube. Ujeli so mnocjo ljudi, zapls-ni>H okrog 100 pu.Sk. mnr^ a-v-tomatičnei'a orožja in dru^e^a materiala. V bitki je d -vizija držala trdno sa-eje postojanke ter ie hitro in navdušeno1 reagirala na so^Tažni-kove aikc^je. Vedira odločnost vojako\' divi-zije »Trento« je prišla do izraza v ponormem pismu, ki ga je nnpsail višji korporail Gustav Fra-gOte svrj\ materi dan pred borbo, v kateri je juna'^co padel. K diviziji pripada tudi po!k bersaljerov, ki jc za ceno visokuS žrtev ponovno zaustavil silne napade številnih sovražnih tankov ter je izvedel z uspehom več velikih napadov, s katerimi so bi'le razpršene sovražnikove vrste, Najsijajncjši zr*led junaštva tega polka je dal ncda\Tia berialjer Cario Tcnca, ki jc predlagan za odlikovanje z zlato svetinja za vojaško hrabrost. Pri neki sovražnikovi akc;ji proti našim postojankam je s svojo avtomatsko pu-ko streljal z največjim uspehom na sovražnika. Sca7razna bomba ga je zadela v spodnji del te'esa, toda junak je stoično prenašaj bolečine ter je vzpodbuja] tovariše, ki ro mu prihiteli na pOinoč, k borbi, ter jih epom;njal. naj se nc brigajo zanj in je \~zklikal domevini. V bonišnici. kjer je ležal hudo ranjen, ni ni-ko-li potožil in tudi tedaj ne, ko je zvedel, da mu morajo odrezati obe nogi. Samo žal mu je bilo. da se ne bo mogel več boriti. Enako junaško se je zadri M med operacijo, čeprav je vedel, v krfco težkem stanju se nahaja. Iztrgan je bil smrti m trans-fuzijo krvi. Fršzttaisfe generala AžEchinleka Z koiišča v Marmariki. 3. dec. s. Za položaj v Marmariki jc značilna vrsta srditih bcurb, ki so posebno hude na odseku Sidi Režeta. SKe Ofsi še nada lit povzročajo znatne izgube sovražnHc-mi. Sam general Au-chinlck je priznal v nekem poročilu, ki ga je poafal marša'lu Smutsiu, da so izgube, ki so jih utrpeli .Tužnr.afričani, pa tudi drugi angle'ki oddelki, znatne. Italijansko m ncm'ko letalstvo razvijata veliko delovanje v sodelovanju s silami na kopneiirL Skupne bombnikov so z znntrvmi irspehi bom-b?.rtlira'e zbirališča motornih \-oziil, sJcladi-Šca goriva in municije in s«o*\Tažniikcfv,a os*kr-bo'vaina sreditea. Bombr.rdirani so bili tudi važni vojaški objekti v Tc-bruku, Sidi el Raraniju in Marsa Matrvihu, kjer so nastali številni požari, med i.'im nekateri zelo obsežni. Žcleznišika proga od Sidi dl Ba-ranija v Macsa Matruh jc bila zadeta* V letalsik'h borbah z nasprotnikom so naši ilcvci sestrelili 4 sovražna letala, prav toliko pa tudi nemški lovci. Meko nadaljnje angle'ko ieta*o je sestrelila protiletalska obramba v Derni. Japonski cdpor preti smerWx.&sm imperializmu v nsmški luči Monaliovo, 3. dec. s. Ves tisk je v svojih uvodnikih obširno komentiral pacifiško krizo. Fr?dv,T-m 8o listi opozorili na trdno stališče Japonske nasproti anglosaški kampanji. iManchner Neusten Nachrichten« pravijo, da v Tokiu priznavajo, da je sedaj le le malo nade, da bo mogoče mir na Tihem oceanu ohraniti. Roosevelt je v Wa-shingtonu jasno izjavil, da Zedinjene države pripisujejo vso krivdo za napetost Japonski. Preteklo nedeljo sta angleška in ameriška propaganda v pričakovanju sklepov japonske vlade pričeli novo alarmno kampanjo. Pri tem sta računali, da bosta vplivali na odločitev odgovornih politikov na Japonskem. Zato severnoameriški krogi ni So bili malo presenečeni, ko so spoznali, da Japonske s tako kompanjo ni mogoče odvrniti od njenih ciljev, predvsem pa ne od obnove Daljnega vzhoda na novih osnovah, ki so jih za svoje proglasili vsi mladi narodi. Vlada v Tokiu pa je vendar sklenila, da se ponovno poskusi apelirati na dobro voljo Zedinjenih držav, da bi se še enkrat proučila načela, na katere je Washington v zadnjih dvajsetih letih opiral svojo politiko, ker so bila v skladu z njegovo imperialistično politiko. »Volkischer Beobachter« ugotavlja, da si Zedinjene države od ukrepov, ki so jih izdale proti Japonski, in posebno od gospodarske blokade Japonske obetajo, da bodo Tokio pripravile do tega, da se bo odrekel svojim postulatom in sprejel nekak protektorat na Tihem oceanu, s katerim bi prešel iz vrst velesil med politično in gospodarsko inferiorne države. Toda ta manever se je ponesrečil in vse iz-siljevalno prizadevanje Washintona je tudi pri zadnjih pogajanjih ostalo zaman. Spričo tega spoznanja kažeta Roosevelt in Hull sedaj namero, da bi spremenila svoje stališče. Japonska je ponovno proglasila načela trojnega pakta za osnovo svoje politike in pokazala trdno voljo, da ne bo priznala nobenega tujega primata, ki pripada na Daljnem vzhodu dejansko zgolj njej. Nastopil je sedaj trenutek, ko se bo videlo, ali so se Zedinjene države česa naučile spričo angleških izkušenj, ali pa se bodo spustile v pustolovsko politiko, ki bo zanje usodna. Tokia, 3. dec u. Japonski veleposlanik Nomura in posebni odposlanec japonske vlade Kurusu sta imela nov razgovor z državnim tajnikom za zunanje zadeve Cordellom Hullom Hul) je bil nato takoj v Beli hisi in je podal prezidentu Roose-veltu podrobno poročilo o razgovoru. Oba japonska d i nI orna ta sta novinarjem izjavila, da sta s Hul*om govorila o manj pomembnih vprašanjih. Hkratu je bilo v državnem tajništvu za zunanje zadeve izjavljeno, da ameriška vlada še ni prejela japonskega odgovora na svoje zadnje sporočilo, da pa je ta odgovor vsais čas pričakovati. Navodila japonskemu prebivalstvu Tol:*o, 2. dec. (Domei). Japonsko vo;*no in mornariško ministrstvo sta izda" a pet milijonov izvodov knjižice, ki ima namen poučiti japonsko prebivalstvo, da se bo bolj resno zavedalo svojih lolžnosti v primeru letalskih napadov. V knjižici so zbrana vsa podrobna navodila o ponašanju prebivalstva v primeru letalskih napadov. vi trenutno v Franciji približno 350.000 Zidov, med katerimi je približno 200.000 tujih državljanov. Nadaljnjih 2500 Zidov živi v francoski severni Afriki. Obča mobilizacija v Nizozemski Indiji £anghaJ, 3. dec. u. Iz Ba tavi je poročajo, da je generalni guverner v Nizozemski Indiji odredil oboo mobilizacijo oboroženih siL Ta ukrep je utemeljil na ta način, da ga zahteva »sedanji položaj«. Zanesljive informacije kažejo, da se je v bližini otokov nedaleč od Bornea koncentriralo japonsko vojno brodovje, ki šteje med drugim 14 težkih križark in nekaj matičnih ladij za letala. Koncentracija avstralskih čet na Malajskem polotoku Stockholm, 3. dec. s. Dopteni-k »Aftenbia-deta« poroča, da m> Angleži zbrali 50.000 mož, večinoma avstralskih Čet, na Mailaj-skern polotoku, kjer je ta vojska pripravljena za vsak primer. Dopisnik poroča tudi, da Anglija v naglici zbira čete tudi v lrdiji, fianghaj, 3. dec. s. Iz Manile poročajo, da je prispel tja ameriški parnik > Presi-dent Mad sonc z bataljonom Američanov iz darujhaja. Oktobrske stavke v USA Neiv York, 3. dec. d. Kakor poročajo iz VVashingtona je ameriški urad za delavsko statistiko objavil pregled o položaju v stavkovnem gibanju za mesec oktober. Iz ameriškega uradneg-a pregleda je razvidno, da je bilo v tem mesecu na področju Zedinjenih držav 450 stavk, v katerih je bilo prizadetih 737.000 delavcev. Zaradi stavk je bilo izgubljenih 1,96 milijonov delovnih dni. Podatki za prejšnji mesec izkazujejo, da je v septembru stavkalo le 280.000 delavcev ter da je znašala izguba v delovnem času 1.92 delovnih dni. Poostreni ukrepi proti Sidom v Franciji VlcJiT, 3. dec. V vichyjskih političnih krogih se je zvedelo za nove ukrepe proti zidom, ki bodo uveljavljeni v Franciji. Na predlog francoskega generalnega komisarja za resevan'e židovskega vprašanja Xa-viervja Vallata bo zelo razširjena prepoved, v katerih poklicih se Židje v bodoče ne bodo smeli udejstvovati. Doslej veljavna prepoved je izključila židovski element iz časopisja, gledališč m filma. V bodoče bodo zid je izključen) še iz vrste nadaljnjih poklicev, zidje so bih* doslej udeleženi v Franciji v 28.000 industrijskih in trgovinskih podjetjih- V ta podjetja bodo sedaj uvedene postopno državne uprave, ki bodo podjefa arunrale. V zvezi s tam pripominjajo v francoskih političnih krogih, da 21- Italifansko-slovaška trgovinska pogajanja Bratislava, 3. dec s. Snoči je odpotovala v Rim uradna slovaška delegacija ^<"d predsedstvom opolnomočenega ministra Polvaka. Pogajala se bo za nov trgovinski sporazum z Italijo za leto 1942. Naraščajoči obtok bankovcev v Angliji Stockholm, 3. dec u. Bankovci v angleškem denarnem obtoku stalno naraščajo. V zadnjem tednu je prišlo v promet nadaljnjih 3.35 milijonov funtov v bankovcih, tako da jih je sedaj v obtoku skupno že 710 milijonov. Pretekli torek so izdali v Citvju posebno okrožnico, s katero so hoteli preprečiti vznemirjenje finančnih krogov. Okrožnica navaja, da znaša porast papirnatega denarja v oktobru v Angliji le 28, v Zedinjenih državah 39, v Kanadi celo 81 odstotkov. Pogreb Žrtev Španskih komunistov Madrid, 3. dec. s. V Malagi so svečano pokopali 1000 žrtev iz časov komunističnega terorja. Zemske ostanke žrtev so v sprevodu olpeljah s pokopališča v katedralo. Vse mesto je bilo v črnih zastavah. Sprevod je šel skozi gost Špalir množic. Eskadrilje letal so spuščale nanj cvetje. V katedrali so v prisotnosti najvišj'h zastopnikov oblasti opravili žalno službo božjo, nakar so zemske ostanke trupel položili v posebno kapelo, ki so jo zgradili v zalnjem času. Litvinovo potovanje v Ameriko .^nghaj, 2. dec. d. Kakor se ie zvedelo včeraj zjutraj iz Manile na Filipinih, je novi sovjetski poslanik v Washingtonu Malc-sim Litvtnov s »CTipperjem« odletel iz Manile v smeri proti Severni Ameriki Ko bo imela Ljubljana 200*000 prebivalcev Prihodnoot nalaga meeta, kakrSno vMIfo Ljubljana, 3. decembra. AM je sploh mogoče napovedati prihodnost kateregakoli mesta? Žgodovma, ki je učiteljica tudi v tem primeru, nam pove, da je že mnogo mest propadlo in da življenje marsikaterega me&ta og le enAkamo-ren ter stalen napredek; živiijeiije mesta ni Se njegova rast, temveč lahko tudi propadanje aLi vsaj zastoj. Ce govorimo torej o prihvxinosrti kakega mesta, ne moremo nikdar trditi z zanesljivostjo, da bo mesto napredovalo tudi nadalje in da se bo Stavilo njegovega prebivalstva stalno večalo. Nedvomno vsako mesto doseže prej ali slej viAek svojega razvoja. Tudi največja mesta, ki imajo največ pogojev za svojo rast, dcssežeio svojo največjo velikost po površini in števcu prebiva is t va kajti razvoji so dane neke meje, ki jih moramo poznati, če hočemo soditi o prihti kraja. Pogoji razvoja mesta Pogoje, ki omogočajo ter določajo razvoj mesta, delimo lahko v glavntm: v gospodarske in zemljepi&ne. Pod zemijepis-nmj pogoji ne razumemo le lege kraja značaja tal (geološki pogoji) in podnebnih razmer, temveč predvsem prometne pogoje. Gospoda reki in zemljepisni pogoji se dopolnjujejo medsebojno in v nekem pogledu jih je celo težko ločiti. Eden najpomembneje h oa&r* darskih pogojev za rasi mesta je primerno, dovo'j veliko in tudi bogato mestno zaledje. Mesto brez zaledja ne more rasti in podobno je drevesu k: nima zemlje, da h: se vkoreninilo. Od zaledja živi, samo od sebe ne more. Ne moircmo s« misliti neke vrste avtarkvčnoga mesta, ki bi bilo driava zase. podobno kakor n. pr. tfnike republike starega veka — dand;.nes. Mesto je navadno središče, bodisi pokrajinice. pokra i ine a«i dežele, odnosno države — središče vselej, z večjim ali manjim zadedjem. Pristaniška mesta imajo navadno dvojno zaledje — vodno, ne le celinsko Čim bolj ustreza kraj kot pokrajinsko odnosno prometno središče, tem več pobojev ima za svojo rast. Vendar pa sumi prometni pog>JT navadno niso še db 10.) prihod v L"ib-tjano ob 21. un. Pr.četek tekme Tries-tina Juventus cb 15. uri. Seznam vseh prijavljenih sodnikov je v dopuni knjigi v ka-vTflrrni Evrcjpa. Vse.k ude'ezenec nij prinese s %cboj c-c-ebno zkazneo s siliko. Vsri r.ni. ki pc*oduiejo kakrv.e.ko.li vrste železniške oAarave. na i nr"ne>e:o izkaznice S seboj Tajnik. Kdo sme zaklati prašiča zase Kmetijska strokovna revija *.OraS" je objavila važna izjasnila o splošnih doSočiliii uredbe o predpisih za Manje prašičev Kakor tudi glede cen Ljubljana, 3. decembra. V Službenem listu ln v vseh dnevnih časopisih je dne 15. oziroma 18. oktobra izšla uredba \ isokega Komisarja, ki je vsebovala predpise o klanju prašičev. Določeni so bili roki za prijavo vseh prašičev pogoji za zakol, določbe glede dogonov, razdelitve mesa in masti ter končno pristojbine in kazni za kršitev uredbe. Istočasno z naredbo je bil objavljen tudi cenik za klavne prašio*. Sklicujoč se na te predpise in na dejstvo, da si niso vsi na jasnem, kako jih je treba razuireti. objavlja 12. številka glasila Kmetijske zbornice »Orač« nekaj važnih poiasnil. tako glcrJe splošnih določil kakor tudi eriede cen Ker smatramo da potekajo iz pristotnih krotrov jih -objavljamo v celoti. Pojasnila pravilo: ^Pod zaporo so samo Klavni prašiči Promet z vsemi ostalimi vrstami prašičev Je prost, le kupee in prodajalec morata la-viti prodr»jo Prevodu preko občine in sicer v 5 dneh Javiti je treba tudi vse druge sprememb«, kpkor pogin, skotitve. podari-tve in podobno. Kmetje-rejcJ lahk^ doma zakoliejo 1 prašiča za družino, ki š.eje 1 do 5 članov; za družino, ki irna 6 do 10 članov, se lahko za-koljeta 2 prašiča, za družino, ki iititi 11 In več članov pa 3 prašiči Teža prašičev za domači zakol ni omejena Ker je zakol prašičev pod zaporo, se sme zaklati prnšič doma le z dovoljenjem, ki sra na prošnio rejca izda Prevod preko občine. Zato dovoljenje ni treba plačati nič. Razume »e, 11 ju sme scSflKs doma *»-klati le rejee, Ui je sam pridelal krmo za prašiča In jra fe krmil najmanj tri mesece. čp je prašiča kupil, ob nakupu ni sme! biti težji od 70 leg. NI pa rejec tisti, ki se sicer ne bavi s l-metijstvom, a je kupil prašiča pri kmetu In ga je pustil kmetu, da mu era *pita. Tak ne bo dobil dovoljenja, da zakolje prašiča zase. Kočar pa. ki ima le toliko zemlje, da za silo preživi enega praš'da, se upošteva kot rejec in bo smel prašiča zaklati. Po drugi naredbi ie določeno, da sme vsak rejec obdržati za 1 prašiča 300 kg koruze. Tudi to določilo velja samo za rejca, ki je koruzo pridelal na lastni zemlji; določilo se torej ne more uporabljati za kako drugo osebo. Če je nerejec kup!l praš5Ča, ga lahko proda na dokonih, ne more ga pa zaklati sam zase, Freužitkarjl ki so al Izgovorili v kotu tudi prašiča, se Štejejo kot posebna družina rejcev. Na primer: Kmečka družina s 3 člani ima pravico do enega prašiča; če sta pri tej družini še eden aH dva preužlt-karia, jim gre še en prašič, če sta si ga Že prej izgovorila. Prašiči, Id so bili letos na Jesen zaklani, se vzamejo v račun pri določitvi števila prašičev, ki jih sme kdo zaklati. Re;ci morajo preko občine vsaj 15 dni prej javiti Prevodu število tn živo težo prašičev' Iti bodo sposobni za oddajo. Tedaj naj navedejo tudi njim samim najugodnejši čas za Izročilo. V skladu a prijavami se bodo potem organizirali dogoni. Prvi dogoni prašičev so bili določeni na dan 1. decembra v Stično tn na dan 4. decembra v Treh- ■» Zaenkrat »e bodo namreč dogoni ra^( d tudi, ako ne bo dovolj prijav. Za okofcSe. kjer je malo praSiCev In se ne bi splačnlo or^raniziratt dogonov, bo Prevod izdal posebne dovolilnice za zakol Taka dovolilnice se bodo Izdale tudi za zakol v pili a samo, če se bo predložilo žtvlnosilta»liiflKo izpričevalo. Za takšno dovolilnico Je treba plačati 50 L. Tudi v sili zaklan nrašič se mora oddati (prodati) More cr pa tudi upoSevatl kot dor^ač zakol r'T-stl v dnlrčenlh primerih, ki jih ugotovi živinozdravnik čpi je bil v takem primeru v sili zaMan prašič že spitan. ga bodo šteli med zakol za d->mnčo porabo č>e bi se pa v sili za-k!f*'a na pr svinja ki je imela mlaH;če. ki torej nima špeha, se to ne bo štelo kot domači 7akol.< Sadijo pojasnila o cenah. »V ceniku za klavrn** prnšlče so tri skupine V prvo skupino ♦Prašič!* spadajo vrv živali močkopa ln žensk^ira spoli, ki 3e niso bile tmorahliene za pleme to^ej rezani prašiči In svlrie. ki niso prasetlle V drugo skupino >svinie< spadajo vse živali ženskoga spola ki so že imele prašiča Pndobno <*e Stolpič v Tetjo skupino >me'-iasei« vsi nrnšiči moSkecra spolr. W so bl'1 za pleme, čeprav so bili morda pozneje rezani. Cim težu ie psetfč. tem vfl$a je cena In obratno V prvi skupini se »a pr prašič I. vrste (godni, polnomastni. dopltanll plača s ceno 10 50 lire za kg. če le točno 130 kg težak. Za vsak kg več se zviša cem za en ln pol centesima. 200 kg težak pr:»Sič ki je torej za 70 kg težji, zviša c<*no za 70 krat 1 ln pol cent., to je za 1 05 lire Ves prašič se bo torej plačal po /10.50 -4-1.031 1155 lire ln bo vrgel 2.310 lir. Pri prvi skupini »prašič!« se cena zvišuje brez mele n-vzgor, tako bi se na pr. po Istih računih 300 kg težka žival plačala s ceno 13 05 lir za kilogram. Pri skupinah Tsvlnle« in »merjasci« pa se zviša cena le do teže 220 kg ter ostaja od te teže naprej ista. Tako je n. pr. za svinjo I. vrste, težko 130 kg, določena cena 9 80, ki se zviša v skladu a težo Živali do cene 11.13 Ure pri teži 220 kg. Ta cena pa velja potem tudi za težje živali. Pri lažjih prašičih, ki tehtajo mani kc 130 kg pa se cena zniža az toliko c*nte-slmov kolikor kilogramov so lažji. Na pr. prašiči III. vrste (mršavi ali s hibami) težki 130 kg ae plačajo po 9.70 za kg. Ce je prašič 30 kg lažji, torej tehta samo 100 kg se zniža cena za 30 centeslmov. torej na 9.40 (9.70 — 0.30). Tak prašič bi torej vrgel 100 krat 9.40 = 940 lir. Ob dogonih bo prevzemna komisija odbila tudi taro. Zato je bolj pametno, da pripeljejo rejci na dogon lačnega prašiča, kakor prepolnega, ker bi sicer tvegali, da bo komisija od teže veliko odbila.c VESELI TEATER — Danes premiera! SENZACIJONALNA OPERA: R I X A L D O RINALDINI MODNA REVIJA — RIBNIČAN URBAN — PLESNE TOČKE ZAČETEK OB 18.30 (POL SEDMIH) — KONEC OB 20. (OSMIH) VNE VEST — Hrvatski kmetje morajo podpirati svoje narodno vojaštvo. Hrvatski gospodarski minister dr. Dragotin Toth in kmet Zivan Kuveždić sta podpisala poseben proglas na hrvatske kmete, v katerem najprej poudarjata srečo, ki jo je doživela Hrv;atska, ko jo je dr. Paveiić osvobodil beograjske velesrbske in pravoslavne nad-oblasti, nato pa pozivata vse krvatske kmete, naj se pred ostalimi državami, ki sodelujejo s Hrvatsko na ostvaritvi novega reda v Evropi, pokažejo dostojne nove svobode in neodvisnosti. Predvsem je njihova dolžnost, da živino, prašiče, mast, loj in ostale proizvode, ki jih ne potrebujejo neobhodno za svoje lastno gospodarstvo, prodajo izključno le državni zajednici za živino in mesne proizvode ter tako poskrbe, da bo potom nje hrvatska armada imela redno in dovolj hrane. Vojaki in ustaši hrvatske domovine, ki se bore za svobodo vseh Hrvatov, imajo nesporno pravico vse to od kmetov zahtevati, saj so predvsem kmetom, ki so na Hrvatskem najbolj številni, dali novo svobodo in neodvisnost ter neomejeno možnost gospodarskega napredka hrvatskih vasi. — V vsako šolo radijski sprejemnik. Hrvatski državni in propagandni urad je pozval vse ustaške ustanove, upravna obla-stva in upraviteljstva šol, ki še nimajo lastnega radijskega sprejemnika, da se prijavijo omenjenemu uradu s prošnjo, da bi jim bil radijski sprejemnik čimprej dodeljen. V prošnji morajo navesti pošti, pri kateri bodo pozneje dodeljeni jim radijski sprejemnik lahko dvignili. — Slovenski dijaki na srbskih gimnazijah. Na raznih gimnazijah v Srbiji, ki so Po večini že začele z rednim poukom, je vpisano veliko število slovenskih dijakov, otrok pred meseci v Srbijo preseljenih naših rojakov. Te dni je bila v znanem srbskem zdravilišču Vrnjački banji odprta nova nižja realna gimnazija, ki je rudi že začela z rednim poukom. V vse štiri razrede se je doslej skupno vpisalo 120 dijakov, ki je med njimi 12 naših rojakov in rojakinj. Tudi na drugih gimnazijah je odstotek slovenskih dijakov v primeri * srbskimi isti in znaša skoraj povsod dobrih 10 odstotkov V Vrnjački banji so urejeni prostsri za novo gimnazijo v znanem zdraviliškem hotelskem poslopju »Terapiji«. — Hrvatska — steber novega reda. Ko se je te dni hrvatski zunanji rninister dr Mladen Lorkov-ić vrnil s svojega potovanja po Nemčiji, ga ie pozdravil njegov začasni namestnik, firrančni minister dr. Kajak in med drugim v svojem pozdravnem govoru dejal, da je Hrvatska postala steber novega reda in miru v tem delu Evrope. Vsi, ki bodo poizkušali ta nov red motiti ali celo izpreminjati, bodo pokončani, ker se Hrvatska zaveda, da ja novi evropski red edino jamstvo za mirno sožitje evropskih narodov. — Zaslužek srbskih delavcev v Nemčiji. V Nemčiji zaposleni srbski delavci so poslali svojim družinam od 1. septembra do konca novembra 8,828.693.21 Din. — Tednik »Domovina« se bo tako preuredil, da bodo v njem imeli mnogo prijetnega štiva podeželani in meščani. Trije romani, eden izmed njih mladinski, bodo držali napetost bralcev od tedna do tedna. Gospodarji, mali in veliki, mladina, žen-stvo, ugankarji in vsi drugi bodo zadovoljni. Manjkalo tudi ne bo krajših novel in zgodb. Novi naročnik, ki plača četrtletno naročnino od novega leta naprej (4.50 lire), bo dobival decembra »Domovino« zastonj. Uprava »Domovine« je: Puc-cinijeva ulica 5, Ljubljana. — Številne nesreče. V ljubljansko bolnico je bilo včeraj zopet sprejetih več žrtev raznih nesreč. — Ivan Pogačar, 321etni delavec z Jezice, se je pri cepljenju drv nevarno usekal v desno nogo. — Drago Tome, 7 letni sin posestnika iz Dolnic, je padel s peči in ai zlomil levo nogo. — Bogdanka Kapetanović, 2 letna hči zasebnika iz Ljubljane, je padla s stola in si zlomila levico. — Ana Pehan, 22 letna delavka v tovarni »Štora«, je padla z lestve in se pot okla po obeh nogah. — Barbara Rus, polletna hči potnika z Vrhnike, se je na kmečki peči nevarno opekla po stegnu. — Marija Rozman, 4 letna hči ključavničarja s Črnuč, ima zlomljeno levo nqgo; na nogo ji je padel zaboj. — Ivan Mivec, 16 letni sin posestnika lz Cerknice, bo najbrž izgubil levo oko; brcnil ga je konj v glavo in ga močno ranil Iz LJubljane —lj Živilski trg. Mraz zelo vpliva na življenje na živilskem trgu. Zadnje Čase je dovoz zelenjave zaradi mraza težaven, pa tudi s prodajo na prostem je križ tn zelenjava kmalu pomrzne. če ni dobro pokrita Na srečo pa prodajalkam ni treba čakati na kupce ter lahko kmalu razprodajo blago. — Posebno zanimanje je danes budila na trgu kletka perutnine, ki jo je prinesla kmetica i Iga. Proti pričakovanju pa kokosi niso bile tako kmalu prodane. lj— Mrac se ie —spajale. Zmotni se, če smo mislili, da bo UUBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.30. 16.SO ln 18.30 tvl.NO SLOUA rCLtrU> »«-M' Dvojni prpffnun zanimivih pustolovščin: Jekleni vitez Samo tri dni! K i.NO L>NI<» rKL£frO> CZ S Napete kriminalna drama — raikrin kanje misteriozne?! morile« Zapuščena hiša Kent Kenneth. Judy Kellv. VValtei Rilia IVLNO AlAliCA rfc.4-c.rwx 2Z-*j li-edno globok film o iivljenjo in drama tičal ljubezni slavnega pianista Decembrska nsČ Pierre Blancfcat — Kor.ee Saim C>i Odli ni igralci! Klasična glasba! pustil ter da se več ne stopnjuje. Včeraj zjutraj se je sicer zdeio, da postaja topleje. Poročaii smo da je znasaia temperatura zjutraj — 6.6° To pa m bila minimalna dnevna temperatura, temveč le merjena ob 7. V resnici je znašala včerajšnja minimalna temperatura celo —8.6° Današnja rmmmama temperatura je še malo n.žja. — 8.7" Mraz se je torej še stopnjeval, čeprav so popoldnevi še sorazmerno topli. Tako je včerajšnja najvišja temperatura znašala 1.5° ter je bila višja De-setnlca*, katere osnovni motiv je posnet po narodni pesmi. Dejanje se vrši na kralje . em dvoru in v pozemski jami. Poetično dejanje pokaže, kako mora deseta kraljeva hči v svet, kjer real v berač.i zakletega kraljeviča. Glasbo je komponiral in jo bo tudi dirieriral J Grefrorc. Naslovno vlojro bo igrala Barbičeva. Režiser E. Fre-lih, koreograf ing. P. Golovin. Najlepše in najcenejše darilo za mladino in odrasle E. S. THOMPSON: SIVKO V o U j i roman »VOLK SIVKO« je najlepša živalska povest E. Setona Thompsona, ki ga nihče ne dosega v poznavanju narave in njenih najglobljih skrivnosti. Mladega \„ika poberejo ljudje, da bi ga v/gojili v korist nesa. omikanega p-a . . Tudi Sivico se Jih s srcem oklene m stori vse, k&r more, da bi Jim ustregel- PoetAne Jim zvest toveriž. dobrotnik, rešitelj življenja, da celo filmski dive* (povest se namreč godi v Ameriki); v srcu pa ostane svobodno prerijski volk ln bralec Je z njim vred srečen, ko najde po vseli burnlri pu stoiovs-Mr-oh pot vrnitve k mate rin-ki prirodl. »Volk Sivko« Je knjiga za vse; mladina Jo čita * navdušenjem, odrasli pa 8 užitkom ki ostane vsakomur v n e 1 z b r I «• n e m spominu. Prevod te zanimive povesti je oskrbel Vladimir Levstik, Uustraclje pa Nikolaj Pirnat. Kniifico lahko kupite ali na* ročite v Ljubljani pri upravi »Jutra«, Pucciriieva ulica 5 (Narodna tiskarna). CENA broširani knjigi 5 lir. v plat- '^^r^ no vezani pa 8 lir. Nađalfafa navadila za gaelgmgano prodajo Visoki komlaariat (odd Vili.) je 28. novembra izdal novo okrožnico s pojasnili k predpisom o racionirani prodaji oblačilnih predmetov in obutve. Pred ujm »ke dobav« bla>e;a trgovcem T čl. .21 navodil aa rac:on:rano predajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve (Službeni list ftt. 90) je pre 1 videno, da bodo tvruke, ki prodajajo občinstvu konfekcijo in obutev, dobile ob uvedbi izkaznic, ko še nimajo na razpolago zadostnega števila odrezkov in nakupnih bonov, za izpopolnitev zaloga od Zbornice za trgovino in industrijo nabavnice za toliko izdelkov, kolikor določi zbornica v razmerju z obsegom normalnega poslovanja dotičnega podjetja. Okrožnica sedaj pojasnjuje, da bo zbornica dovolila tem podjetjem na njihovo željo predčasno nabavo blaga v izmeri 15% one koLčine po .točkah, ki je bila in-ventarizirana do SO. novembra in bo predložena do 5. decembra zbornici. Po omenjenem § 21 navodil mora potem tvrdka sproti odvajati primeren del odrezkov in bonov, ki jih prejme od svojih odjemalcev, za izravnavo svoje obremenitve pri zbornici. Take predujmske dobave, ki se priznavajo z normalnimi dobavnicami, se beležijo pri zbornici v breme zahtevajočih tvrdk na posebnih računih tvrlk, ki jih vodi zbornca. Prošnje za predujmske dobave morajo b.U sestavljene ločeno za konfekcionirane obleke in ločene za obutev. Zbornica bo po primerni kontroli izdala nabavnico, ki ne bo smela prekoračiti 159Ć vrednosti po točkah, mventarizlranih 30. novembra. Podjetja morajo postopno, kakor bodo prejemala od svojih odjemalcev odrezke (točke;, uporabljati del teh odrezkov za kritje obremenitve pri zbornici, v vsakem primeru p* b-j morala biti ta obremenitev po točkah krita v teku prvih dveh đtir. m r seči j po uveiLi ra-cioniranega poslovanja. Zbornica mora do 5. v vsakem mesecu sporočiti Visokemu komisariatu količino nabavnic, ki so bile izdane v prejšnjem mesecu kot predujem raznim tvrJkam in sicer po točkah in ločeno po vrstah blaga. Obnova zalog Zaradi kontrole je prepovedano, da bt si detajlisti nabavljali blago v zal ozn em (komisijskem) računu, ne da bi se jim izdajale nabavnice. Vsako zalaganje trgovin na drobno (obnova zaloge) se more vršiti le na podlagi nabavnic, ki jih izdaja zbornica, bodisi proti prevzemu ustrezajočih odrezkov ali pa na predujem. odposlali pred 29. septembrom. V tem primeru je predložiti zbornici dokazilne listne in zagotovilo dobavitelja, da bo blago dobavil se v letošnjem letu. Dodatno sedaj pojasnjuje Visoki komisariat, da se raztegne ta pre.lpis tudi na vsa naroč.la. tekstilnega blaga, manufakture in obutve, ki io bila izvršena pred 31. oktobrom t> L Pri tem se zbornici dovoljuje, da sme glede na nujnost, poslati prošnje naprej, tudi če Se nimajo potrebne izjave od strani dobaviteljev (producentov in grosistov), da bodo blago dobavili še v teku letošnjega leta. Obenem pojasnuje okrožnica, da se izjemno za te nabave ne zahteva, da je prošnja sestavljena v obliki točk. Zbornica naj tozadevne akte pošlje nujno Visokemu komisa-riatu. Preja in drugo blago za učenke Učenkam ljudskih in drugih šol se sme pro lajati preja in drugo bi ago za ročna dela le proti predložitvi oslone oblačilne izkaznice. Dff-o&I": vsah stran! — V Barceloni je bil aretiran nekdanji madridski župan v dobi socialistične vlade Miguel Vili alta, ki je obtožen dolge vrste zločinov z&greĆenih med boijsevjšk.m režimom. — Zaloge neprodanoga kanadskega fta so dosegle t>b koncu kampanje 1941 še nedoseženo višino 12 milijonov ton. Porast zalog je posledica loccla pi členjenih stikov z evropskimi u^^L — Maršal Petain je ukazal razdeliti vsem švicarskim družinam, ki so sprejele v oskrbo f.-tmcoske otroke, sinove vojnih invalidov, svojo fotografijo z napisom >Merci« (Hvala) in lastnoročnim podpisom. — Samo v pariškem okraju so oblastva ustavila 75 500 sumljivih oseb in od teh 1100 aretirala zaradi protisocialit;:ične, komunistične ;n degaul!:stične propagande. — Znr&dj umora, palestinsfcegu glavarja Kakry Naša Libija, privrženca londonske politike 90 aretirali Angleži v Bagdadu veliko število domačih nacionalistov. — Proces proti skupini Švedskih saboter-jev v Stcckhc*mu, ki je trajal 4 mesece, je bil zaključen z obsodbo vseh obtožencev. Poslovanje zastavljalnic Zastavljalnice lahko brez formalnosti prodajajo rabljene oblačilne predmete na dražbi. Novi predmeti, ki so podvrženi prodaji na izkaznice, smejo zastavljalnice prodati bodisi trgovcem, ki morajo predložiti ob prevzemu blaga nabavnico z ustreza-jočim številom točk (nabavnice Čuva zavod, ki izvršuje dražbo), bodisi tudi privatnim potrošnikom, ki ae udeležijo dražbe, ki pa morajo predložiti osebno izkaznico, od katere se (če se zdraž tel ju prisodi blago) odreže število točk, ki ustreza kupljenemu pre i metu. Pri tem ostanejo v veljavi vse določbe, ki urejajo rabo osebne Izkaznica. Zavod, ki Izvrši dražbo, zbere oddane odrezks na zbiralne pol« ln jih nato posije Visokemu komisariatu, da jih uniči. Določbe srn prodajale« tniliiil i IJsalh podjetij Glede Industrijskih podjetij, ki v lastnih prodajalnicah prodajajo potrošnikom izdelke lastne proizvodnje, je jasno, da se takšne prodajalni ce oskrbujejo z blagom pri dotičnem podjetju, toda samo na podlagi nabavnic, Id jih Izda zbornica proti izročitvi ustrezajočih točk (odrezkov). Za taks prodajalni©* valjajo prsdp m, kakor srn dstajlists. IzvrfRar starih asaoMI la ▼ okrožnici a dne 34. L m, je bilo pojasnjeno, da bo Visoki komisariat dovolil dobaviteljem (producentom m gros stom), da izroče blago onim detajllstom, ki brez-dvomno dokažejo, da so w«>««**«s za blago GOMMA Copertoni auto In-servibili, battlstrada, tranciature, spellatu-re, anelli carnion. ac-mista Industria Gom- ma. — Offerte a: Societa VULCAN GUMI Nerabne plašče tovor-a!h avtomobilov,pnevmatike, odrezke, opilj-ke, obroče za kamione kupuje industrija gume. — Ponudbe na: OVA — VA RESE NALI OGLAS i MREŽE za postelje dobite najceneje — in rabljene sprejmem v popravilo. Komenskega ulica št. 34. 1825 OREHOVA JEDRCA popolnoma izčiščena, kilogram po Lit. 28.— dobiti v MEDARNI, Ljubljana, židovska ulica št. 6. 1948 MODROCE, Dtomane. kauče, fotele Itd. vam napravim novo ali staro popravim najceneje — po želji grem tudi na dom. — Tapetni* J. Rabjan. Ljubljana Igriška ul. št. 10. 57 T POHIŠTVO po naročilu in vsi ste stolov izdelujem. Politiram oprave bi izvršujem vsa popra* vila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1063 Maksslatur ni papir proda oprava »Sloves*-skega Naroda«, LJubljana, Pil col ni jeva ul. 6 VNETJI! ORLA IN BOLEČINE SRCA preženete pri otrocih kakor pri odraslih, če pijete vsak dan zdravilno bi bolezenske klice uničujočo > Ambroževo medico«, katero dobite Is v Modarni, Ljubljana, židovska ulica 6 1835 Kdo sme zaklati prašiča zase Kmetijska strokovna revija ..Orač" je objavili važna Dojasnila o splošnih določilih uredbe o predpisih n I lan je prašičev kakor tudi glede cea Ljubljana. 3 decembra. V Službenem Ustu ln v vseh dnevnih časopisih je dne 15. oziroma 18. oktobra izšla uredba V :sokega Komisarja, ki je vsebovala predpise o klanju prašičev. Določeni so bili roki za prijavo vseh prašičev pogoji za zakol, določbe glede dogonov. razdelitve mesa in masti ter končno pristojbine ln ka^ni za kršitev uredbe. Istočasno z naredbo je bil objavljen tudi cenik za klavne praš.o*. Sklicujoč se na te predpise in na dejstvo, da si niso vsi na jasnem, kako jih je trebi raztnreti. objavlja 12. Številka g!i-sila Kmetijske zbornice >Orač* nekaj važnih |HiJsanll. tako glede sploinA določil !ca-kor tudi erlede cen Ker smatramo, da potekajo \7. pristojni!] krogov iil*. i bfevljsino v celoti. Pojasnila pravijo: >Pod zaporo so samo klavni praš'ei Promet z vsemi * smi prnšičev |e prost, le kupec m prodajalec morata ia-viti prodajo Prevodu preko Hbćtne in sicer v 5 dneh Javiti je treba tudi vse r'ru»e sprememb" kakor pogin, skotitve. podari-tve in podobno. Kmetje-rejcJ !abk-> doma zako^ejo 1 prašiča za ''ružino ki I eje 1 do 5 članov; za dr.ižinn kihns 6 So 10 članov, se Iahk»za-ko'.jeta 2 prašiča, za družino, kl irm. 11 In več članov pa 3 prašiči TYža prašičev za domači zakol ni omejena Ker je zakol prašičev pod zaporo, se sme zaklati praSM doma le z dovoljenjem, ki ?a na prošnjo rejca izda Prevod preko občine. Zato dovoljenje ni trrha plačati nič. Razume se, da HM prii41<*» rtoma ktiit! Io rejre, ki je mam pridelal krmo za pr:'.f.?ea In ?a ie krmil najmanj tri mesece. Co je prašiča kupil, oh naVupu ni sme! Iiiti t« ž ji od 70 Irg. NI pa rejec tisti, ki se sicer ne bavi s 1- leotijstvom. a je kupil prašiča pri kmetu ln ga je pusti! kmetu, da mu ga «pita. Tak ne ho dobil dovoljenja, da zakolje prašiča zase. Kočar pa. ki ima le toliko zemlje, da za silo preživi enega preš'da. se upošteva kot rejec in bo smel prašiča zaklati. Po drugi naredbi je določeno, da sme vsak rejec obdržati za 1 prašiča 300 kg koruze. Tudi to določilo velja samo za rejca, ki je koruzo pridelal na lastni zemlji; določilo se torej ne more uporabljati za kako dnj«ro osebo. Če je nerejec kupH prafi'.ča. ga lahko proda na dogronih, ne more ga pa zaMatt sam zase. Preužltkarj! ki so si Izgovorili v kotu tudi prašiča, se štejejo kot posebna družina rejcev. Na primer: Kmečka družina s 3 člani ima pravico do enega prašiča; Če sta pri tej družini še eden ali dva preužlt-karia, jim gre še en prašič, če sta si ga že prei izcrovorila. Prašiči, kt so bili leto« na jesen zaklani, se vzamejo v račun pri določit\1 števila prašičev, ki jih sme kdo zaklati. Rejci morajo preko občine vsaj 15 dni prej javiti Prevodu število ln živo težo prašičev" ki bodo sposobni za oddajo. Tedaj naj navedejo tudi njim samim najugodnejši čas za Izročilo. V skladu s prijavami se bodo potem organizirali dogoni. Prvi dogoni prašičev so bili določeni na dan 1. decembra v Stično ln na dan 4. decembra v Trel' - Zaenkrat se bodo namreč dogoni ra.z4 li tudi. ako ne bo dovolj prijav. Za okofcše. kjer je malo prašičev in se ne bi splačalo organizirati doponov, bo Prevod bDdal posebne dovolilnice za zakol Take dovolilnice se bodo Izdale tudi za rs kol v !--511 n <^mo, če se bo prrdležilu 8tvliK«drarpfKko izpričevalo. Za takšno dovolilnico Je ti ba plačati 50 L. Tudi v zaklan nrašič se mora oddati (prodati) Mnre *r pa tudi upoSevatl kot dor^ač Kako' slasti v ddofeflA primerih, ki jih ugotovi zobozdravnik C t* ie bil v takem prtmem v sili zaWaa prašič ž** spltan. ga bodo Šteli med zakol za d->mačo porabo č^e bi se pa v sili za-kla'a na pr svinja ki je imela mladce, ki , • pl^.a sr.oha, se to ne bo štelo kot do-■ -1 *• -nkol.c Bledijo pojasnila o cenah. ♦V ceniku za klavne prašiče so tri skupine V* nrvo skupino »Prašiči' spadajo va*5 bivali moflfcega lr. žensketra spoli, ki 3e ripn bile unrvrabliene za p1*»me toeej rezani prašiči in svinje, ki niso prasetlle V drugo skupino »svinje« spadajo vse živali ženskega špota ki so že imele pra*1<*r» Podobno se Stejejc v *:retjo riLUpluo >mer-iapci« vsi prašiči moSkega sprlr. ki so blM za pinme čeprav so bili morda pozneje rezani. Cim teži je punžfč. tem v1«ja je cena In obratno V prvi skupini se na pr prašič I. vrste (godni, polnomastni. dopltani) plača s ceno 10 50 lire za kg. če le točno 130 kg težak. Za vsak kg več se zviša ^e:m za en in pol centesima. 200 kg težak prašič ki je torej za 70 kg težji, zviša cono za 70 krat 1 in pol cent., to je za 1 05 lire Ves prašič se bo torej plačal po (10.50 ■#-1.05) 1155 lire in bo vrgel 2 310 lir. Pri prvi skupini »prašiči« se cena zvišuje brez meje navzgor, tako bi se na pr. po Istih računih 300 kg težka žival plačala s ceno 13 05 lir za kilogram. Pri skupinah Tsvinie« in »merjasci« pa se zviša cena le do teže 220 kg ter ostaja od te teže naprej ista. Tako je n. pr. za svinjo I. vrste, težko 130 kg, določena cena 9 80, ki se zviša v skladu s tezo Zlvall do cene 11.15 lire pri teži 220 kg. Ta cena pa velja potem tudi za težje živali. Pri lažjih prašičih. M tehtajo manj ko 130 kg pa se cena zniža az toliko cente-slmov kolikor kilogramov so lažji. Na pr. prašiči III. vrste (mršavi ali s hibami) težki 130 kg se plačajo po 9.70 za kg. Ce le prašič 30 kg lažji, torej tehta samo 100 k$: se zniža cena za 30 centeslmov, torej na 9.40 (9.70 — 0.30). Tak prašič bi torej vrgel 100 krat 9.40 = 940 lir. Ob dogonih bo prevzemna komisija odbila tudi taro. Zato je bolj pametno, da pripeljejo rejci na dogon lačnega prašiča, kakor prepolnega, ker bi sicer tvegali, da bo komisija od teže veliko odbila.« VESELI TEATER — Danes premiera! SENZACIJONALNA OPERA: R I N A L D O RINALDINI MODNA REVIJA — RIBNICAN URBAN — PLESNE TOČKE ZAČETEK OB 18.30 (POL SEDMIH) — KONEC OB 20. (OSMIH) VNE VEST 1 — Hrvatski kmetje morajo podpirati svoje narodno vojaštvo. Hrvatski gospodarski minister dr. Dragotin Toth ln kmet Zivan Kuveždič sta podpisala poseben progias na hrvatske kmete, v katerem najprej poudarjata srečo, ki jo je doživela Hrv.atska, ko jo je dr. Paveiič osvobodil beograjske velesrbske in pravoslavne nad-oblasti, nato pa pozivata vse krvatske kmete, naj se pred ostalimi državami, ki sodelujejo s Hrvatsko na ostvaritvi novega reda v Evropi, pokažejo dostojne nove svobode in neodvisnosti. Predvsem je njihova dolžnost, da živino, prašiče, mast, loj in ostale proizvode, ki jih ne potrebujejo neobhodno za svoje lastno gospodarstvo, prodajo izključno le državni zajednici za živino in mesne proizvode ter tako poskrbe. da bo potom nje hrvatska armada imela redno in dovolj hrane. Vojaki in ustaši hrvatske domovine, ki se bore za svobodo vseh Hrvatov, imajo nesporno pravico vse to od kmetov zahtevati, saj so predvsem kmetom, ki so na Hrvatskem najbolj številni, dali novo svobodo in neodvisnost ter neomejeno možnost gospodarskega napredka hrvatskih vasi — V vsako šolo radijski sprejemnik. Hrvatski državni in propagandni urad je pozval vse ustaške ustanove, upravna obla-stva in upraviteljstva šol, ki še nimajo lastnega radijskega sprejemnika, da se prijavijo omenjenemu uradu s prošnjo, da bi jim bil radijski sprejemnik čimprej dodeljen. V prošnji morajo navesti pošti, pri kateri bodo pozneje dodeljeni jim radijski sprejemnik lahko dvignili. — Slovenski dijaki na srbskih gimnazijah. Na raznih gimnazijah v Srbiji, ki so po večini že začele z rednim poukom, je vpisano veliko število slovenskih dijakov, otrok pred meseci v Srbijo preseljenih naših rojakov. Te dnj je bila v znanem srbskem zdravilišču Vrnjački banji odprta nova nižja realna gimnazija, ki je tudi že začela z rednim poukom. V vse štiri razrede se je doslej skupno vpisalo 120 dijakov, ki je med njimi 12 naših rojakov in rojakinj. Tudi na drugih gimnazijah je odstotek slovenskih dijakov v primeri * srbskimi isti in znaša skoraj povsod dobrih 10 odstotkov V Vrnjački banji so urejeni prostsri za novo gimnazijo v znanem zdraviliškem hotelskem poslopju »Terapiji«. — Hrvatska — steber novega reda. Ko K ]e te dni hrvatski zunanji minister dr Mladen Lorfcov-ič vrnil s svojega potovanja po Nemčiji, ga je pozdravil njegov začasni namestnik, finančni mmister dr. Ko-šak in med drugim v svojem pozdravnem govoru dejal, da je Hrvatska postala steber novega reda in miru v tem delu Evrope. Vsi, ki bodo poizkušali ta nov red motiti ali celo izpreniinjati, bodo pokončani, ker se Hrvatska zaveda, da ja novi evropski red edino jamstvo za mirno sožitje evropskih narodov. — Zaslužek srbskih delavcev v Nemčiji V Nemčiji zaposleni srbski delavci so poslali svojim družinam od 1. septembra do konca novembra 8,828.693.21 Din. — Tednik »Domovina« se bo tako preuredil, da bodo v njem imeli mnogo prijetnega štiva podeželani in meščani. Trije romani, eden izmed njih mladinski, bodo držali napetost bralcev od tedna do tedna. Gospodarji, mali in veliki, mladina, žen-stvo, ugankarji in vsi drugi bodo zadovoljni. Manjkalo tudi ne bo krajših novel in zgodb. Novi naročnik, ki plača Četrtletno naročnino od novega leta naprej (4.50 lire), bo dobival decembra »Domovino« zastonj. Uprava »Domovine« je: Puc-cinijeva ulica 5, Ljubljana. — Številne nesreče. V ljubljansko bolnico je bilo včeraj zopet sprejetih več žrtev raznih nesreč. — Ivan Pogačar, 321etni delavec z Jezice, se je pn cepljenju drv nevarno usekal v desno nogo. -— Drago Tome, 7 letni sin posestnika iz Dolnic, je padel s peči in si zlomil levo nogo« — Bog danka Kapetan o vic, 2 letna hči zasebnika iz. Ljubljane, je padla s stola in si zlomila levico. — Ana Pehan, 22 letna delavka v tovarni »Štora«, Je padla z lestve in se pot okla po obeh nogah. — Barbara Rus, polletna hči potnika z Vrhnike, se je na kmečki peči nevarno opekla po stegnu. — Marija Rozman, 4 letna hči ključavničarja s Črnuč, ima zlomljeno levo nogo; na nogo ji je padel zaboj. — Ivan Mivec. 16 letni sin posestnika iz Cerknice, bo najbrž izgubil levo oko; brcnil ga je konj v glavo in ga močno raniL Iz LJubljane —lj Živilski trg. Mraz zelo vpliva na življenje na živilskem trgu, Zadnje čase je dovoz zelenjave zaradi mraza težaven, pa tudi s prodajo na prostem Je križ te zelenjava kmalu pornrzne. če ni dobro pokrita Na srečo pa prodajalkam ni treba čakati na kupce ter lahko kmalu razprodajo blago. — Posebno zanimanje je danes budila na trgu kletka perutnine, ki Jo je prinesla kmetica s Iga. Proti pričakovan iu pa kokoši niso bile tako kmalu razprodane. lj— Mraa ae ie s+opajajg. Zmotili smo se, če smo mislili, da bo mraz kmalu po- KINEMATOGRAFI i ve ob delavnikih ob 16.. 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.30. 16.50 in 18.30 KINU SLOoA IKLiHJN CT-Jfa Dvojni program zanimivih pnstoloTScin: Gospodar Bengala Jekleni vitez Samo Ul dni! k i.no unio.n m wirr i- c Napeta kriminalna drama — raikrin kanje misterinznega morilca Zapuščena hiša Kent Kenneth. Judy Kellv. VVnltei RiUa i\l>U »lAiK/% tr.LLr^N it-*, Lcredno globok film o življenja in drama lit ni ljubezni slavnera pianista Decembrska neč Plerre Blanchar — Kenee Saint Cji Odi; m igralci: Klasična glasba! pustil ter da se več ne stopnjuje. Včeraj zjutraj se je sicer zdeio. da postaja to-p.eje. Poročaii smo da je znaiaia temperatura zjutraj — 6.6° To pa n. b;ia minimalna dnevna temperatura, temveč le merjena ob 7. V resnici je znašaia včerajšnja minimalna temperatura celo —8.6° Današnja minimaina temperatura je še maio n.zja. — 8.7" Mraz se je torej 5e stopnjeval, čeprav so popoidnevi še sorazmerno topit. Tako je včerajšnja najvišja temperatura znnšaia 1.5° ter je bila višja ..jučno samo onih strank, ki sploh še niso dobile kart. One stranke pa, ki so dobile premalo kart ali na so n. pr. namesto zelene dobite rdeeo nakaznico, ali pa namesto rdeče rv.meno karto, naj pridejo po karte oziroma jih /.a-menjat šele drugi teden, nikakor pa ne ta teden. To pa zato, da se prepreči naval, in tudi zaradi pravične razdelitve, da dobe najprej karte one družine, ki jih sploh še nimajo. One družine namreč, ki so karte sicer že dobile, a morda ne vseh ali ne vseh pravilnih si bodo nekaj dni laže pomagale s kartam^ kolikor jih že imajo, kot pa one, ki jih sploh fie nimajo. —lj Dobavo raznovrstnega leaa je razpisal mestni tehnični oddelek, ker ga potrebuje za razne potrebe ter računa na stroške do 35.000 L. Prva pismena licitacija bo 19. decembra ob 11. url Danes .Veseli teater4 ob H 19. —lj Za zakol prašičev v sUl je treba po predpisih, objavljenih v »Službenem listu« 15. oktobra t. L, Prevodu predložiti veterinarsko potrdilo. Ta veterinarska potrdila bodo po pregledu prašičev izdajali veterinar)! mestnega tržno-veterinarskega urada v Mahrovi hiši, kamor se je treba obrniti med uradnimi urami ob delavnikih od 8. do 14., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. —Ij Našel sem manjši znesek v bližini trgovine Zdravič na Starem trgu. Lastnik (najbrž dijak) naj se zglasi pri L Kiso-vec, Privoz st. 6. Radio LJubljana Petek, 5. decembra 1941-XX. 7.30: Poročila ▼ slovenSčlnl. 7.45: Popevke in melodije. 8: Napoved čase 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Tercet sester Stritarjevih. 12.40: Koncert trla Am-broaiano. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo glavnega stana italijanskih Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert godbe Kr. Karabin jerjev pod vodstvom mojstra Lulgia Cirenela. 14: Poročila v Italijanščini. 14.15: Operetna glasba. 14.45: Poročila ▼ slovenščini. 17.15: Koncert orkestra EIAR pod vodstvom D. M. sijan ca. 19: Tečaj Italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19 30: Poročila v slovenščini. 19 45- Operna glasba, 20: Napoved časa. poročila v ttaUlanSčinl. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Orkester EIAR: SlmSooJČnl koncert starejših to novejših skladb pod vodstvom mojstra Ca-gllana ln s sodelovanjem sonranlstke Leo-narde Plombo ta kvarteta Bogo — v odmoru: slovensko predavali je. 22.46: Poročila v fttiMJt™***"1 Sobota, 6. decembra 1941-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Klasični trio. 12.35: Popevke ln melodije. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo glavnega stana italijanskih Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert orkestra EIAR Iz Ljubljane s sodelovanjem zbora pod vodstvom D. M. Sijanc?.. operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Kvartet Ježek in saksofonista Milana Ziherla. 14.45: Poročila v slover.š^*-nt. 17.15: Koncert Cetra — nove-še plošče 19 30: Poročila v slovenščini. 19.4o: Komorna glasba. 20: Napoved časa, poročil* v italijanščini. 20 30: »Meč usodne, v odmoru slovensko predavanje po op ri po-roči'a v Italijanščini. Za- Nase gledališče DRAMA Sreda, 3.: O. ta mladina. Red Sreda. četek ob 17.30. Četrtek. 4.: O. ta m'adlna. Red Četrtek Začetek ob 17.30. OPERA Sreda. 3.: Netopir. Izven Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Začetek ob 16. url Četrtek, 4 : Rigroletto. DijaSka prpdstava. Zelo znižane cene Začetek ob 16. url. Zaradi nenadne obolelosti tenorista Francla se bo vršila v sredo dne 3. t. m. namesto napovedane opere >Madnme Bot-terfiv« Straussova opereta »Netopir« izven abonmaja po zeio znižanih cenah od 12 lir navzdol. Začetek predstave ob 16. uri. Krstna predstava slovenske mladinske igre »Dfsetnioa«. V nedeljo ob 10.30 url bo v Operi uprizorjena Fr. Lipahova *De-setnica*. katere osnovni motiv je posnet po narodni pesmi. Dejanje se vrSi na kralje . em dvoru in v pozemski jami. Poetično dejanje pokaže, kako mora deseta kraljeva hči v svet, kjer reSi v berača zakletega kraljeviča. Glasbo je komponiral In jo bo tudi dirlsriral J. Grejrorc. Naslovno vlog-o bo ierrala Barblčeva. Režiser E. Fre-lih, koreogTaf ing. P. Golovln. Najlepše in najcenejše darilo za mladino in odrasle E. S. THOMPSON: Volčji r o m n n »VOLK SIVKO« je najlepfla živalska povest E. Setona Tkompsoria. ki ga nihče ne dosega v poznavanju narave in njenih najglobljih skrivnostL Mladega \~ika poberejo ljudje, da bi ga vzgojili v koristnega, omikanega P-ra . . . Tudi Sivko se Jih a srcem oklene in stori vse. kar more, da bi Jim ustregel. Postane Jim zv^t tovaxl5. dobrotnik, rešitelj življenja, da celo filmski dlvet (povest se namreč godi v Ameriki); v srcu pa ostale svoboden prerijski volk ln bralec Je z njim vred srečen, ko najde po vseh burnih pu stoiov.Vir.ah pot vrnitve k materinski prirodi. »Volk Sivko« Je knjiga za vse; mladina Jo člta * navdušenjem, odrasli pa z užitkom, ki ostane vsakomur v nelzbria-n e m spominu Prevod te zanimive poveati Je eskrbel Vladimir Levstik, ilustracije pa Nikolaj Pirnat. Knii£o lahko kupite aH naročite v Ljubljani pri upravi »Jutra«, Puccinijeva ulica 5 (Narodna tiskarna). CENA broširani knjigi 5 lir. v plat- "^^j^no vezani pa 8 lir Nađalfala navsdHa za radomrajio prodajo —m i ■ i — «s,». n Mn. — Zaloge neprodanega kanadskega fta so dosegle ob koncu kampanje 1941 še nedoseženo i .i u : 13 milijonov ton. Porast zalog je posledica docela prekinjenih stikov z evropskimi tržišči. — Maršal Petain je ukazal razdeliti vsem švicarskim družinam, ki so sprejele v oskrbo f.-ancoske otroke, sinove vojnih invalidov, svojo fotografijo z napisom >Mercic (Hvala) in lastnoročnim podpisom. — Samo v pariškem okraju so oblastva ustavila 75.500 sumljivih oseb in od teh 1100 aretiraln zaradi protisodali^ijne, komunistične in degaull stične propagande. — Ze.radi umora palestinskega glavarja KpJcrv r^aša Libija, privrženca londonske politike sr aretirali Angleži v Bagdadu veliko število domačih nacionalistov. — Proces proti skupini švedskih saboter-Jev v Stcckho-mu, ki je trajal 4 mesece, je bil zaključen z obsodbo vseh obtožencev. GOMMA Copertoni auto in-servibili, battlstrada, tranciature, spellatu-re, anelli camion. ac-mista Industria Gom- ma. — Offerte a: Societa VULCAN GUMI Nerabne plašče tovornih avtomobilov, pnevmatike, odrezke, opilj-ol.roče za kamione kupuje industrija gume. — Ponudbe na: OVA — VA KESE NALI OGLAS 1 MKE2E za postelje dobite najceneje — in rabljene sprejmem v popravilo. Komenskega ulica St. 34. 1825 OREHOVA JEDRCA popolnoma izčlščena, kilogram po Lit. 28.— dobiti v MEDARN1, Ljubljana, 2idovska ulica St. 6. 1948 MODROCE, otomane, kauče, fotele itd. vam napravim novo ali staro popravim najceneje — po želji grem tudi na dom. — Tapetnlk J. Habjan. Ljubljana Igriška ul. st. 10. 57 T POUl&TVO po naročilu ln vas vrste stolov izdelujem, Polltiram oprave ta izvršujtm vsa popravila najceneje. — Josip Zormnn. Ljubljana, Breg 14. 1063 Maksslatur ni papir nroda oprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Puccinijeva ni. 5 VNETJE ORLA Df BOLEČINE SRCA preženete prt otrocih kakor pri odraslih, če pijete vsak dan zdravilno ln bolezenske klice uaJčujooo > Ambroževo medico«, katero dobite le v Modami, Ljubljana, židovska ulica 6 1835 Stran 4 »SLOVENSKI NARODc,«reda, 3. decembra 1341-X3C Stev. 270 Sami si lahko izdelujete mleko! Preprosto navodilo, kako bi si meščani lahko izdelovali kravjemu mleku enako vredno mleko iz — soje Ljubi ana, 3. decembra, želimo, da bi vas sčasoma seznanili vsaj Z glavnimi lastnostmi čudovite rastline, ki zasluži v pravem pomenu besede ime mana — s sojo. Vekrat smo že opozorili na iz-S«den pomen soje za prehrano, industrijsko **lavnost m kmetijstvo Priporočali smo, **j bi pridelovanju soje pri nas pristojne ustanove posvetila največ o pozornost. Časopisje same ne bo moglo nikdar pripraviti kmetov, naj bi zaceli pridelovati roje v primernih količinah, ne more jih pa tudi primerno poučiti Za to veliko preusmeritev kmetijstva je potrebno organizirano delo. Rešiti je treba vprašanje izbire naj-primernejš«- vrste soje. prilagoditve pod-neb u, izbire zemljišč, nakupa m prodaje pridelka, porabe m nešteto drugih na'og. Vsaj v začetku bi morali sojo pridelovati pod strokovnim nadzorstvom. Prednost bi naj priznali pridelovalcem ki imajo že izkušnje s sojo Preizkusiti bi bilo treba še posebej vrste soje. ki so jih doslej pridelovali naši pudelovaloi Skr'itKa. dela dovolj za kmetijske strokovn ake. za kemike, javne delavce, higienikr- veščake za prehranjevalne zadeve — predvsem pa za pn-delova'ce same. Pri tem na^laSamo o-"'*p-lovanje soje v n:;ših krajih ho ved«* tualno, ne le \ ča^u racio;iiranj:i iivil. Maščuje se nam . .. Maščuje se nam. da se nismo za sojo zanimali prejšnje čase; marsikatero orehi a-njevalno vnrašnn e b. zdaj rešili mnoge lažje, če bi že pridelovali nekoliko več soje. Od danes do jutrt tako velike spremembe niso mogeče in zato ni posehnih izsrledov. da bi se lotili pridelovanja so*e v večjem obsegu tudi spomladi čeprav bi bilo ze vse pripravljeno Pridelovalci bi potrebovan predvsem s-eme, in s:cer dobro seme Pridelovati bi pa morali vsaj v začetku pod dobrim strokovnim nadzorstvom. Ko oi Že pridelovali večje količine soje. odnosno, ko bi vsaj poznali načine predelave in upera-be. bi bile zda- laže vsaj pre^krbovanje dobre krme za živino. Lahko bi začeli rediti prašiče v večjem obsegu, povečali bi mlečnost krav, pekli bi sejin kruh. tovarne olja bi predelovale sejo in naprodaj bi bilo lahko celo sojino mleko, pa tudi smetana in razni siri. Ali veste, kaj to prmeni dand3r.es? Tudi ob tej priliki naglašomo. da je rešitev prehranjevalnega vprašanja pri nas lahko zadovoljiva emo s povećanjem produkcije. Da je naša pokrajina pasivna, je dovolj znano, toda vedeti bi morali tudi. da bi s smotrnim, žilavim delom vendar lahko znatno povečali aktivnost naše zemlje. Prav to. da smo pasivni, bi nas moralo siliti ter izpodbujati k čim večji delavnosti, ne pa da držimo resigni-rano rok križem, češ, pasivni smo, to je naša usoda. Nnša usoda je pa. žal. da smo premalo podjetni in mnogo preveč malomarni. Da bi bilo vsaj mleka Zdaj pa nameravamo govoriti predvsem © mleku, o tem tako važnem živilu, ki lahko nadomešča drago zabelo, ki je dobra hrana že samo na sebi ter nepogrešljivo živilo za otroke, če že ne tudi za odrasle. Mleko ljude začno šele prav ceniti, ko ga ni povsod na ponudbo in ko ga lahko kupujejo le zelo omejene količine. To se je posebno dobro pokazalo med prvo svetovno vojno. Po mleku so ljudje povpraševali še bolj kakor po sladkorju in moki. šele sti-eka izuči človeka in bila je v vseh dobah najboljša učiteljica človeštva. Če bi živeh vedno v obilju, bi ostali bebci. Vendar pa sojino mleko ni šele izum izza svetovne vome. Izdelovanje mleka iz soje je iznašel že nekaj stoletij pred našim štetjem kitajski filozof Whai Nau Nain The. Kaj je prav za prav sojino mleko Ali smemo govoriti o mleku, ko govorimo o tekočini pridobljeni iz soje? Vsekakor, saj že kemične preiskave kažejo, da se sojino mleko po svojih sestavinah zelo približuje živalskemu. So.lno mleko je tekočina, ki jo pridobimo z drobljenjem in stiskanjem sojinih zrn s primesjo hladne vode ali ječmenovega zvarka. Mleko pa lahko pridobimo tudi iz sojine moke, a ni tako dobro Vn redilno kakor iz zrnja. Sojino mleko je že dolgo znano tudi v Evropi. Obširno 'e o njem poročal na mednarodnem kongresu Industrije mleka v Parizu L 1905 prvi svetovalec kmetijskega ministrstva kitajske vlade dr. Ly-yu-ying. Vendar so v Evropi dolgo ostali v glavnem le pri teoriji. Bilo je le nekaj ustanov, ki so se pečale z izdelovanjem mleka iz soje. Tako je ena začela delovati 1. 1906 v Franciji (Caseo Sovaine) in v Nemčiji 1. 1913. V večjem obsegu so uporablali sojino mleko na Dunaju za otroke, ki niso prenesli nobenega drugega mleka. Dalje je znano, da so sojino mleko uporabljali še nešteti zdravstveni zavodi z velikim uspehom prt zdravljenju otrok pa tudi odraslih. Velikopotezno izkoriščan Je rastlinske sirnine Mnogim je znano tudi med preprostimi ljudmi, da industrija že delj časa uporablja z velikim pridom kazein ali sirnino iz kravjega mleka. Iz kazeina izdelujejo umetna vlakna za tkanine. Toda v ta namen je treba zelo mnogo mleka, ki je sorazmerno drago. Soja vsebuje precej sirnine. zato jo velikopotezno izkoriščajo v industriji v nekaterih državah predvsem na Japonskem in v Ameriki Sojinega mleka pa dosle- v Evropi niso še mnogo uporabili za prehrano medtem ko služi v deželi vzhajajočega solnca že tisočletja kot zelo pomembna surovina živilske stroke, saj izdelujejo iz njega celo vrsto dor-rih sirov Sojin^ mleko je pa tudi dobro živilo samo na sebi. Po hranilni vrednosti ne zaostaja Sojino mlekr ne zaostaja po hranilni vrednosti zr živalskim mlekom, v nekem pogledu t še cele ored njim. namreč po beljakovlnastih snoveh PflKc ima Kravje mleko 3 9% bel;akovinastih snovi, soja pa 5.76" ... Razumljivo je seveda, da so razlike m«! mlekom in mlekom vendar pa v splošnem drži tc razmerje Nekoliko man vsebuje rastlinsk' mleko maščob Kravje jih ima povprečne 3.3"/<>. sojino 2.46'"^ Soino mleko :e revnejše aa ogljikovih vodanih približno za tret ino od kravjega To de pa izravna z večje količino neliakovin n mineralnih soli Račun nam pokaže, da sojino mleko po nranilni vrednosti dosega kravje Prednost sojinega mleka je pa da 'e cerej-še in .ažje prebavljivo Prav to je izrednega pomena da je «*ojinc mleko lažje prebavljivo od živalskega, ker zaradi tega prihaja v poštev za slabotne m bolne, zlasti tiste, ki ne preneso niti malih količin kravjega ali kakšnega drugega mleka. In okus? Vprašali se boste seveda, kakšnega okusa je to mleko. Da je dobro, lahko sprevi-dite že \z tega. da se nanj navadijo dojenčki. Vendar pa ni enako dobro iz vseh vrst soje V poštev prihaja predvsem bela in rumena soja. v nekaterih zavodih so pa pridobili tudi dobro mleko iz zelene. Iz navadne soje pridobljeno mleko ni posebno dobro in je podobnega okusa kakor zelen fižol. Zelo dobro mleko so pridobivali iz soje, ki se imenu-e Mosselo. Kakor rečeno, mleko lahke pridobimo iz zrnja ali sojine moke Mleko iz moke ima večjo specifično težo. več ostanka suhe snovi, manj maščobe in beljakovin in več pepela in organskih kislin. Zato je priporočljivejše izdelovati mleko iz zrnja kakor meke. Le 120 do 180 gramov zrnja za liter mleka Vsa soja seveda ni enake kakovosti: odvisno je od načina pridobivanja mleka, od vrste soje 'in kakovosti pridelka, koliko zrunja je treba za liter mleka. V splošnem računajo, da je treba za liter mleka loO do 180 gramov soje, nekateri strokovnjaki pa tudi trde, da je povprečno dovolj le 120 gramov zrnja, in sicer le 80 gramov za mleko, namenjeno doenčkom v prvem mesecu življenja in 150 gr za mleko za prehrano odraslih. To pa velja za preprosto izdelavo, med tem ko je pri industrijski predelavi, kjer je mogoče mnogo bolj izločiti kazein iz zrnja, dovolj le 80 gr. seje. Navodilo za gospodinjsko izdelavo mleka Ce bi naše gospodin e imele sojo. bi lahko same izdelovale mleko doma. Morda pa sojo lahke še dobimo kakor smo lani sojino moko? Morda bo kdo lahko preizkusil ta recept za izdelovanje mleka doma Posneli smo ga iz knjige dr F. Bottarija *La so"»a« Torej: Predvsem je treba dobr^ očistiti soio namenjeno za izdelavo mleka Preberite jo. da np bo med zrnjem oeska in blata tei drugih snovi Slaba zrna za-vrzite Razen tepa zrnje dobro operite z vodo Preden pa začnete »molzti«. je treba soio §e namakati najmam 12 ur. kakor namakate fižol, preden ga kuhate Za liter mleka potrebujete 1100 arramov čiste, mrzle vode še bolje je. če uporabite nan estu čiste vode ječmenov zvarek Potem se »ot;te •fahrlkaei -e« Potrebujete možnar Vani nasuTete n»>ka zrnja in ortlljete male Pripravljene vode ali iečmenovesra rvmka. Zrna morate dobro «tolči in najbolje je da imate *»sen tolkač. ki se tesno prilega možnarju Koliko zrnja nasujete enkrat v možnar. Jr odvisno od velikosti možna rja Sčasoma vam skušnja po'cnže sama. kako 'e treba tolči zrnje, da nastane dovolj drobna kaša Tekočino je treba od časa do časa odlivatl. preden zopet nasujete zrnja, in sicer v posebno posodo, ki vam bo služila da boste v nji prevreh to kašo. Ce bi zmle. še ne bilo dovolj zdrobljeno ga je treba še pretolči, ko odidete tekočino. Ko boste porabili vso vodo in zrnje, namenjeno za izdelavo mleka, kašo prevrete. Kuhati je pa treba samo nvkaj minut in ves čas mešati Končno precedite tekočino skozi fino ced'ilo ali mušlin. S tem je delo Že končano. Ce pa hočete Se malo izboljšati okus teera mleka, ter doseči popolnejšo ravnotežje med hranilnimi snovmi, ga lahko še nosladite, a priporočljivejše te da ga posladite s sladom kakor s sladkorjem. — To mleko vam da prav tako kakor kravje smetano. Peni se zelo in te dovolj mastno. Pripomnimo naj še. da je priporočljivo zdrobiti zrnie z lunino vred ker lupina vsebuje -vitamin«. To izdelovanje mleka je tako presenetljivo preprosto da se moramo čuditi, zakaj ni bolj znano ter razširjeno tudi pri nas. Sojino mleko prav tako pasterizirajo, sterilizirajo, homogeni-zirajo in kondenzirajo kakor kravje. Na trg prihaja tudi sojina mlečna moka Dober industrijski izdelek se n« razlikuje po okusu nič od kravjega mleka, tako da ga ne prepoznate. Druge zanimivosti o soj! vam bomo izdali ob drugih prilikah. Prireditev Dopolavora za vojaštvo je bila včeraj popoldne na Tabora in je dosegla lep uspeh Ljubljana, 3. decembra. O. N. D. — P. N. F. za Ljubljansko pokrajino je priredil v torek popoldne v zveznih prostorih na Taboru vokalni koncert za vojaštvo in razne gledališke točke. Prireditev je bila večjega obsega in so sodelovali orkester EIAR iz Ljubljane pod vodstvom D. M. Sijanca in mnogi člani m članice ljubljanske opere, med drugimi so- x pranistka Ksenija Vidalijeva, Mila Koge-jeva, skupina plesalk in plesalcev ter kot gost nemški baritonist Rudolf Sultzer, dvorni pevec z Dunaja. Poleg teh so nastopih še nekateri vojaka in sicer kaplar Ma-riani iz Forlija, ki se je pokazal kot odličen tenorist, častnik Usselini in vojak Bo-naguidi. Za prireditev je vladalo med vojaštvom veliko zanimanje, kar dokazuje izredno velik pose t, saj se je v prostrani dvorani Tabora zbralo nad 1000 vojakov Grenadirjev sardinskega polka s poveljnikom divizije Generalom Tadeom Orlandom na čelu in mnogimi častniki. Glavna dvorana sedeža Pokrajinskega Dopolavora na Taboru je bila nedavno prenovljena in za včerajšnji nastop še posebno slovesno okrašena s šte-vdinimi trobojnicarna. Prireditev je otvoril radijski orkester pod vodstvom svojega dirigenta z »Giovi- nezzo*. ki so jI vsi prisotni poslušali stoje. Nato se je začelo izvajanje sporeda, ki je bil razdeljen v dva dela. Orkester je najprej mojstrsko zaigral Rossinijevo >Semi-ramidoc, katere izvajanje so prisotni nagradili z navdušenim ploskanjem. Potem je nastopil dunajski gost baritonist Sultzer, ki je ob spremljavi klavirja zapel Leonca-vallijev prolog >Pagliazzi< in »Trije zvonovi« iz Cornevdlla. Tudi njegova izvajanja so prisotni nagradili z burnim ploskanjem. Sledil je nastop mezzosopranistke ljubljanske opere Mile Kogejeve, ki je tudi ob spremljavi klavirja odlično zapela Saint Saensovo ardjo »Samsona in Dalila« (prvi del). Navdušenje se kar ni hotelo poleči, ista pevka je zapela se arijo Bizetove »Car-menc Navdušenje za odlično pevko je bilo zmerom večje. Za njo sta nastopili članici opernega baleta, ki sta zaplesala klasične plese, za kar sta bili nagrajeni z burnim ploskanjem in z zahtevo po ponovitvi točke. Končno pa je nastopil na galeriji nad odrom kaplar Mariani iz Forlija v pokrajini Ro-magna. Mlali vojak, ki prebiva sedaj v Logatcu, je prvič nastopil in dokazal, da je odličen tenorist. Prisotni so zahtevali ponovitev in Mariani je zapel »Palomo«. Pel je preprosto in čustveno, da je vse prisotne povedel pod jasno nebo svojega rojstnega kraja. Sledila je pavza. Poveljnik divizije General Orlando je povabil vse nastopajoče v prvo nadstropje, kjer jih je pozdravil in se zahvalil za lep nastop. Tam so članom opere in ostalim servirali pijače, nakar so bili vsi umetniki skupno fotografirani. , Sledil je drugi del sporeda. Radijski orkester je zaigral Donizetijevo operno fantazijo :> Lucija Lamei moorska . Tudi za to točko so bili glasbeniki prisrčno in burno pozdravljeni. Nato je sopran sika Ksen.ja Vidalijeva odlično zapela Paccn.jevo >Tosco« Njeno petje je vzbudilo tako navdušenje, da je morala pevka točijo p ,no-viti. Zapela je še Saint-Saensovo Samsona in Dalila * (drugi del). Tudi to točko je morala ponoviti in navdušenega ploskanja kar ni hotelo biti konec. Potem je nastopila zopet Kogejeva, ki je tudi žela burno priznanje. Proti koncu je nastopil trio častnik Usseilini, kaplar Mariani in vojak Donaguidi. . Nastopajoči so se postavili s harmon.ko. kitaro in soio petjem. Za zaključek pa je bilo izvajanih nekaj tečk opernega baleta. Včerajšnja predstava pokrajinskega Dopolavora za vojaštvo je nudila pr.sotnim vojakom mnogo tazvedrila. Po prireditvi pa so se vsi nastopajoči spet zbrali v zgornjih prostorih Tabora, kjer je bila ponovno servirana pijača in so bili skupno s poveljnikom divizije in nadzornikom Dopolavora za Ljubljansko pokrajino fotografirani Amerika Ima pwewm u -ji 13* Velike ovire v gospodarstvu zaradi pretirane fcćq:sie moči prebivalstva Čim bolj se razvija v Ameriki oboroževalno gospodarski aparat, čim bolj se omejuje proizvodnja življenjskih potrebščin in se stopnjuje prvenstvena vojna proizvodnja, tembolj se bliža odločilni trenutek, ko naraščajoče kupne moči ameriškega prebivalstva ne bo mogoče več zadovoljiti s sredstvi iz bežne proizvodnje. Ni se trclia ukvarjati s teoretičnimi in statističnimi razglabljanji dali je ameriško gospodarstvo že doseglo to kritično stanje ali pa ga šek« bo v doglednem času. Taka akademska razmišljanja niso posebno priljubljena niti med širokimi sloji ameriškega prebivalstva. Američani se raje drže bližje resničnooti in tu stopn vedno bolj v ospredje spozna nje. da se mora zgoditi nekaj odločilnega, da bo zadoščeno onemu delu kupne moči ki zdaj na trgu ne more priti do veljavo Nevarnost inflacije, ki se potrjuje končno tudi uradno, je bila zdaj zasenčena s problemom pešanja in tesavriranja odvižne kupne moči. Razni ukrepi, izdani doslej za rešitev tega kardinalnega problema USA, očividno ne zadoščajo. Niti omejitev plačil na obroke, ki naj bi po možnosti sledila prepovedi podobnih metod financiranja, niti zvišanje davčne stopnje ne zadostuje zaveza-nje tolikšne kupne moči, kolikor bi je bilo treba, da se zagotovi zdravo ravnotežie med ponudbo blaga in silno naraščajočim povpraševanjem. Finančni minister Morgen-thau je zato znova govoril o potrebi zvišanja davkov, zlasti z razširjenjem davčne osnove. Pri teh načrtih ne smemo prezreti, da je bilo izmed 45 milijonov zaposlenih Američanov v letu 1939 podvrženih davčni dolžnosti največ 4 milijone. Lani je bilo zaposlenih v USA 47 milijonov moških in žensk, in od teh je moralo plačevati dohodninski davek okrog 6 milijonov. Po pravici vidijo v obdavčenju novih slojev prebivalstva možnost rešiti problem kupne moči. To dodatno obdavčenje bi bilo pa treba seveda dopolniti še s sistemom prisilnega varčevanja, ki je našel zdaj po začetem odporu zagovornike tudi med strokovnimi organizacijami. Tu naj bi šla z dobrim zgledom naprej tudi država s tem, da bi čimbolj omejila vse nevojne izdatke. To stališče zagovarjajo tudi možje, odgovorni za nadzorstvo nad cenami. Kakor vodno v USA se pa uveljavlja pri končni odločitvi o teh vprašanjih polcer gospodarskih vidikov tudi še politični moment Za enkrat je VVallstreet reagiral na Mnr-genthauovo izjavo s precejšnje nervoznost-jo. Opozarjal je zlasti na to da se zavzema Morgenthau tudi za poostreno kontrolo nad kapitalom in za povečanje bančnih rezerv. Promet na borzah je zaradi t-? Izjave nazadoval in državni papirji so precej izgubili na tečaju. Na borz: je bilo sporočeno, da je mocfla US St^rl Corporation v avgustu natovoriti vsega 1.75 milijonov ton. Pred letem dni je nato volila samo 1.45 milijonov ton. V prvih osmih mesecih je bilo natovorjenih 13.47 milijonov proti 9.04 v enakem razdobju lanskega l?ta in 12.09 milijonov ton v letu največje konjunkture 1929 Uradno končno poročajo, da so narastli življenski stroški oh koncu avgusta 1041 v primeri z lanskim letom za 4.6 odstotkov. Življenjski stroški v USA so bih ob koncu avgusta približno za 21.7 odstotkov višji kakor v aprilu 1933, ko so bili dosegli med gospodarsko krizo najnižjo stopnjo. Nedavno je bilo končno nreieno tudi kočljivo vprašanje anglo-arn erfškega tekmovanja na izvoznih tržiščih v krik r so še prosta. Ameriška in angleška vladi sta se sporazumeli, da bo Anglij.i opustila svoje prizadevanje crl^do izvozne ofenzive ki i ak nima nobenih Izgledov. Anglija se Je svečano zavedala, da ne bo podpirala izvoza v tiste dežele, kjer se je doslej uve11avl1 il ameriški izvoz. To pomeni, da prepuščajo Angleži zdai polic izključno >v izvoznikom. V kolikor se An