Vikend akcija
velja od 7. do 11. septembra,
v vseh Mercatorjevih prodajalnah, oz. do razprodaje zalog.
	i		1	
	m		S	
** Mercator naj'boljši sosed
Št. 36 (2663), leto LI »Novo mesto, četrtek, 7. septembra 2000 »Cena: 220 tolarjev
224000
Ob konca tedna bo sončno vreme.
NOVO MESTO - Albert Pavlič, predsednik Zveze delavcev Solidarnost, je minuli petek na novinarski konferenci opozoril na nesprejemljivo detektivsko zasledovanje Revozovih delavcev ter na neznosne razmere v družbi Zaščita Suhor. Skupaj s Sabino Vovko, sindikalno zaupnico in predsednico stavkovnega odbora, je javnosti napovedal stavko v novomeškem Inter-tobu. Začela naj bi se ta ponedeljek ob 6.30, sklep o tem pa je 28. avgusta podprlo 41 od trenutno še 63 zaposlenih.
Vodstvo tovarne je zadnje čase dvajset zaposlenih premestilo k drugemu delodajalcu: 8 jih dela v mirnskem Preventu, II pa jih je premestitev odklonilo ter se raje zaposlilo v topliškem Boru. Premestitve so tudi glavni razlog za stavko, saj je direktor Jože Praznik premestil v Prevent tudi predsednico sindikata Vovkovo in na čakanje na delo poslal njeno podpredsednico Marto Vrhovac, čeprav naj'bi imeli obe po zakonu sindikalno imuniteto. Sindikat zahteva, da se obe vrneta na delo v Intertob, hkrati pa naj se zakonito izvedejo tudi druge prerazporeditve k novemu delodajalcu, saj sindikat ni sodeloval pri razporejanju delavcev, čeprav bi po zakonu to moral. Šele na koncu sindikalnih zahtev so zahteve po izplačilu zapadlih plač in drugih obveznosti do delavcev.
Kot je povedala Vovkova, so In-tertobove delavke v petek prejele telegram, v soboto odločbo in se morale v ponedeljek že zglasiti na delu pri novem delodajalcu. O tem, kako se bodo iz Šentjerneja, Škocjana ali drugod vozile na Mirno, jih seveda ni nihče vprašal. V sklepu Intertoba pa je nenavadna tudi navedba, da bodo zaposlene za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Po mnenju pravnika je protizakonit tudi pravni
poduk, ki pravi, da ugovor na sklep ne zadrži njegove izvedbe, kar menda ni res. Delavci bodo vztrajali pri stavki, dokler ne bodo stavkovne zahteve izpolnjene tako, da bodo za stavkovni odbor sprejemljive.
Zveza delavcev Solidarnost je v javnosti že izpostavila nesprejemljivo detektivsko zasledovanje Revozovih delavcev. Petim od njih so tako dokazali, da so neupravičeno izkoriščali bolniško; štirje so izgubili delo, peti pa je zaposlen še pogojno. V Solidarnosti menijo, da gre za hudo kršitev varovanja osebnih podatkov in za kaznivo dejanje tajnega snemanja, prikritega foto-
grafiranja in zasledovanja. Zaradi vsega tega so vložili ovadbo, poleg tega pa so detektivski zbornici predlagali disciplinski postopek in odvzem licence novomeškemu detektivu Jožetu Perku. Odgovorne so pozvali k nadzoru dela detektivov in varovanja osebnih podatkov, državnemu zboru pa predlagali spremembo zakona o detektivski dejavnosti. Oškodovanci so vložili tudi odškodninske tožbe.
Potrpljenje izgublja tudi 13 šivilj v delniški družbi Zaščita Suhor, ki jim direktor Bruno Ribarič že tri mesece ni izplačal plač, zadnjih pet let niso prejele regresa za dopust, ne dobijo pa niti povračila za prevoz na delo in za malico. Predsednica sindikata Darja Gazvoda je ob tem prizadeto lahko dodala le še to, da delavke preprosto nimajo od česa živeti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Zaščitite se pred krajo delnic!
Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, ® 0608/41-371
O
•S 07/ 30 81 118
ŠMARJE 13 a, ŠENTJERNEJ, e-ma
	
	
	
	
PAKET "DVOJČEK"
(BENEFON TV/IN . MOBIPLAVCEK ♦ NAROČ RAZMERJE MIN IB MESECEV)
CENA: 24.900,00 SIT
H m		Mednarodni OBRTNI SEJEM	
	nm		
	u CHfiO SEfiH	Ogledalo slovenske uspešnosti Silirani Mknmtilj MERKUR	
Berite danes
stran 3:
• Te dni bo vroče okrog delitve
stran 6:
• Vročevod odvisen od denarja
stran 8:
• “ Usoda cvička v naših rokah ”
stran 10:
•Jakčev dom - kraj soočenja slovenske grafike
stran 18:
• Bogata vsebina presega občinske meje
I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH
Podbevškova 6a. Novo mesto tel 068/39 X 454
Nagradna igra SAXO!
ISSN 0416-2242
Nove razglednice
KOČEVJE - Danes ob 18. uri bo mag. Janez Černač v hotelu Valentin predstavil nove razglednice Kočevske in Kolpske doline. Založil in izdal je 16 novih razglednic z motivi trenutkov, ki jih je ovekovečil na fotografijah, nastalih ob njegovih pogostih obiskih kočevskih gozdov in doline Kolpe.
Velika škoda zaradi suše
^ šestih občinah na območju nekdanje novomeške znaša do začetka tvgusta skoraj 835 milijonov SIT, največ na koruzi - Sprejet zakon
DOLENJSKI LIST
Tak, pa vendar drugačen
S prvo septembrsko številko prihaja med vas, dragi bralci, Dolenjski list nekoliko spremenjen. V želji, da bi ga še raje brati in v njem našli kar največ zanimivih novic iz vaših in drugih krajev, smo občinskim stranem dodali še eno, in sicer za območje nekdanje novomeške občine, kjer je v zadnjih petih letih nastalo šest novih občin: Šentjernej, Škocjan, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Novo mesto.
S tem bo tudi za vesti, poročila, komentarje in komunske kronike, ki se bodo izmenjevale iz vseh prej omenjenih občin, več prostora, in sicer na 3. in 4. strani. Pisanje iz ostalih občin bo sledilo po zdajšnjem vrstnem redu z zamikom za eno stran. Zapisi, ki so bili do sedaj na t.i. gospodarski strani, bodo razporejeni po občinskih, pomembnejši gospodarski dogodki in problematika pa bo obdelana na prvi ali drugi strani. Prav tako bo z raznimi zanimivimi zapisi in nasveti bogatejši tudi reportažni del Dolenjskega lista, ki ga bomo v obsežnejši številki pripravljali enkrat mesečno.
Poleg omenjenih vsebinskih sprememb bo odslej časopis nekoliko drugačen tudi po grafični plati, vse skupaj pa uvajamo z namenom, da bo Dolenjski list še preglednejši in lažje berljiv. Tem spremembam se bodo v prihodnje pridružile še nekatere, radi pa bi tudi od vas, dragi bralci, zvedeli, kaj vam je v časopisu všeč in kaj morda pogrešate. Zalo vas bomo v kratkem naključno izbrane povprašali v anketi in tudi na podlagi teh podatkov skušali narediti časopis še zanimivejši in pestrejši.
'KRPANOVA TRGATEV - VŠtembergerjevem vinogradu na Pleterskem hribu bo 15. septembra posebej veselo. Šent-jernejsko turistično društvo v sodelovanju z občino namreč pripravlja Krpanovo trgatev, katere se bodo, kot že samo ime pove, udeležili najmočnejši Slovenci, finalisti prireditve Martin Krpan 2000, ki je ob praznovanju občinskega praznika potekala v Šentjerneju. Ob močnih moških, med katerimi bo tudi aktualni Martin Krpan Denis Udovič iz Hrvatinov pri Kopru, bodo grozdje trgale tudi slovenske lepotice. Sicer pa bodo Krpani svojo moč dokazovali še v Jereletovem mlinu, kjer bodo mleli moko. Na sliki utrinek iz finalnega tekmovanja. (Foto: M. Hočevar)
S stavko nad nezakonito početje
V Intertobu se je ponedeljek začela stavka - Sporno je premeščanje delavk k drugemu delodajalcu - ZD Solidarnost opozarja na nevzdržne razmere v Zaščiti Suhor
244 milijonov tolarjev škode zaradi suše
TREBNJE - Do konca letošnjega julija je znašala škoda zaradi suše v kmetijstvu trebanjske občine 244 milijonov tolarjev. Škoda pa bo po besedah vodje kmetijske svetovalne službe v Trebnjem Antona Zaletla na okrogli mizi OO SLS-SKD Slovenske ljudske stranke še precej večja, ker se je suša v avgustu nadaljevala in zato močno prizadela še silažno koruzo in travinje. Kot je povedal Lojze Metelko, ki je vodil okroglo mizo, na kateri je sodeloval tudi državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Franc But, bo marsikje tretji in četrti odkos popolnoma odpadel. Doslej so oškodovanci oddali več kot 2000 prijav škode zaradi suše, pozvali pa so, naj te dopolnijo z avgustovsko škodo, pohitijo naj pa tudi tisti, ki do zdaj še sploh niso prijavili škode.
NOVO MESTO - Suša je na Dolenjskem v kmetijstvu povzročila ogromno škodo. Tako v novomeški občini na podlagi prijav in ogledov ocenjena škoda znaša do-“rih 310 milijonov tolarjev, v šent-•jernejski občini 242 milijonov to-jprjev, v škocjanski dobrih 133 mi-ujonov, v žužemberški skoraj 73 mjlijonov, v mirnopeški blizu 59 ■bilijonov in v topliški skoraj 17 milijonov tolarjev. Torej znaša škoda zaradi suše v teh šestih občinah blizu 835 milijonov tolaijev.
Končna škoda pa bo gotovo še Veeja, saj je sedanja ocena narejena glede na stanje v začetku avgusta, potem pa je, kot je znano, slepilo še eno hudo sušno obdobje, ki Je Povzročilo dodatno škodp. Tako npj bi bila samo v novomeški obči-m dejanska škoda večja za okoli ‘00 milijonov tolarjev. Do začetka avgusta je v novomeški občini ško-j*° na kmetijskih pridelkih prijavi-°751 oškodovancev, in to na 4;318 ha. Kot rečeno, je takrat ocenjena škoda znašala 310 milijonov lolarjev. Za primerjavo: lani je toča v novomeški občini povzročila za °koli 55 milijonov tolarjev škode, Se Pravi šestkrat manj kot letošnja suša po prvi oceni. Največ škode, kar polovica, je na koruzi, sledi pa bavinje.
Pred kratkim je Državni zbor sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, za
kar bo država namenila 8 milijard tolarjev. Po tem zakonu bodo prizadeti kmetje dobili ne samo del povračila za škodo, ki jim jo je povzročila suša, ampak bodo upravičeni tudi do sorazmernega odpisa davkov in prispevkov.
A. B.
44. državno tekmovanje oračev
KOČEVJE - Na posestvu M-KG Kočevje bo jutri in v soboto potekalo 44. državno tekmovanje oračev Slovenije.Tekmovanja, ki ga organizirata Kmetijskotehnična komisija pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije in M-KG Kočevje, se bodo udeležili najboljši orači iz 12 območij Slovenije in najboljša ekipa srednjih kmetijskih šol. Uradna otvoritev tekmovanja, na katerem si bosta dva najboljša orača pridobila pravico zastopati Slovenijo na svetovnem tekmovanju oračev naslednje leto, bo jutri ob 10. uri na posestvu M-KG, zaključek z razglasitvijo rezultatov tekmovanja pa v soboto ob 18. uri pri brunarici v Dolgi vasi. Ob tej priložnosti bo jutri v hotelu Valentin potekala tudi okrogla miza z naslovom “Območja s težjimi pogoji za kmetijsko proizvodnjo - perspektive po vstopu v EU”. Okrogla miza se bo pričela ob 11.30, udeležil pa se je bo tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj.
S£STI BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE - Dolenjski kvintet trobil je v /. septembra, obogatil slovesno otvoritev 6. bienala slovenske grajike, ‘Jo je odprl predsednik države Milan Kučan. Na otvoritvi, ki jo je povezova-a Staša Vovk, so spregovorili še predsednik bienala prof. Branko Suhy, novomeški župan Anton Starc, prof. dr. Konrad Oberhuber, Igor Zidič, sekre-lar iz kulturnega ministrstva Ivan Gal pa je podelil bienalne nagrade. Med naSrajenci je prvi z leve dobitnik nagrade Grand Prix Otočec Vladimir "‘“kite, zraven pa novomeška umetnica Nataša Mirtič, ki je prav tako kot 'tomir Frelih prejela nagrado Novega mesta za grafiko. Več o prazniku krafike v Novem mestu, ki bo traja! vse do konca oktobra, pa na kulturni s,rani. (Foto: L. Murn)	,
NAŠA A /V /< E T A
Kako ceste bolj varne?
Slovenci so letos plačali cestam že zelo visok krvni davek. Skoraj ne mine dan, da se ne bi seznam žrtev v prometu podaljšal vsaj za nekaj imen. Na cestah umre zlasti veliko mladih. Take razmere so nekako razumljive, saj zlasti mladi v prometu pogosto izbirajo najbolj nevarne načine. Med takimi nevarnostmi na cesti je vsekakor motor. Ta postaja vse bolj dostopen celo rosnim najstnikom. Tudi avtomobil je zmeraj bolj dosegljiv. Sodobna prometna tehnologija človeka vse pogosteje vpelje v skušnjavo, da bi bil na cesti najhitrejši in nekaj izjemnega. Če k temu prištejemo še dejstvo, da ljudje v a^tih in na motoijih s prehitro vožnjo, izsiljevanjem prednosti, nasploh z neupoštevanjem prometnih predpisov ogrožajo tudi vse drugo, kar leze in gre po cesti, dobimo rezultat, da je Slovencu vse bolj dostopna smrt na vesti. Kako bi izboljšali prometno varnost? Še posebej bi se morali to vprašati ob začetku šolskega leta, ko čez noč poveča gneča na cestah in poleg. Bržda so ceste postale zaradi naglega porasta števila vsakovrstnih vozil preozke za vse, ki jih že uporabljajo. Graditelji cest in pločnikov bodo morali končno začeti misliti tudi na to in dodati obstoječim potem še nove, da o prometni kulturi niti ne govorimo. V tokratni anketi smo spraševalli, kako po vašem mnenju iyboyšati prometno varnost
MATEJ KOŠIR, novinar Dela, iz Brestanice: „V Krškem je še zmeraj najbolj nevarna stara cesta proti Brestanici. Ljudje še vozijo po njej, da se rešijo kolone, ki nastaja zaradi neurejenega semaforiziranega križišča pri mostu v Krškem pri mostu. Delna rešitev bi bili daljši razvrstilni pasovi v obe smeri v obstoječem križišču v Krškem. Prava rešitev je nov most, druga rešitev je obvoznica.”
LENA ZEVNIK, učenka 5. razreda osnovne šole v Brežicah: „Na cesti je zelo nevarno. Pločnike bi morali narediti povsod do šole. Postaviti bi morali znake. Avtomobili bi morali voziti počasneje. Policija bi morala nadzorovati. Ob začetku šolskega leta policija pri šoli pomaga otrokom čez cesto. V šoli smo imeli izpit za vožnjo s kolesom.”
M
•M
IRENA ROŽANC, ekonomski tehnik iz Šentjerneja: ”Mislim. da je na cesti kar dobro poskrbljeno za varnost, saj so prehodi, pločniki in policisti, manjka pa zavest. Nekateri vozniki se ne zavedajo, kaj se lahko zgodi, pa tudi šolaiji bi morali bolj paziti, še posebej na rolerjih ali kolesih. K sreči je danes zaradi organiziranih prevozov na cesti veliko manj šolarjev."
JOŽE ŠNELER, voznik gradbene mehanizacije s Sel pri Dragatušu: “K večji prometni varnosti bi morali prispevati tisti, ki so sami udeleženi v prometu. Kazni niso učinkovite, saj so udeleženci nekulturni. Na prehodu pešec težko pride čezenj, saj mu skoraj nobeden voznik ne ustavi. Za varnost otrok pa bi morali poskrbeti predvsem starši in policisti.”
JULIJ KOČEVAR, srednješolec iz Semiča: ‘Kazni nič ne pomagajo: vozniki še naprej vozijo prehitro. Izobraževanje v šoli glede obnašanja v prometu ni smiselno, saj se o tem veliko govori vsak dan. Pešci bi bili lahko previdnejši, saj večkrat nepazljivo prečkajo. Otroci pa imajo srečo, ker takrat, ko gredo v šolo, tukaj ni veliko prometa.”
JOŽE HINIGMAN, direktor podjetja Hast iz Dolenje vasi pri Ribnici: “Šolska ulica v Dolenji vasi je izredno slabo urejena. Primerna je za enosmerni promet. Pot po njej je otrokom izredno otežena, posebno ob slabem vremenu in pozimi. Da bi se to spremenilo, bi občina morala odkupiti nekaj zasebne zemlje. Lahko bi uredila kot javne vsaj služnostne poti do šole.”
SEBASTJAN GOTLIB, vojak Slovenske vojske na civilnem služenju v Domu starejših občanov Trebnje: “Vse premalo je ukrepov in informacij glede prometne varnosti. Nisem še opazil nobenega transparenta čez cesto. Premalo je prehodov za pešce, ti, ki so, pa niso osvetljeni. Policisti bi morali otrokom dlje pomagati na varni pot v šolo in iz nje, ne le prvi dan!"
SONJA SIMONČIČ, članica občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter vzgojiteljica predšolskih otrok v sevniškem vrtcu: “Za - večjo varnost otrok v prometu lahko in bi morali največ narediti starši, saj takšna zgodnja vzgoja in dobri zgledi iz domačega okolja najdejo najbolj plodna tla. Nekateri otroci skoraj ne znajo hoditi. Kdo naj tu pomaga?"
BARBARA BARBIČ, uslužbenka na Okrajnem sodišču Novo mesto, iz Dolenjskih Toplic: “Promet je eno od področij, kjer ne gre posploševati, saj bi bilo za večjo varnost potrebno storiti še kaj več kot zgolj karati in kaznovati. Tu je tudi previdnost kolesarjev, pešcev, opremljenost vozila, vremenske razmere in ne nazadnje slovenske ceste, ki so pogosto vse prej kot varne."
S stavko...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Težko je pričakovati, da bodo še nekaj mesecev delale zastonj, da bi direktor lahko saniral podjetje. Te dni so dobile tudi pravno vprašljive odločbe o čakanju na domu in hkrati poziv, naj pridejo v ponede-. Ijek na delo. Sindikat je delodajalca opozoril na kršitve zakona in bo
• Člani sindikata Alternativa v tovarni Zaščitnih čevljev Intertob so v ponedeljek zjutraj začeli stavkati. Direktor Jože Praznik je s pomočjo varnostnikov odstranil sindikalni zaupnici ter Alberta Pavliča in njegove sodelavce, medtem ko so stavkajoči odšli v proizvodnjo, kamor so jih nato zaklenili. Pozneje so stavkajoči ob prisotnosti televizijske kamere splezali na piano skozi okno in pred vrati v tovarno vztrajali celo dopoldne. Direktor v tem času ni bil dosegljiv. Stavko so nadaljevali tudi v torek, ko je v proizvodnji delala deseterica delavcev, saj 20 od 61 delavcev ne stavka. Pogajanja s stavkovnim odborom se še niso začela, saj direktor ne vidi pravnih podlag za stavkovne zahteve v zvezi s premestitvami delavk, predsednica stavkovnega odbora pa po njegovem ni več zaposlena v podjetju. Kot je dejal na novinarski konferenci, se mora stavka še v tem tednu končati, sicer bo resno ogrožen obstoj firme. Naročil imajo dovolj, v delu papedokončano naročilo za avstrijskega kupca, vredno 7 milijonov tolarjev, brez katerih ne bo denarja za julijske plače.
izterjal vse obveznosti do delavcev, pri čemer bo pazil na primeren čas. da ne bi prišlo do likvidacije podjetja. Kot je povedal Pavlič, se bodo zaposleni, direktor in sindikat v naslednjih dneh sestali in poskušali najti rešitev.
B. DUŠIČ GORNIK
Krvodajalske akcije
LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije sporoča, da bo v mesecu septembru krvodajalska akcija na Mirni 11. septembra, dan kasneje, 12. septembra, pa še v Trebnjem.
Danfoss tretji na Dolenjskem
Dan odprtih vrat Danfoss Compressors, d.o.o. - Osmo leto v Črnomlju - Lanska proizvodnja 3,1 milijon kompresorjev - Kar 93 odstotkov izvoza - V načrtu dvesto novih delovnih mest
ČRNOMELJ - “S kvaliteto do zaupanja” je slogan podjetja Danfoss Compressors, d.o.o., ki je v Črnomlju prisoten že osmo leto. Kot je postalo že tradicionalno, so tudi letos, in sicer v soboto, 2. septembra, povabili vse sorodnike zaposlenih, poslovne partneije in sploh javnost na dan odprtih vrat.
“Tudi graditev kvalitetnih odnosov z ožjo in širšo skupnostjo je naše poslanstvo. Ne zapiramo se vase in ničesar ne skrivamo. Z dnevom odprtih vrat želimo zagotoviti zdrave temelje za sodelovanje tujega kapitala z lokalno skupnostjo na naših tleh," pravi direktor podjetja Leopold Panjan.
Črnomaljski Danfoss je tretje največje podjetje v dolenjski regiji, takoj za Revozom in Krko. S proizvodnjo okrog 3,6 milijona kompresorjev letno, kar jim uspe ob veliki poglobitvi proizvodnje, pokrivajo 3,5 odst. svetovnega trga na področju hermetičnih kompresorjev, namenjenih hladilni tehniki, in se uvrščajo med elitno deseterico največjih slovenskih izvoznikov. Danfoss je tudi v slovenskem prostoru zelo uspešen. Večina proizvodnje je namenjena izvozu - direktni znaša kar 93 odstotkov - in to neposredno ali preko vgradnje v domače
hladilno - zamrzovalne aparate. Glavni trgi so Nemčija, Turčija, Italija. Danska, Pakistan in Kitajska.
Sicer pa je Danfoss Compressors, d.o.o., iz Črnomlja le del mednarodnega koncerta Danfoss A/S iz Nordborga na Danskem, ki je tudi njen celotni lastnik. V politiki koncerna dajejo velik poudarek ekologiji ter integraciji podjetja v okolje, kjer je prisotno, “zato smo poleg certifikata kakovosti ISO 9002 od lanskega decembra tudi imetniki okoljevarstvenega certifikata ISO 14001,” je povedal Panjan. Med leti 1996 - 1998 je črnomaljski Danfoss investiral 80 milijonov nemških mark v povečanje proizvodnih kapacitet. Njihova proizvodnja je tako lani znašala 3,1 milijona kompresorjev, ob posebnem dogodku. 10.000.000-temu kompresorju v Črnomlju avgusta lani. Lani je prihodek znašal 185 milijonov nemških mark.
DAN ODPRTIH VRAT V DANFOSSU - Z dnevom odprtih vrat želi podjetje graditi dobre odnose tudi z okoljem. V Danfossu trenutno deta 1100 zaposlenih, v petih letih pa jih bo še dvesto več. (Foto: L. M.)
Trenutno je v podjetju zaposlenih 1100 ljudi in njihov cilj je v letošnjem letu izdelati 3,6 milijona kompresorjev. V petletni prihodnosti pa si želijo proizvesti okrog pet milijonov svojih izdelkov na leto, in to s 1300 zaposlenimi, kar pomeni, da bodo ustvarili dvesto novih delovnih mest. “S tem si bomo dolgoročno utrdili svoje mesto na trgu hermetičnih kompresorjev in znotraj koncerna Danfoss,” je prepričan direktor Panjan.
L. MURN
V “novo ekonomijo”
LJUBLJANA - Kot sporočajo iz kabineta predsednika vlade, b° vlada poskušala pospešiti širitev informacijske infrastrukture v državi. Tako naj bi v enem letu vsem udeležencem v procesu izobraževanja (okoli 300.000 uporabnikov) zagotovila popolnoma brezplačno visoko zmogljivo informacijsko strukturo, ki bo povezovala vse vzgojno-izobraževalne ustanove v Sloveniji. Dokler ne bo stopil v življenje ta projekt, naj bi Telekom za polovico znižal cene zakupa telekomunikacijskih vodov, ki jih uporabljajo raziskovalne m vzgojne ustanove. Arnes pa naj bi uvedel posebne klicne številke za dostop do interneta, ki bo omogočila uporabnikom polovico nižje telefonske stroške.
Jutri odprejo MOS
CELJE - Na tukajšnjem razstavišču bo predsednik vlade dr. Andrej Bajuk jutri ob 10. uri odprl 33-mednarodni obrtni sejem, ki bo potekal vse do nedelje, 17. septembra. Deset dni se bo na sejmu predstavljalo 1.821 razstavljavcev iz 31 držav. Tudi letos bodo k sejmišču vozili lokalni in posebni avtobusi, vozil pa bo tudi sejemski vlakec.
Parlamentarne volitve 2000 • Parlamentarne volitve 2000
Okrogle mize
O razvoju podeželja
ŠENTJERNEJ - Na okrogli mizi “Razvoj podeželja v luči vključevanja Slovenije v EU", ki so jo okviru 1. tabora SLS SKD Slovenske ljudske stranke 29. avgusta pripravili v Šentjerneju, so sogovorniki, med njimi Mihaela Logar, Igor Hrovatič, župan Franc Hudoklin in predsednica občinskega odbora stranke Martina Vrhovnik, poudarili, daje na podeželju potrebno najprej zagotoviti osnovne pogoje za življenje, ki ne smejo zaostajati za tistimi v mestu. Med težavami, ki zavirajo razvoj podeželja, so izpostavili neučinkovito reševanje postopkov pri ureditvi zemljišč, poseganje v prostor, reševanje denacionalizacije in menili, da država s predpisi kmetov ne vzpodbuja, temveč njihov razvoj zavira.
O razvoju malega gospodarstva in turizma
SEMIČ - V okviru I. tabora SLS SKD Slovenske ljudske stranke je 31. avgusta minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek obiskal Semič. S predstavniki malega gospodarstva, turističnih agencij in belokranjskih občin se je pogovarjal o razvoju malega gospodarstva in turizma v Beli krajini. Ti so poudarili težave, ki izvirajo iz dolgotrajnih carinskih postopkov, slabih prometnih povezav z ostalo Slovenijo in slabih telekomunikacijskih povezav, ter izpostavili problem pomanjkanja vode in slabo elektrifikacijo. Razgoršek se je strinjal, da je težje biti obrtnik v Semiču kot v Mariboru, vendar meni. da država ne more dati takim področjem več denarja, v tu-• rizmu pa v Beli krajini vidi velik potencial.
O raziskovalnih razvojnih projektih Posavja
SEVNICA - Občina Sevnica je v sodelovanju s SLS SKD Slovensko ljudsko stranko na sevniškem gradu pripravila okroglo mizo na temo uresničevanja raziskovalnih razvojnih projektov Posavja. Razgovora so se poleg ministra za znanost in tehno-
logijo dr. Lojzeta Marinčka udeležili predstavniki različnih posavskih ustanov, ki so predstavili svoje, tudi kritične poglede na regionalni razvoj. Med drugim so se zavzeli za čim preglednejše nadaljevanje projekta izgradnje HE na spodnji Savi. Minister Marinček je menil, da bi morali Posavci izvršiti močnejši politični pritisk na nekatere institucije v Ljubljani, tudi na predsednika države Kučana, če želijo, da bi se zadeve začele hitreje uresničevati.
Tiskovne konference
Za družbo sporazumevanja, ne konfliktov
NOVO MESTO - Na ponedeljkovi tiskovni konferenci novomeške SLS+SKD Slovenske ljudske stranke sta poleg predsednice Martine Vrhovnik sodelovala še poslanca te stranke v Državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič in Benjamin Henigman. namestnik vodje poslanske skupine. Beseda je tekla o aktualnih političnih dogodkih. Dr. Čadoničeva je povedala, da si njihova stranka prizadeva za družbo sporazumevanja, ne konflikte, da že vseskozi ravna državotvorno in da je odprta za vse dobro misleče ljudi. Tudi na volitve, pravijo, bodo šli z dobrimi kandidati. “Nove Slovenije ne potrebujemo, ker imamo 10 let staro državo in smo z njo zadovoljni! Ve se, kdo je rušil že Demosovo vlado in kdo zdaj razbija desnico. Vedno isti delajo eno, delajo pa drugo in poslušajo prišepeto-valce od zunaj."
Vabila
Zabava mladega foruma
NOVO MESTO - Mladi forum ZLSD Novo mesto bo v soboto, 9. septembra, pripravil pred športno dvorano Marof zabavno-športno prireditev. Skozi cel dan se bodo vrstile različne prireditve, od turnirja trojk in turnirja v malem nogometu do predstavitve oblik preživljanja prostega časa... Ob 19. uri bo potekal tudi ustanovni zbor hortikulturnega
društva, pripravili pa bodo še celodnevno prodajo učbenikov in šolskih potrebščin.
Ustanovni zbor Bajukove stranke
TREBNJE - V avli Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem bo v nedeljo, 10. septembra, ob 17. uri potekal ustanovni zbor Občinskega odbora Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Trebnje. Ustanovnega zbora se bosta udeležila tudi predsednik stranke dr. Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle.
Seie svetov in štabov
Nova Slovenija kmalu tudi v Krškem
KRŠKO - V ponedeljek, 28. avgusta. so člani stranke Nova Slovenija iz Krškega ustanovili Iniciativni odbor, v katerega so prestopili predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik občinskega odbora Krščanskih demokratov Krško. Odbor se želi pripraviti na državnozborske volitve, čimprej pa nameravajo izvoliti občinski odbor Nove Slovenije.
Seja volilnega štaba demokratske stranke
NOVO MESTO - Na seji volilnega štaba Demokratske stranke Slovenije za 6. volilno enoto, k4 zajema volilne okraje v Posavju, Zasavju, Beli krajini in Dolenjski, so se 30. avgusta v gostišču Kos v Novem mestu med drugim zbrali kandidati Demokratske stranke Slovenije za 6. volilno enoto in predsednik stranke Mirko'Macher. Poleg priprav na državnozborske volitve so govorili o preveliki obremenitvi družinskih proračunov zaradi nakupov šolskih potrebščin.
Priprave na programski kongres LDS
NOVO MESTO - Seja Sveta Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila 31. avgusta v Kulturnem centru Janeza Trdine, je bila namenjena
predvsem pripravi programskih dokumentov za programski kongres LDS, ki bo 8. septembra v Cankarjevem domu. Sprejeli so končni predlog besedila programa stranke, ob-ravnavali pa so tudi spremembe statuta LDS. Svet predlaga kongresu zagotavljanje 25-odst. zastopanost žensk na kandidatnih listah stranke, z vsakimi naslednjimi volitvami P® naj bi se kvota povečevala za 3 odstotne točke, dokler ne bo dosežena 40-odstotna zastopanost žensk. 0° tem se je sestala tudi koordinacija lokalnih odborov LDS.
LDS z novim vodstvom
SEVNICA - Pretekli petek so na zboru članov sevniške LDS imenovali nov izvršni odbor, za predsednika ponovno Andreja Štriclja, za podpredsednika Marjana Kurnika in za sekretarja lokalnega odbora Marjana Zidariča. Člani izvršnega odbora so Irena Koteska iz Loke, Estera Savič - Bizjak iz Sevnice, Jože Železnik z Vrha pri Boštanju, Boštjan Re' povž iz Šentjanža, Stane Kokove iz Rovišč pri Studencu ter Anton KO-ren in Albin Ješelnik iz Sevnice. Za kongres stranke Liberalne demokra- ■ cije Slovenije, ki bo v Cankarjevem
domu v Ljubljani, so izbrali tri delegate: Estero Savič - Bizjak. Marjana Zidariča in Andreja Štriclja.
Ustanovitev SLS + SKD Metlika
METLIKA - V petek, 1. septembra, je bil v Metliki ustanovni zbor občinskega odbora SLS + SKD Slo* venske ljudske stranke. Na njem s0 izvolili devetčlanski občinski odbor-iz katerega bodo naknadno izvoli' vodstvo, in tričlanski blagajniški nadzor, sprejeli pravila o delovanju m program dela za letošnje leto. Sled1" la je okrogla miza na temo Za druz bo sporazumevanja, ne za družbo konfliktov, na kateri so med drugim' sodelovali dr. Franc Zagožen, Zvon ko Ivanušič, Andrej Fabjan, Vida ca donič-Špelič in Janko Bukovec.
DOLENJSKI UST
vaš četrtkov prijatelj
Novomeška kronika
ZAŽGAL PA NI - Nekateri Pravijo, da zagovorniki delavskih Pravic pretiravajo. To, daje direktor Intertoba Jože Praznik zakleto! stavkajoče delavke v tovarno in za celo dopoldne izginil neznano-*aro, ni najhujše. V Ameriki, na Primer, so stavkajoče delavke kar *aPrli v tovarno in jih zažgali. Lahko smo srečni, da živimo v tem stoletju.
. Čevljarski zoo - Kdo bo
lmel kaj od tega, da so zgoraj omenjene delavke plezale iz tovar-ae skozi okno, se že kar ve. Vsekakor predsednik Zveze delavcev Solidarnost Albert Pavlič dobro kaj bo odmevalo v javnosti, vse, kar so v dveh dneh stavke Pobile delavke, je bilo to, da sojih odmerjali z opicami in drugimi Zlvalskimi imeni. Informacij o tem, da bi bil v bližini Novega mesta živalski vrt, za zdaj nimamo, k|jub temu pa očitno že imamo direktorja živalskega vrta. ministrstva - Nič novega
ni. da si ljudje niso čisto na jas-nem, ali imamo pri nas ministrstva ali pa ministerstva. Veliko huje Pa je, da se o tem ne morejo odtočiti niti tisti, ki tam delajo'. Tako hsti, ki prihajajo na delo skozi en vhod poslovno-trgovske hiše Hed-era v Bršljinu, vstopajo v prostore toinistrstva, medtem ko jih druga vrata pripeljejo v ministerstvo. Kot kaže, so za geodete pomembne številke, črke pa malo manj.
Lna gospa je rekla, da je Zaskrbljena oh vpisu svojega sin-v vrtec, ker imajo zdaj že po enotah kurikulum. Mali je "ji sicer cepljen proti vsem otroškim boleznim, proti boleznim °drasliffrpa ne.
Ljubite naravo? * Povejte ji s kolesom!
motal
R?
Senčen svet
Le kdo ve, kaj bi novomeške kot v°da bistre glave storile z Robbovim 'l°dnjakom slovenskih rek, ki je te n‘ sladko jabolko spora med slo-Venfko javnostjo? Verjetno bi ga ^Lrile z veliko belo “marelo”. In e bi drugega premožnega zavetni-a le skoraj umetniške “instalacije “ e našel, bi na tej pač pisalo Laško Nvo. Namesto vode bi iz posod tek-
0 grenko Laško, gospa Jakac pa bi , °Lna na obelisk plezajočo mlado 'hal zlivala ne več vodo, ampak ar'konkurenčno Union pivo.
V Novem mestu naj se nevedneži ce. kako z vodnjaki. Izteg roke od , e,teje vega vodnjaka danes stoji ar nekaj senčnikov. Z njimi bi v Pzitneru izjemnih razmer prekrili ettejev vodnjak ter tako najbolje “ščitili eno izmed mnogih del čast-ega Novomeščana in velikega ar-j.,e, a Slovenije Marijana Mušiča, oko zelo Novomeščani cenimo nje-
1 dela. Kakor častimo seveda o , ^el,ejevo poezijo. Dokler pa ni
n,h izjemnih razmer pa pač pride-to 'norele prav tudi lenobno pokajočim ob lokalu, da bi se ali 'to ali pač glave ne pregrele.
Res je senčen oni svet, kjer vod-Jaku kulise so dežniki.
TOMAŽ LEVIČAR
jn ovo ivt k.«-
POROd inIsnIce
t Pasu od 28. avgusta do 4. sep-embra so v novomeški porod-11 nici rodile: Andreja Zupet Jeg-v, lz Šmarjeških Toplic - Lano, ataša Švab iz Krškega - Vanjo, m ina f*rosenik iz Metlike - Lav-* ’ Liljana Jančič Šiler iz Straže -l^aria, Tadeja Stupar z Dvora -|JPa, Klavdija Dragan iz Soteske ~ '8a, Suzana Hudoklin iz Gor. tadišča - Barbaro, Mirjam Grahki iz Gotne vasi - Zaro, Sandra * e8 iz Krškega - Črta, Andreja errrtan iz Želebeja - Nino, Nasa Starič iz Hrastnega - Andrejo, i Vetka Mlakar iz Rovišč - Kristi-Ano ^on-ia Kolenc iz Zabrdja -
Iz Novega mesta: Anastazija ^e.e, Šentjernejska cesta 13 -Helena Roričevič, Šegova 19	Mateja	Saje, Gubčeva
p ' Tima, Renata Žetko, Slavka Unia 86 - Simona.
Mii
1	J\l	A	3	J	fJ	O	S	Č	J	J\l
Te dni bo vroče okrog delitve
Tri nove občine se z mestno občino še dogovarjajo o delitvi premoženja - Novo mesto brez dogovora o tem ne more najeti nujno potrebnih posojil
NOVO MESTO - Dogovarjanje o ureditvi premoženjskopravnih razmer med mestno občino in novonastalimi občinami se vleče kot jara kača. V teh dneh bodo pogajanja še jfosebej vroča, kajti novomeški občini se z dogovorom zelo mudi, ker ji stanje v občinski blagajni in sprejete naloge narekujejo zadolževanje, posojil pa ne sme najeti, dokler nima dogovora o delitvi premoženja.
Mestna občina se je sredi lanskega leta končno dogovorila o razdelitvi z občinama Šentjernej in Škocjan, ki bosta v treh letih prejeli 115 oz. 127 milijonov tolarjev. Zdaj se že poldrugo leto vlečejo pogajanja o delitveni bilanci s tremi naknadno ustanovljenimi občinami: Žužemberkom, Mirno Pečjo in Dolenjskimi Toplicami. V tem času so se občine v pogajanjih že uskladile, da jim mora mestna občina izplačati skupno 658 milijonov tolarjev, od tega 207 Dolenjskim Toplicam, 286 Žužemberku in 165 Mirni Peči, zatika pa se pri načinu izplačila.
Pri prvotnem predlogu, da bi mestna občina obveznost izplačevala deset let s pripadajočo revalorizacijo glavnice, za zdaj vztraja občina Mirna Peč, medtem ko naj
bi se ostali občini bolj ogrevali za 45-odstotni popust pri obveznosti, če bo ta izplačana v dveh letih. Uradne potrditve za tako odločitev še ni, saj v Žužemberku občinski svet o osnutku dogovora še ni odločal, topliški svetniki pa so predlog minuli torek zavrnili.
Topliški župan Franc Vovk kljub vsemu upa, da mu bo svetnike še uspelo prepričati, še posebej, če bo mestna občina pristala na delno zmanjšanje popusta. Meni namreč, da bi s takojšnjim izplačilom že letošnji proračun obogatili s 57 milijoni tolarjev in enako prihodnje leto, z morebitnim zmanjšanjem popusta pa bi po njegovem realno dobili enako, kot če bi čakali na izplačilo 207 milijonov tolarjev v 10 letih. V Dolenjskih Toplicah bi denar namenili izgradnji
vodovoda za južni del občine ter ostalim nalogam, za katere že izdelujejo potrebno dokumentacijo: za infrastrukturno ureditev Meniške vasi, Podhoste, Suhorja in Obrha, kanalizacijo v Podturnu, Selih in na Griču, .rekonstrukcijo ceste in mosta na Griču in dokončanje topliškega kulturnega doma.
Župani vseh občin zdaj nadaljujejo pogajanja. Tudi če bodo z dogovorom še odlašali, vseh odprtih vprašanj z njim, podobno kot nista niti Šentjernej in Škocjan, še ne bodo razrešili. Dogovoriti se je namreč treba o vrsti skupnih zavodov in javnih podjetjih, kakršna sta na primer Zdravstveni dom ali Komunala. Kot smo zvedeli, je pretekli četrtek po sestanku še ostalo upanje, da se bodo občine uskladile in da bodo občinski sveti na izrednih sejah sprejeli delitveno bilanco še pred 14. septembrom, datumom, ki stiska za vrat novomeško občino.
B. DUŠIC GORNIK
KMEČKE IGRE V ZBURAH - V nedeljo, 27. avgusta Je Društvo podeželske mladine Zbure organiziralo Kmečke igre z zabavno prireditvijo, na katere so povabili sorodna društva iz Dolenjske in Bele krajine ter po srcu mlade iz okoliških vasi. V trgatvi, prenosu steklenice med nogami, vrtenju okoli stebrička, hoji s smučmi in igri presenečenja so se pomerili DPM Semič, DPM Zbure, Prijatelji iz Mevc, Zagorica, Prijatelji iz Klenovika in Bojniški prijatelji. Največ iznajdljivosti so pokazali člani ekipe DPM Zbure, za katere je Društvo podeželskih žena Šmarjeta pripravilo pletenico, sledila je ekipa Klenovika in DPM Semič. Poleg iger je organizator poskrbel tudi za srečelov. Predsednik društva je v svojem govoru izrazil željo, da bi Kmečke igre v Zburah postale tradicionalne.
Vrtec Muca odprl svoja vrata
V pičlih šestih mesecih zgradili vrtec pri brusniški osnovni šoli - Lepo opremljeni prostori navdušili starše in otroke - Slovesna otvoritev vrtca Muca bo konec meseca
VELIKE BRUSNICE - Prvi september za OŠ Brusnice ni pomenil le začetek novega šolskega leta, temveč tudi uresničitev dolgoletne želje po lastnih prostorih za predšolsko vzgojo. Do sedaj so bile Velike Brusnice namreč edino lokalno središče v novomeški občini, kjer ni bilo prostorov za varstvo in vzgojo predšolskih otrok, zato so le-to v minulih letih v improviziranih prostorih uredili v okviru šole. Novi vrtec, ki so ga zgradili v pičlih šestih mesecih, nosi ime Muca, vanj pa so otroci in starši prvič stopili prav na 1. september, ko so zanje pripravili spoznavno dopoldne.
“Na 280 kv. m površine so trije oddelki, sodobna razdelilna kuhinja in ostali lepo urejeni spremljajoči prostori. Objekt ima lastno centralno ogrevanje na plin. Pri tem ima tudi talno ogrevanje, kar je za vrtec izredno pomembno,” je upravičeno ponosno povedal ravnatelj šole Jože Jazbec. V celoti je gradnjo stavbe financirala mestna občina Novo mesto, zanjo je odštela 45 milijonov tolarjev, za notranjo opremo vrtca pa je 9 milijonov prispevala šola.
Ob tem so uredili tudi okolico vrtca. Mali nadobudneži iz skupin Račke, Muce in Zajci imajo iz vrtca izhod na zunanje pokrite površine, od tam na zelenico ob igrišču, kjer mora trava sicer še zrasti, za zimske radosti pa bodo ob vrtcu pripravili tudi sankališče. “Z dograditvijo vzgojno-varstvene enote pri naši šoli smo tako izpolnili tudi prostorske pogoje za uvedbo devetletke. Smo ena izmed treh šol novomeške občine, ki smo se prijavili za devetletko v šolskem letu
Najboljši slovenski kosec
Milan Markelc iz Zaloga nad Škocjanom je dvakratni slovenski državni prvak v košnji
2001/2002, in sicer s programom za prvi razred,” je povedal ravnatelj Jazbec.
Nova pridobitev je prinesla tudi nova delovna mesta za eno vzgojiteljico in dve pomočnici. Skupno je v vrtcu, ki ga vodi vzgojiteljica z dolgoletnimi izkušnjami Alenka Korasa, pet zaposlenih, ko bo potrebno, pa bodo na pomoč priskočili iz šole. Že ob samem začetku delovanja so vse tri skupine popolnoma polne, trenutno je v vrtcu 61 otrok, kar je po besedah ravnatelja presenečenje tudi zanje. Pri tem se zavedajo pomena vrtca pri vzgoji otroka v teh najbolj nežnih letih njegovega življenja. "Ponudili jim bomo širši in kakovosten program od angleščine in računalništva do glasbe in športa. Seveda pa bo potrebno nakupiti še nekaj novih igral, zato pričakujemo finančno pomoč tudi od krajevne skupnosti in drugih sponzorjev,” je zaključil Jože Jazbec. Vzgojno-var-stveno enoto pri OŠ Brusnice bodo slovesno odprli konec meseca.
M. ŽNIDARŠIČ
JUBILEJNA PRIZNANJA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE NOVO MESTO - Dolenjski obrtniki so se v soboto, 2. septembra, v Mirni Peči zbrali na 5. septembrskem srečanju obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev ter upokojencev. Ob tej priložnosti so podelili štirideset jubilejnih priznanj za 20-, 25- in 30-letno zvestobo v obrti, “desetletniki"pa so priznanja prejeli po pošti. Na sliki: priznanje za tridesetletno delo v frizerski obrti je prejeta tudi obrtnica Slavka Rudman iz Škocjana. (Foto: S. Dok!)
OGRAJENA TEŽKA VODA - Sredi Novega mesta je skrit čudovit ambient. Morda je še danes tako lep prav zato, ker je tako skrit. Le žuboreč potok, drevje in ostalo zelenje, pa race. vodni pajki, ribe. Od Grma pa vse do Gotne vasi se boste le težko sprehodili. Že blizu dvajset let je tako. Tik ob potoku se razteza ograja, ob njej pa se je že močno razraslo obvodno goščavje. Toda kdor se prebije pod udarci vej, je bogato nagrajen. Medtem ko se lahko le stisnjeni ob ograjo na eni in veje na drugi strani sprehodite ob potoku, pa se onstran prosojne ograde bohoti razsežen in že dolga leta zapuščen travnik. Menda Revozov, a v resnici nikogaršnji. Razum pa dobra volja sta potrebna, morda še nekaj meščanske zavesti med pravimi ljudmi, da bi se spet lahko sprehodili ob potoku od Grma do Gotne vasi ati pa, če komu zahoče, vse tja do Gorjancev. (Foto: T. Levičar)
ŠKOCJAN - Milan Markelc iz Zaloga nad Škocjanom je 28-leten strojni mehanik, mesar in trgovec, ki mu doma ni bilo treba velikokrat poprijeti za koso, saj imajo za delo na kmetiji stroje. Toda mnogi ga poznajo ravno kot odličnega kosca. Je lanski in letošnji državni prvak v košnji, lani pa se je na evropskem prvenstvu v Kranju uvrstil na 32. mesto in bil boljši od 58 tekmovalcev.
“Na evropskem prvenstvu sem videl avstrijce, ki so na tekmovanje prišli s serviserji, s koso v etuiju, da se na soncu ne pregreje in izgubi ostrine, ter s strojem za klepanje kose,” pripoveduje Markelc. Izvedel je, da je bolje, če je kosa ukrivljena, zato sta jo s sosedom Stankom Kraljem uvila, a sta malo pretiravala, zato je bil nad 32. mestom kar malo razočaran. Na tekmovanjih je začel kositi zato,
Milan Markelc
ker ni bilo nikogar drugega, ki bi to počel. Podeželska mladina je že prej v okviru novomeškega in škocjanskega Društva podeželske mladine (DPM) tekmovala na kmečkih in družabnih igrah, letos pa so se povezali v DPM Zbure. Na svojem prvem samostojnem tekmovanju julija v Prekmurju so tako brez večjih težav zasedli skupno drugo mesto.
Dvakratni državni prvak v košnji kosi z avstrijsko koso. “Imam 110 cm dolgo koso, kosišče je iz aluminijastega materiala, kije lažje od navadnega kosišča, a dovolj močno, da se ne zvije,” razlaga Milan Markelc. Pred tekmovanjem -na občinskem mora v slabi minuti pokositi 50 kvadratnih metrov, na regionalnem v minuti in pol 75 in na evropskem v dveh minutah 100 kvadratnih metrov - mora koso dobro sklepati in nabrusiti. Prvo naredi njegov sosed Kralj, nabrusi pa jo sam pred tekmovanjem, med košnjo pa se kosa ne brusi. Po končani košnji grabljice pograbijo travo, komisija pa oceni čas, čistočo in redi košnje. In Milan pravi, da se že na oko vidi, kdo je bil boljši. V zadnjem času je to pogosto prav on.
M. RAPUŠ
V peklu
Najbolj sem pregnan kadar cvička sem pijan.
Žena mi reče, da sem hudič, da zame ne mara več nič, ker z dušo sem čisto na dnu.
Jaz pa uživam v peklu.
JURE MURN
Kdaj rezervacija mest v vrtcih?
Starši menijo, da je plačevanje polne cene, če otrok poleti ni v vrtcu, krivično - Različna mnenja novomeške občine in VVO Novo mesto - Prihodnje leto namesto enega trije javni zavodi
NOVO MESTO - Marsikateri starši, ki med poletnimi počitnicami plačujejo polno ceno vrtca, kljub temu da ni otrok v vrtcu, so že razmišljali o začasni odjavi otrok in plačilu rezervacije za mesto, ki bi otroka čakalo ob vrnitvi. To je namreč mogoče v nekaterih slovenskih občinah. Toda vse se začne in konča pri denarju.
Pobudo za uvedbo rezervacij je WO Novo mesto občini letos v presojo dala skupaj s pobudo za povišanje cen vrtcev, vendar v razpravo na sejo sveta ni prišla, o cenah vrtca pa so svetniki razpravljali na majski seji.”WO Novo mesto je samostojen javni zavod, kljub temu da je ustanovitelj Mestna občina Novo mesto, in ima svoje organe, ki ta zavod upravljajo. V letošnjem proračunu je poleg investicij največji odhodek prav pri predšolski vzgoji, saj je zanjo planiranih kar 670 milijonov tolarjev. Občina krije 70 odst. njihovih stroškov, starši pa 30. V primeru sprejema njihove pobude o možnosti rezervacije mest med poletjem bi pristali na to, da občina krije še večjo razliko do polne cene. Bojimo pa se, da že dosedanja sredstva v proračunu ne bodo zadostovala, da bi se krila letošnja dejavnost vrtcev,” je povedal novomeški sekretar za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino Rafko Križman, ki je svoj sekretariat nedavno predal novi sekre-
tarki Nevenki Kulovec. Ob tem meni, da bi morala WO sama poskrbeti za omenjeno ponudbo, mogoče z racionalizacijo svojega poslovanja, preko proračuna pa žal letos to ne bo mogoče.
Ravnateljica WO Novo mesto Majda Kušer Ambrožič meni, da so rezervacije mest v vrtcih med poletnimi meseci nujne in dobrodošle za starše: “Občini dajemo omenjeni predlog v razpravo že vrsto let. Letos smo predlagali, naj bi se rezervacija obračunala v višini 25 odst. od plačila staršev, določenega na podlagi razvrstitve v plačilni razred, tako kot to npr. plačujejo v brežiški občini. Sama VVO tega stroška ne more kriti, ker že od leta 1990 poslujemo v breme lastnega premoženja." Povedala je še, da je občinski svet letos sprejel nižje ekonomske cene od prvotno predlaganih, ki bi omogočile nemoteno poslovanje vrtcev. “V nekaterih slovenskih občinah imajo poletne rezervacije že urejene, vendar v dogovoru s fi-
nancerjem, to je občino, ki krije izpad prihodkov. Marsikdo bi v času poletnih mesecev izpisal otroka, kar zakonodaja dopušča, vendar se izpisov ne poslužujejo, ker vrtec ne more zagotoviti otroku ob ponovnem vpisu istega vrtca oz. skupine,” je razložila ravnateljica. Ob tem pravi, da varčujejo na vseh koncih, ne morejo pa posegati v plače zaposlenih, ki so določene po kolektivni pogodbi in predstavljajo večinski delež odhodkov. Eden izmed varčevalnih ukrepov, ki ni bil všeč ne staršem ne zaposlenim, je bil, da so oddelke napolnili do zgornje meje normativa in na ta način zaprli 5 oddelkov.
Sicer pa je Rafko Križman povedal, da nameravajo javni zavod VVO Novo mesto reorganizirati. Namesto enega, kije sedaj po vseh normativih in standardih prevelik, naj bi z naslednjim šolskim letom začeli delovati trije. Po njegovem mnenju se bo tako povečala tudi zdrava konkurenca. Vsak izmed zavodov se bo boril za otroke z dodatnimi programi, kakovostjo, sredstva bodo poskušali dobiti tudi od drugod, mogoče pa se bodo nekateri vrtci tudi specializirali (bralni, športni, glasbeni...). m. Ž.
Sentjernejske črepinje
w
Ze priprave na Jernejevo 2001
Turistično društvo Šentjernej prejelo občinsko spominsko plaketo - Največji projekt je Jernejevo - V prihodnosti želijo odpreti turistično-informacijsko pisarno - Novo vodstvo
ŠENTJERNEJ - V Šentjerneju se še vse vrti okoli nedavnega praznovanja občinskega praznika. Skoraj nemogoče je oceniti, koliko truda, delovnih ur in pričakovanj je bilo vloženih v ta devet dni trajajoči projekt, za katerega je odgovorno Turistično društvo Šentjernej, ki pri organizaciji Jernejevega tesno sodelnje z občino Šentjernej.
Za uspešno izpeljano prazno- vključili v pripravo in izvedbo praz-
vanje gre zasluga vsem članom društva in krajanom, ki so se radi
Janez Selak
novanja in ga vzeli za svoje. Zelo smo zadovoljni z obiskom naših prireditev. Samo osrednjo sobotno prireditev je obiskalo okoli 6500 ljudi - to je več, kot ima celotna občina prebivalcev,” je povedal predsednik turističnega društva Janez Selak. “Kar se tiče finančne plati, imamo zelo srečno roko. Pri-•reditev Jernejevo je postala tako odmevna, da nam pomagajo tudi podjetja izven naše občine. Od njih smo dobili večino denarja, seveda pa ne smemo pozabiti na sredstva domačih podjetij in obrtnikov.” Društvo, ki šteje 160 članov, že leta sodeluje in predstavlja občino Šentjernej na številnih prireditvah ter turističnih in gospodarskih sejmih po vsej Sloveniji. Člani so sodelovali so tudi na študentski
Novo gasilsko vozilo
Blagoslovil ga je pom. škof Andrej Glavan
SOTESKA - Svečan prevzem novega gasilskega vozila Peguet Boxer se je minulo soboto v Soteski začel s povorko gasilcev iz Dolenjskih Toplic, prišli pa so tudi s Kamene. Odbor z Robertom Zupančičem je s pomočjo sponzorjev, krajanov in občine Dolenjske Toplice od lani za vozilo zbral 4 milijone tolarjev.
Govore so imeli predsednik novomeške Gasilske zveze Alojz Muhič, topliški župan Franci Vovk in predsednik domačega gasilskega društva Bojan Markovič, nato pa je soteški rojak in pom. škof Andrej Glavan ob prisotnosti župnika Dušana Kožuha blagoslovil gasilsko vozilo, župan pa je predal ključe. V kulturnem programu - povezo-
vala ga je Barbara Barbič - je nastopil mešani pevski zbor KD Dolenjske Toplice pod vodstvom Francija Vovka, sledila pa je zabava z ansamblom Fehtarji.
Leta 1934 so vaščani iz Soteske in okoliških vasi ustanovili požarno obrambo, zbili leseno barako in kupili ročno motorno brizgalno, 1958 so zgradili gasilski dom in kupili motorno brizgalno Rossen-bauer, 1983 pa IMV-jeV kombi in v nekaj letih prenovili prostore grajskega hleva. Danes so uspešni tudi na tekmovanjih, na avtorallyju in občinskem tekmovanju so bili prvi in drugi, na državnem pa osmi in deseti.
SLAVKO MIRTIČ
PREVZEM NOVEGA VOZILA - Gasilci iz Soteske so prejšnjo soboto prevzeli novo gasilsko vozilo. Na fotografiji so (od leve proti desni) predsednik PGD Soteska Bojan Markovič, predsednik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič, topliški župan Franci Vovk, pom. škof Andrej Glavan in poveljnik domačega društva Goran Markovič. (Foto: S. M.)
ORLEKL SO NAVDUŠILI - Skupina Orlek iz Zagorja ob Savi je 2. septembra prvič nastopila pred suhokranjskim občinstvom in s svojo mešanico roc 'k 'n rolla in pank polke navdušila številne obiskovalce. Od leta 1990 se pod imenom Orleki predstavljajo vokalist in kitarist Vlado Poredoš, harmon-ikaš in klavituarist Jure Tori, kitarist Bojan Bergant, bobnar Jože Plečnik, baskitarist Mitja Tori, saksofonist Miran Mars, pozavnist Ečo Matko in trobentač Janez Tori. Zelo prepričljivo so zaigrali pesmi iz najnovejšega albuma Salamurca, po koncu nastopa pa so morali obljubiti, da se še letos vrnejo na oder žužemberških grajskih prireditev. (Foto: Slavko Mirtič)
cvičkariji, s Smučarskim društvom vsako leto pripravijo ogled smučarskih skokov v Planici, letos so drugič organizirali salamijado, do nedavnega je bilo turistično društvo tudi nosilec vseh aktivnosti v zvezi s pripravo “Štefanjega dneva oz. blagoslova konj”, pod njihovim okriljem pa je zaživela tudi Podgor-janska vinska cesta. “Projekt Pod-gorjanske vinske ceste, kije zaživel letos, smo izpeljali ob pomoči države in vseh štirih občin, skozi katere teče vinska pot - Novo mesto, Šentjernej, Krško in Brežice,” je povedal Selak, pobudnik omenjenega projekta, ob občinskem prazniku pa je za dolgoletno delo dobil srebrno značko Turistične zveze Slovenije.
Vodstvo društva bo letos zaključilo štiriletno mandatno obdobje, zato bodo še pred koncem leta izvedli volitve. Kot je povedal Selak, ne bo več kandidiral za predsednika društva, saj društvu predsednikuje že devet let, še vedno pa bo ostal aktiven član društva. V svoji osnovni nalogi, promociji Šentjerneja in njegovih posebnosti, turistično društvo nekako povezuje vsa ostala društva v občini. Nameravajo izdati novo slikovno zloženko o Šentjerneju, organizirati tečaj za pridobitev dovoljenj turistične ponudbe na kmetijah kot dopolnilne dejavnosti ter različne oblike izobraževanja in predavanja za svoje člane. V prihodnosti želijo ustanoviti tudi turistično-informacijsko pisarno, največjo in osrednjo naloga za prihodnje leto pa je vsekakor organizacija prireditve Jernejevo 2001. Priprave nanjo že tečejo.
M. Ž.
KRPANOVA TRGATEV - VŠtembergerjevem vinogradu na Pleterskem hribu bo 15. septembra posebej veselo. Sentjernejsko turistično društvo v sodelovanju z občino namreč pripravlja Krpanovo trgatev, katere se bodo, kot že samo ime pove, udeležili najmočnejši Slovenci, finalisti prireditve Martin Krpan 2000, kije ob praznovanju občinskega praznika potekala v Šentjerneju. Ob močnih moških, med katerimi bo tudi aktualni Martin Krpan Denis Udovič iz Hrvatinov pri Kopru, bodo grozdje trgale tudi slovenske lepotice. Sicer pa bodo Krpani svojo moč dokazovali še v Jereletovem mlinu, kjer bodo mleli moko. Na sliki utrinek s finalnega tekmovanja. (Foto: M. Hočevar)
Povezava ostaja
PREVOLE - Na Prevolah so zelo veseli, da bo občina vsak mesec prispevala 300 tisočakov in s tem ohranila avtobusno povezavo od Žužemberka preko Žvirč in Dvora do Novega mesta. Povezava je ključnega pomena za 14 okoliških srednješolcev. Če potnikov ne bo 14, pa bo občina primaknila še za vsakega manjkajočega po 18 tisočakov.
ŠENTJERNEJSKI GASILCI DOBILI NOVO ORODNO VOZILO - Od zadnje avgustovske srede je gasilsko društvo Šentjernej bogatejše za novo orodno vozilo Renault master, vredno 6 milijonov tolarjev, za katerega je večji del denarja prispevalo društvo iz lastnih sredstev. Sicer pa se gasilsko društvo Šentjernej, kije eno najstarejših društev v Sloveniji, saj bo prihodnje poletje praznovalo 120-letnico obstoja, pripravlja še na eno večjo investicijo, na nakup novega kombiniranega vozila, za katero bodo morali zbrati dobrih 25 milijonov tolarjev. Večji del denarja bo prispevala občina, ostalo pa sponzorji in občani občine Šentjernej s prostovoljnimi prispevki. (Foto: T. J. G.)
Turistični tolar le po kapljicah
Toposova enota Turizem želi povezati turistična prizadevanja dolenjskih, belokranjskih in kočevskih občin - V načrtu skupno gradivo in turistični zemljevid
DOLENJSKE TOPLICE - Družba Topos, ki se ukvarja s prostorskim načrtovanjem in urejanjem prostora, je februarja letos ustanovila še poslovno enoto turizem s sedežem v Dolenjskih Toplicah. Kot pravi vodja enote Jaka Kavčič, so se odločili, da bodo pripeljali turiste na območje Dolenjske, Bele krajine in Kočevske in ne vodili naših ljudi v tujino, kot običajno počnejo turistične agencije, ker je tako pač lažje preživeti.
Pri Toposu so izdelali projekt sicer pa bi informacije zbrali, iz-trženja turističnih zmogljivosti in ponudbe tega območja, ki gaje že podprlo 13 občin, pričakujejo pa tudi podporo mestne občine Novo mesto. Toposova enota Turizem želi povezati vse bogatejšo turistično ponudbo na celotnem območju, ki se na trgu zdaj pojavlja posamično in po kapljicah iztiska turistični tolar. Občine na omenjenem območju vse po vrsti veliko pričakujejo od razvoja turizma, še posebej turizma na podeželju, tiskajo zloženke, pripravljajo programe, nastopajo na sejmih, vabijo goste. Drobne zloženke in zapiranje v občinske meje pa za turizem v večjem obsegu niso dovolj, zato v Toposu v prvi vrsti načrtujejo izdelavo skupnega propagandnega gradiva za celo območje. Temeljilo bo na turističnem zemljevidu, ki bo ponudil pregled ponudbe in hkrati orientacijo v prostoru.
Propagandno gradivo naj bi po posameznih tematskih sklopih pokrilo vso turistično ponudbo: vse vrste znamenitosti in prenočitvene zmogljivosti. Že obstoječe publikacije bi vključili v gradivo,
brali in uredili ter poskrbeli za celostno podobo predstavitve.
Topos ne skriva, da bi za to poskrbel sam s svojimi strokovnimi kadri, saj se na delo spozna, enota Turizem pa bi skrbela za promocijo: oglaševanje v medijih, predstavitvene nastope po slovenskih pokrajinah in na sejmih doma ter pozneje tudi na najbolj obetavnih tujih trgih ter za vzpostavitev pro-
Jaka Kavčič
dajne mreže preko domačih in tujih turističnih agencij.
„Naš končni cilj je trženje turistične ponudbe Dolenjske, Bele krajine in Kočevske in ob primerni podpori občin bi skupno gradivo gostom lahko ponudili že maja prihodnje leto. Izdelali smo že projekt trženja za to območje, spisali razvojne smeri turizma v občini Dolenjske Toplice, pripravljamo projekt trženja Kočevskega Roga in načrtujemo športno-rekreacijski center v Toplicah," je o povezovalnih načrtih govoril Kavčič.
Verjame, da bodo s povezovanjem uspeli, saj se pogosto občine same težko dogovarjajo. Kot pravi, pa bo potrebno vsaj dve ali tri leta trdega dela in tudi vlaganj. „Nihče se ne loti trženja domačih zmogljivosti, ker so potrebna prevelika vlaganja. Velikih agencij to ne zanima, ker služijo po drugi poti, manjše pa nimajo kapitala. Ob podpori občin, nam bo uspelo,“ zatrjuje. In kdo jamči, da ne gre spet za ene tistih projektov, ki jih podprejo država, občine in še kdo, izdelovalec pobere denar, na koncu pa ni rezultatov? Jaka Kavčič pravi, da je jamstvo velik vložek družbe Topos, ki bo vsako od začetnih let vložila v projekt veliko več denarja, kot ga bodo prispevale občine.
B. DUŠIČ GORNIK
SEMAFOR - Svetega Jerneja trg je ob občinskem prazniku dobil obnovljeno in razširjeno cesto, pločnik, javno razsvetljavo in tudi prvo semaforizirano križišče. Zdaj bo treba spremeniti nekatera osnovna navodila, po katerih se ravna povprečni šentjernejski člo; vek. Če se pod steklom sveti nekaj rdečega, to ni znak, da je v njem cviček in je treba še enkrat nagniti. Ojoj, rdeče je, pa ni cviček!
PREIMENOVANJE - Pred kratkim smo ujeli govorice, da s preimenovanjem Šentjerneja, za katero so se zavzemali nekateri občani, še posebej pa so se ga veselili sosednji Kostanjevičani, ne bo nič. Odkar se vozijo po novem asfaltu na Razdrto pri Kostanjevici, niti pomislijo ne več.
STRELSKA - Organizatorji mednarodnega prvenstva v praktičnem streljanju so ugotovili, da dolenjski in posavski gospodarstveniki in župani odločno preslabo streljajo, saj na njihovih VIP streljanjih zmagujejo vedno isti. Zato so jim letos priskrbeli “šnelkurs z inštruktorji streljanja. Kot kaže, je zadeva uspela, saj so na prvih treh mestih čisto nova imena. Tako je Dolenjska dobila nekaj novih strelcev.
Šentjernejski petelin kirika, da v Novem mestu pripravljajo referendum o priključitvi mestno občine k Šentjerneju.
Iz topliškega vodnjaka
VSI SO NOTRI - Dolenjske Toplice so manjša občina in temu primerno lahko je tam najti tudi vse pomembne ustanove. Ce kdo vpraša za krajevni urad državne uprave, banko, občino ali župnišče, domačini niso v zadregi, Pa četudi je pred njimi tujec. Pokažejo namreč eno samo streho in pokomentirajo: “Pri nas so vsi skupaj tam notri, v farovški hiši.
BREZ PIPIC - Izvedeli smo, da na pokopališču v Toplicah kdaj pa kdaj ni vode, kar skrbnih obiskovalcev grobov čisto nič ne razveseljuje. Po tem, koliko denarja so v tem kraju že porabili za izgradnjo mrliške vežice, bi verjetno sodili v knjigo rekordov, in s časom, ki so ga ob tem imeli na razpolago, bi lahko že do vsakega groba napeljali cev in vgradili pipo. Pa ne le z navadno, tudi s termalno vodo!
PRIZADEVEN - Predsednik tukajšnjega Turističnega društva Jože Majes se sprašuje, katera nevidna sila je gnala neznanega šoferja, daje vložil toliko truda in zvalil gume od tovornega vozila v Malo Knežjo jamo. Če ne gre za rezervo za hude čase, izredne razmere ali kaj podobnega, bi bil® gume po vsej logiki lažje odpeljat1 v dolino.
FAKS BOLEZEN - Nekateri topliški svetniki so menili, da bi bilo dobro, če bi Dolenjski lis* kdaj prišel poslušat nategovanj*
na njihovih sejah. Zadnje čase nas
ni bilo, malo za kazen in delno zaradi pomanjkanja časa. Tamkajšnja občinska uprava namreč kar po pravilu pošilja vabilo le nekaj ur pred sejo, po faksu in brez gradiva seveda. To je pa le prehuda razvada, čeprav gre za novo. malo in neizkušeno občinsko upravo. Upamo, daje ozdravljiva-
Suhokranjski drobŽj
POLKA PUNK - Po vsem. kar smo videli in slišali v kleti žužem-berškega gradu, se nam obeta P°" noven nastop zagorskih knapov skupine Orlek, kije navdušila obiskovalce sobotnega koncerta na žužemberškem gradu. Po besedah predsednika TD Suha krajina Vlada Kostevca pa so poleg Orlekov. ki so vzpostavili popoln kontakt s publiko, za sobotni koncert za-služni tudi številni “polka punk plesalci z Dvora, Jame in mladi iz Stavče vasi. Omenil je tudi župana Franca Škufco, ki ne manjka na nobeni prireditvi. Koncerta n> zamudila niti skupina mladih iz dolenjskejrrestolnice, ki seje pri' peljala v Žužemberk kar z avtom znane pogrebne službe.
TRGATEV - Zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur so pričeli s trgatvijo tudi v Suhi krajini. Zgodnja trgatev bo kmalu pm 'kazala,kakšno letino so pridelan suhokranjski vinogradniki ob pomoči nepredvidljive matere narave-
DOLENJSKI UST
Šl. 36 (2663). 7. septembra 200»
Sprehod po Metliki
VODA - Metliško občino je Prizadelo hudo pomanjkanje vode. Ne glede na to, da Metličani niso ravno najbolj pri srcu Črnomaljcem, jim ti take nesreče ne Privoščijo. Ja, tudi ti dve občini '‘daj pa kdaj skleneta premirje, °čitno pa to naredita šele takrat,
imata zelo močnega nasprotnika. Tokrat je bila to narava.
TRGOVINE - Metličani so se dolgo časa hvalili s tem, daje Dm odprl poslovalnico pri nji in ne v Črnomlju. Tu so se očitno odločili za povračilni udarec; pojavile so Se govorice, da bo v Črnomelj Prišel Interspar.
RAZVOJ - V Metliki so se us-Pešno lotili pospeševanja razvoja syoje občine: podpirajo dograditve šol, gradijo vodovode, urejajo ceste, obnavljajo kulturni dom, Poletna prireditev Pridi zvečer na grad je predstavljena s še nekaterimi slovenskimi prireditvami tudi y Evropi itd. Skratka, ne moremo Jim očitati lenobe.
Črnomaljski drobir
ZNOVA KOMUNALA - Črnomaljska komunala še naprej na ne-navaden način varčuje z vodo. Namesto da bi uvedli razne prepovedi glede uporabe vode, jo še na-Pfej raje brez opozorila zapirajo, seveda zaradi nujnih del, ki pa so očitno zelo zahtevna, saj niti približno ne vedo, koliko časa bodo trajala. Zadnjič so vodo zaprli okrog 7. ure in zatrdili, da bo voda Pritekla spet okrog 11. ure. Pomo-ta je bila precejšnja, saj so Črnomaljci še ob 14. uri bili brez vode.
kopališče - v čmomiju
Postaja vse bolj priljubljeno ko-Panje v reki Lahinji, ki je zaradi 0'stilni akcij in čistilnih naprav podala prijetnejša do kopalcev. Čr-Pomaljci se očitno aktivno pripravljajo na uveljavitev schengen-ske meje, ko bo postala reka Kol-Pa zunanja meja Evropske unije. jPrašanje je namreč, ali bo takrat Se dovoljeno čofotanje v “evropski meji". Morda pa bo ravno to koristilo črnomaljski občini, saj bodo lahko razvili turizem ob reki La-mji, škodilo vsekakor ne bi.
parkiranje - Bodo v črnom-Ju sploh kdaj odpravili kaos, ki ga Povzročajo vsevprek parkirani avtomobili. Pobiranje parkirnine Je vse skupaj le še poslabšalo, saj se zdi ljudem neumno plačevati Parkirnino za tistih pet minut, ko bočijo v trgovino. Tako še naprej Parkirajo avtomobile na pločnikih m cestah, kjer je brezplačno, dokler te ne opazijo policisti. Pešci na Pločnikih pa se morajo riniti med pločevino.
Sadje, n»oč naravne hrane
. VELIKI NERAJEC - V Ve-'kem Nerajcu bodo v petek, 8. Septembra, ob 18. uri predstavili ni‘go publicista Daria Cortese-j® ^adje, moč naravne hrane. V knjigi so opisi zdravilnih inftre-Prambenih lastnosti več kot 80 yrs‘ sadja iz domačih in tujih *rajev, priporočila za nakup naj-°Ušega sadja ter recepti za preprosto in hitro pripravo sadnih Jedi z malo kuhanja, tako da se Purani čim več zdravilnih in hra-jPmih snovi. Knjigo, ki je maja j?sla pri Kmečkem glasu v Ljub-Jani, bo možno kupiti po ugod-Pejši ceni.
Cjemiške tropine ]
OBISKI - Minuli teden so Se-, 'cani pripeljali v svojo občino ar dva predstavnika politične PJetane: ministra za okolje in postor Andreja Umeka in minist-Za malo gospodarstvo in turi-^ePt Janka Razgorška. Torej je °nec prepiranja, katera belokra-Ka občina je najvplivnejša. u VLADNI AVTO - Minister . mek se je moral s svojim audi-m podati po zaprašeni in luknjasti poti, da si je lahko ogledal . trase belokranjskega vodovoda- Morda pa je bilo to načrtno in ^emičani upajo, da bo minister Ptek prišepnil ministru za prom-j. 'n zveze, Antonu Bergauerju, da m še ta nakaže kak tolar za ceste. t>UŠA - Tudi semiško občino je ‘zadela suša, in če velja teorija, v bodo naslednje vojne zaradi in potem b' se lahko semiška metliška občina hitro združili °ti črnomaljski. Zdaj ta še edi-omogoča svojim prebivalcem . °do.
Mi*	j	^ i\j	1 -A š J	i-j	O 3 Č 1	M	Mi*
Obnova Dolenjske banke v Črnomlju
V zadnjih 20 letih je bila stavba trikrat nestrokovno obnovljena, zato je nastalo precej škode - Predvideni konec del je konec oktobra
ČRNOMELJ - Stavba Dolenjske banke je pod zaščito Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vodstvo banke se zaveda pomena stavbe, zato so se odločili za strokovno in kakovostno obnovo, ki naj bi se končala konec oktobra. Kot je povedal vodja investicij pri Dolenjski banki Milan Verček, je bila stavba v zadnjih 20 letih kar trikrat obnovljena, a vedno nestrokovno.
Vedno je šlo ali za pomanjkanje denarja ali neustrezne materiale, neizkušenost izvajalca ali pa časovno stisko. Zdaj so sklenili, da bo ta obnova drugačna. Sedanja sanacijska in restavratorska dela
Obnova Kulturnega doma v Metliki
Izvedli bodo le najnujnejša dela
METLIKA - V Kulturnem domu so hoteli prvotno obnoviti vse prostore za obiskovalce in nastopajoče, a so se zdaj omejili na najnujnejša vzdrževalna dela. Tako bodo obnovili le inštalacije, sanitarni blok za obiskovalce in nastopajoče, oder in zaodrski prostor. Obnova je potrebna zaradi varnosti obiskovalcev in nastopajočih. Z deli bodo začeli predvidoma 15. septembra in končali 15. oktobra.
Vrednost del je ocenjena na 14 milijonov tolarjev, čeprav bo verjetno znesek višji. Občina Metlika bo prispevala 9 milijonov tolarjev, ministrstvo za kulturo pa 6 milijonov. Izvajalec del bo znan v septembru.
Letošnja vzdrževalna dela bodo izvedli tako, da bodo drugo leto le nadaljevali z obnovo. Zato so se Metličani že letos zaprosili ministrstvo za kulturo za 8 milijonov tolarjev, ki jih bodo potrebovali prihodnje leto. Na občini so povedali, da imajo tudi oni že v planu stroške za naslednje leto.
Septembra bodo Metličani začeli tudi z obnovo strehe gradaškega gradu, ki naj bi bila končana do 15. novembra letos. Celotne stroške, 27 milijonov tolarjev, bo krila država.
P. M.
obsegajo generalno obnovo celotne fasade s štukaturami, okrasnimi elementi in ograjami, zamenjavo vseh oken, saj so bila še prvotna in zato zelo dotrajana, in obnovo strehe, žlebov in odtočnih kanalov. Pri delih, kijih izvaja Begrad, sodeluje še šest priznanih restavratorjev. Vsa dela potekajo pod nadzorom konzervatorja z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Tomaža Goloba. Tudi sam sanacijski program so pripravili na zavodu v sodelovanju z Restavracijskim centrom Republike Slovenije.
Okna in streha so že obnovljeni, na stavbi pa so s paro sprali dosedanje nanose fasade. Tako so šele odkrili vse poškodbe: razpoke, slabo podlago in omet, nestrokovno sanacijo detajlov, nekakovostne pločevinaste obrobe okrasnih elementov, zaradi katerih je prišlo do zamakanja.
Zdaj bodo vse te elemente restavrirali. Zaradi zamenjave oken je potrebna tudi obnova dekorativnih okenskih okvirjev. Stari omet bodo odstranili tam, kjer odstopa, to pa je na 75 odstotkih površin. Zamenjali ga bodo z apnenim ometom, ki prepušča vodo. Do zdaj je bila namreč v zidovih prekomerna količina vode, ki je prispevala k uničenju stavbe. Na koncu bodo zamenjali še okrasne plošče na fasa-
di, ki jih morajo na novo odliti. Sledil bo še premaz s posebnimi barvami.
Cena sanacije in restavratorskih del znaša 80 milijonov tolarjev. Celotne stroške bo krila Dolenjska banka. Z deli so začeli že 15. junija, končali pa naj bi konec oktobra. Delo ne poteka po načrtu, saj izvajalce ovirajo previsoke temperature, ki so neprimerne za posamezne faze, ki pa se jih ne da preskočiti. Če se bodo take vremenske razmere nadaljevale, del ne bodo mogli zaključiti v oktobru. V tem primeru bodo stavbo čez zimo zaščitili in z obnovo nadaljevali spomladi.
Dolenjska banka bi rada ustrezno obnovila tudi prostor pred stavbo, a na občini v Črnomlju še niso pokazali pravega zanimanja. Banka bi rada postavila okrog stavbe starinske luči in tlak. Želijo si, da bi bila stavba v ponos Črnomaljcem in Dolenjski banki.
P. MOVRIN
Prizidek k šoli
METLIKA-V petek, 8. septembra, bosta ob 10. uri metliška občina in osnovna šola položila temeljni kamen prizidka k osnovni šoli Metlika. Pozdravne govore bodo imeli ravnatelj semiške osnovne šole Jože Mozetič, semiški župan Slavko Dragovan in državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko. V kulturnem programu bodo sodelovali še učenci šole in mestna godba Metlika.
KMALU ODPRT - Sredi oktobra naj bi delavce in stroje okrog prizidka zamenjali otroci. (Foto: P. M.)
Več prostora za OŠ Loka
Sredi oktobra naj bi odprli prizidek - Konec dvoizmenskega pouka in gostovanj na drugih šolah
ČRNOMELJ - Prizidek bo namenjen učencem predmetne stopnje. Z njim bo šola pridobila učilnice, tako da se učenci ne bodo več vozili na podružnični šoli v Griblje in Adlešiče, ne bodo več imeli pouka na srednji šoli Črnomelj, pa tudi popoldanski pouk se bo končal.
V prizidku bo tudi predavalnica za 80 ljudi in zbornica za predmetno stopnjo. V novi del šole se bo
Športne igre
METLIKA - Na kampu v Podzemlju se bodo v petek in soboto na 7. športnih igrah merili člani Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva.
Letos devetletka na OŠ Vinica
Začeli so s prvim in sedmim razredom - Pohvale za pripravljenost z državne ravni - Podpora učiteljev, učencev in staršev je pomembna
preselila tudi knjižnica. Prizidek je z dvema hodnikoma povezan s staro šolo, tako da bo učencem omogočen enostaven prehod. Do odprtja prizidka bo pouk še naprej potekal dvoizmensko in na drugih šolah.
Kot je povedala ravnateljica osnovne šole Loka, Danica Pucelj, bodo med naslednjimi poletnimi počitnicami adaptirali stari del šole, pripravili pa ga bodo tudi za devetletko. Med drugim bodo naredili prostor za športno vzgojo prvih treh razredov, saj je v zdajšnji telovadnici gneča, ker si jo delijo s srednjo šolo Črnomelj. Adaptirali bodo tudi kuhinjo in tehnični učilnici. Če bodo dela pravočasno končana, bodo že v šolskem letu 2001/02 uvedli devetletko.
P. M.
VINICA - Na osnovni šoli Vinica so šolsko leto začeli slovesno, saj so uvedli devetletko. Tako imajo en prvi razred devetletke in en klasični prvi razred ter dva sedma razreda devetletke in enega klasičnega. S pripravami za program niso imeli težav, saj so že v klasično šolo uvedli nekatere elemente devetletke: poudarek na individualnem delu, razdelitev učencev v različne zahtevnostne učne skupine in zgodnje učenje dveh tujih jezikov.
Kot je povedal ravnatelj šole v četrtem, petem in šestem razredu
Srečanje borcev
SEMIČ - Pri semiškem gasilskem domu bo v nedeljo, 10. septembra, srečanje borcev enot NOV in POS, ki imajo domicil v občinah Semič, Črnomelj in Metlika. Ob U. uri bodo začeli s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali črnomaljska Godba na pihala, semiški ženski pevski zbor, semiška osnovna šola in podružnica semiške glasbene šole ter recitator g. Valič. Ob 12. uri se bo začel zabavni progam z ansamblom trio Breza.
Jože Režek, so se na šoli odločili za devetletko že pred letom in pol. Glavni vzrok je bila večja humanost programa, ki upošteva različnost med otroki. Tako učiteljice že
.'Jim
Jože Režek
učencem različno podajajo snov, v sedmem razredu pa se učenci pri matematiki, slovenskemu jeziku in tujem jeziku enkrat na teden razdelijo v popolnoma ločene zahtevnostne skupine. V osmem in devetem razredu bodo učenci pri vseh urah matematike in slovenskega jezika razdeljeni v skupine. Kdo bo v kateri skupini, ne odločajo le učitelji, ampak so na začetku leta povprašali tudi starše in učence, v kateri skupini želijo biti. Režek je dejal, da so učenci objektivni in da se njihove želje ne razlikujejo pogostokrat od mnenj učiteljev. Učenci bodo lahko ob konferencah tudi zamenjali skupino. Otroci imajo na voljo tudi šest izbirnih predmetov: drugi tuji jezik, astronomijo, rokomet, okoljsko vzgojo,
Denar za belokranjski vodovod
Občina Semič je minulo sredo imela v gosteh ministra za okolje in prostor Andreja Umka - Bo belokranjska voda še dražja? - Na denar lahko Bela krajina računa šele drugo leto
gledališki klub in sodobno pripravo hrane. Kljub velikemu številu skupin učenci ne bodo imeli v urniku “lukenj”. Celoten pouk bo potekal med 8. in 14. uro.
K prostorski ustreznosti šole za devetletko je prispevalo tudi naključje. Na viniško šolo je hodilo veliko hrvaških otrok, ki so po razpadu Jugoslavije odšli v hrvaške šole. Tako so na viniški šoli dobili več prostih učilnic. Prednost je tudi neposredna bližina vrtca. Prvi razred devetletke je v prostorih vrtca, kjer so sanitarije, garderobe in pohištvo že prilagojeni otrokom. Na šoli morajo še prilagoditi sanitarije za ostale učence, saj morajo biti nižji razredi ločeni od višjih. Šola je tudi kadrovsko usposobljena, saj so se učitelji dodatno izobraževali za devetletko.
Pri uvajanju programa je sodeloval celoten kolektiv, dodatno pa so ustanovili še šolski projektni team, v katerem so bili ravnatelj, svetovalna delavka, učiteljica predmetne stopnje in vzgojiteljica. Posebej so s programom devetletke seznanili starše in učence. Vsi starši so program podprli. Pripravljenost viniške šole na devetletko so pohvalili tudi predstavniki z ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda za šolstvo.
P. MOVRIN
40 let Kometa
PODZEMELJ - Podjetje Komet bo v soboto, 9. septembra, ob U. uri na kopališču v Podzemlju s svojimi delavci in upokojenci praznovalo 40-let-nico svojega delovanja.
30 let pobratenja
METLIKA - Občini Metlika in Wagen iz Avstrije bosta ta konec tedna slavili 30. obletnico podpisa listine o pobratenju, osrednje srečanje bo v športni dvorani metliške osnovne šole, kjer bodo imeli pozdravni govor župani občin Metlika, Wagen in Ronchi dei Legio-nari. S slednjo so se Metličani pobratili pred 32 leti, iz vsake izmed pobratenih občin pa bo v Metliko pripotovalo približno 130 gostov.
Na srečanju se bodo pomerili gasilci iz Metlike, Ronchijev, VVagne in Leitriga, šahisti iz Metlike in Wagne, tenisači in ribiči iz vseh treh občin ter mladi nogometaši, stari 12 do 14 let, in članske nogometne ekipe, sestavljene iz predstavnikov občinskih uprav. V soboto bo tudi otvoritev razstave fotografij s srečanj prebivalcev pobratenih občin, Ekstempora mladih likovnikov in ogled Slovenskega gasilskega muzeja in vinogradniške zbirke v Belokranjskem muzeju. Nastopili bodo tudi pihalni orkestri, v soboto iz Metlike in Wagne ter v nedeljo iz Ronchijev.
SEMIČ - Minister za okolje in prostor Andrej Umek seje srečal z belokranjskimi župani. Namen srečanja je bil, pridobiti denarno pomoč z ministrstva za okolje in prostor za gradnjo belokranjskega vodovoda, ki naj bi bil končan nekje do leta 2006. Takrat naj bi imel vsak Belokranjec v hiši vodo. Umek je dejal, da lahko Belokranjci računajo na denar šele prihod-nje leto, ko bo oblikovan nov proračun ministrstva, letos je denarja le za manjše investicije. Predlagal pa je še nekaj načinov za pridobitev denarja.
Daje izgradnja vodovoda nujna, lahko financiral tudi belokranjski
so pritrdili vsi trije župani. Metliški župan Slavko Dragovan je dejal, da v Metliki ni bilo take suše že 30 let in da so zajetja prvič do zdaj presušila. Semiški župan Janko Bukovec je dodal, da so v Semiču že tri tedne skoraj brez vode. Glede na vse to je župan občine Črnomelj Andrej Fabjan Umku predlagal, naj naslednje leto vključi v proračun ministrstva za okolje in prostor postavko z naslovom regionalni vodovodi, iz katere se bi
vodovod. Če bi v proračunu namenili denar izrecno za Belo krajino, bi lahko druge regije temu nasprotovale.
Umek seje strinjal s predlogom. Županom je dejal, naj se naslednje leto s projektom prijavijo na razpis ministrstva, saj lahko financirajo le prijavljene projekte. Dodatni vir denarja je Evropska unija, ki lahko prispeva 40 odstotkov sredstev. Belokranjci morajo s pomočjo posebne skupine ministrstva za
okolje in prostor izdelati projekt in ga poslati v Bruselj, kjer potem odobrijo sredstva. Vendar tudi če se to zgodi, bo denar prišel šele decembra in tako letos ne bo pomagal, bo pa dober začetek za naslednje leto. Umek je svetoval tudi uvedbo t. i. vodnega tolarja v Beli krajini, vendar je to Bukovec zavrnil, saj je belokranjska voda že zdaj med najdražjimi v Sloveniji. Po ministrovem mnenju se bo voda še podražila, saj jo bo treba tudi čistiti, kar bo stroške še povečalo.
Srečanja so se med drugimi udeležili tudi predstavniki z ministrstva za kmetijstvo in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Udeleženci so si ogledali del trase vodovoda Blatnik - Krč.	p.	MOVRIN
i
'j
OBLJUBA - Minister Umek (v sredini) je za prihodnje leto Belokranjcem obljubil denar za njihov vodovod. (Foto: P. M.)
J ~z. j j
J J-J OBČI J J
HM!
m
*
Odločitev, ki se danes obrestuje
Kočevska Varnostna agencija se je z vodilno firmo s področja varovanja v državi kapitalsko povezala že leta 1995 - Danes tvorijo jedro Sintalovega koncerna - Kmalu v novih prostorih
KOČEVJE - Varnostna agencija Kočevje, d.d., ki domine v prostorih v Kidričevi ulici v Kočevju že 11 let, se bo še pred iztekom letošnjega leta preselila v nove prostore. Lastno streho nad glavo in s tem dokončno rešitev prostorske stiske so našli ob pomoči firme Sintal, d.d., iz Ljubljane v obrtni coni Breg.
ŠOLA JE SPET TU - Tako kot drugod po Sloveniji so v ponedeljek ponovno odprle svoja vrata tudi vse štiri kočevske osnovne šole. Samo obe mestni šoli, ki si delita skupne prostore, bo obiskovalo skupno 1.076 otrok, in sicer 461 0$ Zbora odposlancev ter 495 centralno šolo OŠ Ob Rinži,65 oziroma 55 otrok pa njeni podružnični šoli v Livoldu in Kočevski Reki, kar je skupno manj otok kot lani. Prvič pa je šolski prag letos prestopilo 111 otrok, od katerih sijih bo 54 pridobivalo znanje in učenost v treh oddelkih na OŠ Zbora odposlancev, 32 na centralni šoli OŠ Ob Rinži, 14 v Livoldu in 11 v Kočevski Reki. Na posnetku: s sprejema prvošolčkov na OŠ Zbora odposlancev. (Foto: M. L.-S.)
e
Vročevod odvisen od denarja
V Kočevju so že lani pričeli s širitvijo toplarniške mreže - Ko bo dokončana, bo nanjo priključena več kot polovica mesta
KOČEVJE - V kočevski občini so že pred šestimi leti izdelali študijo Energetski koncept Kočevja, na podlagi katere so leto kasneje izdelali projekt širitve toplarniške mreže, pred tremi leti pa še idejno zasnovo in predinvesticijski program kotlovnice na lesno biomaso.
Prvega so začeli uresničevati lani z izgradnjo vročevoda, novo kotlovnico, za katero so lani izdelali projekt, pa bi tudi že lahko postavili, kot pravi Vladimir Bizjak iz kočevske Komunale, če bi za to imeli na voljo potreben denar.
Temeljni ugotovitvi študije iz leta 1994 sta bili, da bi bilo potrebno zgraditi cevovod od Kidričeve ulice do Trga zbora odposlancev in da bi bilo v kraju, ki se nahaja sredi gozdov in ima številna lesna podjetja, ki zagotavljajo zadostne količine lesnih ostankov, smiselno postaviti nov kotel na lesno biomaso. Zafij so po proučitvi več možnih lokacij prišli do ugotovitve, da bi bila najprimernejša na območju podjetja Lik. “Trenutno se z Likom pogovarjamo o tem, ali bomo za nov toplovodni kotel na lesne ostanke, ki so ekološko sprejemljivejši kot fosilna goriva, katerim cena narašča in jih je potrebno uvažati, morali zgraditi nov prostor ali pa bomo izkoristili Li-kovega,” pravi Bizjak.
Že lani so zgradili vročevod od Kidričeve ulice do Policijske postaje. Nanj so poleg policije priključili tudi stavbo na Ljubljanski 7 in podjetje Ona D d.o.o. Letos z deli nadaljujejo in jih bodo zaključili ta mesec s priključitvijo vrtca. Zaradi večje zmogljivosti ogrevanja, ki jo bo zahtevala njegova priključitev, v teh dneh menjavajo tudi cevovode v Kidričevi ulici do tamkajšnje kotlovnice, kije poleg Melami-nove ena od obeh kotlovnic daljinskega ogrevanja. Skupaj s to, ki jo uporabljajo, ko je para z Melamina dražja kot kurilno olje, Komunala upravlja 8 kotlovnic, iz katerih ogrevajo približno polovico mesta, ko bodo zgradili vročevod, pa ga bodo več kot polovico.
Za širitev toplarniške mreže je občina lani namenila 23 milijonov tolarjev, letos jih bo 35, vsaj toliko pa bi jih potrebovali tudi prihodnje leto, ko bodo vročevod potegnili preko Rinže po konstrukciji predvidenega novega mostu ali po rečnem dnu. “Prihodnje leto ima-
Vladimir Bizjak
mo v načrtu priključiti obe osnovni in srednji šoli ter dom telesne kulture, od koder bo po projektu kasneje možno priključiti bloke v Podgorski ulici,” pravi Bizjak. Če bo denar, pa bodo že prihodnje leto na vročevod priključili tudi stavbe na TZO 10 ter 12-18, pri čemer bodo možnost priključitve ponudili tudi Nami in hotelu Valentin.
M. L.-S.
S Sintalom se je kočevska Varnostna agencija kapitalsko povezala že leta 1995. “Za sodelovanje smo se odločili zaradi razvoja skupnih nabav, predvsem pa zaradi razvoja usposabljanja kadrov,” pravi Urban Dobovšek, ki je na čelu kočevske Varnostne agencije že od prvih let njenega poslovanja kot samostojnega podjetja. Sintal je postal lastnik 40 odst. kočevske agencije, preostalo pa je v lasti zaposlenih, ki jih je trenutno v agenciji 41. Da je bila ta odločitev dobra in tudi daljnovidna, pa se, kot pravi Dobovšek, danes že jasno kaže in tudi obrestuje. “V Sloveniji deluje več kot 100 firm, ki imajo licence za področje fizičnega ali tehničnega varovanja, registriranih jih je celo 200, poleg tega pa so še firme, ki delajo brez licence. V Avstriji, kije večja kot Slovenija, p.a celotno področje pokriva vsega le 5 firm,” pojasnjuje Dobovšek in dodaja, da gre tudi pri nas razvoj v to smer ter da majhne firme ne bodo preživele.
Rezultat povezav, katerih namen je obvladovanje čim večjega prostora, je Sintalov koncern. Ustanovili so ga lani, njegovo jedro
Preusmerjen promet
KOSTEL - V Kostelu se že več let prizadevajo, da bi uredili tovorni promet skozi vas Potok do žage, ki zdaj moti krajane. Zgradili so že del ceste, ki bo omogočila obvoz, treba pa je zgraditi še most preko potoka. Zdaj, poleti, ni več težav, ker kamioni vozijo kar po potoku, ki ima nizek vodostaj, do jeseni, pa bodo zgradili še most, da bo promet možen tudi ob visokem vodostaju. Gradnjo izvaja podjetje Hidrotehnik Ljubljana. S to ureditvijo bodo rešeni tudi nekateri ekološki problemi, ki nastajajo na tem območju na sotočju Toplega in Mrzlega potoka in zaradi hudournih vod.
pa tvorijo Sintalove družbe in Varnostni agenciji iz Kočevja in Celja. “V kopcernu, ki se sedaj širi na Dolenjsko in Štajersko, smo zadolženi za razvoj in izvajanje mehanske zaščite za celotno področje, ki ga pokriva Sintal, kar predstavlja pretežni del Slovenije, saj je Sintal vodilna firma na področju varovanja v državi," pravi Dobovšek. Poleg tega izvajajo izobraževanje za potrebe Zbornice RS za zasebno varovanje, v okviru katerega na leto pripravijo 5 do 10 seminarjev. Naštetim prednostim, ki jih Var-
Urban Dobovšek
Nekaj luči vendarle bo
LOŠKI POTOK - Leto za letom se na zborih občanov, ki se pravilom sklicujejo pred sprejetjem občinskih planov in proračuna, pojavlja zahteva po večjem številu javnih luči. Žal ravno te zahteve niso bile v celoti nikoli realizirane, saj skromna sredstva, ki se odmerjajo za potrebe vaških skupnosti, komaj zadoščajo za vzdrževanje obstoječega omrežja. Te dni so začeli nameščati nekaj javnih luči na pomembnejših križiščih v KS Loški Potok. Očitno pa bodo ostali predeli, ki v bistvu javne razsvetljave nimajo, vsaj še leto dni brez nje.
Trud za ohranitev vaških izvirov
V dobrepoljski občini že tretje leto deluje zelo dejavno turistično društvo Podgora - V sodelovanju z vaško skupnostjo skrbijo za obnovo vasi - Med velikimi načrti tudi muzej starih kmečkih orodij
PODGORA - Potreba po obnovi cerkve sv. Miklavža v Podgori je vaščane te vasice z okoli 30 hišami ob vznožju Grmade v dobrepoljski občini že pred 5 leti vzpodbudila, da so ustanovili vaško skupnost. Uspehi, ki jih je obrodilo njihovo delo, so jih navdali z željo, da bi postorili še kaj drugega v vasi in za vaščane, zato so pred tremi leti ob še danes zelo dejavni vaški skupnosti ustanovili tudi turistično društvo.
Da bi zbrali denar za obnovo stičnega društva in vaške skupno-
Še nekaj komunalnih
VIDEM-DOBREPOLJE - V Predstrugah bodo po štirih letih le začeli popravljati pločnik, medtem, ko na Vidmu že gradijo nov pločnik. Lekarna na Vidmu, ki je bila dograjena in opremljena že pred meseci, še vedno čaka na uporabno dovoljenje. Glavni kanal kanalizacije, ki poteka skozi Videm, bo priključen na novo čistilno napravo, za katero je predvideno, da bo postavljena leta 2002.
vaške cerkve, so že kmalu po ustanovitvi vaške skupnosti organizirali prireditev “Srečanje družin in prijateljev”. “Njena posebnost je, da je prizorišče dogajanja med hišami na vasi, pri čemer dajemo poudarek druženju družin in pristni domači hrani,” pravi članica upravnega odbora turističnega društva Podgora Saša Strnad, ki v še mladem, a zelo dejavnem društvu skrbi za stike z javnostjo. Prireditev so v juliju letos organizirali že šestič zapovrstjo. Prav tako je postal tradicionalen tudi njihov nočni pohod na Kamen vrh, ki ga organizirajo vsako leto na božični dan. Za razliko od njihove poletne prireditve je bil pohod sprva bolj vaška zadeva, vendar pa je počasi postal vse bolj množičen. “Prvo leto se ga je udeležilo okoli 50 pohodnikov, lani pa jih je bilo že preko tisoč,” pravi Strnadova.
Pohod so pred dvema letoma popestrili z baklami, zaradi velikega zanimanja zanj pa so se v društvu letos odločili, da bodo organizirali tudi dnevni pohod. Ta bo to soboto, zaključili pa ga bodo z letos prvič organizirano “Krompirjevo nočjo pri Koritu”. Tudi s tem namreč želijo obiskovalcem predstaviti svoj kraj pa tudi delo turi-
sti. “Ogromno dela in truda vlagamo v ureditev vaškega bajerja na območju, ki mu pravimo pri Koritu,” pravi Strnadova in dodaja, da je namen prizadevnega, prostovoljnega dela vaščanov ohraniti vaške izvire, katerih voda ima, po ljudskem izročilu, zdravilno moč.
Sicer pa v društvu, ki šteje 50 članov, že od samega začetka zbirajo stara kmečka orodja, saj želijo v vasi zanje urediti muzej. V skrbi za obnovo, razvoj in lepši videz vasi ter bogatejše in prijaznejše življenje vaščanov so do sedaj že veliko postorili. To potrjuje tudi povabilo Tliristične zveze Slovenije, da
Saša Strnad
se predstavijo na letošnjem Celjskem sejmu, kar so v društvu, ki si je med kratkoročnimi cilji zadalo izdelati turistično karto vasi z opi-
• Dnevni pohod na Kamen vrh, ki ga organizira Turistično društvo Podgora v sodelovanju z vaščani to soboto, se bo pričel ob 14. uri izpred vaške cerkve v Podgori. Vrnitev pohodnikov pričakujejo okoli 17. ure, ko se bo pričela letos prvič organizirana “Krompirjeva noč pri Koritu”. Gostom bodo postregli z domačim kruhom, krompirjem v žerjavici in oblicah, ciganskim golažem in domačim vinom, prireditev, na kateri bodo za veselo razpoloženje skrbele “frajtonarice”, pa bodo popestrili tudi z razstavo vseh sort krompirja, ki jih pridelajo v dobrepoljski dolini, ter z izborom krompirjev največjih velikosti in najbolj nenavadnih oblik.
si vseh petih vaških izvirov, med dolgoročnimi pa poleg ureditve muzeja in društvenih prostorov tudi obnovo stare kmečke gostilne, z veseljem sprejeli.
M. LESKOVŠEK-SVETE
“Loški Potok 2000”
LOŠKI POTOK - Klub nevtralcev že nekaj let z raznimi prireditvami zapolnjuje praznino v športnem in drugem prepotrebnem družbenem dogajanju v poletnem in zimskem času. Tako so 27. avgusta, letos že drugič, organizirali kolesarsko tekmovanje, katerega se je udeležilo 79 kolesarjev različnih starosti.
nostni agenciji Kočevje prinaša pred petimi leti sprejeta odločitev o kapitalski povezavi s Sintalom, pa je potrebno dodati tudi njihovo skorajšnjo preselitev v nove, več kot trikrat večje poslovne prostore, kot jih imajo sedaj, ko imajo skupaj s servisnim delom na voljo le 70 kv. metrov. Koncern je namreč že lani, ko je vložil v poslovne prostore v Celju, prispeval tudi 250 tisoč mark za nakup poslovnih prostorov v Kočevju. Za dokončanje del in nabavo opreme bodo letos namenili še 100 do 150 tisoč mark, tako da se bo Varnostna agencija Kočevje v nove prostore preselila še to jesen.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Plakat na plakat
KOSTEL - Turistično športno društvo Kostel si je po občini uredilo dovolj informativnih tabel in turističnih kozolčkov, na katerih objavlja svoje prireditve, obvestila in akcije. Dopušča pa tudi, da na njih 'oglašujejo druge organizacije in društva. To je doslej kar v redu potekalo. Te dni pa so se začeli tabori raznih političnih organizacij, ki pa so se pokazale kot skrajno nekulturne. Lastnika informativnih tabel sploh niso vprašate, če lahko na njegovih tablah obešajo plakate in še več: preko plakatov, na katerih Turistično športno društvo obvešča o svojih prireditvah, so nalepili plakate za svoje politične tabore. Pa ne le za tabore v kostelski občini, ampak tudi za druge po Sloveniji, tako gotovo nameravajo nadaljevati vse do volitev.
Tako nekulturno lepljenje plakata na plakat pa ni značilno le za Kostel, ampak tudi za druge občine. Posebnost takih plakatiranj je tudi, da plakati vise še dolgo potem, ko je na njih reklamirana prireditev že zdavnaj končana in celo pozabljena. Zato so v kostelskem turističnem društvu sklenili, da bodo divje plakatiranje onemogočili tako, da bodo take plakate trgali s svojih oglasnih tabel.
P-c
rižni
PRODALI ŠOLO - Pred začetkom novega šolskega leta je končno po večletnih prizadevanjih uspelo prodati nekdanjo šolsko stavbo v Kužlju. Zasebnik, ki jo je kupil, bo v njej uredil gostinsko-turistični lokal. TUristično-športno društvo Kostel se prizadeva, da bi v vsaki vasi ob Kolpi imeli lokal, v katerem bi lahko turisti kupili, kar potrebujejo, in dobili tudi jedačo in pijačo. V Kostelu sta naprodaj še dve šolski stavbi, in sicer v Banjaloki, ki je cerkvena last, in v Vasi, ki je v lasti občine in jo bo možno prodati šele po sprejeti delitveni bilanci med občinama Kočevje in Kostel.
TISKAJO KOSTELSKE DROBTINE - Knjigo “Kostelske dobrote" avtorja Petra Svetlika je založnik Turistično-športno društvo Kostel že oddal v tiskanje podjetju Vegraf (Miran Vesel). Knjigo bodo prvič predstavili javnosti 21. oktobra, med tednom vseživljenjskega učenja.
PREVEC IN PREMALO VODE - V Kostelu imajo težave, enkrat s preveč, drugič s premalo vode. Preveč dežja in visoke vode so tudi letos ogrožale hiše, ker so odnašale zemljo, v Kužlju, in v vasi Potok, kjer je narasli potok tudi odnašal zemljo. Oba ogrožena brgo-va bo uredilo podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane. Zaradi premalo dežja pa je bilo preloženo tekmovanje koscev, saj ni bilo trave, pa tudi Kolpa je komaj prevozna za ka-jakaše, kanuiste in raftarje, ki si zdaj pomagajo tako, da razdirajo dele jezov in odveslajo dalje. Prvo deževje pa nato odnese še del jezu, naslednja deževja pa še več, da jezu v nekaj letih praktično ne bo več. Zato si TUristično-športno društvo Kostel prizadeva, da bi na jezovih na Kolpi uredili žlote, se pravi jezove za kajakaše, kanuiste in rafte, kar bo vsekakor cenejše, kot je sedanje popravljanje jezov.
Drobne iz RočevjaH
OGREVANJE BO SAMO ŠE DRAŽJE! - Če se bo odvijalo vse tako, kot je bilo zastavljeno, bodo v Kočevju verjetno že kmalu več kot polovico mesta ogrevali iz kotla na lesno biomaso. Ena od utemeljitev za postavitev novega kotla je, da so nafta in njeni derivati dragi in da se jim bo ob omejenih količinah, cena v prihodnje"verjet-no samo še zviševala. Na Kočevskem je lesnih ostankov, ki nastanejo pri spravilu in predelavi lesa, več kot dovolj, saj je denimo samo Gozdarstvo Grča pripravljeno zagotoviti vso potrebno lesno biomaso, ki je primerna kot gorivo za potrebe daljinskega ogrevanja-Kljub temu daje vsa razpoložljiva biomasa v radiu 20 kilometrov, pa bo za porabnike ogrevanja iz toplovodnega kotla na lesne ostanke prednost samo v tem, da bodo imeli zagotovljeno oskrbo z energijo, kar, denimo, za nafto zaradi njene oskrbe iz tujine ne velja. Porabniki naj namreč, kot pravi energetski svetovalec Vladimir Bizjak iz kočevske Komunale, zaradi tega nikar ne računajo na nižjo ceno za ogrevanje. Vročevodno omrežje je namreč, kot pravi, dosti drago in ga zato tudi uvajajo samo tam, kjer je velika gostota naseljenosti. Poleg tega, kot pravi, že s stališča ekologije, neke zelo nizke cene ogrevanja, ne bo več ne glede na to ali bo šlo za nafto, phn ali lesne ostanke. Seveda pa bo morala biti cena ogrevanja iz kotla na lesno biomaso konkurenčna kurilnemu olju, saj se, v nasprotnem primeru sistem daljinskega ogrevanja ne bo širil naprej. Če se bo gledalo samo na ceno ogrevanja, bo počasi že čisto vseeno, kdo se bo na kaj ogreval!
Ribniški zobotrebci
NA NAPAKAH SE UČI -Čeprav je bilo na prvi pogled videti, da na nedeljskem sejmu v Ribnici vse poteka gladko in brez težav, pa so tudi tokrat organizatorji imeli manjša ali večje težave, kijih obiskovalcem sejma vešče prikrijejo, a o njih, če ne prej, spregovorijo ob vsakoletni pripravi poročila s sejma. Težave, ki so bile posle; dice napake, ki je ne bodo nikoli ponovili, pa so letos imeli tudi člani Vaškega turistično-etnološkega
društva iz Hrovače. Vestne gospodinje iz Hrovače so že dan pred sejmom nakuhale za 500 porcij golaža in še dveh enolončnic. Da ga drugi dan ne bi bilo potrebno pogrevati, so se domislili rešitve: kuhano hrano so shranili v termo posode. Ko so zgodaj zjutraj naslednjega dne posode odprli, se niso mogli nehati čuditi in obžalovati. Hrana je domala kipela. Ni jim preostalo drugega, kot da p°" kvarjeno hrano odpeljejo na smetišče, gospodinje pa so morale ponovno zavihati rokave in stopi' ti za štedilnike!
DVA FESTIVALA - Na sejemsko nedeljo sta bila v Ribnici kar dva4estivala: rokodelski, ki je P0-tekal na sejemskem prizorišču, ih festival socialdemokratov na Ugarju. Marsikdo bi utegnil pom>' sliti, da prireditvi razen tega, da so obe poimenovali “festival”, nima; ta nič skupnega! Vendar pa n) tako. Skupno jima je namreč tudi to, da ne ene ne druge prireditve prihodnje leto prvo nedeljo v sep" tembru v Ribnici ne bo! Rokodelski festival bodo namreč prihodnje leto organizirali kot samostojno prireditev v mesecu juniju, festivala socialdemokratov pa ne bo, saj tudi volitev prihodnje let° ne bo!
Število učencev še stabilno
LOŠKI POTOK - Šolska vrata osnovne šole dr. Antona Debeljaka in podružnične v Podpreski so se odprla v ponedeljek, 4. septembra. V Loškem Potoku je vpisanih 204 učencev in v Podpreski 14.v potoškem vrtcu je 39 in v Podpreski 7 varovancev. Številčno stanje se v primerjavi z lanskim letoh1 skoraj ni spremenilo. Večji osip P8 je po mnenju ravnatelja prof. Janeza Miheliča pričakovati v šolskem letu 2003/4, saj je bilo v letih 1997/98 izredno majhn° število rojstev v celotni občim-Kljub temu se intenzivno priprav" Ijajo na prenovo celotne šole v Loškem Potoku in s prizidavo večnamenske dvorane, torej tud' telovadnice. Idejni načrt so predložili pristojnemu ministrstvu.
Trebanjske iveri
zapornice pri občini
LOMIJO - Že 28-krat zlomljena ^porniča, ki preprečuje parkiranje nepooblaščenim na parkirišču [ned občino in trebanjsko polici-J0. je bila, odkar sojo namestili, največkrat poškodovana z avtomobili, v katerih so bile - voznice. Ker je bil kar 26-krat za poškodbe zapornice kriv nežnejši spol in ker se je že prvi dan zaletela v zapornico ženska, je veliko vprašanje, ee bodo Trebanjci svoje družice še ■nienovali - nežnejši spol...
LOJZETA PA NI BILO - Napovedi, da vodilni krščanski demokrati izsiljujejo svoje dosedanje koalicijske partnerje - SLS pri združitvi v SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko, da bi se elegant-neje poslovili in prestopili v Bajuk-"eterletovo NSI, so se izkazale za 'očne. Čeprav seveda vodstvo SKD pojasnjuje svoje ravnanje Povsem drugače oz. v skladu z navodili centrale v Ljubljani, bi Pilo morda še najbolje, če bi očitke in zamere krščanarjev slišali tako rekoč iz prve roke, iz ust samega prvaka bivše SKD -Lojzeta Peterleta. Priložnost za to je bita sijajna, saj se je Peterle ravno na dan združitvenega občnega zbora SLS in SKD nahajal v Trebnjem, kjer so prav na ta dan pripravili sprejem za famoznega nltramaratonca Martina Strela. Morda je Lojze pozabil na tiste znamenite besede iz parlamenta, da je treba imeti jajca, kajti že na slovesnosti, kjer seje senčil v Strelovi slavi, so ga kar izborno iz-ztdžgali, ko je spregovoril...
MM
J ^ J\l A Ej J j-J O Ež C i i\l
MM*
viiiški paberki
BOŽIČEVA ŠE RAVNATELJICA - Danica Božič bo še direktorica oz. ravnateljica sevniškega ',rtca, potem ko je pretekli teden le dobila blagoslov šolskega ministra dr. Lovra Šturma. Njena konkurentka in naša občasna dopisniku Vlasta Starc, ki so ji zelo najini sevniški svetniki (ker bi bilo neresno spreminjati odločitev iz-Pred meseca!) spet dali prednost Pred preostalima kandidatkama Božičevo in Ivanko Rupret, pa menda še ni vrgla puške v koruzo. Udba in Cia poročata, da je Starčeva zelo iskala dolenjski New °rk Times, se pravi naš časopis, v sevniški knjižnici in daje iz tega najboljšega medija pod soncem nekaj vneto fotokopirala. Sledi spet ostro pismo na naše uredništvu. ali bo pritožba romala celo na Varnostni svet OZN?! Razmere so °čitno izredno kritične za krhki svetovni mir...
SPLOŠNO IN KONKRETNO 7 Na okrogli mizi o razvojnih projektih v Posavju je bilo precej prežvekovanja že povedanega, minister za znanost dr. Lojze Marinček pa je zapustil vtis sic^r dobrodušnega možaka, a realista, ki se zaveda, da se z glavo skozi zid ne m°re pa tudi, da se mu izteka tnandat in približuje penzija. Bolj na splošno je govoril o konkretnih Vprašanjih. Prostodušno je priznal, tja je marsikaj povedal tudi zara-te minljivosti funkcije pred vo-'tvami in potrebnega potrpljenja, a bi kaj dočakali. Sam ne verjame, da bodo marsikaj od lepo Zamišljenega dočakali niti njegovi vnukj, kvečjemu tisti, ki jih bo ‘ntel mnogo mlajši krški župan ranci Bogovič.
PAPARAZZO - Nekdanji član Sevniške gledališke skupine Oder tnjadih, dr. med. Dušan Senica “easno še recitira na kulturnih Ptireditvah. Pogosto pa Bas, kot mu pravijo prijatelji, razne dogod-e dokumentira. Tako pred med
evniškim zdravstvenim osebjem ajbolj znanim paparazzom in JJJegovo kamero (mimogrede: tudi Jugova soproga je priljubljena r- Ravnica) niso varni niti (pre)hit-' 'ustniki jeklenih konjičkov... 'hoto: P. p.)
Nihče ne mara Romov za sosede
Mirnčani napodili romsko družino, ki je hotela graditi hišo - V trebanjski občini Živi 225 Romov - Program javnih del Romi za Rome v Trebnjem dobro sprejet
TREBNJE - Miha Breznik je pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše na parceli, ki jo je kupil na Mirni. Toda Miha ne bo gradil hiše na Mirni, saj se je vrnil v največje romsko naselje v trebanjski občini, ker se je ustrašil za svoje življenje in življenje svoje družine. Kot nam je namreč povedal, so mu domačini grozili, da mu bodo hišo požgali...
Breznikova, če že ne edina, v očeh domorodcev pa gotovo največja “napaka" je (bila), da je -Rom. Mirnčani, podobno kot še marsikje na Slovenskem, pa si Ciganov, kot jih imenujejo, nikakor ne želijo za sosede, nekateri zaradi slabih izkušenj z Romi, zvečine pa bolj zavoljo predsodkov, kot posledice stigmatiziranja te etnične skupnosti pri nas. Ob takšnih pojavih nestrpnosti do Romov, ki se skušajo iztrgati getoizaciji, bednemu življenju v barakah, izzvenijo besedičenja o socializaciji Romov res kot neverodostojna puhlica.
V trebanjski občini živi 225 Romov, največje naselje s 190 Romi
Vpliv obvoznice
V Boštanju izvennivojsko križanje ceste in železnice ob izgradnji hidroelektrarne?
SEVNICA - Odlok o lokacijskem načrtu HE Boštanj, sprejet že pred desetimi leti, vsebuje nekatere rešitve prometne ureditve, ki bi jih bilo mogoče urediti tudi drugače.
V pripravah na gradnjo je potrebno skladno z zakonodajo urediti vse potrebne tudi za gradnjo obvoznih cest. Zaradi poteka obvoznice mimo Boštanja je župan Kristijan Janc sklical sestanek predstavnikov KS Boštanj, izdelovalca lokacijske dokumentacije Savapro-jekt iz Krškega in predstavnikov upravne enote in občine Sevnica. Prisotni so ponovno pregledali zakonske podlage za predvideno gradnjo obvoznice in se dogovorili, da bodo investitorju predlagali izdelavo nekaterih tehničnih rešitev, iz katerih bo razvidno, koliko bo predvidena obvoznica iz lokacijskega načrta neugodno vplivala na razmere v kraju. Tehnične možnosti naj zagotovijo izvennivojsko križanje ceste in železnice, trasa pa naj bi potekala čimbolj poglobljeno, da ne bi imele prevelikih vplivov na okolje. Tehnično naj se obdela tudi trasa ob Savi s povezovalno cesto. Po pridobitvi študij naj bi se dokončno opredelili o prometnem režimu okrog HE Boštanj.
Župan Janc se je o možnosti izgradnje začasne gradbene ceste mimo HE Boštanj pogovarjal tudi z direktorjem Savskih elektrarn Borutom Miklavčičem, s katerim so skupaj s strokovnimi službami poskušali poiskati pot za zakonito pridobitev lokacijske dokumentacije za izgradnjo. Nekatera vprašanja, ki ostajajo še vedno odprta, bodo reševali na skupnem razgovoru s predstavniki resornih ministrstev.
je na Hudejah. Romi živijo še v naseljih Zagorica in Gline pri Velikem Gabru ter v Mali Loki. Romska populacija predstavlja 1,25 odstotka prebivalstva v občini. Edinega zaposlenega Roma pri odvozu smeti pri trebanjski Komunali po besedah koordinatorja za romska vprašanja v trebanjski občini Dušana Mežnaršiča zelo pohvalijo. “V zadnjih dveh letih beležimo velik uspeh pri izobraževanju Romov, saj je popoldne obiskovalo osnovno šolo v Centru za izobraževanje in kulturo v Trebnjem 54 odraslih Romov, nekateri pa so končali že celo 7. razred. Zato pripravljamo še nadaljevalni program, s katerim bi se usposobili za posamezne poklice v gradbeništvu in komunali,” je zadovoljen Mežnaršič. 17 romskih otrok redno obiskuje trebanjsko osnovno polo, 23 otrok različnih starosti pa bo obiskovalo šolo, ki bo potekala v samem naselju na Hudejah. Tako so dosegli določeno stopnjo civilizacije oz. potrebo, da se izobražujejo. “Za naslednje leto pripravlja trebanjska občina v sodelovanju z ljubljanskim podjetjem B&Z program romske kooperative, katere člani in solastniki bodo tudi Romi. Gre za to, da bodo dobili občutek, da se morajo ukvarjati z neko redno dejavnostjo. Žal so še velike težave, ker okolje Romov ne sprejema, na Mirni so Mihi Brezniku s
Asfalt povezuje ljudi
SEVNICA - V avgustu so uspešno zaključili obnovo še nekaterih cestnih odsekov v sevniški občini. Tako je asfaltno prevleko dobila cesta v Laše na Mrzli Planini, urejeno je tudi križišče v Zabukovju, že pred časom je bila asfaltirana cesta Zabukovje - Dol in Zabu-kovje - Pokojnik. Tako je zaključena ena izmed največjih naložb v krajevno skupnost Zabukovje v zadnjem času. S sredstvi KS Sevnica in krajanov je asfaltirana tudi cesta v Črete. S sredstvi občine Škocjan je asfaltirana tudi cesta med krajema Gornje Radulje v občini Škocjan in Zavratcem v krajevni skupnosti Studenec v zaselku Prevole, kjer so krajani s prostovoljnimi prispevki, prispevki sponzorjev, krajevne skupnosti in občine obnovili še kapelico.
Otvoritve ceste in blagoslovitve kapelice sta se na veliki šmaren udeležila tudi župana občine Škocjan in Sevnica Janez Povšič in Kristijan Janc, saj cesta povezuje dve občini, ki med seboj negujeta dobre sosedske odnose, neposredno korist od tega imajo tudi prebivalci mejnih krajev obeh občin.
podpisi in protesti celo preprečili začetek gradnje nove hiše. Breznik in njegova žena redno obiskujeta popoldansko osnovno šolo, prav tako redno pošiljata v šolo otroka,” nadaljuje Mežnaršič. Izjemen posluh za delo z Romi ima direktorica Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje Darinka Tom-plak, da so Romi vztrajali oz. dosegli določeno izobrazbo. V porajajočem se kulturnem društvu Mavrica bi Romi radi preizkusili glasbeno nadarjenost.
Novomeško podjetje Portoval je v sodelovanju s trebanjsko občino. Centrom za socialno delo, CIK-om in vrtcem pripravilo program javnih del, ki ga je potrdil republiški Zavod za zaposlovanje. Naročnik in izvajalec del je trebanjska občina, pri izvedbi so vključili še Komunalo Trebnje in CIK. Gradijo vodovod in kanalizacijo, Romi so sami kopali jarke, urejali poti in barake, čistijo naselja in gozdove, komunalci so odpeljali odpadke itd. Potrebovali bi več gradbenega materiala in denarja. Občina je za ta program primaknila 1,9 milijona tolarjev. Lani je ministrstvo za okolje in prostor prispevalo milijon tolarjev za izdelavo lokacijske dokumentacije za naselje Hudeje, letos niso od države dobili niti tolarja. Občina skuša, da bi se posegi v prostor legalizirali in da bi izboljšali življenjske razmere. Od 40 gospodinjstev na Hudejah imajo le tri števce za vodo v baraki. V javna dela je vključeno 20 Romov, njihov delovodja pa je Jože Pirnat iz Gorenjega Podboršta. Romkinje je prof. Jožefa Zajc poučevala o osnovah gospodinjstva, odziv pa je bil dober.
P. PERC
Srečanje upokojencev
TREBNJE - Srečanje upokojencev iz občine Trebnje in drugih krajanov bo v soboto, 9. septembra, na Debencu. Tja bo vozil tudi avtobus, ki se bo v Dobrniču ustavil ob 9.45, v Trebnjem ob 10. uri in v Dolenji Nemški vasi ob 10.10.
Srečanje domov starejših občanov
TREBNJE - Danes, 7. septembra, od 10. ure dalje poteka pred Domom starejših občanov Trebnje srečanje stanovalcev domov starejših občanov dolenjske regije. Smoter srečapja je druženje in medsebojno spoznavanje. Ob tej priložnosti bodo obeležili tudi prvo obletnico delovanja trebanjskega doma, nastopil pa bo tudi Občinski pihalni orkester Trebnje.
V
i
Liti«
NENO JE NAJGLASNEJŠI - Rom Neno (na posnetku z otroki) se je na Hudeje preselil iz novomeške občine. Ima 10 otrok, je bolehen, predvsem ga daje astma, in je najglasnejši kritik zelo slabih življenjskih razmer na Hudejah, zato nas je priklical, naj si ogledamo še njegovo barako. Dejal je, da bi morali država in trebanjska občina Romom bolj pomagati z denarjem in pri izgradnji hiš. (Foto: P. Perc)
BOŠTANJSKI PRVOŠOLČKI - Za krmeljsko osnovno šolo se je pretekli ponedeljek tudi boštanjska šola kot druga v sevniški občini pridružila tistim v Sloveniji, ki orjejo ledino uvajanja devetletke. 37prvošolčkom, ki od torka obiskujejo pouk v dveh razredih, so pozdravili in jim zaželeli dobrega počutja in obilo vedoželjnosti ravnatelj Karl Alič, predstojnik novomeške enote Zavoda za šolstvo Ivan Mirt in sevniški župan Kristijan Janc. Igralci lutkovnega gledališča Toneta Čufarja z Jesenic so otrokom uprizorili igrico o princesi na zrnu graha. (Foto: P. P.)
Razvitje prapora studenških izgnancev
STUDENEC - Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Studenec vabi izgnance in begunce na razvitje društvenega prapora, ki bo v nedeljo, 10. septembra, ob 9. uri v gostišču Janc na Studencu. Priložnostni govor bo imel prof. Jože Bogovič, pokrovitelj srečanja je sevniški župan Kristijan Janc, za dobro voljo pa bosta poskrbela vokalna skupina Corona iz Boštanja in pevski zbor “Srake z Rake". Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi knjigo “Z javno besedo do pravic”. Ob 8. uri bo v farni cerkvi na Studencu maša za umrle izgnance in begunce.
Anica pritekla iz razdalje 75 km!
ARTO - 52-letna Anica Gaš-paroš, rojena Jeras, sestra mehanika Pavleta z Arta, je prvo sepembrsko soboto pritekla v rojstni kraj iz 7 5 km oddaljenih Slovenskih Konjic, ker je bila zelo vesela otvoritve športnega igrišča na Artem, za katero so vaščani prispevali tudi okrog 3000 prostovoljnih in 300 traktorskih oz. strojnih ur. Anica se je z maratonom začela ukvarjati šele s 45 leti in je že nekajkrat v tujini na tekmah pretekla tudi po 100 km.
Modna revija oblačil Jutranjke
SEVNICA - Na modni reviji Pomlad - poletje 2001 so se v sevniški konfekciji Jutranjka prejšnji teden srečali kupci in prijatelji Jutranjke. Jutranjkine kreatorke so s pomočjo mladih manekenov na prikupen način pokazala modele in kombinacije, kolekcijo oblačil za otroke in mladino za prihodnjo pomlad in poletje. Kolekcija obsega program oblačil za dojenčke in najmlajše do 6. leta, program oblačil za osnovnošolsko mladino do 13. leta ter program oblačil za dijake in študente pod blagovno znamko New Aage do 20. leta starosti. Jutranjka je največja tovrstna tovarna pri nas.
Za desetino manj brezposelnih
Posavje je ob letošnjem polletju glede na stopnjo brezposelnosti v zlati sredini ■ Največ, 120, na novo brezposelnih prodajalcev - Iz evidence črtali 477 oseb - Med 4022 brezposelnimi polovica žensk
SEVNICA - Značilnosti brezposelnosti po uradih za delo v Posavju direktor območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici Anton Koren strne v štiri pojave. Brežiška populacija se predvsem stara. Za krško to ne velja v tolikšni meri, je pa zanjo značilna velika dolgotrajna brezposelnost in velik delež brezposelnih žensk ter oseb brez izobrazbe. Vsi ti štirje negativni pojavi pa so vse bolj navzoči tudi med brezposelnimi Sevničani. Posavje je glede na stopnjo brez- poselnih je najbolj upadlo v Breži-
PREŠNA LOKA DOBILA ASFALT - Skupno okrog 17 milijonov tolarjev je veljala naložba v posodobitev 1280 m ceste na Prešni Loki tudi z odsekom do Konjske Glave. Na plazovitem terenu so bila zemeljska dela, ki jih je ob pomoči domačinov opravil Janko Revinšek, zelo zahtevna. Po besedah tajnika KS Sevnica Vinka Radiška so navozili kar 5700 m3 peska na strmo traso, izdelati oporne zidove in mulde. Predsednik gradbenega odbora Miran Kun-šek je povedal, da so gospodinjstva in lastniki zidanic (vseh hišnih številk je 30) prispevali po 800 do 3600 mark. Preteklo soboto je vrvico na asfaltni cesti prerezala Anica Ocvirk (na posnetku), ki je dala pobudo za posodobitev, krajanom pa je čestital tudi sevniški župan Kristijan Janc. (Foto: P. Perc)
poselnosti v Sloveniji v zlati sredini. Brezposelnost je večja kot v novomeški, novogoriški, koprski, ljubljanski, kranjski in velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje, nižja pa od stopnje v mariborski, murskosoboški, celjski, zasavski in ptujski območni službi. V primerjavi z lanskim junijem je število brezposelnih v Posavju letos upadlo za 522 oseb (11,5 odst.), glede na lanski december pa za 444 oseb (9,9 odst.) Ob koncu junija je bilo na vseh treh uradih za delo registrirano 4023 brezposelnih oseb, od tega 1296 v Brežicah, 1885 v Krškem in 842 v Sevnici. Majska stopnja brezposelnosti v regiji znaša 12,9 odst. (republiška 12 odst.). Število brez-
cah, najmanj pa v Krškem.
Med brezposelne se je letos prililo 1515 oseb, med temi je 288 iskalcev prve zaposlitve. Presežkov je bilo 100, od tega 20 stečajnih, zvečine s področja proizvodnje gradbenega materiala in tekstilne industrije. Poleg precejšnjega števila oseb brez izobrazbe so evidentirali več prijav konfekcionark, šivilj, zidarjev, mesarjev, mizarjev, ključavničarjev, avtomobilskih kleparjev, frizerjev (vseh navedenih krepko nad 101), daleč največ pa je bilo prodajalcev (120), kuharjev 20 in natakarjev 27. Podoben je ustroj 1482 vključenih v zaposlitev.
Iz evidence brezposelnih so v tem času črtali 477 oseb, 42 odstotkov brez izobrazbe, tretjino s 3-
letno, petino pa s 4-letno srednjo šolo. Večino so črtali na njihovo željo in zaradi upokojitve, nezgla-šanja, služenja vojaškega roka in porodniškega dopusta. Med brezposelnimi v Posavju je skoraj polovica žensk (48,5 odst.). Njihova izobrazba je manj ugodna kot pri moških. Kar polovica brezposelnih je že starejša od 40 let. V povprečju je najstarejša populacija v Sevnici, dosti bolje pa ni niti v Brežicah. Narašča delež dolgotrajno brezposelnih, ki čakajo na delo več kot eno leto (letos je takih že 66,8 odst.). Dolgotrajna brezposelnost je največja v Krškem (skoraj 70 odst.), najmanjša pa v Brežicah.
Kot ugotavlja Saša Mohorko, vodja oddelka za analitiko pri območni službi v Sevnici, se stopnjuje podobno kot dolgotrajna brezposelnost in starost brezposelnih tudi delež brezposelnih brez temeljne izobrazbe. Teh osebje že več kot polovico. Krško s 55,8 odst. prednjači med slednjimi iskalci zaposlitve v regiji.
J 2i i\i	j i-j
o
J jJ
llvfui
Krške novice
a
V Brestanici pognali turbino
V elektroenergetskem omrežju prvi kilovati iz zdaj močnejše termoelektrarne - Po prvih testiranjih kmalu poskusno obratovanje - Za zamudo bo plačal tuji dobavitelj
BRESTANICA - Termoelektrarna Brestanica, zdaj občutno močnejša kot v preteklosti, je prejšnji teden prvič pognala novo turbino, strokovnjaki so tudi naredili t. i. vroči preizkus. V soboto so elektrarno že sinhronizirali na elektroenergetsko omrežje, tako da je obnovljena brestaniška elektrarna že poslala v omrežje prve kilovate električne energije.
Po besedah Draga Fabijana, vir plin, potem bodo opravili enake
direktorja Termoelektrarne Brestanica, s tem začenjajo testirati naprave, kar bodo delali dva meseca. V tem času bodo izvajali tudi ekološke meritve, med drugim hrup. Testiranju bo sledilo 60-dnevno poskusno obratovanje, kar po direktorjevih besedah pomeni, da bo elektrarna že prodajala energijo odjemalcem.
V teh dneh mineva približno poldrugo leto, odkar so začeli prenavljati elektrarno. Kljub zamudi pri gradnji so po direktorjevem mnenju pognali turbino v razmeroma kratkem času glede na zapletene razmere, v kakršnih je potekala posodobitev. Za nastalo zamudo bo plačal celotno odškodnino tuji dobavitelj turbin.
V več zapovrstnih testiranjih bodo najprej preizkusili, kako elektrarna deluje, če je njen energetski
Galopske dirke v Bregah pri Krškem
BREGE PRI KRŠKEM - Konjeniško športno društvo Zevnik s Čateža ob Savi organizira v nedeljo ob 14.30 na hipodromu Brege galopsko dirko za pokal Slave vojvodine Kranjske z nagradnim skladom 2 milijona tolarjev. Dirka bo, sodeč po prijavah, najbolj množična tovrstna prireditev letos v Sloveniji. Nastopilo bo 40 polnokrvnih konj, med njimi tudi konji iz Hrvaške in Bosne. V sklopu prireditve bodo prikazali tudi kmečke konje. Na dirki bo nastopilo tudi 7 polkrvnih angleških konj.
Turistična društva tekmujejo
VELIKE MALENCE - Občinska turistična zveza Brežice in Turistično društvo Brežice sta na igrišču na Velikih Malencah pri gostilni Prah pripravila tekmovanje v odbojki. Med šestimi nastopajočimi ekipami so bili najboljši Malen-čani, na 2. mestu so bili tekmovalci iz Kapel in na 3. Brežičani. Predsednik Turističnega društva Brežice Ivan Tomše je razglasil rezultate tekmovanja, Viljem Pavlič, tajnik občinske turistične zveze Brežice je tekmovalcem podelil nagrade. Dogovorili so se še, da bodo prihodnje leto zopet tekmovali na Velikih Malencah.
obremenitvene teste ob uporabi olja, ob tretjem preizkušanju bodo uporabili mešanico obeh goriv. Elektrarna bo sicer kot pogonski vir pozneje v rednem obratovanju uporabljala največ plin. Po navedbah direktorja Fabijana in Bogdana Barbiča, vodje investicij v Termoelektrarni Brestanica, sta nared obe novi turbini. Drugo bodo vključili z 10-dnevnim zamikom, tako bodo lahko pri tej odpravili morebitne pri prvi turbini odkrite pomanjkljivosti v delovanju celot-
Tiste stopnice
LESKOVEC PRI KRŠKEM - V teh dneh so začasno nehali delati stopnice pri Varstveno delovnem centru Krško-Leskovec. Po mnogih dosedanjih zapletih torej še eden. Po vseh sestankih, namenjenih stopnicam, in dolgotrajni gradnji, mnogi že pravijo, da bi s takimi procedurami kje že zgradili tovarno, tukaj pa niti stopnic ne morejo. Naj postopke razume, kdor more!
Posavje na celjskem sejmu
KRŠKO - Uspešna predstavitev na sejmu Alpe Adria v Ljubljani je vzpodbudila posavske občine Krško, Brežice in Sevnico, da pod sloganom “Posavje, kjer so jutra bližja soncu” skupaj nastopijo na 33. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Na temo Aktivne počitnice bodo predstavili svoje gradove, muzeje, galerije, možnosti za šport in rekreacijo, kulinariko, vina, turistične kmetije, gostinske obrate, vinsko-turistično cesto, nastanitvene obrate in kopanje. Obiskovalcem se bodo natančeneje predstavile ločeno, ko bodo župani predstavili razvoj, znamenitosti in posebnosti posamezne občine. Skupen nastop na sejmu bodo pripravili Občinska turistična zveza Brežice, Terme Čatež, Zveza kulturnih društev Sevnica, Podjetniški in Tlirističnoinformacijski center Krško.
nega tehnološkega sistema elektrarne.
Po besedah direktorja Fabijana so sedanjemu povečanju zmogljivosti brestaniške elektrarni nekateri v Sloveniji tudi nasprotovali. “Izrekam zahvalo krajanom Brestanice za razumevanje pri gradnji v elektrarni,” pravi direktor, ki tudi upa, da kljub zahtevnim tehničnim operacijam elektrarna v zadnjem obdobju vendarle ni pretirano motila okolice.
M. L.
Planina 2000
PLANINA - Ob 58-letnici tragičnih dogodkov bo v soboto, 9. septembra, na Planini spominsko srečanje Planina 2000. Ob 11. uri se bo začela slovesnost s kulturnim programom, katere pokrovitelj je krški župan Franc Bogovič, slavnostni govornik pa bo poslanec Branko Janc. Za hrano in jedačo bo poskrbljeno.
Preblizu desnemu robu
VELIKA VAS PRI KRŠKEM -Zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča je 2. septembra 19-let-na M. B. iz okolice Krškega na lokalni cesti Raka - Krško zapeljala na neutrjeno bankino in s sprednjim delom avta trčila v brežino potoka. Dobila je hude telesne poškodbe in se zdravi v brežiški bolnišnici.
Koketa
Ko smo krstili cviček, mi je dejala: "Striček!
Dajte, dajte, kaj se greste?
Kam bi me dali, da ne veste?"
"O vem, deklina, vem, pa tega ne smem.
Že davno tvoja mama mi enako je dejala. “
JURE MURN
BRESTANIŠKA ELEKTRIKA NAMESTO TUJE? - Slovenija ima v tujini zakupljeno električno energijo. Termoelektrarna Brestanica je ustreznim ustanovam v Sloveniji ponudila, da bi ona dobavljala elektriko, ki jo naša država ob pomanjkanju dobiva od zunaj. To bi moralo biti zanimivo tudi za vodstvo slovenskega elektrogospodarstva tudi zato, ker se po mnenju direktorja Fabijana brestaniška elektrarna približuje točki, ko se lahko primerja s tujino. Na fotografiji: Bogdan Barbič, vodja investicij, v komandni sobi elektrarne. (Foto: M. L.)
UREJAJO OKOLICO - V Krškem v Stari vasi urejajo dostopne stopnice in ploščad pri cerkvi, kar kaže tudi fotografija.. Tako urejen prostor, kamor bo možen tudi dostop z invalidskim vozičkom, bo sprejel v bodoče lahko okrog 200 ljudi. Okolico cerkve urejajo krajani Stare vasi. Denar je prispevala krajevna skupnost Krško, obljubila ga je tudi občina Krško, kot je običajno pri takih prostovoljnih akcijah, ga prispevajo tudi domačini. Delovno akcijo bodo zaključili približno v 14 dneh. (Foto: M. L.)
“Usoda cvička v naših rokah”
Kmečka zadruga Krško 70-letnico kleti počastila s posodobitvijo - Klet za cviček in bizeljsko-sremiška vina - Vinorodna dežela Posavje bo sama bdela nad svojimi vini
KRŠKO - Sedemdesetletnico vinske kleti v Krškem je Kmečka zadruga Krško počastila, kot se najbolje da obeležiti tako obletnico. V petek je odprla posodobljeni del vinske kleti, ki po besedah govornikov pomeni zanesljiv razvojni korak krških kletarjev.
Glavno klet so posodobili za fermentacijo grozdja za vino cviček, medtem ko je stari grajski del kleti pripravljen za nego vin bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. Pri posodobitvi so namestili novo posodo iz nerjavečega jekla, gre za skupno prostornino pol milijona litrov, ob teh cisternah pa tudi lese-
Se nekaj prahu in premalo vode
V krajevni skupnosti Mrzlava vas dosti vlagajo v ceste in vodovode - Dobro sodelovanje krajevne skupnosti in občine - Prostovoljni prispevki domačinov
MRZLAVA VAS - V krajevni skupnosti Mrzlava vas tretjina prebivalcev živi v Mrzlavi vasi. Dve tretjini prebivalca biva v ostalih petih vaseh krajevne skupnosti, ki so v glavnem na hribovitem območju, in tak zemljepisni položaj nalaga nekaj dodatnih nalog lokalnemu vodstvu.
Med že opravljenimi nalogami “Zaradi oporečne pitne vode v tajnik KS Mrzlava vas Slavko Popi- vasi Globočice smo morali urediti
jač omenja končano asfaltiranje vaške ceste v Kraški vasi v dolžini poldrugega kilometra. S to gradbeno operacijo so to vaško cesto in vas povezali z občinsko cesto, za kar so krajevna skupnost, občina Brežice in krajani zbrali potrebnih 5 milijonov tolarjev.
Slavko Popijač
vodovod. Uspeli smo vaški vodovod Globočice povezati z občinskim, kar so financirali vaščani, občina in krajevna skupnost. Prav tako smo uspeli s sofinanciranjem občine Brežice, sponzorjev in vaščanov zgraditi nogometno igrišče v Mrzlavi vasi in ga razsvetliti. Igrišče nam služi tudi za javne prireditve,” pravi tajnik in poudarja dobro sodelovanje krajevne skupnosti in brežiške občine. Dodaja, da so v Mrzlavi vasi za del kraja zgradili javno razsvetljavo in kab-lirali nizkonapetostno električno omrežje, vse to v sodelovanju z Elektrom Krško.
Problem je še vedno oskrba s pitno vodo za vasi Kamence in Čedem in za del kraja Mrzlava vas, za t.i. Kozlec, kjer je tudi okrog 30 vikendov z vinskimi hrami. Za omenjeni del vasi so gasilci v leto-
šnji suši vozili vodo. Po tajnikovih besedah bodo problem rešili in že delajo projekte za vodovod.
Na seznamu nujnih del ima KS Mrzlava vas zapisano tudi vinogradniško območje Stankovo, kjer je med Stankovim in Kraško vasjo še vedno makadamska cesta in kjer okrog 40 vinskih hramov še nima ne pitne vode ne elektrike. “Stekli so prvi pogovori za asfaltiranje in dogovorili smo se, da bomo v tem letu opravili zemeljska dela na cesti z denarjem lastnikov zemljišč in deloma s sredstvi krajevne skupnosti,” pojasnjuje Popijač.
Poleg že omenjenih cest domačinom povzroča skrbi tista med Globočicami in Čedmom. Ker je ma-
• Otroci iz KS Mrzlava vas obiskujejo osnovno šolo v Brežicah, za kar je organiziran avtobusni prevoz.
kadamska, jo pozimi največkrat ne obišče snežni plug, zato se morajo domačini v Brežice vozači po dosti daljši poti.
M. L.
ne francoske sodčke. Ob tem so vgradili tudi vinovode in z ustrezno tehnologijo zagotivli, da vina zorijo v kar najboljšem okolju. “Zaključek tehnološkega dela obnove kleti je podkrepljen tudi komercialno. V vinorodni deželi Posavje bo sodobno opremljena le krška klet in iz tega vidika pomeni korak naprej pred drugimi. Iz krške kleti bodo na trg prihajala vina bizeljsko-sre-miškega vinorodnega okoliša, ki bodo prilagojena okusu evropskega pivca. To velja predvsem za modro frankinjo, laški rizling, zeleni silvanec in predikatna vina. Posodobitev glavne kleti pomeni za naše vino cviček korak naprej pred drugimi proizvajalci, saj hladilna tehnika omogoča neprekinjeno mladost, svežino vina, kar je nosilna misel ter podoba in velika komercialna prednost vina cviček,” navajata direktor Kmečke za-
druge Krško Anton Planinc in Zdravko Mastnak, enolog v Vinski kleti Krško. Vinsko klet so posodabljali z mislijo, da gre za predelovalno klet, v katero vozijo grozdje iz dveh različnih vinorodnih okolišev, dolenjskega in bizeljsko-sremiškega.	*
Grozdje, ki bo letos prispelo v krško vinsko klet, bodo letos prvič trgali po pravilniku o cvičku. To dejstvo verjetno postavlja pred vinarje novo nalogo. Zdravko Mastnak, enolog v Vinski kleti Krško, to pojasnjuje z besedami: “Država nam je povedala, da stoji s pravilnikom nam v bran, na nas je, da poskrbimo za kakovost cvička.” Po Mastnakovih besedah Kmetijski inštitut Slovenije, s tem ko je določil trgatev prezgodaj, deluje “netvorno do naše vinorodne dežele”. Mastnak je zato napovedal: “Tako kot smo se borili za cviček, se bomo borili za to, da bo vinorodna dežela Posavje imela svojo ustanovo za nadzor vina.
M. L.
POSODOBLJENA VINSKA SHRAMBA - Ob otvoritvi krške vinske kleti, s katere je fotografija, so povedati, da se za vina iz te shrambe zanimajo tudi Nemčija, Avstrija, Kanada in celo Daljni vzhod. O pijači, ki prihaja iz teh kleti, nekaj povedo med drugim tudi pridobljena odličja, menijo v vodstvu Kmečke zadruge krško. Krška vinska klet je na letošnjem radgonskem kmetijskem sejmu dobila po dve veliki zlati in srebrni medalji. (Foto: M. L.)
ELEKTRIKA IN KADRI -Ob tem, ko termoelektrarno v Brestanici njeni strokovnjaki tehnološko posodabljajo, $i nekateri v Sloveniji prizadevajo, da bi jo še kadrovsko prevetrili Zakaj je to potrebno, vedo le politični menedžerji sodobne Slovenije, ali bodo grozeče čistke koristne, pa ne ve nihče. Ve se le to, od kod prihajajo kadrovske domnevno okrepitve. Tako rekoč iz sosednjih vasi.
NEKAKO PREKOPANO -Na Senovem so pred časom kopali za vodovod. To so počeli na cesti skozi kraj. Domačini in drugi, ki se vozijo tam, obžalujejo, da so samo kopali in da jarkov niso tudi zasipali, kot je treba. Cesta, taka kot je, jih, bi se reklo, pretrese. Mogoče pa bi bilo slabo, če bi omenjene vodovodne prekope odpravili. Že v nekaj letih bo mogoče pritekla pitna voda iz rudnika in takrat bi mogoče spet morali prekopati cesto za ventile, cevi in drugo inštalacijo. Varčnost, pravite, da ne?!
V MISIJON - Krčani govorijo, da bo njihovo mesto kmalu dalo ljudstvu misijonarja sodobnega tipa. Ali bo to misijonarstvo kazen ali nagrada za minulo delo, bo pokazal čas, ime bodo-če ga misijonarja bi lahko kaj povedalo o tem.
Novo v Brežicah
BREŽICE RAJ HRVAŠKIH NOGOMETAŠEV - Brž ko so se brežiški atleti preselili na novi stadion, so nogometaši za njim1 počistili vse, kar bi lahko govorilo, da se je na osrednjem mest; nem stadionu kdaj dogajalo kaj drugega kot nogomet. Skrbno vzdrževanim travnatim površinam ni prišla do živega niti suša, kaj šele brežiški sokoli, ki še vedno trde, daje stadion njihov. Sicer pa je vprašanje, čigav je pravzaprav stadion, ki šteje med najboljše v državi, zares zelo upravičeno. Nogometaši si ga lastijo in hkrati ponujajo osrednji slovenski nogometni organizaciji V namene reprezentančnega ali reprezentativnega (kakorkoli že) vadbenega centra, čeprav je vse bolj očitno, da pravzaprav postaja glavni vadbeni center izbrane vrste sosednje Hrvaške-Na stadionu je torej znova vse tako kot v časih, ko se je slovenski jezik slišalo le poredkoma.
pred Četrto epizodo
- Ljubitelji nadaljevank, ne zamudite! V ponedeljek bo v Mladinskem centru v Brežicah na sporedu četrta epizoda 17. seje občinskega sveta. Iz vsebine: Na vidiku je poroka med prelestno domačinko Rann an der Save U1 očarljivim Bad Radkesburgotn. do katere naj bi prišlo že v krat; kem, pojavila pa naj bi se tud1 nova dobrotnica, ki bo v prihodnje skrbela za socialno ogrožene občane, katerih število še vedn° narašča. Župan bo kot zadnji/ Posavju na mizo položil karte m tako odgrnil tančico z dogajal v preteklega pol leta, pri čemet bo moral odgovoriti tudi rta nekaj zelo neprijetnih, neposrednih in zelo pikantnih vprašanj-Več v naslednji epizodi....
Program
Cluba Termopolis
ČATEŽ OB SAVI-V sredo, 6-septembra, bo v Clubu Termopolis od 19. do 22. ure otroška matineja, naslednjo noč pa °° 21. do 3. ure poletni disco večer
s presenečenji in glasbenimi
žel-
jami, ki ga bosta oblikovala DJ Bobek in DJ Sale. V petek, »■ avgusta, bo od 22. do 5. ure La-dy’s nihgt z DJ-jem Matjažem.v soboto pa Termopolis žur do jutranjih ur. Od 22. do 5. ure vas bo zabaval DJ Matjaž.
Zabava za neporočene
BISTRICA OB SOTLI - Bar Kraner iz Bistrice ob Sotli vabi vsako drugo in četrto soboto v mesecu s pričetkom ob 20. ur' na družabno srečanje s plesom vse neporočene, tj. samskf' vdove in razvezane, ki ne živij0 v izvenzakonski skupnosti.
<M°
SUŠA UDARILA DOI.GOROČNO
Nekateri sadjaiji so ogroženi
Suša je najbolj pustošila v sadovnjakih - Povprečno 40 odst. sadja je ožganega Za polovico manj pridelka - Sadjarji se bojijo za trge, tudi za preživetje
POSAVJE, GORNJA RADGONA - Nič čudnega, če se je glas posavskih sadjarjev slišal tudi na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, ki je te dni zaprl svoja vrata, saj je ta regija sadjarsko močno razvita. Gospodarsko interesno združenje Sadjarstvo, kmetijska zbornica in posavski sadjarji so sredi preteklega tedna opozorili, da je suša najbolj prizadela ravno sadjarje, zato mnogim grozi tudi propad.
Obvestila in nasveti
Za vse kmete
V teku je javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Sklada za regionalni razvoj iz Ribnice Za sanacijo kmetij. Na javnem razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev in Ugodnih posojil lahko kandidirajo kmetije, katerih obstoj je ogrožen zaradi individualne škode, ki so jo povzročili požar, plazovi, neurja s točo, suša ali podobno. Rok za oddajo vlog m zahtevane dokumentacije je 15. september. Sanacijski program izdela kmetijska svetovalna služba.
Za vinogradnike
Od 30. avgusta je samo za vinorod-ni okoliš Dolenjska dovoljena trgatev modre frankinje in kraljevine. Od 1. septembra je dovoljena trgatev za naslednje sorte: za Belo krajino: sau-v'gnon, rumeni muškat, zeleni silvanec m kerner; za Dolenjsko: sauvignon, kerner, zeleni silvanec; za Bizeljsko in Sremič: sauvignon in kerner. Kmetijska svetovalna služba svetuje, da trgatev opravite, ko je grozdje ohlajeno. Naglo vrenje, ki ga pospešujejo visoke temperature, je zelo škodljivo za kakovost bodočega vina. Pričakovati je motnje v vrenju zaradi uporabe škro-P'v proti botritisu, zato bodite pozor-n' in takoj poiščite pomoč oziroma tasvet. Glede rokov trgatev za ostale sorte vas bomo dnevno obveščali na odzivniku. Za vse informacije in vprašanja smo vam na voljo na Kmetijskem zavodu Novo mesto, Šmihelska 14, in Po telefonu: 373-05-70 ali 373-05-77. pri trgatvi pazite, da boste ločili pošk-odovano in od os izpito grozdje od zdravega, kajti poškodovane in izpite Jagode nosijo s seboj ocetnokislinske bakterije, ki povzročajo cik vina. Uporabite močan vrelni nastavek in obvezno hrano za kvasovke!
j NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen po 500 tolarjev kilogram, čebulo po 150 do ‘00, kislo zelje po 300, bučke po 150 uo 200, stročji fižol po 500 do 600, sveži fižol v zrnju po 1000, solato po 200 do 450, rdečo peso, črno redkev ln koren po 200, špinačo po 500, uvetačo po 300, papriko za vlaganje po *J0 do 120, papriko po 120, paradižnik po 100 do 1500, kumarice za vlaganje po 200 in krompir po 70 kilogram. Šopek peteršilja je stal 50, pe-trana in tavžentrož pa 200 tolarjev.
Jabolka so zaradi suše drobnejša, marsikje pa od sonca tudi tako ožgana, da niso primerna niti za industrijsko predelavo. Kot je povedal sekretar združenja Daniel Belšak, je v nekaterih nasadih ožgano kar 80 odst. sadja, povprečno pa je ožga-nost 40-odstotna. Zaradi tega bodo slovenski sadjarji na trgu lahko namesto pričakovanih 59 tisoč ton prodali le 30 do 35 tisoč ton jabolk. Suša je prizadela tudi okrog 20 tisoč ton jabolk v ekstenzivnih nasadih. Po Belšakovi oceni bo škoda zaradi suše v sadovnjakih samo letos dosegla poldrugo milijardo tolarjev.
Suša je sadjarje oškodovala tudi bolj dolgoročno, saj se bojijo, da bodo zaradi manjšega in slabšega pridelka izgubili trge, predvsem tuje, na katere so doslej izvozili kar polovico jabolk. Sadjarji so prepričani, da se bo suša močno poznala tudi na pridelku v prihodnjem letu. Bojijo se, da merila za dodeljevanje pomoči za odpravo posledic suše zanje ne bodo primerna. Sadjar Toni Koršič iz Arnovega sela, sicer tudi direktor sad-
Konec tedna bo živo na Grabnu
NOVO MESTO - Jutri ob 11. uri bodo odprli Zadružni sejem Graben 2000, ki ga že vrsto let pripravlja Kmetijska zadruga Krka. Vse do nedelje bodo od 9. do 18. ure k obisku vabili številni razstavljavci in obse-jemski dogodki. Tako bo jutri ob 13. uri strokovno predavanje o jesenski setvi, ob 16. uri srečanje harmonikarjev in po 18. uri zabavni večer z Mladimi Dolenjci. V soboto ob 10. uri bo dr. Marjan Kosec predaval o reji konj, ob 14. uri pa bodo predstavili delo Strojnega krožka Novo mesto, nakar bo sledilo zabavno popoldne z ansamblom Pogum. Nedeljsko dopoldne bodo popestrili s predavanjem o letošnjem kletarjenju (ob 11. url). Ob 14. uri bo srečanje ansamblov narodno-zabavne glasbe, uro pozneje pa kmečke igre, ki jih organizira Društvo podeželske mladine Novo mesto. V nedeljo med 10. uri in 16.30 bodo na razstavnem prostoru Agroservisa sprejemali grozde velikane za akcijo “Iščemo najtežji grozd”, ki ga organizator pripravlja skupaj s Kmečkim glasom. Izide tehtanja bodo razglasili ob 17. uri, nato pa še rezultate pokušnje cvička.
Pozorno pri obiranju jabolk
Letošnjo sadjarsko letino je v veliki meri zaznamovala suša. Posledice Se kažejo v drobnejših plodovih, močnih ožigih, prisilnem zorenju, ^nožičnem odpadanju in slabi obarvanosti plodov. Zaradi vsega naštetega je pri nekaterih sortah zelo težko določiti optimalen čas obilja. Med posameznimi nasadi se lahko zorenje razlikuje tudi za nekaj 'Jn'- Na razlike vplivajo mikroklima, lega nasada, starost, obloženost “feves, tehnološki ukrepi...
Po meritvah, ki smo jih naredili v KSS na trdoto mesa, suho snov in krob v plodovih, so nekatere sorte že dosegle tehnološko zrelost, ko Je Primeren čas za skladiščenje. Največja težava je v slabi obarvanosti Plodov, predvsem pri sorti jonagold. Barvila v kožici plodov vplivajo Pa večjo odpornost proti skladiščnim boleznim, zato je pomembno, aa je vsaj tretjina plodu rdeče obarvana. Jabolka je potrebno obirati ^ekrat, kjer odtrgamo le tiste plodove, ki dosežejo značilno obliko in arvo. V nasadih lahko zrelost jabolk določamo na več načinov. Naj-°li enostaven in zanesljiv način je škrobni test. Pri tej metodi prečno Pferezane plodove namakamo v raztopini jodovice. Nezreli plodovi Vsebujejo veliko škroba, ki se v raztopini obarva modro. Z zorenjem Se škrob spreminja v sladkor, ki se v raztopini ne obarva. Optimalni obiranja je, ko se 50 do 70 % škroba spremeni v sladkor. S to metodo oiočanja zrelosti dobimo občutek, kateri plodovi so že primerni za PPiranje.
Pri obiranju moramo biti pozorni tudi na steklavost plodov. Pri tem Pojavu se sok zlije iz celic, zaradi česar so plodovi manj obstojni. Pri Občutljivih sortah, kot so gloster, mutsu, fuji, opazimo kontrolo tako, a nekaj plodov prerežemo. Če seje celični sok razlil na tretjini povr-
šine
prerezanega dela, je potrebno takšne plodove čimprej obrati in
. 1 ‘	D------» I -----------------------------------------...
n do 5 dni pustiti na temperaturi 15 do 18'C in šele nato skladiščiti. Veliko pozornost moramo nameniti pravilnemu in pazljivemu obilju. Po obiranju poskrbimo, da bodo plodovi čim prej uskladiščeni.
klet ali hladilnico sodijo le jabolka prve kvalitete. Jabolka, ki so Pfezrela, deformirana, neobarvana ali poškodovana, je potrebno dati lrn prej v prodajo ali pa jih predelati.
JANI GAČNIK, dipl. inž. kmet.
jarske zadruge v Posavju, se tako zavzema, da bi nacionalna komisija za ocenjevanje septembra znova prišla v sadovnjake.
Kot je poudaril Ivan Kozole, direktor Evrosada iz Krškega, država ne sledi zastavljenim nalogam na področju boja proti muhavosti narave. “Letos ni razpisala nobenega projekta za postavitev protitočnih mrež, ki dokazano skoraj za polo-
vico ublažijo posledice suše v sadovnjakih, kaj šele za izgradnjo namakalnih sistemov! Tako je Slovenija skupaj z Albanijo na repu Evrope, ko gre za namakalne sistem,” je dejal.
Belšak se je zavzel še za pravočasno izplačevanje izvoznih podpor in subvencij, da ne bodo sadjarji čakali nanje do marca, kot se sliši. Posledice suše bi lahko po njegovem ublažili tudi z organizacijo odkupa in s primerno ceno, da ne bi predelovalna industrija nesreče izkoristila v svoj prid in izredno znižala odkupne cene.
B. D. G.
REVIJA KMEČKIH OPRAVIL - Čeprav morajo kmečke ženske poleg dela na polju poprijeti še v gospodinjstvu in marsikatera tudi v službi, jim nikoli ne zmanjka razlogov za dobro voljo. Z zvrhano mero hudomušnosti so predstavile tudi kmečka opravila. Pred številnim občinstvom so se sprehodile rodovitna mati Sonja (na fotografiji), mlekarica Olga, kuharica Rezka, šivilja Vida, perica Slavica, „cofarka“ perja Anica, ličkarica Marija, sejalka in žanjica Marija in Anica, kosec in grabljica Marija in Zdenka ter vinograd-nice Marjetka, Branka in Tončka. (Foto: M. B.-J.)
Jubilej kmečkih žensk
Društvo kmečkih žensk Metlika je praznovalo četrt stoletja obstoja - Ne le težko delo na kmetiji, ampak tudi razvedrilo
METLIKA - 3. avgusta pred 25 leti je bilo v Metliki ustanovljeno Društvo kmečkih žena Metlika. Jubilej so članice, ki so se jim pridružile tudi kmečke ženske iz vseh ostalih šestih tovrstnih belokranjskih društev, slovesno proslavile preteklo nedeljo na športnem letališču v Prilozju.
Zahvala za ustanovitev društva gre pobudnici ter dolgoletni predsednici Mimici Starc. Ustanovljeno je bilo z namenom, da ženske predstavijo dobrote iz kmečkih peči, zlasti na Vinski vigredi v Metliki. A kljub temu da društvo praznuje lep jubilej, so članice, kot je dejala njihova predsednica Martina Nemanič, kmečke ženske mlade po srcu, kar so pokazale tudi v zanimivem, kar poltretjo uro dolgem zabavnem programu. Posnemanja vredna je tudi gesta kmečkih žensk, ki so namesto daril ob jubileju denar podarile v humanitarne namene. Sicer pa se lahko društvo, ki šteje kar 170 članic, pohvali s pestrim delom. Izdalo je 5 knjižic s kuharskimi recepti naših babic, ki jih je zbrala Alenka Mežnaršič. Sodelujejo na razstavah na Ptuju, pripravljajo tečaje, izlete, srečanja z drugimi tovrstnimi društvi, s svojimi dobrotami sponzorirajo metliške poletne kul-
turne prireditve „ Pridi zvečer na grad" in še marsikaj.
Ob jubileju je metliškim kmečkim ženskam pisno čestital semi-ški župan Janko Bukovec, osebno pa črnomaljski župan Andrej Fabjan in metliški Slavko Dragovan. Slednji je izpostavil pomembno vlogo kmečkih žensk. Kot predsednik prireditvenega odbora Vinske vigredi pa je po neprijetnih dogodkih na letošnji razstavi Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju, ko so bile belokranjske pogače izločene iz ocenjevanja, predlagal, naj prihodnje leto pripravijo tovrstno ocenjevanje na metjiški prireditvi. Na slovesnosti sta slavljenkam čestitali tudi svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Mojca Črnič in članica upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije Sonja Škof.
V bogatem kulturnem programu je zapel ženski pevski zbor pod vodstvom Marice Kambič, kije bil ustanovljen le teden dni pred prireditvijo. Ženske so se predstavile z dvema zabavnima igrama, pripravile pa so tudi revijo kmečkih opravil, ki jih je hudomušno komentirala Alenka Mežnaršič. Slavljenke so dale priložnost za predstavitev tudi članicam ostalih belokranjskih društev kmečkih žensk.
M. B.-J.
PREDELAVA JABOLK-Ha domačiji Raztresenovih v Jankovičih priAdlešičih je bil pretekli leden prikaz postopkov predelave jabolk v jabolčni sok, sadno žganje in jabolčnik. Dva prikaza, ki ju je vodil dipl. inž. Franc Kotar iz Sevnice, si je ogledalo okrog 90 ljudi in sicer člani Sadjarskega društva Bele krajine in belokranjski sadjarji, ki so vključeni v projekt oživljanja travniških nasadov. Na fotografiji: Franc Kotar daje napotke za žganjekuho. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
S podatki o grozdju načrtovati predelavo
(Nadaljevanje)
Spremljanje dozorevanja grozdja in analitični podatki vzorcev grozdja, ki se pobirajo v vinorodni deželi Posavje vsak teden, potrjujejo hitro zorenje grozdja, tudi zadnji teden. Sladkorja je veliko, včasih tudi preveč za redno trgatev, pri nobeni sorti stopnja sladkorja ne zaostaja za lanskim letnikom, ki je tudi lepo dozorel.
Naraščanje sladkorja je na mnogih legah posledica suše, ki se kaže v drobnejših in tudi uvelih jagodah. Venenje jagod v začetku septembra ni dobro znamenje. Priporočamo uvelo grozdje potrgati podobno, kot to storimo v letniku, ko grozdje gnije, in ga ločeno predelamo v vino. Čeprav je v uvelem grozdju letos dovolj sladkorja, dobimo iz njega manjvredno vino. V tej rubriki je bilo nekaj člankov posvečenih neprijetni vinski napaki “neznačilnem starikavem tonu vina”. Ta napaka se pojavi, kadar so v vinogradu stresna obdobja, predvsem v obliki suše. Na srečo se ne pojavi v prvih mesecih mladega vina. V tem času ga lahko brez težav porabimo. Ostalo vino, ki je iz neuve-lega grozdja, bo zato manj dovzetno za obolenje.
Med vinogradniki seje v zadnjih nekaj letih razširila uporaba dušičnih hranil za kvasovke. Na trgu se dobijo preparati, ki vsebujejo poleg dušičnih soli tudi vitamin B1 (tiamin), ki ga kvasovke potrebujejo za uspešno vrenje več, kot ga je v jagodnem soku. Letos smo začeli na Kmetijskem inštitutu Slovenije analizirati vzorce grozdja tudi na vsebnost dušikovih spojin grozdja, kijih kvasovke potrebujejo in tudi lahko užijejo (aminikisline
in amoniak). Na osnovi študij ugotavljamo, da za zadovoljiv potek alkoholnega vrenja kvasovke potrebujejo v moštu vsaj 130 mg/l omenjenega dušika. Za dober potek alkoholnega vrenja pa je potrebno kvasovkam 300 do 500 mg N/l. Rezultati naših analiz za grozdje iz vinorodne dežele Posavje, do konca avgusta, so od 86 do 265 mg/I razpo-ložljvih dušikovih spojin. Približna polovica rezultatov je pod 130 mg/l, polovica nad 130 mg/ 1, nobeno grozdje pa ne vsebuje letos do sedaj nad 400 mg/l, kar zagotavlja odlično prehrano kvasovkam. Pomanjkanje dušikove hrane lahko pomeni zastoj alkoholnega vrenja ali slabe rezultate v kakovosti vina. Najbolj razumljiva posledica gladovanja Jcvasovk je pojav žveplovodika v mladem vinu oziroma že med potekom alkoholnega vrenja. Dogaja se, da kvasovke skušajo prebroditi pomanjkanje hrane s sintezo žveplo vsebujočih aminokislin (metionin in cistein). Rezultat te aktivnosti je vinska napaka - vonj po gnilih jajcih.
Na količino dušikovih spojin v grozdju vpliva več dejavnikov. Sorti se pripisuje velik vpliv, dalje podnebje, gnojenje in celo podlaga vinske trte. Že dolgo je znano, da je manj dušikove hrane v grozdju, ki prihaja iz za-travljenih vinogradov. Letošnja suša je verjetno tudi zmanjšala zalogo dušika, ki ga kvasovke lahko uživajo.
Na osnovi analitičnih podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije svetujemo dodatek hranil za kvasovke v mošt istočasno s kvasnim nastavkom ali vsaj v dveh dneh. Na embalaži pripravkov, ki jih lahko dobimo v kmetijskih apotekah so navodila za doziranje, ki jih je potreno upoštevati.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 88 do 3 mesece starih prašičev, 67, starih 3 do 5 mese-
cev, in 28 starejših. Prve so prodajali po 340 do 390 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 11.000 tolarjev za žival, druge po 280 do 330, kar pomeni 13.000 do 24.000, in tretje po 320 do 350 tolarjev kilogram, kar znaša 32.000 do 35.000 tolarjev za žival.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Kako ohranimo vitamine
Zelenjava je glavni del naše prehrane in vsako jesen se z veseljem lotimo različnih metod predelave in skladiščenja. Njena največja vrednost je visoka vsebnost vitaminov, kot so vitamin C, provitamin A in vitamini iz skupine B. Poleg vitaminov so pomembne tudi rudnine in elementi v sledeh ali mikroelementi. To so predvsem železo, magnezij, kalcij, kalij, cink, selen in drugi. Za dobro prebavo pa so pomembne tudi topne in netopne vlaknine v zelenjavi. V večini primerov ima zelenjava nizko energijsko vrednost. Za ohranjanje zdravja in vitalnosti telesa je priporočljivo použiti od 350 do 500 g različne vrste sveže in tudi predelane zelenjave. Da jo čim boljše izrabimo, moramo poznati pravilne načine obdelave in priprave.
Najboljši okus in hranljivo vrednost ima zelenjava takrat, ko je zrela in použita kar se da hitro po nabiranju. Z nepravilnim skladiščenjem napravimo največ škode! Ostanka zelenjave nikoli ne puščamo izpostavljenega svetlobi in zraku, ampak ga primerno zavijemo ali zložimo v vrečke in shranimo v hladilnik. Ob tem ko zelenjavo lupimo, režemo, sekljamo, ribamo in podobno, ta izgublja vitamin C zaradi oksidacije, sproščajo pa se tudi encimi. Pred mehansko obdelavo posamezne dele zelenjave, na primer solatne liste, dobro oplaknemo pod tekočo mrzlo vodo in šele nato jih natrgamo in narežemo. Olupljene, ostrgane in
narezane zelenjave ne namakamo, ker se z vodo spirajo vitamini in minerali. Priporočljivo je, da obdelano zelenjavo vedno pokapljamo z limoninim sokom, ker s tem preprečimo porjavenje in izgubo vitamina C. Za kumarično solato kumare zelo na tanko olupimo, naribamo, prelijemo s solatnim prelivom in postrežemo. Nikoli jih ne puščamo nasoljenih, saj se v odcejenm soku nahaja največ hranilnih snovi, tega pa mnoge gospodinje zavržejo. Za kuhanje zelenjave je priporočljiva uporaba lonca na pritisk in soparnika. Če kuhamo zelenjavo v navadnem loncu, ji dolijemo malo vode in posodo dobro pokrijemo. Pri vretju zelenjave z veliko vode se izgubi do 75% vitamina C, pri kuhanju v pari pa le od 30 do 40%.
Za pripravo PEČENE PAPRIKE S ČESNOM potrebujemo 2 kg zelene in rdeče paprike, 1,5 dl vinskega kisa, 1,5 dl olja, 5 strokov česna in 2 žlički soli. Cele paprike zložimo v pekač in jih med obračanjem previdno spečemo v pečici ali na žaru. Nekoliko ohlajene olupimo, odstranimo semenje. Mešanico olja, kisa in soli zavremo in v del te mešanice za nekaj časa namočimo paprike. Še vročo zložimo v vroče, kozarce, vmes dodajo česen in do roba zalijemo z vrelo mešanico. Kozarce zapremo s kovinskimi pokrovčki. Pečene paprike pa lahko tudi zamrznemo. Pred uporabo jih prelijemo z marinado in odtalimo pri sobni temperaturi.
i I
6. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE
Jakčev dom - kraj soočenja slovenske grafike
Do 31. oktobra 30 slovenskih ustvarjalcev - Razstave M. Kraljeviča, P. Sovaka in B. Kovačiča - Znova finančne težave - V. Makucu velika nagrada Otočca, Č. Frelihu in N. Mirtič pa nagradi Novega mesta - Začetek zbirke v gimnaziji
Jesenske serenade
Tudi na gradovih Rajhenburg in Bogenšperk
BRESTANICA, LITIJA - S septembrom so se, kot je že navada, pričele letošnje Jesenske serenade, ki tudi tokrat obetajo po štiri prijetne jesenske glasbene večere na šestih prizoriščih: v Ljubljani, Preski, v Dravogradu, na Jesenicah, pa tudi na gradovih Rajhenburg in Bogenšperk. Vstop na koncerte je prost.
“Ko sem snoval letošnji spored, mi je bila pred očmi okrogla letnica 2000. Želel sem si nekaj posebnega, kar bi ostalo v spominu," pravi oblikovalec sporeda Boris Re-ner. Upa, da bodo pihalni kvinter Korfej, flavtistka Alenka Zupan, virtuoz na harmoniki Uroš Svete (s svojim nastopom se bo priklonil velikemu J. S. Bachu) in moški vokalni kvartet Fortissimo ter seveda nepogrešljivi mojstri govorjene besede: Tina Uršič, Ivo Babič, Jerneja Faletič in Igor Škrlj, poskrbeli za pester spored z vseh koncev in iz različnih časovnih obdobij.
Pihalni kvintet Korfej se bo s koncertom z naslovom Iz novega sveta na gradu Rajhenburg predstavil v petek, 8. septembra, ob 20. uri, v nedeljo, 10. septembra, ob 17. uri pa na gradu Bogenšperk. Koncertu Barok na harmoni-; ki Uroša Sveteta bo v soboto, 9. septembra, ob 20. uri mogoče prisluhniti na gradu Bogenšperk.
L. M.
NOVO MESTO - Dolenjska prestolnica je te dni znova postala pomembno kulturno središče. V mislih imamo seveda 6. bienale slovenske grafike, ki gaje v petek, I. septembra, v Jakčevem domu odprl predsednik RS Milan Kučan. Novomeškemu slikarju in grafiku Branku Suhyju je po dveh letih kljub finančnim težavam znova uspelo pripraviti pregled najboljše slovenske grafične ustvarjalnosti, kot je sam dejal, pa je letos koncept skromnejši, “vendar je pomembno, da ohranjamo kontinuiteto. Slovenska grafika na 6. bienalu je spodbudna in se je lahko veselimo.”
Tega mnenja je bil v svojem otvoritvenem govoru tudi predsednik države Kučan, ki je dejal, da Novomeščani že dvanajst let opravljamo z grafičnim bienalom visoko poslanstvo, ki že zahteva in zasluži trajne in trdne pogoje. “Ne le da ste na ogled postavili najboljše iz slovenske grafične ustvarjalnosti zadnjih dveh let. Obiskovalcem razstave ste omogočili, da si obenem ogledajo grafike pomembnih tujih ustvarjalcev. Naj se vam v imenu naše Slovenije zahvalim za ves trud, prizadevnost, trdovratnost, ki nedvomno izvira iz zavesti, da je človekov vsakdan človeški šele, ko se ga dotakne umetnina.” O pomenu bienala, ki presega meje Novega mesta in dolenjske regije, je spregovoril Branko Suhy. “Slovenski javnosti približuje dela svetovnih mojstrov, slovenske umetnike pa predstavlja mednarodni javnosti, ki je naš bienale že dobro spoznala. V vseh dvanajstih letih se je novomeški bienale potrjeval izven naših meja, najbolj verodostojno potrditev pa gotovo
pomeni dejstvo, da je dunajska Albertina, svetovno znamenita grafična zbirka, prek bienala odkupila že 140 del slovenskih umetnikov vseh generacij.”
6. bienale slovenske grafike je gotovo nekaj posebnega zaradi razstavnega prostora. Kot meni večina, vendarle domuje na pravem mestu, v Jakčevem domu. Muzej, ki je sicer namenjen stalni postavitvi Jakčevih predvsem slikarskih del in risb, tako dobiva novo dinamiko, zanimivost in popularizacijo, česar je vesel tudi direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj.
Do 31. oktobra, ko bo bienale trajal, je v Novem mestu in na Otočcu tako na ogled izbor del tridesetih slovenskih ustvarjalcev mlajše, srednje in starejše generacije. Nekatera imena se pojavljajo prvič. Seveda tudi letos ni šlo brež nagrad, ki jih je v imenu ministra za kulturo mag. Rudija Šeliga podelil sekretar Ivan Gal. Veljko nagrado Otočec je prejel ljubljanski umetnik Vladimir Makuc, nagradi Novega mesta pa Črtomir
MEDNARODNA ŽIRIJA - Člani mednarodne žirije (od leve proti desni): Igor Zidič, prof. dr. Konrad Oberhuber in Branko Suhy so zadovoljni z letošnjim bienalom. (Foto: L. M.)
Pri Marjanci spet veselo
Pisana druščina na literarnem salonu ■ Gostje iz založbe Beletrina ■ Razstava Igorja Obradinoviča
NOVO MESTO - Leto dni je že, odkar novomeška pesnica Marjanca Kočevar v svojem blokovskem stanovanju kot edina v Sloveniji prireja literarne salonske večere. V soboto, 2. septembra, je gostila največ obiskovalcev do sedaj, kar šestnajst, ki so skupaj ustvarili prijeten literarno-glasbeni večer.
Pesniki so se predstavili s svojimi pesmimi, nekaj pa jih je v dobesedno maratonskem srečanju, ki je trajalo do jutranjih ur, prebiralo tudi tujo poezijo. Iz Novega mesta sta poleg gostiteljice nastopila Klavdija Kotar in Smiljan Trobiš, iz Kočevja so prišli David Šušel,
Mojca Sporčič in Romana Novak, iz Ljubljane pa Majda Kne, dr.
Artur Štern, edina diplomirana slovenska klovnesa Eva Škofljič -Maurer, ki je prijetno presenetila s španskim plesom, ter gostje iz ljubljanske študentske založbe Beletrina: Aleš Šteger, Jurij Hudolin,
Mitja Čander in Igor Divjak, ki je
tudi predstavil knjižni program založbe. Obiskovalce so obdarili z njihovimi knjigami.
Marjančin sobotni salonski večer, ki se že približuje številu petnajst, sta obogatila glasbena gosta iz Krškega: kantavtorica Stanka Macur in Janko Avsenak z igranjem na klaviature. Že četrtič zapored pa je salon zaznamovala tudi slikarska razstava. Tokrat se z enajstimi deli predstavlja novomeški slikar Igor Obradinovič. Dela, ki so tudi naprodaj, bodo na ogled nekaj tednov.
Gostiteljica Kočevarjeva se za pripravo salonskega večera zahvaljuje vsem prijateljem in sponzorjem, zlasti pa Roletarstvu Medle, Telekomu in gostilni Na hribu iz Novega mesta. “Brez njih večer ne bi bil tako uspešen in prijeten.”.
L. M.
Tomaničeva igrala Bacha
ŠENTJERNEJ - Bachov orgelski ciklus 2000 se bo v župnijski cerkvi nadaljeval danes, v četrtek, 7. septembra. Bachova dela bo ob 20. uri igrala organistka Angela Tomanič.
Plesalci, še je čas!
NOVO MESTO - Glasbena šola Marjana Kozine - plesni oddelek še vpisuje v novo šolsko leto 2000/ 20001, in sicer otroke ter odrasle za aerobiko. Prijave zbirajo v glasbeni šoli.
Revozovi pevci vabijo
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Revoz vabi vse pevce in pevke, ki bi želeli peti v njihovem zboru, da se pridružite. Avdicija bo v četrtek, 15. septembra, ob 19. uri v OŠ Grm. Prijave so možne na tel. št. 07-334-22-08 ali 031-578-856.
21. Krkino srečanje
NOVO MESTO - Od nedelje do četrtka (od 10. do 14. septembra) bo na Otočcu pri Novem mestu potekalo 21. Krkino srečanje slikarjev. Udeležili se ga bodo: Nikolaj Beer iz Izlak, Tomaž Kržišnik, Gregor Dolenc, Žarko Vrezec in Urška Nina Cigler iz Ljublajne ter Jože Slak - Doka iz Mirne Peči. Slikarje je izbrala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe.
Dvakrat na grad Rajhenburg
BRESTANICA - Krška območna izpostava Sklada vabi v soboto, 9. septembra, ob 16. uri na grad Rajhenburg na srečanje romskih plesnih skupin, v torek, 12. septembra, ob
19.	uri pa na otvoritev razstave udeležencev likovne šole “Krško,, februar - junij 2000” pod mentorstvom akademskega slikarja Todorčeta Ata-nasova.
GLASBA ZA DUŠO - Zbrane sta navdušila pevka Stanka Macur, ki je poprijela tudi za kitaro, ter Janko Avsenak za klaviature. (Foto: L. M.)
Koncert dveh glasbenic
BREŽICE - V Viteški dvorani Posavskega muzeja bo danes, v četrtek, ob 20. uri v organizaciji KUD Krka iz Novega mesta koncert dveh umetnic: Josipe Lisac in Svetlane Makarovič.
Pravljična urica
ČRNOMELJ - Knjižnica Črnomelj vabi otroke od 4. do
9.	leta starosti v četrtek, 7. septembra, ob 18. uri v knjižnico na pravljično urico z naslovom Bavbav.
Frelih iz Radomelj ter Nataša Mirtič iz Novega mesta. Žal zaradi finančnih težav letos niso podelili evropske nagrade za življenjsko delo, odpadel je tudi tuj izbor ameriške, hrvaške in avstrijske grafike. “Nelogično je, da se mora bienale ukvarjati z nabiranjem sponzorjev. Je pač tako, da se ne da uresničevati koncept 3. bienala, ko je Novo mesto gostilo tako sijajne razstav-Ijalce,” je dejal Suhy, ki se mecenoma prireditve - Krki, tovarni zdravil, in Dolenjski banki iz Novega mesta - in vsem sponzorjem zahvaljuje za pomoč.
Sicer pa je zadovoljen in mu je v veliko čast, da jim je letos uspelo razstaviti slike, risbe in grafike velikega hrvaškega umetnika Miroslava Kraljeviča, ki je vplival tudi na naše ustvarjalce. Razstava - na ogled je v Jakčevem domu - je plod sodelovanja z Moderno galerijo v Zagrebu in njenim direktorjem Igorjem Zidičem, ki je tudi član mednarodne žirije in je na otvoritvi predstavil Kraljeviča in njegovo delo. Gost letošnjega bienala je tudi odlični češki grafik Pravoslav Sovak, ki že vrsto let živi in ustvarja v Švici. Na gradu Otočec se predstavlja s 23 izbranimi grafikami. V Jakčevem domu sije mogoče pogledati tudi manjšo pregledno razstavo zadnjega nagrajenca velike nagrade Otočec - Bojana Kovačiča. Šesti bienale slovenske grafike pa pomeni tudi začetek grafične zbirke moderne umetnosti v Gimnaziji Novo mesto, ki jo zdaj sestavlja sedemnajst podarjenih grafičnih listov petih ustvarjalcev. Gre za vzgojni pomen, da bodo mladi lahko ustvarili širše razumevanje in poznavanje grafike oz. sodobne umetnosti.
Pohvalnih besed o bienalu je bil tudi gost, svetovno uveljavljeni poznavalec grafike, nekdanji direktor Albertine na Dunaju, prof. dr.
Knjiga Lapajnetove in razstava Mršnika
KOSTANJEVICA - Galerija Božidarja Jakca in založba Debora vabita v petek, 8. septembra, ob 18. uri v Lamutov likovni salon na predstavitev nove knjige prof. Dragice Čadež Lapajne z naslovom “Od glave do portreta. Modeliranje v glini", ki jo bo vodil prof. dr. Jožef Muhovič. Zatem, ob 19. uri, pa bo v istem prostoru še otvoritev pregledne razstave risb in grafik Iva Mršnika.
Big band fest 2000
Nastop Krčanov in Novogoričanov
SENOVO - V Domu 14. divizije je bil v soboto, 2. septembra, pravi praznik orkestralne glasbe. Na koncertu, ki sta ga organizirala krška območna izpostava Sklada ter Društvo Big band Krško, poimenovali pa so ga Big band fest 2000, sta se predstavili dve zasedbi: Big band Krško in Big band Nova Gorica.
Začetki krške zasedbe segajo dobrih dvajset let nazaj, in sicer v krško glasbeno šolo. Že šest let jo vodi Aleš Suša, študent Akademije za jazz v Gradcu, ki kot saksofonist deluje tudi z Big bandom RTV Slovenija. Big band Krško nastopa največ v standardni zasedbi in združuje vrsto odličnih mladih glasbenikov iz Posavja. Programsko goji različne zvrsti glasbe, od revijske, plesne, swinga, latina, fusiona do funka in jazz rocka. Poudarek je zlasti na izvajanju sveže, moderne jazz glasbe.
Pet let stari Big band Nova Gorica deluje v okviru glasbenega društva Nova, vodi pa ga akademski glasbenik - trobentač Miloš Rijavec. Nastopa v standardni zasedbi in združuje glasbenike, bivše učence glasbenih šol ter učitelje. Prireja samostojne koncerte, gostuje doma in v tujini. Njihov program je pester, saj igrajo tako swing kot latino, jazz rock in plesno glasbo.
Konrad Oberhuber. “Petič sem tukaj in posebno doživetje mi je, da sem lahko spremljal razvoj bienala. Letošnji je eden najlepših, kar sem jih videl," je dejal, navdušen, da bienale letos domuje v Jakčevem domu. “Prepričan sem, da umetniško izražanje daje močan značaj nekemu mestu, da se to dogaja tudi v vašem mestu, pa gre zasluga zame najboljšemu umetniku svoje generacije v Sloveniji Branku Suhyju, ki mu z izjemno energijo, vztrajnostjo in pogumom ter kljub denarnim težavam uspe vedno znova pripraviti nov kvaliteten bienale.”
L. MURN
PETRA IN BRANKO - V Knjigarni Goga je bilo v soboto, 2. septembra, mogoče znova preživeti prijeten glasbeni večer. Zanj je poskrbel znani in priljubljen dolenjski duet: violinistka Petra Božič in harmonikar Branko Rožman. Skupaj igrata že osmo leto. S koncertom šansonov, ljudskih pesmi in filmske glasbe, ki sta ga naslovila Odmev zaprašenih ulic, sta navdušila številno publiko vseh generacij. (Foto: L. M.)
Ivankin že deveti otrok
Nova knjiga Ivanke Mestnik Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča - Ilustracije Jožeta Kumra ■ Lutkovna predstava
DOLENJE SUŠICE - Verjamete, da škrati na Gorjancih še živijo, in brbuč v Sušici tudi? Če ne, se boste takoj premislili ob branju najnovejše knjige novomeške pisateljica Ivanke Mestnik z naslovom Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča, ki sojo v petek, 1. septembra, predstavili v gostišču Kolesar.
Gre za njeno sedmo otroško knjigo, “sicer pa je to že moj deveti ‘otrok’, česar sem še posebej vesela,” je dejala avtorica in pripovedovala, kako je nastajalo pisanje o bajeslovnih bitjih. Začelo se je zahajanje v knjižnico, brskanje po literaturi, leksikonih ter nato obiski ljudi po topliški dolini. “Vsem, ki so mi pomagali s podatki, sem
DOBRO SODELUJETA - Nova knjiga je plod dobrega sodelovanja pisateljice Mestnikove in ilustratorja Kumra. (Foto: L. M.)
zelo hvaležna, kajti knjiga je nastala na podlagi resničnih pripovedi in je zato verjetno še posebej dragocena,” seje zahvalila Mestni-kova.
* Dajo bodo radi vzeli v roke tako najmlajši kot malo "starejši otroci”, sta menila župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk (pisateljici je podaril knjižico otrok 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Bajke iz topliške doline) kot tudi
urednik Dolenjske založbe Franc Šali, pri kateri je v zbirki Gorjanski škrat delo tudi izšlo Avtorica zgodbe o škratih, brbučih in sro-botniški kači je namreč mnogo več kot zapisovalka. Na starih mitoloških ljudskih virih popolnoma sveže in izvirno pripoveduje o bajeslovnih bitjih, ki žive z nami, in kot kaže, jih marsikaj, kar se danes dogaja, močno skrbi: kaj storiti za oskrunjeni svet narave, predvsem pa za naš bogatejši in globlji notranji svet. Kot krivca pokaže na človeka. “Delo je plod ljudske izpovedne moči in talenta pisateljice ter slikarja. Pomeni vrnitev k pravim duhovnim vrednotam brez nasilja,” je na predstavitvi dejal Šali. Knjigo o gorjanskih škratih in brbuču namreč krasijo lepe ilm stracije topliškega akademskega slikarja Jožeta Kumra, ki je tokrat opremil že četrto knjigo Mestnikove.
Kot je na predstavitvi, ki jo je lepo vodila Helena Kulovec, povedala Klavdija Kotar iz novomeške izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je po knjigi Mestnikove že decembra pričakovati celovečerno lutkovno predstavo za otroke, ki jo ustvarja novomeška lutkarica Tatjana Grabrijan. Na petkovem večeru je na kratek obisk prišel le škrat Tavs, ki pa je takoj navdušil številne obiskovalce. Za vpogled v knjigo je z branjem odlomkov poskrbela tudi Barbara Barbič Jakše.
L. MURN
Svet brez veselja
NOVO MESTO - Organist Matej Burger bo v petek, 8. septembra, obogatil otvoritev razstave slik Janeza Repnika z Mute z naslovom Svet brez veselja. Odprtje razstave, ki bo na ogled v Knjižnici frančiškanskega samostana, bo ob 19.45 v cerkvi.
Uspešno	novo
Pismo učencem, dijakom, šolskim strokovnim delavcem in staršem
NOVO MESTO- Prepričan sem, da smo v letošnjem vročem poletju pridobili dovolj energije, da bomo lahko opravili vse, kar smo si začrtali za novo šolsko leto. Predvsem mislim, da je v nas veliko pozitivne energije, ki je bistven pogoj za premagovanje naporov.
Zmerni optimisti in poznavalci šolskega področja v Sloveniji bi utegnili biti zadovoljni ob pozornosti in vložku države v naložbo znanja. Šestoodstotni delež BDP je soliden zalogaj naše skupne pogače. Tudi načrti, ki jih snujemo za prihodnja leta, zahtevajo stabilno in še boljše financiranje. Govorimo o evropsko primerljivih vrtcih in šolah, kar pomeni vsaj naslednje: kakovostno vzgojo in izobrazbo za vse otroke, za vse mlade najmanj štiriletno srednješolsko izobrazbo, polovici gene-
racije omogočiti izobraževanje po srednji šoli. Potrebno je dvigniti nivo pismenosti, izboljšati znanje tujih jezikov, dati priložnost za uporabo komunikacijske tehnologije. Razumljivo, da gre za načrte naslednjih šolskih let. Tudi ne gre le za angažiranje ozkih šolskih krogov, ampak celotne družbe. Ob vsem tem ostajajo težnje, ki naj kot stalnice združijo vzgojitelje, učitelje, starše, vladne ustanove in nevladne skupine. Te so: mladim privzgojiti zdrav način življenja, oblikovati generacijo strpnih ljudi in mlade naučiti samostojnega pridobivanja znanja.
Nalog je veliko. Zaželimo si torej uspešno šolsko leto 2000/ 20001.
IVAN MIRT Predstojnik Območne enote Novo mesto zavoda RS za šolstvo
POTA IN STi
dežurni
poročajo
ELEKTRIČAR - V noči na 31. avgust je neznanec na Livadi v Novem mestu vlomil v skladišče Elek-tra ter ukradel več metrov električnega kabla. Škoda znaša okrog 650 tisoč tolarjev.
V KLET PO TISTO, KAR JE MANJKALO - Lastnica D. L. v bloku na Ulici Slavka Gruma v Novem mestu je oškodovana za 200 tisoč tolarjev, ker je neznanec vlomil v njeno klet in odnesel gorsko kolo,' Več steklenic žgane pijače in buteljčnih vin.
PIJAČE IN CIGARETE - V noči na 31. avgust je nekdo skozi okno vlomil v Bar Rajhenburg v Brestanici in ukradel večjo količino žganih Pijač, nekaj cigaret, iz blagajne pa je Umaknil še denar.
OB AVTORADIO - Neznanec je 30. avgusta na parkirnem prostoru na Belokranjski cesti v Novem mestu vlomil v osebni avto D. S. in ukradel avtoradio, znamke Sony.
ŽENSKO GORSKO KOLO - V noči na 29. avgust je iz hodnika stanovanjskega bloka v Sokolski ulici na Mirni izginilo žensko gorsko kolo.
IMEL LAHKO DELO - Cestno Podjetje Novo mesto je oškodovano *a 19 tisoč tolarjev, ker je med 28. •n 29. avgustom nekdo na parkirnem Prostoru v Ulici Mirana Jarca v Črnomlju iz odklenjenega osebnega avta ukradel avtoradio.
IZKORISTIL NJUN TRENING ■ Mladoletni S. J. iz Šentjerneja je osumljen kaznivega dejanja tatvine, ker je 30. avgusta v bližini šolskega igrišča pri šoli dvema dekletoma, ki sta imeli trening, iz šolskih torb ukradel dva prenosna telefona in nekaj denarja. ,
IZTOČIL BENCIN - Med 22. avgustom in 1. septembrom je neznanec na parkirnem prostoru v Šmarjeških Toplicah iz osebnega avta lastnika L K. iz okolice Nove Gorice okradel plastični pokrov rezervoarja in iztočil 40 litrov bencina.
Pogin potočnice
BRESTANICA - Krški policisti so 3. septembra obravnavali pogin rib. V Senovškem potoku med bazenom Brestanica in gostiščem Pod lipo je prišlo do pogina avtohtone slovenske postrvi - potočnice. Poginilo je okrog 45 postrvi. Ribiči so pri pregledu ugotovili, da so ribe poginile približno dva ali pet dni poprej, vzroka pa še ni bilo mogoče ugotoviti. Na kraju so člani Ribiške družine Brestanica - Krško odvzeli vzorce črnega mulja pri odtočni cevi kopalnega bazena (zaznan klor), ki ga bodo skupaj s poginulimi ribami poslali v laboratorij veterinarske fakultete.
Najbolj v nevarnosti kot potniki
Na področju PU Novo mesto letos kar 82 mladih, udeleženih v nesrečah ■ Aktivnosti in poostreni nadzori policije prvi šolski dan in naprej ■ Letos mrtva motorista in kolesarka
NOVO MESTO - Danes jc že četrti šolski dan v letošnjem šolskem letu in upati je, da bo vseh 182.725 slovenskih šolarjev vse leto varno in srečno hodilo v šole ter se tudi vračalo domov. To mora biti skrb ne le staršev, šolnikov in policije, pač pa vseh udeležencev v cestnem prometu.
Po besedah prometnega inšpektorja Jožefa Kočevarja s PU Novo mesto je prometnih nesreč sicer manj, posledice pa so hujše, zlasti za mlajše in starejše. “V primerjavi z lanskim letom je 29 odstotkov več nesreč pri otrocih do 7. leta starosti in 31 odstotkov več pri otrocih od 7. do 14. leta. Povečal -kar za 45 odstotkov - pa se je tudi delež nesreč s starejšimi od 44 let. Največkrat gre za kolesarje ali pešce.” V prometnih nesrečah je bilo letos udeleženih kar35 otrok, starih do 14 let (lani 7), od tega je eden umrl (0), 9 (3) se jih je hudo in 18 (13) lažje telesno poškodovalo. Med dijaki, starimi 14 do 18 let, je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 47 (53), od katerih 2
(I) nezgode nista preživela, 10
(II) je bilo težje in 13 (18) lažje telesno poškodovanih. “Letošnja zgodnja pomlad in poletje sta med mladimi terjala precej velik krvni davek. Umrla sta dva voznika kolesa z motorjem in kolesarka, sicer pa so bili otroci v nesrečah najpogosteje udeleženi kot potniki, nato šele kot pešci ali kolesarji," je povedal Kočevar.
Obsojenec umrl Preveč mamil
DOB PRI MIRNI - V noči na I. september je v Zavodu <za prestajanje kazni zapora Dob umrl 30-letni hrvaški obsojenec M. K., obsojen na 15-letno zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja poskusa umora in ropa.
Ob jutranjem svitu so ga pazniki s še enim obsojencem, s katerim sta skupaj bivala, našli na tleh v njuni sobi. Dežurna zdravnica Zdravstvenega doma Trebnje je ob takojšnjem prihodu v zavod pri M. K. ugotovila smrt, drugega obsojenca, 36-letnega slovenskega državljana J. D., kije obsojen na 12 let zapora zaradi kaznivega dejanja poskusa umora, pa so z rešilnim vozilom takoj odpeljali v bolnišnico. Po prvih še neuradnih podatkih na truplu obsojenca ni znakov nasilja in gre po vsej verjetnosti za prevelik odmerek zaužitih mamil, na kar kažejo tudi najdeni predmeti v sobi. Dokončen vzrok smrti bo pokazala obdukcija.
Oba obsojenca sta že pred nastopom kazni uživala prepovedane droge, v zavodu pa staizražala željo po abstinenci. Obsojenec J. D. je bil pred čašom vključen v obravnavo odvisnosti v zavodu, ki pa jo je prekinil, M. K. pa je takšno pomoč vseskozi odklanjal.
Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da bo opravljena tudi natančna interna raziskava vseh okoliščin dogodka.
L. M.
SMETIŠČE OB POKOPALIŠČU - Žal mnogi ljudje danes še vedno niso dovolj ekološko ozaveščeni in svoje odpadke ter odsluženo kramo odložijo, kjer je to le mogoče. Sploh ne velja več, da je to le gozd, ki vse “skrije". Ob Prihodu na mirnopeško pokopališče z zadnje strani, kjer je že nekaj časa gradbišče zaradi gradnje nove mrliške vežice, nas dobesedno preseneti kup Pripeljanih starih avtomobilov, hladilnikov, štedilnikov, koles, cevi... Za kupom pa je skrit kontejner za smeli, prazen, seveda. Nekaj bi bilo treba ukreniti, saj takšna podoba resnično kazi pokopališče. (Foto: L. M.)
Tudi zato je te dni policija še posebej poostrila nadzor nad vozniki šolskih avtobusov ter med vsemi vozili, ki prevažajo otroke v šolo ali vrtec. Sicer pa policija svoje aktivnosti izvaja že od 21. avgusta, ko je pregledala prometno sig-
• Na območju PU Novo mesto je prvi šolski dan za varno pot v šolo in iz nje skrbelo 51 policistov, več kot 20 članov Zveze šoferjev in avtomehanikov RS ter več delavcev šol in učencev višjih razredov. Policisti so obravnavali tri prometne nesreče, in sicer eno s telesnimi poškodbami, v kateri je bil petletni otrok lahko poškodovan, njegova mati pa hudo, ter dve nesreči z materialno škodo. Policisti opozarjajo voznike osebnih vozil, koles in pešce na skrajno previdnost, še zlasti v naseljih v bližini šol in vrtcev, kjer je potrebno prilagoditi hitrost oz. upoštevati cestnoprometne predpise.
nalizacijo, načrte varnih poti v šolo, bila pozorna na omejitve hitrosti, na prehode za pešce, spremembe zaradi gradbišč, pridobila je sezname organiziranih prevoznikov šolarjev, navezala stike z Av-
Prijeli tatu
METLIKA - 2. septembra ponoči so policisti pridržali 20-letnega D. S. iz Hrvaške zaradi suma kaznivega dejanja poskusa tatvine in velike tatvine. Tisto noč so ga zalotili na parkirnem prostoru na Ulici 1. maja, ko je iz osebnega avta, last S. M., skušal ukrasti avtoradio. Osumljen je tudi vloma v osebni avto na parkirnem prostoru v naselju Borisa Kidriča v Metliki, kjer je iz avta ukradel razno orodje in ga skril pod smreko v bližini bloka na Župančičevi cesti.
Našel ročno granato
SOTESKA - 30. avgusta je občan na jezu reke Krke v Soteski našel ročno granato, ki izvira iz druge svetovne vojne. O najdbi je obvestil policiste, ki so kraj zavarovali, pirotehnik pa je granato uničil.
Dovoljenji ponarejeni
OBREŽJE - Pri mejni kontroli je policist pri makedonskih državljanih, ki sta vstopala v našo državo, odkril, da sta delovni dovoljenji Italije ponarejeni. Podana je bila kazenska ovadba, oba pa so tudi vrnili na Hrvaško.
po dolenjski deželi
• ŠKODOŽELJNOST BREZ MEJA - Škodoželjnost je res grda lastnost, toda marsikdo je ima očitno v izobilju. Med 23. in 30. avgustom je tako neznanec na njivi v Veliki Loki, kjer ima oškodovanec J. M. iz Luže posejano koruzo, zapičil v zemljo dve železni palici. Ko je J. M. siliral, je rezilo silirnega stroja odrezalo palico in de! železa je potegnilo v boben. Stroj se je pokvaril. J. M. si je nato izposodil drug silirni stroj, ki je pa ravno tako kot prvi v koruzi nalete! na železno palico in jo znova odrezal. Tudi ta stroj se je pokvaril. Škoda je ocenjena na 400 tisoč tolarjev. Le kdo premore toliko hudobije?
• V ZAVAROVALNICO PRIŠLA KRAST- 34-letna U. H. iz Novega mesta očitno ne ve, zakaj so na svetu zavarovalnice ali pa si njihovo poslanstvo razlaga po svoje. 29. avgusta popoldne je namreč prikorakala v pisarno zavarovalnice Triglav ter iz torbice ukradla denarnico z devizami, tolarji in dokumenti. To ji ni bilo dovolj. V eni izmed pisarn je ukradla tudi dva prenosna telefona, last zavarovalnice. U. H. je s tatvino oškodovala D. P' iz Črnomlja in zavarovalnico vsakega za okrog sto tisoč tolarjev.
tomoto društvom. Zvezo šoferjev in avtoprevoznikov itd.
Seveda je kontrole hitrosti pričakovati zlasti v bližini šol. Sicer pa se policija, kljub temu da se je delež vinjenih v prometnih nesrečah zmanjšal, že pripravlja tudi na akcije, kot je na primer Promil. Trgatev seje letos pričela bolj zgodaj in Kočevar je zaupal, da takšni akciji načrtujejo 16. in 30. avgusta. Pa srečno!	L.	MURN
a
Pijan izsilil prednost
TREBNJE - 33-letni voznik motornega kolesa B. K. iz Trebnjega seje 1. septembra peljal iz Ljubljane proti Novemu mestu. Pri Trebnjem je s parkirnega prostora zapeljal na vozišče 39-letni voznik avta T. G. iz Šmart-na pri Litiji, ki je izsilil prednost. Motorist je zaviral, vendar je vseeno trčil v osebni avto. Hudo poškodovan je obležal na cesti in se zdravi v novomeški bolnišnici. Policisti so med postopkom voznika T. G. preizkusili z alkotestom - pokazal je 1,61 g/ kg alkohola.
PRVI ŠOLSKI DAN - Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozorriosti in pomoči vseh ostalih udeležencev. Naj ne bo tako le prve šolske dni, temveč vse leto. Na Sliki: pot v šolo prvi šolski dan z nadzorom policistov. (Foto: L. M.)
Na koncu trčil v drevo
BUKOŠEK - 21 -letni voznik osebnega vozila P. V. iz Brežic je zaradi prevelike hitrosti 31. avgusta dopoldne izven naselja Bukošek pripeljal v levi nepregledni ovinek, nato pa na desno neutrjeno bankino. 900 metrov pred tem stoji prometni znak Nevarnost na cesti z dopolnilno tablo Neutrjene bankine v dolžini 2000 metrov. Nato je zapeljal nazaj na vozišče, proti levi bankini in nato preko obcestnega jarka v drevo. Pri trčenju je voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, padel iz vozila, dobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico.
Zaseg pištole
KRŠKO - I. septembra ob 20.30 so krški policisti 45-letnemu Š. J. iz okolice Krškega zasedli doma narejeno pištolo šibrovko cal. 16, ki jo je imel brez ustreznega dovoljenja.
Zadel peško
JESENICE-NA DOLENJSKEM - 31. avgusta ob 11. uri je 28-letni nemški državljan K. S. z osebnim avtom na hitri cesti št. 1 kljub zaviranju in umikanju zadel 65-let-no peško M. V. iz okolice Brežic, ki je z njegove leve strani prečkala cestišče. Peško je odbilo na krov motorja in nato na vozišče. Hudo poškodovana se zdravi v novomeški bolnišnici.
Trije fantje v bolnišnici
ČEŠČA VAS - V bližini naselja Češča vas je 4. sptembra .ob 18.55 19-letni voznik A. M. iz Novega mesta v ostrem nepreglednem ovinku zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na desno bankino, nato pa z zadnjim delom avta trčil v drevo. Pri tem sta se voznik in 18-letni potnik A. S. iz Novega mesta hudo poškodovala, 21-letni potnik J. Č. pa lahko. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Usodna nesreča s traktorjem
MRČNA SELA PRI KRŠKEM - 84-letni F. U. iz okolice Senovega seje 30. avgusta okrog 13. ure peljal z neevidentiranim traktorjem znamke Tomo Vin-kovič po kolovozni poti v Mrč-nih Selih. Ko je v hribu zavijal v desno, traktorja ni mogel zravnati, zato je zapeljal po brežini navzdol v poldrugi meter globine ter prečkal kolovozno pot. Voznika je vrglo s traktorja. ki je imel vgrajen varnostni lok, in oba sta se kotalila po useku v globino šestih metrov. F. U. je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl.
Ni upošteval pravila srečanja
BUČNA VAS - 4. septembra 21-letni S. M. iz Straže, kije vozil tovorni avto iz Bučne vasi, pri zavijanju levo proti Bršljinu ni upošteval pravila srečanja in ni spustil mimo 34-let-nega voznika D. N. iz Novega mesta, ki je pripeljal iz Mirne Peči. Med trčenjem seje 29-letna potnica v avtu N. N. hudo poškodovala, 5-letni sin, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, pa lažje. Obema so zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
Velika gneča v zaporu na Dobu
Prostora za 273 obsojencev, trenutno pa jih je 353 - Večina večposteljnih sob, še te prenatrpane - Problem kulturološke razlike - V načrtu celovita prenova zavoda
DOB PRI MIRNI - V Sloveniji je trenutno zaprtih okrog 1200 ljudi, od tega pa jih je 353 svoj “začasni” dom našlo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, edinem po drugi svetovni vojni zgrajenem zaporu pri nas, kjer so obsojenci z najdaljšimi kaznimi. Kot povsod se tudi tu ubadajo z veliko prostorsko stisko.
“Na podlagi izračunanih mednarodnih standardov je za Dob uradna kapaciteta 273 postelj, kar pomeni, da naj bi obsojencu v večposteljnih sobah pripadlo po sedem kvadratnih metrov prostora, v samskih pa devet. Trenutno je pri nas 353 obsojencev, kar je 80 preveč, to pa seveda pomeni, da je v skupinskih sobah namesto po osem ali devet tudi trinajst ljudi. Samskih sob imamo le okrog trideset, kar je
družijo pri delu, izobraževanju ali rekreaciji. Toda to pomeni le šestino celotnega prostora. Na Dobu skušajo gnečo za rešetkami reševati tudi z obnovo starih objektov zavoda za delovne in bivalne namene, in sicer za obsojence v odprtem in polodprtem oddelku, da bi bili čimbolj ločeni od ostalih. Trenutno poteka obnova stavbe, kjer bo razdelilnica hrane in jedilnica zanje, končana pa bo v dveh mesecih. “Pridobili bomo tudi nekaj sob, vendar je to le kapljica v morje,” pravi Podržaj in doda, da bodo skušali v prihodnjem letu pridobiti projekt celovite prenove zavoda v smislu novih ustreznejših sob, bivalnih in spremljajočih prostorov. V petih letih bo tako Dob bolj ali manj verjetno predstavljal gradbišče, kar je nujno, saj se število obsojencev zelo verjetno ne bo zmanjševalo. Razloge za to gre iskati v novih razmerah v državi po osamosvojitvi, nekaj pa so k temu
prispevale tudi reorganizacije sodstva in spremembe kazenske zakonodaje.
Gneča v zaporu na Dobu pa je dodaten problem tudi zaradi spremenjene strukture kaznivih dejanj. “Zadnje čase je več organiziranega kriminala, povezanega z mamili, in spolnih deliktov, premoženjski ostajajo klasika. To pa seveda pomeni drug tip zapornika in dodatne težave: vplivi neformalnih vodij med obsojenci so močnejši. Zaporniki so med sabo pomešani tako glede višine kazni, vrsti kaznivih dejanj kot seveda po državljanstvu oz. narodnosti in starosti,” je razmere opisoval Podržaj. Največ, 83 odstotkov obsojencev, prihaja iz Slovenije, ostali pa iz petnajstih drugih držav, največ iz republik bivše Jugoslavije. Seveda gre za velike narodnostne in kulturološke razlike, zato je potrebno veliko strpnosti za blaženje napetosti med njimi. Zanimiv pa je tudi podatek, da je kar 74 odstotkov vseh zapornikov na Dobu starih 23 do 45 let, torej najbolj aktivnih prebivalcev, ki bi morali ta leta preživljati kje drugje, ne za rešetkami.
L. MURN
Jože Podržaj, upravnik Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob
odločno premalo,” je povedal upravnik zapora na Dobu Jože Podržaj, ki meni, da je zaradi prenatrpanosti negodovanje in nezadovoljstvo obsojencev, ki bivajo v šestih oddelkih - štirih zaprtega tipa, enem odprtega in enem polodprtega tipa - razumljivo. Tudi pet garsonjer za obiske (tudi nočne) ne zadostuje.
Pred nekaj leti so polovico enega oddelka prenovili oz. preuredili v manjše sobe, kar omogoča boljše počutje obsojencev, ohranjanje zasebnosti, obenem pa se lahko
DOB BO GRADBIŠČE - V dveh mesecih bo končana obnova starega objekta (na sliki), ki bo delno rešil prostorsko stisko. Sicer pa bo Dob po besedah upravnika tudi v naslednjih petih letih verjetno izgledal kot gradbišče. (Foto: L. M.)
#MERKUR
Iator, ELECTROLUX, ER 2009
.000 W. 9 reber, ena stopnja gretja, itozavktoplniikkjp. breistopentstd
MERKURJEVE VROČE CENE m
&MEBKUBn
vas
četrtkov
prijatelj
turistični Agencija
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
v* •
cim
MIH •••
POMARANČNI SIRUP
Ponudba velja od 31. avgusta do 13. septembra za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice
Presad. 2 \
OUE CEKIN. Oljarica Kranj.
MORTADELA KRAS.
Ikg	A
ŽIVILA 1
v plastenki. 11
h
DETERGENT ZA ROČNO 1 POMIVANJE POSODE PRIL,
Henkel, 4 vonji, 500 ml
«
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79	940
07/33 79 941 faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži,. Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod;
• VIKENDI: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNI PROSTORI: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju - Dol. Vrhpolje (bite in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Črnomlju in Krškem.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
cestno	p
novo mesto d.d.
družba za vzdrževanje in gradnjo cest
Novo mesto Ljubljanska 47
tel.: 068/322-531, 321-723 faks: 068/322-061, 323-502
po ugodnih cenah!
Možnost izdelave betona po predhodnem naročilu.
TRGOVINA
Livada (bivša vojaška skladišča) tel.: 068/321-186 (g. Blažič)
Cenjene kupce obveščamo, da:
• smo vnovič pričeli proizvodnjo v kamnolomu Sv. Ana - Vrhpeč
• imamo na zalogi kamen za zidanje
Posebna ponudtgp z nakupom kamna za zidanje iz kamnolt^ia Sv. Ana - Vrhpeč lahko uveljavite 4% popusta za nakup betonov v Betonarni Livada (bivša vojaška skladišča).
Več kot 140 izdelkov po vročih cenah v novem katalogu Jesen 2000:
ogrevala, sadjarski program, orodje in pohištvo za delavnico, stavbno okovje, elektromaterial, keramične ploščice, sanitarna keramika, kopalniško pohištvo in dodatki, armature...
Ponudba velja od 4. do 23. septembra 2000
za izdelke v zalogi. Oglejte si jo tudi na www.merkur.si.
POSEBNA PONUDBA:
za asfaltiranje dvorišč nudimo 3% popusta za gotovinsko plačilo!
/. fr h) fih '^'(ji{j(:> fiidfVrrt
V PRODAJALNE NOVOTEHNE
NOVO MESTO:	TRGOVSKI	CENTER,	a	07	371	84	40
Novofehna Glavni trg a 07 392 30 80 GRADAC:	Novotetm	«	07	306	92	22
KOSTANJEVICA NA KRKI: Novotenna. a 07	498	74 68
KRŠKO:	Novotehna.	a	07	492	12	18
TRESNJE:	Novotehna.	a	07	304	40	13
IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE
Elektronska	banka	za
p r o k I i k n I b
NOVO MESTO
PIVOVARNA UNION
Ja pr ijatelje!
BiMMUnoiimmii- rim mm«f
03.0 MHZ
Računalniško izobraževanje za odrasle Windows, Word, Excel, Access, Internet, Corel... Vpisujemo v celoletno računalniško izobraževanje za otroke po skupinah začetek: 18.9.2000
Jakčeva 12, Novo mesto
I.S.E.R. 07*33*42-434
m
Sl
Nove števil
http://tis.telekom.si
.
na tej strani že imajo nove
številke.
- < ’ *
+ stara številka
Telekom V3
Slovenije	\x
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Postregli vas bodo s:
* picami
* hamburgerjem
* giricami
* pomfritom
* sladoledom
* ledeno kavo
* sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
dolenjski list
 -----------------------
DOLENJSKI LISf
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Kako si zagotoviti hitro, pregledno, diskretno in predvsem cenejše finančno poslovanje?
Elektronska banka Proklik NLB za samostojne podjetnike vam ne glede na poslovni čas banke omogoča:
hitro, varno in enostavno opravljanje vrste negotovinskih bančnih storitev preko osebnega računalnika od doma ali z delovnega mesta •
nižjo ceno opravljanja negotovinskih nakazil •
dostop do banke 24 ur na dan, 365 dni v letu m
večjo preglednost in diskretnost poslovanja
možnost vnaprejšnje priprave nakazil •
enostavno in hitro komuniciranje z banko oz. vašim poslovnim skrbnikom
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 07 3391 164 ali preko elektronske pošte na naslovu info@db-nm.si. Podrobnejše informacije so vam na voljo tudi na spletnih straneh Dolenjske banke, d. d., na naslovu http://www.db-nm.si.
tutiitična. tZcfencijcz
Mazda Premacy Exdusive gotovo sodi med najbolj varne avtomobile. ABS, 4 varnostne blazine, klimatska naprava in družinska varnostna celica vas bodo varovali pred vsemi nevšečnostmi na cesti. V zameno za 3.499.000 SIT* boste dobili tudi veliko dodatne opreme: motor s 114 KM, TCS, radio z upravljanjem na volanu, električni pomik vseh stekel in centralno zaklepanje. Vsa vozila imajo garancijo 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov.
Pohitite v salone z vozili Mazda, kjer vas čaka več ugodnosti pri nakupu, več opreme in daljša garancija.
* Pridržujemo si pravico do spremembe cene zaradi tečajnih razlik.
Ljubljana: A C0SM0S, 01/51 95 090; GAMA CENTER, 01/52 31 126; MAZDA CITY, 01/24 25 000; Maribor. AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/45 03 550; Huj: AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/78 38 451; Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA. 02/53 61 770; Celje STIGMA 93, 03/49 18 500; Zagorje: AVTDHIŠA KRŽIŠNIK, 03/56 64 729; Ifefenjr. AS AVTDM08IU SK0RNŠEK, 03/89 72 170; Kranj: AVIO MOČNIK,
04/20 41 696; Nova Gorica: AUTORENT. 05/30 28 460; Koper. AVTOPLUS, 05/61 37 038; Novo mesto: SIGMAC0M, 07/33 76 400; Brežice. GAMA, 07/49 93 030
www. mazda.mms.si
vaš četrt
Ti
prijatelj
Otroci priporočajo: Mazda Premacy Exclusive
p,, j ht-aner- PH r‘aMP<l
^anc/ja
HI
Slavčeva četa tretjič zapored na državnem vrhu
Novomeščanom pokal med pionirji in ml. mladinci
NOVO MESTO - V Kopru so v soboto, 26. avgusta, pripravili atletski pokal Slovenije za pionirje in mlajše mladince. Med dekleti je nastopilo 17, med fanti pa 23 ekip. Pri fantih so, tako kot tudi zadnji dve leti. daleč največ točk atleti Krke Telekoma iz Novega mesta. Zbrali so 339 točk, kar je za 123 točk več kot drugouvrščeni Ljubljančani iz kluba ŽAK Mass. s 190 točkami pa so tretje mesto osvojili Koprčani. Druge uvrstitve dolenjskih klubov: 14. Dolenjske Toplice; 19. Portovald; 21. Šentjernej.
Med atletinjami so zmago slavile mlade atletinje iz ljubljanske Olimpije, ki so Zbrale 221 točk, z 210 točkami jer bil celjski Kladivar drugi, tretje mesto pa so s 188 točkami osvojile Novomeščanke.
Po besedah vodje novomeške vrste Slavka Malnarja so imela njegova dekleta precej smole, saj v nekaterih disciplinah niso dosegle niti točke, to pa se je poznalo tudi pri končni uvrstitvi. Z malo več sreče bi lahko posegle tudi višje. Sedmo mesto med 17 ekipami pa so osvojile atletinje iz Dolenjskih Toplic.
N. Š.
Jezni Štangelj kot Eddy Merckx
Velika zmaga Gorazda Štanglja v šampionskem slogu na nagradi Melinde v Trentu je največji uspeh slovenskega kolesarstva vseh časov - V Italiji Murn kljub počeni zračnici 17.
NOVO MESTO - Novomeščan Gorazd Štangelj dokazuje, da je najboljši slovenski kolesar vseh časov. Po zmagi na etapi dirke Midi Libre je minuli teden v Trentu zmagal še na dirki Trofeo Melinda, kar je največji uspeh v zgodovini slovenskega kolesarstva. Gorazd je tokrat v slogu velikih šampionov med drugim ugnal tudi celotno italijansko olimpijsko reprezentanco z Marcom Pantanijem na čelu. Na istih dirkah kot Štangelj je nastopilo moštvo Krke Telekoma, v katerem sta bila najboljša Uroš Murn in Vlado Mihojjevič.
Afera v zvezi z izborom slovenskih kolesarjev za nastop na olimpijskih igrah,- iz katerega so zaradi zapleta z dopingom izločili najboljšega slovenskega kolesarja, je Gorazda Štanglja očitno podžgala, da še bolj zagrizeno dokazuje svojo moč, kar so konec minulega tedna na svoji koži občutili mnogi favoriti za zmago na olimpijski preizkušnji. Razočaran nad odločitvijo slovenskega olimpijskega komiteja, seje odločil, da bo šel naprej svojo pot, ki pa očitno vodi strmo navzgor.
Na štartu 200 km dolge preizkušnje po pokrajini Trento med Gardskim jezerom in smučarskimi središči, med katerimi je najbolj znana Maddona di Campiglio, kolesarji niso bili ravno navdušeni nad vremenom. Bilo je mrzlo in povrhu je še deževalo, proga pa je bila speljana na zelo valovitem terenu na nadmorski višini 300 do 9.000 m, zahtevnim klancem pa so sledil! zaradi mokre in ovinkaste ceste še zahtevnejši spusti, med katerimi so premočeni kolesarji pošteno ohladili. Gorazd si je pred začetkom dopovedal, da se ne sme predati malodušju, kije tedaj že zajelo marsikaterega kolega.
Prvih 60 ravninski kilometrov dirke je bil tempo počasen in nihče se ni zmenil za pobeg dveh slabših kolesarjev, ki sta si privozila že skoraj deset minut prednosti. Ko je karavana pripeljala na prvi klanec, so ubežnika zlahka ujeli, potem pa so se začeli vrstiti že resnejši pobegi. Gorazd je bil v svojem moštvu Liqu-igas zadolžen, da pokrije vse nevarnejše pobege, tako da seje v pravem trenutku znašel na pravem mestu. Bil je v skupini šestih ubežnikov, ki so si usklajeno na vso moč prizadevali, da bi ušli glavnini, ki jim je bila tik za petami. Prve pol ure pobega je bil tempo ubežnikov in zasledovalcev tako hud, da je Gorazd čutil
Slovencem sedem medalj
Uspešno se je izteklo 23. svetovno prvenstvo novinarjev v tenisu Otočec 2000 - Zadovoljni organizatorji in tekmovalci
OTOČEC - S sobotnimi finalnimi obračuni seje zaključilo, po mnenju mnogih eno najboljših svetovnih prvenstev novinarjev v tenisu doslej. Tokrat so novinarji iz vsega sveta v Slovenijo prišli že tretjič, saj sta pred Otočcem prvenstvo gostila Portorož in Rogaška Slatina. Večina tekem se je odigrala na igriščih teniškega centra Otočec, zaradi obsega.tekmovanj pa so nekaj tekem odigrali tudi v bližnjih Šmarjeških Toplicah.
Okoli 150 tekmovalcev iz več kot 20 držav je slab teden dni namesto pisal in mikrofonov vihtelo loparje, med njimi je bilo tudi 24-članska slovenska skupina, ki si je priigrala kar sedem medalj, v ekipni razvrstitvi pa je osvojila drugo mesto za Slovaško. Med slovenskimi novinarji se je najbolje odrezal Cveto Stibilj iz Televizije Slovenije, po rodu Treba-njec, ki je postal svetovni prvak v kategoriji nad 45 let, s Štefanom Miklavčičem (Primorske novice) pa še prvak v igri dvojic v isti starostni skupini.
Otočec 2000 bo po odlični organizaciji tekem, številnih spremljevalnih dejavnosti, zabavnih spoznavnih večerov, po kulinaričnih in vin-
skih dobrotah, zanimivi dolenjski kulturni dediščini in lepotah pokrajine gotovo ostalo v lepem spominu vsem novinarskim kolegom iz vsega sveta, ki se bodo prihodnje leto na svetovnem prvenstvu zbrali v italijanskem Gradežu. Zaključnega gala večera seje udeležil tudi pokrovitelj svetovnega prvenstva, predsednik države Milan Kučan.
Zmagovalci po posameznih kategorijah so: posamezno - moški open: Radim Ochvat (Češka); moški nad 35 letom: Milan Skonc (Slovaška); moški nad 45 letom: Cveto Stibilj (Slovenija); moški nad 55. letom: Miroslav Popczyk (Poljska); moški nad 65. letom: Stefan Varchulik (Slovaška); ženske open: Asia Asenova (Bolgarija); ženske nad 40 letom: Nora Adamcova (Slovaška); dvojice - moški open: Balint (Nemčija) -Ochvat (Češka); nad 45. letom; Miklavčič - Stibilj (Slovenija); nad 55. letom: Karczevvski - Popczyk (Poljska); nad 65. letom: Perkovič (Hrvaška) - Sinič (Slovenija); dvojice - ženske open: Dragon (Avstrija) - Hubener (Nemčija); mešane dvojice: Asenova - Petroff (Bolgarija).
srce prav v grlu, potem pa so zasledovalci nekoliko popustili in Gorazdova skupina si je hitro prikolesarila triminutno prednost. Kljub temu je bil tempo ubežnikov za tri prehud in so do 130. kilometra eden za drugim odpadli, poleg Gorazda pa sta vztrajala le še Italijana Michele Cop-polillo in Denis Lunghi. Pred začetkom zadnjega od treh ciljnih 30-ki-lometrskih krogov so se jim pridružili še italijanska reprezentanta Michele Bartoli in Oscar Mason ter odlič-
* Na dirki za Veliko nagrado Melinde je nastopilo tudi moštvo Krke Telekoma. Na ci|j sta prikolesarila Vladimir Miholjevič, ki je osvojil
20.	mesto, in Uroš Murn, ki je bil 30. V soboto je Štangelj na tekmi za pokal Placci v San Marinu izdatno pomagal moštvenemu tovarišu Paolu Rebellinu do drugega mesta, zmagal je Casagrande, tretji pa je bil Bartoli, izmed kolesarjev Krke Telekoma pa sta se najvišje uvrstila Murn (17), ki mu je 10 km pred ciljem počila zračnica, in Miholjevič (30). V nedeljo je Štangelj na Giru del Romagna osvojil 17. mesto, na cilj pa je pripeljal v času zmagovalca Rusa Dmitrjja Konjiše-va. V soboto bo Gorazd Štangelj nastopil na dirkah 1. kategorije UCI Pariz - Bruselj GP de Four-mies/La Voix du Nord v Franciji. Pravi, da bo tudi tokrat kolesaril na vso moč.
ni Švicar Niki Aebersold, ki so bili med zasledovalci edini dovolj pri močeh, da so ujeli ubežnike na čelu z odličnim Novomeščanom. Večkrat se jim je poskusil pridružiti znameniti Francesco Casagrande, drugouvrščeni na svetovni lestvici, a je bil Gorazdov tempo zanj očitno prehud.
Kot že večkrat do sedaj je Gorazd spet nekoliko podcenil svojo moč. Ugotavljat je, da v boju s takimi šam-
Nosilke igre mlajše igralke
Negotova sezona
KOČEVJE - Za rokometašice Gramiza iz Kočevja bo letošnja sezona zanimiva in vendar negotova. Po več letih uspešnega igranja sta se zaradi odhoda na delo v Italijo začasno poslovili Andža Vuk in Lili Dra-gičevič, Barbara Gorski je odšla v ljubljansko Olimpijo. Uprava kluba je na najboljši poti, da nekdanjo vratarko Julijo Benčina prepriča, da vsaj na pomembnih tekmah pomaga mladi in neizkušeni ekipi, ki jo bo tudi letos vodil Ciril Andoljšek. Ta je z vsemi igralkami že opravil priprave v Kočevju, odigrale pa bodo tudi nekaj prijateljskih tekem ter nastopile na turnirjih v Ogulinu (Hrvaška) in v Velenju.
“Zelo sem zadovoljen s prizadevnostjo mladih igralk, saj se zavedajo, da bo igra slonela na njih. To velja predvsem za kadetske reprezentantke Mihičevo, Korelčevo, Starčevo in vrsto drugih pa tudi za starejša dekleta. Lani smo zasedli sedmo mesto in zbrali več točk, kot smo načrtovali. V drugem delu prvenstva smo pokazali tisto igro, ki smo je v Kočevju vajeni. Letos je naš cilj obstanek v ligi. Skoraj vse ekipe so se okrepile, tudi s tujkami, mi pa še naprej vztrajamo z domačimi močmi in to je (recimo) dobro. Če bo tudi letos naša igra borbena do zadnjega sodniškega žvižga, se ni bati najhujšega, čeprav se bo treba pošteno potruditi za vsako točko," je povedal trener Ciril Andoljšek.
M. G.
PRVAK CVETO - Najuspešnejši slovenski novinarski tenisač Cveto Stibilj (na sliki desno) je na poti do naslova prvaka v četrtfinalu premaga! tudi prvega nosilca v svoji kategoriji Madžara Hajosa, v polfinalu Italijana Minazzija (na sliki levo), nato pa v finalu še Poljaka Kazmierczaka. (Foto: M. 2.)
Dva turnirja
' NOVO MESTO - Mladi forum ZLSD bo v soboto, 9. septembra, ob 9. uri na igrišču za športno dvorano Marof pripravil turnirja v malem nogometu in košarkarskih trojkah. Dodatna pojasnila dobite in se prijavite po telefonih 041 734 240 (nogomet) in 041 725 566 (košarka).
Gorazd Štangelj
pioni, kot so Bartoli, Mason in Aebersold, nima možnosti, lahko pa bi prehitel Coppolilla in Lunghija, ki sta bila od kar 140 km dolgega pobega najbrž že precej utrujena.
Pred začetkom 4 km dolgega ciljnega klanca sta pobegnila Soppolil-lo in Lunghi. Gorazd se je zavedal, da ju mora ujeti, če želi osvojiti načrtovano 4. mesto. Pognal se je za njima in ju na začetku klanca prehitel, kot da stojita na mestu. Tedaj so se za Gorazdom pognali Bartoli, Mason in Aebersold, a je slednji hitro odnehal. Tedaj je Štangelj vedel, da nima kaj izgubiti, in počutil se je močnega. Ker je isti klanec predtem prevozil že dvakrat, je lahko optimalno razporedil moči. Bartoli in Mason sta se trudila, da bi ga ujela, a ko je imel Gorazd do cilja še 500 m in je pogledal nazaj, je videl, da se zasledovalca oddaljujeta in lahko je začel slaviti zmago.
Gorazdovo zmago so italijanski novinarji označili za šampionsko v slogu legendarnega Eddyja Merck-xa. Drugouvrščenega Bartolija ni bilo na proglasitev zmagovalcev, naslednji dan pa se je oglasil pri Gorazdu in se mu za nekoliko nešportno potezo opravičil, češ da je bil popolnoma izčrpan, premočen in gaje tako zeblo, pa je šel naravnost na toplo.
I.V.
ATLETIKA Ekipno državno prvenstvo v Novem mestu, mladinci - 1. Krka Telekom 13.712, 2. ŽAK Mass 13517, 3. Maribor 98 12.195, 4. Kladivar Celje 12.176. 5. Koper 4.408; mladinke - 1. Kladivar Celje, 2. ŽAK Mass 11.412, 3. Triglav Kranj 11.290, 4. Olimpija 11.170,' 5. Krka Telekom 7.359.
KOŠARKA Mednarodni turnir v Novem mestu, prva tekma - PIVOVARNA LAŠKO : PANIONIS 79:67 (20:13, 47:28, 65:54); PIVOVARNA LAŠKO: Dragšič 15, Lisica 13, Bajramovič 11 itd.; PANIONIS: Williams 17. Klavos 17, Ma-chovski 13, Zdovc 9 itd.
Druga tekma - KRKA TELEKOM : RABOTNIČKI 84:51 (15:18, 38:28, 56:42); KRKA TELEKOM: Petrov 18, Davison 16,
Ščekič 9 itd.; RABOTNIČKI: Wa-shish 16, Kirksay 10, Cekovski 9 itd.
Finale - KRKA TELEKOM : PIVOVARNA LAŠKO 85:78 (21:25, 51:41, 64:55); KRKA TELEKOM: Anzulovič 17, Petrov 13, Grum 13 itd.; PIVOVARNA LAŠKO: Lisica 24, Duščak 18, Jurak 13 itd.
Tekma za tretje mesto - PANIONIS : RABOTNIČKI 79:68 (29:12, 44:34, 60:50).
NOGOMET 2. SNL, 5. krog - VIATOR & VEKTOR : ELAN NOVO MESTO 0:1 (0:0); strelec: Arafat Ha-liti v 86. minuti.
LESTVICA:
1. Živila Triglav 5
2. Jadran Šepič 5
3. Elan Novo mesto 5
4. Feroterm Pohorje 5
5. Dravinja	5
4	0 1	1 12:112
4	0 1	1 13:412
3	2 0 10:411	
3	1 1	1 8:410
3	1 1	1 5:4 10
Sandi Papež spet zmaguje
Veteran v poklicnem moštvu Krke Telekoma zmagal na Ptuju - Drugi Boštjan Mervar - Med mladinci Zrimšek
NOVO MESTO - Medtem ko je prva postava poklicnega kolesarskega moštva Krka Telekom z olimpijcem Urošem Murnom na čelu minuli teden nastopala na dirkah v Italiji, se je preostali del ekipe udeležil dvodnevne prireditve na Ptuju. Dirki sta šteli za pokal Slovenije in kriterij Slovenskih mest, Novome-ščani pa so tako med člani kot mladinci igrali glavno vlogo.
V soboto so se najboljši slovenski kolesarji z izjemo nekaterih poklicnih tekmovalcev borili za točke kriterija slovenskih mest, ki ga je dobil domači kolesar Matej Marin. V nedeljo je bila na sporedu še cestna dirka in zanimiv obračun med članoma Krke Telekoma. Zmagal je Sandi Papež, drugi je bil Boštjan Mervar, tretji Matej Gnezda, ki je na cilju ugnal tretjega kolesarja Krke Telekoma Masima Demarina. V kategoriji do 23. leta je bil Demarin drugi za Gnezdo, na stopničkah za zmagovalce pa se jima je pridružil še Novomeščan Uroš Plankar. Med mla-
dinci sta Novomeščana Zrimšek in Kebelj medse spustila le Novogoričana Koslota.
Izidi cestne dirke za veliko nagi®; do perutnine in Janeza Puha: mlajš' mladinci (57 km): (..Denis lnam° (Yoviland); starejši mladinci (10® km): 1. Jure Zrimšek (Krka Telekom), 2. Tine Koslot (HIT Casino).
3.	Aleš Kebelj (Krka Telekom); d° 23. leta (147 km): 1. Matej Gnezda (PP Radenska Rog), 2. Mašimo Demarin (KrkaTelekom), 3. Uroš Plankar (Krka Telekom); elite (147 km): 1. Sandi Papež (Krka Telekom), 2-Boštjan Mervar (Krka Telekom).
I.V.
Do Češke koče
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka bo v soboto, 16. septembra, pripravila planinski izlet do Češke koče. Prijave zbirajo v Krki na oddelku za oddih in rekreacijo p° telefonu 07 3312 537. Izlet bosta vodila Uroš Jantolek in Tomaž Mikec.
Zmaga je zanesljivo ostala doma
Košarkarji Krke Telekoma so prepričljivo dobili mednarodni košarkarski turnir - Predstavila se je vrsta novih košarkarjev, ki so vsi brez izjeme navdušili ljubitelje košarke na Dolenjskem
NOVO MESTO - Košarkarski klub Krka Telekom je ob koncu prejšnjega tedna v Novem mestu organiziral mednarodni košarkarski turnir, na katerem so poleg gostitelja sodelovali še slovenski vice prvak Pivovarna Laško, atenski Panionios in skopski Rabotnički. Pregledni turnir je služil vodstvu KK Krka Telekom in njegovemu trenerju Alešu Pipanu kot nekakšno zrcalo, v katerem so se pokazali novi košarkarji, ki jih je v prestopnem roku angažiral novomeški prvoligaš.
Novi igralci, teh je kar precej, so prav gotovo zadovoljili vodstvo kluba kot tudi številne ljubitelje košarke na Dolenjskem, ki so uživali v ob igri prišlekov Američana Davisona, Hrvata Anzuloviča, Srba Mihajloviča in še koga.
V prvi tekmi turnirja sta se srečala Pivovarna Laško in grški Panionios, ki ga vodi znani trener Slobodan Subotič. Grkom tudi Jure Zdovc ni mogel pomagati, da bi presenetili Laščane, ki so se še ob pravem trenutku zvlekli skozi šivankino uho, vendar je njihova zmaga bila povsem zaslužena. V drugi tekmi se je Krka Telekom malce trudila samo v prvi četrtini, ki so jo dobili Skopjanci, drugo pa je bila zgolj formalnost, saj razlika dvaintridesetih košev zgovorno priča, kdo je bil gospodar na igrišču.
Kočevke premagale Škocjanke
KOČEVJE - Tekma rokometašic Gramiz iz Kočevja proti Škocjanu -izid je bil 30:21 - je bila dober test trenutnih možnosti pomlajene ekipe Kočevk, ki jih čez dva tedna čaka prva prvenstvena tekma proti Jelovici v Ribnici. Trener Ciril Andoljšek kljub velikim igralskim spremembam upa v svetlejšo prihodnost kočevskega rokometa, ki se ubada z denarnimi težavami. Zlasti jih bremeni dolg dveh milijonov tolarjev iz preteklosti. (M. G.)
Nedeljski finalni obračuni so prinesli zanesljivo tretje mesto Grkom, ki so lahko ugnali Makedonce. Zanimanje gledalcev pa je veljalo obračunu dveh starih tekmecev, ki sta se potegovala za prvaka turnirja. Bolje so po zaslugi Lisice in Juraka začeli Laščani, vendar njihova premoč ni dolgo trajala. Varovanci Aleša Pipana so se ob pravem trenutku zbrali in si že po drugi četrtini priigrali prednost desetih košev (51:41), kar seveda še ni bilo dovolj za zmago, ki sojo v nadaljevanju zanesljivo doseg-
li, čeprav je gostujoči center Mileta Lisica, ki je dosegel 24 košev, povsem gospodaril pod košem. V pra' vem trenutku se je razigral drug) novomeški vodja igre Anzulovič, & je nanizal nekaj vrhunskih potez i® dokazal, da so pri njegovem nakup® Novomeščani imeli res srečno roko. Mladi Zagrebčan je dosegel 17 košev in je veliko prispeval k zmagi Novo-meščanov, ki so z rezultatom 85:2* premagali vedno trdožive Laščane-
SLAVKO DOKL
IGRA JE BILA PREPRIČLJIVA - Novomeški košarkarji so v novi “preoblc ki" pokazati na turnirju v Novem mestu dobro košarko in obetajo, da bod° igrali pomembno vlogo na novem državnem prvenstvu kot tudi v tekmoval ju suprolige. Na sliki: akcija pod košem gostov. (Foto: Peter Klinc)
Marko Slemenšek je trojni rekorder
Uspeh mladega sevniškega strelca
SEVNICA - Na olimpijskem strelišču v Kunšperku v Bistrici ob Sotli so pripravili zrAnjo od treh tekem za pokal Strelske zveze Slovenije v dvojnem trapu za člane in mladince. 16 strelcev se je tokrat pomerilo samo v članski konkurenci, ker mladincev ni bilo dovolj. V disciplini dvojni trap tekmovalci streljajo v celotni tekmi skupaj tri serije po 50 letečih tarč, najboljših šest pa se uvrsti v finalno serijo.
Zelo uspešno so nastopili strelci iz Posavja, saj se jih je v finalno serijo uvrstilo kar pet, na koncu pa so zasedli prva štiri mesta, Še posebej pa seje izkazal 17-let-ni Sevničan Marko Slemenšek. V rednem delu tekmovanja je prevzel vodstvo s 108 zadetki, kar je nov mladinski državni rekord. V finalni seriji je vodstvo obdržal in z rezultatom 146 zadetkov dosegel nov članski in mladinski državni rekord za tekmovanja s finalno serijo. Drugo mesto je s 143 zadetki osvojil Franc Kolarič, ‘ tretji je bil Gorazd Slemenšek s 135 zadetki. Ostali Posavski tekmovalci so osvojili naslednja mesta: 4. Marjan Preskar 131,6. Jože Zupan 120, 7. Janez Šekoranja 90, 13. Boštjan Blazinčič 81.
Krka Telekom gre v evropsko ligo
Na mladinskem ekipnem državnem prvenstvu v atletiki v Novem mestu zmaga domačih atletov - Poraženi Ljubljančani niso hoteli na podelitev
NOVO MESTO - Domači atletski klub Krka Telekom je v soboto, 2. novembra, na štadionu pod Portovalom v Novem mestu pripravil ekipno državno atletsko prvenstvo za mladince in mladinke. Pri fantih so naslov državnih prvakov nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojili domači mladinci, ki so v 19 disciplinah zbrali 13.712 točk. Z zmago pa so si Novomeščani pridobili pravico prihodnje leto zastopati Slovenijo v mladinski evropski atletski ligi.
Drugo mesto so osvojili mladi atleti ljubljanskega kluba ŽAK Mass, tretje pa člani atletskega kluba Maribor 98. Pri mladinkah so v 16 disciplinah največ točk zbrale atletinje Kladi-varja iz Celja, drugi je bil ŽAK Mass, tretje mesto pa so osvojile mladinke atletskega kluba Triglav Kranj.
Pri mladincih je boj za naslov državnega prvaka potekal prav do zadnje discipline. Atleti Krke Telekoma, ki jim lanski prvaki v svojih pre-
* Mladi atleti iz ljubljanskega kluba ŽAK Mass, ki bodo kot lanski prvaki Slovenijo v evropski atletski ligi zastopali letos, poraza niso prenesli športno in se niso udeležili slovesne podelitve, kjer bi morali prejeti pokale za osvojeni drugi mesti in seči v roke zmagovalcem. Njihovo nešportno gesto je ostro obsodil tudi delegat atletske zveze.
računavanjih sploh niso namenili vloge favoritov, so vodili skoraj skozi celo tekmo. Pred zadnjo disciplino,
Stresanje v Cerovem Logu
Mednarodno prvenstvo Slovenije v praktičnem streljanju - ISO tekmovalcev iz 15 držav - Pričakujejo medalje za Slovenijo
Šentjernej - občina Šentjernej bo od danes pa do nedelje, JO. SePtembra, gostiteljica 4. Mednarodnega prvenstva Slovenije v praktičnem streljanju. Zanimivo in največ-J0 strelsko prireditev v Sloveniji je v kamnolomu Cerov Log pri Šentjerneju pripravilo Strelsko društvo Cen-ter, ki je član Slovenske zveze za Praktično streljanje.
Okoli 180 tekmovalcev iz 15 držav, med njimi je tudi okoli 20 slo-venskih, se bo pomerilo na 16. strelskih vajah v šestih tekmovalnih raz-redih, in sicer: open, standard, modi-fied, produkcija, ženske in seniorji. *vot je povedal direktor tekmovanja Ludwig Dvojmoč, pričakuje od slo-Venskih tekmovalec dobre rezultate, v dveh kategorijah pa medalje. Ob tem je izrazil tudi željo, da bi kamnolom po prenehanju obratovanja Postal strelsko središče. Za pravilen Potek tekmovanja skrbi 25 mednarodnih sodnikov iz sedmih držav, organizatorji pa so dobro poskrbeli tudi za varnost tekmovalcev in gledalcev. V okviru omenjenega prvenstva so že minuli petek izvedli 3. VIP
streljanje. Okoli 60 udeležencev, med njimi so bili tudi častni odbor prvenstva, župani Dolenjske in Posavja, predstavniki sponzorjev ter ministrstev za obrambo, notranje zadeve in promet in zveze, se je pomerilo v preciznem streljanju na fiksne tarče s pištolo velikega kalibra v dvojicah na izpadanje. Zmagovalka VIP turnirja je bila Gordana Grahek (Ministrstvo za promet in zveze. Direkcija za ceste, Izpostava Novo mesto) pred Vasilom Markovskim iz novomeškega Cestnega podjetja in Markom Vončino iz Zavarovalnice Maribor.	^	£
Prvenstvo v Novem mestu
NOVO MESTO - Šahovski klub Novo mesto bo od 8. do 10. in od 15. do 17. septembra v Šolskem centru v ‘Šmihelu pripravil doslej največje šahovsko tekmovanje v Novem mestu - ekipno državno prvenstvo za mladince, na katerem bo nastopilo 80 najboljših slovenskih mladincev na čelu z reprezentanti, ki so pred kratkim na evropskem prvenstvu osvojili 5. mesto.
odločilnim štafetnim tekom 4 X 400 m, so imeli Novomeščani le 249 točk prednosti pred drugouvrščenim ŽAK-om Massom. Štafetni tek so sicer dobili Ljubljančani, vendar so novomeški tekači dosegli dovolj dober izid, da jih tekmeci v skupnem seštevku točk po tako imenovanih
madžarskih tablicah niso prehiteli, in naslov ekipnih prvakov je ostal doma.
Novomeščani so se izkazali z borbenostjo in veliko željo po skupnem t)spebu, za kar sta še posebej zaslužna trenerja Slavko Malnar in Robert Dragan. Medtem ko so novopečeni prvaki Malnarju prizanesli, se je Dragan, ki se v klubu ukvarja s tekači na srednje in dolge proge, moral z njimi oblečen okopati v kotanji z vodo za tek z zaprekami.
N. ŠTAMPOHAR
Kolesarski Skok na Lisco
V soboto, 9. septembra, 5. kriterij mesta Sevnica in v nedeljo 9. rekreativna gorska dirka Skok na Lisco 2000
SEVNICA - Kolesarsko društvo Sevnica pripravlja ta konec tedna dve že tradicionalni prireditvi. V soboto, 9. septembra, ob 15. uri se bo pričel 5. kriterij mesta Sevnica na 700 m dolgi ravninski progi za tri kategorije. Mlajši mladinci bodo tekmovali na 21 km (30 krogov), starejši mladinci na 31,5 km (45 krogov) in člani - pod 23. letom, elite na 42 km (60 krogov). Start in cilj dirke, ki šteje za kriterij slovenskih mest in bo tudi točkovana po teh pravilih, bo pred blagovnico Sevničanka. Za tehnično izvedbo dirke je odgovoren Stanislav Kranjec. Prijave na KD Sevnica, Pod Vrtačo 5, 8290 Sevnica (tel. in faks 0608 41-366 popoldan). V vsaki kategoriji prejme zmagovalec pokal, prvi trije medalje, uvrščeni od 1. do 8. mesta pa tudi denarne nagrade.
V nedeljo, 10. septembra, pa vabijo marljivi sevniški kolesarski delavci na čelu s predsednikom dr. vet. med., Zvonetom Košmerlom še na
9. rekreativno gorsko dirko Skok na Lisco 2000. Start bo kot vedno doslej na Glavnem trgu v Sevnici, ob
10. uri, prav tam pa bodo tega dne od 8.30 tudi sprejemali prijave tekmovalcev. Startnina je 2000 tolarjev. Vsi udeleženci prejmejo malico in spominsko nagrado, prvi trije v posamezni kategoriji (vseh bo 7) prejmejo kolajne, zmagovalec tudi po-
Vpis v šolo tenisa
NOVO MESTO - Tenis center Košenice in športno društvo Grip obveščata, da se je začel vpis v šolo tenisa za otroke od 5. leta starosti dalje. Ob tem sporočata, da imata še nekaj prostih terminov za igranje tenisa v jesenskem in zimskem času. Vse dodatne informacije dobite na telefonu: 07/3347 124 in 041/348 745.
kal, 4. in 5. uvrščeni v vsaki kategoriji pa priznanje. Nagrado prejmejo: najštevilnejša ekipa, najmlajši in najstarejši tekmovalec, najhitrejši Posavec in najhitrejši Sevničan. Praktični nagradi prejmeta tudi absolutno najhitrejši udeleženec do in nad 33 let, posebno nagrado pa kolesar, ki bi izboljšal rekord proge. Druge nagrade sponzorjev bodo razdelili z žrebom. Kot običajno bo kolona kolesarjev vozila po cestnoprometnih predpisih od starta do odcepa za Podvine (10 km) v zaprti vožnji za spremljevalnim in sodniškim vozilom s hitrostjo okrog 20 km na uro. Na Bregu pa bo leteči start po zaprti asfaltirani progi do cilja. Tekmovalci vozijo na lastno odgovornost.
P. P.
Šesti Gripovi tedni mladih
Udeležilo 226 otrok
NOVO MESTO - Športno društvo Grip je letos že šesto leto zapored med poletnimi počitnicami pripravilo Gripove aktivne tedne mladih. Pod vodstvom 25 mentorjev se je skupno 226 otrok v petih tednih, treh v juliju in dveh v avgustu, spoznalo s športi, s katerimi se pri urah športne vzgoje v šolah bolj redko srečujejo.
Kljub velikemu številu otrok in pestri izbiri športnih vsebin, ki so potekale v Šmarjeških Toplicah, v dvorani Leona Štuklja, čolnarni lrča vas in v Dolenjskih Toplicah, so tedni minili brez poškodb. Mentorji so se že sedaj odločili, da drugo leto ponovno pripravijo Gripove aktivne tedne mladih.
D. O.
r°SKOKU - Džouti s padalom za dva na ramenih in eno izmed korajžnih f '■'•kovalk prvega dolenjskega boogija, kije z njim skočita z višine 4.000 m. °to: Neli Šlampohar)
vim skokom in izrednim postopkom - kaj narediti, če se zapletete v vrvi; kako odpreti rezervno padalo, kako varno pristati.
Padalstvo ni poceni šport, je pa zelo atraktivno, tudi če ga opazuješ s tal. To so pred leti spoznali tudi Šentjernejčani, ko so novomeškemu klubu kupili padalo, poslikano s petelinom, ki ga zdaj lahko občudujejo na vsaki večji prireditvi v njihovem kraju. Na kupoli padala novomeških padalcev pa se petelin šopiri tudi marsikje drugje. Pred kratkim sta Silvo in Vesmin skočila tudi na prizorišče otvoritve brežiškega nakupovalnega središča Intermarket. Žal v novomeški občini nimajo toliko posluha za to dejavnost, kot bi si želeli padalci. Največ zaslug, da so lahko pripravili tokratno srečanje padalcev imata tokratna pokrovitelja Foto Asja in Radio Max.
Zlatih časov novomeškega padalstva, ko je Uhanova Darinka v dresu državne reprezentance nastopala na največjih svetovnih tekmovanjih, zelo uspešna pa je bila tudi Cica Hlav-aty, še ni nazaj, kar z grenkobo v glasu priznavata tudi Silvo in Vesmin, organizatorja prvega dolenjskega boogija. Morda pa bo prav to srečanje vzpodbudilo razvoj novomeškega padalstva in bodo tudi Novomeščani dobili svojega reprezentanta.
NINA ŠTAMPOHAR
Tudi tokrat nihče ni ostal zgoraj
Pred petimi leti obujeno dolenjsko padalstvo živi - Skok s tandemom je posebno doživetje - Novomeški padalci naskočili tudi Šentjernej in brežiški Intermarket - 70 sekund prostega pada - Povezani med sabo
PREČNA - O varnosti skokov s padali pravijo, da še nihče ni ostal zgoraj, je pa res, da greš lahko še malce više, v nebesa. Kljub vsemu je skok s padalom dokaj varna stvar, skok s padalom za dva, v tandemu, pa je posebno doživetje, ki si ga je privoščilo več obiskovalcev prvega dolenjskega padalskega boogija, tridnevnega srečanja padalcev iz Slovenije in tujine na novomeškem letališču v Prečni.
Boogie sta pripravila člana padalske sekcije aerokluba Novo mesto Silvo Mesojedec in Vesmin Kajta-zovič. Silvo seje pridružil padalcem pred 23 leti, a njegov padalski staž ni tako dolg. Svoj prvi skok je res opravil že leta 1977, vendar je takrat skočil le še 16-krat, potem pa je padalstvo na Dolenjskem zamrlo. Pred dobrimi petimi leti so člani Aerokluba Novo mesto pripravili državno prvenstvo v padalstvu, najboljši slovenski padalci pa so takrat zvečer nastopili še v Bergerjevi špektakelski predstavi. Knjiga prijav za prvi padalski tečaj na Dolenjskem po dolgih letih se je tiste dni hitro polnila, šolanje za padalca je začelo 22 tečajnikov in vsi so šolanje tudi uspešno končali. Silvo Mesojedec je vneto vodil padalsko sekcijo novomeškega aerokluba, ki je bila še nekaj časa brez pravih padal in ustreznega letala za prevoz padalcev, kar je zelo oviralo ponovno uveljavitev padalstva na Dolenjskem. Silvo je do danes nanizal preko 250 skokov, Vesmin Kajtazovič pa še kakšnega več.
Občudovalci padalcev na prvem dolenjskem boogiju so imeli tokrat
redko priložnost skočiti s padalom za dva, saj nekaj povsem drugega skočiti s padalom v objemu izkušenega inštruktorja, kot drznost padalcev občudovati s tal. Druga posebnost boogija je bilo letalo turbolet, ki sta ga organizatorja najela na Slovaškem. Tega so se razveselili predvsem padalci, saj je z njega možno skočiti z višine 4000 metrov, v letalo pa gre več kot 20 padalcev. Novomeški padalci na treningih in tečajih skačejo z domače cessne, ki v svoj trup sprejme le 3 ljudi.
Tudi padalca, ki bi imel licenco za skoke s tandemom v Novem mestu, ni, vendar te zaradi velikega zanimanja za skoke v paru pogosto povabijo od drugod. Tokrat je na pomoč novomeškim padalcem priskočil kolega iz Murske Sobote. Padalci so med seboj izredno povezani; individualist pri njih nima kaj početi. To je skupinski šport, kjer pazijo eden na drugega, se pregledujejo, opozarjajo, popravljajo, vsi pa imajo en sam cilj - varen skok.
Človek, ki ni vajen skokov s padalom, med 70 sekund dolgim prostim padom pri hitrosti padanja med 200
in 250 kilometrov na uro z višine 4000 metrov pošteno občuti adrenalin. Džouži, tako prijatelji padalci kličejo padalskega mojstra, ki sem mu zaupala svoje življenje, ima za sabo kar 14 tisoč skokov. Še na trdnih tleh ne skopari z navodili; “Roke morajo biti prekrižane na prsih, noge morajo biti pri skoku nazaj, ko bomo pristali, pa močno naprej, da se na tla dobesedno usedemo. Ja, pa uživati ne pozabi!” Džouži kot pravi psiholog dobro ve, kako je človeka, ki gre z njim skočit s padalom, lahko strah. Povečan srčni utrip prepozna, ne da bi se te dotaknil.
Pred skokom sta me potolažila tudi Silvo in Vesmin: "Najpomembnejše je, da veš, da se vsako padalo odpre. Vsako. Vedno. Če ne glavno, pa nato, ko tega odvržeš, rezervno. Veš, tiste: ‘Kaj pa, če se mi padalo ne odpre?!', so iz trte izvite. To se preprosto ne more zgoditi!” Verjela sem jim. Alea iacta est, kocka je padla, in z Džoužijem sva poletela med ptice. Vse ostalo je nesmiselno opisovati. Se ne da. Pogled v globino, 70 sekund padanja v prazno, sunek, ko se odpre padalo, jadranje proti tlem in varen pristanek na materi zemlji! To je enostavno treba doživeti.
Marsikoga, ki je skočil s tandemom, padalstvo zasvoji in se vpiše v tečaj. Ta traja 14 dni. Prve ure so posvečene teoriji, praktični del pa pra-
PRVI DOLENJSKI PADALSKI BOOGIE
BORILI SO SE NA VSO MOČ - Mladi atleti novomeškega kluba Krka Telekom so se na ekipnem državnem prvenstvu borili na vso moč. Med njimi je bil tudi obetavni mlajši mladinec Peter Kužnik (spredaj), varovanec trenerja Roberta Dragana, ki je večji del tekme na 3.000 m vodil, na koncu pa je v boju s starejšimi tekmeci pristal na 3. mestu. (Foto: Nina Šlampohar)
ARTO IMA ŠPORTNO IGRIŠČE - Močna ploha je sicer pokvarila sobotno slovesnost in družabno srečanje ob otvoritvi športnega igrišča na Artem (na posnetku predsednik vaške skupnosti Janoš Janc reže trak), kljub temu pa ni skalila prijetnega razpoloženja ljudi. Kako tudi ne bi bili veseli, ko pa je razložena vas s komaj 18 hišami v bregu nad Savo uspela s pomočjo sponzorjev in sevniške občine, ki je prispevala 2 milijona tolarjev za asfalt, zaključiti okrog 60.000 mark vredno naložbo. Z razsvetljavo opremljeno igrišče je velika pridobitev za nedavno ustanovljeno športno društvo, v katerem je po besedah predsednika Pavleta Žnidaršiča zanimanje zlasti za košarko, tenis in nogomet. (Foto: P. P.)
Potapljači bodo spet čistili Krko
NOVO MESTO - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto bo tudi letos v sodelovanju z gasilskim društvom Vav-ta vas pripravilo tradicionalno ekološko - čistilno akcijo na reki Krki. Reko Krko bodo začeli čistiti v soboto, 9. septembra, ko se bodo ob 10. uri zbrali pred gasilskim domom v Straži. Potapljači in gasilci vabjo na akcijo vse občane, ki jim ni vseeno, kakšna je Krka, in so za to, da bi bila bolj čista, pripravljeni tudi sami kaj narediti. Dodatna pojasnila dobite po telefonu 041 572 274 pri Toniju Krevsu.
Spet zmagal Kastelic
NOVO MESTO - Na avgustovskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Novo mesto je zmagal Marjan Kastelic, ki vodi tudi v skupnem vrstnem redu. Tokrat je bil drugi Slavko Bedič in tretji Emil Luzar, sledila pa sta jim Jure Muhič in Robert Rudman.
Baloh na rekord na 24 ur
KOSTANJEVICA - Nekdanji kolesar novomeške Krke in krškega Sava-projekta Marko Baloh bo v soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra, poskusil popraviti slovenski rekord v kolesarjenju na 24 ur, ki ga ima s 726 km Primož Čerin. Baloh bo štartal v soboto ob 12. uri iz Kostanjevice na Krki in bo vozil po 43 km dolgi krožni progi preko Šentjerneja, Gorenje Gomile, Zameškega, Velike vasi in Drnovega nazaj v Kostanjevico. Prevoziti želi vsaj 300 km.
Primc lovi olimpijsko normo
NOVO MESTO - Novomeški metalec diska Igor Primc je na mitingu v Novem mestu poskusil izpolniti olimpijsko normo (63,50 m), a je za njo zaostal za dva metra (61,53). Normo bo poskusil izpolniti še 6. septembra v Brežicah in 9. septembra v Bielli v Italiji.
Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki ve|ja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nejobjavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
“Peterle ni naredil za Trebnje ničesar”
DL 35, 31. avgusta
Glede združevanja med bivšima stranka SKD in SLS v občini Trebnje moramo poudariti, kar smo že v izjavi za javnost, daje 00 SKD Trebnje sprejel sklep, da prekine združevanje na ravni občine, ker je po dogodkih ob sprejemanju ustavnih sprememb v Državnem zboru ocenil, da je prišlo v stranki SLS+SKD Slovenska ljudska stranka do nespoštovanja dogovorov ob združitvi strank in sklepov združitvenega kongresa ter kršenja statuta stranke ob sprejemanju nekaterih odločitev. O tem je bila obveščena javnost, malo kasneje pa tudi v.d. tajnika stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka g. Jože Zupančič in predsednik podružnice SLS v Trebnjem g. Anton Strah.
Nikakor ni res, da bi g. Anton Strah postavljal kakršnekoli ultimate za združitev, ampak je resnica v tem, da je bil dogovorjen rok, v katerem bo OO SKD odgovoril podružnici SLS o (ne)združitvi. Kot je pravilno ugotovljeno, je bil o odločitvi OO SKD Trebnje g. Anton Strah obveščen. Na zadnjem sestanku med predstavniki SLS in SKD smo se skoraj že dogovorili o združitvi, samo SLS si je vzela čas, da preveri predlog o določitvi predsednika združenega odbora v svojih vrstah. V tem času je prišlo do znanih dogodkov v Državnem zboru, zato je OO SKD Trebnje ponovno pretehtal svojo odločitev o združevanju šele, ko so bili dosegljivi vsi člani 00. Bil je namreč čas dopustov. Vsekakor bi radi ponovno poudarili, da ovira za združevanje niso bile zahteve SKD in tudi ne SLS na pogajanjih, ki so bila privedena skoraj do konca.
Prav tako nam niso znane izjave OO SKD o tem, da SLS ni popuščala na pogajanjih. Popuščali smo vsi. Zato je izjava g. Antona Straha o tem, da SKD laže, brezpredmetno in ceneno volilno geslo.
Vsekakor pa nas čudijo izjave g. Jožeta Zupančiča, v.d. tajnika stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, o tem, da so očitki o kršitvi dogovorov in sklepov neutemeljeni. Iz pisma predsednika omenjene stranke g. dr. Franca Zagožna odborom izhaja, da je nekatere zahteve SLS podpisala samo na pritisk bivšega predsednika SKD g. Lojzeta Peterleta. Mnenja smo, da bi se, če se niso strinjali z nekaterimi predlogi, lahko popolnoma suvereno odrekli združitvi, namesto da podpisujejo nekatere sporazume in sprejemajo sklepe s figo v žepu. Prav tako so bili organi stranke ob vprašanju spremembe ustave sklicani šele po
odločitvi v Državnem zboru. To vsekakor ni v skladu s statutom te stranke, še manj pa z demokracijo v stranki. Še bolj pa nas čudijo nekatere izjave g. Jožeta Zupančiča o g. Lojzetu Peterletu kot poslancu. Od kod njemu podatki o tem, kako je poslanec g. Lojze Peterle deloval v občini Trebnje. Očitno so take izjave namenjene poceni pridobivanju volilnih glasov.
Iniciativni odbor Nove Slovenije za občino Trebnje
Izjava za javnost
Deset od dvanajstih svetnikov občine Dolenjske Toplice je 2. septembra županu poslalo pobudo za sklic izredne seje občinskega sveta. Razlogi za to so neurejeni odnosi med županom in večino svetnikov, ki izhajajo iz njegove samovolje pri odločanju o vseh pomembnejših vprašanjih. Še dodatno so se zaostrili ob zadnji redni seji sveta, ko kar 9 od 11 prisotnih svetnikov ni podprlo predloga župana v zvezi z delitveno bilanco z mestno občino Novo mesto, ki izkazuje 207 milijonov tolarjev v korist občine Dolenjske Toplice.
Župan je predlagal 45-odstotni popust in poravnavo tako znižane vrednosti v dveh obrokih: polovico letos in polovico naslednje leto. Svetniki smo ocenili izid pogajanj za nesprejemljiv. Poleg tega je obveljalo prepričanje, da bi zaradi nejasnega namena porabe ta sredstva bila lahko uporabljena zelo negospodarno. Prekoračitve porabe, ki si jih je župan dovolil pri nekaterih proračunskih postavkah letos, možnost nadaljevanja negospodarne porabe še dodatno potrjujejo. Zato svetniki predlagamo tak predlog sklepa, ki bo zagotavljal ugodnejši dogovor z MO Novo mesto in daljše obdobje poplačila obveznosti ter hkrati občinskemu svetu omogočal oblikovanje gospodarnega programa za uporabo teh sredstev.
Skupina svetnikov (podpisi v uredništvu)
Slovenci med
najmanj
pismenimi
Ob svetovnem dnevu pismenosti
Ali kdaj preberete svoje sporočilo, ki ga pustite na mizi svojim najbližjim, dvakrat'! Ste se potrudili, da bi bil napisan brez napak? Kaj pa šolska opravičila, kijih pišete za svoje otroke, so dovolj nazorna in pravilno napisana?
Prav gotovo so odgovori drugačni od željenih. To potrjujejo tudi rezultati mednarodne raziskave Pismenost in udeležba odraslih v izobraževanju, v kateri je sodelovalo 19 držav. Pristali smo namreč na repu razpredelnice, med najmanj pismenimi (za nami so le še Portugalska, Poljska in Čile). Raziskava je med drugim pokazala, da na stopnjo (ne)pismeno-sti vpliva tudi domača bralna kultura. In ker je evalvacija pokazala, da je slovenska funkcionalna pismenost zelo slaba, je takšna očitno tudi naša družinska kultura branja. Slaba in piškava.
Jutri, 8. septembra, bo svetovni dan pismenosti. Morda bi se bilo ob tem datumu (tudi in predvsem zaradi zgoraj omenjene raziskave) dobro zamisliti. Jadikujemo in se zgražamo ob revščini in nešolanih ljudeh po svetu. Pa se kdaj vprašamo, kako je pri nas ? Imamo široko . šolsko mrežo, a smo slabo pismeni. Težave imamo že s funkcionalno pismenostjo, saj že pri izpolnjevanju preprostih obrazcev potrebujemo pomoč ali pa jih izpolnimo narobe. AH bo prenova osnovne šole (tj. devetletka) naredita kaj tudi na tem področju, ki je vendarle temelj kasnejši izobrazbi vsakega posameznika?! Saj le dobro pismeni lahko normalno živimo in se spopadamo z vsakdanjimi težavami.
IRENA POTOČAR PAPEŽ
Hočejo biti dejavni v svojem okolju
V podjetju Snežnik se pripravljajo na spremembo lastniške strukture - Brez odpuščanja delavcev - Park kot razvojna možnost, a le ob soglasju lokalnega prebivalstva
Kako je z varstvom pred hrupom?
Hrup ni le moteč, ampak tudi škodljiv za zdravje - Predpise o dovoljenem nivoju hrupa imamo, toda to še ni dovolj
Vsakodnevna razpravljanja o varstvu okolja se nanašajo na varstvo zraka, voda in škodljivega žar-čenja, manj pa na hrup in svetlobno onesnaževanje, čeprav je ravno hrup ena od tistih motečih stvari, kateri smo tako rekoč vsi preveč izpostavljeni in istočasno premalo poučeni, kdaj je ta pretiran. Hrup namreč ni samo moteč, ampak tudi škodljiv za zdravje in počutje ljudi in škodljivo vpliva na okolje.
V naši državi nivo dovoljenosti hrupa obravnava Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju iz leta 1999 ter Pravilnik o meritvah iz leta 1996, v katerih pa je izvzeto zvonjenje. V uredbi, ki jo je izdala vlada RS, so štiri stopnje varstva pred hrupom za bivalna območja in to za dnevni čas, od šeste do dvaindvajsete ure, in nočni čas: I. stopnja obsega območje turizma in rekreacije, bolnišnic in parkov, kjer je podnevi mejna vrednost hrupa 50 decibelov (dBA), ponoči pa 40 dBA; II. stopnja je predvidena za stanovanjska območja in izobraževalne ter vzgojno-varst-vene ustanove, kjer je podnevi mej-
'r/-/ v
ni nivo hrupa 55, ponoči pa 45 dBA; lil. stopnja je predvidena za mešano trgovsko-poslovno-stano-vanjsko okolje z mejnim dnevnim nivojem 60 dBA in nočnim 50 dBA; IV. stopnja pa je predvidena za industrijsko okolje, kjer je ponoči in podnevi mejna vrednost hrupa 70 dBA. Z urbanističnim dokumentom pa je določeno, kam spadajo posamezna območja.
Zgolj navedene številke morda ne pomenjjo veliko, vendar so dejanske vrednosti hrupa na mnogih mestih močno prekoračene. Tako na primer izrazito negativno izstopa območje blokov ob Kandijski cesti, kjer bi bilo že davno potrebno izvesti sanacijo, ki pa seveda ni zastonj. Predpis nalaga vsem povzročiteljem hrupa, pa tudi uprav-ljalcem cest in železnice, da ga spravijo s sanacijskimi ukrepi v dopustne meje, večji povzročitelji pa morajo nastaviti tudi stalne meritve (monitoring), s katerimi dokazujejo, da so v dopustnem območju. Za neupoštevanje predpisa so predvidene tudi denarne kazni, nadzor pa naj bi opravljala inšpekcija.
Če bi se to resnično izvajalo, ne bi bilo toliko hrupa, kot ga sedaj povzročajo razne zabave in uporabniki motornih kosilnic in podobnih naprav, ki bi morali svoje delo opravlajti le od ponedeljka do petka med osmo in devetnajsto uro. Posebej pa je potrebno obravnavati namerni hrup raznih avtomobilistov in motoristov, ki s tem nakazujejo svoj primitivzem ali pa pobalinske navade, a to je že v pri-tojnosti policije.
JOŽE MALENŠEK Novo mesto
34 Iračanov
BALKOVCI - 4. septembra zjutraj so policisti v bližini Balkovcev izsledili 34 Iračanov, ki so tisti dan nekaj po polnoči ilegalno prestopili državno mejo preko reke Kolpe.
KOČEVSKA REKA - Na delovnem srečanju, ki ga je pripravila delniška družba Snežnik iz Kočevske Reke, so se predstavniki tega podjetja, ministrstev za okolje in prostor, kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, finance, notranje zadeve ter obrambo pogovarjali o viziji bodočega razvoja nekdanjega zaprtega območja in vlogi države pri tem razvoju.
Podjetje Snežnik, d.d., iz Kočevske Reke, ki zaposluje 270 delavcev v gozdarstvu, lesni predelavi in lovstvu, je v večinski (70-odstotni) lasti države. Prejšnji mesec je vodenje prevzel Robert Tomazin.
Se v Petrini res ne splača točiti bencina?
Bencinska črpalka V Petrini na meji s Hrvaško posluje tako rekoč v eni izmeni. Tako ljudje, ki potujejo tod mimo zgodaj zjutraj ali popoldne oziroma zvečer, ne morejo kupiti goriva. Vozniki se zaradi takega delovnega časa črpalke pritožujejo in zahtevajo, naj bo vsaj med turistično sezono odprta dalj časa ali pa naj bo na črpalki napis, kje je mogoče dobiti dežurnega črpalkarja. To bi bilo še posebno zaželeno, ker je gorivo na Hrvaškem občutno dražje.
Seveda je bil Petrolov črpalkar povsem drugega mnenja. Povedal je, daje za mesec dni dela dobil 65.000 tolarjev plače, za štiri dni dela ob sobotah in nedeljah pa še 9.500 tolarjev, in da za tako plačilo ni pripravljen še dežurati.
Vse torej kaže, da se Petrolu in črpalkarju ne splača ta črpalka. Zato bi bilo prav, da jo odda ali proda kakemu zainteresiranemu zasebniku. Pri kostelskem turističnem društvu smo zvedeli, da vedo za človeka, ki bi bil pripravljen nedonosno črpalko kupiti in celo poleg nje urediti manjši gostinski objekt, kjer bi vozniki s “tankanjem” ne le bencina ampak tudi hrane in pijače prispevali, da bi bilo poslovanje zasebnega takega objekta donosno.
P-c
Srečanje lokalnih časopisov Slovenije
PORTOROŽ - Časopis Primorski utrip iz Portoroža je minuli petek pripravil 4. srečanje lokalnih časopisov Slovenije, ki se gaje udeležil tudi časopis Fužina z Dvora. Prihodnje leto bo srečanje v Slovenski Bistrici pripravil tednik Panorama. Pri ministrstvu za kulturo je (renutno vpisanih v registru priglasitve okrog 1.400 javnih glasil, res živih in delujočih pa naj bi bilo okoli 850, od tega 700 tiskanih medijev, med temi pa je blizu 60 lokalnih in regionalnih časopisov. Skupna naklada vseh medijev znaša blizu 1.200.000 izvodov, lokalni časopisi pa se ponašajo z naklado 200.000 izvodov, s čimer pokrivajo okrog 17 odst. medijskega prostora, v posameznih občinah celo do 50 odst.
Podrobnosti ostajajo skrivnost
OSILNICA - Leta 1991 je država Antonu Štimcu iz Mirtovičev izdala ustrezne dokumente za gradnjo male hidroelektrarne na Mirtoviškem Potoku. Ker gre za neokrnjen biser zgornjega dela doline Kolpe, so se pred leti načrtovanemu posegu v prostor po robu postavili okoljevarstveniki in od države oziroma ministrstva za okolje in prostor zahtevali, naj ustavi sporno gradnjo. Najbolj glasni so bili člani odbora za ohranitev Mirtoviškega potoka, ki ga vodi nekdanji minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Po zamenjavi vlade se zadeve nekoliko premikajo, saj je okoljski minister dr. Andrej Umek povedal, da so na dobri poti, da z investitorjem Antonom Štimcem, ki je v gradnjo energetskega objekta vložil precej denarja, najdejo skupno rešitev. Podrobnosti ostajajo za zdaj skrivnost.
Povedal je, da so v zadnjih letih izkazali izgubo in da bo ta tudi prihodnje leto obremenjevala poslovanje. Vendar rdeče številke niso bistveno vplivale na bonitete pri bankah, saj še ohranjajo najvišjo likvidnost. S prestrukturiranjem podjetja naj bi izgubo prevesili v pozitivno smer. V Snežniku se pripravljajo na spremembo lastniške strukture, in sicer v javno podjetje. Prav tako si želijo, da bi bili še bolj dejavni v svojem okolju, predvsem pa pri načrtovani vključitvi podjetja v bodoči narodni park Kočevsko Kolpa. Glede na zgodovino tega prostora ni odveč razmišljanje, da se podjetje preoblikuje kot javno podjetje in ob ustanovitvi parka pridobi novo funkcijo, ki bi lahko bil.razvojni element. Podjetje nujno potrebuje koncesijsko razmerje s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov vsaj za nekaj let. Težava nastopi v primeru delniške družbe z dnem vstopa Slovenije v EU, ker se na osnovi prostega pretoka storitev pravice možnih koncesionarjev izenačijo in razširijo na vse potencialne ponudnike storitev v vseh državah Evropske unije. To pomeni, da bi nekdo, ki bi želel pridobiti koncesijo za sekanje v kočevsko-reških gozdovih, bil lahko tudi iz Švedske. Javno podjetje je zaradi tega boljša rešitev. Kar se tiče lovstva, je v primeru delniške družbe možno, da zaradi neizločitve lovstva iz nje,
lahko morebitni kupec s tem kupi tudi pravico do lova. Zaradi tega je potrebno najti neko prehodno rešitev. *
Park je po besedah okoljskega ministra Andreja Umka dobra rešitev, vendar se je potrebno pog<+ varjati o detajlih, v katere mora biti vključen koncept razvoja in soglasje lokalnega prebivalstva vse regije. V parku je največji kompleks mešanega evropskega gozda, v katerem živi velike zveri.
Usoda načrtovanega parka, meni Franci But, je še vedno na tehtnici in jo je treba pred kakršnokoli odločitvijo dobro prevetriti. Park se bo ustanavljal predvsem iz nekega strateškega interesa države, ki želi, da se prostor zaščiti in orne-ji, saj oblikovanje parka pomeni
• Pred slabim mesecem je Vlada RS na zahtevo Lovske družine Dolenja vas sprejela sklep, da 750 hektarjev gozdov in zemljišč, ki so bili v okviru lovišča Snežnik, vrne Lovski družini Dolenja vas. Vzete so bile v letih 1947-1951.
tudi omejitev. To lahko pelje v navzkrižne interese. Če se bo park oblikoval brez jasnega koncepta in brez odločitve države, da se hkrati sprejemajo zaveze o večletnem fi' nanciranju tega območja v konkretnih zneskih, je to lahko omejitev za ljudi.	.	r
M. u-
GUBČEVCI NA 58. SREČANJU - Pri spominskem obeležju, kjer je bila pred 58 leti ustanovljena Gubčeva brigada, je preteklo soboto stala častna straža Slovenske vojske, okoli nje, tja do lovskega doma, pa se je na tradiconalnetn srečanju, ki so ga je pripravili trebanjski borci ter odbori borcev Gubčeve in 12. brigade ter Dolenjskega odreda, zbralo okrog 1300 ljudi. V kulturnem programu so sodelovali občinski pihalni orkester Trebnje, učenci šole Trebelno ter Jože in Zvonka Falkner. Zbranim je zaželel prijetno počutje na Trebelnem predsednik sveta KS Anton Cvetan. Slavnostni govornik, trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik, pa je opozori! na pomen narodnoosvobodilnega boja za osvoboditev Slovenije izpod nacifašističnega okupatorja, kije hotel zbrisati slovenski narod podobno kot Žide. Pungartnik je izraziI željO’ da bi bilo v mladi demokratični državi manj sovraštva in delitev in več ustvarjalnega nemira. (Foto: P. P.)
KAKO KAZE NA BORZI?
Malo borznega
V teh dneh skoraj ne mine dan, da ne bi v medijih zasledili objave polletnih poslovnih rezultatov katere izmed delniških družb, ki kotirajo na borzi. Večinoma je bilo polletno poslovanje dobro, v mnogih primerih celo zelo dobro. Tako je na primer Lek ustavril za 2,7 milijarde tolarjev čistega dobička (lani v celem letu 3,1 milijarde), obeti za drugo polletje so zaradi povečane prodaje na ameriškem trgu še boljši. Tudi Krkin dobiček blizu 3 milijarde tolarjev je za 42 odst. presegel lanskega in tudi njihova prognoza do konca istega leta obeta še boljše rezultate. Podobno imajo v Mercatorju 45 odst. večji dobiček od lanskega in v Banki Koper za 43 odst. večjega, če za primerjavo omenimo le nekaj največjih, ki so rezultate objavili v zadnjih dneh.
In kako se je optimizem iz delniških družb preselil na borzni trg? Tečaji delnic so te malenkostno poskočili in se že po nekaj dneh začeti ponovno sesedati, trgovalo se je zelo malo, borzni indeks pa se je v minulem tednu zopet spustil pod mejo L 700 točk. Zakaj samo dobro poslovanje podjetij za investitorje še ni zadosten motiv za kupovanje njihovih delnic, bo še nekaj časa pomem-
bna tema razglabljanja borznikov. Zagotovo pa je eden izmed pogojev, ki si ga kupci želijo ob nalaganju svojih prihrankov v delnice, tudi vsaj približno predvidljivo in stabilno ekonomsko-politično okolje. Tega občutka jim letošnje domače dnevnopolitične zdrahe še ne zagotavljajo.
V sklop inovacij, s katerimi vse naše dosedanje vlade že leta vlečejo za nos več kot milijon lastnikov pidovskih delnic, je tudi zadnji predlog za kritje privatizacijske luknje. Namesto da bi končno že določila in predala premoženje, ki ga je dolžna tem državljanom, je nova vlada tako reč pet minut pred volitvami izumila nekakšne nakupne bone, s katerimi naj bi zakrpala za 58 milijonov primanjkljaja. S temi boni, ki naj bi nadomestili neizkoriščene certifikate, bi pidi lahko kupovali državno premoženje. Katero premoženje, kdaj in po kakšni ceni, pa bi birokrati določili najkasneje v naslednjih petih letih. Skratka, še en predlog, ki volivcem ne ponuja nič novega, delničarjem pidov pa novih pet let čakanja.
Iztok Plut Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto tel. (068) 371 8222, 371 8228
' V'-.’' 5
KRES A'A MADŽARSKEM - Člani folklornega društva Kres smo se udeležili mednarodnega folklornega festivala v Nyregyhazi na Madžarskem. Natopile so tri domače skupine, romunska, španska, jugoslovanska, izraelska ‘n grška, ki nas je tudi povabila na njihov festival prihodnje leto. Program je zahteval veliko nastopov, tudi v opoldanskem času, ko se je živo srebro polpeto celo na 43° Celzija. Vroče pa je bilo tudi ob večerih, ko smo imeli plesne “one ure z ostalimi skupinami. V prostem času našega 9-dnevnega bivanja “a Madžarskem smo si ogledali Budimpešto, Blatno jezero in Nyiregyhazo, dokupovali, se kopali v bazenu in igrali vodni nogomet. Posebno bi se radi Zahvalili Zvonetu Dusperju, šoferju Krkatura, ki nas je tildi tokrat varno vozil ‘n Potrpežljivo izpolnjeval naše muhaste želje.
gasilske igre na velikem cirniku - Gasilci so na podeželju že od
dfkdaj imeti večjo veljavo in številčnejše članstvo kot druga društva in tako Je še danes. Tudi na Velikem Cirniku, kjer so nedavno domači gasilci (na Posnetku s staro ročno brizgalno “raginko " iz leta 1892) v konkurenci 9 ekip da družabnih gasilskih igrah resda zmagati. A to ni najpomembnejše, saj bi o z malo sreče lahko uspelo tudi komu drugemu. Pomembno je druženje, ‘Je tudi spodbuda za še večji razmah izjemno pomembnega družbenega Poslanstva prostovoljnega gasilstva. Cirniški gasilci, ki so letos zamenjati ombi, še prej pa motorno brizgalno, so s prireditvijo iztržili tudi nekaj to-
lari
rJev za nabavo opreme in urejanje svojega doma. (Foto: P. P.)
HROVAČA - Dolgoletno sodelovanje s Pustnim društvom Goriča vas in Turističnim društvom Ribnica pri izvedbi dveh največjih prireditev v ribniški občini, pustnega karnevala in sejma, je vaščane Hrovače pred tremi leti privedlo do odločitve, da ustanovijo svoje društvo. V iskanju imena, ki bi najustrezneje odražalo vsebino njihovega dela, so se odločili, da društvo imenujejo: Vaško turistično etnološko društvo Hrovača.
“Včasih so se ljudje na vasi družili in mladi so imeli vedno kaj početi, danes pa mladi odhajajo, med tistimi, ki ostajajo, pa je občutiti vse večjo odtujenost," pravi predsednik in pobudnik za ustanovitev društva Ivan Prelesnik. Prizadelo ga je spoznanje, da je v vasi, ki šteje okoli 50 hiš, 11 že praznih. “Začutil sem potrebo, da moramo nekaj storiti,” pravi. Ker je somišljenike že imel, ni minilo dosti časa, da so uresničili zamisel o postavitvi živih jaslic. Domačemu občinstvu so jih prvič predstavili predlani, lani pa so po treh postavitvah v Hrovači z njimi gostovali tudi v Osilnici in Novi Gorici. Tudi letos jih bodo najprej uprizorili doma, nato pa še v Ljubljani in Beltincih, kjer se bodo pobratili s tamkajšnjim turističnim društvom.
V društvu ohranjajo stare ljudske običaje, kot so miklavževanje, koledovanje in šranganje, pred pozabo pa ohranjajo tudi opravila, kot so ličkanje in žganjekuha, pri katerih so včasih ljudje na vasi združevali koristno in prijetno. Danes lahko z izrazom “združevanje koristnega s prijetnim" označimo delovanje Vaškega turističnega etnološkega društva Hrovača, kije edino tovrstno društvo v ribniški občini. “Namen društva je v druženju ljudi, temeljni poudarek pa je
Ivan Prelesnik
na negovanju tradicije,” pojasnjuje Prelesnik.
Da bi obudili vzdušje nekdanjih druženj ljudi, so junija lani organizirali “Srečanje na vasi”, katerega vsebino so letos, ko prireditev niso uspeli izpeljati, predstavili na nedeljskem sejmu suhu robe in lončarstva. Kot pravi Prelesnik, bodo prireditev prihodnje leto ponovno organizirali, če bo ribniška občina imela več posluha za njihovo delo. 400 tisoč tolarjev, kolikor naj bi jih letos dobili iz proračuna, društvu, ki združuje 120 članov v starosti od 6 do 85 let, ne zadošča. Imajo namreč tudi svojo dramsko skupino, ki po lanskoletni uspešni predstavitvi igre "Ribniški trojčki” že pripravlja novo, v društvu pa si želijo tudi, da bi lahko pripravili izvirno ribniško kmečko ohcet.
M. L.-S.
Pijan in brez dovoljenja
NOVO MESTO - 29. avgusta so policisti med kontrolo prometa na Kandijski ulici ustavili tudi 28-letne-ga voznika osebnega avta A. P. iz Novega mesta. Alkotest je pokazal 0,75 g/kg alkohola, ugotovili pa so tudi, da nima vozniškega dovoljenja. Ker je bil A. P. že večkrat obravnavan zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške in ga takoj predlagali v postopek.
90 LET MIHAELA LENARTA - V Smolenji vasi je avgusta na svojem domu praznoval 90. rojstni dan Mihael Lenart, kmet, furman in oče šestih otrok. Med vojno je bi! v internaciji na Rabu in kot rad pove, da je preživel taborišče, zahvaliti le svojemu trdemu delu, za katero je dobil dnevno kos kruha. Ata Mihael je najbolj vesel, ko ga obiščejo njegovi otroci, vnuki in pravnuki, za 90. rojstni dan pa sta mu čestitala podžupana Martina Vrhovnik in Boris Dular v spremstvu predstavnikov krajevne skupnosti. (Foto: M. Klinc)
POZORNOST - Tudi v Domu starejših občanov v Trebnjem so pozorni do stanovalcev, ki praznujejo rojstne dneve. Mesečno jih praznuje nekako 15., avgusta pa je rojenih le 9 stanovalcev. Sedmero od teh se je zbralo na prijetnem klepetu. Vsakemu posebej je čestitala z vrtnico direktorica doma Majda Ivanov, nazdravili so si in se posladkali tudi s torto. Takšna druženja stanovalcem veliko pomenijo, saj pridejo, čeprav so nekateri priklenjeni na voziček. (Foto: P. P.)
Skrbeli bodo za kulturo
DOLENJSKE TOPLICE - Jože Majes, Slavko Klančičar, Jana Vovk, Anton Pekolj in Janja Medic smo 23. avgusta ustanovili Kulturno-umet-niško društvo Dolenjske Toplice. Uvodne besede je povedal predsednik turističnega društva Jože Majes, pogovarjali pa smo se o določitvi statuta in problemu kulturnega življenja v topliški dolini. Poudarili smo, da v okviru turističnega društva že deluje pevski zbor, dramska sekcija in lutkarstvo. Želeli bi obuditi še folkloro, vendar bo treba vložiti veliko dela, predvsem z mladimi. Ker so Dolenjske Toplice turističen kraj, bi radi gostom in domačinom ponudili čim bolj obširen program dogajanj. Kulturno-umetniško društvo pa se bo tudi aktivno zavzelo za dokončanje kulturnega doma, ki že dolgo čaka, da bi služil svojemu namenu.
Obletnice gasilskih društev
VIDEM-DOBREPOLJE - Na Vidmu so z nekaj zamude praznovali 100-letnico delovanja svojega Prostovoljnega gasilskega društva, kije bilo v času nastanka edino na območju današnje občine Dobrepolje. Vsa ostala gasilska društva na tem območju izhajajo iz tega in so se kasneje osamosvojila. V počastitev tega jubileja so blagoslovili novo gasilsko cisterno, kije opremljena po najnovejših predpisih. Pri nakupu cisterne je deloma pomagala država.
Tudi PGD Kompolje je letos praznovalo 75-letnico delovanja. Ob slovesnosti so uradno prevzeli kombinirano gasilsko vozilo s popolno opremo, za katerega so večino sredstev zbrali vaščani Kompolj in Podgore. Razvili so tudi nov prapor društva.
Jubilejno 70-letnico delovanja je praznovalo letos tudi PGD Ponikve, ki je nastalo leta 1930 po požaru, ki ga je povzročila strela. Prebivalci so se še isto leto organizirali v PGD in uredili gasilski dom, že naslednje leto pa so kupili motorno brizgalno, kakršno so takrat imela le redka Gasilska društva. Ob 70-letnici so blagoslovili obnovljeni in povečani gasilni dom, prevzeli gasilni avto Mercedes-Sprinter GV-V1, izdali pa so tudi knjižico “Kronika prostovoljnega gasilskega društva Ponikve”.
B. ŽAGAR
Gradnja litijske gimnazije
LITIJA - Litijska gimnazija, za katero je bil temeljni kamen položen aprila 1997, bo že četrto leto gostovala v prizidku osnovne šole Gradec, ki bo po izgradnji gimnazije namenjen za potrebe devetletke. V preteklem tednu pa so delavci litijskega gradbenega podjetja pričeli z gradnjo litijske gimnazije, ki naj bi bila po pogodbi zgrajena v enem letu, tako da bo peta generacija litijskih dijakov lahko pričela šolanje v novem, sodobnem objektu. Investitor je ministrstvo za šolstvo in šport, litijska občina pa bo prispevala 80 milijonov iz proračunskih sredstev.
Koristno in tudi prijetno
Vaško turistično etnološko društvo Hrovača združuje oboje - Še letos nova igra - Želja: prava ribniška kmečka ohcet
Bajuk v Ljubljani
V Prestariji so pripravili likovno razstavo, na kateri so postavili na ogled svoja dela udeleženci enotedenske likovne kolonije. Upodabljali so prestar-ske lepote: steljnike z belimi brezami, zidanice v vinogradih, cerkvice na hribčkih, stare bajte s črvivimi vhodnimi vrati, izmozgane in od dela izčrpane Preslarke ter zapite Prestarje. Tričlanska komisija je podelila najvišje občinsko priznanje Zlata presta Ferdinandu Čopiču za njegovo stvaritev Bajuk v Ljubljani. Ocenjevalcev ni oviralo to, da je bila slika prekrita z belim prtom in da je bilo moč prebrati samo njen naslov: Bajuk v Ljubljani.
"Gotovo gre za poduhovljeno zadevo, "je bil moder prvi član ' ocenjevalne komisije. "Četudi ne, predsednik je le prvi mož v državi, "je pristavil lonček drugi član ocenjevalne komisije.
"Brez skrbi: priznanje je v pravih rokah, "je zadevo zakoličil tretji član ocenjevalne komisije. Uradnemu delu je sledilo pitje z narezkom, ki so ga pripravile članice Društva kmečkih žena. Dobršen del prisotnega občinstva je menil, da je to tudi vrhunec večera, kajti na likovno umetnost se jih je večina spoznala približno tako kot žaba na bobnanje. Zenske so hodile na odprtja razstav, da so pokazale nove obleke, moški pa zato, da so se nalili z vrhunskimi vini. Ko so postala lica rdeča in oči kalne, je rekel prvi član ocenjevalne komisije: "No, pa poglejmo, kaj se skriva za prtom nagrajenega Ferdinanda." Odstranili so prt in občinstvo je uzrlo podobo: na zelenem travniku se je pasla belo-črna krava.
Po kratkem molku, ki je razodeval presenečenje, je drugi član ocenjevalne komisije vprašal: “In kje je Bajuk?"
“Si mar nepismen ?"je mirno odgovoril tretji član ocenjevalne komisije, spodaj lepo črno na belem piše, da je Bajuk v Ljubljani."
Pa so pili naprej.
TONI GAŠPERIČ
92 LET MARIJE ŽURAN-Marija Zuran se je rodita davnega 16. maja 1908 v Moškanjcih. Poročila se je s Francem Zuranom iz Lasignovcev, ki se je potem izšolal za krojaškega mojstra in leta 1948 s še petimi obrtniki ustanovil Krojaško zadrugo, tam sprva delal kot poslovodja, pozneje pa je prijavil lastno obrt. Rodili so se jim trije otroci, dve hčerki in sin, ki je umrl pred dvema letoma. Hči Marija in njen mož Drago iz Ivanje vasi pri Mirni Peči sta prevzela skrb za onemogla starša. Oče je umrl pred dvema letoma, za Marijo pa še vedno lepo skrbijo. Ima krasno sobo, v njem pa časopise, predvsem nabožne, ter kipce, vence in slike. (Foto: Rezka Majer)
Pridni dvakrat udarjeni
97. LET JUTE ŽLINDRA - Juta Žlindra je 6. avgusta praznovala 97 let. Na ta dan je domačin in upokojeni nadškof dr. Alojzij Šuštar v hišni kapeli šolskih sester v Trebnjem opravil sveto mašo, katere se je udeležila tudi predstavnica sestra Bernardka, ostale sestre in verniki. Zaželeli smo ji še veliko tako zdravih let in srečanje ob 100-letnici. Juta Žlindra se je rodila v Dobrepolju med šestimi otroki. Njena želja po študiju zaradi pomanjkanja denarja ni bila uslišana. Najprej je pri sestri Erziliji služila balo, nato pa je odšla v samostan šolskih sester Frančiška Asiškega v Maribor. Po noviciatu je šla v Mostar, od tam pa v Miinchen, Topolščico, Marjanišče, Niš in Pančevo. V Srbiji je bila 45 let, leta 1991 pa je prišla v samostan šolskih sester v Trebnje. (Foto: Rezka Majer)
Konec avgusta se je za dijake iz-tel rok za oddajo vlog za republiško štipendijo, študentje pa imajo na razpolago še ta mesec. V vlogo morajo zapisati tudi zaslužek prek študentskih servisov, če je višji od 259.836 tolarjev oz. 21.635 tolarjev mesečno, čeprav si s tem denarjem študent v Ljubljani ne more plačati niti najemnine za stanovanje.
Za republiško štipendijo se potegujejo otroci, katerih starši dobivajo podpovprečne plače, denarno nadomestilo zavoda za zaposlovanje ali so brez dohodka. Pa vendar se lahko zgodi, da njihov otrok ni upravičen do štipendije, sosedov, kjer oče dobiva 200 tisočakov, na plačilnem listu pa piše 50.000, pa je. Račun je Preprost: starša dobivata minimalno Plačo, študent je preko študentskega servisa vse šolske popoldneve, sobote ' in počitnice delal in zaslužil 315.000
Prenovili so čebelarski muzej
Radovljica - v nedeljo, 10. septembra, bodo v čebelarskem muzeju v Radovljici, edinem tovrstnem v Sloveniji, odprli prenovljeno razstavo. Septembra in oktobra je muzej odprt vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, za najavljene skupine pa ludi v drugih urah.
tolarjev (26.000 tolarjev mesečno), mama pa je iz jamstvenega sklada za neizplačane plače dobila 350.000 tolarjev. Omenjena tričlanska družina je presegla cenzus. Toda starša imata komaj dovolj denarja za položnice, zato študentu ne moreta dajati žepnine. Odločiti se morata med delom in strahom, da bo izgubil štipendijo, ati brezskrbnim žuri-ranjem med počitnicami, ki prinese za nagrado še štipendijo. Žal je zadnje vedno bolj popularno. Pa bodo s takšno mladino zadovoljni tudi bodoči delodajalci?
MOJCA RAPUŠ
Učitelji v Švico
VELIKE LAŠČE - Po lanskoletnem obisku učiteljev iz Švice v Velikih Laščah so letos velikolaški učitelji obisk vrnili. Tako je šestnajst učiteljev iz OŠ Primoža Trubarja v soboto odpotovalo na obisk v švicarski Lutzelfluh, kjer bodo s tamkajšnjimi učitelji izmenjevali izkušnje pri delu z učenci ter spoznavali njihovo kulturno in naravno dediščino. Ker za tovrstne obiske ni posluha ne na občinski in ne na državni ravni, je tako organizacija kot tudi finančni del obiska izključno v rokah šole. Ravnatelja šol imata v načrtu tudi izmenjavo učencev v obliki šol v naravi.
pRlMA NA PEVSKIH VAJAH - Takole smo se po štiridnevnih intenzivnih Pevskih vajah med 24. in 27. avgustom postavili pred objektiv pevci vokalne skupine Prima iz Suhe krajine. Na vajah, ki jih je vodil naš umetniški vodja Aleš Makovec, pomagal pa mu je Matej Burger, smo predelali večino novega programa za pevsko sezono 2000/01, predvsem pa revialni program. Kvaliteto izvedbe bomo nadgrajevali na rednih vajah. Intenzivne vaje so Potekale na otoku Krku v počitniški hišici, ki nam jo je že četrto leto zapored brezplačno odstopi! Jože Konte iz Lopate, za kar smo mu pevci zelo hvaležni. (Besedilo: Jože Boben)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NAŠE KORENINE
Zgodba iz Počeve zidanice
Ta zapis ne govori o tem, če je sem na Anzlovo ali Staro goro, kakor ji tudi pravijo domačini, res hodil Kuraltov domači učitelj Simon Jenko. Ker pa je včasih stala na tem mestu Kural-tova zidanica, je verjetno, da je bil kdaj tu tudi on. Njegov pogled je česal slikovito Belo krajino, kako se v valovih spušča od gorjanskih pobočij in se umiri šele v nižini, tam v prosojnih meglicah, pod katerimi je slutiti reko Kolpo. Njegove oči so videle to pokrajino, njegovo srce pa je bilo pri domači hčerki Leopol-dini. Njej je kovalo tiste ljubezenske stihe. Stihi so ostali, vse drugo pa je zglodal čas. Tudi grajsko zidanico. Že v prejšnjem stoletju je prišla v Počevo, po domače Kržanovo last. Sedanji gospodar Tone Poč ji je dal novo dušo in zdaj z Anzlove gore spet ponosno zre na dolino pod seboj. Pokrajina še prav tako valovi proti Kolpi, kot je nekoč. In novodobni pesniki bi lahko tukaj spet kovali nesmrtne stihe. Zdaj še v večjem številu, kajti zidanica je odprta tako rekoč vsem, saj jo Tone uporablja v turistične namene. Lepotic, ici bi sekale srčne rane, je v pokrajini dovolj, pa tudi omamne tolažbe in navdiha v zidanici ne manjka.
Pa preidimo k stvari. Povedati hočem, da so s tem krajem povezane mnoge stare zgodbe. Ena, življenjska zgodba Počeve matere, je čisto domača in še ne tako stara. Takole bi jo lahko povzeli.
Bilo je še pred prvo svetovno vojno. Golobičeva Micka s Plem-berka je služila v Šimčevi gostilni. Pri Jurčku se ji je reklo. Zdaj tiste gostilne ni več, včasih pa seje tam zbiralo veliko ljudi, saj je stala prav nasproti pokopališča v Stopičah. Zato je bila Micka ob nedeljah in praznikih, zlasti pa ob pogrebih, za šan-kom, sicer pa je pomagala pri drugih delih v hiši in na polju. Domači sin Jože jo je rad videl. Vnela se je ljubezen in iz nje se je rodila hčerka, prav tako Micka po imenu. A Jože se ni oženil z materjo svojega otroka. Njuna pota so se razšla. Šele čez nekaj desetletij ju je usoda spet pripeljala skupaj. Združila nikoli.
Bilo je tako, da je gostilna Pri Jurčku v Stopičah propadla in domači sin je moral po svetu za hlapca. Ustalil se je pri Jurači-nih na Vrtači pri Semiču. Menda so bili Šimci z njimi v dalj-njem sorodstvu. Jože se je poročil z domačo hčerko in zagospodaril na domačiji. A bilo je kot zakleto: žena mu je umrla za jetiko. Saj je bil Jože dober človek in je potrošil veliko za zdravila in zdravnike iz Karlovca, a prave pomoči ni bilo. Še dve ženi sta mu potem umrli za isto boleznijo. Micko, svojo hčer, je medtem vzel k sebi za deklo. Ta je prej služila pri Drčarju v Pod-gori blizu Straže. Rade volje bi se tudi poročil z njeno materjo. Toda zdaj ga ona ni hotela. Taka je pač usoda.
Je pa zato Micka kmalu našla moža. Ni ji bilo treba daleč. Po-čev Jože, Kržanov po domače, ki jo je zaprosil za roko, je bil skoraj sosed. Kržanovi so v Vrtačo prišli iz Stare ali Anzlove gore in Kuraltova zidanica tam gori je bila takrat že dolgo njihova. Jožetova mati Katarina je
bila ameriška nevesta. Takih je bilo tisti čas v Beli krajini veliko. Možje so onkraj velike luže garali in domov pošiljali prihranke. Nekatere je ta denar srbel, pa so ga lahkomiselno zapravljale. Katarina je znala ravnati z njim. V dolini je kupila posestvo in nanj je njen sin Jože od Juračinov pripeljal svojo Micko. Žal njegovega očeta nikoli ni bilo nazaj Leta 1936 se je Micki in Jožetu rodil prvi sin in dala sta mu ime Jože, tako kot je bilo ime očetu pa tudi dedu v Ameriki. In isto leto, ko je mali Jožek prišel na svet, se je za njegovim dedkom v daljnji Arizoni izgubila vsaka sled.
Njegovemu očetu usoda ni namenila tako dolgih poti. Zato pa nič lažjih. Kmalu se je namreč pričela druga svetovna vojna in v deželo je pridrla italijanska vojska. Ko so Jožeta odpeljali v internacijo, sta imela z Micko že tri otroke: pred vojno se je rodila še Micka, med vojno pa Tonček. Po italijanski kapitulaciji se je Jože pridružil partizanom. Do konca vojne je bil v Cankarjevi brigadi pomočnik mitraljezca.
No, tudi vojne je bilo enkrat konec in z njo dolgih štrapacev s težkim nahrbtnikom, orožjem in municijo. Počeva zidanica je v svobodi spet zaživela. Z njo pa tudi Jože, Micka in njuna družina. Sedaj jih je bilo že šest, kajti po vojni se jima je rodila še Ivanka. Izobilja ni bilo nikoli, zato pa pogosto tisto tiho zadovoljstvo in sladka utrujenost, ki ga srcu in telesu prinese dobro opravljeno delo in hvaležnost ter spoštovanje tistih, ki si jim pomagal.
Potem seje spet začelo. Kaže, da se je nemirni izseljenski duh spet prebudil. Na tuje je prva odšla najmlajša, Ivanka. Drugi dom si je našla v Nemčiji. Ostali so si družine ustvarili v domači dolini. Jože je zdaj že pokc^en, njegova Micka pa je dopolnila oseminosemdeset let in ima že sedem vnukov ter štiri pravnuke.
Izseljenski duh pa med potomstvom še sedaj ne miruje. Kar dva njena vnuka sta odšla na tuje. Matjaž jo je ubral v isto smer kot nekoč njegov praded. Prečkal je Atlantik in se ustavil šele na pacifiški obali, v San Franciscu. Igorja pa je gnalo še dlje. On je prečkal ekvator in nadaljeval proti jugovzhodu. Na bližnjih olimpijskih igrah bo lahko navijal za naše športnike, kajti njegov drugi dom je postala Avstralija. Matjažev in Igorjev praded je moral v tujino za kruhom, njegova pravnuka sta za svojo pot našla bolj simpatičen vzrok. Prvemu je ime Sara, drugemu Vesna. Oba se bosta z družinama spet vračala v domače kraje, saj svet postaja čedalje manjši. Torej zgodba še ni končana. Velja samo počakati, da bo pod Anzlovo goro zrasla nova generacija.
Tako valovi čas pod Počevo zidanico. Na levi so hrbti Gorjancev, na desni Kolpa, vmes pa utriplje življenje in njegovi živčni končiči vodijo na vse strani tega planeta. Zidanica pa ždi tam gori, črički ji delajo družbo v teh mehkih poletnih večerih, in ko se prebudi v nov dan, bi lahko vzdihnila: “Nič ni novega pod soncem!”
TONE JAKŠE
ŽUŽEMBERŠKI GRAD. Suhokrainski zbornik 2000
Bogata vsebina presega občinske meje
Nastanek in zgodovina Žužemberka sta že stoletja dolgo nedeljivo povezani z mogočnim žužemberškim gradom, ki daje, čeprav v razvlinah, kraju značilno prepoznavno podobo. Zato ne preseneča, da je po njem poimenovan tudi zbornik, ki ga je v začetku poletja s sodelovanjem Dolenjskega lista že drugič izdala Občina Žužemberk. Prvi zbornik iz leta 1997je bil posvečen predvsem žužemberškemu gradu in njegovi usodi, pa tudi njegovo izdajo je vzpodbudil pričetek zahtevnih obnovitvenih del na grajskih razvalinah. Toda njegova vsebina je segla širše in temu se ni izneveril niti Su-hokrajinski zbornik 2000.
V njem Slavko Gliha, predsednik odbora za prenovo žu-žemberškega gradu, na kratko predstavlja potek obnove gradu od leta 1997 do 2000 in poda o tem tudi pregledno finančno poročilo ter osnovno opredelitev bodoče namembnosti grajskega kompleksa. Konservator Tomaž Golob, ki strokovno vodi konservatorska dela, podrobneje predstavlja zahtevne obnovitvene posege na grajskih razvalinah od leta 1981 dalje pa tudi pričetek arheoloških raziskav, ki odstirajo marsikaj novega. Župan Franc Škufca predstavlja občino Žužemberk, v katero so bile leta 1998 združene krajevne skupnosti Dvor, Hinje in Žužemberk. Kot vsaka občina ima tudi nova občina Žužemberk pravico do uporabe lastnega grba in zastave. V žu-žemberški so se pri tem oprli na stari trški grb, na katerem je bil na srebrni podlagi upodoboljen ris z dvignjenim repom, a so ga v skladu s heraldičnimi pravili modificirali. O tem je pripravil prispevek Vlado Kostevc in v njem v sliki in besedi predstavil tudi različne variante občinskega grba in zastave. Boris Goleč piše o Žužemberku v dobi njegove trške samouprave (do 1849). Kot zgodovinar na podlagi arhivskih virov osvetljuje ustroj in delovanje žužember-ške trške uprave in sodstva ter pri tem ugotavlja, da sta zaradi tesne navezanosti na auersper-ško gospostvo dosegli skromnejšo razvojno stopnjo kot v nekaterih drugih dolenjskih trgih, npr. v Mokronogu. Majda Pucelj in Magda Kalstelic Hočevar, profesorici na osnovni šoli Žužemberk, predstavljata žužemberško papirnico in us-njarno, ki sta v preteklosti pomembno vplivali na gospodarsko moč kraja. Irma M. Ožbolt v prispevku Evangelini - protestantski intermezzo v Žužemberku zajema snov iz časov protestantizma. Ta se je v drugi polovici 16. stoletja v Žužemberku ob podpori Auerspergov trdno vkoreninil; za novo vero so se ogreli predvsem trški obrtniki, prebivalci okoliških vasi pa so ostali zvesti katoliški veri.
Jože Škufca predstavlja osnovno šolo Malo Lipje, eno od tistih podeželskih osnovnih šol, ki so imele kratek rok trajanja, a so v zelo težkih razmerah opravile neprecenljivo vzgojno, izobraževalno, kulturno in človeško poslanstvo. Avtorju prispevka gre velika zasluga, da je eno od teh šol otel pozabi in jo skupaj z njenimi učenci in učitelji postavil na dostojno mesto v zgodovini šolstva. Slavko Mirtič opisuje v obširnem zapisu obnovo cerkva v Suhi krajini po drugi svetovni vojni. Pri tem je največ pozornosti posvetil župniji Žužemberk, ki ima tudi največ podružnic, zelo odmevna je bila tudi obnova župnijske cerkve sv. Mohorja in Fortunata na Zafari, prezrte pa niso tudi sta-
le tri župnije (Hinje, Šmihel, Ajdovec) v občini. V vseh župnijah je obnova cerkva zaživela predvsem po letu 1990, seveda pa bo potrebno še marsikaj postoriti. Peter Lavrič je svoj prispevek posvetil društvu vinogradnikov Suha krajina, ki širi znanje o vinogradništvu in se trudi izboljšati kvaliteto doma pridelanih vin. Nadja Gliha se v prispevku O Krajinčanih in izvoru poimenovanja zavzema, da bi se za Suho krajino in njene prebivalce znova uveljavilo staro ime Krajina in Krajinča-
Gre za unikatno delo neznanega avtorja, ki jo je Branetu prispevala upokojena učiteljica Mihelca Saje iz Šentjerneja, ki je tudi sicer zaslužna za najstarejše in najlepše razglednice, zbrane v knjigi. “Iz zgodnjega datuma odpošiljanja prve razglednice je očitno, da Šentjernej ni kaj dosti zaostajal za bolj znanimi in pomembnimi kraji. Najstarejša ohranjena novomeška razglednica je namreč le 10 mesecev mlajša, kostanjevi-ška na primer nosi mesec dni starejši datum,” pravi Brane Penca, 42-letni gradbeni inženir, kije v zgodovinsko-zbiratel-jske vode zašel že zelo zgodaj. Da ga zanima preteklost, je “kriv” njegov osnovnošolski učitelj Janez Kuhelj, lokalpatri-otizma pa se je prav tako v osnovni šoli moral pri urah zemljepisa od Pavla Turka. Tako je njegovo zbirateljstvo omejeno na šentjernejsko faro.
Pred leti je že izdal knjižico Mokropoljčani, v kateri so zbrane žrtve 1. in 2. svetovne vojne, tokratna knjiga pa je začela nastajati, ko se je Brane posvetil zgodovini gradov šent-jernejske fare, misleč, da bo zbral toliko gradiva, da bi lahko izdal brošuro.
Tako je med drugim prišel do šentjernejske legende Alfreda Trenza, ki mu je pokazal nekaj razglednic gradov. Te so ga tako prevzele, da ga je pot vodila do velike zbirateljice Nike Klemenčič v Novo mesto. Nekaj razglednic njegove občine mu je prodala in tako je njegovo zanimanje preraslo prej načrtovane okvire. Začelje obiskovati antikvariate, knjižnice, bolšji sejem in zbiratelje, s katerimi je zamenjeval ali od njih odkupoval razglednice. Cena razglednic je zelo različna, od 100 tolarjev naprej. Brane pa je za najdražjo odštel 8 tisočakov. Tako se je njegova zbirka začela počasi večati.
ni, ki je edino res izvirno in se je prenašalo iz roda v rod, danes pa počasi izginja.
Letošnji sukrajinski zbornik Žužemberški grad prinaša vsebinsko novost - zapiske o znanih Suhokranjčanih. Na prvem mestu je to gotovo olimpionik Leon Štukelj (1898-1999), katerega rod po materini strani izhaja iz Zafare. Prispevek Jelke Mrvar je toliko bolj dragocen, ker temelji na raziskovalni nalogi, ki je tekla v rednem programu šole, prinaša pa tudi tri prvikrat objavljena Štukljeva besedila (Pisma, Izrezek iz mojih spominov na drugo svetovno vojno, Moje počitnice v Zafari). Stane Granda je otel pozabi duhovnika, socialnega delavca, politika in časnikarja Ignacija Žitnika (1857-1913), rojenega v Fužini pri Zagradcu. Čeprav je Žitnik danes po krivici skoraj pozabljen, pa je v letih svojega javnega delovanja spadal v sam vrh slovenske ljudske stranke, kot krščanski socialist pa seje zavzemal za pravice delavstva. Peter Fister je pripravil
Lani je ob občinskem prazniku na pobudo Dareta Homana in Janeza Selaka pripravil razstavo stotih razglednic, kijih je opremil s teksti. V naslednjih mesecih je ideja, da bi lahko iz zbranega gradiva nastala knjiga, ki bi bralca s sliko vodila skozi zgodovino in zanimivosti občine, vse bolj zorela. Ugotovil je namreč, da so razglednice Šentjerneja objavljene sicer v osmih knjigah, vendar je njihovo število zelo skopo. Brane je tekste dopolnjeval, popravljal, zbirko še nekoliko razširil in januarja letos-je bilo gradivo večidel zbrano. Na predlog oblikovalca Branka Babiča je pripravil še žige, ki so bili na teh razglednicah.
“Bal sem se, da bo veliko razglednic ostalo neodkritih, a ob predstavitvi knjige, ki je bila v sklopu praznovanja občinskega praznika na jernejevo, so mi le trije občani rekli, da imajo drugačno razglednico. Gotovo je kje še kakšna, zato bi prosil vse, ki bi imeli katero, da se mi javijo," pravi Brane.
Sam Šentjernej ima kar nekaj pomembnih objektov, ki so bili
spominski zapis o arhitektu Jožetu Mlakarju (1934-1999), Slavko Gliha pa o Marjanu Leganu (1939-1999), uredniku obeh suhokrajinskih zbornikov. Za razliko od prvega prinaša drugi Suhokrajinski zbornik tudi nekaj leposlovja, katerega ustvarjalci Irma M. Ožbolt, Tone Pavček, Ivan Hrovatič, Miro Medvešek in Magda Kastelic Hočevar so črpali svoj navdih iz lepot kraja in njegove narave. Letošnji Suhokrajinski zbornik pa ni obogaten le z leposlovjem, ampak tudi s podobamj umetniški del, ki so nastala v Slikarski koloniji Žužemberk v oktobru 1999. leta.
Žužemberški grad. Suhokrajinski zbornik 2000, ki je izšel v 1.500 izvodih in katerega izkupiček je namenjen obnovi žužem-berškega gradu, gotovo zasluži vso pozornost domačinov, njegova bogata vsebina pa presega občinske meje. Le upamo lahko, da izdajateljem ne bo zmanjkalo zagona, in se že veselimo novega suhokrajinskega zbornika. MARINKA DRAŽUMERIČ
založnikom in izdajateljem razglednic dovolj zanimivi. Najpogosteje se pojavljajo zvonik farne cerkve sv. Jerneja, nekdanja Tavčarjeva oziroma Re-cljeva gostilna, Majzljeva gostilna v centru in stara šola od sedanji Novomeški cesti, kije bila med drugo svetovno vojno porušena.
V knjigi je sam Šentjernej predstavljen na 80 razglednicah, okoliški kraji - Gorjanci, gradovi, Krka in Novi Lurd - na 60, kartuziji Pleterje pa je posvečen poseben del, saj je Branetu o njej uspelo zbrati 60 razglednic. Nov samostan, katerega začetki sicer segajo v leto 1403, se je namreč začel graditi ravno v času razcveta razglednic, zato je že od začetka stoletja naprej razglednic o Pleterjah zelo veliko.
Sicer pa Branetova raziskov; alna žilica z izdano knjigo m zamrla. Še vedno ga zanimajo gradovi, ki jih je bilo na območju občine preko 25, išče pa zanimivosti, ki so se drugim zbirateljem in avtorjem že zbranega gradiva zdele nepomembne-Zanimajo pa ga tudi znamenja - križi in kapelice. Teh je na območju občine okoli 150, vsak pa ima svojo zgodbo o tem, kako, kdaj in zakaj je bil postavljen. Kdo ve, morda bodo tudi te zbrane zgodbe kdaj predstavljene javnosti.
TANJA JAKŠE GAZVODA
——
Silili
i -
Brane Penca: „ Gotovo je kje ohranjena še kakšna razglednica Šentjernejd ali okolice, ki ni predstavljena v knjigi. Vesel bi bil, da bi me njen lastnik poiskal. “
V KNJIGI BRANETA PENCE
N/
Šentjernej na 200 razglednicah
Šentjernejska dolina je od letošnjega avgusta bogatejša za lično knjigo z naslovom Lepšega kraja nej, ku je Šentjern avtorja Braneta Pence z Dolenjega Mokrega Polja. V njej je zbranih 200 razglednic Šentjerneja in okolice, najstarejša še ohranjena in predstavljena v knjigi pa je bila odposlana 7. septembra 1897 v Ljubljano.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 7.IX.
SLOVENIJA 1
^•55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9,00 Oddaja za otroke; 9.50 Zgodbe iz školjke; 10.30 Junaki divjine, serija, 1/6; 11.30 Naravni parki Slovenije; 12.00 Dok. oddaja •
13.00 Poročila -13.40 Večerni gost -14.30 Guli-verjeva potovanja, nad., 2/2, -16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila-16.45 Enajsta šola-17.20 °obin in Rozi, ris. nad. -17.45 Neukročeni pla-net, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika • 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik -« 05 Turistična oddaja -21.25 Osmi dan - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 (Ne)znani oder-
23.25 Ljubiti, SNG Mala drama Ljubljana
SLOVENIJA 2
730 Vremenska panorama ■ 8.25 Videospotnice ' ".00 lz dobrega gnezda, nad. - 9.45 Prostost, nad. '10.35 Grace na udaru, nan. • 11.00 Murphy “rWn, nan, -11.25 Euronews-14.10 Svet poroča '14.40 Bojna skupina, am. dok. oddaja -15.30 oarry Connick Jr. v Parizu -16.25 Priznanja naj-™ljšim maturantom -17.30 Po Sloveniji -18.05 Družinski zdravnik, nad. • 19.15 Nenadoma Sus-ta, nan. • 19.35 Videospotnice • 20.05 Leteči cirkus Montyja Pythona - 20.30 Paul Merton predstavlja, 5/15 ■ 20.50 Pot k slavi, film 21.50 Parada plesa - 22.20 Poseben pogled, film - 23.55 Dru-a,tska razmerja, nad. - 0.45 Wycliffe, nan.
Kanal a
*15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 ""gela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Uprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z dal Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ri-cki Lake -15.55 Oprahshotv-16.50 Angela, nad. ' 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Lepi časi, nad. -20.50 Ljubezen nikoli ne umre, film - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Roka pravice, nan. ■ 0.00 Dan-nyjeve zvezde -1.00 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi Na nikdar, nad. -12.30 Newyorška policija, nan. ' 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenja teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -
6.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -13.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur -
20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. '21-50 Prijatelji, nan. - 22.20 Dharma in Greg -‘2.50 Stražar, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 taksi, nan.
gajba tv
730Borzni monitor-15.00Živa-magazin-16.00 Dvojčici, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nam -18.00 Mnbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-no -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. -■20-10 Dvojna nevarnost, film - 22.00 Živa-ma-Razin - 2 3.00 Zvezdne steze, nan.-23.50 Družina umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00
yAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.45 Nas Poznate? • 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 It združenja lokalnih TV
HTV1
3.00 Dobrojutro, Hrvaška-9.00 Poročila-10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. ■ 13.20 Velikani 20. *4°L, nad. -14.15 Poročila -14.20 Več od base-6ulla, avstral. film -16.05 Deček spoznava svet -1'00 Morje -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo steče - 19.05 Risanka • 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Narodni parki - 20.45 Kviz - 21.15 knus za človeka, dok. oddaja - 22.00 Nenadoma 6dsun, nan. - 22.35 Poročila - 22.55 Koncert -• 15 Poročila- 0.20 Nevarna čarovnija, film - 2.00 tupisano na vodi, film - 3.20 Dobre, slabe in ePu. dok. film - 4.15 Rebecca, film
HTV 2
3.00 Turistične panorame -13.00 Kulturna od-aJu-14.00 Črna kronika, nad. -15.30 Newyor-ka Policija, nad. -16.20 Ljubezen v obdobju ce-arstva, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05
fetje naroda, dok. serija -19.00 Hugo -19.30 nevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 afovnija, nad. - 21.20 Urgenca, nad. - 22.10 ukel in visoka voda, film - 23.5045 Umetnine kovnih muzejev
petek, s.ix.
Slovenija 1
■55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 uhovni utrip; 8.50 Risanke; 10.00 Enajsta šola; 9.30 Neukročeni planet, dok. oddaja; 11.25 l°venski magazin -11.55 Charlot in Charlotte, Ja|Pa -13.00 Poročila -14.35 osmi dan -15.05 sedanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 uročila-16.45 Rdeči grafit-17.45 Modro-18.20 “os«žki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Pivnik, vreme, šport - 20.05 Dediča, nad. -‘‘•40 Deteljica - 21.50 Polž v solati - 22.25 Od-bcvi. šport - 23.20 Polnočni klub - 0.30 Brane
K°nčelizza odra
Slovenija 2
. g, bremenska panorama - 8.55 Videospotnice ■25 Nenadoma Susan, nan. ■ 9.45 Družinski D raynik, nad. - 10.55 Leteči cirkus Montyja
Pnhi
'°na • 11.20 Paul Merton predstavlja, 5/15 -
11.45 Euronevvs -13.05 Gore in ljudje -13.50 Zaupanje za zaupanje, fr. film -15.40 Zlomljen um, ang. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Polni -
19.00 Izobraževalna oddaja-19.30 Videospotnice
- 20.05 Fiesta, fr. film - 21,50 J.A.G., am. nad. -22.35 Skrb za Jojoja, nad. - 23.25 Taksi, nad.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Zaljubljen do ušes, film - 0.00 Plen, nan. -1.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel/nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Alb, nan. -
14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. • 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Prvi udarec, am. film - 21.40 Teksaški mož postave, nan. - 22.30 Zlobni dvojček, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00Živa-magazin-16.00 Dvojčici, nan. -16.30 Pasji policist, nan. ■ 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-no vice -19.15 Ljubica,.otroci so se skrčili, nan. -20.10 Pokliči za umor, nan. ■ 22.00 Živa-magazin - 23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. -0.20 Pri Addamsovih, nan. ■ 1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-18.00 Kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 24 ur-
20.00 Sanjska otočja, dok. film - 21.00 Novice -21.20 Motosport mundial - 21.50 Vesele tačke
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila ■ 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Raziskovalec, serija -14.15 Poročila -14.20 Lippelovo spanje, film -16.00 Otroška nad. -16.25 Briljanteen -17.00 Novi Avstralci, dok. oddaja -17.30 Hrvaška danes-,18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka-
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ljubezen v obdobju cesarstva, nad. - 21.10 Zabavni program
- 22.45 Poročila - 23.05 Filmski maraton: Fantom paradiža, am. film; Hostage, avstral.-nem. film; Noč in dan, fr. film; Urga, fr.-ruski film
HTV 2
8.00 Vremenska panorama -14.20 Osamljeni glas, nad. -15.50 Omerta, nad. -16.35 Urgenca, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05 Stoletje naroda, dok. nad. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik
- 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stol. - 21.35 Smrtonosni šepet, film - 22.55 Čas je za jazz -23.55 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 9.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Oddaja za otroke; 8.55 Zgodbe iz školjke; 9.25 Radovedni Taček; 9.40 Oddaja za otroke ■ I0.15 Švedski film - H.35 Srebrnogrivi konjič, nan. -
12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.25 Nenavadna dogodivščina škrata Davida, risani film -14.35 Allons Enfants, fr. film -16.30 Poročila -16.45 Otroška nad. -17.10 Fliper in Lopatka, risanka -
17.50 Na vrtu -18.20 Letališče, dok. oddaja -
18.50 Risanka-19.00 Danes-19.05 Utrip-19.30 Dnevnik, vreme, šport- 20.05 Športni kviz- 21.35 Potovanje predaleč, dok. serija ■ 22.35 Poročila, šport ■ 23.10 V New Orleansu, nan. - 23.55 Vran, nan. - 0.35 Bright Hair, ang. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.40 Videospotnice -10.15 V telovadnici, nad. -10.40 Svetnik, nan. -11.30 Oddaja za mlade -13.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Comme Elle Respire, fr. film - 21.45 Z zemlje na luno, nan. - 22.40 Svetnik, nan. - 23.30 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Katie Joplin, nan. -11.30 Mladoporočenci ■ 12.00 Oče Dowling, nan. -13.00 Kung Fu, nan. ■ 14.00 Elvis in lepota, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Življenjska priložnost -17.45 Divje živali, dok. nan. -
18.40 Divji svet, dok. nan. -19.30 Glavca, nan. -
20.00 Peklenska opojnost, film - 22.40 Podnajemnik, film - 23.20 Policijska kamera, nan. -0.20 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
7.20 24 ur. ponov. - 8.30 Risanke - 9.00 Hrošče-borgi ■ 9.30 Knjižni molj Wishbone -10.00 Naš dedek, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Sabrina, nan. • 12.00 Mladi Herkul, nan,-13.00 Formula 1 -14.15 Ladja zaljubljenih, nan. -15.05 Nevarna srca, nan. -16.15 Pop’n’Roll -17.15 Izganjalka vampirjev, nan. -18.10 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur-20.00 Pravi pogum, film - 22.05 Ana Karenina, film
GAJBA TV
16.00 Žabe, film -18.00 Višave, nan. -19.00 Pica, ti in jaz, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Posebna enota, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Mesečina, film -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.55 Kako biti zdrav?-18.25 Motosport Mundial -18.45 Nas poznate?-19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Iz združenja - 20.30
Posavski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.20 Sanjska otočja, dok. film
HTV 1
8.30 Poročila - 8.35 National Geographhic -9.25 Festival Šibenik-10.15 Risanka-10.25 Zvezdne steze, nan. -12.00 Poročila -12.35 Zabavni program -15.05 Srečamo se v St. Louisu, am. film -
17.00 Beverly Hills, nad. -18.05 Melrose Plače, nad. -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zabavni program - 21.10 Človek kosilnica, film - 23.05 Poročila - 23.25 Mini serija - 0.55 Nočni filmski maraton
HTV 2
12.00 Vedno te hočem ljubiti, nad. -15.30 Potovanja, nad. -16.30 Črno-belo v barvi - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila, nad. -
21.00 Damon, nad. - 21.25 Svet zabave - 22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 10.IX.
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Risanke; 9.45 Ozare; 10.05 Dlan v dlani -10.55 Svet divjih živali, nad. -11.30 Ob-zotja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.35 Tkiristična oddaja - 13.55 4 x 4 -
14.25 Polž v solati -14.45 Športni kviz -16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik ■ 17.45 Alpe-Donava-Jadran -18.15 Naravni parki -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Zoom - 21.45 Intervju ■ 22.35 Poročila, šport • 22.55 Opera
SLOVENIJA 2
8.25 Videospotnice- 9.00 Noro zaljubljena, nan.
- 9.20 Iz dobrega gnezda, nad. -10.10 Minty, nan. -10.35 Sorodne duše, nan. -11.05 Parada plesa -11.35 Policija na naši strani -12.05 Evro glasba -13.00 Šport-19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, nad. - 20.50 Murphy Brown, nan. - 21.30Trend - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Streets of Gold, am. film
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Lorak za korakom, nan. -11.00 Katie Joplin, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Oče Dowling, nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Grace Kelly, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Klik: Kupid; Glas bojevnika; Ruby Wax- 20.00 Maska, film - 21.45 Stilski izziv - 22.20 Dnevi slave, film
POP TV
7.20 24 ur, ponov. - 8.00 Risanka - 9.00 Hrošče-borgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -
10.00 Naš dedek, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -
11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Pop’n-'Roll -12.30 Nevarna srca, nan, -13.10 Otroci ne lažejo, nad. -13.40 Formula 1 -16.00 Sestri, film • 17.30 Gospod čudoviti, film - 19.15 24 ur -
20.00 Škrlatna plima, film - 22.05 Osemnajsti angel, film
GAJBA TV
16.00 Žabe, film-18.00 Višave,nad.-19.00 Pica, ti in jaz, nan. -19.30 Jesse, nan. ■ 20.00 Posebna enota, nan. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Mesečina, film- 1.00 Pop blazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.25 Belokranjski obzornik -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
- 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 11.IX.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna; 8.40 4 x 4; 9.10 Otroška oddaja; 9.40 Rdeči grafit;
10.05 Klapa zahodnega dela, nad.; 10.30 Modro;
11.05 Dosežki; 11.25 Na vrtu; 11.50 Letališče, dok. nad.; 12.20 Prvi in drugi -13.00 Poročila -
13.25 Ljudje in zemlja -14.15 Polnočni klub -
15.25 (Ne)znani oder-16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Portret -17.45 Volja najde pot -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45
Risanka -19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. -
21.00 Življenje slovenskega otoka, dok. film -
22.00 Odmevi - 22.55 Test in atest
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama ■ 7.55 Videospotnice
- 9.00 J. A.G., nad. - 9.45 Euronevvs -14.00 Trend -14.30 Sobotna noč-17:00 Po sledeh ritma-17.30 Po Sloveniji ■ 18.05 Snežna reka, nad. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 22.30 South Park, nan. - 22.55 Brane Rončel izza odra - 0.20 Zlomljeni um, film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria,film-11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. •
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Hudičev advokat, film - 22.30 RoswelI, nad. - 23.30 Roka pravice, nan. - 0.30 Dannjjeve zvezde -1.20 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad.
- 12.3(J Ladja zaljubljenih, nan. • 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -
15.30 Zakon v L.A., nan. • 16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Trobentač, film; 22.20 Dharma in Greg, nan. - 22.50 Stražar, nan. '• 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 Taksi, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Dvojčici, nan. -16.30 Pasji policist, nan. • 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. ■ 18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Ziva-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Ernest gre v kolonijo • 22.00 Živa-magazin - 23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Družina za umret, nan.
- 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Posnetek dogodka -
18.00 Športni pregled -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled
TOREK, 12.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 9.10 Poslednji dinozaver •
9.30 Štirideset zelenih slonov - 9.50 Kevinov svet; 10.20 Volja najde pot -11.10 Potovanje predaleč -12.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan. -13.00 Poročila -13.40 Aliča, kult. magazin -
14.05 Življenje slovenskega otoka, dok. film -
14.55 Test in atest -16.00 Prisluhnimo tišini -
16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.10 Moje mestece, nan. -17.45 Moč in sijaj starega Rima, dok. nan. • 18.45 Risanka-19,00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport- 20.05 Na morje, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport
- 22.55 Charlot in Charlotte, drama, 3/4
SLOVENIJA 2
7.55 Videospotnice - 8.30 Z zemlje na luno, nan.
- 9.55 Snežna reka, nad. -10.40 Jasno in glasno -11.35 Euronews -13.15 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, nan. -14.10 Naprej, otroci, fr. film -15.55 Studio City -17.30 Po Sloveniji -
18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 V nekem kraju v Manči, dok. oddaja - 21.00 Svet poroča - 21.30 Barbara, film - 23.50 Z umetniki...
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -
13.30 Princ z Bel Aira, nan. • 14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah shovv - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. ■
19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Kviz • 20.30 Ameriška ninja, film -
22.15 Tretja izmena, nad. - 23.00 Seinfeld, nan. -
23.40 Roka pravice, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro - 9.30 Tri ženske -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad,-
12.30 Pop'n’Roll -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -
19.15 24 ur- 20.00 Zlorabljeno zaupanje, film -21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.40 Dharma in Greg, nan. - 23.10 Stražar, nan. • 0.00 M.A.S.H., nan. ■ 0.30 Taksi, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin • 16.00 Dvojčici, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Sinbadove pustolovščine -19.00 Živa-novice •
19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Mesto kriminala, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50t)ružina za umret, nan.
- 0.20 Pri Addamsovih, nan. - 0.50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.15 Risanka -18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -
19.15 24 ur - 20.00 Romero, film - 21.35 Novice
- 22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 13.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Dober dan Koroška; 9.00 Oddaje za otroke; 11.30 Obzorje duha; 12.00 Na morje, nad. -13.00 Poročila- 13.45 Mala Jonssonova tolpa, film -15.05 Aktualne teme -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.45 Junaki divjine, nad. -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik, vreme, šport • 20.05 Sedmi pečat, film
- 22.00 Odmevi, kultura, šport - 23.00 V Bachovem letu z novicami in glasbo
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 7.55 Videospotnice
- 8.30 Med zemljo in morjem, nad. - 9.55 Sestre, nan. -10.40 Barbara, dan. film ■ 13.00 V nekem
.kraju v Manči, dok. oddaja -14.25 Euronews -15.50 Dediča, nad. -17.30 Po Sloveniji ■ 18.05 Prostost, nad. -19.00 Kakšnega me hočeš, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Šport - 22.45 Berlinske ulice, nan.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -
14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Kviz -
20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. ■ 23.30 Roka pravice, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.00
Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A.. nan. ■ 16.25 Tri ženske, nan. • 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Skrivnostni denar, film-21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Dharma in Greg, nan. - 23.10 Stražar - 0.00.M.A.S.H., nan. - 0.30 Taksi, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00Živa-magazin-16.00 Dvojčici, nan. -16.30 Pasji policist, nan. • 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nam -18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-no vice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. -20.10 Odbiti keglji, film - 22.00 Živa-magazin -23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani • 17.00 Romero, pon. filma -
18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.15 24 ur- 20.00 Vulkani Evrope, pon. - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice • 21.15 Brez panike - 21.50 Vesele tačke
TELEVIZIJA NOVO MESTO
ralnai
s Trdinovega vrha na kanalu
f
v
SL '6 MH*
RADIO
U l\l IV 0 X
m
DOLENJSKI UST
vaš četrtkov prijatelj
Nagrade v Semič,
Novo mesto in na Mirno
Žreb je izmed reševalcev 34. nagradne križanke izbral Ančko Golobič iz Semiča, Mileno Štravs iz Novega mesta in Staneta Camloha z Mirne. Golobičevi je pripadla denarna nagrada, Štavsova in Camloh pa bosta za nagrado prejala knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 18. septembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 36”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 34. križanke
Pravilna rešitev 34. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KROGLAČ, LATRINA, AVIATIK, ŠMARNICA, KANA, JAN, SPOR, LEA, PERISKOP, MS, 1TALKA, IREC, NIT, RIO DOCE, ENOTA, LODEN, TAROK, ATENA.
NAGRADNA KRIŽANKA 36
AVTOR:
JOŽE
UDIR
ZGOD. KRAJ V SREDNJI ITALIJI
SLUŽBENA
LETA
KARTA
PRI
TAROKU
(KONJENIK)
GRŠKA
ČRKA
DEL
OČESA
VODJA
PALESTINCEV
VZDRŽNOST
ANTIČNI
ZLATNIK
OKR. ZA DINAR
ŠIRNA
TROPSKA
RAVAN
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
DELAVEC NA • SOLINAH
IME SKLADATELJA GOBCA
REKA V S. ITALIJI
KNJIŽNA
POLICA
IAN
FLEMING
ZAČETNI
UDAREC
PRI
TENISU
PRIŽNICA
ČRNI
TRN
SODNI ZBOR ALI SVET
INDUST. MESTO OB ADDI V S. ITALIJI
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
PRIPADNIK LJUDSTVA V PIRENEJIH
EŽNA iUŽELKA
Vil
EGIPT.
BOG
SONCA
KRAJ
POD
FRUŠKO
GORO
NEKDANJI
KUBAN.
MINISTER
(RAUL)
PREBIVALEC
NEVERJETJE,
NEVERO
VANJE
ČISTA
TEŽA
KRAUI
V
PERGA-
MONU
MOJZESOV
BRAT
RASTLINA
RANJEVEC
JEZERO
V
ETIOPIJI
Plesni
center
Dolenjske
PRIČETEK PLESNE SEZONE
• PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE
• CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE IN MLADINO
• TEČAJI ZA MATURANTE
• TEČAJI ZA VALETE VPIS IN INFORMACIJE:
7. in 8. september 2000
od 16. do 19. ure v Plesnem centru Dolenjske na Loki v Novem mestu. Tel.: GSM 041 /754-911,07/332-16-85, 07/30-44-803
Študirajte drugače: doma, ob računalniku, takral, ko imate čas in ste za to razpoloženi, ob sodelovanju mentotja.
TUDI V SLOVENIji *
IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO
PREKO INTERNETA
v višješolskem programu
»POSLOVNI SEKRETAR, Rok prijave 25. september 2000.
Pokličite nas, dobili boste vse potrebne informacije
ww/u>. Jcrta-sl.
HU
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Maribor, Prešernova ulica 1, Tel.: 02/228-38-50, http://m\ u.doba.si, e-pošta: info(a doba.si.
Za športno Slovenijo se spodobi, da ima kvalitetno športno revijo! Izšla je nova slovenska športna revija ŠPORT!
Zanimivejše:
• Euro 2000: dnevnik sekretarja slovenske nogometne reprezentance
• Sydney 2000, seznam udeležencev
• Brigita Bukovec gre naprej
• Davo Karničar, nori spust z Everesta
• Intervjuji: Jure Zdovc, Igor Primc, Tina Pisnik, Boris Benedik, Simona in Primož Kozmus
• Predstavljamo kolesarski klub Sava Kranj, slovensko surfanje, odbojko na mivki, nasprotnike slovenske nogometne reprezentance...
• Dve šahovski lepotici
• Tri velike nagradne skandinavske križanke
• Priloga: revija E-AVTO
• Poster: Brigita Bukovec
Nova slovenska športna revija ŠPORT vas čaka pri vašem prodajalcu časopisov.
Ko zbrani gremo skoz vas
V Vidmu ponovno obudili ljudsko petje
VIDEM-DOBREPOLJE - V Vidmu so ponovno obudili srečanje ljudskih pevcev in godcev “Ko zbrani gremo vsi skoz vas”, ki ga je tokrat organiziralo Turistično društvo Dobrepolje. V minulih letih so bila podobna srečanja že organizirana na občinski ali državni ravni, tokratno, državno, pa naj bi postalo tradicionalno.
V dveurnem nastopu je sodelovalo skoraj 100 izvajalcev, in sicer: Zagoriški fantje, Ljudske pevke iz Ložnice pri Makolah, Ljudski pevci in pevke iz Stoperc, Jože Zajc iz Vidma, Ljudski pevci iz Velikega Trna pri Krškem, Vintarjeva Ančka in Ivan iz Zagorice, Vaški koledniki iz Jesenic na Dolenjskem, Godec Jože Vergo iz Kompolj, Vokalni tercet Do-Mi-Na iz Prevorja, Petkaši iz Šmarja pri Jelšah, Tam-buraška skupina Dupljak, Ljudski pevci iz Boštanja, Šavrinke iz Sečovelj in Volk folk iz Ilirske Bistrice. Srečanje si je ogledala tudi v Ljubljani živeča hči slikarja, kiparja in grafika Toneta Kralja, rojenega v Zagorici, Tatjana Kralj. Nastopajoči so se predstavili skoraj tristo poslušalcem z 29 deli: petjem, igranjem in pripovedništvom. Večina slovenskega ljudskega izročila, ki smo mu bili priča, ni nikjer zapisana in je poznana le v krajih, od koder prihaja.
Kot nam je povedal predsednik TD Dobrepolje Stane Škulj, veliko sodelujejo s SAZU, da bi ohranili to ljudsko izročilo. Tako so v
Stane Škulj, predsednik TD Dobrepolje, kije organiziralo srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Zagorici v dobrepoljski občini že posneli okoli tristo zapisov pesmi in pripovedništva, sodelujejo pa tudi z Radiom Slovenija, kjer bo to srečanje, kot so bila tudi prejšnja srečanja, predstavljeno v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Uro pred srečanjem so v prostorih OŠ Videm odprli razstavo vezenin in drugih ročnih del, med katerimi so bila nekatera stara tudi preko sto let. V istih prostorih smo si lahko ogledali tudi stalno razstavo del Toneta Kralja iz cikla Zemlja.
B. ŽAGAR
LEASING
Creditanstalt SKB Leasing, d.o.o. Slovenska cesta 54 1000 LJUBLJANA
vabi k sodelovanju za nedoločen čas
REFERENTKO - ASISTENTKO
Od kandidatov pričakujemo:
• srednjo izobrazbo ekonomske smeri ali višjo izobrazbo ustrezne smeri
• pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
• poznavanje okolja Windows
• urejenost, natančnost, komunikativnost
• 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš naslov najkasneje v osmih dneh od objave v časopisu.
GLASBENA DELAVNICA LIPIČNIK
vpisuje v začetne tečaje za električne klaviature.
Tečaji potekajo enkrat na teden v skupinah do osem učencev na Šmihelski cesti 19 v Novem mestu.
Informacije in prijave na tel. št.: 07-3847-220 ali v trgovini F-plus.
*<**
■* m
*
FITNES* - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenicp) Novo mesto Tel.: 068/322-827
Iz Esala še osemvalna valovitka
ANHOVO - V podjetju Esal so v letošnjem letu uspešno razširili svoj strešni proizvodni program petvalnih valovitnih plošč z osemvalnimi valo-vitkami. Program obeh plošč in fa-zonskih kosov ustreza staremu programu valovitnih plošč, kar poenostavlja njihovo uporabo pri sanacijah streh, primerne pa so tudi za novogradnje stanovanjskih in poslovnih, industrijskih, kmetijskih in drugih objektov. Tako petvalno kot tudi osemvalno valovitko izdelujejo v štirih barvah, barvane pa so že v prvi plasti mase. Esalove valovitke in njene fazonske kose odlikujejo ekološka neoporečnost, izjemne fizikalno mehanske lastnosti, enostavna montaža in obdelava. Kakovost materiala se odraža v življenjski dobi nad 40 let in desetletni garanciji na kakovost materiala, zmrzlinsko odpornost in vodonepropustnost.
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 9. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center
od 7. do 13. ure: Market Smrečnikova
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
V nedeljo, 10. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
Od 8. do 11.ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej
Obvestilo
Ker je bil dozdajšnji pregled trgovin z živili, ki so odprte tudi ob sobotah popoldne in ob nedeljah, že dokaj netočen (lastniki nam niso sporočali sprememb), tokrat objavljamo samo (preverjene) podatke za Mercatorjeve trgovine, v preglednico pa bomo poslej uvrstili samo tiste trgovine, katerih lastniki bodo na naslov Dolenjskega lista v pisni obliki poslali podatke o nazivu njihove trgovine in delovnem časo ob sobotah popoldne in ob nedeljah.
Hodnik za las zgrešil bron
NOVO MESTO - Novomeški lokostrelec Tomaž Hodnik je na državnem prvenstvu v Kamniku v disciplini FITA 70 s sestavljenim lokom za krog zgrešil bronasto medaljo. Ekipno je njegov klub - Lokostrelski klub Valvasor iz Zagorja ob Savi -osvojil naslov državnih prvakov.
SLOVENIJALES '
SLOVENIJALES
GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO, d.o.o., Ljubljana, Dunajska 22, 1511 Ljubljana
Širimo svojo prodajno mrežo, zato na območju Novega mesta z bližnjo okolico iščemo:
1. Poslovne partnerje za sodelovanje na principu sklenitve pogodbe o franšizingu, ki izpolnjujejo najmanj naslednje pogoje:
• lasten objekt velikosti okoli 400 m2, primeren za prodajno skladiščno dejavnost ali enak objekt v dolgoročnem najemu (najmanj 15 let), pripadajoči parkirni prostor za kupce, lega ob vpadnici v mesto ali na drugi močno frekventni lokaciji
• izkušnje na področju poslovodenja in trženja, poznavanje lesnih polizdelkov in izdelkov in drugega blaga iz našega širokega prodajnega programa
2. Prostor v velikosti okoli 400 m2 v najem, primeren za prodajno skladiščno dejavnost, na ustrezni frekventni lokaciji izven centra mesta, s primernim manipulativnim prostorom in parkiriščem za kupce ter resnim namenom oddaje v najem za daljše časovno obdobje, najmanj 15 let.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe v roku 15 dni od objave tega oglasa na naslov Slovenijales, Gradbeni material in stavbno pohištvo, d.o.o., Ljubljana, 1511 Ljubljana ali pokličejo na tel. št. 041/422-087.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR
Služba za posege v prostor republiškega pomena
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1 /96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00), v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, uvedenem na zahtevo investitorja Mestne občine Novo mesto, Seidlova c. 1, Novo mesto, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
1. da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za
gradnjo centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, Lokacijski načrt za Center za ravnanje z odpadki Dolenjske pod št. A-4/98, ki jo je v juniju 1999 izdelal ACER, krajinska arhitektura in varstvo okolja, d.o.o., Gubčeva 11, Novo mesto, Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, ki ga je v juniju 2000 izdelal TOPOS Dolenjske Toplice, d.o.o., Roška 16, Dolenjske Toplice ter Poročilo o vplivih na okolje za Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, ki ga je pod št. 77 pjpkom/00 v juliju 2000 izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Novo mesto, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev
od 7.9.2000 do 21.9.2000 v prostorih Mestne občine Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve,
Oddelek za prostorsko planiranje, • Novi trg 6, Novo mesto, in
v prostorih občine Šentjernej, Trubarjeva cesta 5, Šentjernej, in sicer
ob ponedeljkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 14. ure;
2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto,
v sredo, 20.9.2000, ob 16. uri v prostorih Gasilskega doma Velike Brusnice;
3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne razgrnitve do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 19.9.2000, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh.
SVETOVALKA VLADE
SKLEPNA OCENA
Obstoječe Javno odlagališče komunalnih odpadkov Leskovec bo obratovalo predvidoma do leta 2002. Zato je nujno potrebno najti lokacijo za novo deponijo. Ker je na lokaciji obstoječe deponije že pripravljena vsa infrastruktura, področje tudi dobro geološ-
ko in hidrološko raziskano, dosedanji ugotovljeni vplivi na okoliška naselja minimalni, smatramo, da je širitev že obstoječe deponije najprimernejši način izbire nove lokacije.
Poročilo o vplivu na okolje kaže, da vsi idejni projekti, ki jih je izdelal biro TOPOS Dolenjske Toplice, d.o.o., imajo načrtovane ukrepe za zmanjševanje vplivov CeROD-a na okolje v skladu z našo zakonodajo in evropskimi predpisi.
V CeROD-u bodo sprejem in obdelavo odpadkov vršili v zaprtih prostorih objekta MBO (objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov). Onesnažen zrak iz zaprtih tunelov za aktivno zorenje materiala bodo odvajali preko biofiltra. Odložene odpadke na deponijskem telesu bodo sproti prekrivali. Deponijski plini iz sanirane deponije in nove deponije bodo pasivno odplinjevali preko lokalnih biofiltrov. Izcedno vodo in odpadne vode iz/ob objekta MBO odpadkov bodo uporabili v procesu mehanske biološke obdelave odpadkov. Preostanek izcedne vode, ki se ne bo porabil v tehnološkem procesu, bodo vozili na centralno ČN Ločna. Zagotovili bodo zajem in odvod zalednih in meteornih voda. Meteorne vode, ki pridejo v stik z odpadki, bodo odvajali v sistem za izcedne vode. Fekalne odpadne vode bodo odvajali v neprepustno greznico in vsebino iz greznice na južni strani deponije odvažali na ČN Ločna, iz objekta MBO pa prečrpali v zbirni bazen za odpadne vode. S primerno ogrado in mrežo bodo živalim preprečili dostop zbirnega bazena izcedne vode. Objekt MBO odpadkov in deponijsko telo sta dovolj oddaljena od najbližjih stanovanjskih zgradb, da hrup zaradi obratovanja CeROD-a ne bo negativno vplival na stanovanjsko okolje. Vzdolž vzhodne meje območja urejanja na površinah med gozdom in obstoječo deponijo je predvidena dodatna zasaditev avtohtone gozdne vegetacije, tako da tudi najvišji deli CeROD-a ne bodo vidni z območja kulturnega spomenika cerkve sv. Roka na Tolstem vrhu in drugih opazovalnih točk. Glede na to, da bo izgradnja CeROD-a izvedena v skladu z okoljevarstvenimi in tehničnimi predpisi in v skladu z osnutkom Odredbe o odlagališčih, se ocenjuje, da bo vpliv CeRODA-a:
• na	zrak	zmeren
• na	vode	zmeren
• na	tla	neznaten
• na	rastlinstvo, živalstvo in biotope zmeren
• nivo hrupa v okolju	zmeren
• naravne in kulturne dediščinene znaten Ob upoštevanju vseh priporočil in zahtev, navedenih v poročilu, bo CeROD na tej lokaciji imel sprejemljiv vpliv na okolje.
Vplivno območje CeROD-a je 300 m od objekta za mehansko biološko obdelavo odpadkov.
Za nemoteno delovanje CeROD-a in čim manjši vpliv le-tega na okolje, je potrebno zagotoviti še:
- monitoring izcedne vode
- geodetski monitoring monitoring plinskega sistema
- meritve meteoroloških parametrov spremljanje vonjav
- monitoring vegetacije in favne
-	monitoring odpadkov
-	monitoring podtalnice
- kontrola rednega izvajanja vsakodnevnega prekrivanja
- kontrola izvajanja nalog zaposlenih na odlagališču.
Na podlagi opisa in ocene pričakovanih vplivov posega, obremenitev ter spremenjenega stanja okolja menimo, da je nameravani poseg v okolje sprejemljiv le ob doslednem upoštevanju danih novodil za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
OBVESTILO Občine Dolenjske Toplice
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da po sklepu Občinskega sveta Občine Dolenjske Toplice z dne 13.7.2000 poteka
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA
SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, ZA OBMOČJE OBČINE DOLENJSKE TOPLICE - DOPOLNJENE 2000
v času od 18. avgusta 2000 do 2. oktobra 2000
• v prostorih Občine Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 8, Dolenjske Toplice
Ogled je možen vsak delovni dan od 7.30 do 15. ure, ob sredah od 7.30 do 16.30.
Pisne pripombe, mnenja in predloge k osnutku lahko vpišete v knjigo mnenj in pripomb na kraju razgrnitve ali pošljete na naslov: Občina Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 8, Dolenjske Toplice.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Glede na pomembnost in obseg dokumenta, bomo v času javne razgrnitve dokumenta, organizirali več javnih obravnav po posameznih naseljih, na katerih bo prisoten tudi izdelovalec osnutka dokumenta.
• JAVNE OBRAVNAVE osnutka dokumenta bodo potekale po naslednjem razporedu:
• Vjetrtek. 14. septembra 2000, v prostorih Gasilskega doma v Dolenjskih Toplicah ob 18. uri za naselja:
Dolenjske Toplice	Meniška vas
Dolenje Gradišče	Sela pri Dolenjskih Toplicah
Gorenje Gradišče
• v torek. 19. septembra 2000. v prostorih Gasilskega doma v Podturnu ob 18. uri za naselja:
Loška vas	Cerovec
Podhosta	Mali Rigelj
Obrh	Veliki Rigelj
Suhor	Podstenice
Podturn	Stare Žage
Kočevske Poljane	Nova Gora
Občice
• v sredo, 20. septembra 2000. v Vaškem domu v Dolenjih Sušicah ob 18. uri za naselja:
Dolenje Sušice	Selišče
Gorenje Sušice	Dobindol
Bušinec	Verdun
• v.Četrtek. 21. septembra 2000, v prostorih Gasilskega doma v Soteski ob 18. uri za naselja:
Soteska	Gabrje pri Soteski
Dolenje Polje	Drenje
Gorenje Polje
VLJUDNO VABLJENI!
OBVESTILO Občine Dolenjske Toplice
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da po sklepu Občinskega sveta Občine Dolenjske Toplice z dne 13.7. 2000 poteka
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA
SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA ZGODOVINSKO JEDRO DOLENJSKE TOPLICE v času od 18. avgusta 2000 do 18. septembra 2000 * v prostorih občine Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 8, Dolenjske Toplice
Ogled je možen vsak delovni dan od 7.30 do 15. ure, ob sredah od T-30 do 16.30.
Pisne pripombe, mnenja in predloge k osnutku lahko vpišete v knjigo mnenj in pripomb na kraju razgrnitve ali pošljete na naslov: Občina Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 8, Dolenjske Toplice.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava osnutka dokumenta bo v ponedeljek, "•8. septembra 2000, ob 18. uri, v prostorih Gasilskega doma v Dolenjskih Toplicah, na kateri bo izdelovalec osnutka dokument podrobneje obrazložil in prisotnim dajal pojasnila.
VLJUDNO VABLJENI!
• Kultura ni odvečno razkošje presitih, ampak potreba, s katero človek ohranja svojo človeškost, ki je podlaga družbe.	P.	BIBIČ
• Kultura je most med narodi in vez med stoletji. T. MARTELANC
• Kultura je pot k upanju.	B.	ŠTIH
ZAHVALA
Niti zbogom nisi reke! niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
VALENTIN CVITKO
policist v pokoju, Turopolje I6, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo osebju dežurne ekipe Zdravstvenega doma Novo mesto, sosedom: družini Bregar, Vodopivec, Ani Jevnikar, ge. Emi Lehtamer, sorodnikom, prijateljem in znancem, g. Sandiju Kragolniku, Pavlu Turku, PU Novo mesto, Društvu Maksa Perca, Društvu upokojencev Šentjernej, Društvu izgnancev Novo mesto, ZZB NOV Šentjernej, Društvu invalidov Novo mesto, Ribiški družini Novo mesto, sodelavcem OŠ Grm, 931 MBTZO Novo mesto, govorniku g. Hribarju ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: žena Danica, hči Vojka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ne veš, kako in kdaj, ostane le: zakaj?
V 63. letu nas je zapustil naš dragi
AVGUŠTIN ŠKRABEC
iz Novega mesta, Ragovska 14
Hvaležni smo vsem, ki ste ga imeli radi ter mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti, še posebej Zvezi društev invalidov vojn Slovenije, Medobčinskemu društvu invalidov Vojn Novo mesto, Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije in Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Novo mesto. Hvala gospodu Zupancu za besede slovesa, gospodu proštu Lapu Za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča
ANA VERBIČ
roj. Hrovat
K Roku 50, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za ustne in pisne izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, Domu starejših občanov in kolektivu Henkla Maribor, Revoza, d.d., Novo mesto in Pfleidy;er Novotermu. Zahvalili bi se še pogrebni službi Oklešen, Komunali Novo mesto in pevcem iz Šmihela za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njeni
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto ® 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
V SPOMIN
Minilo je 15. leto, odkar si ti od nas odšla,
ljubezni tvoje, draga mama, pa se pozabiti ne da.
Spomin je bridka bolečina, človeku trga se srce,
dobrota tvoja pa ostaja, ki v srcu nikdar ne umre.
Za vedno nam bo ostala v spominu naša draga mama in babica
TEREZIJA KLOBUČAR
Ljuben 33 Vsi njeni
ZAHVALA
V 69. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
POLDE SAJE
s Čilpaha 23
Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku, pevcem, govorniku za poslovilne besede, PGD Štatenberk, Trebelno in Velika Strmica. Hvala pogrebni službi Blatnik in vsem ostalim za izraze sožalja, podarjene sveče in cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
JANEZA KOVAČIČA
iz Drame 1, Šentjernej
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se kolektivu ZZZS OE Novo mesto, Pošti PE Novo mesto in Društvu invalidov Novo mesto: Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri iz ZD Šentjernej, g. kaplanu za obiske in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Šentjernejskega okteta za zapete žalostinke ter pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žaluj
loci: vsi njegovi
CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5> 1231 Ljubljana-Črnuče
zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo 2 trgovki v trgovini v Novem mestu.
Kandidati naj oddajo vloge na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni od objave oglasa.
Veri*^tj	: ali ne... \
-T«	
RVilil	v HO
OGNJIŠČE	
	■ jfe
	P
ZAHVALA
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v temnem grobu spal...
(ljudska)
V 85. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat, tast, stric, sosed in prijatelj
FRANC UMEK
iz Reštanja 68, Koprivnica
Naša skupna zahvala naj velja vsakemu posebej: sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom za izraze sožalja, prisotnost na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala pogrebni službi Kostaka, koprivniškemu g. župniku in g. patru iz Krškega za lepo opravljen cerkveni obred, izrečene besede in zahvalo za njegovo dolgoletno ključarsko službo pri cerkvi sv. Jošta, Krajevni skupnosti Koprivnica za organizacijo pogreba, koprivniškim pevcem, godbi s Senovega, govorniku g. Blažu Sotošku za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, praporščakom sindikata Rudnika Senovo in Društvu upokojencev ter vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter našega dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti k več.nemu počitku.
Žalujoči vsi, ki ga imamo radi: žena Rozalija, hčerke in sinovi z družinami, brata in sestre z družinami
ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA %
V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
VINCENC OPALK st.
iz Prečne 2 B, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, Zavarovalni družbi Adriatic, PE Novo mesto, ZLD Novo mesto za ustne in pisne izraze sožalja, za sveče in podarjeno cvetje. Zahvala velja tudi članom PGD Prečna za poslovilne besede, vsem sosednjim PGD, ki so se udeležila pogreba s prapori, cerkvenemu pevskemu zboru iz Prečne za lepo zapete pesmi slovesa, nekdanjim in sedanjemu g. župniku iz Prečne za opravljen obred in tolažilne besede ter delavcem Komunale Novo mesto za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
m	mas/^caDmz*\
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
7. septembra - Marko
8. septembra - Marija
9. septembra - Peter
10. septembra - Nikolaj
11. septembra - Milan
12. septembra - Gvido
13. septembra - Filip
LUNINE MENE
13. septembra ob 21.39 - ščip
kino
BREŽICE: Od 7. do 11.9. (ob 18.30 in 21. uri) ter 12.9. (ob 21. uri) Misija: Nemogoče 2. 12.9. (ob 20. uri) video premiera. 13.9. (ob 21. uri) Opoldanski obračun.
ČRNOMELJ: 8. in 9.9. (ob 20. uri) Patriot. 10.9. (ob 20. uri) Glasba mojega srca.
GROSUPLJE: 8.9. (ob 20. uri) Čarovnica iz Blaira.
KOČEVJE: 10. in (ob 17. in 19. uri) Čarovnica iz Blaira.
KRŠKO: 8. in 9.9. (ob 20. uri) ter
10.9. (ob 18. uri) Glasba mojega srca.
METLIKA: 8.9. (ob 20. uri) Glasba mojega srca. 10.9. (ob 18. uri in 20.15) Patriot.
NOVO MESTO: Od 7.9. do 13.9. (ob 18. uri) Kremenčkovi. Od 7.8. do
13.9. (ob 20. uri) Za vsako ceno. RIBNICA: 9.9. (ob 22. uri) Čarovnica iz Blaira.
VELIKE LAŠČE: 9.9. (ob 20. uri) Čarovnica iz Blaira.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
. sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
ENOREDNI obiralec koruze Sip Tornado, star 3 leta, rabljen 2 sezoni, ohranjen, kot nov, prodam. B (04! >293-074.	2404
KUPIM
ODKUPUJEMO grozdje za vino cviček . B (0609)628-947, (041)628-947 ali (068)75-633.	2292
500 KG modre frankinje kupim. B (068)326-482.	2394
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, 5 V, letnik 1993, in audi 80 2.0, letnik 1993, lepo ohranjen, prodam. B (041 >628-851.	425
JUGO 45, registriran do 2.2.01, letnik 1990, prodam. B (068)65-572.	2331
R 19. letnik 1995, sive kovinske barve, 1.9 D, lepo ohranjen, z dodatno opremo, prodam. B (07)33 70 181.	2366
HYUNDA1PONY, letnik 1991, modre kovinske barve, nekaj dodatne opreme, 115.000 km, prodam. B (068)89-611 ali (041)524-303. MB 18/24, letnik 1996, eur. 11, hladilnik 8.80 m, termoking. nakladalna rampa, nosilnost 7.700 kg. prodam za 9.500.000 SIT (89.000 DEM). B (041 >377-907.	2386
PEUGEOT 406, letnik 12/95, 65.000 km, prodam. B (068)30 73471.	2387
JUGO 45 KORAL, registriran do 6/01 prodam ali zamenjam za živino ali prašiče. B (041)794-359.	2400
KIA SEPHIA SLX 1.6 sedan, letnik 1996, 74.000 km, zelo lepo ohranjen, servisna knjižica, prodam za 880.000 SIT. B (041 )412-532.	2409
POHIŠTVO
NOVO MIZO, 200 x 85 cm, 2 klopi z naslonjali ali brez prodam ali naredim po naročilu. B (041)246-762.	2402
POSEST
V NOVEM MESTU kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo. B (031)624-346.	2315
HIŠO, Hrast 2 pri Metliki, staro 12 let, CK. na parceli 1000 m2,170 m2 stanovanjske površine + klet + kmetijsko poslopje, prodamo za 20.000.000 SIT (190.000 DEM). B (06)677-3512 ali (068)56-451.	2340
OB CESTI Gorjanci - Metlika prodam vikend na parceli 1350 m1. B (061)136 72 39. 2362
ZAZIDLJIVO PARCELO na Svržakih pri Metliki, voda, elektrika, telefon, asfaltirana cesta, prodam. B (061 >447-107.	2373
PARCELO, 580 m!, z lokacijskim dovoljenjem v naselju Slavka Gruma prodam. Samo resni pokličite na B (041)800-429, med 18. in 20. uro.	2382
V CENTRU Novega mesta prodam samostojno vilo, 460 m!, od tega možno 200 m2 večnamenskih lokalov. Enkratna priložnost, cena po dogovoru! B (05)6773-027, zvečer.
PARCELI, pašnik in gozd, v bližini vasi Hrib in Šentjošt, ob glavni asfaltni cesti, prodam. B (068)47 773 ali (031 >836-252.	2407
VIKEND v okolici Dobrniča kupim. B (061)611-509.	2380
DO
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz, naročnini ■ je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev.
V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski Ust, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540.	v
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto S' 068/24-791
• prodaja vozil
• mehanika
• kleparstvo
• ličarstvo
• Krediti T + 4,5%.
• Kredit na položnice. 50% zdaj, 50% čez dve leti!
PARCELO, pašnik, v vasi Trbinc (Trbinška gora), prodam. B (068)47-773 ali (031)836-252.	2408
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7,9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinskavas,B(068)73-587. 2033
OPAŽ in ladijski pod, smrekov,'z dostavo, prodam. B (063)451-082.	2064
GROZDJE, belo in črno, prodam. B (07)30 71 532.	2330
MLIN za grozdje - pecljalnik, nerjaveča mreža, prodam. B 332-40-48.	2332
10 M bukovih drv prodam. B (041)262-499, zvečer.	2334
ČRNO in belo grozdje pri Metliki prodam. B (068)60-668 ali 59-405.	2335
GROZDJE MALVAZIJE, frankinje in kraljevine prodam. B (068)79-692.	2337
CVIČEK in belo vino prodam. B (041)524-190.	2344
CISTERNI za vino, 150 in 180-litrski,ter 500-litrsko plastično kad prodam. B (068)347-082.	2345
GROZDJE šmarnice in žametno črnino prodam, kupim pa tele šarole ali simentalca, staro do 8 tednov. B (068 )89-574.	2346
500 KG grozda belega pinoa prodam. B (041)764-767.	2351
KVALITETNO cepljeno grozdje prodam. B (068)73-639 ali (031 )856-538.	2354
GROZDJE šmarnice prodam. B (031)523-904.	2356
MEŠANA metrska drva in telička sivčka, starega 8 tednov, prodam. B (068)85-860. 2357
400 KG mešanega grozdja prodam. B (068)30 71 561.	2358
ČRNO in belo grozdje prodam. B (068)71-
218, po 15. uri.	2363
SUHA mešana drva prodam. B (041)394-025.	2365
GROZDJE frankinje, žametne črnine in rizlinga prodam. B (068)71-206 ali (031)304-455. GROZDJE šmarnice prodam. B (068)78-479.	.	2368
ŠMARNICO prodam po 30 SIT, večje količine tudi ceneje. B (068)78-433.	2372
SENIK, 8 x 6 m, in zidano garažo ugodno prodam. B (041 )246-747.	2376
GROZDJE RIZLINGA, kraljevine in zelenega silvanca prodam. B (068)27-158.	2391
BELO GROZDJE frankinje in žametne črnine prodam. B (068)75-298.	2393
GROZDJE modre frankinje in žametne čr-nine prodam.B(07)3081 879.	2395
GROZDJE za cviček in kombi Nissan Urvan, registriran do 2/01, prodam. B (068)81-302.
GROZDJE, 2000 kg žametne črnine, ter 1000 kg kraljevine in laškega rizlinga prodam. Anton Jurečič, Vel. Mraševo 2, Podbočje. 2399 BELO in rdeče grozdje žlahtnih sort ter jabolka za ozimnico prodam. B (068)377-030 ali 68-645.	2352
FRANKINJO in žametno črnino prodam. B (068)50-432.	2374
RAZNO
PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. B (031 )557-314 ali (064)624-339.	1838
ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041 )612-861, Novo mesto.	2132
POSLOVNI PROSTOR oz. pisarno oddamo . v najem v Štefanu pri Trebnjem. Pisarna ima ločen vhod, je klimatizirana in centralno ogrevana, opremljena s telefonom ISDN. B (041)792-409.	2341
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041)642-762. ZELIŠČAR NUSRED RIZVIČ. Moč narave. Naravno zdravilo grenin za želodčne in črevesne bolezni ter prostato in hemeroide. B(041)886-345,nonstop.	2369
V CENTRU Novega mesta oddamo v najem poslovni prostor z lastnim parkirnim prostorom, 2 x 25 m2, 1 x 150 m2, primerno za pisarne, predstavništva, trgovino... B (041) 629-456.	2349
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE pri zavarovalnici Wiener staedtische v Avstriji. Ste vplačali enega, dva ali tri obroke? Nudimo vam pomoč pri vrnitvi delnega zneska. B (02)6232-227, vsak dan od 10. do 14. ure.
SLUŽBO DOBI
NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 07/33 22 765.
V GOSTILNI v okolici Novega mesta zaposlimo žensko za pomoč v strežbi, pretežno ob vikendih. Plačilo neto 700 SIT/ura. Oblika zaposlitve po vašem izboru. B (041J334-707.
ŽELITE redno zaposlitev in nadpovprečen zaslužek? Pokličite na B (07)33 24 901 ali (041)294-172.	2339
NATAKARICO zaposlimo za delo v baru. Pogoja: končana gostinska šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. B (041 >792-409. 2343
NOVO MESTO - zlatarna išče sodelavko (ca) za prodajo nakita in ur. B (041)845-669, od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure. 2348
V NOVEM MESTU zaposlimo KV kuharje (ice) in natakarice. B (041)403-298.	2359
SLUŽBO dobita prodajalka za živila s prakso in prodajalec za prodajo bele tehnike. B (068)321-520, informacije od II. do 14. ure. PRIPRAVNICO (KA) GOSTINSKE SMERI in dekle s prakso v dnevnem baru ter žensko za 4-urno pospravljanje lokala zaposlimo. Nedelje proste. B (041 )643-707.	2381
ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu in okolici, Sevnici ter Krškem za trženje oglasov v PIRS imenikih. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Stegne 7, Ljubljana, B (041 )746-823.	2385
BIVŠE UČITELJICE ali vzgojiteljice za kreativno delo in dodaten zaslužek iščemo. Informacije pošljite pisno na naslov: Pivnik, d.o.o., Trg Borisa Kidriča 2,2000 Maribor, do 14.9.2000 ali na B (02)250-28-03,250-28-04. KUHARICO ali kuharja zaposlimo za nedoločen čas. B (041 >720-050.	2390
STANOVANJA
V LJUBLJANI, Šiška, oddamo študentki sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. B (068) 342-075.	2342-
ENOSOBNO STANOVANJE, 33 m2, v centru Novega mesta prodam. B (031) 823-625."
V NOVEM MESTU prodam enosobno stanovanje, 36 m!, adaptirano, takoj vseljivo. ® (07)30 21 278 ali (041 >590-855.	237L;
V NOyEM MESTU, oddam sobo s sanitarijami dijakinji. B (068)25-362 .	2375;
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 54 m2, CK na plin, telefon, balkoni prodam. B (031) 538-850 ali (068)28-956.!; TRISOBNO STANOVANJE, 73 m2, v Šegovj ul., drugo nadstropje, obnovljeno, vseljivd septembra, prodam. B (041)622-531. 238^ OPREMLJENO SOBO v Novem mestu od-, dam. B (068)323-983, zvečer.	240);
I
ŽIVALI
SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ali d.o.o.
za vodenje utečenega komercialnega dela (prodaja tehničnih izdelkov) na območju Dolenjske zaposlimo.
Tel. 061/123-11-51, 123-40-93, 123-20-
70 od 8. do 15. ure.
SLUŽBO IŠČE
EKONOMSKI TEHNIK, študent podjetništva, išče delo v podjetništvu. B (068)325-840.
V OKOLICI Črnomlja sprejmem honorarno delo čiščenja v popoldanskem času. B (068)57-545.	2370
VALILNICA IZ SENOVEGA obvešča, da zbira naročila za bele kilogramske piščance« rjave in grahaste nesnice ter bele težke kokoši. B (07)49 71 375.	2236
TELIČKO sivko, staro 14 dni, za nadaljnjo rejo, prodam. B (068)75-005.	2347
2 TELIČKI simentalki, primerni za nadaljnjo rejo, in kravo simentalko za nadaljnjo rejo ah zakol prodam. B (031 >558-934.	2360
BIKCA, starega 10 tednov, prodam. ® (01)788 60 56.	2361
PRAŠIČE, težke 25 do 50 kg, in grozdje frankinje in žametne črnine ter vino cviček prodam. B 30 81 166 .	2378
SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in večje piščance ter purane, ki jih lahko dobite po 15. septembru. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038.	2383
ČRNO-BELEGA telička, starega 10 dni« prodam. B (041)961-524 ali (068)75-002. ’
PUJSKE, težke 25 kg, prodam. B (068)75-144.	2392
RJAVE JARK1CE pred nesnostjo prodajamo ter zbiramo naročila za težke bele kokoši; Ramovš, Šentrupert, B (068)40 189 ali (041)542-756.	2396
BIKCA SIMENTALCA, starega 10 tednov, prodam. B (068)83-245.	2403
TELIČKO SIVKO, AP kontrola, težko 130 kg, prodam. B (03)56 85 299.	2405
BIKCA, starega 3 mesece, prodam. ® (068)73-243.	2406
KRAVO po tretjem teletu, dobro mlekarico, prodam. B (068)71-362.	2410
BELE PIŠČANCE za dopitanje ter rjave in grahaste jarkice prodajamo. Kuhelj. Šmarje 9, Šentjernej. B (068)82-424.	2411
KRAVO za zakol, bukova drva in grozdje šmarnice prodam. B (068)49-701.	2333
Šolski center
Novo mesto
Novo mesto, Šegova ulica 112
Izobraževanje odraslih in avto šola
Tel. (068) 393 22 00; 393 22 02; 393 22 03; GSM (041) 726 763
V šolskem letu 2000/2001 vas vabimo v izobraževanje odraslih po naslednjih programih:
Programi za pridobitev izobrazbe
Naziv poklicne/strokovne izobrazbe
vpisnih mest
Poklicno tehniško izobraževanje
Strojni tehnik	30
Elektrotehnik elektronik	30
Lesarski tehnik	30
Kemijski tehnik	30
Tehnik zdravstvene nege	30
Prometni tehnik	30
Gradbeni tehnik	30
Vzgojitelj(ica) predšolskih otrok	30
Srednje poklicno izobraževanje
Voznik	30
Elektrikar elektronik	30
Mizar	30
Zidar, tesar	30
Strugar, frezalec orodjar	15
Konstrukcijski ključavničar, klepar,	avtoklepar	15
Monter vodovodnih naprav, ogrevalnih	naprav	15
Mehanik vozil in voznih sredstev - avtomehanik	15
Strojni mehanik	15
Bolničar - negovalec	30
Nižje poklicno izobraževanje
Gradbinec: polagalec keramičnih oblog	-	15
Gradbinec: zidar za zidanje in ometavanje	15
Tesar opažev	, 15
Obdelovalec lesa	15
Obdelovalec kovin	15
Programi usposabljanja in tečaji
Naziv tečaja - programa usposabljanja	vpisnih	mest
Zidar za zidanje in ometavanje Tesar opažev
Polagalec keramičnih oblog Upravljanje mostnih žerjavov Upravljanje vrtljivih stolpnih žerjavov Upravljanje avtomobilskih dvigal (HIAB) Upravljanje viličarja Upravljanje ročnega vozička Upravljalec težke gradbene mehanizacije Strojnik centralnega ogrevanja Varilec kovin Pnevmatika - hidravlika Skladiščnik Hišnik
12
12
12
18
20
12
60
20
30
20
20
20
20
20
Avto šola Šolski center Novo mesto
- 30 let tradicije in izkušenj
Naša ponudba:
—> Tečaji cestno prometnih predpisov za kandidate za voznike A,B,C D in E kategorije - ugodno za učence in dijake.
Avto šola
-» Učenje praktične vožnje motornih vozil B,C,D in E kategorije z motornimi vozili: RENAULT CLIO 1,4 RT in RENAULT MIDLUM 180
Učenci, dijaki in študenti imajo 10 % popusta!
Prijave za vpis v izobraževanje vložite v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 158, najkasneje do vključno 14.9.2000. Tega dne bo 17. uri informativni sestanek kandidatov za izobraževanje ob delu in vpis v posamezne programe.
Za tečajne oblike in avto šolo poteka vpis po potrebi vse leto. Učenci in dijaki imajo 10 % popusta pri učenju praktične vožnje. Podrobnejše informacije o programih in načinu izobraževanja dobite na tel. št.(06S) 393 22 00; 393 22 03 ali GSM (041) 726 763. Vljudno vabimo da nas osebno obiščete pred vpisom in se podrobneje informirate o vaših možnostih izobraževanja.
Prenova poslovalnic Ločna in Mokronog
Dolenjska banka obvešča vse stranke, da je v
ponedeljek, 4. septembra 2000,
začela prenavljati poslovalnici Ločna, na Seidlovi cesti 42 v Novem mestu, in Mokronog.
Komitenti poslovalnice Ločna bodo lahko vse zadeve, povezane z matično enoto (izdaja čekov, bančnih in plačilnih kartic, urejanje limitov, zamenjava knjižic) opravljali pri posebnem okencu v poslovalnici na sedežu banke, Seidlova cesta 3 v Novem mestu, vse druge bančne posle pa v katerikoli enoti Dolenjske banke.
Poslovalnica Mokronog bo med prenovo začasno delovala na Starem trgu 29 v Mokronogu.
Dolenjska banka prosi komitente za razumevanje in se jim zahvaljuje za sodelovanje.
DOLENSKA
KEBOR, d.o.o.
Novi trg, Novo mesto
PREPIS VOZIL
041/546-159
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Valovitka® 5 in Valovitka® 8 proizvedeni po švicarski tehnologiji.
t
* * ilii®
Ni
vsaka
plošča
ESAL-ova
plošča.
	
	
	
	
	
	
Infornv.' e o kritinah de;- :e v vseh boljših trgovev. - z gradbenim -vterialom in pee etju ESAL d.o . Anhovo telefon C;- 3921 609 in 05 5521 610 e-pošta es.. ,?esal.si « soletna stran wv.. esal.si
v tednu od 8. do 17. 9
Obiščite nas tudi v prodajnem šotoru na MOS v Celju ob hali L, kjer smo za vas pripravili:
do 10 % gotovin. popusta za KOVINOTEHNA
imetnike Kartice Kovinotehna darila ob večjih nakupih in še in še...
RENAULT
v času M©S§®@®
od 8. do 17. 9. 2000
Ozelenimo nacionalni vozni park!
www.rmault.si
Radiokasetofon JVC RCX 501
analogni tuner enojni CD
enojni stereo kasetofon
trobilec organskih i odpadkov za kuhinjsko korito 0,5 KM KENMORE
SIMBOLNA SLIKA
ZJUttttPralno sušilni stroj ZANUSSI 872 C
- 800 obr./min.
- zmogljivost pri pranju 5 kg
- pri sušenju 2,5 kg
- tiho delovanje
nemogoče je mogoče
i
Prodajne enote v Novem mestu in v Intermarket centru Brežice
Stisnimo jih!
Pomislite na varnost preden vas prevzamejo čustva! Čas je, da izročite vaše dotrajano vozilo v roke Renaulta in tako poskrbite zase, pa tudi za druge udeležence prometa. Če je vaš registrirani avto starejši od 10 let, ga do 30. septembra pripeljite v naše salone, kjer bo ob nakupu novih, varnih modelov Renault vreden celih 200.000 tolarjev", to bo njegova zadnja pot, saj bomo poskrbeli, da bo dotrajan avto ekološko neoporečno uničen.
"Odločitev za nakup vozila v tej akciji izključuje druge akcijske ponudbe.
PHILIPS
Videorecorder PHILIPS VR 210
- dve glavi, Turbo drive, VPS, dva Scart
PORTRET TEQA TE(JlNA
Jožica	K
Če bi v šentjernejski občini vprašali, kdo je gospa, kije ogromno storila za ohranjanje kmečkih običajev in navad naših babic ter promocijo občine, bi se večina gotovo odločila za ime Jožice Kastelic s Pristave pri Šentjerneju. Prav ona, simpatična, prijazna in vedno nasmejana, je za svoje delo ob letošnjem občinskem prazniku prejela nagrado občine Šentjernej.
Jožica Kastelic že dobrih 22 let vodi Društvo kmetic Šentjernej, ki je na jernejevo prejela priznanje župana. Je dolgoletna članica tamkajšnjega turističnega društva, zadnje štiri leta pa tudi članica njegovega upravnega odbora. Skorajda ne mine praznik ali prireditev, da ne bi pridne roke kmečkih mater in deklet pod taktirko vsestranske Jožice poskrbele in ponudile slastnih dobrot iz krušne peči. Naj kot zanimivost zapišemo, da so samo za osrednjo prireditev ob letošnjem jernejevem napekle kar 2650 kosov peciva.
Njej gre zasluga, da so Šent-jernejčani dobili tudi “Jernejeve štruklje", zveste spremljevalce njihovega praznika. In v čem je njihova skrivnost? "Štrukelj je vse-splošna slovenska jed. Osnova je dobro kvašeno testo, nato pa je vse odvisno od spretnih rok in dobrega nadeva. Skrivnost Jernejevih štrukljev pa ni ne v nadevu, ne v testu; temveč v tem, da so vsi spečeni prav na jernejevo. Z društvom
Gallus Bartholomaeus pripravljamo celo njihovo zaščito," razloži Jožica. Pod njenim uspešnim vodstvom je društvo ime Šentjernej popeljalo že po vsej Sloveniji in ne le s slastnimi krušnimi dobrotami, je tudi idejni vodja izvirnega prikaza kmečkih opravil z naslovom “Saj tisto dekle kaj velja, ki oblekco domačo ima", s katerim ob prepevanju ljudske pesmi predstavljajo pridelavo domače obleke iz lanu, od priprave in predelave lanu, od trenja do predenja, kmalu pa naj bi v prikaz vključile še tkanje. Poznan je tudi njihov prikaz “od zrna do kruha", na njeno pobudo pa so oblikovale tudi žensko pevsko skupino in pridobile dolenjske narodne noše. “Lahko je bili predsednik, če imaš za sabo dobre ljudi," ob naštevanju dejavnosti skromno pove Jožica.
Deklet in žena ne združuje te delo, društvo pomeni druženje, prijateljstvo, najmočnejši povezovalni člen pa je prav Jožica Kastelic, ki sojo na podelitvi nagrade v občini Šentjernej imenovali za pravo mater vseh mater. “Rade se odzovemu povabilu in ne delamo razlike med ljudmi. Z roko v roki sodelujemo tako s šolo, cerkvijo, občino, drugimi društvi... Naše delo je delo za ljudi!" je poudarila Jožica.
Jožičin delovni dan je dolg toliko, kot je potrebno. Kastelčevi imajo doma tudi veliko kmetijo, vsakemu naključnemu obiskovalcu pa najprej pade v oči urejenost domačije. Da vse teče kot namazano, ob Jožici skrbe njen sin Damjan, snaha Stanka ter vnuka Damjana in Uroš, ki sta, kot pravi Jožica, prava delavca. Pri njenem delu v društvu ji je ob strani vedno sta! tudi njen pokojni mož Slavko. "Vzakonu sem bila srečna. Skupaj sva vstajala in skupaj šla spat," se ganjeno spominja.
Jožica ljudem rada položi na srce: "Ljubezen je tista, ki združuje in ti daje moč. Danes je je premalo, premalo je spoštovanja in razumevanja za sočloveka!"
MOJCA ŽNIDARŠIČ
Posebnost bil rokodelski festival
Zaključil se je tudi že 25. ribniški sejem suhe robe in lončarstva - Rokodelski festival bo prihodnje leto samostojen - Predstavili sta se izumirajoče obrti
RIBNICA - Z iztekom prve nedelje v septembru se je v Ribnici zaključil tudi letošnji že 25. sejem suhe robe in lončarstva. Jubilej prireditve, ki jo od nekdaj organizira Turistično društvo
likovne razstave in razstave o Prešernu so si lahko ogledali nastop službenih psov, ki ga je pripravilo Kinološko društvo Ribnica, veliko zanimanja obiskovalcev pa je bil deležen tudi 1. rokodelski festival,
25. SEJEM SUHE ROBE IN LONČARSTVA - Ob otvoritvi jubilejnega, 25. ribniškega sejma je Turistično društvo Ribnica podelilo posebna priznanja za vsa leta udeležbe na sejmu. Priznanja je prejelo 12 udeležencev, predsednik Turističnega društva Andrej Klemenc pa je za svoje delo pri organizaciji sejma prejel zlato plaketo, ki mu jo je v imenu Turistične zveze Slovenije izročil njen predsednik Marjan Rožič. (Foto: M. L.-S.)
Ribnica v sodelovanju z občino, so s svojo prisotnostjo počastili številni slovenski politiki na čelu s slavnostnim govornikom, predsednikom vlade dr. Adrejem Bajukom.
Sejem se je kot običajno pričel s sprevodom, v katerem so bile poleg že tradicionalnih udeležencev letos tudi članice skupno kar 11 skupin ženskih zasedb iz sveta slovenske narodne in narodno-za-bavne glasbe. Te so po končanem sprevodu nastopile na odru za obzidjem ribniškega gradu, kjer se je ob 17. uri pričel "Program za vse generacije". Številni obiskovalci, ki jih je ob lepem vremenu v Ribnico privabila že od nekdaj pestra sejemska ponudba, so si tudi letos lahko ogledali gobarsko razstavo in razstavo malih živali, obiskali čebelarje na njihovem dnevu odprtih vrat ali prisostvovali rokometnemu turnirju veteranov, ki ga je organiziral RK Inles-Riko. Poleg
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
“Zanima me, kaj je za Trebnje naredil Metelko ” - Luč v Škocjanu bo spet - Vodovod v Ziljah odvisen od proračuna - Prijetno po maši - Bajčeva ulica v Novem mestu in šolarji
V tednu dni, med dvema četrtkovima dežurstvoma, se nakopiči nekaj novih težav, o katerih bi se dalo vprašati dežurnega novinarja. Mogoče se v tem času nabere tudi nekaj poguma za klic v uredništvo. Za nekatere klice so razlog tudi najnovejši dogodki na političnem in drugačnem prizorišču. Prav tak nov dogodek, in sicer združitev SLS in SKD v Trebnjem v novo občinsko stranko SLS SKD, je očitno spodbudila Marka iz Trebnjega. Ko je poklical, je rekel, da za SLS velja izrek, da če psu pokažeš prst, odgrizne roko. “Zanima me, koliko je za Trebnje naredil Metelko. Če to delo merijo po izpitih litrih vina in nerazumljivem žlobudranju, potem je bil seveda zelo uspešen." - Ni kaj, zelo jedrnata kritika na rovaš poslanca in nekdanjega trebanjskega župana. Ali je uspešnost politika res treba ocenjevati po navedenih merilih in z besedami, ki jih je uporabil, pa naj Marko iz Trebnjega presodi sam!
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega Usta si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ati pa te opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo. zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Skupina krajanov iz Škocjana je
kritizirala razmere na cesti pri šoli, češ da tam ni javne razsvetljave in daje cesta razkopana. Kdaj bo luč, jih je zanimalo. Župan občine Škocjan Janez Povšič, ki smo mu sporočili vprašanje, je zavrnil trditev, da bi bila cesta razkopana. Glede luči je povedal, da so jo odstranili pri popravilu bližnjega ostrešja. Zagotovil je, da bodo cesto znova osvetlili.
Bralec iz Zilj tokrat predlaga, kako naj bi preuredili avtobusna postajališča v Ziljah. Kot je rekel, naj bi število avtobusnih postajališč zmanjšali, dovolj bi bili dve, tam naj bi bila streha. Predlaga zmanjšanje, ker je prepričan, da so nekatera postajališča ob cesti na nevarnih krajih. Tudi predlaga, naj pred pošto na Vinici zadelajo neprijetne in nevarne luknje na vozišču, in vprašanje, kdaj bo v Ziljah vodovod. Vinko Kunič, vodja oddelka za okolje in prostor na črnomaljski občini je povedal, da bo to jasno novembra, ko bodo sprejeli proračun za leto 2001. Trenutno zaključujejo prvo izmed treh načrtovanih etap, vodovod v Ziljah pa je predviden v drugi fazi, vendar se še ne ve, ali bodo v drugi fazi nadaljevali gradnjo proti Žuničem ali proti Ziljam.
Bralka iz Metlike je pohvalila krajane Gornjih in Dolnjih Sušic, Verduna in vse druge, ki tako lepo postrežejo obiskovalce po maši pri cerkvi na Gornjih Sušicah. “Lepa navada in prijazni so," je rekla bralka.
Silva Olujič iz Vinice pri Šmar-jeti je pokritizirala “bralca iz Zilj” glede njegovega komentarja k pisanju dr. Vesne V. Godina v nedavni številki One. “Bralec verjetno ni prebral pisanja dr. Godine do konča, zato jo kritizira.” Z bralcem se strinja glede stališč Pahorja in Cvete Zalokar Oražem o popoldanskem vrtcu.
Ernest Peklar iz Novega mesta iz Bajčeve ulice ugotavlja, da je ta ulica prometno zelo obremenjena in daje tudi šolska pot. Žal, kot je rekel, na njej ni talnih oznak in tam tudi manjka znak. Za rpnenje glede ulice in šolarjev smo vprašali v osnovno šolo Dragotina Ketteja. Ravnateljica je prepričana, da na Bajčevi ulici ni potrebna oznaka šolska pot, ker njihove učiteljice same opozarjajo starše in otroke na varne poti do šole.
M. L.
Na Grabnu spet srečanje godcev
NOVO MESTO - KZ Krka Novo mesto in radio Sraka tudi letos vabita na srečanje harmonikarjev in ansamblov domače glasbe v okviru zadružnega sejma na Grabnu. Harmonikarji, tako mladi začetniki kot že uveljavljeni godci na diatonično ali klavirsko harmoniko, se bodo sejemskemu občinstvu predstavili jutri, 8. septembra ob 16. uri, zvečer ob 21. uri pa bodo najboljši med njimi zaigrali še v oddaji Veseli petkov večer na radiu Sraka. Ansambli domače glasbe, ki so prav tako lahko šele začetniki ali pa že priznani, bodo na sejmu nastopili v nedeljo, 10. septembra ob 14. uri. Založba Sraka bo še pred zimo izdala kaseto in CD ploščo s posnetki najboljših harmonikarjev, ki so se v zadnjih letih udeležili srečanja na Grabnu. Prijave in vse podrobnejše informacije dobite na Radiu Sraka.
Na Korčulo z Dolenjskim listom in Mano
Od 20. do 24. septembra
Na kratke počitnice, popestrene s trgatvijo in dalmatinsko fešto, vas tokrat vabimo na otok Korčulo. Korčula je eden najbolj naseljenih in zelenih otokov na Jadranu, kjer se je turizem začel razvijati pred več kot sto leti.
Iz novomeške avtobusne postaje bomo odšli v sredo, 20. septembra v večernih urah in se naslednji dan s trajektom prepeljali na Korčulo. Po namestitvi v hotelu bo sledil ogled mesta, pred večerjo pa še dobrodošlica. Tretji dan se bomo po zajtrku odpeljali v notranjost otoka na obiranje grozdja in degustacijo vrhunskega vina pošip. Po piknik kosilu z zabavo si bomo z malo dobre volje pripravili še pravo dalmatinsko fešto. Četrti dan vas bomo povabili na izlet z ladjo okrog otokov korčulan-skega arhipelaga, obisk Lum-barde in seveda na ribji piknik na otoček Badija. V hotelu nam bodo po svečani večeji pripravili še ples z dalmatinsko glasbo. Peti dan se bomo po zajtrku še zadnjič sprehod-" ili po mestu in v dopoldanskih urah odšli proti domu.
Cena: 25.500 tolarjev, lahko na 3 obroke (čeki), naročniki Dolenjskega lista in vsi, ki so letovali v organizaciji Mane več kot 7 dni v letu, imajo 10 odst. popust.
V ceni je vključeno: Prevoz na otok s sodobnim turističnim avtobusom, trajekt, organizacija, spremstvo na avtobusu, lokalni vodniki, naši predstavniki, 3x polpenzion v hotelu PARK - B kat., - od tega lx svečana večerja z dalmatinsko klapo in plesom, izlet po otoku z obiranjem grozdja in piknik kosilo z vinom, glasbo in animacijo.
Doplačilo: Turistična pristojbina 200 SIT/os./dan, doplačilo za hotel LIBURNA - A kat., soba TWC 700 SIT/ dan. soba TWCBM 1200 SIT/ dan, izlet z ladjo z ribjim piknikom.
Prijave zbiramo do ponedeljka, 11. septembra, na tel. št. 068/ 321-115, 325-477.
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI UST
V4ANI/4P
turistična agencija
ki je bil letošnja posebnost sejma.
Rokodelski festival, na katerem je 35 rokodelcev iz vse Slovenije predstavilo stare, izumirajoče obrti, je organizirala ribniška območna obrtna zbornica. Zamisel za organizacijo festivala seje rodila že pred dvema letoma, ko je v Ribnici potekalo “Srečanje v moji deželi”. Na njem so se namreč predstavili tudi rokodelci. “Smernice za festival nam je dal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki nam je predlagal, da bi na festival povabili tudi rokodelce iz tujine,” je povedal tajnik ribniške obrtne zbornice Pavle Hočevar. Letos tega niso storili, nameravajo pa prihodnje leto, ko naj bi festival postal samostojna prireditev. Z njim naj bi namreč zapolnili vrzel med pustnim karnevalom in sejmom suhe robe. Rokodelski festival naj bi postal tretja velika prireditev v ribniški občini. “Računamo, da ga bomo organizirali v mesecu juniju, trajal pa naj bi tri dni,” je povedal Hočevar in dodal, da bodo če jim bo zamisel uspelo uresničiti, v času festivala potekale tudi rokodelske učne delavnice, namenjene predvsem osnovnošolski mladini, izdali pa bodo tudi priložnostno brošuro, v kateri bodo predstavljene vse rokodelske spretnosti, za katere imajo rokodelci potrdilo o domači in umetnostni obrti. Slednje je bilo namreč pogoj že za sodelovanje na letošnjem festivalu.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Krkin hram v nedeljo odprt
TRŠKA GORA - V nedeljo, 10. septembra, bo Krkin hram odprt za vse obiskovalce, ki bodo na Trški gori častili praznik Marijinega rojstva. Na voljo bodo tudi kosila.
V soboto na kolo
KOSTEL - Osmo kostelsko kolesari-ado organizira v soboto, 9. septembra, Turistično-športno društvo Kostel. Start bo ob 11. uri pri lovskem domu v Banjaloki, cilj pa v 32 km oddaljeni vasi Potok, do katerega pa vodi pot s 5- do 15-odstotnimi vzponi oziroma vožnja navzdol. Tekma bo ob vsakem vremenu, startnina je 1.500 tolarjev, prijave pa sprejema organizator, Turistično-športno društvo Kostel, vse do ene ure pred startom. Udeleženci tekmovanja bodo razporejeni v skupine: moški do 30 let starosti in nad 30 let, enako tudi ženske. Pravico do nastopa imajo polnoletni tekmovalci, mlajši pa le v spremstvu staršev. Po končani tekmi bo družabno srečanje.
Filatelisti v Krki
NOVO MESTO - Filatelistično društvo Novo mesto v sodelovanju s hotelom Krka organizira 12. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov, ki bo to soboto od 9. do 15. ure v omenjenem hotelu. Osrednje dogajanja bo seveda menjava.
“Izberi življenje”
ŠENTJANŽ - Ljudske pevke skupine Solzice iz Budne vasi so s še štirimi drugimi skupinami 26-avgusta pripravile koncert v Šentjanžu z naslovom Izberi življenje, ki ga je posnela tudi ekipa Radia Ognjišče. Pri izvedbi prireditve je prizadevnim članicam skupine in drugim krajanom pomagala tudi sevniška občina.
Marljivi
pritrkovalci
Poletna šola in nastopi
NOVO MESTO - Pred dobre pol leta ustanovljeno Pritrkovalsko društvo Dolenjske in Bele krajin® je že od samega začetka izredno dejavno. Tudi med poletnimi počitnicami se niso predali dopustniškemu lenarjenju. Na Primskovem na Dolenjskem so avgusta pripravili Poletno šolo pritrkavanja, ki se jo je udeležilo 19 mladih, starih od 7 do 18 let, brez predznanja pritrkavanja. Med udeleženci je bilo tud' sedem deklet, ki so dokazale, da pritrkavanje ni le domena moških, pridobljeno znanje pa so ob zaključku pred nedeljsko mašo pokazali v zvoniku župnijske cerkve.
Udeležili so se tudi srečanja pritrkovalcev v Šentjerneju, ki so ga pripravili v okviru praznovanja občinskega praznika. Več mlajših in starejših skupin se je v nedeljskem popoldnevu pomerilo na petih velikih jeklenih zvonih v zvoniku in kot zanimivost tudi na male bronaste zvonove pred farno cerkvijo. Sicer pa so se tudi letos odzvali povabilu iz Italije. Slovesnosti, ki jo prirejajo za šagro (žegna-nje) pri Sv. Roku v Stari Gorici, so se z Dolenjskega udeležile skupim deklet iz Primskovega in Kamene, fantje iz Šmihela in mlada skupina iz Mirne Peči. Za letošnje j m biiejno 25. srečanje so pripeljal1 celo posebno zvonilo petih manjših bronastih zvonov na kamionu, pritrkovalci z Dolenjskega pa so bili deležni še posebno bučnega ploskanja, saj so od vseh udeležencev prišli najdlje.
POLETNA ŠOLA - V praktične veščine pritrkavanja so udeležence šole popd jati mentorji Branko, Darja, Dominik in Roman, teoretični de! pa sta j^ podata prof. Andrej Vovk in Marko Česen (na sliki v ospredju).
DOBRA LETINA - "Naštel sem 203 grozde španjola, malih grozdov spl( nisem štel, "je povedal Stanko Tramte, ki ima brajdo ob hiši v Ulici Vaštetove v Novem mestu. Pravi, da trta, ki je imela toliko grozdja in ki se/ v 20 letih razrasla v dolžino več kot deset metrov, dobro rodi vsako leto. Tu*0 na tej trti je grozdje letos dozorelo dosti bolj zgodaj kot običajno. Tramte vinograd sicer v Gabrski gori in v tistih krajih je tudi član društva vinogro* nikov Podgorje. Nad velikimi grozdi je bila kajpak navdušena tudi vnučW Pia (na fotograjiji v Stankovem naročju). (Foto: M. L.)