sP 908 NflŠ KRRJ 2000 352(497.4 Dobrepolje) H llllll IIII III III III II I! III III I llllll II III III lil <= -o r- h 1200001 Gl , 2 coeis;; o INFORMATIVNO GLASILO OBČINI? DOBRKPOLJI letnik VI, št. 2 It-lnuar 2000 Jurčičevo priznanje za Mavrico Letošnje Jurčičevo priznanje je dobila ženska vokalna skupina Mavrica s pevo-vodkinjo Vesno Fabijan. Podelitev je bila v Ivančni Gorici, 7. februarja. (Več na strani 16) ČESTITAMO! Mavrica je nastopila tudi na kulturni prireditvi v Jakličevem domu na Vidmu, ki je bila 5. februarja. Stran 15 Intenzivnejša dejavnost političnih strank Po občnih zborih SKD in SDS še občni zbor SLS. Potem, ko sta predsednika občinskih odborov SKD in SLS podprla združevanje obeh strank na državni ravni, objavljamo skupno izjavo občinskih vodstev SKD, SLS in SDS. •» stran 11 Predstavitev mladih pesnikov na prireditvi za kulturni praznik Predstavili so se: osnovnošolki Spela Nose in Andreja Volek, Melitka Križman, Alenka Zabu-kovec, Andrej Debeljak, Frenk Stih pa je bral pesmi pokojnega brata Jožeta. Več o prireditvi na strani 15 T^azstava dveh domačih slikarjev Od 5. februarja do 5. marca razstavljata svoje slike Sandi Zalar in Srečko Ferkulj. Razstava, ki je zbudila precejšnje zanimanje, je odprta v prostorih občine. Več na strani 16 Dobili smo karto občine 23. februarja je bila v prostorih občine krajša slovesnost ob predstavitvi občinske karte. Več o njej v naslednji številki. Iz vsebine - Sprejet proračun za leto 2000 .........................3 - Dušan Godec je bil izbran za najboljšega gozdnega posestnika v 0E Kočevje.................7 - Dean Strnad in njegov zanimiv bobi..............14 - Marija Strah iz Kompolj...................................20 - 11. marca spet predstava SCENE...................16 - Občni zbori društev..........................................18 - Sport.................................................................26 Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec marca. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu 120000161,2 Nekaj misli ob sprejetem proračunu za leto 2000 S sprejetjem proračuna je odprta pot za začetek priprav za izvedbo del, ki so v proračunu predvidena. Letošnji proračun je občinski svet sprejel razmeroma hitro, kar omogoča, da se tudi pravočasno pristopi k delom. Groba številčna shema proračuna je objavljena v posebni tabeli, podrobno pa so prikazane posamezne postavke na cestnem in komunalnem delu proračuna, ki nas običajno najbolj zanima. Glavnina investicijskega denarja v letošnjem proračunu je namenjena gradnji oziroma adaptaciji Jakličevega doma. Za to je namenjenih skupaj z dokumentacijo 113 milijonov tolarjev, kar pa seveda ne bo dovolj za vsa dela, je pa soliden znesek za začetek, ta denar smo že 2 leti dajali na stran v ta namen. Zelo si prizadevamo pridobiti še kakšna republiška sredstva, vendar je država bolj skopa, birokracija pa strašno zahtevna, da se je zares težko prebiti do otipljivih sredstev. Upamo, da nam bo vsaj v določenem delu tudi uspelo. Vsi si želimo, da bi bilo investicijskih sredstev čim več in da bi lahko izvedli čim več projektov, vendar se nam zelo povečujejo izdatki za tekoče delovanje vseh zadev, ki po zakonu morajo delovati. Tu mislim predvsem na delovanje uprave, na vrtec in šolo, saj gre iz občinskega proračuna kar 75 milijonov tolarjev za vrtec in šolo. Vsi pa si seveda želimo, da te ustanove delujejo čim bolje. Povečujejo se nam tudi sredstva za plačevanje domske oskrbe za ostarele, saj je vse več ljudi, ki takšno pomoč potrebujejo. Treba je zagotoviti vsaj minimalna sredstva za delovanje kulture, športa, zdravstva, civilne zaščite in gasilstva. Poskušamo nekaj dati za kmetijstvo, saj je ta panoga v nezavidljivem položaju, ima pa mnogo širši pomen, kot zgolj proizvodnja hrane. Tu gre za ohranitev značilne krajine, tu gre za ohranitev poseljenosti. Še več sredstev bi bilo potrebnih za razvoj drobnega gospodarstva itd. Skratka, izredno veliko potreb, vsi bi radi čim več, potem pa se srečamo z neizprosno logiko omejenih prihodkov. Ne moreš porabiti več, kot pričakuješ prihodkov. Na tej strani se še bolj zatika. Na splošno velja, da smo vsi zelo prizadevni, ko gre za delitev sredstev, manj pa, ko gre za njihovo zbiranje, jasno pa je, da ni kaj deliti, če sredstev ni. Letošnji proračun kaže 507 milijonov prihodkov in prav toliko izdatkov. Vendar tu ne gre za 507 milijonov tekočih prihodkov, saj je od teh 507 milijonov, 149 prenosa iz lanskega leta. V tem znesku je vključenih 45 milijonov tolarjev za plačila računov iz leta 1999, ki bodo plačana v letu 2000 in pa znesek, neporabljenih sredstev, ki smo ga v proračunu namensko prenesli za gradnjo Jakličevega doma. Rednih letnih prihodkov planiramo torej 358 milijonov, pa še dobršen del tega je odvisen od tega, koliko bomo uspešni na raznih razpisih. V letošnjem proračunu so zajeta še sredstva samoprispevka v višini 35 milijonov tolarjev. To so zelo dragocena investicijska sredstva, ki pa bodo tekla samo še do 31.12.2000. S tem dnem namreč zapade veljavnost samoprispevka. Če bomo hoteli normalen razvoj, bomo prisiljeni poiskati in uvesti nek nadomestni vir za izgubljenimi sredstvi samoprispevka ali pa podaljšati samoprispevek, saj je potreb in želja po investiranju še zelo veliko. Verjetno bo neizbežno nujno uvesti tako imenovano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je samo olepševalni izraz za davek na premoženje. To nadomestilo je v vseh občinah glavni vir financiranja in na prste rok jih lahko preštejemo, kjer tega prispevka ne plačujejo. V državnem merilu nas gledajo zelo postrani, ker tega prispevka nimamo uvedenega, iščemo pa dodatne vire na državi. Državna logika je namreč takšna, najprej postori vse doma za normalno financiranje, potem pa šele lahko zahtevaš na državi. Govoriti o kakršnikoli obdavčitvi seveda ni popularno vendar brez tega ne gre. Tudi samoprispevek pred petimi leti je bil sprejet s tesno večino, vendar sem prepričan, da nihče ni bil zaradi njega lačen, smo pa z njim naredili neverjetno veliko. Izgradili smo šolo in vrtec in asfaltirali dobršen del cest, ki še da- nes ne bi bile asfaltirane, če tega samoprispevka ne bi bilo. Dovolj lastnih virov nam namreč omogoča tudi kandidiranje na razpise v držaVi, kjer država kaj da, če imaš lastne vire, če pa jih nimaš, izgubiš še to. Dejstvo je torej, da se brez neke oblike davka ne more razvijati ne občina ne država, čeprav nam je njegovo plačevanje hudo odveč. Osebno sem prepričan, da je samoprispevek, ki se plačuje v procentu od plače, pravičnejši davek, kot pa davek od hiš, ki nam ga vsiljuje država in kot ga imajo uvedenega povsod po svetu. Pri tem davku je osnova vrednost hiše, ne pa plače. Torej za enako hišo plačaš enak davek, ne glede na to, kolikšna je tvoja plača, pri tem pa vedno pridobijo takšni, ki vse svoje prihodke sproti potrošijo za tekoče življenje, ne zgradijo si pa ne hiše niti ne kupijo stanovanja. Ob vsem povedanem bi bilo smiselno ponovno sprejeti samoprispevek, pa morda malo nižji na primer 1,5 %, ne 2 % kot smo imeli zdaj, nadomestilo pa uvesti samo v minimalni višini, da zadostimo državnim predpisom, nemogoče si je namreč predstavljati, da v naslednjem letu izgubimo 35 milijonov tolarjev investicijskega denarja. V načrtih imamo še veliko nujnih, pa zelo dragih investicij. Naj vam za ponazoritev povem nekaj številk. Predračunska vrednost čistilne naprave za Bruha-njo vasjo je na primer 75 milijonov tolarjev, 1 km kanalizacijskega voda je lahko tudi 30 milijonov tolarjev, odvisno od terena in globine, 1 km obnove vodovoda od 15 do 25 milijonov tolarjev, spet odvisno od terena in ali gre skozi naselje ali samo čez njive, polna predračunska vrednost Jakličevega doma 270 milijonov tolarjev, 1 km asfaltiranja nekega pota približno 10 milijonov tolarjev, lahko tudi 15, odvisno od terena in zahtevnosti itd. To so številke, da se ti vrti v glavi, in resnično lahko ugotovimo, da smo s temi prispevki, ki smo jih zbirali, pa naj si bo samoprispevek ali enkratni prispevki ali komunalni prispevki ob gradnji, delali zares racionalno in jih oplemenitili v največji možni meri. Malo dlje sem se pomudil pri problematiki prihodkov v širšem smislu. Dejstvo je namreč takšno, da je župan tisti, ki mora v občini skrbeti za to, da bo dovolj sredstev za normalen razvoj. To je včasih težko, saj sem ne samo enkrat, že februar 2000 Delo OS, proračun slišal očitek, tebi se gre samo za denar. Tu moram reči, žal, tako je. Zato sem tukaj in zato izvoljen, da moram za to skrbeti, seveda bi bil zelo zadovoljen, da bi denar v občino prišel brez lastnih obremenitev in brez mojega prizadevanja in nepopularnih predlogov, toda to je iluzija in te- ga ne bo. Mnogo lažje pa je načrtovati razvoj in investicije, če veš vnaprej, s kakšnimi sredstvi boš lahko razpolagal. Očitno je, da ne županu ne,občinskim svetnikom, ki bodo nosili težo odločitve, dela ne bo zmanjkalo. Proračun za leto 2000 je torej sprejet, je razvojno naravnan, saj je več kot polovica sredstev namenjenih investicijam, prepričan pa sem, da bomo našli skupen jezik, da bodo takšni tudi bodoči proračuni. Vaš župan Anton Jakopič A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. PRIHODKI /Al1 namen St. 1 2 plan 2000 3 1. DAVČNI PRIHODKI 121.348.000,00 2. NEDAVČNI PRIHODKI 75.092.779,58 3. KAPITALSKI PRIHODKI 7.500.000,00 4. TRANSFERNI PRIHODKI 152.541.000,00 5. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 1.660.000.00 6. PRENOS SREDSTEV NA RAČUNU IZ LETA 1999 149.000.000,00 I. SKUPAJ PRIHODKI (1+2+3+4+5+6) 507.141.779,58 zap. namen št. 1 2 plan 2000 3 1. TEKOČI ODHODKI 95.215.000,00 1.1. Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.2. Prispevki delodajalcev za soc. varnost 1.3. Izdatki za blago in storitve 1.4. Plačila domačih obresti 1.5. Sredstva, izločena v rezerve 21.100.000,00 3.740.000,00 63.360.000,00 15.000,00 7.000.000,00 2. TEKOČI TRANSFERI 109.785.000,00 2.1. Subvencije 2.2. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.3. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 2.4. Drugi tekoči domači transferi 4.150.000,00 24.400.000,00 19.345.000,00 61.890.000,00 3. INVESTICIJSKI ODHODKI 289.671.779,58 3.1. Nakup in gradnja osnovnih sredstev 289.671.779,58 4. INVESTICIJSKI TRANSFERI 10.350.000,00 4.1. Investicijski transferi 10.350.000,00 5. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 2.000.000,00 6. ODPLAČILO DOLGA 120.000,00 II. SKUPAJ ODHODKI (1+2+3+4) 507.141.779,58 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) 0,00 POSEBNI DEL zap. namen St. 1 2 plan 2000 3 7. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV 14.000.000,00 2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE 31.710.000,00 3. OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE 36.850.000,00 4. SOCIALNO VARSTVO 19.610.000,00 5. PREDŠOLSKA VZGOJA 38.000.000,00 6. KULTURA 125.100.000,00 7. ŠPORT 11.765.000,00 8. ZDRA VSTVO 14.940.000.00 9. ZAPOSLOVANJE 1.840.000,00 10. INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH 300.000,00 11. KMETI JS TVO 13.130.000,00 12. TURIZEM 5.470.000,00 13. RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA 6.000.000,00 14. CESTNO GOSPODARSTVO 81.821.779,58 14.1. LOKALNE CESTE 22.695.998,00 14.1.1. Tekoče vzdrževanje 12.500.000,00 14.1.1.1.* Vzdrževanje lokalnih cest 7.000.000,00 14.1.1.2.* Zimska služba 5.500.000,00 14.1.2. Investicijsko vzdrževanje in obnove 7.095.998,00 14.1.2.1. Talna prometna signalizacija pred šolami, prehodi, križišča 200.000,00 14.1.2.2. Verikalna prometna signalizacija 300.000,00 14.1.2.3. Modernizac. LC Mala vas - Zdenska vas 2.500.000,00 14.1.2.4. * Asfaltiranje ceste v Podgorici 2.895.998,00 14.1.2.8. Rekonstrukcija LC 082 - Podtabor 1.200.000,00 14.1.3. Dokumentacija 3.100.000,00 14.1.3.1. Priprava projektne dokumentacije za lokalne ceste 300.000,00 14.1.3.2. Priprava projektne dokumentacije za pločnik Predstruge 800.000,00 14.1.3.3. Drugi stroški (soglasja, cenitve, geod.stor. idr.) 2.000.000,00 14.2. JAVNE POTI 46.702.763,58 14.2.1. Tekoče vzdrževanje 2.700.000,00 14.2.1.1. Tekoče vzdrževanje javnih poti 2.200.000,00 14.2.1.2. Stroški vzdrževanja železn. prehodov 500.000,00 14.2.2. Investicijsko vzdrževanje in obnove 44.002.763,58 14.2.2.1. * Modernizacija JP Hrib 5.403.789,40 14.2.2.2.* Modernizacija JP Videm (Zakrajšek) 2.135.267,70 14.2.2.3* Modernizacija JP v naselju Cesta; Piko 585.852,00 14.2.2.4. Odkup zemljišča za razširitev ceste (mimo Perhaja) 1.000.000,00 14.2.2.5.* Modernizacija JP v naselju Pri cerkvi 2.744.516,20 14.2.2.6.* Modernizacija JP Kompolje; za cerkvijo, za gas. domom 650.000,00 14.2.2.7.* Modernizacija JP Zdenska vas (30m) 259.726,60 14.2.2.8. Rekonst. poti od Podgore do Zolkna 3.500.000,00 14.2.2.9. Modernizacija JP Mala vas 3.000.000,00 14.2.2.10.* Modernizacija JP Potiskavec z izgr.propusta 2.846.607,95 14.2.2.11.* Modernizacija JP 430, 420 - Podgorica 1.963.970,30 14.2.2.12.* Modernizacija JP Podtabor 3.490.576,83 14.2.2.13. Modernizacija JP Videm - proti hlevom 500.000,00 14.2.2.14. Rekonstrukcija JP 700 - Paka 1.200.000,00 14.2.2.15. Rekonstrukcija JP 400 - Podgorica Mala vas 6.500.000,00 14.2.2.16. Rekonstrukcija JP 031, 050 - Ponikve 3.000.000,00 14.2.2.17. Rekonstrukcija JP 781, 782, 800 Podtabor 3.000.000,00 14.2.2.18. Prestavitev JP 552 - Kompolje 100.000,00 14.2.2.19.* Modernizacija JP Lipa; Krašovec 2.122.456,60 14.3. GOZDNE CESTE 4.500.000,00 14.3.1. Tekoče vzdrževanje 4.500.000,00 14.3.1.1. Vzdrževanje gozdnih cest 4.500.000,00 Delo OS, proračun 14.4. REGIONALNE CESTE 7.923.018,00 14.4.1. Investicijski odhodki 7.923.018,00 14.4.1.1. Dokončanje pločnika v Predstrugah 923.018,00 14.4.1.2. Pločnik Videm 5.000.000,00 14.4.1.3. Sofinanciranje osvetlitve žel prehoda; Predstruge 1.000.000,00 14.4.1.4. Zagotovitev zemljišča za razš. reg. ceste z izgr. ploč.; Lipa-Pri cerkvi 1.000.000,00 75. KOMUNALNO GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA 15.1. KOLEKTIVNA KOMUNALNA RABA 15.1.1. Investicijsko vzdrževanje 15.1.1.1. * Ureditev vaškega prostora - Predstruge 15.1.1.2. Ureditev nasipov suhe struge v Predstrugah Obnova strehe vaškega doma - Hočevje Ureditev nasipa ob ponikovalnici Rašice Izdatki za blago in storitve Financiranje tokovine Transferi posameznikom in gospodinst Sofinanc.dobave vode v višje ležeče kraje Investicijski odhodki Varovalna ograja ob platoju - Hočevje Nakup zemljišča Podpeč Nakup zemljišča na Vidmu AP Ponikve; izvedba Sofinanciranje nabave opreme za vaški dom-Kompolje Sofinaciranje izgradnje gasilskega doma Ponikve Javna razsvetljava Osvetlitev pešpoti (JP 721) - Pri cerkvi Predstruge Videm Kompolje Zdenska vas 15.1.5. Dokumentacija 15.1.5.1. Drugi stroški dokum.fsogl., cen, geodet.stor., odškod.idr.) 15.1.5.2. Projektna rešitev centra Zdenske vasi 15.1.5.3. Ureditev centra vasi Cesta - proj. dok., _dovoljenja_ 15.1 1.3 15.1 1.4 15.1 2. 15.1 2.2 15.1 3. 15.1 3. 15.1 4. 15.1 4.1 15.1 4.2 15.1 4.3 15.1 4.4 15.1 4.5 15.1 4.6 15.1 4.7 15.2. INDIVIDUALNA KOMUNALNA RABA 15.2.1. Oskrba naselij z vodo 15.2.1.1. Investicijski odhodki 15.2.1.1.1. Sanacija cevovodov primarnega vodovoda 15.2.1.1.2. * Izvedba poskusne vrtine na Vodicah 15.2.1.1.3. Analize vode iz vrtin (Žolkno, Vodice) 15.2.1.2. Tekoče vzdrževanje 15.2.1.2.1. Rekonstrukcije vodovodov na občinskih cestah 15.2.2. Odvajanje odpad.voda in čišč.voda 79.920.000,00 16.320.000,00 1.750.000,00 1.000.000,00 150.000,00 300.000,00 300.000,00 3.000.000,00 3.000.000,00 120.000,00 120.000,00 10.650.000,00 500.000,00 2.000.000,00 1.500.000,00 3.000.000,00 1.000.000,00 1.000.000,00 300.000,00 150.000,00 200.000,00 500.000,00 500.000,00 800.000,00 400.000,00 300.000,00 100.000,00 62.400.000,00 13.100.000,00 11.100.000,00 10.000.000,00 100.000,00 1.000.000,00 2.000.000,00 2.000.000,00 13.300.000,00 Obveščamo vas, da bo Davčna uprava RS, Izpostava Grosuplje organizirala pobiranje dohodninskih napovedi za leto 1999 v občini Dobrepolje: 23.3. 2000 in 24. 3. 2000. 15.2.2.1. Investicijski odhodki 10.000.000,00 15.2.2.1.1. Kanalizacija Videm - Bruhanja vas 10.000.000,00 15.2.2.2. Tekoče vzdrževanje 500.000,00 15.2.2.2.1. Sanacije vaških kanalizacij 500.000,00 15.2.2.3. Dokumentacija 2.800.000,00 15.2.2.3.1. Projekt meteorne kanalizacije Zdenska vas 600.000,00 15.2.2.3.2. Projekt ČN Bruhanja vas 1.700.000,00 15.2.2.3.3. Nadzor pri gradnji kanalizacije 500.000,00 15.2.3. Zbiranje in odvoz odpadkov 14.150.000,00 15.2.3.1. Tekoči transferi drugim ravnem države 550.000,00 15.2.3.1.1. Odškodnine za kom. dep. 550.000,00 15.2.3.2. Investicijski odhodki 13.600.000,00 15.2.3.2.1.* Komunalna deponija Spaja dolina 13.600.000,00 15.2.4. Urejanje pokopališč 21.850.000,00 15.2.4.1. Tekoče vzdrževanje 280.000,00 15.2.4.1.1. Vzdrževanje vojaških pokopališč 80.000,00 15.2.4.1.2. Vzdrževanje mrliške vežice Videm 200.000,00 15.2.4.2. Investicijski odhodki 19.520.000,00 15.2.4.2.1. Mrliška vežica Videm - oprema 400.000,00 Odkup zemljišča za širitev pokopališča in 15.2.4.2.2. mrl. vežico v Strugah 4.000.000,00 15.2.4.2.3. Mrliška vežica Struge - gradnja 15.000.000,00 15.2.4.2.4. Mrliški voziček za potrebe pokop.Struge 120.000,00 15.2.4.3. Dokumentacija 1.400.000,00 15.2.4.3.1. Mrliška vežica Struge - projekt 1.000.000,00 15.2.4.3.2. Mrliška vežica Struge - nadzor 400.000,00 15.2.4.4. Izdatki za blago in storitve 650.000,00 15.2.4.4.1. Plačila storitev pokopališč, poraba vode, si 650.000,00 15.3. VARSTVO OKOLJA 1.200.000,00 15.3.1. Izdatki za blago in storitve 1.200.000,00 15.3.1.1. Nabava zabojnikov in zbiranje odpadkov 500.000,00 15.3.1.2. Ureditev platojev za zabojnike - material 300.000,00 15.3.1.3. Sanacija črnih odlagališč 400.000,00 76. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 800.000,00 17. POSLOVNI PROSTORI 650.000,00 18. UREJANJE PROSTORA 5.000.000,00 19. VARSTVO PRED NAR. IN DR. NESREČAMI 10.700.000,00 20. DRUGE JAVNE POTREBE 400.000,00 21. PLAČILA OBRESTI 15.000,00 22. OBLIKOVANJE REZERV 7.000.000,00 II. ODHODKI SKUPAJ: 505.021.779,58 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - 0,00 Center za socialno delo Grosuplje obvešča vse dosedanje prejemnike otroškega dodatka, ter vse, ki želijo to pravico uveljaviti na novo, da morajo do 31. 3. 2000 vložiti vlogo - izpolnjen obrazec 8,41 DZS d.d. Založništvo tiskovin, pri Centru za cocialno delo Grosuplje, Taborska 13, grosuplje. Vlogo za uveljavljanje otroškega dodatka lahko prinesejo ali pošljejo po pošti. Obvezno naj vpišejo številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek oziroma naj vpišejo, da vlagajo vlogo prvič. Center za socialno delo Grosuplje 14. SEJA OBČINSKEGA SVETA Proračun sprejet, zazidalni načrt za Predstruge zavrnjen Na 14. seji OS Dobrepolje je bilo od 12-ih svetnikov prisotnih le sedem. Kljub temu so sprejeli nekaj pomembnih sklepov pa tudi nekaj takih bolj ali manj formalne narave. Tako so brez zapletov sprejeli letošnji proračun. Vanj se bo letos nateklo okrog 356 milijonov, odhodkov pa bo bistveno več. Največja letošnja investicija je obnova Jakličevega doma, za kar je za začetek namenjenih 107 milijonov tolarjev. Po večkratnih dopolnitvah so sprejeli tudi Odlok o določitvah pomožnih objektov. V celoti ga objavljamo na drugem mestu. Zaradi številnih pomanjkljivosti pa občinski svet ni sprejel Odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in dela URN Predstruge. Odlok je vrnjen v fazo osnutka. Pripravljalec, Fakulteta za arhitekturo, mora popraviti številne vsebinske druge napake, ki so bile izpostavljene na seji. Kljub temu je pripravljalka odloka razložila osnovne značilnosti, ki jih odlok vsebuje. Celotno območje zazidalnega načrta ponuja postopnost oziroma faznost izgradnje. Pri tem je možnih več variant. Lahko se najde skupni investitor, ki bo zemljišče komunalno opremil in takega ponudil v prodajo. Možni pa bodo tudi posamezni nakupi. Svetnike je zanimalo, kakšne bodo zahteve glede enotne izgradnje objektov. Po besedah Alenke Fikfak, bo nujna določena enotnost izgleda objektov, vendar bo dopuščena določena toleranca pri višini, naklonu strešine itd. VPRAŠANJA, PREDLOGI, POBUDE JOŽE PUGELJ iz Strug je dal pobudo, da bi bili pokopi umrlih dostojnejši in manj boleči za svojce. Pri tem je mislil na način zakopavanja. Pobudo bodo proučili. Na vprašanje, kdaj bo odprta lekarna, je župan zagotovil, da bo to še v marcu. STANE JAKIČ seje zanimal, kako poteka prodaja zemljišča pri luži na Vidmu. Predlagal je tudi, da bi pripravljene variante ureditve križišča v smeri proti Cesti pokazali vaščanom Ceste, ki bi se na osnovi ogleda odločili za najustreznejšo varianto. Na vprašanje svetnika SLAVCA PALCARJA, kako se je uredilo stanje pri Križmanovih v Cetcžu se je župan odzval s pojasnilom, da so bili pri njih in jim po nasvetu inšpektorja predlagali novo varianto za rešitev problema. Ker lastniki niso dovolili izmere, bo to opravljeno po sodni poti. Isti svetnikje imel pripombe in vprašanja o letošnjem pluženju. Po njegovem je bilo letošnje pluženje ponekod ustrezno, drugod slabše, ponekod pa je zaradi nepravilnega pluženja prišlo do poškodb, zato je zahteval odgovor, kdo bo to plačal. Tajnik občine je v zvezi s tem dejal, da za poškodbe odgovarja izvajalec. Hkrati pa je tudi pojasnil, da ima občina pogodbo z izvajalcem KPL, na izbiro podizvajalcev pa občina nima vpliva. Isti svetnik je že večkrat postavil vprašanje, če ima čistilna naprava v Potiskavcu dovoljenje. Tajnik je dejal, da so rezultati meritev pozitivni in da je kmalu pričakovati tudi uporabno dovoljenje. Pod točko RAZNO je občinska uprava pripravila obrazložitev problema, ki ga je na zadnji seji sprožil Slave Palčar, za kar je bilo na obeh sejah izrečenih precej ostrih besed in porabljenega precej časa. Šlo je za Odlok o denarnih pomočeh v občini Dobrepolje, ki je bil sprejet na 10. seji v lanskem letu. V prvem členu tega odloka je bil po pomoti vrinjen napačen stavek in je bil sprejet v besedilu "S tem odlokom se določijo upravičenci, pogoji in postopek dodeljevanja sredstev za pomoč družini na domu v Občini Dobrepolje." Vendar je iz naslova Odloka in iz celotnega besedila razvidno, da gre za denarne pomoči in ne za pomoč na domu. Ko je bila občinska uprava obveščena o napaki, je župan objavil popravek v Uradnem listu, ki se je pravilno glasil: "S tem odlokom se določijo upra-vičenci, pogoji in postopek dodeljevanja denarnih pomočeh v občini Dobrepolje." Svetnik S. Palčar je zahteval od župana zakonsko podlago, na podlagi katere je naredil popravek brez poprejšnjega sklepa občinskega sveta. Po njegovem je župan kršil statut, poslovnik in pripadajočo zakonodajo. Odgovora o zakonski podlagi ni dobil, pač pa je župan trdil, da kršitve ni bilo, ker je iz dokumentov razvidno, da je šlo le za popravek, ki nima vsebinske podlage. Na podlagi svoje obrazložitve in obrazložitve Centra za socialno delo je župan predlagal svetnikom, da se izjasnijo, ali je šlo za vsebinski popravek. Svetniki, razen Slavca Palčarja, so se z županovo obrazložitvijo strinjali. Povsem enotni pa svetniki niso bili v razpravi, ali pristopiti k sofinanciranju radia Zeleni val. Ta bi v sorazmerju z višino dotacije nudil informiranje in obveščanje o dogajanju v občini. Nekateri svetniki so zagovarjali tržni pristop. Na koncu so svetniki pooblastili župana, da sedogovorja o višini sofinanciranja in najboljši obliki sodelovanja in o tem obvesti občinski svet. M. Steklasa Odlok o določitvi in pogojih gradnje pomožnih objektov Občinski svet je na svoji 14. redni seji dne 1.2.2000 sprejel naslednji odlok o pomožnih objektih, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 11/ 2000 dne 10.2.2000. Objava v Našem kraju je predstavljena predvsem kot pomoč občanom, ki bodo začeli z gradnjo pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, da ne bo kasneje prišlo do nepotrebnih zapletov. Tudi pomožni objekti (garaže, drvarnice, kozolci, nadstrešnice, žive meje...) so sooblikovalci naselij in pokažejo, kakšno kulturo imajo prebivalci v stavbarstvu in graditeljstvu manjših objektov, da njihova kultura ne sega le do stanovanjske hiše, ampak sega dlje, kar so vedeli že naši predhodniki. Lepo oblikovanje prostora vam želim. Mojca Lovšin, u.d.i.a. Na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/ 85 in 29/86 in Ur.l. RS, št 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95, 44/97), 6.člena Navodil o merilih za to, kaj se šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se šteje za pomožne objekte (Ur.l. SRS, št. 27/85) ter 16. in 110. člena statuta Občine Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 37/99), je občinski svet občine Dobrepolje na 14. seji dne 1.2.2000 spre-jel ODLOK 0 DOLOČITVI IN POGOJIH GRADNJE POMOŽNIH OBJEKTOV 1 .člen S tem odlokom določamo vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občar.ov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadostuje priglasitev del. 2.člen Za pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih družin se štejejo: 1. drvarnice, vrtne lope, garaže, če ne presegajo skupne tlorisne površine 30m2. Objekt je lahko lesen ali zidan, v razmerju stranic vsaj 1:1.5, pritličen v sklopu ali na robu funkcionalnih zemljišč stanovanjskih in gospodarskih objektov; tipološko prilagojene; 2. pesjaki, kurniki in zajčniki, če ne presegajo 10m2 skupne tlorisne površine, objekt je lahko lesen ali zidan, pritličen, v sklopu stanovanjskih in gospodarskih objektov na območjih, kjer reja ni prepovedana s posebnim predpisom; 3. vrtne in dvoriščne ograje k stanovanjskim in gospodarskim objektom, oporni in podporni zidovi, do višine 1 m, od roba utrjenega roba cestišča (bankine) odmaknjene najmanj lm, prilagojene tipologiji naselja; 4. žive meje ob cesti do višine lm, od roba utrjenega cestišča (bankine) odmaknjene vsaj lm, med parcelami do višine 2m; redno vzdrževane; 5. zaščitne in varovalne ograje k poslovnim, obrtnim, industrijskim, športnim in komunalnim objektom do višine 3.00m, od roba utrjenega vozišča (bankine) odmaknjene najmanj 1 m; ograje iz odpadnih materialov niso dovoljene; 6. vetrolove, nadstrešnice nad vhodi v stanovanjske hiše, pergole, markize do 10 m2; 7. zimski vrtovi in pokrite terase do 30m2; prepoved uporabe refleksnega stekla; 8. kolektorji za zbiranje sončne energije, satelitske antene, klima naprave; 9. frčade in strešna okna, če ne obsegajo več kot 20% strešne površine in ne segajo preko obstoječega slemena; 10. nadstreški, pokriti parkirni prostori ipd., do tlorisne velikosti 20m2, s tem, da so izvedeni iz lesenih ali kovinskih elementov na točkovnih temeljih; 11. svinjaki, hlevi za drobnico, kašče, lope za shrambo sena, stelje, poljščin, strojev in orodja, če skupna površina ne presega 30m2, če so pritlično grajeni, v razmerju stranic vsaj 1:1,5, v sklopu ali na robu funkcionalnih zemljišč stanovanjskih in gospodarskih objektov; tipološko prilagojene; 12. odprti ali pokriti silosi za krmo do 30m2 tlorisne površine, višina korita ne sme presegati kote terena za več kot 1,5m; stolpni silosi, ki morajo biti postavljeni pod streho hleva ali gospodarskega poslopja; 13. prestavitev ali postavitev enojnih kozolcev; prestavitev in postavitev novih, v celoti tipološko ustreznih toplarjev, če niso večji od treh polj, in so postavljeni v namen primarne rabe, to je sušenje in shranjevanje živinske krme, ter shranjevanje strojev in orodja za potrebe kmetijstva. Postavitev ali prestavitev je mogoča le v sklopu ali na robu funkcionalnih zemljišč stanovanjskih in gospodarskih objektov; 14. leseni čebelnjaki, pritlični, v širini do 3m in v dolžini do 5m, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev objektov kmetijskega gospodarstva, v soglasju z vsemi neposrednimi mejaši; 15. obore do višine 2m na območju gozdnih zemljišč in drugih kmetijskih površin ob soglasju OS Občine Dobrepolje, s katerimi se varuje rastlinje ali zagrajene živali (govedo, ovce, koze...); 16. tople grede do maksimalne skupne površine 40m2; 17. montažni rastlinjaki brez omejitve velikosti, če ne potrebujejo temeljenja, nimajo nobenih komunalnih priključkov in je mogoča hitra vzpostavitev v prejšnje stanje brez gradbenih posegov; 18. agromelioracije; 19. montažni bazeni za kopanje ljudi, do 20m2, z vkopom do lm, v sklopu ali na robu funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov; 20. gradnja komunalnih naprav in objektov, ki niso primarne in sekundarne rabe, kot so; obnova komunalnih naprav in njihova zamenjava - vodovoda, kanalizacije, zemeljske telefonske instalacije, instalacij javne razsvetljave in rekonstrukcije občinskih cest v obsegu, ki jih dovoljujejo državni predpisi; 21. gradnja greznic; 22. gradnja gnojniščnih jam in gnojišč za potrebe kmetijskih gospodarstev; 23. gradnja vodnih rezervoarjev za zbiranje kapnice; 24. gradnja plinskih rezervoarjev do 5m5, z izvedbo priključka na objekt; 25. obnova in prezidava dimnikov na obstoječih objektih; 26. montažne nadstrešnice na avtobusnih postajališčih; 27. spominske plošče, umetniška dela/znamenja, kapelice in obeležja; 28. ureditev pokopališč, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del; 29. plakatna in oglasna mesta, neprometni znaki, če se lastniki objektov ali parcel s postavitvijo strinjajo; 30. tlakovanje in talne ureditve funkcionalnih zemljišč k zgradbam; 31. posegi za odstranjevanje arhitektonskih ovir hendikepiranih oseb; 34. postavitev platojev in nadstrešnic na mestih, kjer bodo postavljeni zabojniki za smeti; 35. zbiralnice za mleko do 15m2 zidane ali montažne, prilagojene tipologiji naselja; 36. postavitev dvižnih ramp in zapor pri vhodih na dvorišča; 37. postavitev lovskih prež; izključno le lesene; uporaba odpadnih in drugih materialov je strogo prepovedana; Za pomožne objekte iz prejšnjih točk ni potrebno lokacijsko dovoljenje ob upoštevanju predpogojev, da ti pomožni objekti: - ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav; - ne potrebujejo novih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte in naprave; - zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo posebnega statičnega in drugega gradbeno tehničnega preverjanja; 3. člen Odmik ostalih pomožnih objektov iz 2. člena tega odloka mora biti od sosedove parcelne meje oddaljen najmanj 3.0m, ob soglasju soseda pa je lahko ta manjši. Če ne ovira normalne rabe zemljišča, je odmik plakatnega, oglasnega mesta ali neprometnega znaka, za katerega ni potrebno pridobiti sosedovega soglasja 1 m ali več. Odmik ograj, plakatnih in oglasnih mest ter neprometnih znakov od komunikacij mora biti v skladu z zakonom o cestah, odmik od sosednjih zemljišč pa mora biti takšen, da omenjeni objekti ne ovirajo normalne uporabe tega zemljišča in da pri postavitvi in vzdrževanju ni potrebno uporabljati sosedovega zemljišča. Odmik ograj od sosednjih kmetijskih zemljišč - njiva, travnik, pašnik, pa mora biti zaradi nemotene obdelave najmanj 80cm. V soglasju s sosedom se lahko ograja postavi na meji. 4. člen Gradnja objektov in drugih posegov v prostor ter gradnja pomožnih objektov iz prejšnjega člena je mogoča, če ni v nasprotju z veljavno prostorsko dokumentacijo, ter če so izpolnjeni vsi pogoji iz 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Priglasitev del po tem odloku mora vsebovati: - urbanistično mnenje občinskega uradnika za prostor, ki vsebuje opis posega, skico posega s kotiranimi odmiki, grafične mikro-ureditve (če so potrebne) in potrebna soglasja; - kopijo katastrskega načrta - 5 izvodov, z vrisanim objektom h kateremu se določa pomožni objekt oziroma priglasitev del; - dokazilo o razpolaganju z zemljiščem; - fotokopija gradbenega dovoljenja za objekt h kateremu se dela priglaša; - v primeru starejših objektov izpred leta 1965, pisna izjava, da je bil objekt postavljen pred tem letom; 5. člen V smislu 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor upravni organ pristojen za urbanizem po ugotovitvi, da za nameravana dela zadostuje priglasitev, ter da dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in da z njimi ne bodo prizadete pravice ali interesi drugih oseb, izda o tem investitorju potrdilo ali odločbo, sicer pa mu izdajo potrdila z odločbo zavrne. Izdano odločbo se pošlje v vednost Občinski upravi občine Dobrepolje. Potrdilo preneha veljati, če investitor s priglašenimi deli ne začne v enem letu po prejemu potrdila. 6. člen Skupna površina objektov zgrajenih na priglasitev del ne more preseči površin, dolo- čenih v 2. členu tega odloka. Priglasitev na že priglašena dela ni več mogoča, kar se izkazuje z Odločbo o priglasitvi del. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Ur. I. RS, št. 1/97) in Odlok o spremembi odloka o določitvi pomožnih objektov (Ur.l. 32/98). 9. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 35001-1/2000 Datum: 1. februar 2000 ŽUPAN Občine Dobrepolje Anton Jakopič IZBRANI NAJBOLJŠI GOZDNI POSESTNIKI ZA LETO 1999 Med nagrajenimi je Dušan Godec h Podgore ZGS je letos prvič izpeljal vseslovensko akcijo izbiranja najbolj skrbnih gozdnih posestnikov po posameznih območnih enotah. Laskavo priznanje najbolj skrben gospodarje prejelo 14 lastnikov gozdov iz 14 območnih enot. Iz Območne enote ( OE)Kočevje je to priznanje prejel g. Dušan Godec iz Podgore 10. Na Pristavi nad Stično sta konec preteklega leta priznanja skrbnim gospodarjem podelila državni sekretar za gozdarstvo na MKGP Maksimilijan Mo-horič in direktor Zavoda za gozdove Andrej Ker-mavnar. Kot simbolično nagrado za svoj trud so pre- ^__ jeli zaščitno opremo za delo v gozdu. Izbor na OE Kočevje se je izvajal po Krajevnih enotah po več kriterijih. Najpomembnejša sta bila negovanost gozda in kakovost opravljenih gojitvenih in varstvenih del. Izmed predlaganih kandidatov naOE Kočevje je bil izbran predlagani kandidat iz Krajevne enota Dobrepolje g. Dušan Godec. Tisti, ki ga poznamo, vemo, kako skrbno neguje svoj gozd. Vsako leto opravi določen obseg gojitvenih del, večinoma na svojo željo in iniciativo. Tudi sanitarne sečnje opravi večinoma samoiniciativno, saj zelo pogosto obhodi svoje parcele. Za prejeti naziv skrbnega gospodarja mu iskreno čestitamo in želimo, da bi bil v polnosti dela v gozdu zgled tudi drugim. Andrej Andoljšek Zavod za gozdove Slovenije Politični utrip Zadnji dogodki kažejo, da bo le prišlo do združitve SKD in SLS in potem do koalicije združene stranke in SDS. Poleg pričakovanega in nujnega skupnega nastopa pomladnih strank bo znotraj združene stranke in koalicije pridobila predvsem SLS, kajti sami zase ji jav-nomnenjske lestvice izkazujejo zelo nizko podporo volivcev. Jasno je tudi to, da bo največjo ceno za oblikovanje koalicije Slovenija plačala SDS, saj bo zaradi omejenega števila kandidatov v družbi SKD in SLS dobila manj glasov, kot bi v primeru, če bi kandidirala sama in bi bile volitve po proporcionalnem volilnem sistemu. Vse skupaj je negotovo in pojavlja se vprašanje, koliko je že padlo zaupanje volivcev. Poleg tega vse večje protisocialdemokrat-sko razpoloženje v SLS ne vnaša posebne prepričljivosti in zaupanja med volivce pomladnih strank. Dodatno zmedo bodo naredile številne majhne stranke, ki so se ponovno prebudile v letu pred volitvami. Največ pa bodo k nezaupanju pripomogli mediji s svojimi drobnimi in velikimi lažmi, ki jih bodo "vrgli" med volivce. Ni treba biti posebej subtilen opazovalec, da opaziš, kako se je predvolilna kampanja že zdavnaj začela. Manipuliranje z volivci je dovolj preizkušeno sredstvo in pri nekritičnih volivcih tudi po večkratnih volitvah še vedno (bolj) deluje v prid strankam, ki so naslednice kontinuitete. Nikakršno naključje ni, da so leto pred volitvami spet prišli na dan s tako imenovano orožarsko afero. Delovanje Mogetove komisije je ne glede na vso kompleksnost primera usmerjena v en sam cilj -moralno in politično diskvalificirati najbolj konkurenčnega opozicijskega prvaka. Sploh ni pomembno, da se ne bo dalo ničesar obremenilnega dokazati. Dovolj je, da se med volivce vrže sum o nepoštenosti. Cilj je z lahkoto dosežen. Hkrati pa ima še drug učinek. Nasprotno stran namreč sili k radikalnejšemu delovanju, kar se kaže v primeru dela Pukšičeve komisije, ki raziskuje vpletenost politike v zadevo Elan. Ne glede na različna pričevanja ali morebitna odkrita dejstva ene ali druge komisije, bo v javnosti spet zgubljala desna stran. Javno mnenje se namreč ne oblikuje vedno na osnovi dejstev, zato je vprašanje, koliko je produktivno radikalno politično delovanje stranke, ki ji mediji niso naklonjeni. Mediji torej ne ustvarjajo le (ne)ugleda posameznikov, ampak delajo politiko. Ali drugače povedano: uspeh volilne kampanje, ki temelji na medijski podobi politikov v javnosti je zagotovljen. Promocija predsednika stranke je naprimer najboljša promocija za politično stranko. Po izkušnjah sodeč, se volivci ne odločajo na osnovi programov, ampak ljudi. Zato lahko pričakujemo spretne medijske poteze za promocijo svoje stranke in onemogočanje nasprotne strani. Vprašanje je, kako se bodo v tej neenakopravni tekmi znašli pomladniki, za katere se je bati, da bodo še naprej imeli preveč opravka sami s seboj. M. S. OSNOVNA ŠOLA DOBREPOUE VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOUE OŠ Dob|.epOlje Tel: (°61) 787-210, Fax: 787-210 PEVETLETICA Vse starše otrok, rojenih leta 1994, 1995 in 1996, vljudno vabimo na pogovor z magistrom Juretom Novakom - predstojnikom Zavoda za šolstvo OE Ljubljana. Pogovor bo v torek, 14. marca, ob 17.00 uri, v jedilnici matične šole na Vidmu. Predavatelj nam bo predstavil značilnosti devetletnega šolanja. Poudarek bo predvsem na vstopu v prvi razred. Po predavanju boste lahko priznanemu strokovnjaku postavili vprašanja v zvezi z devetletno osnovno šolo, zato vabimo tudi vse ostale starše, ki jih ta tematika zanima. Ravnatelj: Ivan Grandovec Izbrskano iz spomina V avli OŠ Dobrepolje so učenci petih razredov, 18. 1. 2000, pripravili razstavo starih predmetov, fotografij, knjig, dokumentov, denarja, posode in še česa. Priprave so se začele že v jeseni, ko sva se mentorici z učenci dogovorili o vsebini, organizaciji in izvedbi kulturnega dne. Učenci so se navdušeno odzvali na najino besedo. Raziskovali so v skupinah glede na njihov interes. Obrnili so se na dedke in babice, sosede, znance in prijatelje. Skupaj so pokukali v zaprašene skrinje, podstrešja, kleti. Odkrili so, da babičina skrinja ni le prostor za shranjevanje starih oblek in predmetov. Iz nje veje še vse kaj drugega. Za kaj s vse to nekoč uporabljali? Kako so rekli temu? Kdo je nosil to čudno pokrivalo? Joj, kako čudno orodje! Tako so učenci na najbolj neprisiljen, nešolski način spoznavali čas, delo, običa- je, kulturo in premožnost tistih, ki so te predmete uporabljali. Stvari so nenadoma oživele in na svoj način sporočale. Pred nami ni bil samo spomin na stare čase, ampak mnogo več, zgodovina naše preteklosti. Učenci so pod vodstvom mentoric uredili razstavo z vsem potrebnim: imenom lastnika, namembnostjo in približno starostjo predmeta. Vse z dovoljenjem lastnikov, saj so bili nekateri predmeti pravi zaklad, ker so se z ljubeznijo podarjali iz roda v rod. Razstavo so si z zanimanjem ogledali učenci razredne in predmetne stopnje, učitelji ter ostali delavci naše šole in tudi številni starši, ki so se tisti torek udeležili govorilnih ur. Slavka Mustar Koalicija Slovenija V januarju smo s televizije in časopisov izvedeli za mnoge presenetljive novice. V trenutku, ko je združevanje dveh pomladnih strank znova zaživelo, so Slovenski krščanski demokrati podpisali tako imenovano koalicijo Slovenija s Socialnimi demokrati. Na vprašanje, zakaj tako, je več odgovorov. Naj navedem odgovor gospe I lildcTov-šak: "Sporazum med SDS in SKD je logika večinskega sistema. Ta projekt peljemo vzporedno z združevanjem z namenom, tla volilcem natočimo čistega vina že pred volitvami. Ljudje si zaslužijo, da vnaprej vedo, s kom bo stranka sodelovala po volitvah in za kakšen program glasujejo." (Mag, št.6, letnik 6, 9. februar 2000) Res je, volilci morajo jasno vedeti, kakšen program in kakšne sodelavce si bo izbirala stranka, za katero glasujejo, saj se na ta način ognemo razočaranjem, s katerim so nas pomladniki po volitvah že nekajkrat presenetili. Osebno menim, da bi bila najprej potrebna združitev SKD in SLS, saj bi nova stranka zagotavljala enakovrednega partnerja SDS - u. Pomembna vloga te koalicije je tudi pritisk na SLS, ki dejansko nima v večinskem sistemu nobene druge alternative, kot sta združitev ali (kar je gotovo slabša možnost) priklju- čitev koaliciji Slovenija kot samostojna stranka. Tukaj je treba poudariti, da bi se verjetno (tako domnevam) proces združevanja končal prej, če bi nekoliko počakali s to koalicijo, saj le ta povzroča dodatno nezadovoljstvo predvsem na strani SLS, ki se čuti zapostavljeno. SLS tudi ne priznava, da bi sporazum SDS in SKD veljal za bodočo združeno stranko. Ob tem bi rad dejal, da sem tudi sam prebral koalicijsko pogodbo med SDS in SKD, ki je pozitivna v smislu, da nakazuje, s kom bo SKD in tudi bodoča združena stranka v primeru Priče smo podpisu koalicije Slovenija, to je sodelovanje med SKD in SDS, kar gotovo marsikoga preseneča ali pa tudi ne, saj se predvideni dogodki ne vrste tako, kot je bilo dogovorjeno na najvišjih strankarskih telesih SKD in SLS. Žal ali pa tudi ne, je to dejstvo, in ker smo o teh pogajanjih vedno razpravljali in jih pozitivno ocenjevali in spodbujali tudi na UO SLS in v zadnjem času tudi SKD Dobrepolje, je prav, da naše razmišljanja predočimo t Lici i svojim volilcem. V to, kdo koga vleče za nos ali kdo sprejema odločujoče sklepe, da je nastala takšna politična situacija v pomladnem bloku, se ne bom spuščala. Zadnji dogodki kažejo (op. to pišem 12.fcbr.), da je na strani SKD premalo politične volje, kar pa se navzven prikazuje z različnimi izgovori in pogojevanji. Obnašanje po določenih ultimatih ne vodi v konstruktivno novo politično strujo! SLS in SKD sta stranki zmerne desnice in imata isto volilno bazo, saj temeljita na skoraj identičnih programskih zmage na volitvah vodila politiko slovenske države. Menim pa, da je najbolj demokratično, da se bo nova stranka sama odločala o kakršnikoli koaliciji, pri tem pa bo seveda imela tudi možnost, da obstoječi sporazum pripozna za svoj. Ne more pa nekdo zavezati bodočo še neustanov-ljeno stranko, ki bo popolnoma nov pravni subjekt in se bo sam odločal o svojih vprašanjih. Da me ne bo kdo napačno razumel; ne obsojam sporazuma med SDS in SKD kot nepotrebnega ali napačnega, se pa bojim, da bo to slabo vplivalo na proces združevanja SKD s SLS. Potrebna bo še velika mera politične zrelosti in pripravljenosti, da bo kar v najkrajšem času prišlo do za Slovenijo najboljšega razpleta; koalicije Slovenija med novo, združeno stranko in SDS - oni. Janez Tomšič izhodiščih. SDS je vse do zadnjega kongresa v jeseni krnskega leta, ko seje programsko preorientirala proti desni sredini, veljala za zmerno levico, kar ta stranka v evropskem merilu tudi je. Vse navedene stranke so naslednice DEMOS-a in deklarirane kot stranke slovenske pomladi. Resnično bi bil že čas, da pride do nove politične večine programsko sorodnih strank, to je združenju SKD in SLS in nato kot nova stranka oblikuje koalicijo s SDS in še kakšno manjšo stranko. Skoraj vsi se hudujemo, jezimo nad ravnanjem, obnašanjem prvakov strank slovenske pomladi. Zelo kritično se opredeljujemo nad veljaki in prvaki omenjenih strank, ko so le ti v koalicijski funkciji, sedaj je to SLS. Vse tri stranke so imele in imajo možnost pokazati svojo opozicijsko kot pozicijsko držo in vse so in imajo istega političnega koalicijskega partnerja, to je LDS. Vsaka pomladna stranka doživlja kot koalicijska partnerica zelo močan medijski pritisk in je dežurni krivec vseh dr- VABIMO VAS na pogovor o aktualnem političnem dogajanju v luči združevanja SKD in SLS ter volilnega leta, ki bo v četrtek, 16. marca ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Pogovora se bosta med drugimi udeležila predsednik SKD Lojze Peterle in eden vidnejših predstavnikov SLS. Pripravili bomo tudi krajši kulturni program, saj v letošnjem letu praznujemo 10-letnico dogodkov, ki so nam prinesli novo slovensko državo in 200-letnico Prešernovega rojstva. VABLJENI VSI, KI VAS ZANIMATA TEMATIKA. 00 SKD UO SLS Dobrepolje-Struge podružnica Dobrepolje Kdaj bomo ponovno doživeli narodovo pomlad ?! Ob spremljanju najrazličnejših medijev, se ti ob hitrih notranjepolitičnih dogodkih zameglijo lastna prepričanja o zadevah, o katerih si bil že skoraj prepričan, da so realnost, pa temu zopet ni tako. V mislih imam dogajanja v strankah slovenske pomladi. Znano nam je, da se že skoraj leto dni pripravlja združitev SKD in SLS, da so bili že določeni termini za dokončanje procesa, da pa se v zadnjih tednih oz. dnevih nekaj govori, drugo pa udejanja. -\ Politične stranke žavnih tegob in afer. Medijem se je in se posreči vedno pomladno koalicijsko par-terico tako umazati, očrniti, jo prikazati kot nesposobno in kot nosilko najrazličnejših afer, ki se skoraj niso nikoli razjasnile, vse z enim jasnim namenom, pomladno stran očrniti pred bralci, javnostjo in volilci, kajti za vsako ceno je potrebno ohraniti oblast stare nomenklature, ki še vedno dirigira in usmerja vse medije. Ne se pustiti zavajati bombastičnim naslovom v časopisih, ne verjeti vsega kar se pove na račun pomladnih strank! Vse do nedavnega se je verjelo, da se bo v jeseni volilo po večinskem dvokrožnem sistemu, kar je bilo odločeno na referendumu, nato pa je to odločilo tudi ustavno sodišče, a zopet je prevladala volja levice, ki ji ta volilni sistem ne ustreza, saj bi tako najbrž izgubile podporo sopotniških strank, ki v novem sistemu ne bi imele vstopa v parlament. Levica se na referendum in odločitev ustavnega sodišča požvižga, obenem pa trdijo, da imamo parla- mentarno demokracijo !Kakšna ironija! Je mar res vse tako preprosto in odvisno od odločitev prvakov pomladnih strank !?Do velike mere res to drži, po drugi strani pa se ozrimo tudi vase, na svoje obnašanje, saj so tudi oni brez nas, volilcev, ki v končni fazi odločamo ne le njihovo, predvsem našo prihodnjo usodo življenja naroda ? Kaj storiti, da se bodo zadeve pričele spreminjati in da bomo resnično živeli v deželi, kjer bo demokracija osnovna prvina najprej vsakega državljana, ne le po njegovih pravicah, ampak tudi odgovornostih in nadalje demokratično ponašanje vseh političnih strank? Kot sem že enkrat povedala, menim, da so potrebne velike, velike spremembe v naših srcih, mišljenju in obnašanju. Do tedaj pa se moramo truditi za strpno sodelovanje in načelno obnašanje po vseh normah, po katerih se tako radi sklicujemo vsi pripadniki pomladnih političnih strank. Priznati moramo, da je velikokrat težko usklajevati stališča, svoja mnenja že v družini sami, med partnerjem, drugimi družinskimi člani in da ne omenjamo svoje ožje ali širše okolice, kot primer navajam naše sosedske odnose! V tako pomembnem dejanju za bodočnost slovenske države, kot je združevanje SLS in SKD, ni in ne sme biti nobenega izgovora za opravičilo morebitnega neuspeha, kajti posledice bosta nosila le prvaka omenjenih strank! Kaj vse se bo še zgodilo do parlamentarnih volitev, je težko predvideti. Upajmo, da bo med pomladniki prevladala modrost in volja po skupnem nastopu pred parlamentarnimi volitvami, naša dolžnost pa bo, da bomo šli na volišča in svoj glas zaupali tistemu, ki mu zaupamo in verjamemo. Ljudstvo ima takšno oblast, kot si jo zasluži, radi rečemo. Tudi Slovenci bomo dobili drugo narodno pomlad tedaj, ko si jo bomo zaslužili, ko se bomo zavedli, da je veliko zadev odvisnih od vsakega posameznika, od ravnanja v vaseh, občinah, regijah. Tina Shavvish OBČNI ZBOR SLS PODRUŽNICA DOBREPOLJE Odločna podpora združevanju SKD in SLS Občni zbori SLS podružnice Dobrepolje so vedno dobro pripravljeni in obiskani. Tudi letos je bilo tako, saj je bilo na zadnjem, ki je bil 14. februarja, od 46-ih članov prisotnih kar 34. Vabilu sta se odzvala tudi Janez Tomšič in Jože Kralj, predsednika občinskega odbora SKD oziroma izvršilnega odbora SDS ter poseben gost mag. Franc But, državni sekretar za kmetijstvo, član izvršilnega odbora stranke in namestnik glavnega pogajalca z Evropsko skupnostjo za kmetijstvo. V poročilu o delovanju podružnice v preteklem letu je predsednik Anton Jakopič poleg tradicionalnih vsakoletnih manifestacij in srečanj omenil uspešno delo stranke v občinskem svetu v prvem letu novega mandata, pa tudi podporo volivcev, saj je stranka na lokalnih volitvah dosegla več kot 35% glasov. Predsednik stranke je poudaril, da svetniki delujejo v interesu volivcev, vesel pa je dobrega sodelovanja s strankami slovenske pomladi, ki je v primerjavi s prejšnjim mandatom celo boljše. V minulem letu so ustanovili tudi Upokojensko zvezo podružnice SLS, ki jo vodi Tončka Pu-gelj. V upravnem odboru, ki se pogosto sestaja in obravnava aktualne teme, pa je letos prišlo do spremembe. Na mesto Antona Novaka, ki je s tega položaja odstopil, je bil soglasno izvoljen Andrej Debeljak iz Strug. Značilnost občnih zborov SLS podružnice Dobrepolje je Janez Petrič, najstarejši član SLS v občini, je prav na dan občnega zbora praznoval svoj 80. rojstni dan. tudi to, da vsakokrat izpostavijo določeno temo. Letos so obravnavali združevanje SKD in SLS in koalicije v letu volitev. Da bi spodbudil razpravo o tej najbolj aktualni temi, je predsednik Anton Jakopič pripravil oris sedanjega političnega trenutka, ki je po njegovem zelo zapleten. V njem se ne znajdejo niti nekateri člani stranke. V svojem razmišljanju je posegel nazaj in ocenil politično dogajanje vse od ustanovitve nove države dalje. Izpo- stavil je problem medijev in njihovo izrazito nenaklonjenost pomladnim strankam. "Sprašujem se, koliko časa bomo še nasedali vsakovrstnim prevaram," se je spraševal, koje našteval volilne prevare na vseh dosedanjih volitvah. Problem letošnjih volitev pa je po njegovem v tem, da več strank nagovarja iste volivec, medsebojno "odžirahje" glasov pa ne prinaša zmage. Zato se je odločno zavzel za združitev SLS in SKD, za SDS pa je dejal, da ni dobro, da sili v desni politični prostor. S tem v zvezi je izrazil prepričanje, da bi mogli izoblikovati takšen politični prostor, ki bi bil primerljiv z evropskim. Tudi mag. Franc But se je v veliki meri strinjal z izvajanji Antona Jakopiča in se prav tako zavzel za združitev, ker bi le na ta način nastala stranka,, ki bi edina lahko odvzela primat LDS. Po njegovem velik del slovenskih volivcev pričakuje združitev, koalicijo in spremembe. Tudi on podpira koalicijo s SDS, pri čemer naj bi ta stranka zavzela levosredinski prostor. Združitev SLS in SKD sta podprla tudi Janez Tomšič in Jože Kralj. Sicer pa je tema pritegnila precej zanimanja vseh udeležencev, zato se je razvila živahna razprava, v kateri je razpravljalce najbolj zanimalo, kdo ovira združitev. V razpravi so se dotaknili tudi nekaterih drugih tem, kot sta napri-mer denacionalizacija in kmetijska politika. Občni zbor SLS podružnica Dobrepolje je tako ponovno dokazal moč in enotnost te stranke v občini. M. Steklasa Člani SLS podružnice Dobrepolje IZVRŠILNI ODBOR SDS DOBREPOLJE OBČINSKI ODBOR SKD DOBREPOLJE - STRUGE UPRAVNI ODBOR SLS PODRUŽNICA DOBREPOLJE podajamo skupno izjavo, da: Pozdravljamo in podpiramo sodelovanje in povezovanje pomladnih in demokratičnih strank v Sloveniji v pričakovanju čimprejšnje združitve Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke ter povezave v skupno koalicijo s Socialdemokratsko stranko Slovenije s skupnim nastopom in programom na volitvah. občinski odbor SDS Dobrepolje ' , predsednik: Jjlže Kralj/ 59S občinski odbor SKD Dobrcpolje-Stnige predsednik: Janez Toinj upravni odbor SLS podružnica Dobrepolje predsednik: Anion Jakopič SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR 020 DOBREPOLJE Ivan Crandovec, mag. Franc But, Olga Zupančič in Anton Jakopič Sestala so se občinska vodstva pomladnih strank Na pobudo vodstva izvršilnega odbora SDS Dobrepolje, so se 13. februarja zbrali člani izvršilnega odbora SDS, člani občinskega odbora SKD, iz podružnice SLS pa se je vabilu odzval njen predsednik Anton Jakopič. Namen srečanja je bil izmenjati poglede na politično dogajanje na državni ravni oziroma na občinski ravni zavzeti stališče do koalicije Slovenija ter do združevanja SKD in SLS. Soočanje političnih pogledov vseh treh strankinih vodstev je pokazalo stališča, ki so verjetno identična stališčem članstva v občini, ne ujemajo pa se popolnoma z dosedanjim stanjem in dogajanjem na državni ravni. Vsi razpravljala so se strinjali, da mora priti na letošnjih volitvah do skupnega nastopa vseh treh pomladnih strank, ker le to lahko privede do zmage. Povsem enaka mnenja so izražali razpravljala iz SLS in SKD, oboji so bili v razpravi najbolj dejavni. Posamezna mnenja razpravljalcev iz SDS pa so se nekoliko razlikovala, vsaj v določenih stvareh. Iz skoraj dveurne razprave povzemam nekaj najbolj značilnih mnenj, ki so bila izrečena na sestanku. JOŽE KRALJ (predsednik izvršilnega odbora SDS): "V koaliciji Slovenija, kakršna je sedaj, vidim tudi nekaj pozitivnih stvari. Med drugim je dobro to, da je javnost zvedela, da se je začelo združevanje na desnici in da so ljudje dobili vtis, da so stranke le dozorele." BRANE BRODNIK: "Cilj je jasen. Zmago lahko dosežemo le vse tri stranke skupaj. Prioriteta pa mora biti združitev SKD in SLS." JANEZ TOMŠIČ (predsednik občinskega odbora SKD Dobre-polje-Struge): "Osebno menim, da je bil sporazum prehitro podpisan. Le nekaj dni po podpisu je imela SLS sklican glavni odbor, na katerem so odstopili od vseh pogojev pri združevanju s SKS. Zdaj je prišlo Politične stranke do razočaranja med ljudmi, ker so pričakovali najprej združitev teh dveh strank in šele nato koalicijo združene stranke s SDS." ANTON JAKOPIČ: "SLS je naredila napako, ker se ni združila s SKD že takrat, koje ta stranka dala prvič pobudo za to. Zdaj je združitev obeh strank nujna. Formula združevanja 2,2 : 1 v korist SLS, ki jo je najprej predlagala SLS, je bila res napaka. Zdaj, ko ovir ni več, mora imeti združitev na vsak način prednost. Sele združena stranka se bo potem odločila o morebitnem izstopu iz vlade in o koaliciji s SDS. SDS naj bi postala zmerno leva stranka, ki bi nagovarjala tudi zmerno leve volivce in ni dobro, da sili na desno in nagovarja desne volivce." STANE JAKIČ: "Žal, še zmeraj drži tisti izrek: vsa levica ni toliko sposobna, kot je desnica nesposobna. Verodostojnost in zaupanje se izgublja. Če se ne bodo zelo hitro zmenili, bo poraz na volitvah neizogiben. JOŽE HREN: "Dobro bi bilo, če bi prišlo do takih sestankov po vseh občinah, na tak način bi lahko izvedli pritisk na vrhove strank, da se dogovorijo." STANE JAKIČ: "Če se stranke niso sposobne dogovoriti, tudi niso sposobne vladati. Volivci se tega zavedajo, zato bodo podprli tiste, ki se znajo dogovarjati. Kar zadeva koalicijo in združevanje, pa se ne ve, koliko časa bi še lahko čakali na SLS. Treba je bilo začeti, volitve se bližajo in vsako odlašanje bi bilo neodgovorno. V nadaljevanju so razpravljala SKD in SLS opozarjali na potrpljenje in strpnost ter na nujnost dogovarjanja in opravičevali politiko SLS na državni ravni. Enotni so bili tucii glede tega, da si mora SDS zagotoviti prostor levo od sredine in nagovarjati zmerno leve volivce. Člani obeh strank so izrazili tudi mnenje, da bi skupno koalicijo, ki bi jo sestavljala združena stranka v koaliciji s SDS, moral voditi nov človek, ki bo užival večje zaupanje in širšo podporo, kot jo sedanji prvaki treh pomladnih strank. Nekaj novih imen je že v igri. Tako SKD in SLS v Dobrepolju. Na koncu so vsi trije občinski odbori pomladnih strank izoblikovali izjavo o podpori združevanju SKD in SLS in skupnem nastopu pomladnih strank na prihodnjih volitvah. Poročilo pripravila: M. Steklasa Stališče in predlogi Liberalne demokracije Slovenije glede sprememb volilnega sistema (sprejeti na seji sveta LDS, 25, januarja 2000 v Ljubljani) Razprava o spremembi volilnega sistema in o nekaterih vzporednih spremembah politične ureditve poteka v Sloveniji že od sredine devetdesetih. Prvi vrh je dosegla z izvedbo referenduma o treh različnih volilnih sistemih konec 1996, na katerem noben izmed predlaganih modelov ni dobil potrebne in z ustavo določene večine. Vnovičen zagon je razprava dobila dve leti kasneje, ko je Ustavno sodišče z znano sodbo spremenilo izide referenduma in s svojo odločbo naložilo Državnemu zboru, da uveljavi volilni sistem, v katerem bo izvoljenih 88 poslancev po dvokrožnem večinskem sistemu. Poleg tega naj bi Državni zbor tudi ustrezno spremenil Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, tako da bo dejansko omogočen zakonodajni referendum. Ta razprava se po številnih neuspešnih poskusih najti kompromisni predlog bliža vrhuncu v teh tednih, dobrega pol leta pred razpisom novih volitev. Sama razprava o spremembah volilnega sistema je izostrila tudi nekaj drugih zelo pomembnih načelnih vprašanj glede politične in pravne ureditve Republike Slovenije. Najpomembnejša je kolizija med dvema ustavno zagotovljenima pravicama: na eni strani pravice do neposrednega izvajanja oblasti s strani ljudstva, na drugi strani pa pravice poslancev do popolne avtonomije pri sprejemanju zakonodajnih odločitev. Prav tako pomembno je tudi nezadostno urejeno razmerje med ustavnim sodiščem kot najvišjo instanco ustavno-sodne veje oblasti, ki občasno nastopa v funkciji, ki presega status negativnega zakonodajalca, ter parlamentom kot avtonomnim in najvišjim zakonodajalcem. Ko v LDS konstruktivno iščemo državotvorne poti za izhod iz po-litično-pravnc zagate tega trenutka, se ob zavedanju zgornjih dilem opiramo predvsem na dvoje temeljnih vodil: 1. utrditi in dodatno izpopolniti pravni red, 2. najti takšno politično rešitev, ki bo zmanjšala škodljive napetosti. V tem smislu priznavamo legalno veljavnost omenjene odločbe Ustavnega sodišča, ne glede na utemeljene vsebinske in moralne pomisleke, ki so bili velikokrat izraženi tako v strokovni kot v širši javnosti. Prav tako je za nas nesporno dejstvo, ki sodi k temeljem parlamentarne demokracije in ustavnega reda republike Slovenije, da so poslanci pri svojih odločitvah nevezani na kakršnakoli navodila. Iz te temeljne kolizije izhajata dve slabi možnosti: bodisi z ignoriranjem sporne odločbe Ustavnega sodišča načnemo njegovo nujno avtoriteto, bodisi z neupoštevanjem ustavne pravice poslancev, da glasujejo po svoji vesti, nedopustno posežemo v avtonomijo zakonodajne veje oblasti. Poenostavljanje, zanemarjanje oz. pod- februar 2000 Politične stranke 13 cenjevanje težavnosti te dileme ima lahko dolgoročne in težko popravljive posledice mimo vprašanja takšnega ali drugačnega volilnega sistema. Če naj se torej odločitev poslank in poslancev v Državnem zboru po vsebini ujema z odločbo ustavnega sodišča, potem to ujemanje ne more in ne sme izhajati iz pravne prisile, temveč zgolj in samo iz njihove avtonomne politične odločitve: lahko presodijo, da bi bilo nasprotno ravnanje za pravni red in politično stabilnost Republike Slovenije vsebinsko še slabše, kot je odločba sama; ali pa so osebno prepričani, da je takšen volilni sistem vsebinsko ustrezen. Zavračamo trditve, da je Slovenija v ustavni kiizi: omenjene kolizije jih ne potrjujejo, saj so rešljive znotraj ustavne ureditve; obstoječi volilni sistem pa izpolnjuje vse kriterije pravne veljavnosti. Kot nesprejemljive, nedorasle in demokratičnemu razvoju Slovenije neprimerne metode označujemo grožnje in izsiljevanja z bojkotom volitev in grožnje s političnim kaosom. Obžalujemo, da posamezne parlamentarne stranke v preteklih mesecih niso pokazale niti posluha za skupen dogovor, niti pripravljenosti za nobeno kompromisno rešitev, za kar smo se zavzemali v LDS. Nazadnje je takšno možnost kompromisa zarisala tudi strokovna skupina Ustavne komisije Državnega zbora, vendar potrebne dvotretjinske podpore ni dobila. Na podlagi teh ugotovitev, nezadovoljivih izkušenj s sedanjim volilnim sistemom in očitnega dejstva, da se je v času do volitev mogoče odločati le med ohranitvijo sedanjega volilnega sistema in večinskim sistemom, v LDS menimo, da je za izhod iz sedanje politično-pravne slepe ulice v osnovi ustreznejša odločitev za izvedbo državnoz-borskih volitev 2000 po dvokrožnem večinskem sistemu. Takšno potezo delamo zato, ker hočemo spremembo, spremembo v smislu povečanja učinkovitosti političnega odločanja, še posebej v ključnem - zadnjem - obdobju tranzicije, ko se bo odločilo o evropskosti Slovenije, ne samo v smislu zunanjega cilja - članstva v Evropski uniji - temveč predvsem v smislu izpopolnitve, dokončne izpeljave notranjih reform, kvalitativnega dviga ravni našega delovanja in življenja, da postanemo moderna in razvita evropska država. S to spremembo se želimo tudi bolj prib- ližati tistemu, za kar si prizadevamo že ves čas: dati prednost programu pred koalicijami, projektom pred kadrovskimi kuhinjami, vsebini pred preštevanjem. LDS zna in zmore narediti še več in tudi drugače. Ponosni smo, da smo v danih okoliščinah in programsko zelo raznorodnih koalicijah tudi doslej naredili veliko in uspešno izpeljali zelo zahtevne državotvorne projekte. Zato veliko bolj kot drugi vemo, kaj vse bi še lahko naredili in kaj tudi bomo, če bomo poleg celotne odgovornosti za dostojno delovanje države in življenjsko raven ljudi, ki smo jo sprejemali že doslej, imeli tudi ustrezne pristojnosti in realno možnost v celoti uresničevati naš program, ki je istočasno tudi program daleč največjega dela vo-lilk in volilcev, program z največjo podporo in zaupanjem na vseh volitvah v samostojni Sloveniji. Naša zmaga bo obenem tudi poraz tistih, ki želijo povečevati nesoglasja in razprtije v Sloveniji. Odvzeli jim bomo še zadnji izgovor, da je za njihov neuspeh kriv takšen ali drugačen volilni sistem, ne pa njihova re-trogradnost in odsotnost slehernega pozitivnega programa, njihova ujetost v preteklost in nesposobnost sprejemanja izzivov prihodnosti. Volilke in volilci nas ne bodo volili predvsem zato, ker bi hoteli, da zmaga "naš pol" nad nasprotnim, ampak zato, ker zavračajo takšne arhaične blokovske delitve in njihove pregrete protagoniste. Večinskega volilnega sistema v letu 2000 ne uveljavljamo zato, ker bi bil najboljši, najsodobnejši ali morda najbolj pošten od vseh, pa tudi zato ne, ker bi bila polarizacija, v katero vodi, najboljša popotnica za 21. stoletje. Ne, razumemo ga kot kompromis, kot prvi korak spremembe k sodobnejšemu, bodisi proporcionalnemu bodisi kombiniranemu volilnemu sistemu, ki po eni strani omogoča neposredno izbiro in izvolitev poslank in poslancev, po drugi pa zagotavlja, da imajo stranke v parlamentu približno tolikšen delež mest, kolikršen delež glasov so dobili njihovi kandidati in kandidatke. Prepričani smo, da je takšna rešitev bolj pregledna in poštena, pa tudi bližje pameti in srcu slovenskih volilk in volilcev. Zato bomo - ne glede na volilni rezultat - še naprej podpirali in omogočili izvedbo prvega pravega zakonodajnega relereduma, na katerem bodo ljudje na podlagi lastnih izkušenj in presoje lahko izbrali volilni sistem ter svojo voljo tudi neposredno uzakonili. Svet LDS zato predlaga in podpira oblikovanje ter sprejem: 1. Zakona o volitvah v DZ, ki opredeljuje dvokrožni večinski sistem, vključno s tem: * da so volilni okraji vključeni v sam zakon; Zaradi specifične narave večinskega volilnega sistema je določitev volilnih okrajev notranje najtesneje povezana z možnostjo izvedbe volitev, tako da je praktično v vseh tovrstnih volilnih zakonih urejeno tudi to vprašanje v enotnem besedilu. * da ima zaradi možnosti odhoda na nezdružljivo funkcijo in drugih nepredvidljivih razlogov vsak kandidat oz kandidatka svojega namestnika oz namestnico, s katerim skupaj nastopita že na volitvah; Gre za rešitev, ki jo v izogib ponavljajočim se nadomestnim volitvam predvideva francoski dvokrožni volilni sistem, ki je hkrati tudi najbolj uveljavljen oz. preizkušen. * da se predlagateljstvo zakona za drugo branje dopolni in ga prevzame skupina poslancev - vodij oz. predstavnikov poslanskih skupin, ki podpirajo sprejem takšnega volilnega zakona; zakonsko besedilo naj se usklajuje in pripravlja znotraj Komisije Državnega zbora za volilni sistem in ustavne spremembe; Oblikovanje in sprejem volilne zakonodaje je vsebinsko in časovno zahtevna naloga, ki predpostavlja visoko soglasje, ki ga ni mogoče dosegati v prestižni tekmi in z amandmajskim delom na plenarnih sejah. 2. Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kot je opredeljena v odločbi ustavnega sodišča, s čimer bo dejansko in brez kolizije z avtonomijo Državnega zbora omogočena ustavna določba o neposrednem izvajanju oblasti s strani ljudstva ter potemtakem izvedba pravih zakonodajnih referendumov. Ob tem Svet LDS sprejema tudi dodaten sklep, da bo najkasneje v roku dveh let po izvedbi državnozborskih volitev 2000 podprl oz. zagotovil izvedbo zakonodajnega referenduma, na katerem bodo državljani in državljanke izbrali in dokončno uzakonili bodisi večinski bodisi proporcionalni oz. kombinirani volilni sistem. 3. Spremembe Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni kampanji v določbah, ki opredeljujejo financiranje strank: po- polna prepoved sponzoriranja, edini vir poleg članarin fizičnih oseb so proračunska sredstva, namenjena za delovanje in volilno predstavitev strank, dodatno znižanje dovoljenih volilnih izdatkov in zaostritev sankcij za kršilce vključno z izgubo poslanskega mandata in pravice do proračunskih sredstev. V Sloveniji je za nami že nekaj zakonodajnih poskusov, s katerimi smo si prizade- Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana Marko Vudrag, dr. med., pravi: "Vsakomur med 600.000 prebivalci na našem območju delovanja so namenjene naše sposobnosti in znanje na področju zdravstvenih storitev, spremljanja kakovosti okolja, v katerem živimo, ter prizadevanja za oblikovanje zdravih življenjskih navad. Pri tem sledimo usmeritvam Svetovne zdravstvene organizacije in nacionalne zdravstvene politike. Obe se zavzemata za informiranost in dostopnost zdravstvenih storitev. Prav zato smo, po zgledu podobnih institucij v tujini, sklenili uporabiti internet, medij, ki omogoča hiter in neposreden prenos informacij." Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je eden izmed devetih zavodov, ki deluje na območju Slovenije in drugi, ki se svojim občanom predstavlja na spletnih straneh. Med vsemi zavodi pokriva najširše območje, saj deluje v kar 38 občinah ljubljanske zdravstvene regije. Zavodi za zdravstveno varstvo so javni zavodi, ki se ukvarjajo s preventivno medicino oziroma javnim zdravstvom, zato morajo svojo funkcijo in delovanje komunicirati tudi navzven. Pri tem je zelo pomemben neposreden in hiter dostop do informacije. Spletne strani Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana obsegajo kar 135 strani v slovenskem in 10 strani v angleškem jeziku. Poleg predstavitve in opisa dejavno- vali povečati transparentnost strankarskih in volilnih financ. Glede na izkušnje doma -pa tudi aktualne razprave na to temo tako v Evropi kot v ZDA - menimo, da je potrebna nova in še bolj korenita reforma tega občutljivega in za demokracijo izjemno pomembnega področja. OO LDS Dobrepolje Slave Palčar sti lahko obiskovalec na njih najde informacije o vseh storitvah, ki jih Zavod opravlja (izobraževanje, tečaj higienskega minimuma, cepljenje, zdravstvena ekologija, zdravstveno higienski nadzor), in o akcijah na področju promocije zdravja. Spletne strani vsebujejo tudi statistične podatke o raziskavah, ki jih na področju zdravstva opravlja ZZV Ljubljana in poročila o nalezljivih boleznih v svetu in pri nas. Pod poglavjem "Zdravstvena ekologija" so zbrani podatki o snažnosti objektov in vzorcev živil ter rezultati strokovnega nadzora nad kopališči in javnimi vodoo-skrbnimi sistemi na območju ljubljanske zdravstvene regije. Posebnost spletnih strani je njihova usmerjenost k splošnemu uporabniku, zato so pod rubriko "Vprašajte" navedeni nekateri odgovori na pogosta vprašanja v zvezi s prehrano, pitno vodo, alkoholom, kopanjem in otroškimi igrami. Za potnike bo najbolj zanimiva stran "Na potovanju", kjer so naštete in opisane vse najpogostejše bolezni v'cksotičnih" državah. Obiskovalec pa lahko dodatno vprašanje, na katero na spletnih straneh ne najde odgovora, naslovi neposredno na e-mail naslov: zzv.ljubljana@gov.si. Na spletnih straneh so navedeni tudi osnovni podatki o cepljenjih za potnike, ki se odpravljajo v"rizične" države, in o cepljenjih proti nalezljivim boleznim, ki jih opravlja Zavod. Kot kaže, bo zanje tudi največje zanimanje, saj so prva vprašanja obiskovalcev spletnih strani povezana prav z zdravstvenimi tveganji na potovanjih. Nanje odgovarja mag. Mirjana Pavlinič.dr. med.. Spletne strani Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana so na vladnem strežniku na naslovu: www.sigov.si:90/zzvlj. Dodatne informacije lahko dobite na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, Ljubljana, tel.:061 /18-63-900, fax: 061/14-03-190, kontaktni osebi sta mag. Mirjana Stantič Pavlinič, dr. med. in Marko Rahne. Osnovni biografski podatki Primarij, mag. sc. Mirjana Stantič Pavlinič, dr. med., specialistka infektologi-nja Magistra Mirjana Stantič-Pavlinič, dr. med., je zaposlena na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana od leta 1994. Vse od tedaj se ukvarja s specialističnim delom v ambulanti za potnike in antirabični ambulanti Centra epidemiologije ZZV Ljubljana. Spremlja gibanja nalezljivih bolezni, svetuje potnikom, ki potujejo na "nevarna" območja, in skrbi za zdravstve-novzgojne vsebine s področja javnega zdravja v medijih. Lani je prevzela vodenje Oddelka za raziskave v zdravstvu, največ svojega raziskovalnega časa pa namenja problematiki cepljenja. Pomembnejši strokovno-biografski podatki: 1971 - diplomira na Medicinski fakulteti v Zagrebu in kmalu za tem pridobi naziv magistra znanosti s področja biomedi-cine 1974 -1977 - dela kot zdravnica v splošni ambulanti v Ljubljani 1978 - 1982 - opravi specializacijo s področja infektologije in pridobi naziv specialistka infektologinja 1982 - 1986 - opravlja praktično dela na Oddelku za infekcijske bolezni 19887 - 1993 - dela v Službi za napredek zdravstvenega varstva Zdravstvenega doma Ljubljana kot zdravnica specialistka; v tem času pridobi status raziskovalke 1994 - se zaposli na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana 1995 - pridobi naziv primarij 1999 - postane vodja Oddelka za raziskave v zdravstvu na ZZV Ljubljana Sporočilo za medije Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana svetuje tudi na internetu Ljubljana, 9. februar 2000 - Med redkimi spletnimi stranmi s področja javnega zdravstva najdemo od začetka letošnjega leta tudi spletne strani Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Namenjene so tako strokovni kot širši javnosti. Posebnost strani je njihova usmerjenost k temam, ki zanimajo občane, čemur so namenjeni odgovori na pogosto zastavljena vprašanja v zvezi s prehrano, pitno vodo, kopanjem in potovanji. PRIREDITEV ZA KULTURNI PRAZNIK ^Predstavili so se mladi pesniki Videm, 5. februar Za kulturni praznik sta občina in Kulturno društvo Dobrepolje organizirala kulturno prireditev s številnimi nastopajočimi in programom, ki je nudil vsakega po nekaj. 5 2'00 Voditelja Janez Tomšič in Vida Jakopič, v ozadju Moški pevski zbor Rafko Fabiani Novost in obogatitev večera je bila predstavitev mladih pesnikov iz občine. Najprej sta po dve svoji pesmi predstavili najmlajši, še osnovnošolki, Špela Nose in Andreja Volek, obe sta svoji pesmi že objavili v šolskem glasilu. Melitka Križman in Alenka Zabukovec, ki sta se predstavili za njima, sta marsikomu že dobro znani, saj sta obe že izdali svoji pesniški zbirki. Pesmi Andreja Debeljaka iz Strug, ki ima svojo prvo zbirko še v pripravi, je brala Maja Zupančič iz Kočevja. Nekaj pesmi pokojnega Jožeta Štiha, ki je zapustil obširno zbirko rokopisov, pa je na svojo željo predstavil njegov brat Frenk. Tako smo po deloma že predstavljeni, razmišljujoči in s temno vizijo prežeti pesimistični poeziji Jožeta Štiha, imeli prvič priložnost prisluhniti izpovedi mladih pesnikov iz občine. Ti v svojih pesmih s posluhom za zvok pesniškega jezika iščejo smisel bivanja in se med nemirnim mladostnim čustvovanjem in kruto resničnostjo zunanjega sveta zatekajo v svet pesniške izpovedi. In obetajo še marsikaj, saj se nemirna narava pesniške duše ne ustavi. "Vendar peti on ne jenja;" pravi tudi naš veliki Prešeren v svoji Glosi, v kateri izraža zavest o osebni sreči in o pomembnosti pesniškega poklica kljub žalostni usodi največjih pesnikov človeštva in kljub brezbrižnosti rojakov za domačo poezijo. Gloso sta za uvod recitirala povezovalca programa Vida Jakopič in Janez Tomšič. Med posameznimi točkami sta razmišljala o kulturi in umetnosti, o slovenskem jeziku, predstavila mlade pesnike in ostale nastopajoče, ki so programu dali polno vsebino. To so bili: Godba Dobrepolje, Moški pevski zbor Rafko Fabiani, ženska vokalna skupina Mavrica, kvartet Beati in priljubljena dramska skupina Scena z uprizoritvijo komedije enodejan-ke. Po prireditvi v dvorani Jakličevega doma smo bili priča še enemu kulturnemu dogodku. Tudi prvemu v naši občini. V sejni sobi občine sta prvič skupaj razstavljala likovna ustvarjalca Sandi Zalar iz Predstrug in Srečko Ferkulj iz Strug. M. Steklasa Melitka Križman Alenka Zabukovec Frenk Štih Razstava domačih likovnih ustvarjalcev Po kulturni prireditvi v Jakličevem domu, 5. februarja, je sledilo odprtje razstave Sandi Zalar in Srečka Ferkulja v prostorih Občine Dobrepolje. Razstavljene slike si je ogledalo veliko število obiskoval cev. Vsi, ki se razstave še niste utegnili ogledati, imate na voljo še nekaj dni, saj je ogled možen še do 5. marca. Iz zloženke, ki je bila izdana ob odprtju razstave: "Srečanje dveh svetov bi lahko rekli za razstavo Sandi Zalar in- Srečka Ferkulja. Moški in ženski svet, svet domišljije. Dela niso nastala za eno razstavo, ampak so plod ustvarjanja daljšega obdobja, zato so po stilu tako različna. Lahko bi rekli, da sta oba slikarja na poti iskanja svojega osebnega izraza. Ko slikar pride do neke stopnje, mu postane realnost preozka. Tu se začne tvegana pot iskanja lastne likovne govorice. Vsaka slika je svoja zgodba. Na razstavi so slike, ki so nastale v trenutkih navdiha, zato so iskrene, drugačne in včasih šokantne. Kot posledica razmišljanja in čutenja. Sandi večkrat uporablja simbol hiše in človeka, ki je v sebi razdvojen med najmanj dvema možnostima, ki ga mučijo vsem znana bivanjska vprašanja o smislu in cilju. Na slikah s školjkami se srečujejo lupine, lahko so prazne ali polne, lahko so tudi fosilne, kot se pač srečujemo ljudje vsak dan. Slika Par in skulptura sta del cikla Amor in Psvha: ljubezen je svetloba, je stanje svetlobe, a ju svetloba hkrati uničuje- Tehnike so različne: od kaširanega pa- Velik obisk razstave Srečko Ferkulj pirja in akrila do olja na platno in karton. Tudi Srečko je iz začetnega preslikova-nja narave začel brskati po podzavesti in iskati simbolni svet barv in oblik. Njega mučijo druga, širša družbena vprašanja. Tu preide v svet, ki je včasih grozljiv in se z njim težko sprijaznimo. Vendar pa se Srečko ni ločil od razumljivih oblik in ostaja jasen pripovedovalec. Njegovo slikarstvo je pripovedno in se spogleduje z nadrealizmom. Za medij si je izbral oljno tehniko na platno." Podelitev Jurčičevih pri/nanj V ponedeljek, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, je v kulturnem domu Ivančna Gorica potekala prireditev ob tem prazniku, med katero so bila podeljena tudi Jurčičeva priznanja posameznikom in skupinam, ki so še posebej dejavni na kulturnem področju. Samo proslavo je otvorila komorna tro-bilna skupina Fanfare pod vodstvom g. Karla Bradača s slovensko himno. Kasneje je skupina nastopila še dvakrat, in s tem lepo popestrila prireditev. Glavni točki programa sta bili poleg podelitve Jurčičevih priznanj interpretacija Sonetov nesreče za kljunasto flavto in recitatorko iz ust Simone Zore Ramovš in flavt, na katere je igral Klemen Ramovš ter slavnostni govor dr. Borisa Kuharja. Interpretacija Sonetov nesreče na glas-beno-recitatorski način je bila zame nekaj novega. Delovala je zelo moderno inje kljub svoji dolžini navdušila poslušalce. Skladatelj je na zelo prepričljiv način podoživet Prešernove Sonete nesreče in jih uglasbil za kljunasto flavto in recitatorko. Dr Boris Kuhar je v svojem slavnostnem govoru poudaril predvsem pomen Dolenjske regije (še posebej območja nekdanje grosupeljske občine) in njenih mnogih kulturnikov in umetnikov za razvoj slovenske kulture in umetnosti. Nekateri posamezniki so vplivali celo na Prešerna samega. Tudi danes je kultura na tem področju zelo živa in to bo morala biti bolj in bolj, še posebej, ker nas čaka velika prei-skušnja v novi "Evropski državi", kjer se bomo morali Slovenci odločno boriti, da bomo ohranili svojo kulturno dediščino. V naši občini je Jurčičevo priznanje prejela vokalna skupina Mavrica z vodjo Vesno Fabiani. Mavrica je zelo aktivna skupina, ki vedno znova navdušuje svoje občinstvo predvsem z zanimivimi in inova-tivnimi nastopi na svojih koncertih. Njene pevke odlikuje tudi vestnost, saj so bile v preteklem letu skupina z največjim številom vaj v KD Dobrepolje. VOKALNI SKUPINI MAVRICA IN VESNI FABIJAN ISKRENE ČESTITKE! Janez Tomšič februar 2000 Odmevi, mnenja 17 Hojla! Leto je naokoli in zopet smo združili moči, da vas bomo kmalu lahko nasmejali. Z dramsko skupino Scena, pod okriljem Kulturnega društva Dobre-polje, našemu dragemu in zvestemu občinstvu ponovno pripravljamo tisto, kar ima najraje: obilo smeha, zabave, spletk in nasploh urico in pol sprostitve. Letos vam bomo predstavili komedijo v treh dejanjih Branislav Nučič "Navaden človek" Igraje polna situacijskih zapletov in ima sporočilo, daje tudi navaden človek vreden ljubezni. Pod vodstvom našega stalnega režiserja Davida Jakopiča bo zaigrala že zrana skupina igralcev "starih mačkov": Danilo Drobnič (Matija Babic - trgovec) Vilma Šuštar (njegova žena) Janez Tomšič (njun sin Dušan) Vida Jakopič (njuna hči) Bojan Novak (Lojze Petrovčič - uradnik v pokoju) Vesna Hrovat (vdova) Marko Ahačevčič (njen sin) Jernej Šuštar (Ivan Jurič - trgovec iz Bele krajine) Helena Kovačič (Persa - njegova žena) Helena Hočevar (sluga Babičev). Vljudni vabljeni, da se nam pridružite pri spoznavanju navadnega človeka v soboto, 11. marca ob 19. uri. Organizacijski vodja: Vesna Hrovat ZAKAJ KI) DOBREPOLJE NI VKLJUČENO V KOLEDAR PRIREDITEV Zaradi spraševanja mnogih, zakaj KD Do-brepolje ni vključeno v koledar prireditev, sem se odločil, da to pojasnim s člankom v lokalnem časopisu. Koledar prireditev je pomemben list, ki ima namen "predstaviti uspešno delovanje naših organizatorjev in posredovati širši skupnosti lepoto naše občine" (iz koledarja prireditev). Vzrok za to, da naših prireditev ni v koledarju prireditev, je čisto preprost in jasen. V prejšnjih letih sem bil za sestavo koledarja pravočasno pisno obveščen. Tako sem lahko do določenega datuma sklical za vodje posameznih skupin KD Dobrepolje sestanek, na katerem smo določili datume za posamezne prireditve. Temu je sledil sestanek vseh zainteresiranih za objavo njihovih prireditev v koledarju, ki ga je organiziralo TD Dobrepolje. Tokrat obvestila nisem dobil; prav tako ni bilo sestanka, na katerem smo ponavadi usklajevali posamezne datume. Ko sem o tem povprašal predsednika TD Dobrepolje, mi je dejal, da mi je bilo pismo poslano po pošti (ker ga nisem prejel, dopuščam možnost, da se je izgubilo) in da ga je izročil tudi Davidu, ki je tajnik KD (Davidu je bilo to vročeno tik pred nekim nastopom in je nanj pozabil). Sestanka za uskladitev datumov ni bilo, ker se ta ni zdel potreben. Poleg tega (po njegovih besedah) me je enkrat klical tudi po telefonu, a me ni bilo doma. Menim, da bi se bilo možno bolj potruditi, da bi bil koledar prireditev popoln. KD Dobrepolje oz. njegove posamezne skupine bodo v letu 2000 pripravile naslednje prireditve: * (Izpeljali smo proslavo ob kulturnem prazniku) * 11.marec; SCENA - premiera komedije Navaden človek * 1 .ali 8.april; BEATI - letni koncert * 6.maj; MAVRICA - letni koncert * 21.oktober; MAVRICA - prireditev * nov. ali dec; KD - literarni večer s pesmimi Jožeta Štiha O teh in vseh ostalih prireditvah vas bomo sproti obveščali v Našem kraju. Janez Tomšič predsednik KD Dorepolje EDEN OD NEUPOŠTEVANIH PREDLOGOV OO LDS DOBREPOLJE K predlogu Odloka o proračunu za leto 2000 sem kot član 00 LDS Dobrepolje in član občinskega sveta podal pripravljalcu proračuna g. Antonu Jakopiču 10 predlogov. Eden neupoštevanih in neuslišanih predlogov se je glasil: Pospešitev sanacije vodovoda je nujna, saj imamo še vedno v uporabi kar velik del azbestnega cevovoda. Vodovod pa zaradi tega tudi nima uporabnega dovoljenja. Pripravljalec proračuna je bil žal drugačnega mnenja, kakor tudi člani občinskega sveta iz strank SLS,SKD in SDS saj moj predlog ni bil sprejet.Res je , da so v proračunu za leto 2000 predvidena sredstva za obnovo azbestnega cevovoda , a je le teh bistveno premalo za čimprejšnjo sanacijo zdravju škodljivega cevovoda. Dodatno obrazložitev na osnovi katere sem podal pripravljalcu predlog lahko preberete v nadaljevanju in si sami ustvarite mnenje o upravičenosti sanacije cevovoda s primesjo azbesta. Azbest je vlaknasta oblika mineralnih sili-katov (v različnih oblikah, npr. aktinolit, amo-zit, antofilit, krokodolit, tremolit ali druge mešanice, ki vključujejo različne vrste azbestnih vlaken), ki je dokazano škodljiva zdravju ljudi. Kot tako jo obravnava tudi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki pripravlja Nacionalne smernice za azbest. Mednarodna agencija za raziskavo raka v Evropi (International Agencv for Research on cancer) uvršča azbest v prvo skupino rakotvornosti, saj je dokazana vzročna zveza izpostavljenosti azbestu in nastankom mezotelioma-maligne plevre, raka na sluznici in grlu, tudi na gastrointernem traktu in ledvicah. Pojavljajo se 10 do 40 let po prvi izpostavitvi azbestu. Karcinogena azbestna vlakna lahko, kakor dokazujejo nekatere raziskave, pridejo v človeško telo tudi preko dotrajanih azbestno-cementnih vodovodnih cevi (AC) (V: Dodič-Fikfak, Mnenje o odstranitvi azbestno-cementnih cevi iz uporabe za Ormož, 1996). Trajnost azbestno-cementnih cevi (AC) v Sloveniji je od 30 do 45 let. V teh letih pa se giblje starost večine tovrstnih cevi v Sloveniji. Starost, dotrajanost in agresivnost vode, ki je načela substanco AC mora imeti odločilen vpliv pri odločanju o zamenjavi teh cevi. 00 LDS Dobrepolje Slave Palčar IZJAVA O ZDRUŽEVANJU SKD IN SLS 00 LDS Dobrepolje odločno podpira združevanje Slovenskih krščanskih demokratov ter Slovenske ljudske stranke in daje s to izjavo nesebično moralno podporo pri goreči želji po združevanju obema predsednikoma, tako Janezu Tomšiču iz 00 SKD Dobrepolje -Struge kakor Antonu Jakopiču iz UO SLS podružnica Dobrepolje. 00 LDS Dobrepolje Slave Palčar, predsednik TD Podgora Občni zbor TD Podgora Podgora je ena redkih vasi v Sloveniji, ki se lahko pohvali s tem, da so skupne akcije, ki so se začele s popravilom cerkve, vaščane tako združile, da so se organizirano lotili projektov, ki naj bi vas dolgoročno spremenili v zanimivo turistično točko. V pomoč so jim naravna lega vasi, ki nudi veliko možnosti za izpeljavo turističnih projektov. Poleg cerkve sv. Nikolaja je tu še bližnji Kamen vrh in tako imenovana Korita, projekt, od katerega pričakujejo največ. Na občnem zboru, ki je bil 29. januarja, je bilo o tem veliko slišati. V minulem letu so imeli veliko delovnih akcij. Urejali so Korito, mlako in okolico Korita in ob njem postavili lesen objekt. Letos bodo z gradnjo lesenega objekta nadaljevali, nadaljevali pa bodo tudi s sanacijo in urejanjem Korita in celotne okolice. Dolgoročno nameravajo urediti sprehajalne in učne poti V okolici Korita. V ta namen so se dogovorili s šolo na Vidmu, ki jim bo pomagala izdelati ptičje hišice in škorčevke. Pomagala jim bo tudi Lovska družina Dobre-polje. Poleg delovnih akcij pa so Podgorci letos izpeljali vse svoje tradicionalne prireditve, vendar vse niso enako dobro uspele. Najbolj so bili zadovoljni s pohodom z baklami na Kamen vrh, saj se ga je udeležilo čez 1000 ljudi. Z njim so prišli tudi v medije, kar je velika promocija. Uspela je tudi slovesnost ob blagoslovitvi cerkve. Na Srečanju družin in prijateljev, ki je sledilo, pa so pričakovali večjo udeležbo. Tudi z Miklavževim sejmom niso bili najbolj zadovoljni. Za nekoliko nižji obisk od pričakovanega je po njihovem krivo to, da se istočasno odvijajo prireditve drugod po občini, kar se jim ne zdi korektno. Obiskovalce pa odvrača tudi mraz, saj so kar tri njihove prireditve v zimskem času. V razpravi je bilo danih nekaj predlogov. Med njimi, da bi sejem preselili na Videm. Omenjeni predlog ni bil sprejet, saj adventno-Miklavžev sejem sodi v ambient podgorske cerkve. Tako so nazadnje odločili, da tudi v letošnjem letu nadaljujejo s tradicionalnimi prireditvami na isti način in v istem okolju, razen silvestrovanja na prostem. Tega zaradi letošnjih slabih izkušenj ne bodo več organizirali. Vsaj zaenkrat ne. Člani društva so prišli na dan z nekaterimi novimi idejami, ki jih bo možno izvesti, ko bo prostor ob Koritu urejen, in sicer pohod na Kamen vrh v poletnem času z vabilom "Dobimo se pri Koritu". Vse to je dokaz, da Podgorcem ne manjka niti idej niti volje. Njihova delavnost je prepričala že marsikoga. Tudi dobrepoljske godbenike. Zato so jim ponudili, da prevzamejo ve- selico na njihovem tradicionalnem dnevu godbe. Po krajši razpravi, v kateri je bilo izrečenih nekaj pomislekov, so se odločili, da ponudbo sprejmejo. S tem pa program njihovega dela še ni izčrpan, saj so bodo potem, ko so zaključili s projektom celostne podobe TD Podgora, v okviru katere imajo že stiskan dopisni papir, vizitke, grb in zastave, začeli tudi s postavitvami lesenih označb za vse točke v vasi, ki bi bile zanimive za obiskovalce. Med zanimivejšimi ponudbami bo vsekakor muzej, ki ga imajo v dolgoročnem planu. Vse to dokazuje, da Podgorcem idej ne manjka, vendar jih še vedno zbirajo. V letošnjem letu nameravajo organizirati ekskurzijo v Prekmurje, kjer si bodo ogledali vas, ki se razvija na podoben način. Nadaljevali bodo tudi s planinskimi izleti, saj imajo v okviru društva tudi sekcijo za planinarjenje (program je posebej objavljen). Na občnem zboru sta sprego- vorila tudi župan Anton Jakopič in predsednik PD Alojz Nučič. Oba sta čestitala turističnemu društvu in vaščanom Podgore za prizadevnost in uspešno izpeljane projekte. Alojz Nučič je izrazil zadovoljstvo in upanje, da bosta obe društvi dobro sodelovali tudi vnaprej. Župan pa je poleg podpore njihovemu delu poudaril, da je Podgora letos, ko so gradili pot do Korit, dobila 4 milijone in pol tolarjev občinskega denarja. Dodal pa je, da mora biti tam, "kjer je zraven občinski denar, vse legitimno". Na občnem zboru so poleg delovnega predsedstva in vodstva TD Podgora s predlogi in pobudami sodelovali tudi drugi prisotni. Opazna pa je bila tudi prisotnost podmladka turističnega društva. Mladi so se najbolj izkazali pri strežbi gostov v Iskri ob nedavnem pohodu na Kamen vrh. Uvajanje mladih pa je najboljše zagotovilo za uspešno delo tudi vnaprej. M. Steklasa Mladi člani TD Podgora w Predsednik TD Franci Adamič (na sredini) in blagajnik Jože Klun (na desni) Razprava med občnim zborom, ki jo je vodil delovni predsednik Alojz Strnad TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA organizira v letu 2000 planinske izlete po naslednjem programu: nedelja, I6.april nedelja, 2l.maj nedelja, 25.junij nedelja, 30.julij torek, sreda, 25.-26.jul. nedelja, 27.avgust nedelja, 24.september nedelja, 15.okt.ober sobota, 25.december DOBRČA (4 ure hoje, lahko označena pot) RATITOVEC (4 do 5 ur hoje, lahko označena pot) PECA (6 ur hoje, zahtevno označena pot) STRUGE - SVETA ANA - GRMADA KAMEN VRH (5 ur hoje, lahko označena pot) TRIGLAV (enkrat 7 ur hoje, enkrat 5 ur hoje, zelo zahtevno označena pot) JALOVEC (9 do 11 ur hoje, zelo zahtevno označena pot) TOLST VRH - KRIŠKA GORA (3 do 4 ure hoje, lahko označena pot) VIŠEVNIK (6 ur hoje, lahko označena pot) KAMEN VRH (2 uri hoje, pohod z baklami) Vodja planinskih izletov je Franci Meglen, član pa Franci Adamič. V primeru slabega vremena se bodo planinski izleti oziroma pohodi organizirali teden dni kasneje. Vodja sekcije za planinarjenje: Predsednik TD Podgora: Franci Meglen Franci Adamič Navodilo za vpis v članstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje 6. člen, povzetek iz statuta Območnega Združenja ZWS GROSUPLJE, ki je bil sprejet 19. 11. 1999 na II. zboru OZ ZWS Grosuplje: 6. člen Član OZVVS Grosuplje lahko postane aktivni udeleženec priprav ali aktivnosti v vojni za Slovenijo, ki je državljan Republike Slovenije in je v obdobju 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal ali bil v vojni za Slovenijo kot: - organizator in pripadnik Manevrske strukture narodne zaščite; - pripadnik Teritorialne obrambe; - pripadnik Organov za notranje zadeve; - Član republiške koordinacije in pokrajinskih koordinacij oziroma podkoordinacij; - pripadnik enote za zveze republike ali občine; - pripadnik Narodne zaščite; - prostovoljec v Manevrski strukturi Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Organov za notranje zadeve, Narodne zaščite, enot za zveze republike in občin, Civilne zaščite, upravnih organov za obrambne ali notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij; - pripadnik upravnega organa, pristojnega za obrambne ali notranje zadeve oziroma drugega državnega organa; - pripadnik Civilne zaščite; - posameznik, ki je kulturni ali umetniški delavec oziroma predstavnik sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujal in osveščal slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo, pripadnik Rdečega križa Slovenije - zaposleni v podjetjih in institucijah, ki so izvajali naloge civilne obrambe in - najožji svojci udeleženk in udeležencev vojne za Slovenijo (zakonski oziroma izvenzakonski partner ter otroci). Članstvo v OZ ZWS ne pomeni avtomatično pridobitev statusa vojnega VETERANA na podlagi določb "ZAKONA O VOJNIH VETERANIH". Člani OZVVS lahko na lastno željo postanejo svojci žrtev vojne za Slovenijo (zakonski in izvenzakonski partnerji, otroci, bratje, sestre, pastorki in starši), invalidi in ranjeni v letu 1991. Ne glede na določbe tega člena ne more postati član OZVVS oseba, ki je s svojim ravnanjem ovirala priprave ali aktivnosti v vojni za Slovenijo ali ni do 18. 07. 1991 na poziv Predsedstva Republike Slovenije prestopila iz Jugoslovanske armade oziroma je aktivno sodelovala v enotah Jugoslovanske armade ob agresiji na Republiko Slovenijo, nato šele prestopila. Osebe, ki so pravočasno prestopile iz JA in niso aktivno sodelovale v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo, po prestopu pa so aktivno sodelovale pri obrambi Republike Slovenije v času vojne, izpolnjujejo pogoje za včlanitev v OZ WS (GROSUPLJE). 7. člen ČLANSTVO v OZ WS GROSUPLJE je prostovoljno. Član lahko postane vsak udeleženec priprav ali vojne za Slovenijo, ki sprejema določbe teh Pravil in izpolnjuje v njih določene pogoje ter poda pisno prijavo za sprejem v članstvo na Predsedstvo OZ VVS GROSUPLJE, Adamičeva 51, Grosuplje (v stavbi podjetja INSTALACIJE). 8. člen V primeru, da Predsedstvo OZ WS GROSUPLJE ugotovi, da zainteresirani udeleženec priprav ali vojne za Slovenijo ne izpolnjuje predpisanih pogojev, izda pisni sklep o zavrnitvi sprejema v članstvo. Zoper sklep o zavrnitvi sprejema v članstvo se lahko zainteresirani udeleženec priprav ali vojne za Slovenijo pritoži na Zbor veteranov OZ WS GROSUPLJE v roku 15 dni po sprejemu sklepa. Zbor veteranov dokončno odloči o pritožbi. Vabimo vse aktivne udeležence priprav ali njihovi aktivnosti v vojni za SLOVENIJO, kakor ostale, ki so sodelovali s svojo aktivnostjo v vojni za Slovenijo na način, ki je bil naveden v 12 alineah, ki so kronološko prikazane v 6. členu (PRAVILA - OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPUE). Vse, ki mislijo, da izpolnjujejo opisane pogoje, vabimo, da se osebno javite na naš naslov OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPUE, ADAMIČEVA 51, vsako sredo in petek od 17. do 19. ure. S seboj prinesite dve osebni sliki novejše izdelave, s čimer bomo skrajšali pravni postopek za vpis v članstvo OZ WS Grosuplje. VETERANSKI POZDRAV! OZ VVS GROSUPLJE Predsednik: Albin Hvastija MARIJA STRAH IZ KOMPOLJ Pripoved o vaški idili, ki je ni več Z Marijo Strah iz Kompolj smo se srečali na straneh našega časopisa pred približno letom dni. Takrat smo občudovali njene čudovite kaktuse, ki so prav okrog božiča razprli nešteto prelepih cvetov. Tako bujno se razbohotijo le vsakih nekaj let. Letos pa, kot da so zamešali svoj naravni ritem cvetenja. Že drugo leto zapored so se pokazali v vsej svoji cvetoči lepoti in Marija je naštela kar 235 cvetov. Že ob lanskem obisku in pogovoru z njo sem odkrila še eno njeno ljubezen. To so starine vseh vrst in že takrat sva se dogovorili, da najin pogovor nadaljujeva ob prvi priložnosti. Ob najinem ponovnem srečanju pa se je odprlo toliko tem, da bi bilo potrebno še kakšno nadaljevanje, da bi lahko predstavila vse zanimivosti, ki jih pozna, in vse, s čimer se je ukvarjala in srečevala v svojem življenju. Čeprav raje pripoveduje o drugih stvareh, najraje o tistem, kar diši po starem, jo poskušam pregovoriti, da pove tudi kaj o sebi. "Ni vredno. Nič lepega se ne bo dalo napisati. Celo življenje sem se srečavala s smrtjo." Besede, ki pretresejo. Priča prve smrti v domači hiši je bila pri šestih letih, ko ji je umrla stara mama. In nato še večkrat. Prevečkrat! Nazadnje je bilo pred šestimi leti, ko ji je umrl mož, nekaj let prej se ji je ponesrečil sin. Ostanem brez besed. Nenadoma ne vem, ali je prav, da spodbujam k obujanju preteklosti in pripomorem k odpiranju na pol zaceljenih ran. Pa tudi Marija se raje izogne najbolj žalostnim spominom. Rodila seje v družini, v kateri je bilo pet otrok. Ena od dveh sester živi v Novem mestu, druga pa v tvančni Gorici. Eden od bratov je bil ubit v Kočevskem Rogu, drugi, starejši, pa že od konca vojne živi v Kanadi. Bil je izretlno nadarjen za likovno ustvarjanje in še zdaj ji je žal, da ni imel možnosti za študij, s čimer bi lahko razvil svoj naravni talent. Tako je hiša ostala brez moškega naslednika, zato je bila Marija tista, ki je bila določena, da ostane doma. Skupaj z mamo sta obdelovali manjšo kmetijo in ni jima bilo lahko. Najhuje je bilo takoj po vojni. Kaj vse so počeli, da so prišli do zaslužka! Precej Kompoljcev je sezonsko odhajalo v Ribnico, kjer so drobili kamen in delali opeko. Do skromnega zaslužka so prišli tudi z nabiranjem eešminovih korenin, ki so jih takrat odkupovali za zdravila. Marija je prvo češmi-novo korenino izkopala na domačem vr- tu, nato pa jih je hodila nabirat celo v Kočevsko Reko. Počela pa je še marsikaj drugega. Prisiljena je bila. Razdirala je stare jope, potem pa volno"sukala" na kolovrat. Po dve nitki je bilo treba "prisukati" skupaj. Iz te volne je potem pletla jope in nogavice. Teh ročnih spretnosti seje naučila od svoje mame. Ročnih del in kuhanja pa so jih učili tudi v šoli. Zelo prav je prišlo. Danes tega manjka, je prepričana Marija. Leta 1953 se je poročila in v zakonu se jima je rodilo pet otrok, štirje so ostali živi. Zemlja, kolikor so jo imeli, je nudila premalo za številno družino, zato je šel mož na delo v Ljubljano, kasneje pa seje zaposlil v Stolarni. Da so lažje živeli, so si pomagali, kot marsikje drugje, z delanjem zobotrebcev. Ni bilo lahko, vendar je bil takratni način življenja lepši in kar se zdi Mariji zelo pomembno: "V vasi smo bili bolj povezani, več smo se dobivali in pomagali smo drug drugemu. Zdaj se vse bolj odtujujemo. Kmalu bo tako, da sosed ne bo več vedel za soseda, če je še živ v svoji hiši." Leta 1976 ji je umrla mama. Otroci so odraščali in si ustvarili družine. Pred šestimi leti ji je umrl mož, tako je ostala sama z najmlajšim sinom Markom. Ker ne more hoditi, gre redkokdaj od doma. Če je lepo vreme, gre v cerkev, ki na srečo ni daleč od njenega doma. Ostalo pa ji je marsikaj drugega, kar ji polepša enolično vsakdanjost. To so obiski sester, hčerk, vnukov. Vesela je vsakogar, ki pride na obisk. Rada bere časopise in posluša radio v topli kuhinji. Najraje prisluhne oddajam, ki govorijo o starih slovenskih običajih. Njeno največje zanimanje pa velja starinam vseh vrst. Skrbno hrani čudovito staro posodo, staro kmečko orodje, pohištvo slike ... Marsikaj tistega, kar so delali včasih, zna tudi sama narediti. Za letošnje božične in novoletne praznike je po treh letih spet naredila tiste značilne dobrepolj-ske golobice, pa pisan koruzni kruh. Njihova hiša se nahaja v starem vaškem središču, ki hrani zanimivo vaško zgodovino. O tem delu vasi ve veliko povedati. Prepričana pa je, da bi nekateri starejši vaš-čani vedeli povedati še veliko več. Žal so nekateri od njih že pomrli. Pa tudi Marijina pripoved je zanimiva: "Ta del vasi je čisto prazen. Včasih pa se je tukaj največ dogajalo. V tej hiši je bila včasih, po prvi vojni, gostilna. Že zato je bilo v tem koncu bolj živahno. Razen tega so bili v tem delu vasi kar trije studenci. Če je kdaj primanjkovalo vode, jo je povsod prej zmanjkalo kot tukaj. Zato so ženske iz cele vasi prihajale sem po vodo in jo nosile na glavah. Na svitkih. Moški pa so prihajali napajat živino. Vsi so hodili mimo nas, nihče ni šel po glavni poti." Zdaj voda še vedno teče, vendar precej manj, kot je včasih. Morda si je utrla pot drugje, tega Marija ne ve. V eni od starih hiš, ki so v bližini, se je rodil in preživel svojo mladost Anton Hren Kompoljski. O njem je znano, da je bil mladinski pisatelj in daje kot učitelj služboval v raznih krajih, bil pa je tudi šolski Marija zna speči golobice in okusen pisan kruh i- Zanimivosti, intervju upravitelj v Mariboru, kjer si je prizadeval za gospodarski in kulturni napredek. Marija je ponosna, da ta pomemben mož izhaja iz Kompolj: "Če se imenuje v Mariboru po njem celo ulica, že ni mogel biti kar tako." O njem je prebrala v zborniku Naši kraji in ljudje, sama pa se ga dobro spomni iz otroških let, koje z družino prihajal na počitnice v Kompolje. Od tu je rad zahajal na Grmado, kje je bila poročena njegova nečakinja. Še veliko ve povedati o njegovih sorodnikih in o ljudeh, ki so včasih živeli v bližini. Kako čas spremeni podobo vasi. Zdaj se v tem delu vasi ne dogaja nič. Le stara lipa in zapuščene hiše so ostale neme priče preteklosti in prav bi bilo, je prepričana Marija, da bi se pristojni spomnili tudi na ureditev tega dela vasi. Če drugega ne, bi bilo potrebno poskrbeti vsaj za varnost. Pred njihovo hišo je precej globok graben, po katerem teče voda iz studenca. Kdor ne pozna terena, ga posebno v temi lahko doleti neprijetna nezgoda. Zato Marija pričakuje, da bo v tem delu vasi občina poskrbela za javno razsvetljavo. Prostor je v resnici lep in dalo bi se ga preurediti v prijeten ambient, ki bi spominjal na nekdanje čase in vaške običaje. Koliko lepega je bilo v njih. Z njimi je povezanih toliko zgodb na čas in na ljudi, ki so živeli in jih že davno ni več. O njih premišljuje Marija, ko v prijazni domačnosti svoje kuhinje obuja spomine na nekdanje čase, ki v svoji časovni oddaljenosti dobivajo vse lepšo podobo. Gospe Mariji se zahvaljujem za pogovor. Pripravila M. Steklasa INTERVJU: DEAN STRNAD Nekje v najgloblji žametni črnini vesolja se vrti bleščeč moder svet Dean Strnad z Vidma je kemijski tehnik Zaposlen je v kozmetično kemični industriji, svoj prosti čas pa namenja eksotie nim konjičkom, kot so astronomija in astronavtika, raziskovanje vesolja, ekologija, zdrava prehrana in bivanjsko okolje, ezoterika. Bujna otroška domišljija, zanimanje za vesolje in vse neznano, ki je tako značilno za mlade fante, je pri Deanu preraslo ne le v življenjski hobi, ampak v intenzivno nabiranje znanja in navezovanje stikov s strokovnjaki in ustanovami, ki segajo vse tja do ameriške NASE. Z Deanom sva se dogovorila, da nam pove nekaj o svojem zanimivem hobiju. Ob tej priložnosti mi je pokazal številna pisma znamenitih astronomov in slike Nasinih astronavtov z avtogrami ter različno strokovno literaturo, ki jo zbira že dolgo časa. Otroštvo in čas odraščanja imata poseben čar pri odkrivanju in raziskovanju neznanega sveta. Se spomniš, kako je bilo pri tebi? - V otroških letih smo bili zelo dovzetni za nam neznane stvari, ki so povrhu vsega še zavite v tančico skrivnosti. Ti radostni trenutki s pridihom neuresničenih želja se neizbrisno vtisnejo v spomin in postanemo čustveno navezani nanje. Tudi pri meni je bilo tako. In kaj se ti je tako neizbrisno vtisnilo v spomin? - Moj prijatelj Roman je imel za moje takratne predstave čudovit instrument -običajni turistični dvogled. Tako je nekega dne opazoval zvezdo Večernico in zatrjeval, da je z njegovim dvogledom moč videti "lunin krajec" Večernice. In nekega večera, leta 1981, so tudi moje oči zaznale v močni bleščavi komaj prepoznaven krajec zvezde Večernice ali Danice, kakor pravimo planetu Veneri. Ta trenutek sem doživel na podoben način kot nekoč ameriški raketni pionir Robert H. Goddard, ko je v krošnji domače češnje zagledal vizijo, kako bo napravil stroj, ki bo ponesel človeka na Mars. Na kakšen način si potem začel pridobivati znanje s tega področja? - V tistem času je bilo malce težje priti do astronomskih teleskopov. Radovednost sem tešil z branjem poljudnih knjig iz ljubljanskih knjižnic, strokovnih tujih revij iz čitalnic ter sem ter tja iz kakšne domače knjige iz astronomije. Tako sem spoznaval delo slovenskih astronomov: Marjana Prosena, Pavla Kunaverja, Frana Dominka. Neizbrisen pečat pa je v meni pustila TV serija KOZMOS ter knjiga z istim naslovom slovitega ameriškega astronoma dr. Carla E. Sagana (1934 -1996). Kdo je bil ta sloviti astronom? - Dr. Sagan je bil vodja laboratorija za planetarne raziskave in profesor astronomije in vesoljskih znanosti na univerzi Cornell v New Yorku. Bil je tudi pionir eksobiologije, vede, ki išče zunajzemeljsko življenje, plodovit pisec in predvsem popularizator znanosti. Bil je neozdravljiv romantik znanosti, ki je s svojo karizmo navduševal radovedno javnost. Tudi sam sem bil deležen tega navdiha, še posebno takrat, ko je nekega dne prispelo pismo iz laboratorija za planetarne raziskave univerze Cornell s priloženo fotografijo in posvetilom. Dr. Sagan ti je odpisal tudi na drugo pismo, malo preden je zbolel. - Slovenci imamo zelo lep in zanimiv bankovec z astronomskim motivom. Modri Jurij Vega ima na hrbtni strani sliko planetov Sončevega sistema. Takega bankovca še nisem zasledil v numizmatičnih zbirkah in morebiti je, če ne edinstven, vsaj redek po izbranem motivu. Mislil sem si, da bi lahko bil pravšnje darilo za marsikaterega tujega astronoma. Tako sem se napotil v Banko Slovenije in mu ga poslal kot spomin na takrat še neznano Slovenijo. Bankovec sem poslal še nekaterim astronomom in vsi so mi odpisali. Zanimivo pismo zahvale sem prejel od slavnega Arthurja C. Clar-ka, avtorja Odiseje v vesolju 2001. Po-komentiral je moje pismo in med drugim pripisal: "Kaj bi si Jurij Vega mislil o sodobnih računalnikih?" Odpisali so mi tudi iz kabineta profesorja kozmologije Stephena Havvkinga, upravnika Nase Da-niela Goldinga in žena pokojnega astronoma Clyda Tombaugha, odkritelja planeta Plutona. Bankovec sem poslal tudi astronomu geologu Eugeneju Shoema- Intervju kerju, odkritelju kometa Shoemaker Levy - 9, ki je leta 1994 treščil na Jupiter. Odgovora ni bilo. Kak mesec kasneje je Shoemaker umrl v prometni nesreči v Avstraliji, kjer sta z ženo, ki je trk preživela, raziskovala udarne kraterje - sledi davnih trkov asteroidov. Shoemaker je bil kandidat za astronavta APOLLA - geologa za polet na Luno, vendar zaradi obolenja ni bil izbran. Z dovoljenjem Nase so njegovo žaro v obliki kapsule pritrdili na sondo Lunar prospektor, ki je oktobra 1997 raziskovala Luno in je po opravljeni nalogi padla na njeno površje. To je bil prvi žarni pokop na Luni. Si se kdaj tudi srečal s kakšno pomembno osebnostjo? - To je bilo sredi oktobra leta 1993. Takrat se je vsem ljubiteljem in popula-rizatorjem ter ekspertom astronavtike ponudila priložnost, da se udeležijo Mednarodne astronavtske federacije IAF v Gradcu. Odločil sem se, da se te mednarodne manifestacije udeležim. Pridružil se mi je tudi Vojko Kogej, predsednik Astronavtične zveze Slovenije in ekspert kozmonavtike. Tam se mi je uspelo srečati z Edvvinom Buzz Aldrinom, članom posadke Apollo 11, ki je leta 1969 prva pristala na Luni. Aldrin je kot drugi človek, za Armstrongom stopil na Luno. Ob srečanju sem dobil njegov avtogram, izmenjala sva si tudi nekaj stavkov. Imaš kot ljubitelj astronomije doma kakšen teleskop ali kakšno opremo? - Pravzaprav sem z opazovanjem pričel spoznavati nočno nebo in pričakovati bi bilo, da se bo to nadaljevalo z večjimi astronomskimi teleskopi. Pa ni bilo tako. Za razliko od marsikaterega amaterskega astronoma, ki vztrajno in načrtno širi zmogljivost svojega teleskopa in opreme in se loteva vse zahtevnejših astronomskih opazovanj, katerih vidni rezultati polnijo zakladnico astronomske znanosti, sem si izbral malo drugačno ohranjanje stika z vesoljem. Premamile so me knjige in popularizacija, čas za pravi astronomski observatorij pa previdno odmikam v poznejša leta. Naj ti postavim nekoliko hipotetično vprašanje: Če bi imel srečo postati astronavt? - Gotovo bi to veliko priložnost izkoristil. Pri Nasi (navdušujem se pač zanjo) imajo sicer dve vrsti astronavtov. Tisti, ki vesoljsko plovilo upravljajo od vzleta do pristanka - to sta poklicna astronavta: pilot in komandat - ter astronavti specialisti odprave, ki se pretežno ukvarjajo z znanstvenim in tehničnim delom odprave. Včasih se odpravi predvsem iz političnih in komercialnih vzrokov pridruži kak astronavt potnik med drugim tudi v vlogo poskusnega zajčka. John Glenn, prvi Američan v vesolju, je pred dvema letoma poletel z raketoplanom kot naj- starejši Zemljan v vesolje. Takrat sem se v mislih poigraval z drzno zamislijo, da bi upravniku NASE, Goldinu predlagal, da mednarodno vesoljsko postajo Alfa v gradnji ob otvoritvi obišče najstarejši olimpionik Leon Štukelj. Samo zamislite si njegove lahkotne gibe v breztežnosti. Žal se to ne bo nikoli uresničilo. Kdo bo prvi Slovenec v vesolju in s katero vesoljsko agencijo bo poletel v vesolje, nihče ne ve. Res pa je, da je na veliko medijsko pozornost pri nas naletel polet v vesolje ameriškega astronavta Ronalda Sege, ki po rodu izhaja iz bližnjega Loškega Potoka in je tudi obiskal Slovenijo. Tudi za ameriško astronavtko Judith Resnik se je govorilo, da je slovenskega rodu. - To možnost je prvi omenil Vojko Kogej, vendar mu je Nasa odgovorila nikal-no. Ostalo je pri ugibanju Njena tragična smrt v eksploziji raketoplana Challenger 1986, ki je preprečila, da mi odgovori na moje pismo, me je vzpodbudila, da raziskujem še sam. Pomagal mi je župan mesta Akron, Ohio, ki me je napotil do njenega očeta Marvvina. Ta mi je pojasnil, da njihova družina izhaja iz Ukrajine. Kasneje mi je to potrdil tudi dr. Sandi Sitar, saj je od prijateljev izvedel, da je židovskega rodu. Praviš, da se zaenkrat manj ukvarjaš z opazovanjem, ampak daješ prednost branju strokovne literature in popularizaciji stroke. Na kakšen način popularizaciji? - V okviru Ustvarjalnega astronomskega društva sem leta 1994 pripravil javno opazovanje Lune na Prešernovem trgu, ki je ravno sovpadlo s programom proslav ob prvi pisni omembi mesta Ljubljane. Ob organizaciji tega sem bil prisiljen vstopiti v stik z mediji. Takrat sem se spoznal z Marjanom Bauerjem, glavnim urednikom Slovenskih Novic. Od takrat me je Bauer redno klical, v kolikor se je v vesolju kaj dogajalo, posebno če se je pojavil kak asteroid ali komet. Tako sva sodelovala. V obdobju od 1994 do 1997 sem napisal kakih 35 člankov, v glavnem za Novice, Dnevnik, Slovenec, Delo in Spiko, prvo slovensko astronomsko revijo. Kakšne izkušnje imaš z objavljanjem v medijih? - To rad počnem. Seveda je treba paziti, kateremu delu bralcev je namenjen članek. Rumene strani dovoljujejo bolj sproščeno pisanje, vendar ne na škodo resničnosti niti področju, o katerem pišeš. Nekoč sem v Dnevniku prebral naravnost šokantno novico o asteroidu, ki bo zanesljivo trčil z Zemljo in to v nekaj letih. Nemogoče, saj če bi bilo res, o tem ne bi pisali zgolj v Dnevniku, a urednik trdi drugače. Ni mi preostalo drugega kot povezati se z Davidom Morriso-nom iz Nasinega raziskovalnega centra AMES, ki vodo projekt odkrivanja nevarnih asteroidov. Po e-mailu je hitro prišlo pojasnilo, da to preprosto ni res in da so v medijih ponaredili podatke. Z g. Bauerjem sem se spoznal prav na dan, ko so se v svetovnih medijih in pri nas časopisi razpisali o kometu Shoemaker Levy-9, ki bo trčil z Jupitrom. Bilo je prav ob zaključku redakcije. Pospremil me je z besedami, češ kod sem hodil toliko časa. "A veste, da so Novice najbolj bran časopis? Ko je treba pisati o kozmični katastrofi stoletja, ni nikjer nobenega astronoma, ki bi stvar pojasnil." Odbrzela sva h kolegu Splichalu, ki se je iz tuje revije potrudil povzeti bistvo, da so naslednji dan Novice izšle z zgodbo o katastrofi. S kom sodeluješ trenutno? - Sodelujem z Igorjem Arihom, direktorjem oglaševalske agencije ARIH, pri promociji njegovega "Marsovskega koledarja". Agencija bo z njim obdarila najbolj znane astronome in strokovnjake na področju vesoljskih raziskav. In kam je usmerjeno trenutno tvoje največje zanimanje? - Sam se v zadnjem času ukvarjam prav s problematiko Zemlji bližnjih asteroidov in nenadnih pojavih kometov, ki bi utegnili ogroziti Zemljo. Filmi katastrofe, kot sta Globok udarec in Armage-don, sta sicer nazorno prikazala moč uničenja in razsežnost katastrofe, vendar je še preveč prikazov dogajanja, ki z realnostjo nimajo veliko skupnega. Holly-wood pač. Preprosto rečeno, če bi danes opazili grozeči asteroid, ki bi padel v nekaj dneh ali celo nekaj letih, nimamo možnosti, da se ga ubranimo. Imamo sicer opazovalni program Space-vvatch, ki se skromno širi, vendar "topov" nimamo. To pomeni, da bereš veliko strokovnih knjig. Denimo, da bi šel na samotni otok, katero knjigo bi vzel s sabo? - Vsako obdobje jih ima nekaj. Morda bi se prav sedaj odločil za slikanico Schmida Schimmela "Otroci Zemlje ne pozabljajo". V njej so napisane tudi naslednje besede: Nekje v najgloblji žametni črnini vesolja se vrti bleščeč moder svet. Po vesolju se sučejo mnogi svetovi, toda ta svet je nekaj posebnega. Ali tudi tebe vznemirjajo neznani leteči predmeti? - Sam sem vsaj nekajkrat opazil neznane leteče predmete, vendar so se malce kasneje vsi ti spremenili v povsem znane leteče predmete: za hrib izginjajoč balon, močna luč manevrirajočega letala, zaid umetnega zemeljskega satelita v Zemljino senco, zvezdni utrinek, ki je priletel v atmosfero natanko v smeri mojega pogleda ... Te smem vprašati, kako gleda žena na tvoj hobi? februar 2000 Od dopisnikov - Moja žena je že kot otrok govorila, da bo njen fant oziroma mož najbrž kar z Marsa. Želela si je namreč drugačnosti. Želja se ji je uresničila. V njen zaročni prstan sta vgrajena dva poldraga kamna kristala olivina iz redkega kamnitoželeznega meteorita esquel, ki so ga leta 1951 našli v Argentini. Pred več deset milijoni let je bil ta meteorit delček majhne neznane lune - velikega asteroida nekje med Zemljo in Marsom. Se tudi ona zanima za astronomijo? - Pravzaprav ne. Pomaga mi pa takrat, ko rabim kakšno dobro fotografijo. To je bolj njeno področje. Deanu se zahvaljujem za pogovor. Pripravila: M. Steklasa Piše: Konrad Piko 0Bmk Iz Društva upokojencev mSgm Na naši prvi seji v letu 2000 smo obravnavali precej pomembne zadeve. Imenovali smo novo tajnico in blagajničarko Tončko Kastelic z Vidma. Imenovali smo tudi dva člana upravnega odbora, in sicer Janka Hočevarja iz Strug in Milana Krasna iz Podpeči. Janko Hočevar ima v Strugah kar pet članov, zato je prav, da imajo svojega zastopnika v upravnem odboru. Milan Krasna pa je zamenjal dosedanjo članico Marijo Zabukovcc. V zvezi s tem vas moram obvestiti, da je že na prejšnji seji odstopila gospa Ana Šteh z obrazložitvijo, da tega dela ne zmore več opravljati. Upamo, da bo tudi Tončka opravljala delo tajnice 25 let, kot je to gospa Štehova. Na seji smo obravnavali tudi plan izletov za letošnje leto, zato smo na sejo povabili tudi Vinka Zabukovca. Naš prvi izlet bo 18. marca v Bosno, to bo nakupovalni izlet v Kladušo. Tja vsak teden hodijo nakupovat iz Ribnice in Kočevja, ker je tam vse zelo poceni: obleka, hrana, itd. Naslednji izlet bo v Italijo, in sicer v Padovo. Ta izlet bo bolj romarskega značaja. Sledi izlet v Idrijo, bolnišnico Pranja in nato še izlet v Stari Trg ob Kolpi in ogled Trške gore. V avgustu bo kopalni izlet, za spremembo letos v Moravske Toplice. Zadnji izlet bo na Brezje in Brnik. Zabave bodo kot po navadi. Najprej bo pustovanjc. Želim, da bi bilo čim več mačkar. Občni zbor bo 23. maja. V planu imamo tudi piknik, družabni večer martinovanje in silvestrovanje. Tudi letos bomo povabili upokojence iz Dragomerja. Lahko pa pričakujemo tudi njihovo vabilo, tako kot smo ga dobili lani. V klubu upokojencev smo določili tudi uradne ure. Te bodo ob ponedeljkih od K), do 11. ure pred vsakim izletom ali zabavo. V lem času boste prinašali denar za omenjene izlete ali zabavne prireditve. Za morebitne informacije pa pokličite na telefon 7807 653 (Tončka Kastelic) ali 7807 121 (Konrad Piko). Tudi letos je potekalo pobiranje članarine in člani so podarili svoj honorar DU, od vsakega člana jim pripada 10 tolarjev, kar je skupaj 8320 tolarjev. Letos bo 9 sej upravnega odbora. Za datume se nismo še dogovorili, ker se lahko zgodi, da bo prišlo do spremembe. Lep pozdrav! VZGOJA NAŠIH OTROK ' Kar spreleti nas mraz, ko zagledamo na TV nekaj slabega, nekaj nemogočega, nekaj nemoralnega. Še bolj zaboli človeka, če je to iz tvojih krajev, sicer ne tako poznanih v naši lepi Sloveniji. Zdaj nas bodo vsi poznali. Zaradi naših otrok, zaradi naših šol, ki nemočno iščejo rešitev preko medijev. Zelo hudo in obenem nerodno je staršem, ki se vsak dan vozijo v večja mesta na delo in jih sodelavci pozdravijo: O, vi ste pa od tam, kjer imate največje lumpe v Sloveniji!? Ali imamo pri nas, na naši šoli, na OŠ Dobrepolje, res največje težave z otroki? Take težave, da jih mora poslušati vsa Slovenija na osrednjem dnevniku? Starši na prvem mestu in učitelji, skupno, bi se morali več dogovarjati o vzgoji naših otrok (prazni so ti pogovori, če niso potem udejanjeni). Težav okoli vzgoje doma in v šolah pa ne bo nikoli konca. Dom je prva vzgojna ustanova. To nedvomno drži. Ni pa zadnja. Tukaj je tudi šola. Razumeti jo poskušamo s tem, da se morajo učitelji s svojimi prenatrpanimi programi obnašati kot prenosni stroji, ne kot ljudje, ki delajo z občutljivimi ljudmi. Slabi starši smo, ker dopuščamo,da se v naših šolah izvaja samo učni proces, ne pa tudi vzgojni! Dokler bo tako, ne bo drugače! Vzporedno z učno snovjo bi bilo potrebno nujno uvesti vzgojne ure (ne policijske: jaz ukazujem, ti mirno sprejemaš). V knjigi M. Mahniča, v Knjigi o našem vedenju je v poglavju Otroci napisano naslednje: Vzbujati upanje Vzgoja otrok ni preprosta zadeva, kajti vsak otrok je drugačen, vsak se odziva po svoje. Pogosto najdemo pot šele po mnogih iskanjih in zmotah. Mati, ki hoče dobro opraviti svoje vzgojno poslanstvo, mora imeti goro potrpežljivosti in pravi zaklad nežnosti. Predvsem mora otrok že od malih nog čutiti, da se mati zanima zanj: kam hodi, kakšne prijatelje ima, kakšne so njihove igre. So namreč tudi izmjene matere, celo večjih je, kot si mislimo. A pustimo izjeme ob strani. Ni dovolj, če otroke le "hranimo", jim zdravimo kašelj, treba je zasledovati tudi razvoj njihove duše. Predvsem je treba skrbeti, da jim ne vcepimo občutka manjvrednosti. "Mali čudež" Nasprotno od manjvrednosti je tudi narobe govoriti o fantku ali deklici: Kako lep, kako razumen, kako duhovit! Hitro se zgodi, da boste ustvarili smešno lutko. Mnogo mladih zvezdic in malih čudežev se v poznejših letih spremeni v puste gospodične ali nadležne pokvarjence. "Ne, ne in ne." To je najpogostejši odgovor mladega trmoglavca. Ne skušajte si ustvariti veljave pri nepomembnih rečeh, če hočete, da vas bo otrok ubogal, kadar bo šlo za pomembne. (nadaljevanje prihodnjič) A. Štrubelj Od dopisnikov Mladinska DAJ Ml DENAR IN SREČEN BOM Sreča je beseda, ki jo vsi dobro poznamo in obenem vemo o njej malo ali nič. Sreča je cilj in upanje vsakogar. Sreča je za marsikoga skrivnost. Vsak bi bil rad srečen... A kako? V čem naj iščem srečo, kaj mi bo prineslo srečo? Dober avto, ljubezen, rožica, denar, dekle ali fant... Bilo je sončno zimsko popoldne. Žarki so že pretrgali belo odejo snega in pokazala se je gola zemlja med drevesi v parku. Sedel sem na klopi in zamišljeno strmel v Kazenski zakonik.Bil sem resen in zamorjen. Sonce mi je nagajalo s svojimi žarki, ki so se ves čas odbijali od knjige in me slepili. Bilo mi je dovolj, zaprl sem knjigo, se prepustil prijetni utrujenosti in zaprl oči. Zaslišal sem smeh in lajež razigranega psa. Nisem odprl oči in misli so mi zaplavale v prihodnost; imel bom dobro službo, lepo hišo, družino, srečen bom... Potem odprem oči in... nekaj metrov stran od mene so na klopi sedeli trije brezdomci ali (kakor jim pogosteje rečemo) klošarji. Bili so dobre volje, smejali so se in se igrali s psom, ki je imel verjetno podobno življenje kot oni sami. Ravno so kosili (če lahko temu rečemo tako); vsak je imel v rokah kos kruha. Bili so videti zelo lačni, vendar so prav toliko kruha kot so ga sami pojedli, dali tudi psu, kije od veselja ves čas skakal okoli njih. Ker so sedeli ravno nasproti meni, sem lahko natančno opazoval njihove obraze. Vsi so bili zanemarjeni, umazani, neobriti, vendar njihove oči so bile živahne. Malokdaj vidim tako živahne in svetle, tako iskreče se oči, kot so bile takrat njihove... Tudi sam sem se nasmehnil... Vendar zakaj, kako so bili oni lahko v tistem trenutku tako srečni? Kako, da so ravno oni tako radodarni? Kako lahko nekdo, ki je lačen, polovico svojega da navadnemu psu in je obenem srečen? Kako... Odgovori so se mi ponujali, vendar nisem jim hotel verjeti. Jaz sem drugačen... Jaz na njihovem mestu ne bi mogel biti srečen... Ali pač... Nek kurdski pregovor pravi: Kar si poje- del, je izgubljeno, kar si podaril, je pridobljeno. Da, podarili so del svoje hrane psu, čeprav so bili tudi sami lačni in se brezskrbno smejali. Pa mi... Ali kdaj prisluhnemo sočloveku (kaj šele živali), ki je v stiski? Mladi hočemo biti srečni. Mladi bi morali biti srečni, pa dostikrat nismo. Kdo je kriv!? Morda vzgoja? Morda družba? Morda starejši? Morda kar vse, saj današnji svet postavlja smerokaz za srečo tja, kjer je denar. Janez Tomšič POKAŽI, KAJ ZNAŠ! Ob slovenskem kulturnem prazniku so se na proslavi v Jakličevem domu med drugim predstavili tudi trije mladi pesniki iz naše občine. S tem smo želeli predvsem pokazati, da so med nami mladi, ki imajo talente, ki znajo marsikaj, o čemer drugi neverno veliko. Gotovo je med nami še več mladih, ki znajo pisati pesmi, ki morda pišejo tudi zgodbe, ki se ukvarjajo s kakšno drugo umetnostjo, ki slikajo, rišejo stripe, se ukvarjajo s karikaturo... Rad bi, da bi se ti mladi začeli oglašati, da bi se nekako predstavili najprej svojemu domačemu, kasneje pa tudi širšemu občinstvu. Mlad človek ima talente in treba ga je vzpodbujati, da njegovi talenti ne zakrnijo. Vsi tisti, ki ste mladi in se ukvarjate s kakršno koli kulturo ali umetnostjo, ste za začetek vabljeni, da se s svojimi deli predstavite na mladinskih straneh našega lokalnega časopisa. (Če poznate koga drugega z naše občine, ki se ukvarja s temi rečmi, pa je bolj skromen, ga spodbudite k temu, da se predstavi). Ko se vas bo nekaj opogumilo, bomo v okviru kulturnega društva, mladinskega kluba ali kako drugače pripravili literarni večer, razstavo ali kaj podobnega. Svoje prispevke pošljite meni ali pa mi sporočite na telefon 7807-707 (Janez) SMEH JE ZDRAV Sodnik: "Ali se čutite krivega?" - Obtoženec: "Ne, gospod sodnik!" - Sodnik:"Ali ste bili že kdaj kaznovani?" - Obtoženec: "Ne, to je prvič, da sem kaj ukradel." *** "Ali veš, da je kolega Tratnik umrl?" -"Ja, bral sem osmrtnico v časopisu, vendar me zanima, kdo je oni drugi, kije tudi umrl z njim." - "Kako z njim?" - "Napisa- no je bilo: z njim je umrl eden naših najboljših sodelavcev." *** Otroci se pogovarjajo o razliki med lastnim otrokom in posvojencem. Najboljši dokaz zase je povedel Janezek: "Jaz sem stoodstotno naš otrok! Če bi me posvojili, bi me že zdavnaj poslali nazaj." MISLI Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led. (France Prešeren) Če je o čem prepričan naš um, še ni rečeno, da bi bilo prepričano tudi naše srce. (Vauvenargues) En kraj na svetu, vsaj neznaten košček srca lahko spremenimo; svoje lastno srce. (Reinhold Schneider) Kdor išče nebesa na Zemlji, je prespal pouk zemljepisa. (Stanislav Jerzy Lee) Mladinsko društvo Dobrepolje: Mladinski center SION V imenu mladih Dobrepolja zahvala donatorjem: Žaga Pogorele, MIX d.o.o., Iskra stikalni elementi d.d., Darko Meglen, Janez Molek, Franc Strah s.p., Anton Šinkovec, Janez Sevšek ter neznani donator, ki ste nam denarno pomagali, da smo z Vašo pomočjo kupili mizo in opremo za namizni tenis, kupiti pa nameravamo še pikado. S tem se mladim omogočili, da bodo lahko kvalitetno in s športnim duhom obogateno preživljali prosti čas. Ob tej priliki pa tudi vabimo vse, ki ste mladi po srcu, da se nam pridružite v Mladinskem centru Sion in Vas izzivamo na dvoboj v namiznem tenisu. Upravni odbor Mladinskega društva Dobrepolje februar 2000 Duhovna stran, konjeništvo Volitve v župnijski pastoralni svet 19. marca letos bodo v vseh župnijah po Sloveniji volitve v nove župnijske pastoralne svete (ŽPS). Podobno kot imajo po drugih državah, bodo odslej tudi v Sloveniji vsakih pet let na isti dan volitve v ŽPS. Ker je večina ljudi, ki berejo občinsko glasilo NAŠ KRAJ kristjanov, je umestno, da vse kratko seznanim z volitvami. KAJ ŽPS SPLOH SO ŽPS je v vsaki župniji župnikovo posvetovalno telo, ki proučuje, načrtuje, usklajuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. Drugi Vatikanski cerkveni zbor je največ govoril o Cerkvi sami. Papež Janez XXIII, ki je ta zbor sklical, je želel napraviti v cerkvi prepih. V dolgi zgodovini se nabere v vsaki ustanovi veliko navlake, zatohlega zraka in od časa do časa je potrebno sobo prezračiti, da pride vanjo svež zrak. Tudi v zavest kristjanov je nekako prišla napačna miselnost, kot da so cerkev le papež, škofje in duhovniki, ne pa vse božje ljudstvo, ki je bilo s krstom včlenjeno v Kristusovo skrivnostno telo. Vsi udje Cerkve, tako laiki kot posvečeni pastirji, so po časti in dostojanstvu enaki, le službe so različne. Kot najbolj viden sad koncila so nastali ŽPS, katere naj bi ustanovila vsaka župnija- ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in ustanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnikov in laikov. SESTAVAŽPS Po statutu naj bi število vseh članov ŽPS, razen v izjemnih primerih, ne bilo manjše od 7 in ne večje 25 članov. Odvisno je od velikosti župnije. ŽPS sestavljajo: A- člani po službi: župnik, kaplan(i), zastopnik katehistov in katehistinj, gospodarskega sveta ali ključarjev; B- voditelji ali delegati posameznih skupin: Župnijske KARITAS, pevcev, mladinskih, študentskih, predzakonskih in zakonskih skupin, duhovnih gibanj, molitvenih in drugih skupin ter združenj; C- izvoljeni člani, ki sestavljajo vsaj polovico vseh članov in zastopajo soseske, naselja ali ulice; število določi župnik glede na število prebivalcev; D- župnik lahko imenuje največ 5 članov glede na spol, starost, poklic, da s tem spopolni sestavo sveta. Predlaganje in volitve se izvedejo v skladu s Pravilnikom za volitve članov ŽPS. Predlaganje in volitve članov pripravi in vodi komisija za izbor članov novega ŽPS, ki jo imenuje dosedanji ŽPS, če tega ni, pa župnik. Pravico voliti ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let in je prejel zakramente uvajanja (krst, birmo, sveto obhajilo). Pravico biti izvoljen ima vsak župljan, ki izpolnjuje zgoraj naštete pogoje in je v polnem občestvu s Katoliško cerkvijo (če je poročen, mora biti cerkveno), ter ga oblikuje trdna vera, nravno življenje in razsodnost. Novoizvoljene člane potrdi škof ordinarij. Mandatna doba članov traja pet let. Po preteku mandatne dobe je posameznik lahko ponovno izvoljen. V primeru, da kdo ne more več sodelovati v ŽPS ali da trikrat neopravičeno izostane, mu pravica do članstva ugasne. Nadomesti ga tisti, ki je za določeno področje prejel največ glasov, ali tisti, ki ga delegira ustrezno telo, oziroma ga imenuje župnik. VODSTVO ŽPS ŽPS predseduje župnik, ki sklicuje seje. To lahko opravi tudi tajnik, če ga župnik pooblasti. Na prvi seji ŽPS izvoli tajništvo, ki ga sestavljajo: župnik, tajnik in še dva člana. Tajništvo pripravlja v soglasju s župnikom dnevni red, pomaga pri njihovem vodenju, dela zapisnik in skrbi za uresničevanje sprejetih sklepov. Prav tako skrbi za du- hovno in študijsko oblikovanje ter primerno družabno povezovanje članov. Vsak član je dolžan pomagati pri pospeševanju pastoralne dejavnosti in ima pravico predlagati vprašanja, ki naj jih ŽPS, komisija ali odbor obravnava na svojih sejah. NALOGE ŽPS obravnava vsa vprašanje, ki so povezana v verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja delovne predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge, ki so lastne ŽPS, se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva in na poslanstvo pri oznanjevanju, bogoslužju in dobrodelnosti. ŽPS ima redno sejo vsak mesec od septembra do junija. Sejo je treba sklicati tudi, če to zahteva tretjina članov. Seje so sklepčne, če je na njih vsaj polovica članov. Sklepi so veljavni, če jih izglasuje vsaj dve tretjini navzočih članov in jih potrdi župnik. Vsaka seja se začne z molitvijo, duhovno mislijo ali Božjo besedo. Na seji se obravnavajo vprašanja, ki so na dnevnem redu, komisije ali odbori pa poročajo o svojem delu in načrtih ter jih predlagajo v potrditev. Tajništvo ŽPS redno obvešča župnijo o svojem delu v župnijskem listu, oznani-lih ali drugače. Tako ste kratko seznanjeni z namenom, sestavo in delovanjem ŽPS, ki v naših župnijah delujejo že preko 20 let. 19. marca bodo volitve v novi ŽPS. Vse župljane lepo prosimo, da bi se radi spomnili teh zadev v svojih molitvah in bi odgovorno izvolili nove člane. Franc Škulj, župnik Konjeniško društvo z novim vodstvom Na predhodnem sestanku ustanovnih članov društva so se oblikovali predlogi, ki so bili na občnem zboru, 4. februarja 2000, tudi soglasno sprejeti. Člani Konjeniškega društva so se na zboru z minuto molka spomnili na ustanovitelja in predsednika Frenka Padarja. Kljub nekaterim ugibanjem o nadaljnjem delovanju društva so vsi prisotni izrazili željo in voljo, da se začeto delo nadaljuje in se izboljša. Občni zbor je izvedel tudi volitve novih organov društva. Novi predsednik društva je postal Marjan Hočevar, podpredsednik pa Marjan Trček. Izvoljeni so bili tudi vsi ostali organi društva in upravni odbor v sestavi Marjan Hočevar, Marjan Trček, Stane Škulj, Janez Pavlin, Roman Vergo, Jure Krivec, Milan Padar, Rok Pele in Igor Toplak. Ustanovljeni sta bili tudi konjerejska in galopska sekcija,, ki jih vodita Milan Padar in Aleš Marolt. Društvo bo kot vsako leto izpeljalo tradicionalno konjeniško prireditev na hipodromu, 1. maja dan odprtih vrat na kmetiji in dobrepoljsko alko, ki naj bi tudi postala samostojna tradicionalna prireditev. Stane Škulj Rokomet 1961 RK Dobrepolje Zadnje tri mesece je potekala redna vadba članov RK v šolski telovadnici, pod strokovnim vodstvom prof. A. Puglja. Obisk vadbe je bil nekajkrat tako dcber, da bi lahko sestavili še tretjo ekipo, saj smo v drugem delu enoinpolurnega druženja vedno odigrali trening tekmo med seboj. Kljub neustreznosti telovadnice (mere igrišča) za rokometno igro, so bila ta srečanja polna žara in lepih potez igralcev in vratarjev, glavni namen pa pripraviti ekipo za naslednja srečanja in turnirje. TURNIR VETERANOV - RADEČE 2000 Po uspešnem letu 1999 in številnih nastopih RK Dobrepolje širom Slovenije, je na naslov društva prišlo vabilo za sodelovanje na turnirju' 'RADEČE 2000". Za nas je bil to izziv, saj turnir osmih ekip šteje za močnejšega v Sloveniji, zato smo se ga v soboto, 15. 1. 2000 tudi udeležili, da preverimo trenutno pripravljenost ekipe. V I. skupini smo zasedli drugo mesto, potem, ko smo s po dvema goloma razlike premagali ekipi RK LOKA in RK ŠMARTNO, 1 e za gol pa izgubili z ekipo RK ZASAVJE (lahko bi jo imenovali reprezentanca Zasavja). Na tej tekmi bi nam za prvo mesto v skupini zadostoval že neodločen rezultat. V tekmi za tretje mesto, pa smo proti domačinu RK RADEŠKI GAMSI, tudi zaradi poškodb treh igralcev izgubili in tako za naše razmere dosegli zelo dobro četrto mesto. Turnir je vseskozi potekal na visokem nivoju, v lepi športni dvorani, po koncu pa je sledilo tudi družabno srečanje. Domov smo se vračali utrujeni in hkrati zadovoljni z doseženim ter z novo izkušnjo. Za ekipo so največ zadetkov dosegli J. Fink 10 (3), A. Pugelj 7, J. Škantelj in J. Erčulj po 6, itd. Vrstni red: 1. Zasavje, 2. Šoštanj, 3. Ra-deški gamsi, 4. Dobrepolje, 5. Šmartno, 6. Krmelj, 7. Jezersko, 8. Loka. 7. ROKOMETNI DAN RK SVIŠ V soboto, 22. 1. 2000, smo s tremi ekipami sodelovali na dnevu rokometa v Ivanč-ni Gorici, katerega smoter je bil pritegniti k rokometu vse tiste, ki so kakor koli povezani z. rokometom v sredini in njeni okolici. Pohvalno je tudi to, da je po letu dni ponovno odšla na tekmo šolska ekipa, ki ponovno redno vadi, potem ko je prišlo do kratke prekinitve. Prizadevni organizatorji RK SVIŠ so z veliko medijsko pozornostjo privabili veliko rokometnih navdušencev in izpeljali 16 srečanj vseh generacij od mlajših dečkov do veteranov in celo tekmo ženskih ekip. Vzdušje je bilo vseskozi zelo prijetno, tekme pa zanimive in borbene. Obe naši veteranski ekipi, za kateri sta ponovno nastopila Tomaž Blatnik in Stane Zev-nik, pa sti sodelovali tudi v"tretjcm polčasu", ko smo z ubranimi glasovi ogreli udeležence in organizatorja tako, da so zahtevali nastop pred zadnjo tekmo na sredini športne dvorane. Po dobri stari navadi smo izziv sprejeli in za povrh prejeli še gromek aplavz. Rezultati dobrepoljskih ekip: - mlajši dečki (5-7 r.): SVIŠ : DOBREPOLJE 30:18 (13: 5), M. Hočevar 7(2), B. Rus 6,... - mlajši veterani: SVIŠ : DOBREPOLJE 13:14 (7: 7), F. Lenarčič 4, J. Fink 4(2),... - starejši veterani: VIŠ. GORA : DOBREPOLJE 13:10 (8: 6), J. Erčulj 4, J. Hočevar 2,... DRUŠTVENO SREČANJE V SMARTNEM V okviru igranja prijateljskih tekm in srečanj z drugimi klubi doma in na tujem, smo se na povabilo RK USNJAR iz Šmartncga, v petek 11.2. 2000, udeležili prijateljskega srečanja. V veliki športni dvorani v Litiji smo odigrali tekmo z veterani, nekoč enega najboljših moštevvSlo-veniji, katere pa smo do sedaj že dvakrat premagali. Tokrat so nastopili v najmočnejši zasedbi in nas premagali z 28 : 22, čeprav je bil rezultat sedem minut pred koncem le zadetek v njihovo korist. Največ zadetkov za Dobrepolje so prispevali J. Škantelj 6, j. Fink 4(2), A. Pugelj in F. Lenarčič po 3, za domače pa Z. Kolar 8(2), Mandelj 4, Kralj, B. Maček in P. Gradišek po 3,... Prisrčen sprejem in družabno srečanje za našo osemnajstčlansko ekipo je v gostilni Maček priredil litijski župan g. Kaplja, ki je prijatelj šmarskih rokometašev in našega dolgoletnega igralca in trenerja g. Toneta Anderliča. Tone se je izkazal tudi na tekmi, koje ponovno zaigral za Dobrepolje. Tudi tokrat seje kratko srečanje končalo s pesmijo, spominskimi darili in povabilom na 3. dobrepoljski memorial. J. Hočevar Šah Redni treningi šahovskega kluba potekajo še naprej ob četrtkih v občinski stavbi v pritličju, kjer je glasbena soba, po potrebi pa tudi v veliki sejni sobi. Do sedaj je treninge obiskovalo bolj ali manj redno preko 30 članov in vsi so pokazali zavidljivo šahovsko znanje. Za izboljšanje dela in večjo strokovnost šahovskega kluba pa je potrebno zavihati rokave in se stvari lotiti na pravem mestu s pravimi ljudmi. Zaradi tega je bilo 21.1. 2000 dogovorjeno, da bo klub vodil tričlanski odbor v sestavi: Jože Miklič, Hoti-mir Košir in Jože Zakrajšck. Prve zadolžitve odbora kluba naj bi bile: - zagotoviti zadostno članstvo in omogočiti vsem vadbo in s tem možnost napredovanja v razvoju in vzgoji igralcev; - zagotoviti materialne pogoje za kvalitetno delo kluba ter potrebno opremo kot so šahovnice in ure, literatura; - priprave za organizacijo medobčinskega šahovskega prvenstva. OBČINSKO PRVENSTVO V ŠAHU Na osnovi razpisa se je za občinsko prvenstvo v šahu prijavilo 28 kandidatov. V dveh tednih, potem ko je bilo iz tehničnih razlogov občinsko prvenstvo prestavljeno na 21. 1. 2000, pa je na sklepnem turnirju nastopilo 12 kandidatov. Po sistemu vsak z vsakim je bilo odigranih 11 krogov. Po končanem turnirju je zaradi večjega števila zmag in boljšega rezultata v medsebojnem srečanju postal občinski prvak v šahu za leto 2000 Jože Zakrajšck (Videm), pred Marjanom Gor-jupom in Hotimirjem Koširjem (oba Ponikve). Vrstni red: 1. Jože Zakrajšek, Videm 9,0 točk 2. Marjan Gorjup, Ponikve 9,0 točk 3. Hotimir Košir, Ponikve 8,5 točk 4. Martin Mirt, Ponikve 8,5 točk 5. Jože Miklič, Videm 8,0 točk 6. Alojz Žnidaršič, Videm 5,0 točk 7. Jože Strnad, Cesta 4,5 točk 8. Janez Škantelj, Podgora 4,0 točke Šport, PD 9. Janez Levstek, Zagorica 3,5 točke 10. Janez Šuštar, Podgorica 3,0 točke 11. Anton Klinec, Bruhanja vas 2,0 točki 12. Pero Jorgič, Videm 1,0 točka TURNIR "PRIZMA 2000" V petek, 4.2.2000 je bil v organizaciji Športnega društva DVZ Ponikve, v njihovi dvorani izpeljan hitropotezni turnir v šahu "PRIZMA 2000". Po zanimivih in kvalitetnih borbah je zmagal Marjan Gorjup, pred Hotimirjem Koširjem in Tinetom Mirtom. Vsi udeleženci so za prva tri mesta prejeli pokale, za ostala mesta pa praktične nagrade - majice z odtiskom turnirja. Vrstni red: Marjan Gorjup Hotimir Košir Tine Mirt Ivan Polšak Franc Vehovar Stanko Krivec 8,5 točk 8,0 točk 7,0 točk 3,0 točke 2,5 točke 1,0 točka J. Hočevar OBČNI ZBOR ŠD DOBREPOUE, bo v petek, 25.2.2000, ob 19.00 v prostorih občine Do-brepolje. UO ŠD Dobrepolje Lepo vabljeni! ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI MOŠKI - 2. KROG ŠD DOBREPOUE-ŠD STRUGE 2:0(10,8) ŠD DOBREPOUE - BANANE 2:0(18,21) EKIPA ŠT. TEK. ZMAGE PORAZI TOČKE SETI RAZLIKA 1. ALI BABA FLIP - FLOP 4 0 4 8 8:00 8 2. SSD ŠMARJE SAP 4 4 0 8 8:01 7 3. ŠD DOBREPOLJE 4 3 1 6 7:02 5 4. DESPERADOS 4 2 2 4 4:05 -1 5. PUPA PUB BANANE 4 1 3 2 3:07 -4 6. GROS 4 1 3 2 2:07 -5 7. SD GRCA 4 1 3 2 4:06 -2 8. SD STRUGE 4 0 4 0 0:08 -8 ŽENSKE-2. KROG ČEBELE-ŠD DOBREPOUE ŠD DOBREPOUE-GRČA 1 : 2 (-25, 12, 8) 2 : 1 (16, - 15, 13) EKIPA ŠT. TEK. ZMAGE PORAZI TOČKE SETI RAZLIKA 1. SD GRCA 4 3 1 6 7:02 5 2. SC JOSIP JURCIC 4 3 1 6 7:02 5 3. SD DOBREPOLJE 4 3 1 6 7:04 3 4. SSD ŠMARJE SAP 4 2 2 4 4:05 -1 5. MRAVLJICE 5 1 4 2 4:08 -4 6. ZABE 3 1 2 2 3:04 -1 7. ČEBELE 4 0 4 0 2:08 -6 SD DOBREPOLJE NAMIZNI TENIS LJUBLJANSKA 3.LIGA - jesenski del sezone 1999 / 2000 1. NTS ŠD DOBREPOLJE 2. TSP ELEKTRONIKA 3. KAMNOSEŠTVO VOGRINEC II 4. KOVI ELEKTROINSTALACIJE 5. ČISTILNI SERVIS OREHEK 6. PARAPLEGIKI 7. NTK KOMENDA 8. GRAFIČNI STUDIO MEDIA 9. TD ŠMARJE SAP Pripravil: Alojz K up I en k Program planinskih akcij 2000 DATUM TURA ČAS HOJE ZAHTEVNOST 4. marec, sobota VII. pohod po Jurčičevi poti Višnja Gora - Muljava - Krka 5 ur Manj zahtevna* 11. marec, sobota XXVI. zimski vzpon na Snežnik 1796 m 5 ur Manj zahtevna* 16. april, nedelja Sv. Anton, Stari grad, Limberg, Vodice 5 ur Manj zahtevna 24. april, pon. praznik Loški Potok - Jazbina 1050 m 6 ur Zahtevna 27. april, četrtek 29. april, sobota 7. maj, nedelja Rakitnica, Jelenov žleb 6. pohod Struge, Sv. Ana, Grmada, Kamen vrh Blegoš - 1563 m - tradicionalni pohod 8 ur 5 ur 6 ur Zahtevna Manj zahtevna* Manj zahtevna* 20. maj, sobota 7. Kostelski pohod 6 ur Zahtevna* 9. junij, petek 11. junij, nedelja Jelenov Studenec, srečanje MDO IX. Kulturna pot - Velike Lašče, Retje, Podsmreka, Raščica 6 ur 4 ure Manj zahtevna* Manj zahtevna* 30. julij, nedelja Struge, Sv Ana, Grmada, Kamen vrh 5 ur Manj zahtevna 27. avgust, nedelja * 2. septem., sobota Društveni izlet, Štajerska 17. sept., nedelja 6 ur Manj zahtevna* 14. oktober, sobota IV. pohod po Radenskem polju 6 ur Manj zahtevna* 15. oktober, nedelja IV. pohod po Lavričevi poti 6 ur Manj zahtevna* 25. dec, ponedeljek 5. pohod z baklami na Kamen vrh 2 uri Org. TD Podgora in PD Informacije in prijave na PDD, 7 dni pred vsakim posameznim pohodom (tel. 061 7807434, 061 1598631). Pohod se lahko spremeni, prilagodi ali odpade zaradi vremenskih razmer. Pohodi z oznako * so v koledarju akcij PZS za I. 2000. Pohodi so na lastno odgovornost. Policijsko poročilo JAVNI RED IN MIR V mesecu januarju 2000 je PP Grosuplje na območju občine Dobrepolje obravnavala eno kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bila ta kršitev storjena v zasebnem prostoru. Pri kršenju omenjenega zakona gre predvsem za prepire in nesporazume med znanci oziroma prepire v ožjem družinskem krogu, manjše število pa se jih zgodi na javnem kraju oziroma v lokalih, kjer prihaja do prepira predvsem med vinjenimi osebami. Prav tako pogosto prihaja do kršitev zaradi vpitja in kričanja na javnem kraju. Veliko omenjenih kršitev se zgodi predvsem v nočnem času ter ob koncu tedna. KAZNIVA DEJANJA Prav tako smo v istem času obravnavali eno kaznivo dejanje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvine, vloma, in poškodovanja tuje stvari. Pogosta so kazniva dejanja vloma v vozila, zato naj vsi vozniki ustrezno zavarujejo svoja vozila in jih zaklepajo, prav tako pa naj ne puščajo vrednejših predmetov in denarja na vidnih mestih v vozilih. Omenjena kazniva dejanja se najpogosteje dogajajo v nočnem času na parkiriščih, ki so neosvetljena, in sicer predvsem v osebne avtomobile znamke Zastava Yugo, Ranault R 4 in Zastava 101. Storilci iz omenjenih osebnih vozil kradejo predvsem avtoradie in zvočnike ter vrednejše predmete. Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali drugem dogodku oziroma prometni nesreči, naj informacije posredujejo na PP Grosuplje. PROMETNA VARNOST Obravnavali smo tudi 6 prometnih nesreč z manjšo materialno škodo, kjer večjih telesnih poškodb ni bilo. Največ prometnih nesreč se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti ter strani in smeri vožnje, ko vozniki vozijo po nasprotnem smernem vozišču pa tudi na prekratki varnostni razdalji. Pogosto se prometne nesreče zgodijo na parkirnih prostorih, kjer vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji oziroma premiku vozila. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 467 in v samem naselju Videm in Predstruge. Nesreče se dogajajo tudi v križiščih, kjer gre predvsem za izsiljevanje prednosti. V mesecu januarju 2000 se je zgodilo veliko prometnih nesreč zaradi zimskih razmer, ker vozniki niso prilagodili hitrosti vremenskim razmeram in stanju ceste. Nekaj prometnih nesreč pa se je zgodilo zaradi povoženja divjadi, kjer gre največkrat za nalet srn. Pogosto se dogaja, da povzročitelji s kraja prometne nesreče odpeljejo in ne posredujejo podatkov oškodovancu oziroma o tem ne obvestijo policije, zato zoper vse takšne voznike podamo predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. V primeru, da je kdo v vozilu telesno poškodovan, pa povzročitelj zapusti kraj prometne nesreče, pa zoper njega podamo kazensko ovadbo na pristojno Okrožno državno tožilstvo. Najbolj kritičen odsek na regionalni cesti št. 647 je pri naselju Zdenska vas, kjer je vozišče nekoliko zoženo ter prehaja v iz ravnine v dvojni nepregledni ovinek gle- dano iz smeri Grosuplja. Vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo, naj upoštevajo cestno prometne predpise, prav tako pa morajo imeti svoja vozila opremljena z zimsko opremo. PP Grosuplje izvaja vsakodnevno poostrene nadzore prometa na celostnem območju občine Dobrepolje in zoper vse kršitelje represivno ukrepa. V mesecu januarju 2000 smo izvajali kontrolo hitrosti z radarjem. Prav tako bomo izvajali tudi kontrolo hitrosti z radarjem na omenjenem območju v mesecu februarju 2000, predvsem na kritičnih odsekih cest tako v naselju kakor izven njega. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno prometnimi predpisi in prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na vožnjo ter tako pripomorejo k boljši prometni varnosti in manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPUE V LETU 2000-02-11 VIDEM torek, 07. 03. 2000 od 8.00 do 16.00 torek, 05. 09. 2000 od 8.00 do 11.30 MULJAVA torek, 14. 03. 2000 od 8.00 do 11.30 ZAGRADEC torek, 14. 03. 2000 od 13.00 do 17.00 torek, 05. 09. 2000 od 13.00 do 16.00 RADOHOVA VAS (pri gostilni 'Johan) torek, 21. 03. 2000 od 8.00 do 16.00 torek, 12. 09. 2000 od 8.00 do 11.30 GROSUPLJE (gasilski center) sreda, 29, 29. 03. 2000 od 8,00 do 16.00 sreda, 13. 09. 2000 od 13.00 do 16.00 OPOZORILO: Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) določa, da morajo motorna in priklopna vozila starejša od 12 let na tehnični pregled vsakih 6 mesecev. Ta obveza velja za vsa motorna in priklopna vozila, razen za motokultivatorje, delovne stroje, počitniške priklopnike in lahke priklopnike. IZ TEGA IZHAJA, DA MORAJO VSI LASTNIKI TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES, KI SO STAREJŠI OD 12 LET, OPRAVITI TEHNIČNI PREGLED VOZEL VSAKIH 6 MESECEV UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE februar 2000 Pogovor z bralci Pet let izhajanja Našega kraja Pred vami je spet nova številka Našega kraja. Naj vas spomnim, daje minilo natanko pet let od izida prve številke. Ta seje pojavila le dva meseca po začetku delovanja nove občine. Od tedaj dalje izhaja redno ob koncu vsakega meseca, le v poletnem času, v juliju in avgustu, izide le enkrat. To pomeni, da je do zdaj izšlo, skupno z dodatno izdajo, že 56 številk Našega kraja. V množici pomembnejših dogajanj komaj omembe vreden podatek. Pa vendarle. Izdaja mesečnika za takšno občino, kot je naša, ni tako majhen projekt, kot se zdi na prvi pogled. Vanj je vloženega veliko dela in truda, pa še marsikaj drugega, kar spremlja nastajanje vsake številke posebej. Vsi člani uredništva, ki nas je imenoval občinski svet pred petimi leti, smo začeli z delom s polno odgovornostjo, pa tudi navdušenja ni manjkalo. Počasi pa smo ugotavljali, da dodatne obveznosti, ki smo jih sprejeli, in roki, ki so nas obvezovali, postajajo preveč obremenjujoči; posebno še zaradi službenih, študijskih in drugih obveznostih, ki jih je imel vsak izmed nas. Kljub temu smo vztrajali in sodelovali vsak po svojih zmožnostih. Delo so nam olajšali občasni in stalni dopisniki, ki so se začeli oglašati, zato projekt niti za trenutek ni izostal. Ob tej priložnosti naj se kot urednica zahvalim vsem članom uredništva in vsem rednim in občasnim dopisnikom, ki so v teh petih letih s svojimi prispevki obogatili naš časopis. Po raziskavah so lokalni časopisi zelo brani. Upam, da to velja tudi za Naš kraj. Vsaj videti je bilo, da ste ga že na samem začetku dobro sprejeli in da smo se vsi skupaj navadili nanj. Vseeno bi bilo zanimivo napraviti anketo branosti. Takšno uslugo nam je že ponudila Mediana, vendar pa so take raziskave povezane z denarjem, zato si tega nismo mogli privoščiti. Tako smo vezani na informacije, ki jih dobimo v pogovorih z bralci. Večinoma so mnenja o časopisu pozitivna in pohvalna. Precej je ljudi, ki preberejo vse od prve do zadnje strani. Nekateri hranijo vse številke, ki so do sedaj izšle. Veliko je ljudi, ki preberejo tisto, kar jih zanima oziroma le določene rubrike. Tudi taki so, ki se jim zdi vredno prebrati le pisma bralcev. Slišala pa sem tudi posamezna mnenja, da v Našem kraju "nimaš kaj brati" Ne glede na vsa različna mnenja, naj ob tem dodam še svoje. Izdajanje občinskega glasila seje izkazalo za koristno in potrebno iz več razlogov. Najpomembnejše je obveščanje. Občani so preko časopisa obveščeni o vsem, kar seje in kar se bo dogajalo v občini in upravni enoti, to pa za življenje občanov ni nepomembno. Škoda, da se premalo poslužujemo tudi medsebojnega obveščanja in informiranja. Tako je naprimer zelo malo brezplačnih malih oglasov za prodajo nepremičnin in podobnih informacij. Naj ob tem opozorim, da komercialni oglasi in zahvale niso brezplačni v nobenem mediju. Tudi naša občina je sprejela cenik, vendar so cene pri nas precej nižje, kot so v drugih lokalnih časopisih. Iz poročanja in informiranja o dogodkih nastaja nekakšna kronika dogajanja v občini, kar predstavlja posebno vrednost. Ko se bo morda čez leta pisala zgodovina občine, bo Naš kraj gotovo najboljši vir informacij. Tudi za vas, spoštovani bralci. Nekega dne, čez leta, ko vam bo morda prišel v roko star izvod Našega kraja, vam bo njegova vsebina razjasnila podrobnosti obdobja, ki ste ga živeli. Spomnili se boste let in dogodkov, ki ste jih preživljali, se jih udeleževali ali bili aktivni udeleženci v njih. Spomnili se boste ljudi, ki jih predstavljamo na straneh našega časopisa, nekaterih gotovo ne bo več med živimi, pa so še kako zaznamovali našo občino v času, ki ga živimo. Naj bom še nekoliko oseb-nejša. Intervjuji in pogovori z našimi občani, tako starejšimi kot mlajšimi, so mi najbolj pri srcu. Srečanja z ljudmi me na nek način bogatijo. Včasih sem mislila, da bo ljudi, ki bi bili zanimivi za predstavitev, prehitro zmanjkalo. Že dolgo ne mislim več tako. Vsak človek ima svojo zgodbo in vsaka je na svoj način zanimiva. Žal, nismo uspeli z anketami, ki bi prav gotovo popestrile strani našega časopisa. Razlog je preprost: ljudje ne želijo javno izpostavljati svojega mnenja. Malokdo je pripravljen svojo kritiko povedati tudi za časopis. Če že kdo pristane na izjavo, ponavadi želi, da ga ne predstavimo s celim imenom ali celo sliko. Oboje pa je po novinarski etiki potrebno. Kljub temu razmišljamo o nekaterih novih rubrikah. Ena od njih je"Vi sprašujete, župan odgovarja". Tudi ta rubrika ne bo zaživela brez vašega sodelovanja. Zato vas prosim, da pošljete na uredništvo vprašanja za župana ali občinsko upravo, mi jih bomo posredovali naprej in odgovor objavili v časopisu. Pri tem želimo, da se držite naslednjih pogojev. Na vprašanja boste lahko dobili odgovor le, če bodo take narave, da bo tematika v pristojnosti občinske uprave. Prav tako ne bomo odgovarjali na anonimno postavljena vprašanja. Za eno številko časopisa lahko pošljete največ dve vprašanji. Namen rubrike je izboljšati obveščanje oziroma komuniciranje med občino in občani. Naj vas ob tej priložnosti še enkrat spomnim: če želite, da bo poročilo o nekem dogodku objavljeno v Našem kraju, obvestite uredništvo. Lahko pa o dogodku tudi sami napišete. V tem primeru bi vas rada obvestila, da niso zaželjeni predolgi prispevki. Če je le možno, se omejite na eno tipkano stran. To velja tudi za članke s politično vsebino, kljub dejstvu, da smo v volilnem letu, kar se na straneh našega časopisa že pozna. In seveda - ne pozabite na rok oddajanja prispevkov (do 12. v mesecu). Upam, da boste ostali še vnaprej naši zvesti bralci. Lepo pozdravljeni! Urednica ŽAGA POGORELC RAZREZ HLODOVINE IN IZDEL. EMBALAŽE Marija Pogorele s.p. Podtabor 10 1313 Struge Tel./fax: 770-029 Objavljamo prosto delovno mesto: - delavca na žagi in delavnici Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, s polnim delovnim časom, po usposobljenosti delavca možna zaposlitev za nedoločen čas. Od kandidata pričakujemo veselje do dela z lesom, vestnost in točnost. Zainteresirane vabimo, da oddajo pisne vloge ali se zglasijo osebno na sedežu obratovalnice v 8 dneh. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice IVANKE VESEL se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje. Hvala gospodu Konradu Piku za poslovilni govor v imenu Društva upokojencev. Vsi njeni Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 76. letu strnil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE ZAKRAJŠEK, st. z Vidma 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo članom ZŠAM Grosuplje in ZŠAM SAP Ljubljana, gospodu župniku Francu Škulju, pevskemu zboru Rafko Fabiani, ZD Videm Dobrepolje, še posebej dr. Mariču, osebju Kliničnega centra v Ljubljani in osebju bolnišnice na Golniku. Posebno hvaležnost čutimo do vseh sovašča-nov in sosedov z Velikega Vidma, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Slavka, sin jožc z družino, hčerka Slavka z družino in ostalo sorodstvo Le srce in duša ve kako boli, ko te več ni. Usoda je tako hotela in tebe mije vzela. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočam, da nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in stric ŽGAJNAR METOD iz Kompolj 76 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem ter znancem za podporo v času hude bolezn, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku Francu Škulju za daritev in pogrebni obred ter Moškemu pevskemu zboru za petje ob slovesu. Zahvaljujem se tudi osebju Zdravstvenega doma Videm za pomoč v bolezni, Gasilskemu društvu Kompolje in Šporar Janezu in Alenki za pomoč pri pogrebu. Še enkrat hvala vsem. žena Štefka Pomisli, da imaš le eno dušo in da boš le enkrat umrl; da imaš le eno, in sicer kratko življenje; in da obstaja le ena resnična slava, in sicer večna. ZAHVALA V 88. letu starosti nas jeza vedno zapustila draga mama, babica in prababica KRISTINA NOSE iz Kompolj 101 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani s svojo pomočjo, vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Vsem, ki ste v tako velikem številu izkazali pozornost s cvetjem in svečami ter jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lep, iskren poslovilni govor in lep pogrebni obred. Lepa hvala Moškemu pevskemu zboru in gospodu Romanu Gačniku. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Janez z družino KINOPROGRAM ZA MESEC MAREC 2000 MINO OOllltllUniE. UliHM U NEDEUA, 5. marec, ob 15. in 19.30 uri ameriški znanstvenofantastični triler - uspešnica KOCKA KRATKA OZNAKA: Ko se temnopolti policist Quentin nekega jutra zbudi, opazi, da ni v svoji postelji, pravzaprav niti v svoji spalnici ni. Je v neki grdi, slabih 5-krat 5 metrov veliki sobi s stenami iz železa in plastike. Na sredini vsake stene so jeklena vrata, ki vodijo v naslednjo sobo, ki je spet povezana z naslednjimi šestimi sobami itn. Quentin ugotovi, da nekatere sobe skrivajo v sebi življenjsko nevarne pasti ter da ni sam v tem nenavadno velikem labirintu - je v družbi še petih oseb. Vsi so oblečeni v identična, preprosta oblačila, so brez ur, nakita ali kakršnih koli osebnih predmetov in se ne poznajo med sabo. "Leaven je razvajena bogataška študentka, ki bo, po vsem sodeč, težko prišla živa iz tega nenavadnega blodnjaka in od katere verjetno ne bo veliko koristi. Hollovvav je zdravnica. Psihologinja, ki ima preveč dobro mnenje o sebi, da bi se pustila voditi nekakšnemu temnopoltemu policistu. VVorth je muhasti mladenič, ki se, vsaj videti je tako, spozna na skrivnostno arhitekturo nenavadnega objekta, v katerem so se znašli. Kazan je zaradi svoje retardira-nosti že tako ali tako nekoristen. Je avtist, ki s svojo žalostno pojavnostjo in nekontro-liranostjo močno nervira ostale "zapornike". Le najstarejši Rennes je zaradi svoje hladne metodičnosti in zbranosti videti kolikor toliko koristen. Vrsta nesposobnežev, ki mi ne bodo prav nič pomagali priti iz tega velikanskega blodnjaka," si misli Quentin, ko gleda svoje sotrpine. A kmalu se izkaže, da ni ravno tako. Prav nasprotno. Videti je, da ni nihče od zapornikov naključno izbran. Vsak izmed njih namreč poseduje neko lastnost, znanje ali veščine, ki lahko bistveno pripomorejo k skupni odrešitvi.... (dolžina filma: 100 minut) NEDELJA, 12. marec, ob 15. uri in 19.30 uri ameriška pustolovska komedija BOVVFINCER KRATKA OZNAKA: Togoten filmski producent Bobbv Bovvfinger (Martin) je pripravljen storiti vse, da bi posnel svoj sanjski film. V obupu za Igavno vlogo najame nekega tipa (Murphv), ki še nikoli ni stal pred filmsko kamero. Ne ve pa, da gre za najbolj iskanega igralce akcijskih filmov Kita Ramseva, ki ne želi, da Bovvfinger izve, kdo pravzaprav je. Tako Bovvfinger in njegova neizkušena filmska ekipa Kita preganja po ulicah Los Angelesa. Kit tako sploh ne ve, kdaj snemajo in kdaj ne, njegovo življenje se spreminja v pravo moro... A predstava se mora nadaljevati!.. Oba glavna igralca sta zagotovilo, da se boste med gledanjem, filma zabavali in nasmejali do solz. (dolžina filma 95 minut) PETEK, 17. marec, ob 19.30 uri italijanska uspešnica lanskega leta - drama ŽIVLJENJE JE LEPO KRATKA OZNAKA: Cuido - očarljivi moški z otroško nedolžnostjo in velikimi sanjami o svoji lastni knjigarni in njegov prijatelj pesnik Ferrucci, sta osrednja lika zgodbe. Zgodba se odvija v italijanskem mestu Arezzo, leta 1939. S predrznim neustavljivim humorjem in radostjo iščeta srečo in in romanco, pri tem pa ignorirata antisemistično in fašistično vzdušje, ki se razrašča okoli njiju. Guido se zaljubi v Doro, mlado in lepo učiteljico. Na njegovo nesrečo pa je ženska ki jo kliče "PRINCESA", že zaročena. Še slabše, zaročena je s fašističnim uradnikom, na katerega je Cuido že naletel, a se njuno srečanje ni ravno prijateljsko končalo. Vendar pa zaljubljenega Cuida to ne odvrne in sledi pravljična romanca, poroka, otrok, vojna, koncentracijsko taborišče, katerega Guido sinu predstavi kot igro, v kateri je glavna nagrada pravi tank... (dolžina filma: 100 minut) NEDEUA, 19. marec, samo ob 19.30 uri ameriška nora komedija-uspešnica AUSTIN POVVERS KRATKA OZNAKA: Piše se leto 1999. Austin Povvers preživlja medene tedne s svojo čudovito Robobabo (Vaneso Kensington, ki jo igra supermodel Elizabeth Hurlev), ko prejme "eksplozivno" presenečenje, ki ga ponovno vrne med samske ljudi. Da bi se stvar še poslabšala, se dr. Zlobičevi} iz samotnega vesolja vrne na Zemljo, kjer pripravlja nov zlobni načrt, da bi uničil svet. Naredi časovni stroj, s katerim odpotuje v leto 1969, kjer ukrade Austinov trdotič in ga s tem oropa njegove "življenjske moči". Na srečo je britanska obveščevalna služba tudi sama naredila edinstven časovni stroj -psihadelični Volksvvagnov hrošč. V tej največji pustolovščini doslej se mora tajni agent Austin Povvers vrniti nazaj v divja šestdeseta, poiskati svoj trdotič in prekrižati načrte Dr. Zlobičevija, da bi uničil svet. Na misiji reševanja sveta Austin Povvers spozna agentko CIA, Felacijo Nategavec, vročo vohunko in izvrstno motivacijo za obnovitev njegovega libida. (dolžina filma 95 minut) OPOMBA UPRAVE: Film je resnično uspešnica le v Ameriki, drugače pa je močno pod nivojem dobrega okusa. Resnično smo omahovali, če ga sploh uvrstimo v program. Ker pa smo združeni v skupnost šestih kino dvoran in so njihovi upravniki v programskem svetu, je prišlo do odločitve, da ga uvrstimo v program, s tem da ogleda filma ne dovolimo mlajšim od 15 let. NEDELJA, 26. marec, 2000 ob 15. in 19.30 uri ameriški akcijski triler ZBIRALEC KOSTI KRATKA OZNAKA Lincoln Rhyme (VVashing-ton) je newyorški detektiv, specialist za sodno medicino, eden vodilnih kriminalistov v državi. Je avtor več knjižnih uspešnic, ima izvrstno oko za podrobnosti in zna zelo dobro sklepati na podlagi borih informacij. Med možmi postave velja za legendo. Ko pa je med opravljanjem službene dolžnosti hudo ranjen, ostane prikovan na posteljo. Rok in nog ne more več uporabljati in tudi volje do življenja tako rekoč nima. Ognjevita, trdoživa policistka Amelia Donaghv (Jolie) je v zgodnjih dvajsetih letih, a se počuti veliko starejša. Tik pred premestitvijo na pisarniško delovno mesto naleti na prizorišče zločina, kjer odkrije ostudno iznakaženo truplo. S svojim bliskovitim, učinkovitim ravnanjem in pogumom nadrejene opozori nase. Rvhmovi detektivski kolegi ga pri raziskovanju tega strašnega zločina prosijo za pomoč, vendar jih on odpravi z mnenjem, da na njem ni nič nejasnega in da ne bo tratil časa zanj. Ko pa si v dosjeju ogleda dokaze in zlasti v njem priložene fotogafije, Rhvma zadeva začne zanimati. Kajti fotograf, ki je naredil posnetke, je tako kot on videl kompleksna sporočila, skrita v subtilnih podrobnostih prizorišča zločina... to je nekdo, ki obvlada jezik sodne medicine tako kot Rhy-me. Sorodna duša. Prvi dan nove službe Rhyme Amelio proti njeni volji določi, da mu bo pomagala pri primeru. Skupaj spoznata, da ta umor ni zgolj naključno dejanje, ampak delo nasilnega kriminalnega uma - serijskega morilca... ki je šele dobro začel. Čeprav se sprva zdita prav nenavaden par, mora Amelia postati Rhvmove oči, ušesa in noge, ko pregleduje grozljiva prizorišča zločinov in brska za dokazi v dirki s časom, v kateri skušata prehiteti brutalnega morilca, preden bo znova udaril. Morilca, ki se jima roga tako, da pušča prikrite namige, ki jih mora Rhyme razrešiti, Amelia pa izkopati v tako kratkem času, da bosta morda le rešila življenja žrtev. (dolžina filma 113 minut) ZAHVALA PCD Ponikve se zahvaljuje vsem vaščanom, podjetnikom, obrtnikom in donatorjem, ki so prispevali denar za nakup novega gasilskega avtomobila. Na pomoč! Oglasi ZAKAJ ROK ntk 2 Opekarska 45 JADĐ 1310 Ribnica AMtMTMT tel.:061 861-229 fax:061 861-417 ZAGORIČANI vabijo na ogle d ZAROKI ŠKIH MAČKA K 5. marca 2000, ob 12. uri in 93 minut V ZAGORICO Po vaški sodbi bodo babo zmleli, na koncu pa še prežagali. Brez strahu vabljeni v Zagorico! TIRS d.o.o. Kompolje 110 a POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL RENAULT SERVIS PRODAJA UGODNI KREDITI VULKANIZERSTVO NADOMESTNO VOZILO KAR0SERIJSKA POPRAVILA ■RENMJLTI POKLIČITE NAS NA TEL: 0617807-1Š1 ali 041787-361 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 -12.00 in 13.30 -18.00■ sobota: 8.00 -12.00 Bi ob koncu tedna radi kam šli, pa nimate varstva za vašega malčka? Pokličite! Tel.: 7807-134 (Nina) Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.