.g,*.4'".. t'c S C&ffc««.%AnNWlem, J«™««, «j. &. i, i. »a- S a (Krcp>. TaUfan fatenob. St. SW. S SVTUATA w Milji t Jniiievi 3 £W *. *. pMiiijt-: «*>»*. 'M*. s « S*» a. 8H3 pnin«6^erai m- 5 m ia» ttw„ M.S8*. S ; ib omoti!* W m tm j m Mt«. — Jh*»5fS*i m m VMfef«. y S •. s Številka: 220, *a£ Glasovi O volitvah.! Socijalni demokrat ljubljanski župan. Maribor, 29. septembr*. Opozicija se vedno bolj približuje Spoznanju, da je sedanja politična taktika zgrešena. Politika negacije, glasnih ,besed in dernagoških obljub je sicer po-§nala bujno cvetje, a to cvetje ne rodi Nobenega sadu. Treznejši krogi uvide-Vajo, da brezplodna politika Škoduje celo njihovim strankarskim interesom, tem-bcl} se, ljudstvu in državi.' Samo trma, štari „.inat‘ kraljeviča Marka, s katero 3Q tako bogato obdarjen jngoslovenski Mentalitet in ki diči enako vsa tri plemena, je krivg, da so najzagrizenejši Urankarji zapustili ono mesto, ki je ustvarjeno za politične borbe, t. j. skupino. Ko so stopila na Radičevo stran celo stranke, ki go dale prvi jugoslovanski vladi ministre, so pač gojile npa-uje, da se bodo zbližale iti se strnile v jteupno falango proti ustavotvornira stran-!lai.n* Toda ti upi so splavali po vodi. Mina vez, ki je spajala in še spaja te Stanke, je zanikanje vsega, kar stori v!adna koalicija. Te skupine niso imele Biti tiste moralne sile, ki je osnova vsaki resni politični akciji, a to je ljubezen «o domovine. Kar je Radiču domovina, ni istočasno domovina Korošcu ali Pro-*iču. Opozicija je,imela vedno in pov- LDU Lubliana, 28. septembra, .volitev. Pri prvem glasovanja je bilo od-Ker v prvem, konstituiranj« ljubljanskega danih zopet 42 glasov. Od teh tS za dr. občinskega sveta izvoljeni župan Anton Trillerja, 2\ za dr. Ljudevita Perica Pesek ni bil potrjen od vlade, se je sestal (JSDS), dve glasovnici pa sta bili prazni, ljubljanski občinski svet danes v drugič, dočira je ena glasovnica vsebovala drugo da voli župana in podžupana. Prisotnih je ime. Ker nihče ni imel absolutne večine, bilo vseh 42 občinskih svctnikov.Šest ko- se je izvedlo drugo glasovanje, pri ka-muiiističnih mandatov pa je bilo razve- terem je bilo odanih 19 glasov za dr. Tri: ska, je najstarejši občinski svetnik Jeglič, ]jen za župana. Ta je volitev sprejel, ob-kot predsednik uvedel 'volitev župana, enem pa odložil funkcije podžupana, za Pri prvem glasovanju je bilo oddanih 42 katerega je bil izvoljen ob Svoječašnem glasov, od teh 18 za dr. Karla Trillerja prvem konstituiranju. Pri volitvi podžup. (JDS), 22 za dr. Toneta Jamarja (NSS), je bilo oddanih 19 praznih glasovnic, 22 2 glasovnici pa sta bili prazni. Izvoljeni glasov koalirane Večine pa se je glasilo dr. Jamar se je zahvalil, za izvolitev in na ime Josipa'Ambrožiča (NSS), učitelja je* obenem odklonil' župansko mesto, v Ljubljani, ki je s tein izvoljen za pod* Vsled tega je predsednik odredil drugo župana in je .volitev, Sprejel, Uradniško vprašanje pred parlamentom. LDU Beograd, 28. septembra, nalog, da izdela načrt reSitve uradniškega Komisija, v kateri so poleg drugih za- vprašanja, je imela več sej ter bo načrt stopnik kasacijskega sodišča, načelnik preko ministrstva za konstituanto pred* finančnega ministrstva in Sef kabineta ložen.parlamentu. - ministrstva za konstituanto, in ki je imela . : —o-v * Padanje valut pred zvezo narodov. LDU Beograd, 28. septembra, izvoljeni Švicar Ador, Japonec Agari, ?otii Pred očmi _ sedanjo vlado, ni Pa jpresbiro poroča iz Ženeve: Druga ko- Francoz Harinotaus, Jugosloven Avra* P*®d. očmi skupne domovine. Via- m;sjja ZVeze narodov je izvolila ožji movič je na seji naglašal katastrofalne odsek, ki bo izdelal načrt za odloke posledice padanja valut v posameznih skupščine zveze narodov v.gospodarskih državah, ki ni upravičeno, kpkor je to in finančnih vprašanjih. V odsek so bili na pr. v Jugoslaviji. dni.skupini $e mora priznati to, da se |e poleg svojih strankarskih ciljev borila tudi za obstoj in moč mlade države. Medtem, ko So razni .ljudski tribuni® oznanjali lahkovernim množicam svoj Pdinozveličavni politični program, je sedanja'vladna koalicija odvrnila od držaje komunistično nevarnost in ustvarila ustavo. "'"V Inozemec, ki bi prišel k nam iz rdra-vejšega političnega ozračja in bi poznal ijaSe razmere, bi moral potrditi: Vkljub neredu in razu pite mu strankarstvu, ki ■^lada v tej državi, so bile dosežene iaočne aktive, ki pomenijo, da ima država polno življensko silo. — Oni, ki n« morejo razumeti, da človeške moči “ne morejo kar čez noč ustvariti, kar se po zakonih normalnega razvoja doseže tekom več desetletij, seveda omalovažujejo te uspehe in natikajo na vile vse Ono, česar vladna koalicija m storila. Ta demagogija je zelo poceni in ima to posledico, da opozicija ne more zazna-jnaovti sploh nikakih uspehov in da mora »e danes na žalost razumnejših politikov ugotoviti; Niti tega nismo dosegli, da bi vedeli,kej pravzaprav hočemo iti kaj bi storili, če bi se država zvalila na nahranjena?! Opozicija sicer skrbno prikriva svojo Šibkost in nezmožnost, da cestavi kompromisni delavni program, toda to dejstvo je za njo najporaznejša »esmea, ki ji bije naravnost v obraz. Ce je opozicija res zn sedanjo državo, tedaj mora vedeti, kaj hoče (in to, kar hofie, ne. izražajo programi posameznih »tranir, marveč kompromisni program vseh stranic, katerega pa ni!); ako je pa opozicija razcepljena na skupine, ki hočejo sedanjo državo in skupine, ki je jočejo, tedaj je njena sveta dolžnost, da ptelomi z državnimi izdajalci indazbe-je svoje čete za pozitivno državno delo, Naša opozicija se te odgovornosti ni zavedala. Z otročjo lahkomiselnostjo je zanikala vse, kar je storila vladna koalicija in v tem zanikanju se bo kmalu učakala prva obletnica volitev. Kakor rečeno, njeno cvetje ne prinaša sadu. Naravno je tedaj, da zmernejši krogi že tipajo okrog vladne koalicije in jo Skušajo razpjii, zavedajoč se lastne sla« J3?5.*1. '1Xi. krivde na onih razmerah, ^ i . s.lccr Pr'pisyjejQ' vladnemu režimu. Boji med SVIiriditi in Tsranci. LDU Beograd, 28, septembra, pristašev tiranske vlade, razen teh jih Tribuna" poroča iž Skadra od 26. t. je bilo tudi več ranjenih. Pri Oomšiču m- Miriditi se tudi nadalje usDešno so pristači tiranske vlade izgubili 25 bore proti četam vlade v Tirani, Od 14. mrtvih in veliko število ranjencev. V do 18 t m. so se vršili boji na Oroški bojih spristaši tiranske vlade je bil nhičen planini pri ’ Mneli in pri Gbmšiču. Na tudi en top. Oroški planini in pri Mneli je padlo 39 /iS? ~t>" ‘ v’ ". ; - Francosko-ltalijanski incident. LDU Pariz, 28 septembra. (Radio- proti krivcem, ki so se kompromitirali Gric) Pariški listi se živahno bavijo s povodom sprejema francoske komisije, sprejemom francosko komisiji v severni podvzela stroge ukrepe, 'zlasti pa radi Italiji po italijanskem prebivalstvu. Brzo- incidentov, ki so se dogodili v Milanu javke iz Rima poročajo, da je vlada in v Benetkah. Sestanek pododseka tretjega odseka. Razdelitev Gornje Slezije. LDU Beograd, 28, sept Dr. Fe- DKU Pariz, 28. septembra. Po po hitn Kurbegovič, predsednik tretjega pod- ročilih iz Ženeve se sklepa; da bo zveza odseka zakonodajnega odseka za socijal- narodov rešila gomješlezijsko vprašanje ne politiko, narodno zdravstvo in pre- v smisla Sforzejevega predloga. Pri hrano je sklical sejo tega pododseka na razdelitvi tretjega pasu bo zveza 29. t. m. ob 16. uri. Na dnevnem redu narodov vpoštevala prošnje in predloge te seje je razprava o poročila dr. Ante nemžkih in poljskih delavskih organizacij Dulibiča o invalidih in razprava o po- v Gornji Sleziji, kakor tudi memorandum ročilu »Nedeljka Divača o delavskem njih zastopnikov na amsterdamski inter-vprašanju. nacijonali. Trust čeških lesnih tvrdk. Mednarodna valutna konferenca. LDU P r a g 28. septembra. (Radio- „ • • . . Gric.) ,Narodni ListvK poročajo, da na- London, 27, septembra. Pn- merava več velikih 'trgovskih tvrdk, ki Pra^ za mednarodno /valutno konferen-se bavijo s trgovino z lesom, osnovati co, ki se ima vršiti meseca decembra v trust, ki mu bodo pristopile tudi druge co bodo vodili znam . angleški finančniki, slične tvTdke, z romunsko tvrdko ,Fo- Konferenca ima uarnen proučiti valutni rest.a* na čelu, / problem ter osnovati načrt za izenačenje in stabilizacijo .valute posameznih držav. Razprava proti komunistom. Pozvane so vse države, da odpošljejo na LDU Zagreb, 28. septembra. Danes ^ržave’ Francija, Nemčija, Nizozemska, ob 8-30 uri se je pričel* pred sodnim Sve,dska in Dailska s0 -se od- stolom obnovljena razprava proti komu- zya«e* - i •(-, nistom Mišiču, SchneiderjU in Stih no- Antanta in zapadna Ogrska, viču. Razprava se bo nadaljevala jut« ob 8. nri dopoldne. DKU Pariz, 28. 'septembra. Kon- Predpoved Stadija v BUd,rapei„. ** LDU Beograd, 28. septembra, zapadno-ogrskem vprašanju ne naspro Ministrstvo za notranje stvari fe prepo- tuje, če »prejme Avstrija ponudeno povedalo vsem dijakom madžarske narod- sredovatije 5 pridržkom, da Madžarska Oni del opoi-icije, ki uvideva, da jedin- nos*j odpotopati iz uaše kraljevine, da do nmxl*rega "oka iizor?*oi. sporno sh-a aak države ne bo mnroSe ra^bihi bi štttdiTtli v Budimpešti- ozemlja - in katerega fe izgnala iz parlamenta samo slepa strankarska strast, se hoče pridobiti radikalce, v katerih vidi konzerva-tivnejse politike in o katerih upa. da bi bili v načelu za revizijo ustave. Za resne čase, v katerih se nahaja naša mlada država, pa je vredno vsega obsojanja, da ta del opozicije na tihem še vedno paktira z načelnimi sovražniki sedanje narodne države m da ob vsaki prilik1 negira jugoslov. državno misel. Iz tega razpoloženja kliče opozicija: Nove volitve! Separatistični krogi oči-vidno ne morejo preceniti vspehov svoje demagoske politike in v dobri veri, da so pri množicah volilcev priljubljenejši oni, ki kritizirajo, kakor tisti, ki vladajo — ta psihologija nikakor ni nepravilna — se hočejo polastiti zadnje, največjo negacije: pokriti tančico čez dosedanje delo in začeti iznova. Najprej je bil odrešenik Stojan Protič, o katerem so pisali, da bo ustvaril močni; opozicijo' nalni blok; sedaj pa bodo odrešile ~-volitvo. Tako delajo naši političpi slabiči, ki jim manjka to, kar je najpotrebnejše za pozitivno politično delo: Krepka volja in jasen cilj! V slučaju, da bi si res pridobile absolutno večino današnje opozicijonalPe stranke, bi bilo razmerje isto: oni ki bi bili odgovorni za obstoj države, bi se morali z močno roko boriti proti njenim razdiralcem, ki bi se najbrž tudi opomogli v novi volilni borbi (Radičeva,: komunisti),. Ponavljali bi se že znan? dogodki:' k večjemu bi se omenjalo ffne Protič tam, kjer se danes omenja: ime Pribičevič. Nad vsaki dvom je jasno, da za našo državno politiko obstoja v praktičnem vladanju samo ena dilema: Ali močno enotno držat/o, ki bo krepko vezala vse dele, jih unificirala in vodila k napredku, ali pa povratek k prejšnji slabosti, razkrajanje in razpadanje. Vi resnici obstojate samo dve stranki: ena za jugoslovensko državo, druga proti-Vse drugo so nesporazumljenja ali pa osebne ambicije politikov. Ce ne bi bila naša država v faktični nevarnosti ip ako ne bi taki poskusi povzročali velikanske škode, bi si lahko privoščili hokus ~ pokus in dali državo v roke opoziciji. Toda časi so preresni in treba nam je močne roke, da prebredemo nevarne globine. Optimisti upajo, da se bodo zmernejši opozicijonelni krogi vendarle spametovali in se dali pridobiti za realnejšo parlamentarno politiko. V tem trenutku bi se seveda morali odreči marsikateri točki svojega programa, ker dosedanje izkušnje kažejo, da je nemogoča vsaka parlamentarna vlada.brez dveh najmocneiših skupin : demokratov in radikalcev. Ce pa sodimo po pisavi nekaterih opozicijonelnih glasil, bolehajo' še zmeraj na strankarski trmi in begajo svoje volilce s praznimi gesli o svojem edinozveličavnem programu. Spričo te bolestne razjednosti naše politike je težko upati, da bi dobili v doglednem času koncentracijski kabinet, kakor so ga dobili ravnokar — izza uradniške vladena Češkoslovaškem. Na demokratih in radikalcih sloni tedaj težka odgovornost in historična naloga, da vstrajajo na tleh pozitivnega dela za državo. Za seboj bodo imeli vse, ki hočejo v naši mladi državi mir, red in razumno zakonodajo. Le še nekoliko dni je časa! Svoje prihranke naloži vsakdo najbolje v državnem investicijskem posojilu, ker nosi 7%. Pri nobenem denarnem zavodu se vloge rjo obrestujejo tako visoko, temveč kvečjemu pb 4% ali 4% %, Finančni minister je razpisal to državno posojilo v zneska 500 milijonov dinarjev ali dveh milijard kron, da ste r podpisanim denarjem izboljša aa« promet StoaTŽ' .f A B O R‘ - itartbor, sa seTpff&nbra 1921 tar je tako selo potrebno. Naše železnice zalo slabo funkcionirajo; naše ceste aiso ravno v najboljšem stanju in naša rečna plovba tudi ni na višku. Vsled teh hib zastaja na« promet vedno bolj in bolj, in posledice so vsak dan bolj občutljive. Manjka lokomotiv in vozov, 'oanjka nam ladij. Blago zastaja, ker se ne mor« prevažati v kraj, kamor je namenjeno, in se kvari in leži, natiernbnik pa čaka na blago in ga ne more raz-pečati. To vse ustvarja vedno večjo draginjo, pod katero ječe vsi sloji prebivalstva. Ker pa država iz tekočih dohodkov ne more kriti stroškov za izboljšanje našega prometa, zato se obrača do prebivalstva s pozivom, naj podpiše državno investicijsko posojilo, ki je namenjeno izključno le za izboljšanje našega prometa. Ako se naša prometna sredstva izboljšajo in se s tem zagotavlja živahnejši in rednejši promet, potem bodo imeli od tega koristi vsi sloji naSe države in prva blagodejna posledica bo, da se bo naša valuta, ki'je ravno sedaj dosegla tako nizek tečaj na inozemskih borzah, hitro opomogla in dobila ono kupno silo, ki ji gre po našem naravnem bogastvu. Zato naj nihče ne zamudi te ugodne prilike in naj svoje prihranke naloži edinole v 7% državnem investicijskem posojilu, ker ima na eni strani /to prednost, da mu naloženi kapital nese najmanj tri procente več kot drugo, na drugi strani pa a podpisovanjem posojila pomaga izboljšati naš promet in s tem tudi nalo valuto in pripomore k blagostanja in konsolidaciji naše mlade države. Kdor namerava podpisati podojilo, naj se podviza, ker ima le se par dni £asa. Tiskovni zakon in tiskovna } svoboda. Pri nas se mnogo govori o tiskovni svobodi. Kritizirajo se ustavne določbe o tiska in naglasa potreba modernega tiskovnega zakona. Kdor pa čita večino ai&ih listov, bo težko verjel, da bi tudi najmodernejši in najpopolnejši tiskovni zakon dosegel svoj eijj. Dostojnega tona v časopisja n« bo mogel določati zakon, tetovaž temeljito ozdravljenje naše politične nervoze. Vendar pa bi se morale le v tiskovnem zakona uvesti nekake preventivne mere proti revolverski žur-oalistiki Na Češkem pripravljajo za zimsko usedapje poslanske zbornice osnutek novega tiskovnega zakona. Ob tej priliki pi»ejo praiki »N. L.“, da ima ta •načrt veliko pomanjkljivost »Manjka mu paragraf; ki določa sodno zasledovanje sa nesramnosti, storjen* s tiskom, nesramnosti, ki so bile nemogoče takrat, ko so . novine pisali družabno vzgojeni ljudje."' Danes, ko pri raznih listih od- PridoliH KauSie. Celjski Slovenec, prvi rektor dunajskega vseučilišča, kateremu je pristojal nagovor Komaj osemdeset let po ustanovljena danajske univerze (1365) že v sredini 15. stoletja, je delovalo na univerzi še-stero Slovencev in med temi tudi slavni Thomas de Cilia (Prelokar) odgojitelj cesarja Maksimiliana, vseučiliščni kan-celar, stolni prošt in na zadnje giasovit Skof v Konstancu; toda za občno prosveto najzaslužnejši se mi zdi Slovenec Brikcij Preprosi, ki je bil predi 428 leti v tretjič izvoljen rektorjem dunajske’ univerze. Preprost je bil rojen v celjski okolici in krščen za jBrikcija, zato se je po tedanjem običaju imenoval „8ricdus de Cilia*, dočira ga Kink, Fischer in Aschbach dosledno nazivajo: Briccius Preprost von Cilly — Brikcij Preprost je torej njegovo pravo rodbinsko ime. B. Preprost je bil magister liberalium «irtium, doetor theologiae in leetor the-ologicus dunajskega vseučilišča. Osemkratni. 1476, 82, 85,87, 92, 94, 95, 96) je bil dekan bogoslovne fakultete, trikrat pa rektor (1480, 91, 97). Leta 1493. je bil kanonik in kontor katedrale sv. Stefana ter namestni kancelsr vseučiliščni. KcJ je meseca oktobra 1.1493. le nekoliko tednov po smrti Friderika III. cesar Maksimiljan I,, zadnji vitez — pospe-šitelj in prijatelj humanističnih Študij — jjriš*! na Dunaj, "'ičaHvafo a* i« ločujejo nezreli, novinarsko popolnoma nekvalificirani in družabno nevzgojeni ljudje, ki menijo, da je novinar celo dolžan, objavljati razne govorice, ki spadajo za gostilniško omizje in poslušati ljudi, ki cisto obrtniško izdelujejo in Sirijo laži o njih nasprotnih strankah — danes bi bilo umestno, če bi se te pi sače, katerim ni mogoče vsiliti več takta in dobre vzgoje in ki jim tudi redna novinarska organizacija ne more do živega, prisililo k spodobnosti s — pa ragrafom. Znano je, da ravno ti junaki, dokler so skriti za papirnato steno svojega žurnala, streljajo krog sebe, da ie veselje in se obregnejo ob vsakega,/ ki jim pride na pot, brskajoč danes po njegovih žepih, jutri pa po njegovih družinskih razmerah; ko pa jim kdo ?ažgua s sodiščem, ni strahopetnejših kreatur in večjih nasprotnikov lastnega mnenja, kakor so ti ljudje. Proti tem revoiverskim žurnalistom bi bilo treba dodati osnutku tiskovnega zakona strogi paragraf; s tem bi tiskovna svoboda, katero si oni predstavljajo kot skrivališče za svoje nesramnosti in svojo neoliko, samo pridobila. Dostojni žurnalisti si to iskreno žele!* Ako veljajo te besede enega najresnejših čeških dnevnikov za razmere v češkoslovaški republiki, veljajo tembolj za naše razmere. Menimo, da jih ni treba »nostrificirati*. Notranja in zunanja politika. * Grki žele končati vojno. Grki so se najbrZ enako kakor Turki naveličali svojih zmag in hočejo končati vojno. Kakor javljajo iz Ženeve, je grška delegacija zaprosila Zvezo narodov, naj posreduje v grško-turškem sporu. Ker pa Turčija ni član Zveze narodov, je zaprošeno posredovanje nemogoče. Grki pošiljajo v svet zelo optimistične izjave o ugodnem položaju »na zunaj in na znotraj", katere pa zapadno-evropski politični krogi sprejemajo z veliko rezervo. ,Daily Expres* piše, da je za grške politike nastopii moment, ko se morajo vzbuditi iz sna o vzpostavitvi bizantinskega carstva. Poraz v Anatoliji je dovolj resno svarilo. Jasno je, da je Grčija brez moči in da ne bo mogla doseči svojih vojnih ciljev. Na obali reke Zakarije so Grki izgubili okrog 120.000 ljudi. Tako zatrjujejo zanesljive vesti. Angleška vlada, ki je doslej 6 simpatijami zasledovala grško politiko, je začela resno dvomiti o njenih uspehih in skuša vplivati na grško vlado, naj stori, kar je treba, da sklene mir s Kemal pašo. * Zapadna Ogrska. »Arbelttr Zei vseučiližčno osobje pred vhodom v stolno cerkev svetega Sfefana, v koje svetišče se je cesar podal s svojim si jajnim spremstvom. Brikcij, kot najboljši retorik, je bil izvoljen za slovesnega govornika. Pozdravil je cesarja v imenu vseučilišča, prosil ga, da naj bode zaščitnik vede in da naj bi stare pravice vseučiliščne potrdil, kar je cesar Maksi miHan slovesno obljubil. Ze pred Brikcijevera prihodom na univerzo se je vnel med zastopniki starega sholasticizma in med humanisti hud prepir. Čudno je, da baš duhovnik -odposlanec papežev — Enea Sylvius Piccoiomini (pozneje znameniti papež Pij II.) ki je nekoliko let tudi župnikova! Slovencem v Slovenjgradcu, prvi bil, ki je 1. 1445, na dunajskem vseučilišču v javnem govoru opozarjal na krasoto poganskih klasikov. Kmalu za njim so nastopili na italijanskih vseučiliščih izšolani profesorji Regiomontanus in Teuer-bach kot izborni zagovorniki humanizma na katedrih dunajskega vseučilišča. Po njiho,vi smrti se je začel zopet širiti sho-lasticizem, kajti sholastiki so z vsemi silatfti zatirali vsak Svobodni pojav, kar nam svedočijo burne kongregacijske seje, Profesorji artistiške fakultete so se naposled razcepili v dva nasprotna tabora, namreč v tabor zagovornikov starega sholasticizma in v tabor mladih naprednjakov, ki so vso omiko naslanjali na grško in rimsko književnost »Mladi* so osnovali svojo zvezo' in Nasprotovali sistematično sholastikom pri vsaki priliid. Osnovateii, edava in srce tej av«zi tung* razpravlja v svojem uvodnem Članku z naslovom: »Habsburg pije kri* o zapadnoogrskem vprašanju ter pravi: Avstrija čska zaman, da ji 8ntanta izboči Burško. Antantni generali na Zapadnem Ogrskem so sokrivi nad prelito krvjo avstrijskih brambovcev. Tudi če bi se Banffy in Bethlen s svojim podpisom zavezala, da izpraznita sporno ozemlje, bi Pronayeve in Osztenburgove tolpe smatrale tako pogodbo le za papirnato cunjo. Samo ena pot pelje do rešitve tega vprašania, piše nadalje, a ta pot vodi preko Prage. Srednjeevropski mir je odvisen od Češkoslovaške in Jugoslavije, ki lahko prisilita Madžarsko, da točno izpolni določbe trianonske mirovne pogodbe. Ko so pred letom proglasili avstrijski delavci radi Horthyje-vega režima bojkot nad Madžarsko, niso uspeli, ker so ostale češke in jugoslo-venske meje odprte. Zato so vsi, ki so črnožoltega mišljenja, nasprotniki sporazuma s Češkoslovaško. To je dokazala tudi dvorezna politika krščanskih soci-jalcev. Burško mora biti popolnoma izpraznjeno, potem še-le se naj določijo definitivne meje. K temu pa vodi samo skupna politika s Češkoslovaško. * Dr. Beneš o zapadnoogrskem vprašanju. V zadnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice je razpravljal češki ministrski predsednik In zunanji minister dr. Beneš o položaju, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov na zapadnem Ogrskem. Po kratki debati o zadnjih znanih dogodkih na Burškem je izjavil, da je dognano, da je madžarska vlada s svojim postopanjem zakrivila, da se mirovni pogoji niso izpolnili. Omenil je tudi svojo noto, ki jo je poslal konferenci veleposlanikov; glavni namen te note je bilo uveljavljenje mirovne pogodbe ter predaja ozemlja zavezniškim generalom. „Po mojem mnenju", je nadaljeval dr. Beneš, »je tudi za nas velike važnosti, da se cela zadeva hitro in mirno reši. Zategadelj sem se najprej o celem poločaju dobro informiral ter stopil na podlagi teh informacij v zvezo z Jugoslavijo' in Romunijo, kakor tudi z zavezniki. Se-le po tem sporazumu zamoremo zavzeti gotovo stališče*. Nato je poročal o pogajanjih z avstrijskim zveznim kancler-jeni Schoberjem, Čegar mnenje o zapadnoogrskem vprašanja je sporočil tudi madžarski vladi. Ob priliki sestanka z madžarskim zunanjim ministrom grofom Banffyjem je vztrajal na tem, da je prvi pogoj za reiitev te zadeve, da se Madžarska ukloni zahtevam med-zavezniške note do določenega roka ali pa, da se pride do rešitve v najkrajšem medsebojnem sporazumu. Neposredna nevarnost vojne v zadnjih dneh ni obstojala ter upa, da sa tega tudi v bo- doče ni bati. Po poročilih z madžarsk* strani je madžarska vlada na noto za’ veznikov že odgovorila konferenci vele’ poslanikov, da bo izpolnila vse v tel noti stavljene pogoje. Ce se bo do 4-oktobra dosegel kakoršenkoli sporazum) ostane odprto še vprašanje madžarskih tolp in prostovoljnih čet, ki so rovarile po Burškem. To je potem najbolj kočljiva točka celega položaja, ki bo preprečila po evakuaciji vse avstrijske poskuse, vzpostaviti na tem ozemlja red in mir. Vsled tega bodo težkoče s temi tolpami trpele še nekaj časa tudi potem, ko bodo Maždari to ozemlje že izpraznili. Mogoče je torej, da bodo zato intervenirali zavezniki in se bo ali Madšarska, ali pa Avstrija iznebila vstašev s prisilnimi merami. Izjavil je končno, da za češkoslovaško republiko ne obstoja nobena nevarnost nove vojne ter da bo vlada vedno storila svojo dolžnost, da obvaruje mir, kajti ravno sedaj je priložnost, da se prepreči Fd-drichova akcija in izogne drugim pn* silnim meram. * Splošna mobilizacija na Japonskem. Kakor poročajo is Pariza, je o“* redila japonska vlada splošno moti«* zacijo vseh letnikov. , * Poljfki finančni minister. IzVif* Save poročajo 27. t. m: Za finančnega ministra v novem kabinetu je bil im«" npvao dr. Michalevski. * Madžarska propaganda na Sl?* vaškem. Slovaško in Karpatsko Rusijo zelo vznemirja madžarska propagand** Po rešitvi zapoadnoogrskega vprašan]* se bo pokazalo, da je bila to le P°' stranska zadeva; glavni madžarski fl*va' je bil naperjen proti Slovaški. < je bil naš Preprost, kajti zbiral je okoli sebe bojazljive somišljenike artistiške fakultete: Haydena, Raucha, P.Bergerja in druge ter jih vspodbujal, da so predavali o rimskih in grških klasikih — o Virgilu, Horacu, Ciceronu, Sallustu in Senecci. Prebuditelj in zaščitnih humanizma v drugi polovici 15. veka na dunajskem vseučilišču bil je torej naš rojak Preprost. Sholastiki so ga tudi črtili in preganjali — da, 1. 1482 so ga celo obtožili kot razkolnika in gojitelja toli jim zoprnega klasicizma. Zagovarjati se je moral v vseučiliščni kongregaciji 24. marca 1. 1482. Gotovo se je dobro opravičil, zakaj Že 1. 1485 je bil zopet izvoljen dekanom bogoslovne fakultete. Dne 24. jan. 1. 1493 je bil kot »iamest-nik vseučiliščnega kancelarja predsednik komisije, ki je sprejela preklic nekega zavoljo razširjenja krivih naukov obtoženega doktorja Kaltenmarkterja. Naš Brikcij je bil prvi vseučiliščni rektor, kateremu je pristojal naslov „ma-gnificus*, kajti cesar Maksimiljan je to častno nazivsnje 1. 1497 oficijelno zaukazal. V srednjem veku pristojal je naslov »magniiicus* le takim osebam, katere so imele dostojanstvo državnih knezov. Maksimiljan si jč mislil vseučiliškega rektorja približno tako, kakor velikega mojstra kakega viteškega reda. Kakor se je ta bojeval z železnim, tako naj bi se visoka šola bojevala z uma svetlim mečem! Vseučiliščni rektor je bil za čass Preprostovega rektorovaoja najvišji sodnik vsega vseučiliščnega osobja. V kr minalaib zadevah pristojal* «nn je sodu ,, Zanimivosti. Razočarani mornar. —. Okameneli človek. — Krvoločen tat — Znorel* in zadavila otroka. — Hči ubita očeta* Nek škotski mornar, Sandy Duka® po imenu, je mornaril zadaja štiri tet® neprestano med Kalkuto in Sangajem-Te dni pa se je po dolgem Sasu zopei vrnil v newyorško pristanišče. Njegoš prva pot je bila seveda v gostilno, kfe* je zahteval kozarček tako priljubljenega1 wiskija. Bil je zelo začuden, ko mu j* krčmar povedal, da tega ni več v Ameriki, ker je v veljavi prohibicija. Misleč da ga ima krčmar za norca, se je raz* ljutil ter Sel na prvo stražnico tožit krčmarja. Tu pa je bil popolnoma ra*' očaran, ko so mu to vest potrdili Sklenil je, da takoj zapusti Ameriki* in nikoli več ne vrne v državo, tjer pijejo samo *— vodo, V' m '••••v-'*-?z-; ••• . p oblast od najmanjše do stnrtae kazni' Ce je nastopil kot sodnik, nosili so ko* znak tega dostojanstva pred njim meC in žezlo. Ako se je podat v vseučilišče« moral je pred njim stopati pedel z že-, slom. Predpisana ma je bila posebn* obleka (ausgezeichnete Kleidung). Z lev« rame mu Je visel španski plašč (epomis> Toga je bila urezana iz Črnega baržuni* z zlatim vezilom nakičena in s hermeli* novo kožuhovino obrobljena. Za pokrf' valo mu je služil čra baržunast biret. Ce se je udeležil kakega pogreba« ali če je država žalovala, nosil je obleko iz rudečega bariuna. (Srebrno žezlo rektorjevo je bilo cenjeno 155 gld. *7l/a kr ) . Ako je rektor uradno nastopil, imel j« prednost pred vsakim Škofom. Pri pro* cesiji avetega Rešnjega Telesa ja zastopa) celo odsotnega vladarja. Kakor že povedano, zavzemal je to visoka dostojanstva pod slomneto streho porojeni sin slovenskega kmeta trikrat« L. 1469 spisal je Preprost komentar c? Cieeronovi retoriki, katero redko knjig® hrani dvorna knjižnica. V terezijanski knjižnici je pa shranjena 138 strani ob«' segajoča knjiga: Vocabularium Latine-' germanieum, katera je bila last Prepro-' stova. L. 1497 je nstanovil nekoliko štipendij za spodnještajerske rojake (Ftmdavtt Stipendia aliquod in Bnrsa agni)* Ti štipendiji so se vsled dvornega ukaza od 1. 1794 začeli imenovati ,Bricciani*cb Ramingische Stiftung*. Preprost je umrl na Dunaju dn» $9, novembra 1505. MiBbor, 30. aeptembraigzt gX' £\ SJ KJ KV pua* ie*ta Maritona na franeosko-italijanski Meji. Drugi so bili razdeljeni ob progi t>o Italiji in Jugoslaviji do Vmkovcev. — Požar na kolodvoru. V soboto pkrog polnoči *e je Vnel na državnem kolodvoru v Zagrebu vagon starih cuni. je bil kmalu ves v plamenih. Požarni hrambi, ki je vagon takoj izolirala, se ji Posrečilo, po enournem trudu ogenj pogasiti. Ogenj je nastal najbrž vsled isker lokomotive. , — Nezadovoljnost v Trstu vedno bolj narašča. Listi v zadnjem časa ostro ^»padajo vlado, da pusti Trst propadali. Y*d previsokih cen se poslužujejo nove države Hamburga in drugih luk. Ge vlada tema takoj ne odpomore, morajo ladjedelnice ge ta teden popolnoma ustaviti delo. 7- Vsc Podružnice »Jugoslovanske »atiee* prosimo, naj v svojem področju i pirajo obrabljene znamke.Dobro organi- i ttran3 zbirka znamk bo donagalal izdatnih svot in ji odprla nov; ,yir cloliod-kov, ki nc zahteva nikakih žrtev, in le malenkosten trud. Zbirajo se lahko znamke s kuvertami vred, kar bi bilo Se bolje, ker se na ta način dobe znamke nepoškodovane. Vsaka podružnica dobi potem lahko vedno par žensk ali otrok, ki ji od časa do časa znamke ,izrežejo in sicer tako, da ostanejo zobčki nedotaknjeni. Znamke je poslati nato pokrajinskemu odboru v Ljubljani. Podružnicam bo ta akcija gotovo dobro došla, ker na ta način lahko razširijo svojo propagando v vse sloje in stranke in zanesejo zanimanje za »Jugoslovensko Matico« tudi y kraje, kjer g,a dosedaj ni bilo. — Velikanski padec ruskega rublja. Sovjet ljudskih komisarjev je sklenil izdati novi denar, ki. bo označen z napisom : 1 rubelj v vrednosti 10.000 starih rubljev. — Bomba na Garibaldijevem spomeniku. Iz Napolja poročajo, da so našli pred oar dnevi proti večeru na 'vznožju Garibaldijevega spomenika nabito bombo, katero pa so še pravočasno odstranili. Kdo je položil bombo in iz kakega namena, ni znano. — Težka železniška nesreča pri Kijevu. V bližini Kijeva so vstaši pokvarili progo, vsled česar je vlak skočil s tira. Več oseb je bilo pri tem ranjenih, a 27 mrtvih. Vlak je vozil živež za ! Kijev. Sovjetsko časopisje skuša zvaliti krivdo na Poljsko, češ, da ona podpira vstaše. — Demonstranti iz Prekmurja. Te dni bodo pripeljali iz Murske Sobote v Maribor okrog 50 demonstrantov izza znanih demonstracij v Murski Soboti, ki so jih oblasti sedaj zasledile in aretirale. — Srbski In lirvatski profesorji, ki so se udeležili kongresa profesorjev v Zagrebu, 60 dospeli včeraj v Ljubljano. Jutri odpotujejo na Bled. V Ljubljani so jim priredili profesorji srednjih šol korporativni sprejem. — Pasji kontumac v Ljubljani je bi! s včerajšnjim dnem razveljavljen. Kaj pa je z našimi psi na deželi, ki so vsled pasjega zapora najhujše prizadeti? — Trgovska akademija. Sprejem v abiturijentski tečaj se vrši do 5. oktobra. Trgovska akademija v Ljubljani je nameščena v poslopju tehniške srednje šole, II. nadstr., Askrceva nlica Št. 9. — Mednarodni kongres invalidov se vrši od 27. septembra do 2. oktobra v Parizu. Zastopnik naše države je poslanec Agatanovič, ki je obenem podpredsednik mednarodne zveze invalidov. Narodni davek je dolžan plačevati vsak zaveden Jugosloven, vsak, ki mu ljubezen dy lastnega naroda ni le puhla fraza. Tudi kdor ni tako srečen, da lahko odšteje- v narodne namene tisočake in stotake, da ccio tak, ki mu ni mogoče žrtvovati niti bore kronice, vsak lahko plačuje narodni davek. »Jugoslovenska Matica« sprejme hvaležno vsako žc rabljeno znamko in omogoča tako vsakemu najbornejšemu uradniškemu uslužbencu, da doprinese svojo žrtev na oltar domovine. Torej smatrajmo vse rabljene znamke za last »Jugosloveuske Matice« in vsak zaveden Jugosloven naj se smatra upraviteljem te lastnine! — Znamke sprejme pokrajinski odbor ;>Jijgoslovenske Matiee«v Ljubljani, pred Škofijo št, 21. in vsa} m - ■ ' ———— Kultura in umetnost. x Orkester Glasbene Matiče v Mari« boru prične s 1. oktobrom zopet z rednimi vajami. Pod vodstvom svojega izbornega učitelja in dirigenta g. ravnatelja Topiča je pokazal že s svojim dosedanjim koncertom svoje resno stremljenje. Tudi tokrat se obrača Glasbena Matica na vse ljubitelje glasbe in na javnost sploh s. prošnjo za vsestransko pomoč irt sodelovanje. Potreba čisto slovenskega orkestra v, Mariboru je jasna, vsled tega je tudi dolžnost .vsakega, ki obvlada kako orkestralno godalo, da sodeluje. Orkester namerava prirediti letos tri koncerte iti sicer dva čisto instrumentalna in enega skupaj s pevskim zborom. Zato vabimo vse one, ki obvladajo kako orkestralno godalo, da .pristopijo kot sodelujoči Člani v, orkester. Še posebej poživljamo k pristopu one, ki obvladujejo pihala, da se orkester osamosvoji in prihrani troške za plačevanje iiajetih svira-čev. Vsi oni, ki mislijo sodelovati, so na-prošeni, da se javijo ob 18.30 uri ,v, pis. Glasbene Matice, Aleksandrova cesta št. 5., tretje nadstropje (Gotzova hiša), kjer se bo vršil sestanek in se določijo vse podrobnosti glede časa in programa. Oni, ki bi bili v tem času zadržani, naj blagovolijo javiti svoj pristop ustmeno ali pismeno g. ravnatelju Topiču, ravnotaui med uradnimi urami od 9.-—II. in od 15. —18. ure. , ..',r Podpisujte državno posojilo! , ir- U- i - i r» ~~r- Porotno sodišče. Maribor, 24. septembra. (Konec.) v '■ Tudi se je izkazalo, da pokojna nje* gova žena ni bila ravno močnejša od njega, poleg tega pa sta zdravnika izrazila mnenje, da je lahko Zavratno svojo ženo zadrgnil tudi z .eno roko, čeravno bi bila močnejša od njega. Zdravniški izvedenci so izključili samomor, ker je bila najdena pokojna z razmršenimi lasmi, zlomljenimi lasnimi i-glami, raznimi podplutbami na pršili, podbratku, odrgninami na levi str. obraza, na rokah in z veliko odrgnino na levem kolenu ter z debelo vodoravno za-drgnino sredi vratu, kar dokazuje, da sc ni mogla sama obesiti, ker sicer bi zadr-gniua morala biti poševna v. smeri, kakor je bila pritegnjena .vrv. Krvni madeži na kraju, kjer je pokojna čepela, ko so jo našli in sledovi tudi sredi sobe in v kotu so kazaii na to, da se je moral vršiti pred umorom med napadalccm in med žrtvijo, kateremu je slednja podlegla, hud boj. Tudi njena obleka je kazala sledove boja, na kolenih je bila preglodana in srednji deli čevljev odrgnjeni, kakor bi jo kdo po tleh vlačil. Da bi se bila obesila, sta izvedenca izključila, kakor tudi možnost, da bi se bila sama zadrgnila, kar bi bilo po mnenju izvedencev mogoče samo tedaj, ako bi sc ji bil otemnij. duh, kar pa izključujejo okolnosti, namreč da je bila še zadnji dan vese'«, da je še opoldne prepevala pred hišo itf da tudi sicer m bilo opaziti ,v hiši ničesar, kar bi dopuščalo ta sklep. Razentega se je pa Živko pr! odkritju umora tako sumljivo obnašal, da je sum krivde takoj padel na njega. Prcdno jc mogel sploh vedeti, kje je žena iti kaj sc jc ž njo zgodilo, jc izustil besede, ki 89 ga izdale, uamreč; »Notri teži mrtva« in ko .ic prijel za kljuko vrat, xa katerimi je ona Čepela, je vzklikni!: 1»Tukaj je«, akoravno je ni videl. Sorodniki umorjene so ugotovili, rda je bila hiša od vseh strani zaprta, in ko je mati pripomnila: »Kje .jp- mogel ta gauner .ven iti«, je Živko odgovoril: »Ključ od stiskalnice visi tukaj« in pokazal pri tem na ključ, ki je .visel pri sobnih' .vratih. Takoj je nastal sum, da je Živko sel iz veže na podstrešje in iz podstrešja preko tramov nad stiskalnico, odkoder se je spusti na tla ter Sel skozi vrata stiskalnice na prosto, stiskalnico zopet zaklenil in potem neopaženo, medtem ko so se drugi pečali z umorjeno, mirno postavil ključ na svoje navadno mčsto. Živko je pri razpravi vstrajal pri tem, da je po tej poti nemogoče priti na prosto, pri čemer je pa prišel v nesoglasje s pričami, ki so odločno potrdile, da se lahko pride po tej s Nove položnica poštnega čekovnega urada za davčna plačila. Delegacija ministrstva financ je odredila, da naj davčni uradi en mesec pred dospelostjo davkov, to je y januarju, aprilu, juliju in oktobru dostavljajo položnice poštnega čekovnega zavoda, na katerih bo označen celotni predpis .vsakega posameznega davka, skupna vsota do tedanjega plačila in znesek, ki naj ga stranka v poštnem čekovnem prometu plača, pred štirinajstim dnevom meseca februarja, majnika, avgusta in novembra, če se hoče izogniti stroškom za izvršilni opomin (4 vin. od vsake krone). Dokler predpis za tekoče leto davčnemu uradu še ne bo znan, bo na položnici naveden provizo' ■ .v;***;. »Eola, kaj govoriš?« je rekla Krpida ter skočila pokoncu. »Zares, ti si prisegla, Kipida!* V tem trenutku so se odprla stranska vrata. Akontij, ki je z veseljem poslušal ta pogovor, je stopi! pred začudene deklice. »Ti si se zaklela, Kipida!« je ponovil svečano. »Če še ima boginja pravico nagraditi in kaznovati ter odločevati njih usodo, potem, Kipida, si ti moja; če pa prelomiš svojo besedo, nas vse zadene božja kazen in jeza nesmrtne boginje!« »Kaj je to? Moški glasovi med izbranimi devojkaml?c se je sedaj oglasil nekdo pri srednjih vratih. Melanip, z znamenjem svečenika na čelu, je stopil mi- ren predpis v iznosu prošlega leta. Za te rrio, resno in dostojanstveno. Njegov po- položnice se bodo računali samo tiskovni stroški po 30 vin. Ilkratu bodo davkoplačevalci, ki stanujejo izven kraja, kjer gled se je uprl v mladeniča, kakor da mu še enkrat ponavlja to, kar mu je že svoj čas pri dogovoru povedal. Tukaj, m svo- poti iz hiše skozi stiskalnico na prosto in [je nastanjen davčni urad, po razglasu o- tišču je nastopil Melauip in s svojim vede- da je celo Živko sam večkrat poprej .vporabljal to pot. Zagovornik je predlagal, da se naj poda. sodni dvor s porotniki na lice mesta, da se prepričajo, da je to nemogoče, kar pa je sodni dvor odklonil, ker so porotniki soglasno izjavili, da pozorjeni, da so take položnice predane po pošti ter da naj jih, ako bi jih pošla pravočasno ne dostavila, sami na pošti dvignejo. Davčnim obvezaucem se pa priporoča, da poravnajo svoja plačila ,v poštnem čekovnem prometu, ker si s, tem jim je povsem jasno, da se lahko pride j prihranijo pot k davčnemu uradu in več-ludi brez vporabc lestve po stiskalnici iz j krat cele ure trajajoče čakanje, preden podstrešja na prosto. Vse je torej govork j pridejo na .vrsto. Hkratu pa s tem pomo-,lo za krivdo obtoženca, pravdnik in dr. Komavli ,vi svojih izva ianjih z ozirom na celi dokazni materijal zatrjevala in predvsem izključila mo- atero sta drž. j rejo, da se denar steka neposredno ,v/ po-ištni čekovni zavod, ki vrši plačila za dr jžavno upravo. Seveda vsak davkoplače [valeč tudi še nadalje, kakor doslej. za- žnost samomora ver možnost umora odihteva pri davčnem uradu proti plačilu strani kake druge osebe, ker ni niti ena j davčno okolnost podana, ki bi dopuščala sum, j predpis knjižico in si da vanjo vpisati plačila. Stranke pa lahko ,vsak da je kaka tuja oseba izvršila kak umor {čas zahtevajo popolen izpisek Iz kon-ali roparski umor. Saj se je glasilo oro- j trolrie knjige davčuega urada. Za ta iz- žniško poročilo, da družina nima nobenih tujih sovražnikov, in predlagala obsodbo m smislu obtožbe. Porotniki so z 8 glasovi proti 4 potrdili krivdo zaradi zavratnega umora Katarine Živko, z 12 glasovi zanikali krivdo glede malomarnega povzroČenja smrti o-troka-Predsednik jc nato razglasil sodbo,, katera se je glasila na smrt na vešalih. Svojo hladnokrvnost Živko tudi pri razglasitvi sodbe ni izgubil , ampak jo jc popolnoma ravnodušno ,vze! na znanje ter kratico pripomnil, da je nedolžen in da sodbe »ne vzame gor«. Njegovi zastopnik je priglasil pritožbo ničnosti. Kristlovih. j pisek pa je plačati po tar. post. 42 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah takso 5 dinarjev. S3 Gospodarstvo. g Velika razstava živil v Londoun so prireja y, mesecu septembru t. I. Na tej razstavi bodo razstavljeni predmeti za prehrano in njih preparati, izdelovanje, v fič? avezi z izdelki, surova hrana, cerealije, j »Nisem«, je odgovorila Eola. »Toda kakor sadje in mleem izdelki m vse ,vr- j prečita j! Mogoče je razvidna jrsa zago- ste živila, 7* eno besedo ivsi J netka iz pisave«, »Baš nasprotno! To je še .večja ugan- Ernest Kctstam: Afrodita. Ffom*n. Pr«ret: RnSan, (Dalje.) »Ali nisi ničesar videla?« je nadaljevala Kipida. pobirajo jabolko na tleh. »Jabolko! Alj tudi to spada med tajnosti nesmrtne boginje? A to? Kaj pomeni to? Ne, tega ne razumem!« »Kaj je?« sta vprašali Kipidini tovarišici obe hkrati. Kipido je oblila rudečica. ^ ;*Na jabolku je nekaj napisano!« »Napisano?«' , »Tako rni ,v.si bogovi! Tega ne ra- j Zutnem. Eola, ali si ti mogoče videla, kdo! je vrgel to jabolko ali odkod je prilete- njem pokazal, da stoji na strani. svojih vernikov, pred katerimi je bil Akontijev čin kaznjiv. »Ko se bo uklonilo dostojanstvo resnici,« je govoril Akontiju njegov nemi pogled, »potem bom jaz zopet to, kar sem bil, pravi in resnični služabnik nebeške Afrodite, zaio pa tudi malo cenim navidezno pobožnost ter mislim, da je eno samo človekoljubno delo .več, kakor vsa, navidezna svetost hi pobožnost.« . ' Melanip se je obrnil k Eoli ter zahteval od nje pojasnila o tem, kar se je zgodilo. Prestrašena' deklica mu je pričela pripovedovati. s ,-•*?. Melanip je nato nekaj časa premišljal, potem pa se je obrnil h Akontiju: »Ti si dosegel, po čemer si hrepenel. Kipida ne more ju ne sme prelomiti svoje obljube. Tudi njen oče, presvitli arhoitt sam, si ne bo drznil žaliti boginje in ž njo ves pobožni milečanski narod. Toda posledice svojega triumfa, četudi se tebi ob zmagi zde le, malenkostne, moraš nositi sam; kajti zakon je tako svet, kakor božanstvo nebeške boginje. Idi sedaj, A-kontij! Bil-sem ti .vedno naklonjen, pa bom med tem premislil, kako bi mogel omiliti srd .visokega sveta. Mislim, da noben greh ni bolj odpustljiv, kakor oni, ki se lahko sklicuje na ljubezen. A da ti ljubiš samo njo, ne pa hčerko najngled-i uejšegajneščaria in njega bogastvo, zato j mi Janiči tvoja čista duša, katero sem ! spoznal in jo spoštujem, kakor tudi boja- ! * « zljivost, k? navdaja vsakega ztnagalca.« »Zares, tako je!« je vzkliknil AkontiJ ter položil roko na srce. »Tebe, samo rebe, Kipida ljubim, pa če bila tudi najši-romašnejša v celem mestu! Blaga- tvo* jega očeta in sijajno njegovo ime ne za* htevamJ.Samo tebe, tvoje ljubeče srce si želim, ki mi ga bo boginja naklonila če mi bo milostljiva!« . ‘ Te besede, ki jih je izgovoril z največjim navdušenjem, v tem resnem it? svečanem trenutku niso ostale brez učinka-Tajna udanost, katere se Kipida niti i/ia ni zavedala^ je nenadoma izbruhnila ha dan, Kakor so jo njene družice obžalovale, tako je naraščala njena samozavest in odločnost. V duši se ji je pojavil odpor, ki je bil močan dovolj, da brani njeno ljubezen* do skrajnosti. Med tem prizorom ni izpregovorilit niti besčdice. ;>A sedaj pojdi,« se je obrnil Melanlf* k mlademu umetniku, ki je žarel sreče to ljubezni, »da ne motiš svete službe, k’ se vsak čas zopet začne. Tebe pa, Hari-dimova hči-, pro.sim, naj se tvoje misli bavijo s tem dogodkom, temveč jih zbcu vi pobožni molitvi ter se pripravi na zr* tev boginji. Ti .veš, da delaš ,v, blagor M' , roda!« Malo so še mlacle 'devojke razmišli^.13 o tem dogodku, potem pa so prišli žrec,< ki so darovalke spremili k oltarju. Devojke so ,v košaricah pletenih bovja, nosile po dva bela goloba. “ oltarjem so pokleknile ter položile sv0l dar na dragoceno ploščo, ki je bila ria' lašč zato pripravljena. »Afrodita!« je začela glasno moli” Kipida. »pospodarica .vsega, kar slavna zmagovalka bogov in ljudi, fastni*? ca tolikih svetišč od vzhoda do zaho je bo, da o tem sploh ne govorimo Ijene kuhinje y, svrho javnega izkazova- j yCč.« V, nja o kuhanju. Vsled tega morejo proiz- ' Hotela je jabolko shraniti. vajalci po želu postaviti razne dele in >>Kaj?« je rekla Eola na to. »Pred na-rnodele svojih tovarn. Razstavljala Pia- rai, svojimi tovarišicami hočeš imeti ta- cajo prostornine za 1 kubični meter od 5—12 šilingov. g Skladanje soli .v, Ljubljani. Uprava državnih monopolov m Beogradu je o-snovala v Ljubljani monopolsko stovari-šte soli (monopolno skladišče soli), ki je začasno ,v prostorih tobačne tvornicp v Ljubljani, Tržaška cesta šte\r. 12. Iz tega skladišča se bo oddajala sol na debelo v kaj ,v svetišču pred obličjem boginje skrivnosti. Kdo pravi, da je jabolko ravno tebi namenjeno? Misliš li, da je Piamov sin najlepši poslal znak svojega oboževanja? Daj ljuba Kipida! Ne jnuči nas! Saj vidiš, kako smo že radovedne!« Eola je .s svojo opazko na Parisa 'dosegla svoj cilj. Ničesar ni Kipida tako sovražila, in nikdar nebi dopustila, da bij Dčenec popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika r pisavi in besedi, ki je obiskoval meščansko ali nižje razrede kake srednje Sole, se takoj sprejme v Mariborski tiskarni d. d., Jurčičeva ulica. * Prostovoljna požarna bramba in rešilni oddelek v Maribora. V soboto dne 1, oktobra 1921 v Ljudskem vrtu Sodeluje popolna železničarska godba. Začetek koncerta ob 18. uri, ogenj se zažge ob to, uvi. — V nedeljo dne 2. oktobre t6cr»o ob 14. uri na novem Glavni trgu vrečah po 100 kg iu sicar najmanj po kdo o njej tako mislil 1000 kg prnti .vnaprejšnjemu plačilu. , Kvaliteta: bela, zmleta, kamenita (mineralna) jedilna sol prve' vrste iz državne solarne v Kreki (Bosna). Cena: 160 din. ■‘za 100 kg .Vreče se zaračunavajo po nabavni ceni (sedaj po 11.25 dinarjev, za vsako). Zunanji interesenti, ki prevzemajo, cele vagone, smejo vporabljati dovla-čno železnico neposredno pri našem skladišču nroti plačilu dotične pristojbine. Izdaja se sol na vagone vsak dan razen ob sobotah, manjše količine pa samo ob pondeljkih, torkih in sredah med dopoldanskimi uradnimi urami. Plačila sprejema blagajna tobačne tvornice v, Ljubljani; zunanjim odjemalcem so na razpo-. Sago položnice poštno-čekovnega urada na račun monopol skega s tovarištva soli ,v Ljubljani. g Zvišanje, carine v Nemški Avstriji. Z ozirom na nizko stanje avstrijske krone. je avstrijska vlada zvišala carino, če se ista plača v bankovcih, za luksurijpzue predmete na 200 kratili znesek podstavke v, zlatu, za ostalo pa ua 160kratni Znesek, počenši s 23. septembrom. »Motiš se Eola!« je rekla Kipida ter znova zarudela. »Meni se cela stvar zdi preveč malenkostna. Toda, če že ravno želita, vama pa.' prečitam. Saj je samo par besed, pa še te .so brezmiselne!« Vzela ,ie jabolko ter prečitala: ■ '>.Iaz, Kipida, liči Haridima, se zaklinjam pred nesmrtno boginjo Afrodito; A-kontij, kipar iz Melase, bo moj izvoljenec!^ Skušala sc je nasmejati, a ostala je mirna, dostojanstvena. Slutila je nekaj nenavadnega, nekaj vzvišenega, četudi ni poznala namere onega, ki je t c besede napisal. »Kipida!« je vzkliknila Eola. »Kaj si napravila! Ali ne vidiš, da. je to zanika? Moj oče mi je pripovedoval, da se je ne-khj sličnega zgodilo nekoč v svetišču Dijane na Delosu ter da je bila potem prisega veljavna. Ti si prisegla, Kipida! Kajti karkoli zgovoriš tukaj v svetišču pred vsemogočno boginjo, to se ne more nikdo oporoči. Besedo, ki si jo dala pred boginjo, ne smeš in ne moreš prelomiti!« j staro medenino in kovine. Ponudbe na IžJS 4-3 K. & R. Ježek, Maribor Aleksandrova centa *t. 51. Kranjske klobase prvovrstno blago, razpošilja od 5 kg naprej K. Jarc, Ljubljana Hradsckega vas štev. 35. J5J9 3-n Donosno posestvo netai minut or} Maribora, stanovanjski hiša tr«rui sobami, 4- orale vinogi-ads, ' \ s;»-dpno niko ia njiv, 4 hosf.c. C«na 105.000 diuarjev. Po «.siji!a daje ii prtjasnosh fogpn 'flr.rf>m'ei'du, Maribor, Orožnova 7. I. vsadetropif. 1.ST4 2-2 Popolna železničarska godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Skače]. Cena ene karte I dinar. — Od 16. ure naprej v verandi pivovarne Gdtz 1537 2-1 velika vinska trgatev s plesotf in razne druge zabave. V dvorani koncert železničarske godbe pod osebnim vodstvom kapelnika g. Skačej. — Po ‘20 pri v veliki dvorani pivovarne velik oktoberski trušč s plesom iu raznimi drugimi zabavami. — 4 godbe. .— Tekti’0* vanje lepotic. Velik srečolov itd. — Vstopnina 5 dl#; Promenadna obleka, kmefike no*e in noše 7;adečve< Zt&mM tirtiana d. 4. .V--ypr-