94. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. aprila. XVIII. leto, 1885.
thaja vsak dan »vef-er. izroči imdelju In praznike, tor velja po poŠti prejemati za a v s t ri j nk o-0g «■ rs k o dežele u vso leto lf> gld., M pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 {jld., za
jtden mesec 1 gld. 40 ki. _     Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 £ld. za četrt lota 3 gld. 80 k;,, za jeden DMMfl 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje Dl doni računa se po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za čotrt leta. — Zh tuje deželo toliko več, kolikor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jodenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, ni po 4 kr., če se trikrat alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se no vračajo.  Uredništvo in npravništvo je v Fraua KVImana hiši, ,Gleduliška stollm". Uprav n i št v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativno stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3 „   30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „  — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec........I   „ 40 ,,
Uprmmlštvo ,,SlOV, Nnroda*'.
Resni dnevi.
m.
Daleč od Železnic leži velika slovenska pokrajina. Dolenjska. Mirno, tiho hodi tu rovtar in meščan za svojim delom in dosti je še patriarhalizma v teh pokrajinah. Krepko, marljivo ljudstvo tu bije ssoj boj za obstanek. Zemlja njegova ni nikjer neplodna, po večjem plodna, brani pod svojim površjem rude, premog; velikanski gozdi krasijo čelo in na prsih te matere zemlje ovija se bogato vinska trta. Bilo bi na tem ozemlji nebeško lepo živeti, ko bi ne bila odtegnjena svetovnemu prometu, ko bi to ljudstvo, ki je v trdem terpljenji vzrastlo lože dobivalo dela, lože prodajalo, kupovalo in ne zgubljalo toliko časa na cesti.
Ta deželica prebila je teške boje. Čez njo Sel je prvi in slednji naval divjih Azijatov, nadnjo vil se je bič srednjeveškega fevdalizma, tem hujše, ker je bilo nebo tako visoko in car tako daleč. Ubogo, izcrpljeno prišlo jo dolenjsko ljudstvo v novejšo dobo in hipoma moralo bi to vsemu svetu
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Kene Lefebvre.  Poslovenil * * * Stat noinitiis umbra.)
Devetnajsto poglavje.
K o n g r e g a c i j on a 1 i š k a p r i d i g a. Daljo
Vi nedvomno verujete; vi verujete v sv. Evangelij. A to ni vam le podedovan predsodek, gola podoba (simbol), katerej se ne upate pogledati v obraz, iz strahu, da bi v samih sebi neverce gledali? Ali dajete odgovor od svoje vere? Ali odpravljate vso židovsko in neversko primes, ki nje čistost preminja? Ali je vaša vera pravilo vašemu dejanju? Ali se odpovedujete svetu in sebi samim? Ali govorite s prorokom in apostolom: Veroval sem, in zaradi tega sem tudi govoril? Če je tako, potem ljubite Krista, kot to sam hoče; vi ljubite resnico.
A če je vera za vas le gola šega (ceremonie); če v njej iščete le pribežališča proti glasu resnice, ki vas preganja; če vaša vera zamira na ustnih tir ne prehaja v dejanja; če se popolnem sreči in pokoju udajate, ter se zmote menj nego pohujševanja
neznano, od vsega sveta zaničevano ubogo ljudstvo delati za svoje življenje na celo drugačnih podlogah, konkurirati z drugimi, ki so stran velicih cest, pozneje stran glavnih železniških prog stopali na plan! —- Tako daleč je bilo odstranjeno od onih torišč, kjer je novi čas nova razmerja, nove načine dela stvarjal ter človeku že z materinim mlekom dajal drugo, novej dobi primerno nravi
Le tu ostalo je pri starem, ostati moralo sredi premenj enega druzega sveta. Z velikansko močjo, proti katerej se komaj v boljših položajih živeči Gorenjci, Notranjci ter Slovenci v Štajerskej bojujejo, pritiska po parnem stroji predrugačen način človeškega dela na Dolenjce. Tu stoji naš mož z onemoglimi rokami tej velikanskej sili nasproti. Bodi marljiv, liki mravlja, delaj, napenjaj moči, zastonj, nemaš nauka, ki bi ti uzmogočil, spretnejše delati, nemaš trga za svoje pridelke ! In vse, kar sem razen bornega jela konstituiraš, moraš kupiti in daleč tam ob železnej progi! Ničesar ne zmoreš razen platna Bele Krajine sam stvoriti tega; — tvoj čas, v kojem se je z jedno irhanico živelo dolga leta, je šel v zaton; v času leži, ti potrebuješ toliko, kakor oni, ki trikrat toliko, kakor ti pridobijo tam v srečnejših legah sveta, blizu torišča svetovnega prometa! Ti obožavaš, ubožavati moraš, ti si zadolžen mali posestnik v rokah bogataša. Ljube domačije se moraš Dolenjec naveličati in talentiran si, ven mej Nemce v Švico, v Ameriko nosiš potno svojo palico. Tam delaš, daleč na podlagi modernega dela in domu pošiljaš, kar ti preostaja. Malo, malo je to, nesrečni, iz zavičaja žene ter ljubih otrok izgnani trpin, ali kolikor je, lepo je to o tebi, mila ti osoda in mili angelj ti naj obriše potno čelo! Mej kultiviranim! Nemci, Angleži trguješ, delaš in si celo kaj pridobivljaš, — ali, koliko bi pridobil tam doma na lastnih ti tleh, ko bi na istih ti bili isti pogoji življenja, ko drugod!
S tabo mož hodeč v daljno tujino za kruhom in s tabo Ijud, ki doma ostajaš, po gozdih tujih graščakov pri malem kosilu, na polji tvojem v žar-neiti solncu žejno lačno trpeč, se ne sme frivolno ravnati! Nisi Dolenjska sama kriva tvoje reve; zavrženo si dete sveta. Revna si, ali možato trpiš odločena od žil blagostanja, boljšega človeku vred-
nejšega življenja, — s tabo naj si nikdo šale ne dovoljuje tam, kjer gre za tvoj obstanek, za boljšo bodočnost tvojo!
Važen ud našega organizma je Dolenjska, tako važna, da mora v kratkem vse drugo slovenstvo spreviditi, da se mora ista hitro ko mogoče in z vsemi kriplji dovesti v ono razmerje življenja, v kojem drugo slovenstvo že 20--30 let živi. Premajhni ste drugi, brez Dolenjske, krepke Dolenjske, Vas še za zajutrek ni dosti gladnim Lahom ter Nemcem. Mi smo široki most do onih dežel, iz kojih le mora priti Vašemu boju pomoč; z nami lačnimi, revnimi pa ne odpodite psa od tople peči! — Napravite nas krepke, gmotno krepke, duševno krep-kejše in videli boste, kako bode zdaj v tujini hodeči potovajoči dolenjski mali trgovec pobijal konkurenco tujine v domačej deželi! Za Vaše grlo gre, prijatelji, ako vsi, vsi brez izjemo ne zastavite sil za prostrano, a ubogo dolenjsko stran. Tujina je lačna Vašega gorenjskega raja, tujino skomina po Vaših vinskih liolmih tam ob Dravi, Muri, Savi, tujina žejna jezik steguje po modrem obnebji tam doli, kjer ribari naš ljudi In kdor plavati no zna, bodi ponemčen ali, Sloven, utone v morji naselbin tujine! Preveč in jako inteligentnih ljudij je tam zvunaj. Sloven sčasom ne bo dobil mesta, in skrbelo se bo za to, da Vaši otroci v šolah zaostajajo. Vaši otroci bodo težaki, vincarji, uborni brodar j i, tožeči v razdrapanej tujščini nebu bol iz doma, lastnega doma izgnanih trpinov! — Za grošek, za kos kruha gre! Ni hoj za neplodne ideje, boj za obstanek, obstanek našega naroda, praktična stvar je, siti hočemo biti! Dokler naš jozik še ni pregnan, dokler še celo nesmo sužnji tujine, do tistihmal še imajo naši otroci mesta, dotle še moremo domačini dobiti boljša mesta, dotle je tu jej konkurenci še dosti življenja uit pristrižena, — ako smo šli kot narod v zaton; z Bogom tudi ti, planinski raj! — Napravite nas Dolenjce sodeležnika modernega dela in široki most smo doli na slov. jug: doli in gori trgujemo in promet se etablira, kojega ne bodo vodila tujina. Važen faktor smo Dolenjci vsemu slovenstvu, važen faktor državi dozdaj bili, ali revni kakor zdaj, potovajoči s kramo na širokih plečih po tujini, v bodoče ne bomo; pasivni v vseh ozirih
(skandala) strašite; če vi v svojej strašljivi previdnosti prepuščate Bogu samemu zagovarjati svojo besedo; če vaša milosrčnost le olajšuje telesne reve in nadloge ter nikdar ne pobija nevednosti in za-nikernosti; če vi ne čutite, da vam je prva dolžnost, reševati neumrjoče duše sužništva gre ha; če nemate one pobožne norosti, ki modrosti vsega stoletja modruje ter jo z nogami tepta; nazadnje če vi sami ne delate del, katera je Kristus tu na zemlji delal, potem, bratje, ne varajte se, potem ste morebiti spretni, previdni, modri, občutni; a vi niste kristi- ! Jani, vi ne ljubite resnice.
Jaz dvoumim, porečete; ko bi veroval, ljubil bi Krista. Jaz pa vam pravim: Ljubite ga kot živečo resnico, ki k Bogu vodi.  Ti obredi vam se j ne dopadajo, opustite jih; ti člani verski (dogmes) vas strašijo, odstranite jih; morebiti so ti le člo- [ veška iznajdba, morebiti pa jih bodete pozneje raz-umeli. Kristus ni ustanovil ne obredov, niti verskih j članov.   Kazinotajte svojo vero in kot je najbolj j verni in najbolj drzni apostelj rekel: Ne ugasnite j duha . . . skusite vse in obdržite dobro. V novi za-vezi so izreki, ki vas motijo; pustite jih v strani. ! Kaj to do, da se evangelisti mej seboj ne skladajo, če se le sv. evangelij zmeraj s seboj samim ujema,
če v besedah Kristovih vedno gori platnen večne resnice ?
Ali je Kristus vam predmet pohujšanja? Ali še neste razumeli, da je resnica morala postati meso, da živi in da jo moremo ljubiti? No, glejte! Kristus sam ima usmiljenje z vašo slabostjo ter vam daje popolno svobodo: Kdorkoli govori besedo zoper človeškega sina, temu naj bode od p u š č e n o, k d o r p ti p r e k 1 i n j a sv e-tega duha (ali z drugim imenom, duha resnice), temu ne bode odpuščeno. Iščite resnico zaradi nje same, kot vi pravite, a iščite jo z vernim srcem; resnica vas bode vender, Se prav po dolgem ovinku vodila h Kristu.
Resnico, pravite, iščemo mi, a ne najdemo je. No, bratje, vi je ne iščete. Napuh vašega duha in strasti vašega mesa vas zavirajo: znanostmi resnica vam morebiti ubeži, a nravstvena resnica, verska resnica, vi veste, kje biva.
Tam je, pri vašem ognjišči, mutasta, s tančico zagrnena, kot Alcesia po nje begu iz kraljestva mrtvih, tam vas pričakuje.
Vrnivfii BO domov, siti življenja in sebe samih, dobro veste, da tam stoji ter vas pod svojo tančico Opazuje; in ta pogled vas sodi. Ko po noči v temni
boste vsi in država polagamo več za nas plačevati morali, kakor pa izžemate iz suhih nas limon.
S-c.
0 naših obrtnih razmerah.
(Govor gusp. M. Kuncu v uličnem zboru obrtnega druStva kranjskega.; (Kouec. i
Mogoče, da bodo obrtniki kdaj to spoznali, a obrtnemu društvu ni mogoče čakati na to, da se misli mej vsemi ijednačijo. Že davno imamo mej svojim stanom znatno število mož, kojim jo čast in prospeh obrtnije na srci. Te može treba /brati in po vzgledu druzih obrtnih društev, ne pečaje se za malenkostni prepir po zadrugah, delovati v smislu društvenih pravil za duševni napredek in gmotni blagor svojega stanu. Resnica je sicer, da se pri nas za jednake namene dobi le redkokdaj podpora. Gleda se na vse drugo preje, nego na prospeh obrtnije. Zategadelj pa tudi tolikanj napredujemo! Koliku so žrtovale in še žrtvujejo dru a! dežele za razvoj obrtnih društev, pri nas so pa nikdo ne zmeni za to najpotrebneje društvo. Posebno pa se odlikuje kianj ka hranilnica, ki ima dovolj novcev, tla podpira najneznatneji pojav njenega mišljenja, proti našemu obrtnemu društvu, kateremu navzlic 3 letnega obstanka ni dovolila niti krajcarja podpore. Tač imamo čudne razmere mej nami. S strankarskega stališča obsoja se vse in to celo naše obrtno društvo, katero vsled svojega poklica nema namena in .-e tudi še nikdar ni ulikovalo v strankarski boj. V to pa kaže, da se pri nas ne smemo iia nikogar naslanjati: kar gre, priborit) si moramo iz lastne muci. čim težavueji pa je to, tem čashieje bode za nas, 6e navzlic vsem zaprekam pripravimo obrtno društvo do iste veljave, katero že po svojem imenu zasluži.
I list vena razlika mej napori obrtnih društev in pa mej nameravanimi obrtniškimi reformami ne Sme nas motiti. Kakor ue udobnijemu donečili fraz, da bi jedino le neskončno i/obraženje pripomoglo slehernemu rokodelcu do bogastva, i to tako zametu-jemo starodavno omejitev produkcije. Srednja pot bode tudi pri tem najboljša! (V bi strugu liberalna (l) načela obrtnemu stanu res hasnila, moral bi vBpeh več nego 20 letnega gospodarstva liberalnih načel pri obrtnem si,mu biti drugačen, kakor je'e laj. A navzlic vsemu hvalisanju prišel je tako na kant, da si skoraj ne mora več pomoči. Onim posamičnim, ki .-o. recimo z višjim kapitalom, ali pa vsled večje nadarjenosti si opomogli, stavimo pred oči ono brezštevilno množico revnih rokodelcev, kojim ni pomagati tem potoni, če se ustanovi v sleherni vasi obrtniška šola.
Izobraževanje je vedno potrebno, a poleg tega skrbeti je merodajnim faktorjem, da se zatre oni izrodek moderne kupčije, ki ovira najiutcligentnej-Šega obrtnika pri vsakdanjem življenji ne le V njegovo škodo, marveč tudi v škodo osleparjenega občinstva.
V tej zadevi pa je ostalo vso le na papirji. Lepe besede so že davno pozabljene; obljube, storjene v kritičnem položaji, že davno ad aeta, dokler
se ne zgodi zopet nov čin, ki bode grozno bedo delavskih stanov pred svetom vnovič razkril.
Ljudstvo izgubilo je zaupanje v liberalne načela, (ter je sprevidelo, daje le majhno število srečnih porabilo jih zase; ne bode pa trajalo dolgo, da veljavo zgubijo tudi konservativni principi če bo-demo mesto dejanj našli 1 e besede in obljube!
Obrtnikom, |bodi si katere koli narodnosti, ni bilo na tem, da bi jahali gotova načela; iskali so pomoči tam, kjer so se je nadejali.
Če se bodo varali v svojem zaupanji, ne bode to njih krivda, kajti brez razlike narodnosti podpirali so vlado, ki je svojo glavno nalogo imenovala; skrb za gmotni napredek delajuČih državljanov. Kljubu temu pa jo obremenjen je obrtnikov od leta do leta večje: kaznilnice seglede proizvodstva če- j dalje bolj razvijajo.   Navzlic nizkemu odstotnemu Stanju , dočim država sama sprejemIjo denar po 3 °,'0 v hranilnice, je pošteni mali obrtnik srečen, j če najde zavod, kjer dobi posojilo po 7 do 8 °/0. j Država bi v tej zadevi lahko mnogo storila za malo obrt; in ni dvoma, da bi se vsaj nekaj bilo j zgodilo, ko bi obrtniki, uvaž.tjoe dejanske razmere, : koucentrovali svoja zabtevanja na to najnujnejše po- | trebe, mesto da so vsled malenkostnih terjatev dvomljive vrednosti, kakoršne so sklepali na sled- | njem obrtniškem shodu, izpred oči izgubili glavno st v a r.
Vse to zdelo se mi je potrebno omeniti zate-gadelj, da se sprevidi, kako težavno je napredovati i društvu, ki se naslanja na gibanj« o I danes do jutri. Obrtno društvo pripraviti si bode tedaj moralo, ; če hoče obstali, delokrog nezavisen od začasnega gibanja., in tak delokrog bode našlo v pospeševanji neobraženosti in v podpori utemeljenih zahtev obrtnega stanu s posebnim oziroin na našo domovino in njene potrebe. Sami zase dosegli bodemo več, nego morejo doseči Dunajski vodje, kojim doželnni služijo le v stafažo lastnih interesov, iu ki so navzlic višji naobraženosti in obrtnim šoiam na Dunaji zavozili lepo pričeto obrtniško gibanja na take pote, po katerih jih mi kljubu naši neolikanosti ne moremo spromljevati
Poiitic \\ razgled.
N traiije dežele,
V L j u bi j an i '27. aprila.
Jedva je državni zbor zaključen, že so po vseh kronovinah razpisane volitvo. V Istri iu na < Jonskem volijo kmetske občine 2!). maja, mesta in trgi 2. junija, trgovske zbornice ti. in veleposestniki 8. junija. V Trstu voli prvi volilni razred 2!). maja, drugi 1., tretji 7. in trgovska zbornica 10. junija. Na Spodnjem Avstrijskem so volitve 27. maja, 1., 8. in 5. junija; na Zgornjem Avstrijskem 28. maja, L, 3. in (>. junija; v Bukovini 21). maja, 1., 3. in 5. junija; na Češkem 1., o., 5. in (i. junija; v Šle-ziji :>., 5., c. in 8. junija; na Stirskem 2., Fj., 8. in u. junija; na Tirolskem 28. in 30. maja, 1. in 3. junija. Na Moravskom je posebno živahna agitacija v mestih. Cehi upajo v mestih pridobiti dva mandata. Za L.bersko volilno skupino veleposestnikov na Češkem se je mej liberalci in konservativci sklenil kompromis. Volili bodo 2 liberalca in jednoga, konservativca. Vsled novega volilnega reda bode Čehov in konservativcev v veleposestvu izvo-
ljenih 17, liberalcev pa samo 6. Dosedaj so pa na Češkem v veleposestvu bili večinoma izvoljeni liberalci. Pri zadnjih tlržavnozborskih volitvah je pa Vlled kompromisa bilo voljenih 10 Čehov ih 13 liberalcev. Novi volilni zakon pa za sedanje razmere VeTTttrtr ne koristi toliko Čehom, kakor bi kdo sodil. Na-domestilne volitve so nas bile poučile, da so po spremenjenih razmerah Čehi imeli večino v češkem \t leposestvu. Ko bi se ta^ zakon ne bil sklenil, bi najbrž v veleposestvu na Češkem bili voljeni sami konservativci. Z novim zakonom je le zagotovljeno, da liberalci ne morejo z vsemi kandidati zmagati, ko bi tudi imeli vlado na svojej strani. Čas za agitacijo je letos jako kratek. Vlada je baje zato tako kratek čas odločila, da opozicija nema časa za agitacijo in za presojevanje delovanja zadnjega državnega zbora, s katerim ni nikdo prav zadovoljen. OHcijozni listi so za te volitve iznašli novo politično resnico. Uradniki se namreč ne smejo mešati v volilno agitacijo, voliti pa morajo vladnega kandidata. To se po naših mislih nikakor no strinja z volilno svobodo, da bi se komu zapovedovalo, koga naj voli. Zategadelj moramo biti baš na Kranjskem oprezni, ker čujemo, da se misli urivati tak vladni kandidat v nekem volilnem okraji, to tem bolj, ker uo-tičnega moža z dobro vestjo več narodnjakom prištevati ne moremo. — Nedavno smo povedali, da je bilo več Dunajskih listov kontiskovaiuh, ker so objavili poročilo levičarjev o delovanji minulega državnega zbora. Teh konfiskacij pa deželno souišoe 11 i potrdilo. Vsled tega so je državno pravdnišlvo pritožilo na najvišje deželno sodišče. Novi državni zbor se snide v sredi septembra v kratko zasedanje. Rešil bode tedaj adresno debato, volil delegate in dovolil provizorični budget.
(■aiislti dež lni zbor se snide neki sredi junija. To poletno zasedanje bode trajalo baje štiri ledne — Drugi deželni zbori bodo pa baje zborovali v oktobru.
Viiaiu^ <lB"/avc.
V Peterburgu izhajajoč poljski list „Kraj" nagovarja Poljake, zlasti ruske, da bi se bolj slovstveno združili in sprijaznili z Rusi iu drugimi Slovani. Nagovarja jih, da bi se pridružili euiogra-fičnej ekspediciji katero hoče Rusija odposlali na Balkan. Drug] poljski listi pa s tem svetom nese nič kaj zadovoljni.
Še \ edno se ne ve, ali se bode u Iransko vprašanje redilo mirnim potoni, ali pa pride do vojne. Poslednje je skoraj verjetnejše. To vsaj kažejo velike vojne pripravo v Angliji in Rusiji. Tako se v Kronstadtu dela noč in dan, da se oboroži vojno brodovje. Nad 1000 torped je že pripravljenih, da se zavaruje obrežje. Kakih 100 torpedovk se bode oborožilo. Razdelile se bodo v dva oddelka, jednemu bode zapovedoval kontre-udmiral Novikov, drugemu pa vice-admiral Kornilov. Pripravljajo se pa tudi pridno kaperske ladijo. Večina ruskih listov zahteva, da Rusi posedejo Ilerat. Razni pomisleki, katere so imeli proti vojni, se vedno bolj umikajo. Prav hitro se pa vojna še ne bo začela, vsaj iz tena se sme to sklepati, da angleške, kraljica nič ne hiti vrniti se s kontinenta na Angleško. Tako bi pa morali potovati k njej vodje obeh zbornic, da podpiše objavo vojne, ako se prej no povrne. Po angleškej ustavi se vojna ne more začeti brez privoljenja obeh zbornic in kraljice. — Govori se pa tudi sedaj že resno o posredovanji. Samo to se ne ve, katera vlast naj bi posredovala. To «e more zaupati samo kakej velevlasti, katera pa mora biti jednako priljubljena Angliji in Rusiji. Take velevlasti pa ni. Avstrija iu Nemčija sta zaveznici Rusije, Italija je preveč naklonjena Angliji, Francija si je pa s poslednjim konfliktom z egiptovsko vlado nakopala nezaupanje Anglije.
samoti mislite na podjetja iu morebiti na hudobije sledečega dne, tam tik vas stoji, zmeraj tam. Nje oko vas sledi v temote, nje molk vas oledeni. Vi zaničujete ljudi, vi se norčujete z zakoni, a tresete se pred to pošastjo, katere ne morete ne podkupiti, niti umoriti.
Ta straža neprestano čuva krog vašo duše in nikdar jej ne bodete ubežali. Prišla budu ura, ko se vam bode roka smrti na čelo položila, ko bodete vse, kar vam je ljubo iu drago: denar, čast, ženo, otroke le v nekaki megli gledali. A sredi obupanja in solzit stala bode zmeraj tik vas ta s tančico za-grnena postava, pripravljena vas sprejeti, ter vas tja v nevidni svet peljati. Kriv ali nedolžen, nikdar jej ne bodete ubežali; ta bode vam muka ali pa nada.
Slušajte jo tu na zemlji; slušajte jo sredi svojih zmot in svoje negotovosti: slušajte jo kljubu svojej nevernosti. Držite se resnice, ta vas bode otela. Da, ko bodete življenje zapustili, odstranila bode ta postava tančico in Kristus, viden v popolnem svitu in blišči božjega smehljanja, vam poreče: „Sin moj, izpoznaj me, jaz sem resnica".
O zadnjih besedah tega govora zapustil sem zbrano množico, ter sem tekel v bližnjo sobano. Tu sem v naročje stisnil Trutha, Vsega zatoplje-
nega in na pol omedlelega. Prijel sem ga za roko, potipal žilo, ki je kar gorela.
Nesrečnež, rekel sem mu, vi se umorite!
Dragi prijatelj, mrmral je, položivši glavo na mojo ramo, storimo svojo dolžnost; vse drugo je nečimernost.
Dvajseto poglavje.
Duh o v niški zaj utrek.
Domov sem peljal Trutha skozi množico, ki je novemu apostolu čestitala. Počitka je silno tre-boval; ukazal sem mu, naj se za nekaj trenutkov vleže na posteljo. Na nesrečo moral je ostati po konci, ter s svojim životom trpeti. Gospa Truthova bila je prijateljem svojega inoža pripravila bogat lunebeon ter je bila toli ljubeznjiva, da je tudi mene povabila.
Poleg ste bili tudi Jenny in Suzana, radosti navdušeni od pridige, ki ste ju bile slišali in najbrže ne razumeli. Prav neverjetno je, koliko moč ima beseda na ženske. Več nego jedenkrat sem se, sede sam v dvakrat zapakneni sobi, prav tiho vprašal, ali ženska po svojih naravnih lastnostih ne presega možkega. Ženska je dosta manj silnih strastij, ter se dosta lažje in hitreje odgaja. Ko je Adam v svojej nedolžnosti zaspal, bila je Eva že
radovedna. Če smo mi od takrat podedovali blago-srčnost svojega pradeda, zdi se mi, da se tudi hčere Evine od svoje prababe neso nič spridile in zmenile. Z Molieroin mislim, da je jako previdno, da se ta poredni in nemirni spol preveč ne izučuje. Če ohranimo ženske v neki pošteni nevednosti, podelimo jim vse napake, pa tudi vse slabosti suž-nika; naše gospodstvo je zavaroveno. A če te goreče in priproste duše vzvišujemo, če jim ljubezen do resnice užigamo, kdo ve, če ne bi kmalu o neumnosti in surovosti njih gospodov Zar ude vale? Ohranimo vednost in znanost za sebe same; le ta nas pobožuje:
Notre oinpiro ost detruit si riiommo oat reconnu. Vsedli smo se k mizi; priznam, da mi je to prav ugajalo. V verski gorečnosti sem bil izpozabil zajutrkovati in v meni je žival jela trpeti. Hišna gospodinja me je močno počastila ter me na svojo levico posadila in mi k čaju dala še tri odrezane kose pleča iz Cincinnata, da sem jih komaj dostojno pogoltal. Suzana me je kaj debelo pogledovala ter mi s tem mojo požrešnost očitala. Na tem sem tudi izpoznal svojo gospico hčer.
V Zjedinjenih državah in v Franciji so otroci, ki v vsaki dobri hiši očetu lepe Šege pridigujejo.
(Dalje prib.)
Rusija ne želi, da bi Turčija ž njo sklenila zvezo, kajti s tem bi se poslednja zamotala v vojno, kar bi sprožilo vse Vzhodno vprašanje. Rusi hočejo samo, da je Turčija nevtralna, to je, da zapre angleškim ladijani uhod v Črno morje. To bode Turčija neki tudi storila, ker jej druge vlasti to svetujejo. Popravlja že utrdbe ob Dardanelah in Bosporu. Toda te poprave vrše se kaj počasi, zato je mogoče, da Angleži s svojim brodovjem Turke prebite.
Vodja opozicije na (»rškcin, Delvannis, prevzel je sestavo novega ministerstva.
Mej francosko in egiptovsko navstal je jako oster konflikt. Nedavno jo v Kajni izhajajoč francoski list „Bosphore Egiptien" objavil neko Mahdijevo proklamacijo. To se ve da egiptovskej vladi ni bilo po volji in objavila je francoskemu generalnemu konzulatu, da bodo zatvorila tiskarno, kjer se ta list tiska Tu so jej pa povedali, da nema pravice ustavljati podjetja, ki je lastnina francoskega državljana. Za to se pa egiptovski držav-irki neso zmenili, ampak poslali so takoj precej močen oddelek policije v tiskarno dotičnega lista. Tja prišedši, najdejo pred tiskarno dva uradnika francoskega generalnega konzulata in štiri kavasc, ki so branili policiji uhod v tiskarno. Vrata tiskarne so bila pa zaprta. Policija je pa Uradnika iu ka-vase s sile porinila na stran in uloinila vrata v tiskamo, kjer je vse zapečatila. Francoski generalni konzul se je zaradi tega pritožil pri egiptovskej vladi in zahteval zadoščenja. Nubar pašo se jo pa izgovarjal, da mora poprej vprašati Turčijo, ki ima vrhovno oblast v Egiptu. S tem je pa le hotel vso stvar zavleči. Francoska vlada pa ni imela toliko potrpežljivosti, da bi čakala na kaka pogajanja s Turčijo, saj se jej je sedaj lepa priložnost ponudila obnoviti svoj upliv v Egiptu. Zahtevala je zadoščenja v dveh dneh. Nubar paša je pa ta obrok zamudil. Zanašal se je, da bodo zanj Angleži so potegnili. V tem mnenji ga je potrdila peka izjava Glada tona v parlamentu, da je v tej stvari Anglija soodgovorna. Frevcinet je na to kar zaukazal generalnemu konzulu pretrgati diplomatsko zvezo z egiptovsko vlado. Dosedaj še ni nobenega poročila, da bi francoski zastopnik bil osta il Kajiro, a jo bode kmalu, ako Egipet ne tuljenja. Najbrž bodo egiptovskega vlada odjenjala, ker ve, da so na Anglijo ne moro dosti zanašati, ko ima ta drugod dosti dela iu se ne bode mogla brigati za Egipet, Najbolj bode pa sililo Egipet k prijenljivosti to, da drugače Francija ne potrdi finančne konvencijo, katera so je sklenila, da se zboljša denarno stanje Egipta. Najbrž bode Nubar paša odstopil in njegov naslednik se pa bode pobota) s Francozi.
Dopisi.
\v, Sniikl|H'tcrEHii'£i& 10. (22.) aprila. [Izviren dopis.] Zadnjo soboto praznovali so po vsej • Rusiji tisočiletje smrti sv. Metodtja. Gotovo sto prejeli brzojavna poročila o praznovanji in ruski listi Vam bodo v rokah prej, ko mojo pismo. Zato Vam podaj eni Jaz le nekaj črtic o slavnosti v Mdrugi stolici" ruski. V predpraznični dnn (5. aprila) ob I. popoludne imelo je javni slavnostni zbor 2. odde-lenje Naučne Akademije pod prodsedateljstvom 1. K. Grola-a, kateri je pozdravil navzočuo in rekel, da je Akademija izbrala ta dan, ker ni hotela nikogar motiti v udeležbi na cerkvenem prazniku v sledeči dan. Potem prečital je akademik prof. Jagič razpravo o značenji kir. metod, vprašanja v slavjauski nauki. V pojasnenje dal je kratek očrk razvitja slavistike; najdolže je govoril o „patrijarhu11 Dobrov-skem, o Kopitarji in Vostokovu. Končal pa jo g. prof. z navdušeno apostrofo: naj nas praznik vzpodbuja k pridnemu nadaljevanju velikega dela, da bodemo dostojni učenci svojih velikih učiteljev.
V dan cerkvenega praznika (0. aprila) bile so slavnostne besede v raznih učiliščih, a največ zanimanja prebivalstva skopilo se je na procesiji (krostnem hodu), katera je šla ob 9. uri zjutraj iz Kazanskega Sobora v Izaakevski in katere se je udeležila množica duhovščine z ogromnim številom naroda. Za duhovščino nesla sta dva člana slavjan-skega obščestva (oficirja generalnega štaba v paradni obleki) horugoj (zastavo s podobami) tega društva, za katero so šli drugi člani; potem je sledilo nekaj stotin gimnazijcev, deputacije obrtniških „če-hov", šest Žandarmov z oficirji (na konjih), za katerimi je šlo naroda, kolikor je bilo prostora po Nevski in po Admiralitejski Ploščadi. Mej grupami duhovnikov nesli so mnogo „obrazovu (iz raznih cerkev) in zastav; pevski zbori bili so tudi tako razdeljeni. Neka posebnost pri službi Božji v Izaako-vem Soboru bila je hirotonizacija novega črnogor-ekepa arhimandrita Mitrofana Bana, kateri je čital vero in prisego srbski. V Soboru zbrala se je množica vojnega in civilnega občinstva, mej njimi več članov carskega doma. Poleg prekrasnega zbora Izaakovskega pel je tukaj v ta dan še pridvorni
pevski zbor; takega petja še na tem mestu neso Slišali. (Konec pnli.)
Iz Dolenje va»i pri Ribnici, 25. aprila. [Izv. dop.] Poročati mi je danes krvavečega srca veliko nesrečo, ki je nas pretečeni četrtek, to je 23. t. m. popoludne zadela. Bilo je okolu poluštirih popoludne imenovanega dne; ljudje so bili večinoma na polji, kjer so marljivo orali, vlačili in sejali; precej gorko pomladansko lepo vreme ohlajeval je silen veter, kar nas prestraši plat zvona iz naše farne cerkve in takoj potem iz podružnic. Hitro smo iz raznih krajev skupaj ureli, prišli so nam naši sosedje iz bližnjih vasij pomagat, kmalu so nam prihiteli tudi Ribničanje z dvema velikima bri zgalnicama na pomoč in tako smo s skupno močjo trudili se, da ukrotimo razgrajajoč element. Toda ogenj, v tako znanih „ulicahw navstavši, kjer so večinoma vse hiše lesene, jednako pa tudi vsa gospodarska poslopja, imel je preveč netila, preveč lesa, vse popolnoma suho, na razpolaganje; vrh tega je veter tako močno pihal, da je bilo vse delovanje, vsa pomoč in požrtvovalnost — zaman. Radi prevelike vročine niti bllzU ni bilo mogoče biti in mnogo ponesrečenih pogoi'deev, ki so do zadnjega skušali to in ono rešiti, je hudo opečenih. Tako je požar, komaj uro trajajoč:, velike žrtve zahteval: okolu 4 0 gospodarskih poslopij: skodnjev, hlevov, šup, kozolcev in štiri hiše bile so v tem kratkem času uničene. Tudi dvoje življenje bilo je v nevarnosti Dva otroka so žo v največji sili iz goreče hiše rešili. .lednemu posestniku je nad 800 gld. gotovine Zgorelo. Tako silno in hitro je ogenj razsajal, toliko gradiva je imel. da ljudje niti poljskih pridelkov, obleke, poljskega orodja, hišnega orodja neso mogli rešiti, ampak so komaj sebe in svoje hudi smrti odtegnili. Sreča je bila, da je vetor, na nasprotno stran vasi pihal, da je vsaj večji del vasi ohranil se.
Toda beda pogorelcev jo silna. Že v četrtič je ta del vasi večinoma pogorel v dobi jednega človeškega življenja. Poprej imovit posestnik tarnal je s še le štirideset let som star, vendar sem že v tretjič pogorel in vselej sem skoraj ob vse premično premoženje prišel; kolikor se trudim in štedim, vse je zaman. Komaj petnajst let sem je od tega, kar je drugi in šo večji dol vasi pogorel bil in sedaj nas zadene zopet ta nesreča.
Iz okolice dospeli so nam na pomoč, tako iz Stare Cerkve in iz Kočevja; toda zaman Kar je stalo na onej progi, kamor je veter pihal, bilo je izgubljeno, naj bi bilo še toliko pomoči. Preveč suho, preveč skupaj in preveč lesa jo bilo tu nakopičenega, da bi človeška moč zamogla česa ubraniti.
Kakor se je že no stotinekrat pripetilo, so otroci uzrok in proiizročitelji tolike nesreče za nas. O prostem dnevu, v četrtek, brez nadzorstva, zakurili so blizu uecega skednja ogenj in močen pih vetra užgal je blizu ležeče poslopja in ogenj je kar od strehe na streho poskakoval iu sad velikoletne pridnosti naših občanov uničeval.
Zavarovani so sicer pogorelci večinoma vsi pri raznih zavarovalnicah, toda le za majhne svote in še teh baje nekateri ne bodo dobili, ker so, kar se od nekojih govori, plačilo zamudili.
Škoda je za našo vas ogromna iu znaša nad 20.000 gld.; kar je tem hujše in bolj milovanja in usmiljenja vredno, ker so že tolikokrat ponesrečeni bili in ker jim je vse pogorelo in sedaj ob času setve niti semena ne bodo ničesar imeli.
Hitra pomoč je potrebna in vsak, kdor bodo nesrečnežem kak mil dar. bodisi v denarji ali v blagu podaril, storil bode dobroto. Zato so naprošeni domoljubi, naj blagovole milodare nabirati in jih pošiljati našemu županstvu. . . 1.
Domače stvari.
— (Kranjska trgovinska in obrtniška zbornica) novo izvoljena imela je zadnjo soboto prvo sejo in izvolila si predsednikom gospoda Josipa Kušarja, predsednika namestnikom gospoda J. N. Ho raka.
— (Dnevni red mestnega odbora javni seji,) katera bode v torek 28. dan aprila 1885. 1. ob 0. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila; prvosestva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izvršenih letošnjih dopolnilnih volitvah v mestni odbor. II. »Šolskega odseka poročilo: a) o prošnji šolskega sluge Štepana Benčine za pri-poznanje nagrade zaradi posla pri obrtni šoli; b) o prošnji šolskega sluge Frana Bolota za povišanje plače.   Overovljeni zapisniki o poslednjih sejah so
! gospodom mestnim odbornikom  na razpolaganje v magistratnem ekspeditu.
— (Iz Maribora) se nam poroča: Odbor ..Slovenskega društva" sklenil je včeraj vprašati bivše državno poslance, gg. Goedel-na, Raiča in dra. Vošnjaka, bi li hoteli prevzeti kandidaturo v svojih dosedanjih okrajih.
— (Smoletova zapuščina) za deželni muzej „Rudolfinum" znaša po sodnijski cenitvi 95.300 gld.
— (Nastop službe.) Zadnjo soboto dopo-ludne ob 11. uri prisegel je novoimenovani mestnega magistrata policijski komisar g. Ivan Kavčnik. Koj po prisegi predstavljeni so mu bili po gospodu županu G r a s s e 11 i j i uradniki policijskega oddelka, mestni stražni nadzornik g. Bertolo in redarji v mestni dvorani. Gospod župan je v svojem govoru redarstvenomu oddelku razkladal veliko dolžnosti in jih spodbujal k vztrajnosti in natančnemu opravilu službe.
— (Srbski rodoljub dr. Miletić), o katerem se je mislilo, da ne bode več okreval, je baje popolnem ozdravel iu v kratkem prevzame uredništvo „Zastavo". Nas jako veseli, da bodo temu možu zopet mogoče delati v prid svojih rojakov.
— (Cerkev na Rožniku,) razpostavljena vsem vremenskih nezgodam in zamazana po raznih malo umestnih napisih, bila je popravila že jako potrebna. A kor nema ta cerkev nobenega premoženja, bila je to težavna naloga. Tem veča je torej zasluga gosp. župnika Kalista Medica, da je pri svojih faranih nabral toliko prostovoljnih doneskov, da so je cerkvica znotraj že vsa prav okusno obnovila in olepšala in da v kratkem tudi zvunaj dobi brdko lice. Poprava izročena je stavbenemu mojstru g. Faleschiniju (ki je, mimogrede* povedano, doktor matematike), slikarija pa g. Borov skemu. Včeraj bilo je prvo letošnjo cerkveno opravilo, katero je privabilo izredno veliko obiskovalcev, ki so vsi bili polhi priznanja, da se je cerkev toli lično obnovila. Namestu dosedanjega znamenja pod Rožnikom postavila se bode po Faleschinijevem načrtu kapelica podobna kapelici Lurške matere božje na Francoskem ter v njo napeljal studenec, ki ima baje za oči zdravilno pomoč.
— („Ljudske knjižnice") izšel je 8. snopič. Vsebina: Nadaljevanje in konec povesti: „Za očin dom" in začetek povesti: „Mati in sin". Češki
: spisal kanonik Vacslav Stulc, preložil Lcop. Gorenjec ; Podgoričau.
— (Na gimnazijah na Koroškem) bilo je: v Celovci 850, v Beljaku 105, v Št. Pavlu 85 učencev. Celovška realka imela je 134 učencev. Na gimnazijah bilo je komaj 15°/o Slovencev, na realki pa komaj 4 %
— (S stroja p al) je danes zjutraj v ta-bnčni tovarni delavec Indof in se teško poškodoval, tako, da so ga v nezavesti prenesli v bolnico.
— (Prijela) je včeraj policija slikarja A. K. in ga izročila sodniji, ker je v Blaznikovi tiskarni pod streho mnogo papirja pokra! in po raznih pro-dajalnicah prodal.
— (Pretepel) je danes zjutraj na mitnici na Marije Terezije cesti razposajen rijakar služnika mestnega užitninskega zakupa Latnperta. Ko je Lampert zahteval voznino, jo fijaker sprva ni hotel plačati, pozneje pa vrgel denar na cesto. Ker Lamport ni hotel denarja na cesti pobirati, tepel gaje rijakar z bičem po glavi in po rokah.
— (Redkost.) V vasi Medjugorje v Ljubu-škem okraji vrgla je ovca popolnem zdravo jagnje, ki ima pa to posebnost, da je popolnem golo, kakor človeška dlan.
— (Iz Roj a na) poroča se, tla so ondukaj v nekem kamnolomu pri Piščancih kamenje streljali. Ko je bil čas naznaniti, da se bode sprožilo, pa ni nihče naznanil in tako je nekemu Josipu Ferlugi priletel kamen na glavo, ter ga tako močno ranil, da so ga nezavestnega prenesli v bolnico.
— (Duhovniške spremembe.) V Lavan-tinski škofiji: Gosp. Fr. Nachtigall imenovan je župnik pri sv. Ožbaltu; g. J. Goved ič provizor v Šoštanji, g. V. Cepin, kaplan v Soštanji, g. Ivan V o lf v Gornjemgradu. V Krški škofiji: Umrl je g. Teter Ertler, župnik v Št. Janži pri Mostiči. Faro bode oskrboval tamošnji kaplan gosp. Štefan Lasni k. Kaplan g. Markovič prestavljen je iz Št. Janža v spod. Roži k sv. 1 leini na Nemško.
— (Razpisana) je služba kancelista pri c. ki*, okrajni sodniji v Podgradu. Prošnje do 22. maja t. 1.
Telegrami „Slovenskemu Narodu^:
London 27. aprila. Po poročilu „Standarda" se ruski odgovor na zadnjo angleško depešo ne zmatra povoljnim. Po včerajšnjem ministerskem sovetu odposlala se je brzojavka v Peterburg. Govori se, da se v tej brzojavki zopet zahteva vojaška preiskava Komarovlje-vega napada. „Standard"-u poroča se iz Peter-burga: Angleška vlada predlagala je ruski vladi, da se zadeva zaradi Penždeha predloži razsodišču. „Times" mislijo, da je kljubu vsemu temu skoro neizogibno, da se diplomatske zveze pretrgajo, akoravno bi s to eventuvalnostjo mir ne rušil se takoj. Govoreč o eventuvalnosti angleško-ruske vojne pravijo „Times", da bi Anglija šiloma prodrla skozi Dardanele. Tudi Rusija ima strani, kjer bi jo bilo možno raniti, kjer bi Anglija dobila zaveznikov, ki še staro sovraštvo goje proti Kusiji.
Krško 27. aprila. Občine sodnijskega okraja Krškega postavile so si dosedanjega državnega poslanca g. Viljema Pfeiferja jednoglasno za kandidata. Živio!
Moskva 26. aprila. „Moakauer Zeitungugo-vori energično za mirno poravnavo mej Anglijo in Rusijo in naglasa, da bi interesom obeh držav najbolj služilo, ko bi se sporazumeli, da bi ne bilo vojne, ampak trajajoč mir. Eventuvalno sporazum-Ijenje bilo bi podlaga za boljšo anj-leško-rusko politiko, katera bi porodila prijateljstvo, katero bi gotovo bolj nego oborožena sila, varovala obestranske koristi.
Čudna v tej deželi razsajajoča bolezen.
Kakor tat po noči, tako nepričakovano nas napade. Mnogo ljudij čuti bolečine v prsih in na straneh, včasih tudi v hrbtu; utrujeni in zaspani so ter imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj; nek masten slez nabira se njim na zobeh; jedi njim ne diše, v želodci čutijo neko težo in včasih tudi utrujenost, katere ne potolaži uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge postanejo mrzle in mastne; čez nekaj časa začne se kašelj, s prva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izmečki; dotičnik čuti se vedno zaspanega, spanje fja ne okrepča; potem je nervozen, razdražljiv in nevoljen, slabe slutnje se ga polastu-jejo; ako hitro ustane, vrti se mu v glavi; v črevih se mu zapira, koža je včasih suha in vroča, kri se mu zgoščava in zaostaja, beli del očesa porumeneva; BCalnice je zmirom manj in ima temno barvo in če se dolgo stati pusti, zgosti se na dnu; pogostem se vzdiguje, pri čemer čutimo včasih kisel, včasih sladak okus, in katero spremlja bitje srca; vid pojema, pege se kažejo pred očmi in človeku se zdi, da je truden in slab. Te prikazni se prikazujejo druga za drugo in skoro tretjina te dežele boleha za jedno ali drugo obliko te bolezni. Zdravniki te bolezni pogostem prav ne spoznajo, kakor skušnje uče; jedni jo zdravijo, kakor bolezen jeter, drugi kakor dys-pepsijo. drugi zopet kakor bolezen obistij itd , ne da bi bilo treba kako tako zdravljenje, ker „Shiiker-ekstrakt" pomaga popolnem v vsakem slučaji te bolezni. To izvrstno zdravilo dobi se v vseh spodaj navedenih lekarnah. (145-3)
Osobe, kojim se zapira, trebajo „SeigeI-ovih omehčilnih pil" (Abftihr-Pillen) v zvezi s „Shiiker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin.
Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1,25, 1 škatljiei „Seige 1-ovim omehčalnim pilam" 50 kr.
Lastnik ,,Shaker-ekstrakta" A. J. WHITE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C, v Londonu.
Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec:
,1IM1/ 11 Al(\ A. lekar „Pri zlatem levu", Kremsier, Moravsko.
Dobi se v sledečih lekarnah: * J ubijana t J. pl. Trnkoc/.v. Idrija: Warto. Metlika: I\ VVacha. Radovljica*: A. Roblek. Novomesto; i). Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Trbiž: J. Sicgel. Wolfsber£: .). Huth. Gradec: F. Ks. Gschi!lay „pri sv. Ani". Maribor: W. Konig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Bruck na M.: Langer. Gleiclien-berg: Dr. Flirst. Konjice: Pospišil. Kindberg: iVz-ledrer. Leibnifz: Russheim. Ljubno: J. Pfersehv. Pluj: Behrbalk, Eliasch. Rotfenmaim: F. Illingov naslednik. Slainz: V. Timouschek. VVeitz: C. Mallv. Trst: d. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica; I). Christofoletti. Novigrad: (iionović. Sušak pri Reki: \Vertheimstein. Spljet: Tocigl. Zadcr1: N. Androvič 'in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji.
Tržne cene v Ijiihljaui
dne 25. aprila t. 1.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „
Oves, „
Ajda, ff
Proso, „
Koruza, , Krompir, „
Leoa, ,
(irab, „ Fižol, Maslo, Mast,
Speh friSen,
kgr.
jI. kr. 6
5J36 h 8fi 3 7-1 4171 f> 61« 5 6f
3 ril 8 -
8 -
m -82
- 54
66 špeh
povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . , . . Goveje meso, kgr. Telečje , „
Svinjsko „ , Koštrunovo   „ „
PiAanec .....
Golob......
Seno,  no kilo   . .
Slama,   „ . .
Drva   trdft, 4rjn>etr. „   mehka,   , „
d kr
- t;t;
-|84l
- »
-'64! -'681
— ;6
-S
— ;18 1 78 1 69
790 5 —
Meteorologijo poročilo.
M	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- 1 krina v mm.
25. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-21 mm. 734*98 mm. 735 96 mm.	103nC 20-"-«0 C 13 6° C	si. zah. m. zah. z. zah.	jas. jas. jaj.	0-00 mm.:
26. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73602 nm. 735-72 mra. 735-28 min.	14-8*0 20 6" C 132' C	si. zah. z. zah. si. zah.	d. jas. jas. d. jas.	B---' 000 M,
Srednja temporatura 14 9° in 16-r, za 4'6» in 5*6' nad noi ii aluni.
ID-u-najslsa, "borza,
dnO* 27. aprila t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta..........
Zlata renta ...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ...........
Srebro...........
Napol.       .  . ..... . .
C kr cekini .........
Nemške marke . ...
4% državne srečke iz I  1854   250 gld Državne srečke iz 1 186;        100 gld 4u/0 avstr zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0 . .
„    papirna renta 5%     . . .
59/„ štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/,, 100 ^ld
Zemlj ohč avstr 4Vj°/0 zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev železnice Kreditne Brečke .100 gld
Rudolfov« Brce ko.....10 n
Akcije anglo-avfttr, banke        120 „ Tramunvav-drtišt vel j 170 gld a v
80 gld. 95			kr
81	n	BO	u
105	n	50	
96	n	35	«
	f.	...	n
282	t,	50	rt
126	n	10	
9	a n	97	n t
5	V	8:>	n
61	t	60	„
126	n	50	
170	■»	—	
105	n	65	n
H4	n	05	
89	rt	85	
104	n	—	
114	n	—	n
124	n	50	B
113	a	20	n
105		50	
179		50	L
18	n	—	_
97	9	95	n
213	n	25	p
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po II. zvezek, nevezan po elegantno vezan po
III. zvezek, nevezan po elegantno vezan po
IV. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po Ako pa tudi od-dajemo vsak posumi* čen zvezek, vender su priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za L, H- HI. in IV. nevezani zvezek 8 gld. Za vse štiri lepo vezane zvezke b gld.
.... gld.l--
....      „ 1-60 ....     „ 0-70 ....     „ 1'20 ....     „ 0-70 ....     „ 120 ....     n 0-70 ....     „ 1-20 Naročnina za zvezek I, II., III, IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih D zvezkov 6 ^ld.
Naročnina pošilja 80 iiajprikladneje s pustnimi nakaznicami pod naslovom: g. J o s. Stare v L j u bij a ni, Marije Terezij« cesta 5.
Naročniki dobivalo knjige trauco.
Dijaki dobivajo Jurčičeve ,,Zliranc spise" po 00 kr. izvod, ako si naruče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dni. .los. SI are ta v Ljubljano naročilu« svoto 6 gobi.
(82-19) Odbor za Jur6i5ev spomenik.
Stacima z mešanim blagom
ali tudi le prostor, kjer je prej že bila, hv išče v kakem večjem kraji Kranjske« Ponudbe prevzame in uljudnosti pod črkama i'. V. upraviiištvo „Slov. Naroda". (237—3
Pristava
znpušče a pa z dobro zemljo iftec se v mijeni. — Ponudbe na: Vilj<»iii L^riodi'ieli, I>Oberiiey, Nea-Ntadtl pri Arnuu na Češkem. (246—1)
Ob Prulah ležete
n i
W odpre se v I. dan maja.
Letos se bodo tudi izdajali imročilni listi na kopeli v lesenih in kamnitih banjah.
K umogoste\ iliiemu obisku vabi uljudno
(948-1) .loMipiiia /JuLousLi.
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
k xxj igo i rx k n j i s i c o
za ljudske šole in učitelje:
a, Praktično metodiko.......cena 80 kr.
b) Prvi poduk...........                                     r «o n
c) Fiziko in kemijo........ 60 „
i) Prirodopis.........                                        n 66 9
d) Zemljepis............                                           „ 26 „
e) Geometrijo............ 24 „
t: Malo fiziko............ 23 .
g) Domovinoslovje .   .  .  . ,..... ,   20 »
h) Pripovestl iz zgodovine Štajerske . 6 „
i) Opis krškega okrajnega glavarstva , 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanke in
rlsanice, potem : (232—3) mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih kromtvi......                       .   . cena 1 kr.
ter slovensko nemški zemljevid Avstrljsko-
Ogerske............. „   1 n
in zemljevid Krftkega okraj, glavarstva „   5 "
Št. 5877. t235—2)
zgias.
V smislu §. 66 prov. občinskega reda za ljubljansko mesto se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in vseh onih zakladov, s katerimi Upravlja mesto — za 1884. leto od 2$. aprila ilo 7. maja i. 1. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke v zapisnik vsjrejeti da.
Mestni magistrat t Ljubljani,
v 20. dan aprila 1885.
Bittner?
za hitro pripravo naravne, okrepč joče kopeli smrekovih igel. Cena steklenici 40 kr,, 12 steklenic 4 gld. av, v. pri Juliji Bittner-)i, lekarji v ItH« Im-iuiii-ii, Kp. \ \ str.; zaloga v l.|nl)ljuni pri Jul. I»l. Trnfcoezy-|l in v mnogih lekarnah t-esiirstvn,
NH. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za (148—1)       kopalni stol Vi stekenice.
Volika partija M^ss-si)
ofet^iiikav su k a a
(p(» 3--4 metre, v vseh barvah, za polno mo/.ko obleko pošilja po postnem povzetji, ostanek pod gl«
iL. Ktorch v llsiiu.
Ako ii ne blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti po&iljatri marke za 10 kr
L-c;*t-
najviSje priznanje.
Kopališče
na Hta orskom. '200—2) Jedno vozno uro od postaje Feldbach Ogr.-Zap. žel.
Začetek sesije 1. maja.
Alkaličnn-murijalične in želozne-kisline. inhalacije Bnirecevjii in razpršene vndčcve slanice, (ludi k'a-hine za poBamlčntke), pnevnmtKna izba s prostorom za devet usolt, veliki respiiacijski aparat, šumeča ogijeno-kisla kopolUča, jeklene, studenftoe in kopeli smrekovih booek, inr/Ja kopanja iu lijdro-palirna zdnuila, kozje mleko, gorko kravje mleko v ! osebno zato zgradjenej zdravilniei z mlekom. Podnebje: stanovitno in zinemo vlažno toplo. Vi-sučina nad morjem: 3H0 metrov. Slano vanju, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstvu (ileiehenbei'Nkili kopeli.
Izdatelj in odgovorni urelnik: Ivan Železni k ar.
j •v
j Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro dijim pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njih 'Va Čudovita mo«. Ce se le rabijo nekoliko dtiij, olajšajo in preženejo prav kmalu najfnlovrat-uejše želndeeve bolesti. Prav izvrstno ustrozajo zoper hemorojide, proti boleznini na jetra h in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih
mlečnlb na>.ležnostih, zoper beli tok, božjiist, zoper ekropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznlj, ampak iuih obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodftjejo se v vseh glavnih lekarnah na uvetu; -/,;: i!;iM».'-lt<> iu pofiiljatse pa jedino v lekarni CfflS)tO« tolclll v borici. V H,;ul»!juni jedina zaloga v lokiirni Jul. pl. Trnkoe>y, nu Mestnem trgu Sr. 4.
Steklenica stane 30 kr.   (102 10) £jztF" Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dobičkaželjuosti tu pa tam IjiuNivo goljufa, dnsl nemalo nnbone moči In vrednosti
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"