j ¿»Ur ... PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NAkQDNE PODPORNE JEDNOTE ...... u Is «pravniški » realer! i H9T S. Lawadal« At«. Otflea of Publication: South Lawndala Ara. Koekwall Jo-YBAR XXIX- Jt tejo «miur J.auary ii. IM«, «t Um poat-otttM M CklMC«. i I lin via, Ut let <« Omctw oí March I. 1ST*. CHICAGO, ILL., TOREK, 5. MAJA (MAY 5), 198«. Subscription »00 Ywrly ÔTEV.—NUMBER HH >r la saelloa 1103. Act of Oct. I. 1S1T. authoring oa li. IMS. Največja revoluciji v francoski republiki! Združene delavske in napredne stranke dobile ^ri drugih volitvah absolutno večino v zbornici Socialisti, ki so najmočnejša stranka v par-lamentu, bodo vodili prihodnjo francosko vlado Bankirji in fašisti v veliki paniki. Daleko-težen preobrat prihaja v evropski politiki Pariz, 4. maja.—^Leon Blimi, Z socialistične stranke v anciji. je po francoski trad^ ji kot vodja najmočnejše tnnke v parlamentu, bodoči flier ali predsednik vlade, pa je Blum se vedno bolan 'zadnjem fašističnem napa-bo najbrie odklonil to čast prid drugemu socialističnemu iitelju. Voditelji zmagovite „8ke fronte, katera je pri 7r»jšnjih ožjih in zadnjih vo-vah dobila absolutno večino parlamentu — Leon Blum, jja socialistov, Edouard Da-lier, vodja socialnih radikal-in Maurice Thorez, vodja junistov — imajo še te dni uferenco zaradi skupnega »dnega programa. Komuni-ti ne pojdejo v vlado, so se pa vezali, da bodo podpirali, lesko, sociaiistično-socialno-likalno vlado, katere pro-im prej sprejmejo Parii, 4. maja.—Sedanja Sar-lutova vlada ima živeti še do junija, dokler se ne snide m aborica, toda Sarraut je nes izjavil, da 1t>o takoj ipodal ivko, kajti štirje njegovi mi-itri »o bili poraženi v včeraj-sji volilni bitki. Voditelji zma avitc ljudske fronte so tudi enja, da je najbolje, če >ront Populaire" takoj pre^ Komunikacijski trast gre za filmi V filmski industriji ima milijonske investicije Hollywood. — (FP) — Iz poročila zvezne komunikacijske komisije je razvidno, da prehaja filmska industrija pod kontrolo mogočne (petmilijardske) American Telephone & Telegraph kompanije. Ta družba ima »ko-raj za eno milijardo "zunanjih" investicij in od teh večinoma v filmski industriji. A. T. & T. ima težke milijone direktnih investicij v filmski industriji, bodisi na svojo pest ali pa skozi svojo podružnico Electrica! Research Products, Inc. Ni je filmske službe, majhne ali velike, ki bi ne imela finančnih obveznosti do komunikacijskega y Amerikfje bim'let'in'tuza Smrtna neareča dekleta Chicago.—Zadnjo nedeljo bilo pet oseb ubitih in 15 ranjenih pri avtnih nesrečah v Chi-cagu in okolici. Med ubitimi je tudi 17-letna Slovenka Helena Bajt iz Jolieta, katero je nesreča zadela pet milj severno od Lock-porta, ko je avto, v katerem se je vozila, treščil v drugega. Bila je na mestu mrtva. Mladi rojak Anton Petek, star 22 let in tudi iz Jolieta, ki se je vozil z Bajto-vo je bil le lahko pobit. Rojakinja v kaši Pitteburgh, Pa. — Antonija Bizjak je zadnje dni prišla pred federalno sodišče s prošnjo za državljanski papir in bila je obtožena, da je hotela podkupiti izpraševalca, ker ni znala dobro odgovarjati na vprašanja. Njena prošnja za državljanstvo je bila že trikrat odklonjena. Sodnik je zdaj odloČil, da Bizjakeva ne more nikdar več dobiti državljanskih pravic. ClevelamMie novice Cleveland.—Zadnje dni je u-mrl Jos. Roječ, star 30 let in doma iz Kubeta na Primorskem. koliko casas bo trajala IyrosfQuteta? Prej ko slej ^>o podlegla gospodarskim kontra-dikcijam kapitalizma NOVA KR OGL New York. nomske napovedi - Eko-podobne vremenskim napovedim — napo- vedovalec včasih ugane, večkrat a lahko preva-enti, nad kate-Kljub temu če pogledamo h gospodarskih srpeni rile. trosta — A. T. & T. Co. Družba deloma financira mnoge ateljeje, lastuje pa vse važne zvočne in druge patente, kateri ji prinašajo lepe dohodke. Filmska industrija kot taka je seveda v&zalka in rejenka Wall Streeta, k^eor je tudi A. T. k T. Je svojina ne več ko osem ali de- me vlado in prepreči kontra- seTHnanCnih skupin, nad kate- Jucijo bankirjev in faši- Bankirji so v silni paniki in incoski bogatini so začeli z ivalom na zlato; vrednostne l>irje bi radi zmenjali v zlato, eg zlata iz Francije, ki se je M zadnji teden, je danes v «popisnem razmahu. Obenem l raznaša vest, da se fašistične lanizacije pripravljajo na »por. Vse to sili voditelje ftgovite levice na hitro akci-o,da * prepreči zmešnjava in [otovi miren preobrat reži- Psriz. 4. maja.—Pri včerajš-jih kontnih volitvah je fronta Krksističnih in liberalnih rank na levici v Franciji pre-preizkuMiijo, to se pravi, *> ne stranke ljudske fronte Prtal«- discipline in medseboj-I« dogovora, kar jim je za-*°vilo sijajno zmago z abso-večino v francoskem par-knentu. kvica je odnesla do 380 tndatov, kar znači okrog 70 ■ancev absolutne večine nad [*»» »tranksmi in skupinami »tra m desnice. I Največjo zmago na levici re-wnraj., socialisti in komunizma^ socialistov in ko-»lisUiv je tako velika, da ni ■pričakovat kaj takega. « primer socialisti so. upali k rjPrr,J 130 mandatov, do-K(> 180 mandatov (ofici-■«»»ii-tov je 146, neod-drugih socialističnih 1». komunisti so • 50 manda-. Pa »o KO mandatov nisti oziroma |,r imajo 70 po- f diMet živahni, ošabni In drzni. Tudi produkcijski indeksi po-kazujejo, da «<• nahajamo blizu — normalnosti. Dasi splošna industrijska produkcija še ni dosegla točke leta 1928-29, se je vsekakor v zadnjih dveh letih močno dvignila. Znaša okrog 40 po-intov nad produkcijo iz leta 1932 in prve polovice 1933, ko se je dežela vlačila po trebuhu. Vprašanje je seveda, koliko časa bo produkcija ostala na sedanji višini, če se bo nekoliko dvignila ali pa zopet pričela padati. Pozitivno ne more na to vprašanje nikdo odgovoriti vsled številnih negotovih faktorjev. Za odgovor se je torej treba obrniti na pretekle gosj>odarske izkušnje, na "hribe in Kdollne", kakor pravi predsednik Roosevelt. In soditi po gospodarskih rekordih; ki pckizuje približno triletno naraščanje produkcije po vsaki krizi, bo višek barometra kmalu dosežen, ako že ni, nakar bo produkcija zo|>et pričela padati. Vsekakor Je mogoče, da to poletje še ne pride do tega. Produkcija se še labko vleče na sedanji višini, ki je bila vsaj navidezno dosežena V januarju, skozi vse leto. In potem . . ,? Potem, mogoče čez eno leto a-II dve, ali pa prej, lahko pričaku-irv»n* * «tronl.» Obravnava proti bičar jem pretrgana Obtoženci odslovi jeni iz policijske službe Tampa, Fla., 4. maja.—Medtem, ko je sodna obravnava v Hartowu proti sedmim bivšim polieajem is Tampe — ki so v zadnjem novembru do smrti pretepli sociulista Jos. Shoemaker-ia in skoro ubili dva njegova tovariša zaradi delavskih aktivnosti—Že nekaj dni pretrgana sa rudi nekega vitalnega vpraša nja, ki ga mora rešiti državno vrhovno sodišče, je župan Tam pe, R. E. L. Chancey naznanil, da je za trajmo odslovil obtožene policaje. Obtoženci so bili v zadnjem decembru, ko se je začela preiskava proti njim, le suspendirani iz hIužIhj. Župan zdaj pravi, du je "zaradi dobrega Imena mesta bolje, da so obtoženi policisti trajno odslovljeni." Italijansko-abesinski konflikt gre h koncu Cesar Selassie in ¿lani njegove družine pobegnili na francosko ozemlje. Zene in otroci ameriških diplomatov v Addis Ababi se umaknili na varno. Italija namerava postaviti novega vladarja v Abesiniji. Mussolini namignil, da bodo italijanski vojaki in delavci ostali v Afriki kot kolonisti Premogovna druiba dala rudarjem pre• mog namesto mezde West Frankfort, 111. —West Mine Coal Company, katera dolguje 260 rudarjem vsoto $12,000 na mezdi, je zadnje dni legalno odstopila rudarjem 84 vagonov premoga namesto plače. Ta pre mog pa ne bo pokril dolžne vsote in družba je pripravljena od stopiti še drugo premičnino pr jami, da se rudarji naplačajo, če bodo mogli spraviti blago v de nar. Se nemiri v Španiji t samostan zaigan Madrid, 4. maja.—Na obtož bo, da so nune zastrupile neka deklic v samostanski šoji Los Angeles, so anarho-sindikalist včeraj napadli ta klošter In zažgali. Pri reševanju nun šolaric iz gorečega poslopja so pomatfull tudi socialisti,—Policija je aretirala sedem fašistov, ki so obtoženi, da so namersva-11 ubiti ministrskega predsednika Manuela Azano. 4, Stavka delavcev na golfiičih končana Chicago. — Stavka delavcev, ki kosijo in zalivajo trate za golf no igro na North Bhoru, se-verno od Ghlcaga, je bila po ne-kaj dnevih zaključena. Delavci niso dobili priznanja unije, uiti zvijanja mezde na 7&c na uro, dobili pa so pet centov (»ovlška na uro. Federalni delavski inšpektor se ustrelil New York.—William R. Cush-man, A|>eciulnl lnš|>ektor federal-liega delavskega departments, ne je 2. maja ustrelil. Policija |K>roča, da vzrok samomora Je bil razdor v družini. Konferenca Balkanske zveze vBelgradu Razprave glede sklenitve novega vojaškega pakta Helgrad, 4. maja. — Tu se je otvorilu konferenca držav Balkanske sveže (Jugoslavija, Grš-ku, Turčija In Rumunlja), katere cilj je ublašitev napetosti, ki je nastala, ko je Turčija raztrga-a laussansko pogodbo in naznanila, da bo utrdila Dardanele. V Belgrad so dospeli premier Grške Mctaxas, turški zunanji minister Aras in Nicolas Politis, grški poslanik v Parizu. Po formalni izmenjavi mnenj Je bilo naznanjeno, da so glavne potež-koče odstranjene, kar daje upanje, da bo konferenca us^iešna. Glavno poteškočo predstavlja rumunska opozicija proti name ravan! utrditvi Dardanelske oži ne, toda Turčija Je že predlagala formulo, ki Je delno zadovoljila Rumunljo. Slednja se Je bala, da bodo njene trgovske in bojne le d je tajate v Črnem morju, še bi Turčija zaprla !>ardanelsko oil-no. Is zanesljivih virov Je prišla vest, ds je Turčlju predlagala sklenitev dogovora, na čigar podlagi bi lahko utrdila Dardanele, ampak predno bi začela s tem delom, naj bi se vršila konferenca držav Balkanske zveze, Drugo pereče vprašanje, katerega je Grčija potisnila v o-spredje, Je, ali naj drŽave Balkanske zveze pomagajo druga drugi v slučaju sovražnega napada s strani katere druge države na balkanski teritorij. Grčija vidi možnost konflikta med Italijo in Jugoslavijo, v katerega se ne bi rada zapletja. Glode tega vprašanja Je Turčija zavzela stališče, naj bi države Balkanske zveze sledile vodstvu Lige narodov In se ravnale po njenem odloku, ako bi bila katerakoli država napadena. Izgledi kacHo, da tnala an tanta (Jugistlavija, Cehoslovakl-ja In Rumunija) ne bo vodila o-|M>zicije proti obvezni vojaški službi, ki Jo Je uvedla Avstrija. Jugoslavija Je protestirala, ko Je Avstrija naznanila obvezno vo jaško službo, češ, da Je to krše nje mirovnih |s>godb, toda zna menja sedaj kažejo, da bo rovi «lirala svoje stališče. PV ; ite pobrali Rda Nacionalisti zmagali pri volitvak v Egiptu Kairo, Egipt. 4. maja.—Pri volitvah poslancev za novo egip« tovsko zbornico v soboto je zma-gsla nacionalistična stranka Wafd, katera zahteva neodvisnost Egipta. Voditelji te strsnke se navdušujejo za demokratično vlado In ustavno monarhijo, ki mora biti enakopravna z Veliko Britanijo. Ciklon usmrtil 36 oseb v Burmi Rangum, Burma (Asija), 4. maja.—Silen ciklonski vihar, ki je pred nekaj dnevi razsajal po dveh dlstrlktih Burme. Je usmrtil 36 oaeb. Okrog 20,000 '*eb je ostalo brez strehe. Tir* * * i asu .¡ - -v^ ''»il " 't ■ U [\ till Hrt %100,000 za organiziranje jeklarjev New York. — Krojaška unija IIXiW Je pripravljene prisesti $100,004) v kampanjski «klasi za organiziranj«* Jeklarske industrije. Ta zaključek Je *|>orfičil Johnu L. LewUu, predsedniku Odbora za industrijsko organize* rijo, David Dubinsky, preldt na vlada. državi Nrvsdi. Gradnjo finaiM-ira federal Strela petkrat udarila v poslopje Chicago.- M»d nevihto zadnji četrtek zvečer je airela jielkrat zaporedoma udarila v |>o«lopj* I tiovernor'a Palace" v Beverly Shore «i u v čikšški okolici. IVt kratna atrela je omamila eno o »«ho in naredila Je precej mate irlslne škode 1 1 / DŠIbutI, francoska Somalija, maja.—Angleški rušilec I)la-na, noseč na svojem krovu ceaar-a Selassleja in člane njegove družine, je včeraj dospel v to pristanišče i« Adena. Kralj kraljev, ki je pobegnil is Addis Ababe pred dvema dnevoma, je bil silno utrujen in prosil je francoske avtoritete, naj ne puste poročevalcev in fotografov v njegovo bližino. Neki Italijan, ki je skušal fotografirati neguša pred uradom abesinskoga konzulata, je a tem zzval boj na |>eati. Med francoskimi uradniki, ki so ponlrsvili -Selasaleja In člane njegove družine, so bili guvernerji In drugI dostojanstveniki, senegalske čete pa so tvorile častno stražo. l*o prihodu v to mesto je bila cesarjeva družina odvedena v palačo francoskega guvernerja, kjer Je bila pogoščena l ondon. 4. maja,—List "Dai-ly Mlrror1' Je danes objavil vest, da Je cesar Selassie "Jetnik" francoskih avtoritet v Dšibutu. Llat naglaša, da ae je hotel ukr-ca 11 na brltako bojno ladjo, da bi ga odpeljala v Ženevo, toda francoaki uradniki so mu to preprečili In Izjavili, da bo najbolje, ako ostane pod njihovim varstvom. Waahlngton, 1). 4. maja,— J Ameriški poslanik v Addis A-babi je Informiral driavnl da. partment, da so se Žene in otroci članov ameriškega poslani* štva umaknili na varno s pomočjo brltsklh diplomatičnih u-rudnikov. V abeslnski prestolicl ImkIo ostali ameriški diplomat Je še nekaj časa. Žene In otroci so se umuknill pred terorjem, ki je zavladal v mestu, ko so Idil razkačeni abeslnski vojaki informirani, da Is» Addls Ababa kmalu prišla |kkI italijansko kontrolo. Fašistične čete se |H»mikajo proti glavnemu mestu In pričakuje ae, da ga IhmIo Jutri že okupirale. Beg ceaarja Selassleja In članov njegove družine je bil signal, du Je prišel konec organiziranega od|Mira proti Muaaoliui-Jevi oboroženi sili, Pijan! abe-Mlnski vojaki aedaj plenijo trgovine in jaitigajo hiše. Med žrt-vami teror/A Je tudi neka ame-rišks mlsljonarka, Žena zdravnika A H. Htadina is Loma Lin-de Cul. Ameriški poalauik Kuge rt je Informiral državni de-partment, du je drhal napadla in ranila tudi nekega zdravnika hritskega Rdečega križa, ko ae je vozil |*i cesti v Addis Abahl, in da so domačini uničili velik del menta. ženeta, 1 maja Krogi Lige narodov »o mnenja, da bo diktator M u»Molini laistavll svojo lutko na ulataiiiaki prestol in (sitem diktiral mirovne pogoje. Hsll-jetiski predpasnik V Ženevi J» izjavil, da je Italija priznavala oba to j Alieainije, kar pomeni, da bo al tisku drfave dobila delno neodvianost. Večji del države bo prišel | mm I Italijo v obliki kolonije, ali pa Ini Italija razglasi, la mandat nad ozemljem. Ako bo Muaaolinl podpksl ml. rovno |»og»*llH» z novim vladarjem, ne la» mogla Liga narodov ignorirati |H»g-all»e, pravijo dl-pfcmiaTrFV Ženevi, K tega stališča la» naloga Lige narodov o-In J Ai> oa čeprav ne Is» moela dati blagoslova Italiji, katero je proglaalila rs napadalko v afrl-k! i vojni Drugo težko vprašanje Je, ali naj Ženeva uatavl ta»jkotno akcijo prutl fašistični (Ual» — I. straai-» HOIVETA. PROSVETA THE Liti H TEN M BW T •LAMM» IM LASTNIMA ■UiVSSaSS MMOMI POOrOINI 4BDMOTS •Mil»i nim i fc» M OtaMW tl-M « «I» IMA »» • M »*a; - »• M M rraUM ***** Htmrnnm («MM tU.) M »Mi* 0UIU*** t» « «• J* »vtlaMI Iz države večnih puritancev Puritanci no bili sekta fanatičnih protestantov v Angliji, kjer »o jih v 17. stoletju preganjali, nakar se je velika množica teh fanatikov izselila v Ameriko. Naselili »o se v Masaa-chusettsu in tamkaj ustanovili svoje naselbine. Boston in Salem sta bili njihovi najraz-vpitnejši naselbini. Bržko so se pa puritanci dobro utrdili v Massachusettsu, so takoj začeli preganjati in zatirati vse drugoverce. To je menda stara boleze^ vaeh kriatjanskih elementov; dokler so bili v manjšini in so sami trpeli persekucijo, so bili pohlevni in kopičili so si mučenikc, čim ao pa dobili oblast v svoje roke, so takoj udarili po "krivovercih" in zatirali so jih z enako vnemo in brutalnostjo kakor so prej drugi delali z njimi. Puritanci v Massac h usettau so "proslavili" ameriško zgodovino z znanimi procesi in obešanjem '"čarovnic" v Salemu. To je — poleg nekaterih drugih — najtemnejše poglavje v zgodovini kolonialne Severne Amerike. V zadnjih dvesto letih so pa puritanci izginili. Njihova nekdanja kolonija Massachusetts je sčasoma prebolela posledice puritanskih prohibicij in polagoma je začela dobivati napredno lice. Ta napredek |ia nI trajal dolgo. Zadnja desetletja so se |K>javili v Massachu-settsu novi puritanci: katoliški Irci. Ti Irci so demokratje po politični znamki iu morda so pristaši "New Deala", kljub temu so veliki re-akclonarji. Pred nekaj leti ao postali politična sila in prevzeli so državo v svoje roke. Ti moderni masaaehuaettski puritanci vsekakor ne bodo isisnemali originalnih puritancev — "čarovnic" ne bodo obešali in "potapljajoč«. gm nI/lip" 9M ■pili^nf» y Vfftfn mm da ne bodo uvedli. Ne, da niso tega sposobni! Katoliški inkvizitorji v Španiji in drugod so rabili vsi» drugačno mučilno orodje za satansko mučenje "krivovercev" kakor |w novoanglcškl puritanci. To dandanes nI več v modi! Vera v čarovnice Je danes mrtva tudi v katoliškem svetu in grmade za "krivovarce" tudi ne planit i Jo več. Ali ni to napredek? Vse-kskor je. toda katoliški hurbonci mi ohranili dovolj drugih sredstev iz temnega srednjega veks za usiljevanje svojih nazadnjaških nazorov. Odkar ima drsava Massachusetts katoliške-ga goveruerja Jamesa Michacla Curleyja in katoliško (Militično mašiuo. katera kontrolira vse državne institucije, so se razmere tamkaj z ozirom mi civilne avobodučine tako |x>*labša le, da Je že dvomljivo, če za to državo sploh še veljajo določbe federalne ustave. Ze nekaj let je znana notorična cenzura zit knjige v Bostonu. Ne mlaHmo tiskovne cenzure, ker te Še ni, aniftak cenzura nad javnimi knjižnicami in |M»lieijska kontrola knjigarn je prav tako efektivna. Iz javnih knjižnic so ix-ginile v m* "nevarne" knjige in knjigotrfci ne smejo prodajati "nevarnih" knjig. Vsakdo si lahko miali, katere knjig«- so pri katoližkih burboncih "nevarne". Cenzura filmov je pa lailj očitna In direktna — in katoliški filmnki cenzorji v Masna-ehuwtt»o se na žive in mrtve koaajo z nekdanjimi iHiritaiiMkimi cenzorji literature in ti-»kovin.__' ■_• Governer Curley je začel A«» drugo krilarsko noj ko \ svojem gorečem prizadevanju, da bo-•ta eerkev in sveta vera nad državo. Trebili je Začel civilni zakon moža In žene. vilna |M»roka Je zajamčenu v ustavi z določbo o ločitvi dr/ave «hI cerkve, t<»da goveruerja Curleyja ne brigajo takt določbe. Odredil Je vsem mirovnim aodnlkom. da ne »mejo nikogar civilno |N»ročiti, ako hočejo o)*lr/«ti svoje • luibe' Guverner noče direktno odpraviti zakona civilne poroke, ker tega ne more, hoče i»a, da . ta zakon |M»atane pasiven — mrtev. To lahko doseže, če ustrahuje dovolj Javnih uradnikov, da lie InmIo isvrievall zakona. To pomenJ z drugimi beaedaml, da ljudje, ki ao dovolj neumni, t «mIo prisiljeni Iti v cerkev k porokK Koliko rfa*a In» ta altuarija trajala v M«*-sarhuM-ttsu, Je seveda drugo vprašanje. Razume se. da vsi prebivaki države še niao katoliki in mnogo Jih Je tam. katerim ni vseeno, če izgube svoje civilne in kulturne uvobodžči-ne. Curlryjev režim nI več daleč od klerofa-šizma. kakršnega izvajajo katoliški fašiatl v Avstriji — in državljani Maaaachuaettss bodo to prej ali slej aposnali. Glasovi iz naselbin Zanimiv* heleike Vesti s naše strani Bridgeport. O.—Redna seja federacije SNPJ v nedeljo 26. a-prila na Blainu je bila dobro obiskana in diskusije stvarne. Pokazalo se je, kako važno delo lahko vršijo naše federacij«, posebno če sodelujejo v njih vsa okrožna društva. Dalje se je pokazalo, kako veliko delo je izvršila naša federacija v zadnji povodnji. Prizadetim članom in družinam je plačala enomesečni asesment, poleg tega pa sta njen predsednik in tajnik osebno obiskala prizadete člane in ugotovil« storjeno škodo, zakar sta prej«l« priznanje in zahvalo na feder«cijski seji. Ne razumem, zakaj so nekatera društva proti oziroma zakaj še niao v federaciji, ker vidijo, da je njeno delo v korist članstva SNPJ. Nekateri pravijo, češ, da se razpravlja o politiki. Zadnja seja dokazuje, da to ni res, kajti bilo je v se polno politikov in kandidatov, ki so čakali, da bi imeli svoj shod, toda zborovanje naše federacije je šlo naprej, po seji naj pa delajo kar hočejo. Kar je zavednih zastopnikov, niso hoteli "piti" za njihove glasove in so odšli pred zaključkom iz dvorane. Zavedajo se, da kupovanje glaaov s pijačo je le vada, kajti oni ne delajo zastonj ; oni dobijo vselej povrnjeno na druge načine. c* Govorniki na dotičnem shodu niso delavstva kot maso niti o-menjali, razen enega, ostsli pa so vsi lepo brenkali na narodne in patriotične strune, le stare, obrabljene fraze so donele. Govorili so veliko, povedali pa niso nič. Žalostno, pa resnično, da dokler bo ljudstvo tako mehko, da se bo zlahka dalo zavajati namazanim besedam, ne bo prišlo do cilja, za katerega se bori zavedno delavstvo. Posebno kaj takega ne pristoja članom SNPJ, ki bi morali bolj poznati krivico teme in neresnice. Človeka se o-prime začasna potrtost, ko vidi take manevre. K temu je treba dostaviti, da na sejah naše federacije se ne obravnava frasarska Hitika de-avskih sovražnikov, temveč, kadar je dovolj čaaa in kadar je potreba, razpravljamo o delavski politiki, ki je nam delavcem po-Urebna. Cas je, da apoznamo, da mi ne spadamo v razred izkoriščevalcev, ampak da smo del ve-kega delavske razreda, v katerem edino je naš prostor! Zadnjič sem omenil, da se je po zadnji povodnji v moji bližini pojavilo 10 slučajev legarja. )ne 20. aprila jih je bilo že 30. rva žrtev je bil 17 letni mladenič. druga pa 63 letni Berry, oče peterih otrok, izmed katerih i-majo tri hčere legar in dve sta zelo opasnem stanju. Obe žrtvi sta bila moja «oaeda. Vsi o-ni, ki so oboleli na legurju, so za-časa povod njo pili vodo iz enega odnjaka, ki je oddaljen H00 čev-jev od moje hiše. M«stni vodovod je bil |Mi|>lavljen, sveže pitne vode ni bilo mogoče nikjer dobiti, razen v par |irivatnih vodnjakih. lx>gar, kakor znano, e huda bolezen, ki povzroča silno vročino neprestano in bruhanje. Človeka izdela tako, da po okrevanju še dolgo čuti niegove IMsdedice. Oblasti se ne ganejo, da bi kaj ukrenile in preprečile ta |Miložaj, četudi smo jih že več-trat na ta opozorili. Posebno zdravstveni oddelek bi moral to urediti. Za vse drugo je denarja, za potrebne stvari pu ga ni. Ce bi imeli delavske zastopnike, bi tega ne biki. Kjerkoli so v vladi lelavski zastopniki (Milwaukee), četudi v manjšini, po«krhijo za higieno in sanitarno*!. Tudi tukaj bi lahko bilo tako, ako bi delavstvo skupno naatopilo za svoje delavske Intereae, tako da bi bili naši zastopniki odgovorni nam. ne pa denarnim mogotcem. Ničeaar nimam prot^posameznikom, kajti med njimi so tudi dobri ljudje. Nekateri bi radi storili kaj dobrega, pa imajo vezane roke. Kar rečejo višji in tereni, tako mora biti. delavstvo pa naj trpi. magari če ga vrag vzame "Mi smo prvi", je dejal demokratakl bosa, "in nihče nam nm bo diktiral glede političnih alužh. komu Jih bomo dali." To* da prišel bo čaa, ki ni več daleč. ko bo delavstvo izpregovorilo odločilno besedo z glasovnico ln bo dobilo, kar mu gre. Igralsko osobje za igre, ki bodo uprizorjene tukaj v korist konference n« 30. maja zY«čer, je le pričelo z vajami. Igri sta komične vsebine in deležni boste lepe zabave in nasmejali se boste da kaj. Odbor deluj«, da bo ta konferenca ena najboljših. Zato pa apelira na vsa društva Prosvetne matice in soc. klube, da bodo čim bolj zastopani. Prav tako se apelira na ostalo občinstvo v bližnji in daljni okolici, da nas poseti. Kot poročajo, bo društvo Car-dinals št 640 SNPJ imelo "balon sko prireditev" v soboto večer 9. maja. Ker sem precej 'flrbčne' narave, sem vprašal že več*Njihovih članov, kaj je to, ali se bomo morda vozili z baloni? Vsi so mi dali enak odgovor: "Fir-bec, pridi sam pogledat, pa boš videl, tvoja radovednost pa se bo gotovo dodobra napasla!" To me je še bolj podžgalo, da bom na njihovi "Jbnfbnski veselici" gotovo navzoč! Zato pa pridite tudi vi, da se bomo vsi skupaj vozHi — v balonih čepelinskega izdelka na 9. maja zvečer v dvorani na Boydsvillu. Saj tudi pravijo, da roka roko umije, obraz pa obe. To naj velja za vae nas. Pokažimo naši mladini, da jo ce nimo in da smo pripravljeni z njo sodelovati, ona pa bo z nami, Vzajemnost, obojestranska vzajemnost, je potrebna, potem bomo vsi skupaj želi uspehe! Joaeph Snoy, 13. Kako smo praznovali Prvi maj v Chicagu Chieago. — Ko se prošli petek zjutraj prebudim, je bila prva skrb — vreme. (Kakor da bi bil kmet in bi seno sušil!) Prejšnji dan je bilo nestanovlto. Zjutraj oblačno in iz toplega ozračja se je sem pa tam vlilo. Proti poldnevu se je zjasnilo in popoldne smo v Chicagu imeli lep pomladanski dan. "Da bi bilo tudi jutro tako," sem želel s tisoči drugimi delavci vred. Toda na prvega tako. Zjutraj je solnce nekoliko posijalo, toda nebo se je kmalu prepreglo s sivimi, gostimi in nizkimi oblaki, ki so sumljivo viseli nad mestom. Ozračje je bilo prijetno toplo in iz narave je kar puhtela pomlad In vlekla travo iz zemlje ter odpirala mirijade popja, da so drevesa vidno zelenela. "Ali bo dež?" smo se vsekri-žem vpraševsli in se tolažili, "da ga mogoče ne bo." V tem ugibanju sem se podal kmalu po dvanajsti uri v mesto, noseč s seboj klubov nspls. Ustavim se v strankinem uradu, da pomagam pri zadnjih pripravah za veliko prvomajsko |>arado, na katero smo se več tednov živo pripravljali. Sodruge sem našel v prav taki filozofični negotovosti kakor sem bil sam. Čeprav je v presledkih začelo rositi še pred eno uro, smo vseeno upali, da se nas liogovi mogoče usmilijo in razženejo oblake ali jih pa vsaj zagrnejo z nepropustnim deževnim plaščem. Tolažili smo se z optimizmom in pridno pribijali veliko kopico napisov, katere ao pripravili socialistični in komu niatlčnl umetniki (vsaj tako se nazivajo), na ročaje. Naš optimizem je pretrgala prva ploha, ki se je vlila okrog druge ure. "Je bolje, da se sedaj izlije, pozneje bo pa le|Ki," smo se tolažili, ln res se je izlilo. Toda ne za dolgo. Kmalu jc nebo pretresel prvi grom, ki se je ponavljal drug za drugim, nenre-stano skoraj dve uri. Vrne« pa je lilo. zdaj mani in so|et bolj Najbolj je UIo med tretjo in četrto uro, v ča.Hu sidranja za |ta rado v (J ran t o vem parku bllsu obrežja Jeter* Mkhigan, "Kar bo. bo '1 smo rekli in na lotili napiae in zastave na ilošli truk, vmes pa se vpraševali, če je prišel imvl zvočni truk. katerega Je socialistična stranka dr žave llllnoia kupila preišnjl dan za agitacljske namene. Služil bo posebnfc dobro v prihodnji vplil ni kampanji. Zakaanil ae Je bil radi instalacije zvočnega aparata S poulično ae odpeljem v loop kjer si najprvo kupim d«ftni plašč. Ubiral niacm preveč, k«r a« h *n bližala ¿«trta ura. Obleče« ga n« I« precej premočeno obleko, plačam in j« mahnem po Mooroe proti Mkhigan ave. in Grantovem parku. V isto smer j« šla pred mano in za mano procesija ljudi na obeh straneh ceste. Večinoma so imeli dežnike, mnogi pa tudi ne. Ta tok ljudi me je izncnadil, ker sem mislil, da je dež napravil križ nad našo prvomajsko demonstracijo. Ko pridem na most nad železnico Michigan Central, sem bil ie bolj presenečen, k«r j« bila na mestu zbirališča že večja skupina ljudi. MiaJU.scm, da bon našel le truk z napisi in malo skupino delavcev, ki sanjajo o vstajenju delavstva in socialni revoluciji. Parkrat sem šel gor in dol, da vidim, k*j in kdo j«. In prav tisti čas, ko sem prišel na pozoriiče, se je vlllp ko z* stavo. Mislil sem, da se bo vse razkropilo. Toda ne. Prvič ni nobene strehe v bližini dveh blokov, drugič so pa ljudje prišli da korakajo v prvomajskem pohodu, čeprav prekle padajo iz neba. In prihajali so v grupah in posamezno. In sicer vedno več. Okrog pol petih se uvrstimo v parado brez posebnega nadzorstva. Vsak je zavzel mesto v svoji skupini ali kjerkoli že. Povelje je bilo po osem v vrsto in korakanje šest čevljev narazen. Ampak ni Šlo vae po paragrafih. Godba bi Imela svirati, toda kdo naj igra v dežju! Proti pol petih se vseeno prič-ne vedriti. Naše vrste, premočene do kože, se prično pomikati ob sviranju deške godbo—piščalke, klarineti in lahki bobni, ki so pa kmalu izgubili glas. Spredaj so se uvrstili "grand marshalli" ali vodje parade, za njimi pa zastavonoše. Ta vrsta je bila dokaj pisana: tri rdeče zastave—socialistična s tremi pšicami, unijska s sklenjenima rokama in komunistična s srpom in kladivom— ter dve ameriški. Za njimi pa so se razvili številni in najrazličnejši napisi, karikature ter rdeče zastave. S slednjimi je bila najbolje zastopana socialistična mladinska liga. Imela je okrog dvajset živordečih zastav in se je najbolj postavila. Tako se je pričela naša prvomajska parada, v kateri je kljub letji___ ega delavstva — nekateri pravijo 16,000, drugi le 5000. V loopu" je bil promet ustavljen 45 minut. Sigurno bi bila parada mnogokrat večja, ako nam bi bili naklonjeni vremenski bogovi. Vseeno pa smo se počutili dobro. Ljudje so se uvrščali v parado skoraj do Union parka in je povorka stalno naraščala. Razume se, da jo je opazovalo tisoče in tisoče radovednežev. Ko smo prišli do Union parka, je bila tam zbrana že večja množica. Ker je bil park pod vodo, je policija, ki se je obnašala gentlemansko ves čas kakor tudi pohodniki, zaprla prometu široko Ogden ave. severno od Randolph ceste, kjer se je m notica strnila okrog govorniškega odra — novega socialističnega zvočnega truka. Ril jc krasen pogled ns morje glav in stotine na-pisov in rdečih zastav. Bilo je blizu 15,000 ljudi, ki so napolnili prostor za shod. Kako se je stvar zaključila, mi ni znano, ker aem prej odšel proti domu — ob pol sedmih — radi večerne proalave kluba št. 1 JSZ v dvorani SNPJ. Skupnega večernega shoda v Ashland Au-ditoriumu se je udeležilo okrog 3300 oseb. Glavna govornika sta bita Norman Thomss za socialiste in Clarence Hathaway za komuniste. Tako ae je v Chicagu zaključilo prvo skupno praznovanje mednarodnega delavskega praznika Prvega maja. I «ep ie bil tudi kluliov večerni program v dvorani SNPJ, lepši kakor pa udeležba — okrog 176 Hudi. Izvršil se je v poldrugi uri in je vseboval deset točk. Otvorti ga je Joško Oven s kratkim govorom kakor tudi vodil program. Rdeči Sokoliči so nastopili v šti Pierre van Psasea, poročevalec FederaHzi ranega tiska v Evropi. sn vodstvom Mary Juggove, ki jih je izborno izvežbala. Njih pianistka j[e Frances Omerzova. V ostalem sta bila na programu dva kratka govora — Frank Zaitz in Johnny Rak—in recitacija Mary Juggove. Molko-vo satiro "Cez reWie gltta jo prevzela Rudolph in Peter ven je bil tudi recitacljskl zbor Benedict. o Prvem maju. Sokoliči so podi Gabri«!« Schm.dt Orhideje v reagenčni Ncuhabelaberg, berlinsko predim-mi. , .vojlh filmskih ateljejih, ki oiemlju. Tod« ljubitelji Orhid,, JJ tudi največja rejnica teh ^ tt cvetk v Evropi. V U velikih r« L** zavzemajo oaemlje preko 300« k".d " trov -pridelujejo" Um najdr^Z^S na «vetu, ki jih dom« m v ^ Orhideje raaejo v naravi, kakor tropskih krajih n. drevesih. Njih «asa o* prav posebnih okoUr ^ «aUiih naporov, da so jih "udom«" " * « hladnejiem pasu. Mlada orhidej. Lj bergu ne zagleda Iu« svet« v reagenini cevki. Prve me*«. 'J*""! rti vrtnar, temvei kemik. iS*J k stotine majhnih steklenic dr^S ! Skoraj leto dni so U stok^^TL*' oplMenlh «rhidejaluh «men T ^T' ba negovat« največjo skrbjo, Jfe^» Od časa do časa je treba desinficirati um ke, ki zapirajo steklenke. To zato, d* bi a njih ne razširjale bakterije, ki bi utegnik uničiti. Seme plavk v vodi, ki ji je primei ielatini podobna 'morska trava. V doltf presledkih se tej tekočini dodaja hranilni Ta gojitev je teni težavnejša, ker morajo steklenice zaprte nepropustno za zrak in zahteva vsaka izmed 1200 vrst orhidej, ki tu redijo, individualne obravnave. Sele pot ko so nežne rastlinice prebile po več mes« steklenicah, pridejo v posebno pripravljeno! ljo. Na drevesnih deblih se dokončuje nato dež! orhideja se razcvete. Le vsako osmo, deseto leto se zgodi ta it A tudi to le tedaj, če nobene izmed tisoč» tisočev rastlin v tem času niso zanemarili i za en dan. Ta prav tako draga kakor dolgot na nega pojasnjuje, zakaj zahtevajo za cv« orhidejo ceno, s katero bi si mogli ljudje kupiti avto ali pa enodružinsko hišo. Bolj re vrste stanejo 3000 do 6000 mark, a n*jr cena, ki so jo dosegli kdaj za kakšno orhi j« znašala nič n&nj nego 60,000 mHrk. Človek bi mislil, da ni mnogo ljudi, ki L navduševali za tako drage cvetke. V rennid posebno iz inozemstva zelo naročajo. Ob ri ri je n. pr. modna krojačnica za moške obk Ml naznanja vsako svojo novo kreacijo m z denarjem bogato založenim kupcem t n vzcvetelo orhidejo. Neki grški veletrgovec bakom zahteva redno vsako leto dve zelo i. vrsti na svojo mizo, a žena nekega anglešk bankirja meni, da bi ne mogla živeti brti cvetlic. Tako kažejo po vsem svetu svoje p» ljičn« oblike in izdihavajo svoj čudni vonj hideje, ki so se rodile v reagenčnih cevki berlinskem predmestju. Delovni časi v Jugoslaviji najdaljši Mednarodni urad dela bo na prihodnjem sedanju obravnaval uvedbo 40urnega delov ga tedna. Urad je bil državam predložil i izvedbe tega delovnega tedna. Večina dr je že sprejela 45urni teden, v Združenih df vah je večinoma izveden 40-urni teden, * Uji pa sploh. Najdaljša delovna doba je v Jugosiav kjer ni bilo mogoče' dokazati niti enega jetja, kjer bi delali manj kot 47 ur na ti Pogostoma j:a znala delovni čas 60 in vsi Pri pomiti je še tres gostitelji vabili vse. kar Jim jc pnF^j^ člane svojega rodu. bila plesom In drugimi zabavami. ^ sledilo obdarovanje gostov, hsn*'»*^ že dolgo čas« gledala U <*>**> £ ^„i ae je često dogsjslo, ds Je dem ^ g žaloval svojo velikodušnost .n ^ spori. Sedaj je vse to z dodatkom zakon prepovedala. 4 PR OS V BT À (Uriraa J*UJejo »voj« borbo mn iz Ljubljane na ci-^ .Coto okrožnico "f kih akademikov, ki po-Objavljamo ^ina ohranjena. Okro- L ¡^ glasi: ^venski javnosti! ¿ ostro cenzure obvtfčamo ^čin javnost o poteku na- ^trajka, ki traja od 17. mar- jBodarsko stanje našega nase stalno slabša. Zniževanje "mezd, zviševanje davkov, ¡n trošarin so napravili izo-jbo za privilegij bogatašev. Puta 1932 so uvedli še šolnine [riiali takse. Minister je iz-¡1, da hoče omejiti hiperpro-¿o inteligence. Žalostno pro-ovje današnje dobe je, da je iligence "preveč", ko manjka i inženirjev, zdravnikov itd., vlada neznanje, ajialfabefci-pomanjkanje stanovanj, o-ke. prometnih sredstev, šol, Ncpremožne se pomeče z verze in problem je rešen! uoznost odločuje, ne sposob-Na univerzi bi bilo lahko nanj 3000 slušateljev, jih je [urno še 1539. Večina teh živi življenje ubijanja z in-Itcijami, službami, dolgovi, ianjem in pomanjkanjem. I »okornost, sijali ,mo resolucije, pctl-, r .m članke, po- f l r ' l&Mjlll, poreftU la JagealatUo.) nia ta a^remembi tehnične uredbe. Doživeli smo sramoto, da so hlapci Belgrada na naši univerzi iz strankarsko političnih razlogov izdali našo borbo za aplo-šne študentovske interese. Sredstva so jim vaš moralna: izrabljajo gmotno odvisnost, lažejo po časopisju, z noži prihajajo na u-niverzo lomit stavko, denuncira-jo na policgi in banovini. Rek-torat je stopil na stran izdajalcev univerze in revnega študenta. Kljub obljubi je odpiral univerzo ter je poleg 50 atavkoka-zov krivec za pretepe na univerzi. Pogazil je demokracijo: na zborovanju ni dovolil glasovanja o štrajku. Ignoriral voljo večine akademikov. Grofcil s črtanjem semestrov in razsodiščem tistim, ki se bore za odpravo šolnin, ter celotnost univerze in njeno ena kopravnost. Sprejemal deputaci-je stavkokazov in jim dajal po-tuho. Proti nam so se borili plačanci podprti od rektorata, policije, Belgrada z denuncijacijami, lažmi, cenzuro in terorjem. Na teror smo odgovorili s terorjem. Ogromna večina akademikov se ne bo dala terorizirati od peščice plačancev. Zmetali smo jih na cesto pred univerzo. Štrajka niso zlomili. RazkriČali so ga za komunističnega: trik je preobra-bljen, da bi koga preslepil. Laž, da 80 komunistov terorizira 1500 akademikov in oblasti ("Slovenski dom") Je preveč prismojena, da bi ji kdo nasedel. Da bi lažje hujskali razširjajo lažnjive vesti, da so univerzo komunisti zažgali, da se je pri demonstracijah po mestu vpilo "Dol s škofom" itd. Pravijo, da je štrajk nemoralno sredstvo Moralen pa je bil ko še njihovi krušni očetje niso sedeli v Bel-gradu. Moralne so tudi denun cijacije in laži, izmozgavanje revnega študenta, izdajstvo intere sov naše univerze za judeževe groše Belgrada, kupovanje duš itd. Pravijo, da so za redno delo na univerzi, toda prav zato Štraj kamo, doprinašamo žrtve, da dosežemo pijfiravo šolnin, tehnične uredbe, zvišanje dotacij, ki so pogoj za uspešno in redno delo Govorijo, da so proti terorju, za demokracijo. Toda bili so prot demokratičnemu glasovanju štrajku in podreditvi večinskemu sklepu. Prihajajo z noži na univerzo. Klerikalni tisk svobodno laže, nam cenzura ne dovoli pisati resnico. (Cenzurni odklok: O štrajku se sme pisati samo kot o komunističnem!) Režim bi lahko z enim podpisom preprečil žrtve, težko borbo naših akademikov. Toda slovenska univerza in študent sta mu deveta briga. Ker štrajka še niso štrli, so prišli z ga ie počaaj upropaščala, ko pa mu je žena pred nekaj leti umr-a, se je še bolj zapustil. Bil je revež brez dela in zaslužka, a radi eo ga imeli povsod in tako se je preživljal z dobroto ljudi. Na veliki petek pa je hotel za prizidke zaslužiti nekaj denar-a, nekaj malega. Daai ima Trboveljska družba pravico do vseh premogovnih zakladov v zagorski dolini, imajo reveži vendar na več kjrajih skrite luknje, kjer skoraj na površini kopljejo premog zaae ali »pa za prodajo. Tako je tudi Hace hotel na veliki petek nakopati na skrivaj nekaj premoga, da bi ga prodal in dobil nekaj dinarjev. V kotredeški dolini je več malih rovov, ki so ,iih izkopali ljudje, da so prišli do premoga. Vsak tvega seveda, da ga zaloti rudniški čuvaj in o-vadi oblastem. Toda kdor nič nima, ta se ne boji oblasti. Tako ie Hace splezal v tako jamo in začel kopati premog. Mimo je prišel neki rudar in ga svaril, naj se pazi, da ga zemlja ne zasuje. A že nekaj hipov nato se je zemlja res sesula ih zakopala Haceta, ki je izpod zemlje klical na pomoč. S Hacetom je bil še neki invalid, tega je rudar poslal po pomoč, sam pa začel takoj odkopavati Haceta. Toda ves njegov napor in napor prihitelih ljudi je bil zaman: zemlja se je sproti vedno znova vsipala na Haceta, ki je tožil in prosil, naj mu pomagajo. Preden so ga utegnili rešiti, je Hace utihnil. Ko so ga odkopali, je bil že mrtev. Rudarji, ki so prihiteli na pomoč, so takoj strokovnjaško postavi li opore iz desak, vendar pa je bila zemeljska plast predebela, in Hace je dobil preveč notranjih poškodb, da bi bil lahko prenesel nesrečo. Tudi če bi ga bili izkopali takoj, bi umrl. Na velikonočno nedeljo so 57 letnega Franca Haceta, ki ga je vsa okolica ipo^nala pod imenom "baron", pokopali. Uboj za veliko noč. — Prazni- M* ilil wmgm William D. Leahy, podad mirai PWtur*«. ameriški Cvetke z vrta indu-strijske špionaže V boaaovakem načrtu ao umorit dinamitiranje hii in omreževanje položila notorična špionska agencija Railway Audit and Inspection Co. Holderman je tudi izpovedal, ko je navidezno igral vlogo "špi-ona", da mu je detektivska agencija naročila, naj "pritisne" na Gotham kompanijo in zahteva zvišanje plač in skrajšanje de-lovtnika, nakar bo agencija lahko zahtevala od družbe več denarja za "protekcijo". William Leader, predsednik krajevne nogavičarske unije Št. 1, je pripovedoval, kako je Bell Detective agencija, ki je tudi poznana pod imenom Philadel|>hia Textile Manufacturers asociacija, najela tri notorične kriminal ce za razbijanje stavke v Bur lingtonu, N. J. Vsi trije so tudi zdaj v zaporu, ker so udrii v tovarno, v kateri so delali kot ske-bi, ter odnesli za več tisoč dolar jev neizdelanih nogavic. Blagajnik nogavičarske unije William Smith pa je pripovedoval o ponudbi neke detektivake agencije, ki je bila pripravljena dinamitirati hiše neunijskih delavcev po $50 zu vsako "delo". Washington. — Ce bi Francis J. Gorman, podpredsednik tekstilne unije, ne bil ob neki priliki v zadnjem momentu ne spremenil načrta, bi ne bil več med živimi. Senatnemu pododseku za delo in prosveto, ki vodi zasliša nje o La Follettovi resoluciji za splošno preiskavo kršitev civilnih svobodščin, je bila zadnje dni predložena zaprisežena izja va o nameravanem umoru Gor-mana. Zapriseženo izjavo je odseku poslal F. L. Dobbs, bivši urednik delavskega lista Labor News v Durham u, N. C. Z Gormanom so nameravali "pomesti" v Charlot-teju, N. C., najeti jmbojniki. Na neki unijski shod bi bil imel pri- ti z aeroplanom, tbdu je bil to ki brez pijače niso prazniki, in prisiljen odložiti, kar je bila le Tako sta mislila 30 letni hlapec Tako sta mislila 30 letni hlaped Jurij Lešnik iz Zahomcev pri Vranskem, in posestnikov sin Jože Ukman z Ločice pri Vranskem. Na veliko soboto sta pila v neki gostilni, ko pa sta ee ponoči vračala domov, sta se sprla in stepla. V tepežu je Ukman potegnil nož ter ga zasadil lešniku dvakrat v vrat in enkrat v desnico. Prerezal mu je žilo odvodnico. Lešnika so prepeljali takoj v celjsko bolnišnico, kjer pa je naslednje jutro podlegel izkrva-vitvi. novim "moralnim" sredstvom: *>> Mu br»rl , )a I* I ,0 na i k rti peh? Par •ramnih izjav. Lani znižanje šolnin, bc-1'rugim ho |K>ve-pridejo v Belgrad, ozneje izvedel. V ta konaplot je moral biti zapleten tudi David Clark, izdajatelj "delavskega bul letina" v Charlotteju. On jv bil Dobbsa povabil na sestanek, katero priliko je Dobbs mlsTll Izrabiti isti čas, ko je imel Gorman dospeti v mesto. Clark se je izgovoril, "da mora biti tisto uro v družbi nekih ljudi, da bo imel dober alibi, ko se bo 'nekaj zgodilo'." Dobbs pravi v zapriseženi izjavi, da je pozneje izvedel, da je šlo zu Gor-manovo Življenje. Carl Holderman,-distrikUii ravnatelj nogavičarske unije v Patersonu, N. J., je odboru pripovedoval, kako je k nJemu prišel neki Ralph Robinson s pove-rilnico Ameriške bankirske zveze in mu ponudil $150 na mesec, če bi hotel postati špion In pošl-Ijati poročila o unljaklh sklepih in načrtih. Holderman je navidezno sprejel |K>nudbo in dobil nekoga, ki je sledil "Robinaonu" v urad A. J. McDonaldove detektivske agencije v mestu New Yorku. Pozneje Je "Kobinsona" v Patersonu ujel v nastavljeno past in ga dal aretirati radi podkupovanja unijskih uradnikov. "Ro-binsouu" sta priskočila na pomoč predsednik republikanskega o-krajnega odbora in sin predsednika demokratskega okrajnega odbora. Varščino $5000 Je zanj Italijanako-abeainaki konflikt gre h koncu (Nadaljevanj« s 1. «trant.) državi, kajti v Ženevi vedo, da ne more dolgo trajati. Nekateri domnevajo, da bodo sankcije preklicane na prihodnji seji sveta Lige narodov, ki se otvori 11. maja. Rim, 4. maja.—Najmanj 400,-000 izmed pol milijona italijanskih vojakov in delavcev v A-friki bo ostalo tam kot naseljenci. Tako je namignil diktator Muaaolini v svojem govoru pred kmeti, ki so se včeraj zbral pred Beneško palačo. Po poveličevanju uspehov italijanskega orožja v Afriki je Mussolini rekel, "da ju med armado 500,000 m (¿ž, ki so bili poslani v Afriko, 400,(KK) kmetov, ki v svojem zmagoslavnem pohodu niso pozabili na zemljo. To primerjajo z zemljo v Italiji in vidijo veliko priliko za naseljevanje naših rodovitnih in po. gumnih družin na doslej neob-Ijudenem ozemlju." Mussolini je! dalje rekel, da -JVWrtl«l l'laturw. Od leve proti desni: Oomboes, ogrski premier; Kurt Schuach-nlgg, avstrijski kancelur, in italijanski diktator Mussolini. Ta trojica se je nedavno sešla na konferenci v Rimu. stvo deležno kaj sociuluo pravice," je rekel MoGowan. "Kršitev civilnih svobodščin je mogoče preprečiti le z odločnim odporom ameriškega ljudstva, čeprav to pomeni, da bo šel kdo v ječo, dobil razbito gluvo ali i>u še kaj hujišega." Injunkcija v prid loterijskim rake tir jem New York. — Organizacija "Golden Stakes Advertising Co.", kateri je poštna oblast odvzela poštne ipruvice zaradi kršenja protilotarUskih zakonov, se je zatekla k federalnemu sodniku Knoxu, kateri je z Injunkcijo začasno ustavil poštno prepoved. Predsednik omenjene organizacije je sin znanega burbonakega demokrata Smitha. gre Italijanskim kmetom zaslu ga za uspehe v Afriki. Nihče drugi se ne bi mogel tako vztraj no boriti v veliki ufrlškl vroči ni in poleg tega trpeti t>omunJ kanje. "Vi ste srečni, ker boste sedaj nagrajeni za vaše uspehe," je dejal Mussolini. "Prišel je dan, ko boste dobili plačilo zu svoj trud, katero ste zunlužill s Koliko čaaa bo trajala 'proaperiteta'? (Nadalj«van|s f 1. sira«A.) Jemo pričotku novegu gospodarskega potopa. Kako velik bo to potop, je seveda uganka. Sigurno je to,* s par izjemami v enem stoletju ameriških kriz In pro aperltet, da Je vsaka kriza večja od prejšnje. In ukonomsk faktorji so tukaj, na podlagi ka terih lahko s sigurnostjo rečemo, da bo prihodnja križu enako silovita kakor 'je bila zudnja' ali pa še hujša. Tega dejstva ne spre1-meni niti možnost, da lahko prej dožlvlmo enega ali dva manjša potopa kot nekakšno predigri» prosporitoto, marveč tudi pomeni stalno padanje življenjskega standarda za vso delovno prebivalstvo, kriza ali nokriza. Splošno blagostanje je odvisno le od količine produkcije in seveda ud poštene distribucije, katera |m je ikkI kapitalizmom, posobno še ameriškega kova, nemogoča. Drugi faktor, ki peha deželo v novo krizo, jo naglu in velikanska koncontracija bogastva. Ze prod to krizo so bili groteskni ekstremi med bogatlnsklm razredom nu vrhu — okrog dva odstotka prebivalstva — in širokimi Ijudakiml plastmi ua dnu — okrog dve tretjini prebivalstva, ki je posudovalo le okrog pet odstotkov narodnega bogastva, o-krog 115V« pa multimllijonarjl in ostull del srednji razred. Ti oks-tremi so se v zadnjih šostih letih še bolj |>oostrlll. Dvomljivo je, če danes 08'i ameriškega prebivalstva poseduje več ko 25% narodnegu bogastva. Zo ta faktor,grotosknu ekonomska neenakost, nam prinaša še večjo krizo kakor je sedanja, oziroma "zadnja". krvavimi žrtvami. Zemlje vedno] novi, siloviti krizi, bogato plačuje one, ki so Ji zvesti. Kričanjo |>oncha, toda Zem Ija ostane in edino ona nam nu di popolno zadovoljstvo." Cerkvenjaki za kongresno preiskavo Washington. — Voditeljem delavstva so se pridružili tudi razni liberalni duhovniki v zahtevi zu kongresno preiskavo kršitev civinih svobodAčin. Duhovnik K. H. McGowan Je za stopal katoliški Welfare Council, rablnoc Goldstein jo govoril v imenu rabinske konference, rev. Worth M. Tippy pa v lm»i-nu protestautovskih skupin, ki so organizirane v Federalnem cerkvenem cvetu. "Vea boj za civilne svobodščlne je boj o vprašanju, ali bo ameriško IJud Se z večjo gotovostjo pa se la hko reče, tla dežela ne bo pod sedanjim sistemom nikdar več «lotila splošne prosperitete, onih 'dobrih časov" kakor Jih je videla v zadnjem desetletju in prej. Prvi faktor, ki IsključuJo možnost, Je velikanska armada brezposelnih. Se ni dolgo tega, komaj loto ali dvo, ko so okorni napovedovali stalno armado okrog sedem do osem milijonov brezposelnih. Zdaj bi moral biti velik optimist, kdor bi še kaj takega trdil. Hn-z drastičnega splošnega znižanja delovnlka nI nobenih izgledov, (bi se bo ta armu-da tudi v "dobrih časih" znižala dosti poti 12 milijonov, In vzdrževanje ene peline prebivalstva še na nižjem rellfnem standardu dogmatično izključuje ne le vsak |>ovrutek splošne 160,987 se obrnilo na delavski odbor Washington. — Odkar Jo pričel funkcionirati sedanji delavski odbor i ki sprejetju Wagnor-Jeve iHistave, so jo nanj obrnilo KM),087 delavcev v 72<1 slučajih, Od teh Je bilo 2711 slučajev, v katerih so se delavci pritožili radi diskriminacij vsletl unijskih aktivnosti; 207 -pritožb je bilo vsled Izigravanja delavcev pri kolektivnih |Migaj nista priglasila svojega pristopa v federacijo, za katero nista preveč nav-dušrna ---— Slika kaže ogromne cevi, skozi katere bo tekla Platte, Neb. ,Mir je električne cenlrak, ki J« federalna Oada gradi v dolini Spopad med komunisti in fašisti v Torontu Toronto, Ont., Kanada. — Skupina "nacljsklh" dijakov, msMČlh zu «t a vice s svastiko, Je yč«raj napadla komunistični prvomajski shod v tukajšnjem Queens parku. Vnel se Je pre-tep, pri katerem Je eden dijak obležal v nezavesti In mnogo Je bilo lahko ranjenih. Policija J« raapršila bojevale«. PlOtVITA Dolina meseca SOMAN gpl-,1 JACK LO*DON—Pütomil Vladimir Umft Pogojna pomiloščenca aU bila Kitajca. Obs aU bila presedela v ječi mnogo let in »ta bila že »Ura; a vendar je gospa Mortimerjeva hva-lila »peh, ki sU ga navadno kazala pri dnevnem delu. Gav Jam je bil .pred dvajaetimi leti zelenjavni vrtnar na nekem velikem po»e»tvu v Menlo Parku. Nesreča ga je bila zade a v o-bilki igralskega pretepa v redwoodaki ki-tajski četrti. Njegov tovariš Can C» je bil tiste ča»e ko »o divjali v San Francisco boji med po-»ameznimi kiuj»kimi tolpami, na glasu kot pretepač. A četrt stoletja »troge discipline v kaznilniških zelenjavnih vrtovih mu je bilo o-hladilo kri in njegovi roki je bila zdaj motika ljubša od »ekire. Ta dva pomočnika »ta bila prispela v Glen Ellen kakor dragoceno blago, in občinski načelnik je bil potrdil njiju sprejem; razen tega je moral vsak mesec poročati vodstvu kaznilnice o njunem vedenju, kakor je tudi Saxon pošiljala svoje mesečno poročilo. Strah, ds je ne bi zaklala, jo je kmalu minil. Železna roka države je visela nad njima. Samo kozarec žgane pijače, pa bi ju U roka zgrabila in vrgla nazaj v jetniško celico. Nit prosto gibati se ni»U «mela. Ko je moral stari Gav Jam v San .Francisco, da je pri kiUjskem konzulu podpisal neke papirje, je bilo najprej treba dobiti dovoljenje iz San Quentina. In razen tega ni bil nobeden izmed njiju hudobne naravi. Sazon se je teprva bala zapovedovati dvema nevarnima kaznjencema ; a ko »U prišla, ji je bilo kmalu veselje delati z njima. Lahko jima je rekla, kaj naj napravita, a kako je treba delati, »U vedela sama. Od njiju se je naučila vseh deset tisoč skrivnosti itfnetnega vrtnarstva in že čoz nekaj časa je izp?#¥idela, kako zapuščena bi bila. če bi »e morala zahesti ns domače delavce. In končno se tudi zato ni bala, ker ni bila sama. Rabila je pamet — kakor Billy. Kmalu je spoznala, da ne bo mogla obenem nadzorovati dela zunaj hiše in opravljati hišnih poslov. Zato je pi»ala v Ukljo ti»ti odločni vdovi, ki /e »tanovala v »o»ednji hiši in prala za druge ljudi. Le-U je UkoJ »prejela Sazonino ponudbo. Gospe Paulovi je bilo štirideset let; bila je nizke rasti in tehtala je dve sto funtov, a noge je niso nikoli bolele. Tudi strahu ni poznsls In Billy je rad zatrjeval, da bi z eno »amo »vojih mogočnih rok ukrotila oba Kits jca. Gosps Paulova je prišla s svojim sinom, šestnajstletnim kmečkim dečakom, ki je bil vajen konj in je ¿rial molsti Hildo, zalo jer-seysko krsvico, ki je bUa na*la milost v veščih Edmundovih očeh. Dasi je gospa Paulova kaj spretno opravljala vsa hišna dela, je bilo vendar nekaj, česar si Saxon ni dala vzeti: pranje njenih lastnih mičnih reči. "Kadar tega ne bom več zmogla," je rekla Billy ju, "takrat vzemi lopato, pojdi k tistim »ekvojam za Divjo vodo in izkopfji jamo. Zakaj ča» bo, da me pokopljaš." Bilo je še v zgodnjih dneh Madronjevčevega ranča in gospa Mortimerjeva je bila pravkar firišla na svoj drugi obisk, ko je Billy pripeljal od nekod zvrhan voz vodnih cevi ter oskrbel hišo, kurnik In »kedenj a vodo iz zbiralnika, ki ga je bil napravil pod najbližjim studencem. "Nu, mislim, da znam rabiti pamet," je dejal. ''Tamle na oni strani doline sem opazoval neko žensko, kako je dvesto čevljev dak»č vlačila vodo od studenca v hišo; pa sem nekoliko poračunal. Rekel sem »I, du dela to po trikrat na dan, ob pralnih dnevih |ut Bog »i ga vedi kolikokrat; in ne moreta si misliti, kaj »em naračunal, koliko prehodi v letu dni, ko nosi vodo. Sto «Iva in dvajset milj, Razumeta? Sto dva in dvaj*et milj! Vprašal sem jo, kako dol- go je že Um. Ena In trideset let. PomnožiU sami. Tri tisoč sedem sto dva in osemdeset milj — »»amo da so prihranili dve sto čevljev cevi. Ali ni, da bi človek ponorel? "O, in to še ni vse. Kakor hitro bom videl, kako kaže, dobiva kopalno kad in prho. — In veš, Saxon, ali se še spominja* ti»U male jase, prav tam, kjer »e Divja voda izliva v So-nomo? Vsega skupaj utegne biti oral. In to je moje! Razumeš? Vi drugi ne smete hoditi po travi. To bo moja trava, da veš. Malo više ob vodi postaviva zajemalno kolo. Dobim ga iz druge roke za deset dolarjev, veliko, dobro kolo, ki bo dajalo več vode, nego je potrebujem. In potem boš videla, kako raste nemška detelja, da se ti bo kar »lina zbirala v ustih. Se enega konja bom potreboval, da se bom z njim vozil okoli. Hazel in Hattie sta pri tebi preveč vpreženi, da bi jaz Še kaj imel od njiju, in kadar boš začela oddajati zelenjavo, ju sploh ne bom več videl. S «tisto nemško deteljo, mislim, ds si bom lahko redil drugega konja." A nastopili so večji dogodki, ki so pripravili Billy j u toliko razburjenja, da je za nekaj časa kar «pozabil na svojo deteljo. Najprej so prišle skrbi. Tistih nekaj sto dolarjev, ki jih je bil prinesel v Sonomsko dolino, in vse provizije, ki j-ih je bil potlej zaslužil — ves ta denar so bile požrle ¿boljša ve in življenjski t roški. 0»emnaj»t dolarjev, ki so mu jih dajali v Lawndaleu kot najemnino za njegovih šest konj«, je šlo za dnino. In Uko si ni mogel kupiti jezdnega konja, ki ga je potreboval za svoja kupčij»ka poU. A pomagal si je iz zadrege s tem, da je rabil pamet in ubil dve muhi na en mali. Jel je učiti mlade konje za vožnjo in se pri tem voziti z njimi tja, kjer je hotel kaj kupiti. 'Dotorej je bilo vse dobro. A nova občinska uprava v San Franciacu »i je bila zapisala na prapor varčevanje in ustavila vsa ce»tna dela. To je pomenilo, da so nehali delati tudi v lawndaie»kem kamnolomu, ki je bil med dobavitelji tlakovalnih kock. Billy je videl, da mu ne bodo »amo vrnili njegovih šest konj, ampak da jih bo moral tukli krmiti. Kako bo poMlej plačeval gospo Paulovo, Gava Jama in Cana Cija, si res ni mogel predstaviti. "Zdi se mi, da sva odgriznila več, nego moreva pojesti," je priznal Saxoni. Tisti večer se je pozno vrnil domov, a obraz mu je kar sijal. Nič manj ni sijala Saxon. "Vse je v redu," ga je pozdravila, ko je prišla k skednju, kjer je izprezal utrujenega, a še vedno upornega .mladega konja. "Govorila sem z vsemi tremi. Vsi vidijo, kako je, in bork) drage volje nekaj časa počakali za plačo. Se teden dni pa bosta jeli Hazel in Hattie raz-važati zelenjavo. Potem bo dotekal iz hotelov denar in moje knjige ne bodo več tako prazne videti. In — oh, Billy, saj ne uganeš! Stari Gav Jam ima «bančni račun. Prišel je potlej k meni — mislim, da je najprej dobro premislil — in »e ponudil, da mi ipoaodi štiri »to dolarjev. Kaj meniš?" "Menim, da ne l>om Uko oiaben, da jih ne bi vzel, čeprav je Kitajec. Po »rcu je bel človek in denarja bom morda potreboval. Zakaj, vidiš — nu, saj ne uganeš, kaj sem delal, odkar sva se zjutraj videla. Toliko opravkov sem imel, da še nisem založil grižljaja." "Pa ne da bi bil že spet rabil pamet?" Zasmejal a »e je. "Le reci Uko," se je pridružil njenemu »mehu. "Razsipal sem denar kakor pesek." -Saj ga nimaš, da bi ga mogel razsipati," je oporok la. (Dalj« prihodnjič.) Frank Kroll: Prevara in spoznanje Njeni starli so živeli na jugu in |M)tiašali so »e, da so stopro-centni Američani. Ko je dosegla šesto leto, je začela poha jati šolo in nu pridružila ostali šol »k i deci, V otroških letih je bila vedno vesela. Radovala se' je ¿ivije nja kakor drug» otroci v im|| bresskrtmostl Po slesk l i< od hajala v šok) in |h» Ntezici se je vračala domov. V |iomladan- in ptiči ao prepevali in žvrgoleli v pozdrav krasni Vesni. Črne vrane so se |x>dile preko travnikov in njiv, |K) katerih so farmarji orali in sejali semena. Tudi oni so žvižgali in prepevali, naj je iMtmlad najkrasnejši letni čas. Celo konji, ki so vlačili težke pluge, so držali glave po-koncu, ko so slišali žvižganje veselih koračnic. Oče in mati mlade deklice ata last ovala veliko farmo, katero •»I a »k rimo obdelovala z najeti mi delavci. Raztezala se je v Nižini velikih tobačnih planUš. ob katerih so Ne dvigali vlaoki hribi. Izvrstno obdelana farma je dobro rulila in pridelka, ki akem času je trgala cvetlice ob.no imeli takrat veliko ceno, je poti, jih zvijala v šopke in no-j »Ha svili učiteljici. V šolo je I rada hodila, bila prijazna ' napram svojim tovarišican» in te no ji vračale prijaznoNt. Prve dni Ji je bilo (elko v Mi. ker je vedno mislila na svojo mater in očeta, potem |ta se je privadila. 1\ liapetoNtjo Je »UnIiIm učiteljici, ki je Stiala Uko lepo tlUli is knjige in e Npretninu prati pi-neti črke na črni tabli. Najrajši bi vae to |k»«nela in ne naučila prve dni, a ni šk). Bilo je v Ne nekam tuje in nerazumljivo. Pomladni dnevi ao bili prefioje. ni Z duhtečim ozračjem \'%n okolica je bila odeta a cvetjem in zelenjem. Življenje je kipelo bilo lahko Npraviti v denar. V družini so imeli poleg hčerke tudi sinčka, starega dvanajst let. Bil je pravi kričač in ne-ugnanec, da ga je bilo težko kro-titi. Vsako stvar je hotel imeti in nI miroval, dokler je ni dobil. Jeziček je imel precej namazan in znal ga je sukati kakor prava klepetulja. S avojo Nestrlco se ni dobro razumel In Ne nista posebno rada imela. Ona je želela, da bi bil Uiljšl, a on Ne ni dal ukrotiti in je v avojl neugnanosti počenjal VNakovrat ne vragolije. To Je Nevede izviralo it otroške rasponajenoatl. Poleg te farme Je imel obnei no poaentvo »vedski prieeljenec Bilo je dobro urejeno, dokaz, da Je njegov lastnik marljiv gospo dar. Vsak košček zemlje je zna Izkoristiti. Precej zemlje je Imel |N)sejane z nemško deteljo, ki je le|)o |M>ganjala v toplih pomladanskih dneh. lastnik je » ponoNom gledal na trud »vojega dela in se veselil trenutka, ko bo pospravljal letino, po»lal pridelke na trg in jih spravil v denar. Vesel je bil «vojih lepih konj, ki ao se paNli in podili po obsežnem pašniku. Svsdaki farmar ni imel otrok, da bi mu (Mimagali pri delu, toda posestvo je imel plačano in z ženo sta živela v zadovoljstvu. V razgovorih » svojimi sonedi, ki so bili la)gato obdarjeni z otroškim blagoslovom, se je rad šalil, da njega ne bodo otroci poNtrani gledali, ker Jih nima, čeprav bi posestvo zapravil. Med njim in NONedom, ki je imel prijazno hčerko in razposajenega sinčka, je vladala aloga in prijateljstvo. V potrebi sU pomagala drug drugemu, kajti vedela aU. da življenje ne teče gladko. Pridejo neNreče. katerim ae človek ne more izogniti In takrat je pomoč potrebna. . Pomladi so Nledili vroči poletni dnevi in otmei ao dobili počitnice. Deklica je bila spet stalim pri svojih starših in veNelila prostosti. Solnčnl žarki au obsevali kla-je, ki vetru valovalo kakor morje. Deklica je hodila s svojimi starši na polje in brezskrbno skakljala po stezicah, ki so bile razpeljane preko njiv. Nedaleč stran »e je vila železniška proga, po kateri so vozili dolgi tovorni vlaki. Posebno ob žetvi so ropotali prazni vagoni proti malemu farmskemu mestecu, kjer so jih naložili s pšenico in potem so z dragocenim zrnjem oddrdrali nazaj. Agent-je prekupčevalcev so sicer vedno gledali, da so dobili žito po najnižji ceni, vendar so farmarji dobili zanj vseeno lepe denar-ce. Dosti blaga prinese dosti denarja, čeprav je cena bolj nizka. LeU so potekala mimo naprej in stari »o se morali umikati mladini, ki je rasla in po-sUla sposobna za težka poljedelska dela. Hčerka našega znanca farmerja se je razvila v vitko dekle. Šolska leU so bila že minila in sedaj je pomagala svojim sUršem pri delu ter jim bila v veliko pomoč. * Dela je bilo vedno dovolj—v kuhinji, v hlevih in na polju. Farmarska dekleU morajo prijeti tudi za moška dela, katerih se dekliea ni ustrašila. Zapoalena je bila od jutra do večera, vendar se ni pritoževala. Razume se, da je bila pridna hčerka v veliko veselje svojim staršem, ki so s ponosom zrli nanjo. SUrši so hoteli svoji hčerki srečo skozi nadaljnje Življenje, da je ne bi nikdar doletelo pomanjkanje in druge neprilike. Vedeli so, da mladi ljudje potrebujejo pouka, ki jim pride prav poznejših letih. Zato so svojo ljubljenko skrbno vzgajali in učili, kako se mora ravnati, da bo obdržala življenje .v pravem tiru. Kupovali so flfepe obje-ke, v katen)i js^ iigSmU l&)for roža, ki se je pravfcarTHttve-tela. Dosegla- je sUrost sedemnajst let in že imela veliko občudovalcev«, Mladi fantje so se ozirali po lepi, vitld deklici, kar je bilo znamenje, na se fc lu pojavil snubec in vprašalv*za roko mladega dekleta. Nekega dne je res prišel glas do ušes staršev, da je hčerka že našla svojega izvoljenca, oziroma on svojo izvoljenko. Snubec je bil fant iz bližnjega mesteca, ki je imel službo zavirača pri železniški družbi Southern Pacific. Imel je primerno plačo in ker je bil varčen, »i je prihranil že lepo vsoto denarja. Starši so bili veseli, ker je hčerka izolirala tako prMnega fanta za svojega moža. Po treh mesecih, odkar sta »e seznanila, »U se mlada zaljubljencu poročila in tako je ena indvajset let stari zavirač postal mož lepe farmerjeve hčerke. Svatbo so praznovali kar dva dni. Povabljene so bile vse družine sosednih farmarjev in ženin je od svoje strani povabil nekaj svojih prijateljev, ki so se prav radi odzvali. Nekaj dn je ženin še ostal na domu svoje neveste, potem pa jo je odpeljal na svoj dom. Mlada nevesta se je težko ločila od svojih »taršev in brata, dasi je vedela, da jih bo lahko večkrat obiskala. Ni se mogla vzdržati solz in tudi starši so jokali. Na dvorišču je stal ženinov avtomobil, katerega sta zasedla in kmalu izginila staršem izpred oči. Po eni uri vožnje «e je avtomobil u»tavil pred moževim Ntanovanjem, ki ga je vzel v najem. Vstopila sta in mož je razkazoval svoji mladi ženi pohištvo, ki ga je nekaj dni prej kupil. Stanovanje je bilo sicer bolj »kromno opremljeno, toda mož je zagotovil »vojo že non. da ima v načrtu nakup lastnega doma, ki ga bo razkošno opremil. Mladima zakoncema pa ni šlo Uko po sreči, kakor sU želela. Obračati se je začelo na »labše in on ni mogel uresničiti svojega načrta. Uvidel je, da je delal račun brez krčmarja in sledila so razočaranja, posebno ia mlado ženo. V novem domu se ji je zdelo silno dolgočasno. Bivanje v mestu ji ni prijalo, ker je bilo preveč ropota in prahu. Vedno je mislila na svoj prejšnji dom, na farmo, kjer je bilo vse čisto, brez šuma in ozračje prijetno duhteče. Čutila se je osamljeno v skromnem stanovanju* kajti mož je bil odsoten po tri in celo več dni, ker je moral opravljati službo zavirača na tovornem vlaku. Delal je nadurno delo in seveda tudi več zaslužil, toda večji zaslužek ni spravil mlade Žene v boljše razpoloženje. Vedno se je pritoževala, da mora čepeti sa ma doma. Par tednov po poroki je že začela sitnariti in zbadati svojega moža, češ, da je on odgovoren za njeno slabo življenje, ko mora samotariti in Igčas prodajati. (Dalje prihodnjič.) ? —r«Wr»i4K) Slika kaže sobo v moskovski šoli, v kateri ae odrasli učijo angleškega jezik«. Dvoje! "Drevi, pravite, vas pride ženin obiskat? Zaradi mene!" "O milostljiva — zaradi mene bo prišel!"_ KNJIGE S. N. P. J. Pri Proaveti oziroma Knjiž^vai Matici SNPJ imamo na rokah še nekaj ddbrih knjig in če katero želite naročiti, sedaj je čas sato. The Native's Return...........$2.00 Ameriški Hlovend, stane.......5.1 Slovensko-Angleška Slovnica ... 2.1 Zajedale! ...............a.....1/ Zakon Biofeneilje ............ 1J Pater Malaventura v kabareta.. 1.. Jimmie Higglna .............. 1.1 Hrbtenica, igra ................25 Med brati. Igra.................10 Denar in naročilo pošljite na naslov: PROSVETA 2657 S. Lawndale Avetiue, Chicasro. ID. Vedno nizke cent za X-RAY Ure: 8:30 do 8:30 Phone i Harriion 0751 Agitirsjte zs Promt Klavir "Saj ste vi naučili mojo Hčer igrati na klavir po $2 uro?" "Da." "Koliko zahtevate, da jo spet odvadite?" Zloba "Kako se ti zdi moja nevesta? Ali sem dobro izbiral?" "O, da; le izbera, se mi zdi, ni bila bogve kako velika." USTALJENA ENOTNOST POTREBNA PRI CIGARETAH Eden največjih faktorjev v razvoju ameriške industrije je bilo izpopolnenje modernih metod izdelovanja. Večkrat je le kakšna malenkost odločilnega pomena za kakovost izdelka. To vidimo posebno pri cigaretah. Za Lucky Strikes cigarete se uporabljajo le slednji listi, ki so najdražji. Kemična analiza izbranega tobaka se završi še pred nakuipom. Pri razvoju lahke ka-je se vpošteva kialobno-alkalij-sko razmerje, kar je privaten proces Lucky Strike. "It's Toasted" |M>meni zaščito vašega grla proti draženju, proti kašlju. Največja pažnja pri izbiri tobaka bi nič ne zalegla, če bi ne posvečali pozornosti izdelavi cigarete. S tem mislimo v prvi vrsti te-žo, obseg cigarete, dolžino tobaka. vsebino mokrote, enotnost produkta—vse to ima vpliv na gorenje in na dim. Pri izdelovanju Lucky Strike cigaret je vse to usUljeno ter pod neprestanim nadzorstvom raziskovalnega d« partmenta. Na razpolago ao najrazličnejše priprave, ki omogočijo Ishko kajo. —(Adv.) NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO ~Ps sklepu 10. reiae konveset)n ae lakko nnrnči nn list ProarS« | «tc|« eden. dvn. tri. štiri nll pet člnnev la ene druMne k sni aareM* Prosvetn «tnne an vse enaka, ta člane aH nečlnna $«.00 u tioktni nino. Ker pa člani le plnčnjo pri nnenmenta $1.20 sa tednik, m lis t iteje k naročnini. Torej seda) ni varnkn, reči, da J* Ust predrte s S. N. P. J. List Prosvetn Ju vala Instninn In gotovo je ? vsaki drdUl ki bi rad čital Ust vnuk dan. Cena lista ProsveU Je: Za Zdrnl. države is 1 tednik in......., 2 tednika ln...... I tednike Is...... 4 tednike In...... Kanado $0.00 ........4.80 ........0.00 .........240 ........ 1.20 S tednikov is.............. nič Zn Evropo Je. Za Clears in Chícate Ja. 1 tednik Is............ 1 tednika In........... I tednike in........... 4 tednike ia........... I tednikov in.......... ........$0.00 • •I I Iapolnite spodnji kupon, priloilte potrebno vneto denarja Order v planin ln al naročite Prosvetn, list, ki Je vala laatalaa. Pojasnilo:—Vselej knkor hitro knteri teh članov preneha biti llaal ali če ae preaeli proč od družine in bo aahtevnl sam sroj list tedn^ moral tiati član it dotičnn družine, ki je tnko skupno naroden* u i Prosveto, to takoj nannaniti upravniitvu lista, ln obenem dopledsti vsoto liatu Prosvetn. Ako tega ae store, tedaj mora upravniit* datum ta to vaoto naročniku. PROSVETA. SN P J, 205Î S* Lawndele Ave„ ChUsge, 11 Priloženo polil lam auročnfno ta Hat Prauvets vnete $. I) Ime.........................................ČL društva S. Naslov ........................... Ustavite tednik in gn pripilite k dr ukine: I) loji naročnini od sledečih flus ...........Cl drnltvs a. ............................................čl. drultva a. ...........................................čl. * .ČL drultva a. MnnU .Drla vu Hav Diego Hart Inet-Rsrrin. novi je ob prednednlk španske repu^ke. SLOVENSKA NARODNA POD- PORNA JEDNOTA i/da j» svoje publikacije in fte posebno Ust Prnsveta sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev ln članstva in ?a propagando svojih Idej. Nikakor pa ne ta propagando dragih podpornih organ i/ar i Vsaka organizacij a Ima nhtčatno »roje glasilo. Torej airitatorični dopisi In natnanila drutih podpornih oriar.iracij in niih društev naj ae ne pošiljajo U»ts ProsveU. Prosveto ? Podpirajte svoj It*? TISKARNA S.N.P •PREJEMA «U v tiskarsko obrt spadajoča j. r Tiska vabila sa veselice In knjige, koledarje, leUke Itd. shode, vtiitnks, knjige, koledarje, leUke itd. v •lovennkcm.br tlovaškem, češkem, nemškem, angleškem jrti*" » VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU^ S.N.PDA TISKOVINE NAHODA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje eedetvo Ushsma Case eneras, ssljeke dele prve PU tU po lofernes* i Je as S. N. P. J. PRINTER 26S7-S9 SO. LAWNDAI E AVK** Telefon Rockwell CHICAGO, ILL-