7-2006 4 tema meseca Strela v gorah Prepre~evanje in oskrba po{kodb1  Iztok Tomazin Pomembna nevarnost v gorah Strela predstavlja nevarnost med aktiv- nostmi v naravi, {e posebej za gornike in pohodnike v ve~ini obmo~ij z zmernim in tropskim podnebjem. V divjini je gornikom in pohodnikom pogosto te`ko najti zavetje pred udarom strele, vendar je ve~ino nesre~ in po{kodb zaradi udara mo`no prepre~iti z dolo~enimi preventivnimi ukrepi in preudar- nim ravnanjem. Zaradi posledic udara strele na svetu po ocenah umre okrog 1000 ljudi na leto, vendar pa se kar okrog 70 odstotkov udarov v ~loveka ne kon~a s smrtjo. Ve~ina smrtnih pri- merov je posledica takoj{nje odpovedi delova- nja srca in o`ilja ter dihal – kardio-respiratorne odpovedi. V nasprotju z visokonapetostnimi elektri~- nimi vodi ob udaru strele pride do zelo krat- kotrajnega impulza zelo mo~nega elektri~nega toka. Mehanizmi po{kodb so zato lahko raz- li~ni: 1. Direktni udar strele v ~loveka, do kate- rega obi~ajno pride na prostem, je pogosto smrten. 2. Pogosteje se tokovi raz{irijo in udarijo v `rtev z drevesa ali kakega drugega objekta ali celo z druge osebe, ki stoji v bli`ini – stranski udar. 3. Do kontaktnih po{kodb pride, kadar se oseba dotika objekta ali predmeta, v kate- rega je udarila strela direktno ali v obliki stranskih tokov. Primer so jeklenice ali lestve na planinskih poteh (feratah). 4. Zemeljski tokovi: ko strela udari v tla, se tok razpr{i. ^e se dotikamo tal na dveh od izvora toka razli~no oddaljenih to~kah, pride do razlike v napetosti in med to~kama lahko ste~e tok skozi telo. 5. Tope po{kodbe lahko nastanejo zaradi udarnega vala ob streli ali zaradi mi{i~nih kr~ev, povzro~enih z elektri~nim tokom. Gorniki lahko po udaru strele tudi izgubijo ravnote`je in padejo med hojo ali pleza- njem ter se posledi~no po{kodujejo zaradi padca. Prepre~evanje Pri streli {e posebej velja, da je prepre~- evati mnogo bolje kot zdraviti, saj so posledice lahko usodne. Ve~ino po{kodb lahko pre- pre~imo s previdnostnimi ukrepi. Predvsem moramo pred vsako turo poznati in seveda upo{tevati aktualno vremensko napoved. Nevihte s strelo se v gorah pojavljajo zlasti v poletnih mesecih, pozno popoldne in zve~er. Pojav strele je praviloma povezan z oblaki vrste kumulonimbus (veliki gobasti oblaki, pogosto v obliki nakovala), vendar lahko strela potuje tudi precej kilometrov pred nevihto. V takih primerih se pojavi celo na mestih, nad kate- rimi je jasno nebo, udar groma pa je predale~, da bi ga sli{ali. Izraz »strela z jasnega« zato ni izmi{ljen. Najnevarnej{i obdobji sta za~etek in konec nevihte. Pomembno je upo{tevati pra- vilo »30-30«, ki opozarja, da obstaja mo`nost udara strele, kadar je presledek med bliskom, ki ga vidimo, in gromom, ki ga sli{imo, manj kot 30 sekund (~as od bliska do groma). S turo pa ne smemo nadaljevati, dokler ne mine 30 minut, odkar smo videli zadnji blisk in sli{ali zadnji grom. Najbolj{e zavetje med nevihto s strelo v gorah je v ko~i ali bivaku, pro~ od odprtih vrat ali oken. Iskanje zavetja v majhnih, odprtih ko~ah ali bivakih celo pove~a tveganje zaradi stranskih tokov. [e posebej je nevarno opazova- nje nevihte, slone~ na odprtem oknu ali stoje~ 1 Opomba: ~lanek je napisan v skladu z urad- nimi priporo~ili Mednarodne komisije za gorsko urgentno medicino in Medicinske komisije med- narodne alpinisti~ne in plezalne zveze (ICAR in UIAA MEDCOM). 5 7-2006  Admir @umer pri odprtih vratih. [otori ne nudijo za{~ite pred udarom strele, kovinske palice lahko delujejo celo kot strelovodi. Velike votline in globoke doline nudijo za{~ito, majhne votline, previsi in struge potokov pa so celo nevarnej{i od odprtih obmo~ij. ^e nas nevihta zajame v gorah, se izogi- bajmo grebenom in vrhovom, posami~nim dre- vesom, daljnovodom in `i~nicam. Blizu stene je relativno varen trikotnik, katerega stranici sta enaki vi{ini stene. V izogib tveganju zaradi zemeljskih tokov je priporo~ljiva oddaljenost vsaj en meter od stene. Obmo~je gozda z majhnimi drevesi je var- nej{e kot na ~istini. Na odprtem je najbolje po~epniti s koleni in stopali skupaj ter imeti stik s tlemi s ~im manj{o povr{ino, da zma- nj{amo mo`nost po{kodb zaradi zemeljskih tokov. Sedenje na suhem nahrbtniku ali vrvi lahko tudi zmanj{a mo`nost vpliva zemeljskih tokov. Ne smemo pa le`ati na tleh! Kovina ne privla~i elektri~nega toka, je pa dober prevodnik. Vsak prevodnik, ki ga nosimo nad vi{ino ramen, pomembno pove~a mo`nost direktnega udara strele. Smu~i, smu~arske ali kak{ne druge kovinske palice, cepini ali antena na nahrbtniku lahko delujejo kot strelovodi. Prenosne telefone, radijske postaje in drugo elektronsko opremo moramo hraniti v sredi{~u nahrbtnika, da jih ~im bolj za{~itimo pred raze- lektritvijo. Vse kovinske predmete (vponke, dereze, cepine, kline, smu~arske palice itn.) moramo odstraniti in shraniti v varni razda- lji. Stik s kovino pove~a tveganje vklju~no z mo`nostjo nastanka opeklin. Tokovi po udaru strele lahko sledijo vrvem, {e posebej, ~e so mokre. Zaradi prepre~itve po{kodb ne smemo snemati ~elad, gorniki naj bodo ves ~as varovani oziroma pripeti na varnostno vrv, {e posebej med spu{~anjem po vrvi. Na feratah se je treba gibati kar najhitreje, po mo`nosti ~im dlje od jeklenic in lestev. Kdor na ko`i za~uti mravljince ali ima ob~utek, da mu lasje ali dlake stojijo pokonci, mora takoj po~epniti s stopali skupaj. Tudi prasketanje ali vidno `arenje (»Elijev ogenj«) ka`eta na mo`nost sko- raj{njega udara strele. ^e nevihta zajame skupino ljudi, morajo ostati vsaksebi, da zmanj{ajo {tevilo potenci- Strela nad Polhograjci 7-2006 6 alnih po{kodovancev zaradi zemeljskih tokov in stranskih tokov med posamezniki. Organi- zatorji prireditev v gorskem svetu morajo imeti varnostni na~rt za primer nevihte, prireditev morajo odlo`iti ali odpovedati v skladu s pravi- lom »30-30«. Uporaba detektorjev strele lahko omogo~i vnaprej{nje opozarjanje. Po{kodbe zaradi strele Po{kodbe zaradi direktnega udara strele nastanejo zaradi delovanja visoke napetosti, vro~ine in eksplozivne sile. Najpomembne- j{i vzrok smrti je kardio-respiratorna (sr~no- dihalna) odpoved zaradi fibrilacije (trepetanja) sr~nih prekatov ali asistolije (popolne ustavitve srca). Odpoved dihal je lahko podalj{ana zaradi ohromitve dihalnega centra v podalj{ani hrbte- nja~i in vodi v posledi~no sr~no odpoved zaradi hipoksije (pomanjkanja kisika). Udar strele lahko v trenutku ustavi delovanje srca zaradi depolarizacije sr~nomi{i~nih celic, kar pov- zro~i asistolijo. V takih primerih se praviloma sr~na aktivnost spontano obnovi, ~e le vzdr`- ujemo ponesre~en~evo dihanje in ne nastopi huda hipoksija. Smrt ali hude po{kodbe lahko nastanejo zaradi po{kodbe glave, opeklin, zlomov, nevrolo{kih te`av, udarjenin, raztrga- nin bobni~a in bolezenskih sprememb krvi, na primer strjevanja znotraj o`ilja. S strelo povzro~ene nevrolo{ke motnje so navadno prehodne, na primer zmedenost, izguba spomina, nezavest, epilepti~ni napadi, gluhost, slepota in ohromitve. Ohromitev okon~in zaradi strele praviloma ni nevrolo{ka po{kodba, pa~ pa nastane zaradi skr~enja `il, ki mine v nekaj urah. Opekline lahko nastanejo zaradi direktnega u~inka strele ali zaradi vro~ine in so pik~aste ali ~rtaste. Sledi na ko`i v obliki perja (»feat- hering«) nastanejo zaradi toka elektronov in ne sodijo med opekline, so pa zelo zna~ilna posledica udara v ~loveka. Zaradi ekstremno kratkega trajanja udara strele so opekline ve~- Nevihtni oblaki v Karavankah  Iztok Tomazin 7 7-2006 inoma bolj povr{inske, prve in druge stopnje, za razliko od drugih z elektriko povzro~enih opeklin, ki so praviloma globlje. Tudi po udaru strele pa so opekline lahko globoke, zlasti na mestih vstopa in izstopa toka. Postavljanje diagnoze posledic udara strele ni te`ko, kadar vemo, da je {lo za nevihto in imamo pri~e dogodkov. ^e so `rtve najdene kasneje, posebno v lepem vremenu brez neviht, pa je v~asih te`ko ugotoviti vzrok smrti ali po{kodb. Osebe s ~rtastimi, pik~astimi opekli- nami ali ko`nimi spremembami v obliki perja moramo obravnavati kot `rtve udara strele. Tveganja in dileme pri re{evanju Gorsko re{evanje med nevihto je izredno nevarno za vse, ki pri tem sodelujejo. Smer- nice IKAR (mednarodne zveze gorskore{eval- nih organizacij) priporo~ajo, naj bi evakuacijo odlo`ili, ~e se po{kodovanec ali bolnik nahaja na nevarnem obmo~ju nevihte s strelo. Re{e- valci morajo presoditi, ali nujnost evakuacije pretehta tveganje zaradi nevihte. Lahko se zgodi, da med nevihto zaradi poskusa tako- j{njega re{evanja lahkega po{kodovanca, ki ga po{kodba ne ogro`a, umre ali pa se hudo po{koduje ve~ re{evalcev. Seveda ni eno- stavnih pravil, ki bi narekovala, kako ravnati v konkretnih situacijah, zato se gorski re{e- valci med re{evanji v nevihtnem vremenu soo~amo s hudimi dilemami in praviloma zelo velikim tveganjem. Izjemno redko se odlo~imo, da zaradi hude nevarnosti udara strele re{evanje odlo`imo, dokler ne mine najve~ja nevarnost. Eden redkih takih pri- merov v slovenskih gorah v zadnjih letih je bil lani med re{evanjem slova{kih gorni- kov v Prisojniku, ko smo re{evanje preki- nili {ele, ko je pozno zve~er strela udarila v neposredno bli`ino zdravnika in re{e- valca, ki sva plezala po izpostavljenem vr{nem grebenu. Kadar se kljub nevar- nosti odlo~imo za nadaljevanje re{evanja, moramo opraviti vse postopke z najve~jo mo`no hitrostjo, da kar najbolj zmanj{amo izpostavljenost streli. V nasprotju s splo- {nim prepri~anjem so lahko zelo ogro`eni tudi re{evalci letalci. Strela lahko udari v helikopter med poletom in povzro~i kata- strofo. Prav tako lahko udari v ljudi, ki se gibljejo okoli helikopterja. Oskrba po{kodovanca na mestu nesre~e ^e je potrebno o`ivljanje, ga za~nemo izva- jati ~im prej, na samem mestu nesre~e. Seveda je velika dilema tudi za gornike, ~e na primer med divjanjem nevihte strela zadane sopo- tnika na gorskem vrhu ali grebenu – ali re{e- vati svoje `ivljenje in pobegniti na varnej{i kraj ali pa ostati, pomagati ponesre~encu in pri tem tvegati, da strela zadane {e koga. V takih pri- merih ni enostavnih odgovorov in pravil. Urgentno oskrbo ponesre~enca zaradi udara strele za~nemo po principu ABC – Airway (sprostitev dihalne poti), Breathing (umetno dihanje) in Circulation (krvni obtok). ^e je potrebno, za~nemo s temeljnimi in dodatnimi postopki o`ivljanja v skladu z mednarodnimi smernicami. Treba je poudariti, da so se konec leta 2005 smernice za o`ivljanje tako laikov kot strokovnomedicinskega osebja nekoliko spre- menile, vendar to ni predmet tega prispevka. Za oskrbo ponesre~encev po udaru strele morajo tudi laiki ~im prej uporabii avtomatske zunanje defibrilatorje, ~e je treba. Teh naprav v slovenskih gorah zaenkrat {e ni, njihova name- stitev pa bi bila smiselna vsaj v najbolj obis- kanih planinskih domovih, npr. na Kredarici. Seveda smo z njimi opremljeni gorski re{evalci. Re{evanje ponesre~enih Slovakov v Prisojniku leta 2005  Klemen Gri~ar 7-2006 8 Pomembno je tudi vedeti, da je `rtve udara strele smiselno o`ivljati dolgo ~asa, vsekakor vsaj do prihoda re{evalcev in zdravnika, saj so znani primeri uspe{ne o`ivitve brez te`jih posledic tudi po dolgotrajnih o`ivljanjih. Po{kodovanca je treba zavarovati in nad- zirati ves ~as do prihoda re{evalcev, potem to nalogo prevzamejo oni. ^e je po{kodovanec pri zavesti, lahko zaradi nemira in zmedeno- sti pade v globino. ^e je nezavesten, moramo ves ~as paziti na osnovne `ivljenjske funkcije, predvsem na dihanje in delovanje srca, da lahko po potrebi takoj za~nemo z o`ivljanjem. Ker so pogoste po{kodbe okon~in in hrbte- nice, je smiselna dobra imobilizacija tako med oskrbo kot med evakuacijo. Pri `rtvah udara strele {irokih in/ali nereaktivnih zenic nikoli ne smemo jemati kot slab prognosti~ni znak ali celo kot kriterij mo`ganske smrti. Iz na zunaj vidnih po{kodb ne moremo sklepati na notranje po{kodbe. Resne posle- dice, kot na primer epilepti~ni napadi, lahko nastopijo z zamikom ve~ ur. Vsi pacienti po udaru strele morajo biti zato prepeljani na opa- zovanje v bolni{nico, tudi ~e se dobro po~utijo in nimajo vidnih posledic. Posebnosti tria`e Posamezni udar strele lahko po{koduje ve~ ljudi naenkrat. Pravila tria`e oziroma pred- nostne oskrbe pri obi~ajnih nesre~ah z ve~ po{kodovanci dajejo prednost tistim, ki imajo ohranjene `ivljenjske znake, oskrba po{kodo- vancev s sr~no-dihalnim zastojem pa je odlo- `ena. Pri tria`i po{kodovancev po udaru strele je ravno obratno! Po udaru strele najprej oskr- bimo in po potrebi o`ivljamo tiste, ki ne ka`ejo znakov `ivljenja. Torej obi~ajna pravila tria`e po{kodovancev ne veljajo za po{kodovance po udaru strele, ki ne dihajo. Takoj{nje umetno dihanje je namre~ pogosto edino, kar `rtve udara strele potrebujejo. ^e ga niso dele`ne, dokler same spet spontano ne zadihajo, pra- viloma umrejo zaradi pomanjkanja kisika in posledi~nih sr~nih aritmij. m Nevihta lahko ogro`a tudi helikopter in re{evalce  Mirko Kun{i~ Miti in neresnice o streli Ni res, da: • se je nevarno dotikati `rtve udara strele, • strela nikoli ne udari na isto mesto dvakrat, • strela vedno udari v najvi{ji objekt.