PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2059.
tLTT'AJi U^rflLT^liS "
CHICAGO 21, ILL., 26. M \RCA (March 26), 1147.
Published Waatly at tlOl 8. Lawndal« At«.
••a
LETO—VOL. XLI1.
PREDSEDNIK TRUMAN šel po svojem zgodovinskem govoru 12. marca, ko je napovedal preokret ameriške vnanje politike, na počitnice v Florido ia potem sa nekaj dni na ribolov. Gornja slika ga predstavlja, ko srka mehko pijačo. Na desni je njegov prijatelj Ragar Sermon.
Ureditev Nemčije za vnanje ministre težavna naloga
Molotov za izpopolnitev weimarske republike. — Franci}« hoče decentralizacijo rajha. — Marshall in Bevin za ustavo po anglo-ameriškem modelu
Nemčija se smatra že dolgo ni ljudi, s svojo zaostalo indu-dobo za najkulturnejšo deželo. striio, bo v trajni nevarnosti, na svetu. Pod Hitlerjem pa se je akiFIe Nemčiji dopusti obnovi-oglašala za vzvišeno ljudstvo, ki tev po njenih tradicionalnih ti-mu je zgodovirp poverila vlado rih. Neglede. kako se ji prepove
zgraditev nove oborožene sile— vse to ne bo nič zaleglo, čim dobi rajh vlado ^o pa kakega novega Hitlerja, ki *e bo odločiTza *ov* vojne manevre.
Saj. je tudi versajska konferenca odločila, da se Nemčija ne sme oborožiti. Pa ko je prišel Hitler in pričel spreminjati industrijo v municijske obrate, so zavezniki to videli in se tolažili, da ga bodo že na kak način pomirili.
Francija pod sedanjo vlado želi razbitje Nemčije v toliko av-tonmnih držav, da jih ne bo mogoče nikakor združiti, in veli-! kanski industrialni in rudniški predeli v porurju in Saar pa naj bi prišli v področje francoske oblasti. Ako pa Rusija, Zed. države in Velika Britanija tega nočejo, pa naj postanejo ti kraji "inter-nacionalizirani", nekako tako kot pride Trst pod upravo Združenih narodov.
nad svetom.
Kaj s rajhom v bodoče?
Kot pod kajzerjem tako i pod Hitlerjem je Nemčija izgubila in sedaj ji drugi pišejo J>odoč-nost. V Moskvi se že več tednov prerekajo o nji naš državni tajnik Marshall, sovjetski vnanji minister Molotov, in pa Bevin za Anglijo ter Bidault za Francijo, ki sta ministra enakega čina.
Nemčija je v industrializaciji prvenstvena dežela na svetu. Vzelo je dolgo, predno so jo do-šle Zed. države. Ampak Nemčija trdi, da je to njena, ne naša — namreč ne ameriška zasluga temveč da smo postali kar smo le po posnemanju nemških znanosti.	,
Toda vzlic poražen ju je treba glede Nemčije nekaj ukreniti, kajti tako kot je ne more ostati. Država je lahko tepena, a ostane vzlic temu na zemljevidu. Kakšna torej naj bo bodoča Nemčija?
Štirje ministri — trije načrti
Molotov v imenu Sovjetske unije predlaga preureditev Nemčije V centralizirano demokratično državo. Njegov načrt določa v nji civilne svobodščine, svobodo tiska, v^roizpovedanja, in pa naredbe, ki naj ji bi pomagale v ekonomsko obnovo, ne pa v obnovitev militarizma.
Bidault v imenu Francije zahteva razkosanje Nemčije v posamezne države s čimvečjo avtoriteto, in centralna vlada pa naj bo pristrižena, ker da le na ta način bo vzeta motnost za obnovitev nemškega militarizma.
Naš državni tajnik Marshall, angleški Bevin ter sovjetski Molotov menijo, da ako bo po volji Francije, se bo v razdraženi Nemčiji spet pojavil kak Bismarck, ali pa Hitler, ki jo bo znova združil, oborožil in svet pahnil v novo vojno. Kar se Nemcem najbolj čudno zdi, je to, da jim novo ustavo kujejo tuji ljudje.	^ - .
* Strah Francija
Nemčija je silno rasbita, toda ima 70 milijonov ljudi. Kar je odraščenih, so mehaniki, izvež-bani boljše kot katerikoli drug narod na svetu, Francoski vnanji minister Bidault ima to dejstvo na konferenci v Moskvi, kot ga je imel na sestanku velike če-tvorice v Parizu, vedno pred očmi. Francija s svojimi 45 milijo-
Bidault nc bo uspel
Dasi je stališče Francije razumljivo — boji se novega napa-da z nemške strani, ki mu sama ne more biti nikoli kos — je jasno, da ne Anglija, Ne Zed. države, ne Moskva nočejo iz Nemčije napraviti nekaj, kar bi bilo proti naravnim zakonom. Nemčija ho-(Konec na 5. strani.)
PREUREJEVANJi SVETA V NOVE BLOKE IN NOVA "RAVNOTEŽJA" - ZA M!R...
I
Pred /. svetovno vojno sta obstajali dve zvezi: Kaj-zerjeva Nemčija, Franc-Joiefova Avstro-Ogrska, Um-. be rtov a Italija ter Turčija in Bolgarija. (Italija se je tej zvezi med vojno izneverila.)
Na drugi Velika Britanija, Francija iti carjeva Rusija. In njim ob strani, a le ne takrat v zvezi z njimi — tedaj še ne posebno upoštevane Zed. driave. In pa Japonska, Kitajska itd.	i
To "ravnotežje sil" jo leta 1917 propadlo in nastala je po prvi svetovni vojni nova kombinacija. Na eni strani spet Velika Britanija s Francijo, Japonska le le v hladni zvezi z njima, Zed. države so šle ob tej paradi na pločnik In jo gledale, češ, mi nismo več zraven.
Pa so le bile — bodisi vsled svojega bogastva in zaradi svojo militaristične (pomorske) silo,.
Drugoga ravnotežja tedaj ni bilo. Italija se je tajala v ekonomski in politični krizi. In Sovj. unija pa ni imela na vsem svetu niti ene vplivne prijateljske države.
Tako je šlo do postanka fašizma in nacizma. Tedaj se je začela igra "ravnotežja" znova. Začel jo je Hitler, še prej pa Mussolini. Avstrija jo v prizori la klero-fašistični puč, padla je španska republika, Japonska je začela v Aziji za svoj "živijonski prostor" na svojo roko in Anglija je s Francijo iznenada spoznala, da sta sami ostalo.
Tehtnica 'ravnoteža* se je obrnila k ofi Rim-Berlin.
Stara igra imperializma Velike Britanijo je izgubljala. Dati jo bilo treba Hitlerju Cehoslovaško, že pred njo Avstrijo, dajali so mu posojila, koncesije in pa material za oboroževanje.
Poskus, da se v protiutež pridobi v zvezo z Anglijo^ in Francijo spet Rusijo, kakor prod prvo svetovno vojno, se ni obnesel. Kajti kor je bila vsa politika zavrat-na in tajna — taka, kakršno jo mislil Wood row Wilson za zmerom odprt/viti, jo v nji prav tako lahko ribaril v kalnem Hitler kot Chamberlain, Daladior in drugi taki, ki so skušali ohraniti mir brez da bi iašizmu stopili za vrat.
Pakt, ki ne glede kako bi ga kdo rad pozabil —.. namreč zaobljuba dvajsetletnega prijateljstva mod Berlinom in*Moskvo pa je vrgel le tisto malo evropskega ravnotežja s tira in začela se je vojna.
Anglija ni bila še nikoli toliko osamljena kakor v tistih letih. K sreči je imela v Beli hiši prijatelja, ki je skrbel, da jo začela prejemati podporo iz Zed. držav v čim izdatnejši meri. In nato je Japonska s svojim napadom poskrbola, da so šle Zed. države direktno v vojno.
Vse to je zgodovina.
Kuje pa se nova zgodovina — novo ravnotežje sil — nova "visoka politika".
Sovj. unija si je zgradila svoj "slovanski blok", v katerem je tudi Albanija, Vnanja Mongolijater več ali manj nekaj drugih dežel.
Anglosaška diplomacija tega procOsa ni gledala rada, pa se je odločila za novo taktiko ravnotežja. Churchill se je večkrat požuril v Washington, da skuje anglo-ameriško zvezo in je uspel.
Tako se okrog sovjetskega bloka plete nov cordon sanitaire. V Sredozemlju naj tvorijo to ograjo Grčija in Turčija, Perzija in razne druge dežele. V zapadni Evropi Francija, Belgija, ifd. V Aziji Kitajska, Japonska in ameriški del Koreje.
Nauki dolgotrajne stavke unije UA W pri Allis Chalmers
Chicago Tribune s dne 24. marca ima kričeč naslov preko vse prve strani^ da je stavka v tovarnah kompanije Allis Chalmers v West AUisu, Wis., končana in da je stala $100,000,00«.
Vodil jo je lokal 24S, pripadf joč uniji avtnih delavcev (CIO). Trajala je 32» dni.
Predsednik unije Walter Reu-ther je skušal stavko čestokrat poravnati, a ob enem je kritiziral vodstvo lokalne unije, češ, da mu je več za "komunistično politiko*' kot pa za interese članstva. In da le vsled te njegove hibe ie stavka izgubljena.
Trdijo, ra sta dva odbornika .. ..... ... .. . . . ' . ... „ protiameriških aktivnosti je tr-prej omenjenega lokala — Ro- v, , . . , ,. .. '___„
beri Buse in Harold Chrutoffel	d!''da,,c na p»»«lm lUt. zvezne — člani komunistične stranke in	v'®de t,so<* komunistov ,n soda st. unijo vodila po navodilih	^"'^J^'l^T- f '	ni hotel podati pritisku, dasi je
bilo. proti mnogim njegovim uradnikom v kongresu veliko
Zbira in presoja urednik
Predsednik Truman je 22. mar-! krščanstvo in take-reči, se njim
\t
ca spet podrezal v javnost.Napovedal je vojno komunizmu tudi v Zed. državah, ne samo v Grčiji, na Turškem in drugje po svetu. Odločil Je, d& morajo me-rodajni oddelki zvezne vlade preiskati prošlost vseh svojih uslužbencev in dognati, da-li so lojalni tej deželi ali pa kakemu tujemu izmu.
V službi zvezne vlade je nad dva milijona uradnikov in raznih veščakov. Bivši Diesov kongresni odbor za raziskavanje
ni bati. V strahu pa so taki liberalci, ki so se včasi družili v "so-potniških" firmah. Kajti Truman je odločil, da kar jih je v Diesovem seznamu označenih za komunistične satelitke, naj to velja tudi v sedanji preiskavi zveznih uslužbencev za mero-dajno. In kdor je bil v njih član, naj se ga odslovi. To je torej prva protirdečkarska gonja v zadnjih par desetletjih, ki obeta postati še bolj histerična kot pa tista, ki je plamtela rfted prvo svetovno vojno proti socialistom in je je bilo konec šele ko je predsednik Harding Eugena V. Deb-sa izpustil iz ječe.
Obisk angleškega kralja v Južno Afriko je stal Anglijo veliko denarja. Z njim je šla žena in dve hčeri. In pa kajpada cele krdelo dvornega spremstva.-Za to
od zgoraj.
Ona dva odgovarjata, da so take insinuacije le pretveza sa »-|VDitU * ve*	reakcionar-
krivanje trme. ki jo goji vodstvo vP!tJa' f ve£Jf rea*cl™af. .	.. . ..j *	nem tisku. Sedanji predsednik
Kotnpamje prou umji.	Truman pa se je odločil, da ako j potovanje je angleška admirali-
pričeU^jc f. unijsk/lokal ^^KStSES^^ s"t
guard v sobane, kabine, jedilnice in za razne druge udobnosti njegovega veličanstva, kar je stalo $680,000. Tako je bilo po-
enajst tisoč članov. Oziroma teli- dolarjev proti ko delavcev je šlo na stavke. Grskc™ Turškem, je pac nje-
Shoda iste ui ni je. ki ca j« skli- «<>va. O«"™0"- aa ,P°"ve; aa"n c.l. minulo nedeljo, se je ude- 80 vladm "™dnik. delodajalcu
leiilo kakih 1500 <Unov. Glaso- !n.svojl za.st™ l°l«lnl; «h Pa <*
vali so z nad dvetretjinsko večino. naj se stavko prekliče in delavci na i se svobodno vrnejo.
To je bila prva velika stavka unije 1 \\V ki je bila v celoti izgubljena. Vodstvo pravi, da bo začelo z organizatoričnim delom znova v tovarni in potem spet predložilo družbi svoje zahteve. Toda poznavalci razmer trdijo, da je sovraštva med delavci vsled te stavke toliko, da unija UAW še dolgo ne bo poatala to kar je bila pri Allis Chalmers pred konfliktom.
2e po nekaj mesecih stavka so se mnogi začeli vračati na de-• lo. v prepričanju, 4t jt kkka za unijo izgubljena. Kompaaija trdi. da se jih je izmed 11,000 vrnilo šest tisoč in najela je mnogo sto novih delavcev. Na stotine stavkarjev pa si je poiskalo delo drugje.
Ostale je podpirala unija UAW iz svoje centralne blagajne, kl se je vsled dolgotrajnega konflikta baje izčrpala.
Unija jc skušala vse v svoji ipoči, da bi stavka uspela. Imela je okrog tovarne na stotine — večkrat po par tisoč plketov, da hi ustavili obrat. Toda ko se je šerif odločil kompanljo protestirati. je najel deputljev, prišla je vsa westa Hiška policija, rezerve milwauškc policije in pa še kompanijski stražniki, in tako so si stali nasproti piketi in pa nad tisoč oboroženih mož rasnih političnih oblasti.
Mnogo avtov je bilo v spopadih razhi'ih, veliko glav okrvavljenih, šipe pobite, ječe napolnjene. In končno, stavka je izgubljena. Naj reče kdo o vodstvu unije kar hoče, dejstvo je. da se na strategijo še od začetka ni razumelo. In prav tako Je dejstvo, da se je kompanija odloči-(Konec na 9. strani.)
kdo izmed njih cika k zastavi, ki ima za svoj simbol srp in kladivo.
FBI (zvezna detektivska služba I je dobila s Trumanovim naročilom ogromno novega dela. Preiskati zgodovino dveh milijonov ljudi in več bo vzelo časa. In kot poročajo iz Washingtona, bo to davkoplačevalce stalo od petnajst do dvaindvajset milijonov dolarjev. Naloga preiskovalcem bo sicer olajšana, ker jim je Truman določil, naj si preskrbe podatke iz arhivov bivše Qieso-ve kongresne komisije. Ampak če bodo tisti podatki veljali za
službe vsakdo, ki je količkaj liberalnih nazorov.
* Zvezna "čistka" je naperjena tudi proti "fašistom". Ker pa je svojstvo fašistov boj proti komunizmu, Rusiji, rdečkarstvu, za
ročano v parlamentu, ker so nekateri poslanci zahtevali, naj se jim pove, koliko ta luksus stane. Tu niso ušteti stroški potovanja, ne razni drugi izdatki s straže-njem kralja in njegove družine, ne zdravniško spremstvo in ne izdatki za pojedine in služinčad. Vzlic temu tako dragemu dvornemu luksusu pa je v Angliji zelo malo takih, ki se bi zgražali proti njemu. Dvor je simbol njihovega imperija. In ka razpade, bo menda tudi angleškega roja-lizma konec.
Sava Kosanovič v prizadevanjih za nabavo ameriškega žita
marodajne, bo moral iz vladne Jugoslaviji ni uspel. Naša vlada
ga ji ne da niti za zlat denar. Ambasador Kosanovič je argumentiral. da Jugoslavija potrebuje žito za pomladansko setev in da ga je pripravljena takoj
(Konec na 5. strani.)
ii
Prikrita ofenziva proti UMWA uspeva
Po 31. deccmbru se bi imela začeti stavka premogarjev, ako se bi dotlej unija UMWA z operatorji (lastniki rovov) še ne mogla pobotati. A pogajanj sploh še bilo ni, ker so "operatorji" na varnem pod vladno zaščito, pre-mogarji pa morajo za kasen, ker so bili nekaj časa na stavki lani "proti vladi", plačati tri četrt milijona dolarjev in njihov predsednik Lewis pa 10,000. Tako je odločilo vrhovno sodišče, proti kateremu ni ugovora. Denarno kasen ja sicer vrhovno sodišče znižalo s $3,500,000 na $750,000, a le pogojno, ako sa bo unija ravnala po pravilu, da ji "zoper vlado ni dovoljeno" stavkati.
John L. Lewis, ki je imel skosi mnoga leta več publicitete kot katerikoli unijski voditelj, ja bitko s Trumanom izgubil. , Vrhovno sodišče je odločilo Truma-nu v prid, in John L. Lewis ve,
da bi bilo nadaljevanje boja proti njemu zaman.
Dne 19. marca jc Lewis premoga rje m sporočil, da čeprav ni še nove pogodbe z operatorji, naj vsllc temu ostanejo tudi po 31. marcu na delu.
S tem je propadlo staro načelo unije, da premogarji brez pogodbe s operatorji ne delajo.
Bilo je veliko poskusov, da se bi zastopniki unije ter magnafi premogovne industrije sestali In se potrudili sestaviti novo pogodbo, toda Je oatalo le pri tipanjih sa sklicanje tako konference. Posebno trmoglavi so premogovni baroni v južnih driavah. Njih namen je odpraviti "saprto delavnico" in ugonobiti unijo.
Rovi so . sedaj pod . "vladno upravo". To se pravi, pri uhodih v rove vihra zvezdnata zastava in kompanijsko osobje operira
rove "v imenu federalne vlade *. Dobiček gre kajpada lastnikom, kakor prej. ■ '
Operatorji so pod tako aran-žmo zaščiteni, le unija se ne sme ganiti. In sedaj je vsled odloka vrhovnega sodišča še bolj brez moči.
Po prvi svetovni vojni je bila nekdaj mogočna UMWA prva u-dar jena vsled depresije, ker se je v premogovni industriji pričela prej kot pa v drugih obratih. Vršile so se stavke sa stavko in bile so skoro vse izgubljene. Premogarji so silno trpeli, kajti raztreseni so po neštetih kempah, odvisni so bili od kompanij sa živež in za stanovanja, za zdravniško oakrbo itd. Sploh, živeli so v "fevdalnih" rasmerah. Profita lačni "operatorji" si šele povra-tek v tiste čase In vlada jim pomaga.
Dne 20. marca je J. L. Lewis spet udrihal po Trumanu, ker je slednji imenoval sa načelnika biroja rudarstva (Bureau of Mines) nekega Jamesa Boyda. Boyd se po Lewisovem mnenju na rudarstvo nič ne resume. Njegova naloga bi bila predvsem skrbeti sa varnost delavcev v premogovnikih. A uradniki U.M. W.A. so uverjeni, da bo rajše pazil na koristi profitarjev kot pa na življenja premogarjev.
I/e wis je republikanec. Nekaj let je bil Rooseveltov pristaš. Todo vzlic temu, da imajo sedaj v kongresu veČino republikanci, se na svojega Lewisa pri sklepanju postav in v najemanju Ijftdi kot je James Boyd, nič ne ozirajo.
Uniji premogarjev se v teh okolščinah obeta spet temna bodočnost.
SVOBODA" TISKA V ANGLIJI DELA LAB0RIT0M NIC KOLIKO PREGLAVIC
2e lani je premier Attlee v imenu delavske vlade zapretil uvesti preiskavo o časopisju, ki naj bi dognala, kdo prav za prav kontrolira tisk v Angliji, kdo mu narekuje uredniško politiko in kdo žanje dobičke.
Vlada je resno obljubila uvesti tako preiskavo—in če se že vrli, ni bilo od takrat o tem še nič vzburi jivega slišati. Kar pomeni, da Attlee svoje namere proti monopolnemu tisku v Angliji ni še izvršil.
Vendar pa je delavska stranka v skrbeh. Kajti čeprav je radio pod njeno kontrolo, je ves ekonomski aparat še vedno tako organiziran, da imajo toriji tudi po radiu, ne samo v tisku, še vedno glavno besedo.
Ker je bila letošnja zima za Anglijo katastrofalna — najprvo mraz in zameti, potem še več in več žametov, nato promet napol ustavljen, in na pomlad pa deževje, topljenje snega in silne povodnji, je moralo ljudstvo skozi pomanjkanje, v stanovanja ni dobilo kuriva, v trgovinah ni bilo jestvin.
Časopisje po vsi deželi pa je — s par izjemami, zvračalo krivdo za prezebanje in ekonomsko stagnacijo na "socialistični program" delavske stranke.
O sabo talnem početju premogovniških baronov in o vremenskih uimah je molčalo, ali pa pisalo o njih tako, kot da to sploh niso nikakršni vzroki, femveč da je vsemu kriva le sanjaška taktika in politika labo-ritske stranke.
Kakor v tej deželi, so tudi v Angliji skoro vsi veliki časopisi posest sindikatov in multimilijonarjev. In kot tukaj, so tudi dnevniki ter tedniki v malih mestih last bogatih kombinacij, bank in pa imovitih posameznikov. In naravno, urejevanj so po naukih torijske stranke, Attlee in Bevin pa nimata kam, da se bi branila ali pa napadala.
Namreč njuno časopisje ne doseže tiste mase, kateri bi rada govorila.
Odbor delavske stranke se je odločil temu storiti konec z ustanovitvijo 400 novih listov lirom dežele, ki se bodo spustili v boj s torijskimi publikacijami. To je dobro, posebno ako se bo delavska stranka ločila od torijev tudi v vnanji politiki, ne samo v notranji.
HtotfeittftMie
PROLETAREC
LIST ZA INT1RESK DRAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
IiJau	Odavtb TUbfu DrtiU, Cki«af*. H.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI IVlU
NAROČNINA v Zedinjenih dršavsn sa celo leto fS OV; n pol lota $1.7»;
sa totrt loto II.N Inosematvo: so celo loto |3.5S; to pol f*—• ..
Vsi rokopisi in ogUai morajo biti v našem urada najposneje do pondeljk« popoldne sa priobči te v v iter! Ud tekočega tedna
PROLETAREC
Published every Wednesday by tke Jugoslav Workmen's
Ine. Established ISM.
Co.
Editor___
Jnak Zaits
'	SUBSCRIPTION RATES:
J sited States: One Tear $3.00; Sls M on the $1.76; Throe Months $1.0$. Foreign Countries, One Tear $S.S0; Six M oaths $1.00.
PROLETAREC
<301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO S3. ILL.
_ Toiephooo: ROCKWELL M$4
Sedanji svetovni konflikt poudarjan vse preveč pod slepilnimi gesli
Ali smo v vojni, ali nismo? Ne ie z orožjem, razen mimogrede na Kitajskem, v Grčiji, v Paraguayju, v Palestini, deloma v Indiji, po malem v Egiptu itd. Toda to, kar imamo sedaj, je "svetovna 4>psihologična"voji>a,r; Xli kot smo rekli v takih borbah prej: to, kar se sedaj vrši /je le nova "živčna" vojna, ki pripravlja tla za tretji svetovni krvavi spopad.
Kdo je vzrok temu?
H ears tov tisk dokazuje, da je edina agresivna dežela na svetu sedaj Sovjetska unija in da le ona je provokativna.
Se pred Trumanovim govorom pred skupno kongresno zbornico dne 12. marca je naš nadomestujoČi državni tajnik Dean Acheson kongresni komisiji za vnanje zadeve na vprašanje o politiki Sovjetske unije dejal, da jo smatra "za agresivno in ekspan-zivno". V Kremlu so protestirali, toda državni tajnik Marshall jim je odgovoril, da je Acheson govoril službeno v duhu svoje vesti.
Predsednik Truman je preokrenitev naše vnanje politike dramatično oznanil pred kongresniki in senatorji in poudaril, da odslej velja naša borba komunizmu po vsem svetu. A za začetek si je zvezna vlada izbrala za svoji glavni točki v boju proti "komunistični ekspanziji" Grčijo in Turčijo.
Od tistega dne, ko je Truman napovedal vojno komunizmu, je propagandni aparat zvezne vlade neumorno na delu.
Ako pride do spopada, je treba ljudstvo na to prej pripraviti, torej pripovedujmo mu, da smo tu mi le za hranitev svobode narodov. In da jih z našo intervencijo rešujemo pred "totalitarnim komunizmom".
Seveda, mi imamo svobodo tiska, a tisk pa imajo v posesti ljudje, ki take svobodščine po svoje razumejo. Kar hočejo, je obvarovanje privilegijev, ne pa civilnih in raznih drugih svobodščin.
To, da sta v tekmi dve zadnji resnični velesili na svetu — o tem ni nobenega dvoma. Kakor Washington, tako ima i Moskva velike ambicije.
Henry Wallace želi, in deluje, da bi prišlo med njima do učinkovitega sporazuma. V ta namen se je odločil iti na obisk v Anglijo, da pridobi Attleeja, Bevina in njune tovariše za taktiko sprave namesto da se bi nasprotstva ostrila kot se sedaj.
Socialistični tednik Reading Labor Advocate pa ugotavlja, da ker je to konflikt ne samo med imperial isti ampak je tudi razrednega značaja, so se Zed. države pod Trumanom odločile sa boj proti "marširajočemu komunizmu", da otmo svoj kapitalizem in kjer drugje še na svetu ga bo mogoče obvarovati.	'
Vsled tega je naša lajna sedaj navita v borbo za svobodo držav in narodov. Branili jih bomo — tako zagotavljajo naši državniki, pred komunističnim omrežen jem kjerkoli na svetu. Nekateri drugi, bolj resni, pojasnujejo, de smo se as sedaj odločili ščititi le Grčijo in Turčijo, le v načelu smo so izrekli odslej voditi enako politiko kjerkoli bo potrebno.
V Sredozemlje bomo, ali pa smo že poslali še dodatno bojno mornarico, z mogočno nosilko letal, ki naj demonstrira našo silo. Demonstrira proti komu? Seveda ne proti Grčiji in ne proti Turčiji temveč proti USSR in njenemu "slovanskemu bloku".
NadomestujoČi državni tajnik Acheson je 20. marce kongresni komisiji dejal, da vzlic tej novi politiki ameriške vlade ne vidi nobenega vzroka, čemu bi naj to imelo novo svetovno vojno za neizogibno posledico.
To se pravi: Mi smo vzeli rojalistično, reakcionarno, napolfa-šistično Grčijo pod svoje varstvo, in prav teko i Turčijo, ki je sicer tudi reakcionarna, napoltotalitama, toda manj korumpirana kot pa je grški režim.
Torej če se "slovanski blok" ne bo zganil, potem ni nobene nevarnosti, da bi vsled tega nastala nova vojn«.
Kajpada, nihče pa ne ve, kaj med tem lahko ie pride.
Državni pod tajnik Acheson pravi, da je ta naša živčna ali pa psihologi čna vojna napovedana v ramenu ščititi svobodne narode v svobodnem življenju. Rusija je totalitarna, njene sateiitke jo v sistemu vlade posnemajo, torej se tej kugi ne sms dopustiti, da se bi širila izven mej svojega bloka.
"Ako bomo nastopili sedaj odločno in energično za program, v kakršnega verujemo, bomo ie uspeli. Pozneje bo prepozno." Ko je Acheson to izgovoril, so mu izjavo odobravali republikanci in demokrati. Kajti oboji se enako boje razliva kotnuntane po Ev .opi. Komunizem pa je njim le dejstvo, da kamor pride, so bogataši ob svojo lastnino.	*
Kapitalizem nima sedaj v Evropi nobene dežele več, v kateri bi bil še utrjen. Ne le v Angliji, tudi v Franciji, dehoslovaški, v Italiji in celo v Švici je omajan.
Ker je nekdaj mogočno social-demokratično gibanje razbila najbolj prva svetovna vojna In ga nato iepotfhspale ie komin-terna s svojo ofenzivo — pod Zinovjevom In drugimi, ki jih ni več, se je kapitalizem ojačal, toda umetno.
Močan ip zdrav je le še v Zed. državah in v Kanadi.
In res, v naši deželi imamo produkcijo, ki jI ni primere. Imamo srečo in zelo dobre letine v kmetijstvu. In pri tem treba pomisliti, da je naše agrikultura že veleindustrijski obrat, m katerim je tudi sovjetsko kolektivno kmetijstvo še daleč sadsj. A Vendar v Washingtonu in v New Yorku čutijo, da če psde ta naš industrijski ter kolosalni agrikultumi aparat s tira, kaj potem?
Tako je prišel Truman lfe. marca pred kongres ter poudaril, da je treba ustaviti pohod komunizmu. In zato smo si brez vojne
Slovenska ženska zveza izjavlja, ia je ''pretrgala zvezo" s SANSom
V Slovenski ženski zvezi se je sk*fa narodnega »veta (8AN8), vr-
na pobudo Am. domovine, du- *®*i se 21. februarja. 1947 v Slo-
hovnika Gabrovška ter drugih vfwkfm »»rodnem domu Cleve-
sličnih pričela afera proti dve-ila"d' ° * biU »»rejeto mdgaael-
oziroma trem članicam, ker * *	Albino No-
vak in glavne tajnice Josepbii
UCSSA morajo prizadeti objaviti v "Zarji" v prihodnji številki, v drugih listih v teku enega tedna potem, ko so jim te resolucije dostavljene.
4.	"Zarja" mora preklicati in popraviti, kar je pisala v dec. številki 1946 proti slovenskim katoličanom v njih težki borbi proti komunizmu.
5.	Da pokaže Zveza, da se drži katoliških načel in da-hoče korakati z drugimi katoličani v boju proti komunizmu, želimo, da daruje prva seja glavnega odbor? primerno vsoto za Ligo katoliških slovHiskih Amerikan-cev.
6.	Glavni seji priporočamo, da pošlje — po SANSu toliko za-srumovanemu slovenskemu škofu — dr. Gregoriju Rozmanu ie-raz udanosti neše Zveze v hvaležen spomin na njegovo bivanje med nami v času elevelandskega' evharističnega kongresa.
7.	Pooblaščamo odbomice št. 25: Jennie Krall, Frances Bran-cel, Mary Otoničar In Dorothy Strniša, da te resolucije v imenu zbrahih delegatinj in odbornic podpišejo in pošljejo na pristojno mesto.
B. V slučaju, da bi se zgornji sklepi ne izvršili, skličemo nov sestanek, kjer eventualno sklenemo korporativni izstop iz Slovenske ženske zveze.
Cleveland, 7. januarja 1947. Jennie Krall, predsednica. Frances Brancel, podpredsednica.
Mary Otoničar, tajnica.
T"	.	,	Dorothy Strniša, blagajničar-
"SANJE" premoga rjev, kot tih predstavlja gornja skica, so se ponekod uresničile. A sedaj se |(a
proti njihovi organizaciji spet kuje sarota. Vsled njih so kopači črnega diaman'o že nič koliko pre-
nosti mu izročila primerno vsoto
v imenu Zveze in navzočih za
Baragovo semenišče.
e e o
Za čitatelje tega lista izid te afere ni nobeno presenečenje, ker smo od vsega začetka trdili, da je sloga, pričeta na prvem zboru Slovenskega ameriškega narodnega sveta umetna. Kajti čim pride do načelnih Vprašanj, bodo razlike in končno neizogibna ločitev.
Tri rojakinje, ki so več ali manj vseeno poskušale ostati "zraven", pa so jih morale veliko preslišati. S svojo izjavo so napravile naloženo jim pokoro in tega poglavja je sedaj konec.
trpeli. (Citajte o tem članek nn prvi strani v tej Jtevilki.)
so vzlic svarilom še vseeno pu- ^ h	velVvi Mitas^p
stile svoja imena v odbomiskem | f|mv||e	Nmk
it odbora: "Združeni odbor Jug. slov. Amerlkancef (tTC88A). (Mrs. Marte Frfslaad je pa isstopila U. oktobra. 1S4«) ZMOTA ČLANKOV V ZARJI
POPRAVLJENA Uredništvo isjavlja. da obsaluje članek v Zarji, decembra 1S4*. Prva poročila o razmerah v stari domovini, so marsikoga vrgla a tira. »ako tudi nas, da smo v svoji
ODGOVOR IN POJASNILA ___:___i Glavna predsednica poroča, da
... .... & Ije dobila nešteto vprašanj od
se napadene elamce čutile uza-	odbornic, ako je imela
Ijemm ker se je v njihno orga- | Mfs Q	pravico sklicati
nizacijo ume.sal Rev. Franc Ga- br(?2 ^ ^ vzroka if)
brovsek, begunec iz Slovenije J^ ki ^ p&le na u ^ Zapisnik odbora S2Z z dne 29. j nck bre2 nar0cila ^ svojih p^ januarja (objavljen kot že reče- družniC| imeie pravico glasovati
seznamu SANSa
KSKJ. oziroma njen gl. tajnik, je stike pretrgal čim so prišli Titovi ljudje ha krmilo Jugoslavije, toda jih je Iv KSKJ) precej drugih, ki dvomijo, da je bilo to pravilno, namreč Zalar-jev umik. Smatrajo, da se Jugoslavija pač preosnavlja, kajti take. kakor je bila pred vpjno, ni hotela več nazaj niti skupina, ki jo je zastopal Rev. Kazimir Za-krajšek.
V Slovenski ženski zvezi pa je ostalo nekaj članic, ki so bile sicer v Sansovih odborih, ne da bi delovale za SANS. Ker se niso uprle "glavnim voditeljem" SANSa, je bil nanje narejen pritisk, naj se umaknejo.
To je povzročilo v S2Z skoro razkol. Končno so se prizadete Članice podale in tako je Ga-brovšek "častno" -zmagal kot prej že v KSKJ
Mesečnik "Zarja", ki je glasilo S2Z, ima v-svoji marčni številki na prvi strSni s črkami v obliki oglasa sledeče sporočHo. z željo, da ga ponatisnejo tudi "drugi slovenski listih
SLOVENSKI AM KRI A KI JAVNOSTI SPOROČAMO: Odbor 812 pretrgal sveso s
< SMVmi Na soji glavnega odbora sloven -
no v marčni številki Zarje) pravi o tem:
...Glavna predsednica (in u-rednica Zarje Albina Novaki poda obširno sliko o stvari v kolikor je bila njej znana. Povedala je, da jo je Mrs, Otoničar povabila v soboto 4. januarja potom telefona na sestanek, ki je bil sklican za 7. januarja. Popoldne 7, januarja, pa dobi drugi poziv od Mrs. Otoničar. da ni treba priti na sestanek, ker ji ne bo dovoljen vstop. Vztrajala je, da se bo udeležila vseeno, ker nobena
seja Slovenske penske zveze ji ti. % objavo članka, šalili tudi tisto. I ne	zabraniti vstop. Toda
ki so rr burili za katoličanstvo. Pro-Izgovor je bil, da ne bo smela v sitno, da se dotična objava oprosti dvorano. Ker ni hotela delati noči,ANICE ts toDBORNICE benemu neprilik, je ubogala in Vas pa proym: imejmo vedno ni šla na sejo. Takoj po seji pa pre«] cčntl dejstvo, da je Slovenska dobi poročilo, da je bilo na se-ienska sveta ustanovljena, posluj? stanku pet duhovnikov in med in ostane na KATOLIŠKEM TEM*- njimi je imel največ za povedati tolucije. Do časa te" se je nTpre-
" "i Od nas tr pa pričakuje, da bo- {fev Franc Gabrovšek begunec iela ^benena odgovora v tem vselej in povsod branile dobro i u ^^ kateremu so naj-	.
v imenu podružnic. Na ta vprašanja je samo en odgovor: da so pravila narejena za glavne od-bornice kot za članstvo in nobena nima pravice ignorirati pravila ter nastopiti po svoji volji ali pa na pritisk zunanjih sil, ki nimajo opravka z organizacijo. Storjena je bila velika napaka. Na zadnji konvenciji je bila sprejeta točka 200, ki dovolj jasno tolmači, kako se imajo vršiti sestanki, kjer se glasuje o resolucijah in protestih. Toda nova točka se je popolnoma prezrla, kar se lahko smatra za kršenje pravil.
Glavna predsednica dalje poroča. da je pisala Mrs. Otoničar, da ji naj pošjje imena navzočih odbornic. ki so zastopale podružnice, kakor tudi imena odbornic, ki so glasovale za predložene re-
IJI
UIO
ca-nrtdniea.
ponatisnejo lo Isjaro.
K .»ne še niso začel jene Vzlic tej kapitulaciji pa je iz zapisnika odbora S2Z (objavljen v marčni številki Zarje) razvidno, da so "zamere" ostale in da se bo moral "ubežni" duhovnik Gabrovšek precej truditi, pre-dno bo njegova zmaga res to kar je hotel da bo.
Iz poročila predsednice S2Z Albine Novak je razvidno, da sft
vzdrževati.
Ob enem se je državni department že prej pripravil na propagandna sredstva, ki sedaj lahko tekmujejo s sovjetskimi in so bolj učinkovita kot pa so bila nacijska, kajti mi deželam res lahko tudi pomagamo, ali pa jim pomoč odtegnemo in jih pahnemo v bedo in v kaos.
Tako smo sedaj, kot že rečeno, v ekonomski in psihologični ali živčni vojni. Kdaj začno padati tudi atomske bombe in pridejo i bojne ledje, letalstvo ter divizije v akcijo, je vprašanje odvija-jočih se dogodkov In časa.
Glavno je, da je sedaj propaganda — kar se naše dežele tiče, usmerjena proti komunizmu.
Pri nas ga ni, razen da tu obstoja stranka s komunističnim imenom, ki po vseh podatkih ni še nobenkrat kontrolirala več kot v predsedniških volitvah kakih sto tisoč glasov. In znano je. da tisti, ki glasujejo republikansko, niso vsi pristaši republikanske stranke, ne demoratske in še manj pa komunistične.
Toda ako danes odpre*e časopis, ali poslušate radio, je vpitja proti komunizmu kot da bi bilo tu komunistov kot listja in trave. Pred kongresno komisijo in na shodih so minule dni robantili proti njim vodilni člani state departmenta, mnogi kongresniki in senatorji, predstavniki Ameriške legije ter drugih veteranskih organizacij. •
Vendar vsi vedo, da ako hočemo vojno, moramo mi napasti takozvani sovjetski ali slovknski blok, ker on nima moči, da bi mogel priti s svojo silo v naše kraje. In zato se gre. Če oni ne morejo k nam, da jih bi tu pretepli, približajmo se mi njihovim mejam. Torej v Grčijo in v Turčijo, na Severni tečaj, v Korejo, na Kitajsko, v Saudi Arabijo in v Egipt.
"Združeni narodi!" kaj le se je zgodilo'z vami?
nr* .ni«arit# '-------------------- " i oziru. Glavni urad tudi ni prejel
-LK-a ras— rtpoznane ^ Slrnske -to xoz**™ih
ženske zveze Mrs Novak se ni. poročil. Ker se je vsa stvar izvršila proti pravilom, bi se morala položit na mizo brez vsakega upoštevanja. Toda glavna predsednica hoče. da se vzame vseeno v pretres na tej seji, da pride v zapisnik in prizadetim članicam se pojasni sledeče:
Mrs. Prisland je javno izstopila iz častnega mesta v odboru SANsa, kot poročano v Zarji meseca novembra 1944. Albina Novak in Josephine Erjavec sta od časa zadnje konvencije prenehali vso aktivnost v odboru SANSa kakor je bilo tudi obljubljeno po novi predsednici na konvenciji. Poslali sta tudi resignacijo predsedniku SANSa, ki je sporočil, da bo ista predložena v sprejem glavnemu odboru na seji, ki se vrsi meseca februarja v Clcve-landu, ker zadnjih pet mcsecev ni imel ta odbor nobene seje in zato se to ni prej izvršilo. Spre-
hruge slovenske liste prosimo, da	prečuditi logiki sklicate
ljev in voditeljev tega sestanka. Kot glavna predsednica bi morala imeti vsaj toliko priznan prestiž, dn je navzoča, kadar gre za poslovanje in obstoj organizacije, kakor je,bilo objavljeno v časopisu. Čudno se sliši če ne sme biti navzoč tisti, ki je obdolžen prestopka.
Tri dni po tej seji, pa dobi sledeči odtis od originala, ki vsebuje nekaj zahtev, katere se imenuje resolucija. Pismo, ki je prišlo s tem. je bilo naslovljeno na podjarmili Grčijo in Turčijo, ker ju Velika Brithnija ne more več (Mrg Ajbina Novak, 6512 Bonna
Avenue, to je brez vsakega čina. Odbor tudi nI bil lastnoročno podpisan, ampak kar na stroju. Torej brez vsake formalnosti ali spoštovanja do glavnega odbora.
Na sestanek so bile sklicane delegatinje in odbomice Ohij-skih podružnic. (Delegatinje
prav za prav imajo besedo samo j jem rtsignacije bo objavljen v
na konvencijah.) Zastopane so bile podružnice št. 10, 14, 15. 18, 21, 25, 32, 40, 47, 49 in 50. Navzočih je bilo vseh skupaj okrog 50 oseb in m<gl temi niso bile vse odbomice in tudi ne vse članice Zveze.
Resolucije se glase:
1.	Od glavnih odbornic, ki so Še vedno v odboru SANSa zahtevamo v smislu pravil in sklepov zadnje konvencije, da takoj odstopijo iz odbora SANSa, ki očividno dela proti katoliškim interesom.
2.	Ravno tako zahtevamo od predsednice, da takoj izstopi iz "The * United * Committee of South Slavic Americans", ki je v buletinu (dec 1946) nastopil z vso sovražnostjo proti katoličan-stvu
Zarji, kar lahko ponatisnejo tudi drugi listi. Zarja se je še enkrat oprostila in to se lahko ponovi, da bo zadovoljeno.
Dalje, glavni odbor nima nobene pravice prispevati za Katoliško i igo, ker zadnja konvencija je odločila, da Zveza vzdržuje svoj Solninski in dobrodelni sklad, ki je jiamenjen za pomoč šolarjev v Ameriki in revnim otrokom v stari domovini. Vsaka podružnica pa lahko prispeva kamor odloči članstvo in tudi posamezna članica lahko daruje za vse dobrodelne svrhe.
Ko se je leta 1*38 vršil islet v staro domovino, je glavna predsednice Mrs. Prisland zbrala skupaj deputaoijo sletnic, ki je šla osebno do dr. Grogorija Rož-mana iti se mu zahvalila sa ob-
TISKOVNI SKLAD Ml&liftftCA
tli. IZKAZ Prejeto do 15. marca 1947. OHIO:
Cleveland: Klub ftt. 49 JSZ $50. (Podal A. Bozich.) John Kfebel poslal $17. Prispevali So: Roae Jurman $10, Mrs. Matt Estenik $2. J Uše-ničntk $2; po $1: L. Lemut, Frances Setan, L. Lovko. — Anton Janko-vlch poslal $8. Prispevali so: Jos. Maslo $5; L. Zalaznik $2, F. Ipavec $1. — Joseph F Dum $3.50. Frank Podboršck $1.
Girsrd: Dr. št 49 SNPJ $10. (Po-iial John Rovan, tajnik.) John Ko-iin 75c.
Wads wort h: Anton Pečnik $4.
Fair po rt Hftrfeor: Lovrenc BSjc $3.80.
Barton: John Vitez $175; D. J. Lot rich $1.
Lisbon: Jacob Bergant $1.75; Karl Bogataj <TOc.
Fowfcatan Point: John Onzel Me.
ILLINOIS:
Wankogan: Martin Judnich $5; John ZakovSek $1.50; Frank Zapee
$1, J. Butcher 50c, K. Kozlevchar $1. (Poslal M. Judnich.)
Chicago: Tončka Urbanz $2, John Marolt $1, Mirko Ciganich 50c. Clarendon Hills: John Olip $2.20.
Hinsdale: Nikolina Božičnik $3.50.
Anfcurn: John Mozina 50c. Witt: John Perm* 50c.
PENNSYLVANIA:
Hormteie: Anton Zornik poslal $6.00. Prispevali so. A. Sadar (Brownsville) $2; J Debelak
(Blairsville) $l;'j. Rcsnik (Hostet-ter) SI; V Resnik (Pleasant Unity) $1; A. Petrovčlč (Carnegie) 50c. J. Volk (Masontown) 50c. Sharon: Jos. Cvelbar $2. Vandhng: Jos. Cebular $2. Tite Hill; Anton Stražišar 50c.
WISCONSIN:
Milwaukee: J. Jerman $2; J. Tamše $2; C. Kramer $1; L. Barbo-rich $5. (Poslal L. Barborich.) West AlUa: Jos. Radelj $1. Owen: John Kadunc SI.
INDIANA:
Indianapolis Mary Stroj $4.50; L. Urtmnčič $1.
Oary: Jos. Vuksinich 50c. MINNESOTA: / Bob I: Max Mart z $1.75. Dnlatk: John Kobi $1.50. NEW YORK:	,
Brooklyn; Walter Derganc nabral $1.70; Jos. Petek 50c. Gowanda: Jim Dtkleva $1.50. Detroit. Mich.: Frank Kuhovski $3; Martin Menton $1; Matt Klarich $1. (Poslal Jos. Korsic.) Janko Zornik $3; Jože Menton $2.
Washington, D. C.: Mary $uglich $1.00.
CU Slum, Wash.: Mary Zevart
50c.
Kemmerer, Wjro.: J. H. Krsisnik 75c. ^
Kim Grove, W. Vs.: Anton Bogo-lin $2.
Skupaj $172.55, prejšnji iskai SSSS.XS. Skupf j SS7S.S1.
To/« mi ne gre v glavo?
Kako to, da aimama
stvobi
e, kosamo pa ga sa
3. Svoj odstop iz SANSa in I isk v Ameriki ter v izraz hvalež-
peUeAietlčaih vlad pa svetu, to mi nikakor ne gre v glavo!
WANDA WASIIEWSKA:
Iz ljubezni
(Nadaljevanje.)
"No, vidiš," je rekla Marija, "jaz sem tudi rekla ..
"Mislite, sestra?"
"Kakšen si, saj ti Olja vendar piše..."
"Da, seveda. Ampak jaz mislim ... morda je tako, a ko pridem ..."
"Ne, ne, saj je jasno. Ali morda nisi bral pisma ali kaj?"
"Kako da ne? Bral,.. včeraj in danes ... a vendar . .
"Kb, ti bedaček, koliko pa bi bila sicer vredna tvoja deklica? Vrneš se, skupaj bosta delala ..."
"Kako bom delal?" se je grenko nasmehnil.	1
"Naredili ti bomo protezo in boš delal. 2ena ti bo pomagala, otroke boš imel in ti bodo pomagali." •
"Otroke..
"No, seveda. A sedaj moraš samo mirno ležati, da se bo vse čimprej zacelilo. Da boš šel čimprej domov, k Olji. Ali boš mirno ležal?"
"Če je tako — bom,"
"In zdravnike boš ubogal?"
**2e dobro ..
"In prepirati se & sestre obkladati z raznimi priimki ni dovoljeno."
Postalo mu je nerodno.
"Kako bi sedaj ... morda bi jim vi, sestra, rekli? Ne vem kako..."
"Ne, sam jih prosi oproščenja. Glej no, zmerja lahko, za oproščen je pa: morda vi, sestra ...!"
"Bom pa sam."
"Seveda sam. Sedaj pa grem, ti pa spi in da ne bo več prepirov!"
Šele na stopnicah je Marija opazila, kako pozno je že. Naglo je zapenjala plašč. V srcu ji je gorel radostni plamen kot daljni pozdrav od Gregorja, kot prisrčen stisk njegove zagorele roke. Hitro je stekla po stopnicah. V veži je naletela na Voroncova.
"Se vedno tu?" se je začudil.
"Nekoliko sem se zamudila."
Odšla sta skupaj v svetlikajoči se somrak ulice, v mrzli veter, pod snežne dežne kaplje. Zgoraj je bilo videti nebo, ki se je danilo. tu spodaj med hišami pa svetloba še ni pregnala mraka. Marija se je spotaknila.
"Daj mi roko! Tema je še, tu pa so povsod luknje."
Oprla se je na njegovo roko in nenadoma začutila, da je strašno utrujena. V daljavi se je zasvetil moder plamenček, pripeljal se je tramvaj. Voroncov ji je pomagal sesti v prenapolnjeni voz.
"Ali si zelo trudna?"
"Zakaj?"
"Ce bi me povabila' na škode-lico čaja, preden greš spat, se ne bi branil."
Nasmehnila se je.
"Doktor bo blagovolil obiskati * mojo ubogo sobo? Čaj me čaka, popijeva ga skupaj."
^'Imenitno! Strašno malo me
mika iti domov. Brr, kakšno jutro!"
Tramvaj je ropotal in cvilil, zibal se na ovinkih in po njegovem taktu se je zibala množica ljudi, ki je tesno napolnila voz. Marija je zaprla oči. Sedaj se peljeta s tramvajem domov, ona in Griša. Griša jo je objel z eno roko, da bi jo zavaroval pred sunki. Samo malo ji je treba nagniti glavo in že čuti na licu raskavo suknjo njegovega plašča.
Starka, ki jo je nekdo sunil, ko se je prerivala proti izhodu, se je začela kregati. Surovo so ji odgovorili. Sedaj se bo zaslišal veseli Grišin glas in vsa publika se bo zasmejala in spor obeh razdraženih ljudi se bo razblinil v smehu in šalah.
A Griše ni bilo. Tu jo je Voroncov čuval pred pritiskom ljudi, ki so rinili k izhodu. Griše ni bilo. Nekje drugje —- kdo ve kje? — se razlega sedaj njegov veseli glas. Kje neki je v tem deževnem, mrzlem, temnem jutru. Morda gre po nezr\ani poti, morda se plazi po blatu, morda spi v okopu? Kje je Griša? ,
In zopet kot davi ob postelji ranjenega rdeče-armejca: čeprav slep. čeprav brez rok. brez nog ..
"Izstopiti morava!"
^drznila se je. Ni se mogla takoj spomniti, kje se nahaja. Ah. da. tramvaj, tu je postaja.
Spet sta bredla po blatu. Na mračnem nebu so se jasno risali obrisi hiš. Temni, nepotrebni svetilniki so bili kot mrtva drevesa brez vej. V stanovanjih so še gorele luči. ki so medlo svetile skozi razpoke v zastorih iz temnega papirja.
Tu je njen dom. Upehala se je, ko je šla po stopnicah navzgor. Mrtvaško so se svetile električne svetilke, zastrte z modrim papirjem. Ob njihovi svetlobi je obraz Voroncova nenadoma izgledal star in izžet.
Mati je nevoljno dala gostu roko in ne da bi odgovorila na pozdrav, odšla v kuhinjo.
"Mama, čaja. samo zelo vročega!"
"Se vročega... Ni te dočakati. Gori, gori, zavre in se spet ohladi, tebe pa ni in ni."
Marija se je z vzdihom olajšanja zleknila v star, oguljen naslonjač. Iztegnila je noge. Roki sta ii brez moči omahnili.
"Trudna si," je tiho rekel Voroncov, pozorno motreč sence, ki so ji legle okrog oči in okrog ust. okrog ust.
"Strašno," je pritrdila Marija. Ni se ji ljubilo govoriti. Počivati, počivati! Vesela je bila obiska. V njegovi prisotnosti se je počutila nekako bolj mirno in brez nevarnosti. Samo mati je, kakor navadno, smatrala za potrebno, pokazati svojo sovražnost do gosta. Varuhinja Grišinih pravic...
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
Naročnina sa Zdrašeae države (Isvsemšl CMeaga) Ia Kanado $6.11 S na leto; $3 0« sa pol lata; $1 50 sa ftetrt leta; sa Chicago In Cleere 2 $7.50 sa eela leta; $9.7S sa pel leta; sa laesemafto $».00.
e
leooeeeeeooeoeooeoeoeeeeeeooeeooeeeooeoeooaeeoeooeooe
Naslov za list in tajniitvo ja:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Res .Girišnim pravicam je pa res potrebno varuštvo!
"Zakaj se smeješ?"
"Smejem?" se je začudila. "Ah, saj res. Spomnila sem se, da mama igra pri nas menda vlogo tašče."
Voroncov se je mučil z vžigalnikom. Silni plamenček se je vžigal in takoj spet ugašal
"Tam na mizici so vžigalice."
Ni jih mogel najti. S težavo je vstala in odprla predalček. Njen pogled je padel na fotografijo. To je bil Griša. Griša, kot živ, z veselim bleskom oči, s smelo dvignjeno glavo. Griša ...
"Ali si danes operiral?"
"Da, veš..."	x
Priprla je oči. Videti je bilo, kakor da pozorno posluša, slišala pa ni niti besedice. Objel jo je polspanec, dremanje pri zavesti. Od daleč je prihajal glas Voroncova, toda ni razumela smisla njegovih besed. Bila je daleč, pri Griši. Pripovedovala mu je o Vasji, o njegovem globokem obupu, o pismu njegovega dekleta, o tem, kako ji je pomagal on, Griša. Kaj rt on ji je pomagal, on ji je narekoval besede, ki jih je bilo treba povedati, odvzel ji je težo utrujenosti, odraz njegovega nasmeha na njenih ustnicah je morda prepričal bolj kakor besede. Griša ...
"Ali ne?" je priplavalo do nje in ljubežnivo je pritrdila:
"Seveda, seveda ..."
Voroncov je nadaljeval s svojim pripovedovanjem. Besede so šumele kakor potok. Griša je imel drugačen glas. Nenadoma je zaslišala ta glas v resnici. Jasen, kipeč od radosti, ki je zvenela v vsakem njegovem tonu, celo tedaj, kadar je govoril o najbolj navadnih, nepomembnih rečeh.
Po hodniku je šel nekdo v copatah. Tatjana Petrovna je prinesla na podstavku čajnik in dve škodelici.
"Kaj pa vi, mama, ne boste pili z nama?"
"Jaz sem že pila." je neprijazno odgovorila in zmignila z rameni. Ne. njej niso ugajali ti obiski. Nekaip preveč pogosto se pojavlja pri njih doktor. In čeprav se Marija na videz ne briga zanj, vendar ... Čudni obiski ob osmih zjutrsj... Če bi sedela in skupaj z njima pila čaj, bi to pomenilo. kakor da odobrava, kar ji ni všeč, kar smatra za nedostojno. Storkljaje s pohojenimi opetniki svojih copat je odšla v drugo sobo in trdno zaprla vrata za seboj.
*"Sladkorja ni," je rekla Marija, kakor da bi bilo potrebno o tem govoriti, ko je bilo že prej znano, da sladkprja ni. Vse, kar so dobivali na karte, je Tatjana Petrovna skrbno hranila za črni dan. ki bi utegnil priti.
"Kakšne svetle lase imaš, Marija." je neprpakovano rekel Voroncov. Zasmejala se je.
"Doktor je šele sedaj blagovolil to opaziti? Kakšna pozornost. Ko sem bila majhna, so me dečki dražili z belko. Strašno sem bila huda in mislila sem. da bodo lasje vedno tako beli. Pozneje so nekoliko porumeneli."
Ne, že zdavnaj je vedel, kakšne svetle lase ima. Ampak sedaj, ko je nalivala čaj, se je tako sklonila, da je luč namizne svetilke osvetlila kodre, ki so se ji vsuli na čelo in jih spremenila v venec prozorne, skoraj srebrne megle. Gledal je ta sijaj, priprte, temne trepalnice, ravno črto nosu in v srcu ga je zabolelo. Nekaj veselega je bilo v vsaki njeni kretnji. V vsakem njenem koraku je bila neka večno živa sila, prihajajoča iz najglobljih virov. Celo kadar je bila zelo utrujena, kadar jo je srečaval na hodniku v bolnišnici po štiriindvajsetur-nem dežurstvu, ko so modrikaste sence legle pod njene oči, celo tedaj je bila v njenem obrazu radostns mladost.
To privlačno mladost je prina-šala v bolniške sobe in premagovala z njo mrak in vročične prikazni in obup odhajajočega živ* ljenja in sence dvigsjoče se smrti bolje in laže kot starejše, bolje ocenjene in izkušene sestre. Kaj ji je dajalo to moč. kaj je prebujalo v njej ta smehljaj, ki je komaj izpreminjal obrise ust, a vendar osvetljeval ves obraz z neko notrapjo svetlobo?
Na to vprašanje ni hotel odgovoriti. Saj ni prvič opazil njenega mnogo pomembnega pogleda, ki ga je vrgla na fotografijo. Njen nasmeh je bil skorsj odrsz
drugega, moškega nasmeha, Gregorjevega nasmeha. Mož, ki ga ni videla že skoraj leto dni, je bil tu, ni je zapustil niti za minul6. Živela je od njegovega nasmeha iz njega je črpala svojo moč. x
Voroncov je počasi mešal z žličko po škodelici. Zasmejala se je. "Ni treba mešati, saj ni sladkorja," je rekla s takim tonom, s kakršnim je razlagala nekaj popolnoma samo ob sebi umevnega trmastemu, razvajenemu ranjencu. -
"Ne, kar tako sem," se je zme-del, "da bi se čaj prej ohladil, zelo je vroč," je pojasnil, a odložil je žličko. Marija je pila v majhnih požir-kih in držala skodelico v obeh rokah. Ah, kako prijetno je počivati. piti vroč čaj, čutiti, kako se toplota, ki prihaja iz železne peči, razliva po vsej sobi. Samo če ne bi bilo treba govoriti. Tako malo se ji je ljubilo govoriti. Težko je bilo premikati ustnice, a na drugi strani, nevljudno je, kazati zanimanje .samo z nasmehi in prikimavU^jem.
Odprla je radio. Da, to je najboljši način. Poslušati godbo. Če ti ni všeč. lahko tudi ne poslušaš, ampak govoriti ni treba.
Priplavala je pesem. Nekoč pred mnogimi leti jo je rodila daljna stepa, v njej je šumel veter nad brezkončnimi travniki, žuborela je reka, ki je valila svoje vode v neskončno daljavo, v ogromno razburkano morje. Motiv se je utelesil v pesem, v človeški glas. v zvonek, žalosten spev. Besed ni treba poslušati. Plove pesem o Griši, o njegovem veselem nasmehu, o dnevih srečne mladosti, o jablanah, o vejah jablane, v katerih so cvetele zvezde v junijskih, julijskih nočeh. O peskov i tih stezah v smrekovem gozdu. O grmih malin, pokritih z rdečkastimi jagodami. O besedah, ki stf jih šepetala iz ust v usta, iz srca v srce. O sončni skupni poti.
Pesem je obmolknila in nenadoma se je srce bolestno skrčilo. Marija se je obvladala. Ne, ne, Griša živi, blizu je, v zraku se že razlega njegov smeh, zvenijo njegove besede. Se čuti krepki stisk njegove zagorele roke z belo brazgotino na prstu. Čuj, gosli so ujele zvok Grišinega glasu, zapele v slavčevi pesmi, razpršile se v srebrnem slapu zvokov. Griša, Griša, je šepetalo srce. V njem je bila nemirna, nedoumna radost, brezmejna sreča, da Griša živi. Morda se potika po daljnih poteh, morda leži v strelskem jarku, morda se pripravlja na napad, živi pa le.
Griša njen Griša____
(Dalje prihodnjič.)
DEKLETA Ameriškega Rdečega kriša v Severni KUajaki strežejo gostom.	»■ j <a
NAŠE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
Naša zastopnica v Indianapo-lišu (Indiana), Mary Stroj je poslala vsoto za 15 izvodov koledarja. za tri celoletne naročnine na list in $1 v tiskovni sklad, ki ga je prispeval Louis Urbančič. Ob enem je 'prispevala listu v podporo ves popust fd koledarja in od naročnin. V pismu pravi med drugim: "Vsebina koledarja je res lepa in zanimiva in vsak ga pohvali."
Martin'judnich iz Waukegana, upam, ne bo zameril, če tu citiramo i njegovo pismo. V njemu
vzpodbudno pismo, ki ga je nam poslal John Rovan, tajnik društva št. 49 SNPJ, Girard, O., in v njemu vsoto $10 v tiskovni sklad v priznanje dolgoletnega obstoja Proletarca. Iskrena hvala.
V našem Centru je sedaj celo mravljišče raznih aktivnosti. Vr-še se vaje za Ganglovo štiride-jansko igro "Sin", ki bo vprizor-jena na priredbi Sansovih podružnic v Chicagu v nedeljo 11. maja v dvorani SNPJ. Igro re-žira Milan Medvešek.
Dalje se tu shaja velik odbor
pozdravil. Sedaj pa ga je doletela tako strašna nesreča.
Njegovi soprogi iskreno sočutje.
Nekaj besed pokojnemu
Johnu Steiinarju v spomin
Chicago. — Minuli teden je umrl v bližnjem Sumittu, kjer je živel, naš "old timer" John Ste-žinar. Bilo mu je 76 let, ko je preminul. V Ameriko je prišel leta 1890. Bil je član društva št. 707 SNPJ Doma je bil iz Vrhnike. Zapušča soprogo in nekaj sorodnikov. Pokopan je bil na pokopališču Woodlawn.
Pravijo, da je svojo imovino zapustil bratski organizaciji J Moose, pogojno, da dobi njegova soproga v njenem zavetišču dom do konca svojih dni.
To je vse, kar gre osebno o njemu.
Ampak John Stežinar je bil več kot le to kar pravijo gornji podatki. Pred leti je rad zahajal na seje podpornih in drugih društev (bil je tudi član Zarje) in i posebno pa so ga rojaki spoznali, ko je kupil v Willow Springsu precejšen kos z drevjem obra-ščene zemlje ter jo preuredil v pikniški prostor.
Ko se mu je ta kos zazdel premajhen, ga je prodal (sedaj je posest Keglove družine) in kupil večjega. Vsled starosti, ker sta z ženo omagala, sta prodala tudi drugega, ki ga je kupil John Skavich (pred par leti ga je prevzela za svoj gozdni park okrajna oblast, Skavich z družino pa se je preselil v Kalifornijo.) *
John Stežinar je rad govoril, argumentiral in delal. Bil je naročnik in prijatelj Proletarca in mu šel na roke na njegovih priredbah. Njegovi soprogi iskreno sočutje.
pravi med drugim: "Koledarje društva Pioneer št. 559 SNPJ, ki
sem vse razprodal. Lepa knjiga. Mnogo izbranega čtiva in slik je v nji. Vreden je $2.50 ali $3. To-
deluje na pripravah za kegljaško tekmo, katere se udeleže člani in članice te jednote iz raznih kra-
Prihodnja seja kluba št. 1 bo zelo važna
Chicago, 111. — V petek 28 marca bo v S DC. 2301 S. Lawn-dale Ave., redna seja kluba št. 1 JSZ. Na dnevnem redu bodo važna poročila posebno o sporedu, ki ga pripravljamo za priredbo v korist Proletarca. O tem je več na drugem mestu.
Člsne in članice kluba ter druge prijatelje lists vabimo, da se te seje gotovo udeleže.'
Po končsnem dnevnem redu bo sledila važna diskuzija o pomenu nove vnanje politike Zed. držav.
Na svidenje v petek 28. maral — P. O.
NAUKI DOLGOTRAJNE STAVKE UAW PRI ALUS CHALMERS
(Nadaljevanje a 1. strani.) Ia stavko razbiti neglede na stroške.
Uradni podatki pravijo, da so izgubili stavkarji na plačah 20 milijonov dolarjev, kompanija na produkciji pa okrog <5 milijonov. In politične oblasti pa okrog četrt milijona za vzdrževanje svojih straž okrog tovarne.
Neveste v Nemčiji
Iz ameriških armadnih krogov poročajo, da pride letos v Zed. države 6,000 nemških deklet, ki so se v Nemčiji poročile z ameriškimi vojaki.
da tu se jih vsako leto nekoliko	jev dežele. Vršila se bo 26. in 27.
težje razprodaja. Starejši se pre-	aprila v Chicagu. ,
selijo ali umro, mladina pa ne	In naš lastni odbor pa deluje
čita slovensko. Saj še v angle-	na pripravah za koncertno pri-
ških listih pogleda le za lokalne	redbo v korist Proletarca, ki bo
novice, pa športne vesti in še kaj	v nedeljo 20. aprila v dvorani
takega	SNPJ. Kot je bilo že poročano,
Tukaj nas je kakih 3000 starih	nastopijo na nji pevci in pevke
naseljencev, ki čitamo sloven-	z*>°ra "Zarje" iz Clevelanda, da-sko. Angleščini ne obvladamo4 Ue moški pevski zbor "France
popolnoma in je'nikoli ne bomo.	Prešeren" in pa skupina iz mla-
Po mojem mnenju bi se moralo	dinskega krožka "Perfect Cir-
na vsakih 1000 priseljencev raz-	«?le" st. 26 SNPJ. Na sporedu bo-
prodati vsaj sto izvodov koledar-	tudi razne druge točke. —
ja, a jaz jih vsega skupaj komaj	Vstopnina je samo 60c. Po spo-
toliko razpečam. Iz tega se da iz-	redu bo plesna zabava, meriti, kako kulturen narod
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.)
Ženski klub Bled priredi zabavo v soboto 12. aprila v dvorani Ameriške legije na 2124 N. Halsted st.
"Prešernov" koncert v nedeljo 13. aprila v dvorani SNPJ.
Priredba v korist Proletarca v nedeluo 20. aprila v dvorani SNPJ. Sodelujejo pevci in pevke "Zarje" iz Clevelanda in drugi.
smo.
seja kluba št. 1 J»SZ. Na nji bo o Big Tony Tomšič iz Califomi- vseh teh pripravah in aktivno-
Kegljaška tekma SNPJ in zaba-
Ta petek 28. marca bo r6dna!Va 26 -27. aprila 1947. Zabava 26.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST tttk STREET
Tel. Crawford Mit OFFICE HOURS: l:3t to 4 P M (Except Wed , Sat. and Sun )
S:SS ta P. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
, ttlt Sa. Rldfewa? Ave. Tel. Crawler! 144» If ae answer — Call Austin 57 M
je je poslal znesek za 25 izvodov koledarja in za dve naročnini. Poroča, da je veliko potoval v namenu, da dobi odjemalce koledarja, kar so tam jako raztre-šeni. (Op.—Dopis Big Tonyja o raznih stvareh je v tej številki.)
• Iz Fontane. Calif., je poslal vsoto za 26 koledarjev John Peč-nik ter precej naročnin na list. fTudi on ima dopis v tej številki.)
V	naselbini P,ueblo, Colorado, je Louis Malenšek razprodal vseh svojih prvo naročenih petdeset izvodov koledarja in nam nato pisal še za dodatno število. Ob enem je poslal obnovitev naročnine za Ano Kern in pa prispevek v tiskovni sklad od Mary Hochevar.
Mary Marinšek, Gallup, New Mex., je obnovila naročnino in poslala $1 v tiskovni sklad od Matilde Bubany. Tudi svoj popust je prepustila tiskovnemu skladu.
Jacob Pavčič, Strabane, Pa., ki je nasledil v tajnikovanju društva št. 138 SNPJ Johna 2ig-mana. je obnovil naročnino, prispeval $1 v tiskovni sklad in poslal vsoto za 75 izvodov Ameriškega družinskega koledarja.
V	začetku marca smo prejeli
stih obširneje poročano.
Priznanje vsem. ki so se v tako kratkem času toliko potrudili v razprodajanju koledarja.
NESREČNA SMRT ROJAKA KOVAČIČA
Chicago, lil. — Dne 17. marca se je pri delu v klobučarski delavnici Sebastian Hat & Millinery Co. usodno ponesrečil rojak Joseph Kovačič. Bil je po poklicu blokar — delo, ki ga je vršil pri izdelovanju ženskih klobukov. Kemikalije, ki se jih rabi pri tem poslu, so se mu unele in v hipu je postal živa baklja.
Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dva dni pozneje preminul v strašnih bolečinah. Star je bil 50 let.
Živel je z ženo Frances (prejšnje ime Kurent) v bližnjem Westmontu. Zapušča poleg žene otroke iz prvega zakona.
V prvi svetovni vojni je bil v ameriški armadi in vsled vojnih nezgod je bil v vojaški bolnišnici poldrugo leto, kjer se je fino
aprila v dvorani Sokola Havliček Tvrš. Kcgljaška tekma 27. aprila v Cascade Center Alleys, W. Cermak
Road.
%
Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu bo imel priredbo v nedeljo 11. maja v dvorani SNPJ. Vprizorjena bo E. Ganglova drama
4Sin".
Pioneer št. 55» SNPJ. Piknik v soboto 2. avgusta v Pilsen pprku
na 26. cesti.

BARETINCIC & SOK:
eeeeeeeeeeeoeeooeeeeeeeeeo
a a
o o
a a a o
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-3C1
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
••oaoooooooooeeoooo
o o o o e e o e o
• •• Op*
Poslušajte
vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727 1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno j
TELEFONI« CANAL 7171—7173 teeaeeeaeoeseeaeeeoeeeeeeeeeeeeaeeeo t$aeesseeiseesaai
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
'	Toi MOHAWK «707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

GOSPODARSKA POVEZANOST SLOVENSKE KOROŠKE Z JUGOSLAVIJO
Spisal Dr. SVETOZAR ILESlC
Ko postavlja jugoslovanska je torej, de odštejemo mesti Ce-vlada v svoji spomenici konfe- lovec in Beljak, za spoznanje renči namestnikov zunanjih mi- bolj agraren od nemškega, pred
____rtotiTAHtc
v poštev kot konsument za ko- načrtne gospodarsko rajonizaci-1 neka j leti izdajala revljd "Can-1 kače velikokrat spomnil. To pa roške industrijske proizvode.1 je. Ker pa je njena glavna os-1 karjev glasnik *. Urejeval jo je Smotren priključek bi mogla pova narodocwtna meja in pa I Etbin Kristan.
nistrov zahtevo po priključitvi slovenskega dela Koroške k Jugoslaviji, se moramo zavedati, da služi v podporo in utemeljitev te zahteve razen narodnostnega momenta in volje tamoš-njega ljudstva, ki sta seveda osnova jugoslovanske zahteve, tudi cela vrsta gospodarskih razlogov, ki nujno kličejo po združitvi južnega slovenskega dela Koroške z Jugoslavijo.
Notranja gospodarska struktura se more na kratko karakte-rizirati takole. Koroška je tipična alpska dežela z gospodarstvom alpskega tipa. Glavni gospodarski poudarek je še vedno na kmetijstvu: od zemlje in gozda kot glavnega gospodarskega vira živi še 4U' * * prebivalstva. V ' obsegu kmetijstva stopata vedno bolj v ospredje živinoreja in gozdarstvo, ki sta aktivni gospodarski panogi in proizvajata tudi za izvoz, dočim je po-
vsem pa v njegovem kmetijstvu izrazito prevladuje poljedelstvo nad živinorejo, dočim je v nemškem delu razmerje obratno. V slovenskem delu se zato tudi močneje uveljavlja takozvana agrarna prenaseljenost, to se pravi, preobtežnost kmetijskega zemljišča s prebivalstvom, ki živi od kmetijstva kot glavnega poklica. Vse to so poteze, ki agrariio strukturo slovenske Koroške močno približ|jo oni v stali Sloveniji, dočim je nemški del dežele po svojem gospodarstvu izrazito alpski, živinorejski. Ce bi pogledali na karto razporeditve poljedelske zemlje, bi prav jasno videli, kako tvori nizko koroško osrčje, ki je ravno področje najgostejše slovenske naselitve, nekak zatok agrarnega, ^poljedelskega morja, ki sefta iz jugoslovanskega vzhoda ob Dravi navzgor v zgornje, koroško Podravje. Slovenska
najti današnja in bodoča koro- volja koroškega delovnega ljud ška industrija le na doslej agrar- stva, da se priključi Jugoslaviji-, nem evropskem »jugovzhodu, to bi moral biti vsak razgovor o
se pravi konkretno v okviru na-1 tem, kakšna naj bo nova pravi-črtne razporeditve agrarne in ena in smiselna razmejitev med industrijske proizvodnje v Ju- Avstrijo in Jugoslavijo, sploh goslaviji.	• odveč. — SANS.
Da je Koroška industrija ze
doslej iskala svoj trg V veliki /2 CLEVELANDA „
meri pri svojih južnih sosedin (Italiji in Jugoslaviji), priznavajo prš v tako avstrijski strokovnjaki saini. Tako navajajo za le
Ker bo ta prireditev velik dogodek v naši javnosti, se nadejamo, da se je udeleže vsi, ki jim je za napredek naroda in ki spoštujejo zanj zaslužne ljudi.
Pričakuje se ob tej priliki (na soboto 31, maja) veliko gostov tudi iz drugih naselbin. Poskrbite za potrebne rezervacije ob pravem času.
Piše JOS1IP F. DURN
Sedaj smo v dobi pomladanskih priredb. N. pr. "Zarja" ima svoj koncert 20. aprila in žal, na ravno isti dan ga ima tudi tukaj-
dustriju radi prevelike oddalje- j	T* v	^ "VT? "	pevski zbor "Jadran" ~
—: i;	.	da bo mogoče res izgubil na!prvi v SND na St Clair Ave in
No,,končno je le prišel zaže-
.	. „ ,_ „„|lj<?ni Ameriški družinski kole-
sovmo,, da je sla v glavnem na '
jug, ker se avstrijska papirna in- 1KeJJ* b"P°2e!|— * *	j i r-	'sel je sele v februarju, smo se
Posebno ljudi v slovanskih debato, ker sem se plazil —. kajjpr (šelah radi označujejo s to psov-se kača na vrhu —t j*7 Pa pod | ko, V vojnem času so bili Slova-
zemljo v rovih, po trebuhu in kopal.
nidobri, ko so trdo delali* pro-ducirali vojni material in vlagali
Vzlic vsem težkočam sem se zaslužek v vojne bonde S to privadil in ostal, V majnl sem pridnostjo so obvarovali žvlje-dt4&l šestnajst let Ravno na moj nje sto in sto tisoče našim voja-rojstni dan — 14, marca — so kom, med katerimi so bili severni pa kansaški premogarji pri- da i njihovi sinovi. A danes pa redili odhodnico. Tistega večera kazeqno naklonjenost najbolj ta-smo bili vsi židane volje. V krat- kim deželam, v katerih vladajo kem govoru sem se jim iskreno elementi fašističnih nazorov. Za-
__i_____lit i___i_ -S--------m.«.«.!	1 i 4 /t n »v\ i k r i l< b /i i sciL'i i/>»\n e 1/ 11 r\ m u
zahvalil in se iz dvorane poslovil s težkimi občutki.
Naslednji dan smo pa odku-
to ameriške fašistične skupine tudi tako nasprotujejo slovanskim deželam, ker one ne samo
nosti ni zanimala za njo. Železna industrija v Borovijeh (izdelovanje žice. žebljev itd.). ki je ena največjih koroških industrij, je že pred prvo svetovno vojno izvažala FVoje proizvode pred vsem na Ifranjsko, na Pri-
veljavi. Pa ni bilo tako^ Kajti jd j y SDD na Walerloo rj zelo hitro smo ga razprodali. Či- Sicer je res da nas je v Cle_ tatelji pa so z njim zelo zadc* velandu (|dvolj| da-lahko napol
voljni.
nimo obe dvorani ob tej in ob
Ta knjiga je vsled svoje vse- drug#h sličnih prilikah. A je tl,di
bino res vredna tega denarja
i morsko In v -Slovenijo.' od leta >$15°., kajti veliko dobrega, in-
1930 dalje pa je postala Jugo-
formativnega gradiva je v nji;
sluvija skoraj edin njen konsu- vsebu,>e ^pe,sodobne povesti,
ment. S tem v zvezi je značilno, P°""|ve ,,a-
da je tudi bliinji tybrjiic. ži<* . K,ot sem »menil kar sem ga
v Bistrici na R.rfu nastala kot i J™1- **"} V4e	razprodal.
S tem delom pa med nami se na-.
res, da se vidi na vsaki priredbi precej takih, ki jih vidite na tem in na onem koncertu, sploh ki
rili po železnici proti naši novi da hočejo odpraviti fašizem s ko-državi —zlati Kaliforniji. V njo reninami vred temveč tudi od-smo dospeli 19. marca, ravno na pravljajo stari gospodarski si-dan, ko je bil vseh Jožefov god. stem ter ga nadomeščajo s ko-
Ona (žena) mi sedaj pripove- lektivnim gospodarstvom, duje, da se takrat nisva brigala Vlade slovanskih dežel si pri-za godove, pač pa, kje bova do- zadevajo ta dejstva svetu pred-bila stanovanje. Bilo nas je se- očiti, da ne bo spet nastal kje
dem v družini — vsi zdravi. "Big Tony" pa korajžen, pa smo vse premagali.
kak novopečeni Hitler ter svet pognal v novo krvavo borbo. In taka nevarnost je možna sedaj i
Torej v marcu sva praznovala I v Ameriki, čeprav smo se zoper
podpirajo vse naše kulturne u- 25-letnico bivanja v tej sloviti Hitlerja toliko borili.
Ijedeistvo spričo razmeroma ne- Koroška je potem takem najbolj
sestaven člčn kovinarskih podjetij Kranjske industrijske dru
daljuje naš marljivi Anton Jan-
ugodnih tal pasivno, tako da je Koroška prisiljena uvažati vsaj l< žitnega pridelka, ki ga potrebuje za prehrano svojega prebi-
proti severozapadu pomaknjeni kos jugoslavanskega agrarnega sveta, pri tem pa vendarle njegov najbolj industrializirani, v
i, J .T.	r • i	kovich. On lih vedno veliko na
žbe s središčem na Jesenicah ter	^ ... ' .
- :	rcjt. Mi mu le pomagamo tam
10 je državna meja po prvi sve-	.... »	s . _
tiivni urtini hr> ,Jm„rilk %	^ bl ™OgOCe On lie mogel Pro-
valsUa. V osnovi je torej Koro- kmetijstvu pa k alpski živinore-
tovni vojni br/ zamorila. Pri tem je treba na
St'
stanove. Ampak če se vrše dve deželi Kaliforniji.
Torej rezervirajte si 30. ma-
priredbi istega dne — obeh ne moreš posetiti . .
Ne vem. če se ne bi skušalo tega urediti tako, da si bi datume primerno porazdelili. Zamenjave se bi lahko izvršile s kakim društvom, ki irfta le veselico, da si bi dramske ali pa kon-
ska še vedno agrarna dežela, znatno bolj agrarna kot sosedni pokrajine v dosedanjih avstrijskih mejah, na drugi strani
ji usmerjeni kos, podobno kot to velja tudi za druge slovenske alpske predele v dosedanjih mejah Jugoslavije in. pr. Gorenj-
posebej Kajti vsakdo ima svoje pri ___ __
opozoriti na vprašanje vodnih jatelje in znance, pri katerih le j ^^ ~priredbeHe hodile"nič v sil. ki so eden osnovnih prirod- on ltt*ko k»>	In	navzkrižje.
nih gospodarskih virov na Ko-j1™ kaJP?da tudi nasprotnike. Upam ^ da	Vlhc vse_
roškem. Tu gre pred vsem za
pri katerih pa se lahko kdo drugi
Dravo, kL poštam- od Beljaka navzdol iaealnu reka zu zgradi
pa vendar manj izrazito agrarna sko).
kot večina ostalih slovenskih po- Kakšen je učinek orisane go-krajin, kaj šele področij ostale spodarske strukture na gospo-Jugoslavije. Kajti na Koroškem darski odnošaj Koroške do so-se je v zadnjih desetletjih ven-, sedstva? V kmetijstvu in gozd-dar mnogo močneje kot dalje na nem gospodarstvu izvaža Koro-jugovzhodu uveljavljal proces, ška živino in les. uvaža pa žiU)
tev velikih jezov in z njimi zvezanih hidrotehničnih naprav. Velike hidroenergetske možno-
mu koncerta obeh zborov dobro
_	uspela. In mi pa bomo skrbeli,
Za koledarje še vprašujejo. da ^^ oba dobro oblskana f ker
Svetujem vsem, obrnite se na to vsled svojega sodelovanja na
Sedaj imam vsak dan praznik.; rec kot protestni dan proti kakr-nedelje pa za nameček.	jšnikoli taki politiki, ki ogroža
Na pošto sem šel, da si kupim svetovni mir. znamk, ravno na moj rojstni Glavni govornik na tej konfe-dsn. Pred mano je bila dolga vr- renči bo Zlatko Balokovič, ki se sta ljudi, ki so kupovali denarne ; je nedavno vrnil iz Jugoslavije, nakaznice. Kaj neki to pomeni/ Po konferenci bo njemu ter nje-sem se čudil ter se vpraševal. govi soprogi v počast prirejen "O, da," takoj semife posve- j banket. Priprave so tudi v teku, tilo (v glavi). Dohodninski da-'da bo gospa Balokovič predavala vek plačujejo.	detroitskim Slovencem 31. mar-
Ko sem po dolgem čakanju le ca v Slov. nar. domu, ako bo le prišel na vrsto ter dobil znamke, mogoče. Pazite na naznanilo o sem vrnivši se domov ves vzra- jtem v obeli slovenskih domovih, doščen pravil naši mami, kako da ne boste zamudili te lepe pri-
Toneta Jankoviča. Meni čas res n^m narodnem polju tudi za- srečen sem, ker mi je šihtovllike. ne dopušča, da bi vršil tako delo	7„»« i™^	P*
sti na Dravi se morejo v polni i"'razpečavanje koledarja) v večji obeh njunih prircdb.
*	meri. Tone Jatikovich pa je v ta '
poklic uživljen, ker ga vrši že
skozi vse življenje.
služita. Zato se bomo udeležili zmanjkalo.
Potrebno je tudi, da se začne-
krepke drobne industrializacije v obliki manjših podjetij, očitne
odnosno moko. Očitno ^e, da more biti Izmenjava teh dobrin
pa so tudi velike možnosti za in- s sosednjimi avstrijskimi pokra-dustrializacijo v večjem obsegu, jinami le šibka; saj imajo te po-
ki jim more postati osnova pred vsem bogata vodna energija vodnatih alpskih rek. V celoti imamo torej na Koroškem ^ opravka s tipičnim pod rot tem prehoda iz agrarnega evropskega jugovzhoda v krepkeje indu-* strializirane ali vsaj živinorejske pokrajine, prehoda, ki ga opažamo tudi v Sloveniji, čim bolje gremo od vzhoda proti severozapadu.
Ta prehodni značaj v koroški gospodarski strukturi se nam še jasneje pokaže, če primerjamo med seboj severni (nemški) in
krajine docela sorodno alpsko gospodarstvo. Zato je šel koroški les — po večini neobdelan — skoraj ves v Italijo, koroška živina pa tudi ni mogla najti v Avstriji zadostnega trga, saj je ravno Koroška najbolj oddaljena od velikih avstrijskih po-trošnih središč, pred vsem od dunajskega področja. Tudi uvoz potrebne prehrane iz avstrijskega sosedstva more biti le malenkosten, saj so te dežele v tem pogledu same še bolj pasivne. Koroška se je morala že doslej v tem pogledu zalagati le z ev-
"Kako to," me vpraša. "I no, mo malo bolj zanimati za SANS, meri izrabiti le. če jih zajame "7;	p- *«»	—- ~	radi tega. ker mi ni treba zgodaj jKajtai SANS še ni dokončal svo-
enoten hidrotehnični načrt vsaj ^kllc u2lvlJfn< ker «a vrsI **! 12 UfOCfO Big fOftV/CI vstajati — ležim dokler s* mi je naloge. Danes je celo potreb-v vsem odseku od Beljaka do :kozl V9e 7,vli*nje	Oakland Calif. — Ko že po- z,iubi in nič se mi ni treba beliti nejši kot pa je bil prej. Temne
Maribora Meja pri Dravogradu	• • •	Ciljam cppake za prodane kole- 8*ave koliko dohodninskega dav- sile reakcije se kupičijo in treba
je tudi v tem pogledu gospodar- Zadnja Sansova prireditev darje naro£njno za sebe in za ka do,Kuiem stricu Samu." je proti njim luči. da se razprše. ski absurd Kazen tega more dne 2. marca je bila uspeh. Po- Franka Vidmarja bom pa sej Ko mc ie 7ftčudeno gledala, Proti novi Jugoslaviji propa-imeti načrtna izraba dravske hi- poldne je bila vprizorjena igra ^ven nekaj napisal čitatellem!sem nadaljeval: "Vidiš, mama. ganda sovraštva kar brsti. Po-droenergi je neprimerno večji "Denar", ki so jo predvajali v obvestilo, da 'Big ' Toneta ni kako sva sre^na, ker imava maj- trebuje v inozemstvu razumeva-pomtn za Jugoslavijo kof za igralci društva Verovšek, zvečer ^ |tokNa "brcnila". Jaz namreč hne dohodke, pa nama ni treba nja in prijateljstva, da se bo mo-Avstrijo. Drava je namreč izra- pa je bila plesna zabava v obeh ^ bolj razumem potegniti kon- skrbet« zaradi dohodninske- j gla razvijati brez strahu pred žita velikoalpska reka, ki ima dvoranah SDD1 na Waterloo ftd-jcertino kot pa pisati o politiki, dovolj vode vse leto, tudi poleti. To pot smo šli v delitvi dobička naj meljejo drugi, ki se na-ko v visokih ledeniških Alpah skupaj z Vcrovškom. To je do- njQ bolj zastopijo kot podpisani, še vedno kopnita led in sneg bro. Verovšek je tU med nami za Zame in za mojo družino ima
Takih rek ima alpska Avstrija nadaljevanje svojega dMa na jeto _ 1947 _ zgodovinski Krompir že rine iž zemlje in tudi
tudi drugod kot dovolj. Ju- dramskem polju in potrebno je, j pomen. Za nas kajpada Ker sem dovoU s^ate že imamo v doma i{7~~fc| ,	. . ..
goslavija jih ftima: vse njerte da ima pri tem tudi dohodke — | naročnik in podpornik Proletar- vrtu	|	in rasni izgreai
ga davka?"
• * •
v Vreme imamo sedaj — pišem <18. marca) jako
ko to lepo.
novim napadom.
Udeležujte se tudi Sansovih sej, ki se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
Joseph Korsich.
reke ivštevši Savo) prihajajo iz kajti če Jih ne*.bi imel, s čim pa ca ne bo škode ako poročam v Toliko za danes. Iskren po-' ~	' " • ' --------njega nekaj dogodkov iz življe- zdrav "tavel kega Toneta"
južni (slovenski) del Koroške, ropskega jugovzhoda, kar pri-
nižjih gora. zato imajo poleti naj si krije stroške, dalj časa izrazito nizko vodo. Ker Verovšek med vojno ni kar je za hidrotehnične naprave bil aktiven kakor zaželjeno, si je bistvena pomanjkljivost. Vblagajno izčrpal. A vzlic temu je
H .koncu velja oboriti še na ; prispeval v ralne narodne svrhe j Deden dolu prt Višnji gori, zju-nekatere poteze v prometni ka
nja	v/
Bilo je marca, leta 1882. Štorklja me je izpustila iz košare v
vsem čitateljem ter podpornikom tega lista.
Anton Tomšič.
Slovensko Koroško v približno onem okviru, ki ga postavlja jugoslovanska mejna zahteva, zavzema samo okrog 29'« vse koroške površine, a skoraj polovico vsega prebivalstva, okrog 38 odstotkov vsega kmečkega prebivalstva, okrog 38vse obdelane zemlje, toda le 17 V travnikov in pašnikov. Primerjava teh podatkov nam pove, da je slovenski del znatno gosteje naseljen ter da odpade nanj mnogo močnejši delež poljedelske zem* lje, z znatno manj travniki in pašniki. Slovenski del Koroške
znavajo tudi avstrijski strokovnjaki, ne da bi mogli predlagati kako drugo konkretno možnost za rešitev koroškega prehranjevalnega vprašanja. Tako navajajo sami, da je prišla več kot polovico uvoza žita in moke z vzhoda, čez Dravograd-Pliberk, pri čemer gre nedvomno po večini za uvoz iz Jugoslavije same.
Tudi v industriji ne bo mogla Koroška nikdar najti primerne vključitve v avstrijski gospodar« ski sistem, saj so ostale avstrijske pokrajine še močnejše industrializirane, tako da ne pridejo
i rakteristiki same Koroške. Ko- prispevali tudi v pomoč stari do-roška nima enega samega pro- movini.
in po svoji moči so njegovi člani traj ob 7. Jako so mi namreč
pravili, kajti sam bi se pri ta-
metno-gravitacijskega središča, kakor bi to radi prikazali njeni zagovorniki. Glavno mesto Ce-1 pomožne akcije, lovec je zavzelo svojo vlogo fx?lj po slučajnem zgodovinskem raz-
• •*
kratni svoji pameti ne bi mogel _____________________
Bodisi za njeno obrambo kot i sp0mniti na take malenkosti. Po- skega kongresa za Michigan se za otroško bolnico ter Za druge žneje so mi tudi pripovedovali, bo vršila v nedeljo 30: marca od
da je bil tistega dne pustni torek — praznik vseh pustnjakov.
V tej deželi — razen v New Orleansu, ne praznujemo pusta, pustnjakov imamo pa veliko. In mnogo slednjih pa^praznuje posebno pepelnično sredo.
Blizu kjer stanujem je portu- j hko uniči vso civilizacijo.
Ameriški, angleški ter drugi
Tudi naša 'Čitalnic* v SDD voju, v bistvu pa se je razvilo misli na večanje svojih aktivno-le kot eno številnih krajevnih sti. Na zadnji seji se je o tem prometnih in gospodarskih sre- razpravljalo in bilo je sklenjeno disc, kakršnih je. na Koroškem napraviti nekako Čistko, na po-še celo vrsto. . Med nje spada j licah naše knjižnice in se na
pred vsem Beljak ter poleg njt- njih naredilo* čim večji pro- galska (katoliška) cerkev. In vi ga mnogo manjših. Značilno je. storža novo nabavljanje knjig i del som jih. kofo šli v ojo pepel-da jih ima ravno severni in se-1 katerih mislimo ^ kupiti za nično sredo v procesiji stari in
v Indiji
Indiji je Anglija definitivno obljubila svobodo, pa ako se rasne razlike, verski predsodki, kaste in pa spori med mohame-danci ter hindi do določenega termina rešijo ali ne.
V provinci Punjab je bilo v 12 dneh do 15. marca v verskih izgredih 1,036 ljudi ubitih in 1,110 težko ranjenih. Kultura
1. do 67 popoldne v hotelu Tuf-' IndiJe ie tore) ^ na silno nizki
stopnji.
Klic na konferenco
Detroit, Mich. — Šesta redna konferenca Ameriškega slovan-
V NEDELJO 20. APRILA
PRIREDBA V KORIST
PROLETARCA
v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL
V	i,	f
lastopijo pevci in pevke zbora ZARJE iz Clevelanda
Tudi ves ostali spored vsebuje bogate točke.
PRIČNE SE OB 2:30 POPOLDNE
Pridite vsi in povabit« prijatelje in znance t tabo.
F	^
Priredba se vrši pod pokroviteljstvom kluba štev. 1 JSZ. Vstopnice v predprodaji lahko dobite pri članih in tltfnicah kluba, v raznih lokalih ter pri mnogih drugih prijateljih "Proletarca" v Chicagu in okolici.
s
V nedeljo 20. aprila je Proletariev dani
verozapadni, nemški del dežele	nekaj stotakov. Denar v ta na-preeejšnje število iBreže, Sent	men imamo. In vemo, da z novo Vid, Spi tal itd.), saj smo tu že v	zbirko bo ustreženo čitajoči pu-izrazitem alpskem svetu z osam- j bliki. Ta načft misli Čitalnica | ljenimi gorskimi kotlinami, ki	uresničit do prihodnje zime. so živele in žive še danes do ne-	Naša Čitalnica ima v svoji bike mere vsaka zase Nasprotno	blioteki nad 2,500 knjig, kar Je je slovenski jug bolj na široko	v naših okolščinah mnogo. Od-odprt: tu je le redko prišlo do	bor bo skušal dobiti iz Slovenije j nastanka manjših krajevnih sre-	novejše knjige ko hitro postane-dišč, slovenski Korošci so mno-	jo okolščinc za take dobave go bolj navezani na obe največji	ugodnejše kot so sedaj. Za en-
mesti Celovec in Beljak, kot pa nemški, ki imajo svoje lastne
krat to ni še mogoče, ker poštne zveze so še vedno neredne in
krajevne prometne vozle, danes tudi trgovski odnošaji med to ugodno zvezane na sever. Be- deželo in Jugoslavijo niso še to ljak in Celovec nista torej pove- kar bi za vzajemnost morali biti. zana s Slovensko*jC6foško samo Tudi novih slovenskih listov po svoji slovenski, odnosno ne- se bo dobilo v Čitalnico — nedavno ponemčeni okolici, tem- kaj iz Ljubljane, iz Maribora.in več tudi po svoji gospodarski in druge Iz Trsta. Tako bo našim prometni funkciji: tri od petih čitalničarjem ustreženo tudi v velikih železniških prog, ki se tem oziru. Kajti namen odbora križajo v Beljaku, potekajo po je, da bi čimveč rojakov poseča-slov. narodnostnem ozemlju; lo ta naš kulturni hram. pri Celovcu velja to celo za tri	• • •
proge od štirih in od teh sta dve Konvencija SANSa se bliža, glavni celo usmerjeni na dtlse- Vrlila se bo 30.-31, maja pri nas danje jugoslovansky državno v Clevelandu. Za priprave so se ozemlje.	znv^ele že vse tri tukajšhje po-
Vse, kar smo navedli, so čisto druznice in njihni odborniki so konkretna, otipljiva dejstva, ki imeli sejo, da so si zasnovali na-spričajo, da je vsaj južni del Ko- I črt.
roške tako po svoji gospodarski i Ob tej priliki bodo v Cleve-slrukturi, po svojih bodočih go- Inndu razne kulturne in zabayne spodarskih perspektivah kot tu- j priredbe, da bodo gostje odnesli di po svoji prometni usmerje- od tu najboljše vtise in spomine, nosti nujno povezan z ostalo Slo-1 Četrtek pred zborom je določen venijo in z Jugoslavija. V luči I za sprejemni večer. V petek 30. te osvetitve $e nam pokaže celo, maja bo varijetni koncertni spo* da je razdelitev takozvane 'eno-, red in v soboto pa plesna zabava tne' Koroške, ki bl jo radi jttfio- v avditoriju In v spodnji dvora-slovanski nasprotniki pokazali ni pa proslavo osemdesetletnice kot gospodarski in prometni ab- i Sansovega predsednika Etbina surd, ne samo mogoča in izved- Kristana, ljiva, temveč naravnost nujna,' Sodelovala bo pri tem tudi že če gledamo na stvar z vidika Cankarjeva ustanova, ki je pred
mladil. Iz nje pa so prišli vsi "li-sqpti", s pepelom namazani. Tukajšnji list je bil še toliko pre-
ler. Park in Adams St. Ta konferenca bo zelo važna vsled seda- Radar se spomnite svojcev v njih vzrujenosti v svetovni po- starem kraju, pošljite Jim lan-litiki. Reakcija se poslužuje vsa- ski in pa letošnji Ameriški d*u-ke sorte izzivanj, da bi spet za- iinski koledar! Stane letošnji netila svetovni požar, kateri ta-|$lJIf lanski $1.5«. Pošljite nam
naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
vojni hujskači 90 pripravljeni tvegati milijone življenj, samo da se obdrže na površju. Zavzemajo slično stališče kot ga je Hitler, ko je sanjal, da je njemu
drzen, da je poslal v eno teh ka- i odrejeno vladati — oziroma za-
toliških cerkva poročevalca, da jih je slikal. In res smo videli naslednji dan v tisku (slike), kako so dečki in deklice in vmes nekaj starejših ljudi klečali pred oltarjem in goreče molili.
Gospod pa jih je mazal s pepelom po čelu — češ, pepel si bil in v pepel se boš spremeniL Ali kakor že se godi s to ceremonijo na pepelnično sredo.
Ako bo ljudstvo pustilo, da se bo tako mazaštvo nadaljevalo, bo hipnotizem še prevladoval in napredka ne bo še izza ogla. Ob teh ceremonijah 9em bil vedno firbčen in se čudil ljudem. A "pogruntal" — čemu vse to — tega še nisem vedel. Ako kdo izmed čitateljev ve, kaj in kako je s to stvarjo, mu bom hvaležen, če mi pojasni.
Zašel sem z "dnevnega reda". Torej naj se povrnem k domačim dogodkom.
' Ko mi je bilo 21 let, sem se podal v to bogato deželo z namenom, da i jaz obogatim. Želje se mi niso izpolnile. Nekaj časa sem garal v Clevelandu za družbo American Steel & Wire Co. Slovenci smo takrat nazivali tisto fabriko "ejč pil", to pa zato, ker je bilo to poslopje zvezano, da se ni zrušilo; s samimi velikim črkami.
H. P. delo je bilo naporno. Železne kače so švigale sem in tja, iz katerih so nastajale žice in nato žeblji.
Iz slovenske metropole (Clevelanda) sem se podal v Kansas, kjer sem se na te žareče železne
vladati nad vsem svetom. Razlika je le, da se je on iz demokracije norčeval, ameriški mogotci pa jo imajo vedno na jeziku.
Druga hiba te politke je, da ako se z njo ne strinjaš, ali ako se ji ljudje v evropskih deželah in v Aziji upirajo, so označeni za band i te.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o poteceni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost naoram listu
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SL0VENSCINE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Cena $5.00
IN '
AN6LESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00
Avtor obeh knjig je DR. F. J. KERN
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL
t
PROUTARfC
Vprašanje slovenske Koroške
MIRKO 6. KUHEL, tajnik SANSa.
(Nadaljevanje.)
jajoč jo na to, da se bo ob obravnavanju vprašanja njene odgo-Avstrija je stopila na napačno j ^^^i gl<fdf? sode4ovanja v
vojni na Hitlerjevi strani upošteval prispevek Avstrije k osvoboditvi. Ves povojni razvoj pa proži dokaz za to, da je Avstrija šla mimo sklepov Moskovske konference. Do konca vojne je ostala Avstrija na strani Hitlerjeve Nemčije in se ni odzvala po-
pot
Razmere na Koroškem so verno zrcalo splošnega stanja v Avstriji, ki je stopila na napačno pot. Dokler je njen korak na tej ppti, je zelo malo verjetno, da bi si mogla na katerikoli način pridobiti vsaj trohico zaupanja de-
mokratičnih držav Avstrijska sivu glede prekinitve z Nemčijo politika, vnanja in notranja, pri-lih priključitve k Združenim na-ča, da se vodilni možje v Avstriji rodom. Tudi ne izvaja avstrij-niso prav nič spametovali. Po ska vlada nobene demokratiza-njihni krivdi so nacistični ele-cije avstrijske države. Ni najti
menti zopet oživeli. Znane so provokacije nacistične .mladine na dunajski univerzi, znana je politična delavnost germanskih fašistov v Avstriji, na Solnogra-škem, 'v Tirolah, v Zgornji Avstriji, na Koroškem, Štajerskem itd. Na Solnograškem lahko nacisti nemoteno širijo svoje letake, v katerih pozivajo k uničenju demokratičnih elementov. V Gradcu pretepajo fašisti vse, ki izražajo svojo protifašistično mi-
nobenega sledu glede tega. da bi se uveljavljalo resno prizadevanje na temeljito prečiščen je vsega avstrijskega življenja, vseh nacističnih, fašističnih in profa-,šističnih elementov Avstrijska ljudske stranka,-ki je dobila večino pri novemberskih volitvah, je zbrala v svojih vrstah vse avstrijske protidemokratične elemente. S tem je preprečila demokratičen preporod Avstrije.
Toda v Avstriji se, kakor za-
priporočal svojim vernikom M*a zločincev. Zgodilo se je celo, da ščite potrebne pregnance ter begunce". Tujee-fašiste pa poziva,
naj prihajajo v katoliške cerkve, naj prihajajo v krog katoliških cerkvenih skupin. Nedavno pa je sprožila reakcija nov manever za reševanje tej vojnih zločincev. Pojavil se je predlog, da bi bili deležni avstrijskega državljanstva vsi tujci, ki govorijo nemško in ki potekajo iz Jira-jev, ki so nekoč tpred prvo svetovno vojno) pripadali habsburškim "kronovlnam". Za nje je znani profesor iz Cambridga v Angliji iztuhtal izraz "Folkse6-terajherji", kar pomeni, narod-jnost avstrijskega izvora. V iz-j najdbi tega novega imena lahko 'otipijemo nov poizkus reakcije, \da bi se bivši ustaši, četni ki ter ostali fašisti, ki živijo v Avstriji, čim laže utihotapili v seznam3 avstrijskih državljanov. Od vseh
th -društvom
tiče, nima strahu pred obnovitvijo nemškega centralizma. Toda poudaril je, da mora biti zidan na temelju demokracije in da se mu mora vzeti z zavezni-
je dunajski kardinal dr. Innizer Kiu:nr% wn9nr% ^nnrn UjKaaCIlITMO II	lo očrnila Tudi ona je bivša ko-
v svoji božični poslanici fiM *W,fl® V™°KOMENTARJI ,	munistka. In bila je ona, ki ga je
iilo Čfkaškim 3/oven- (Nadaljevanja s l. strani.)	v Avstriji in potem v Nemčiji
plaNti. Vprašal je ob enem tudi C?? e v z g o j i 1 a v komunista",
za relifne dajatve ker mnogo	SP,etk Je ™nogo. *PU°nov in in-
Chicago, III. — Vsa politična' ljudi v Jugoslavijistrada Naša	Gigantov tudi. In kadar Je kakl!*ko kontrolo možnost zaiti v tni-
znamenja kažejo, da stojimo na vlada je oboje odbila Toliko več	vladi	take ftvari Utarizcm.
pragu pred tretjo svetovno voj- pa bo dobila Grčija In pa Italiji	na veiiki z*0" Ker smo sedai v Marshall in Bevin sta predla«
no. Zunanja politika ameriške bolj in bolj pomagamo. Nekoč so	MKttni volni Proti	in
vlade se je odprto postavila na v Washingtonu rekli, da relif ne stran vojnih hujskačev, ki hoče- sme biti politična žoga. Ampak jo za vsako ceno in ob tveganju to je bilo. Eks-kralj Peter bi la-varnosti in blagostanja ameri-1 hko dejal: "Vidite, Jugoslovuni. škega in miroljubnega ljudstva podaniki moji! Mar bi me vzeli
vsega sveta zaplesti Ameriko v nazaj, pa bi imeli ameriško žito	MWL
ponovno vojno. In ta je naperje- in ameriški relif, kot ga ima Gr-	časopise
na najprej proti slovanskim na-|čija in druge take dežele, ki niso	1 denarji
njenemu komunizmu, vladi vsa taka "razkritja" pridejo prav. In tako je postal po svoje "slaven" prej neznani Gerhart Eisler, in posebno pa Louis Budenz. Tudi Liston M. Oak je prišel v "velike in drugi taki "bivši . Ta takozvana "proti-
gala foderalizacijo — to je razdelitev Nemčije v kak ducat držav, z avtonomijo, kot jo imajo na primer države Ameriške unije, toda centralna vlada bo vendar morala imeti toliko moči, da bo mogla funkcionirati namesto da bi igrala le vlogo pečata.
Dosed a j se je velika Četvorica glede bodočnosti Nemčije le še v
XSSSSSt SEfiU N* - *
proti temu poizkusu. Avstrijsko delovno ljudstvo je spregledalo
. ^ liliV Z Ali bomo delavci, preprosti dr-in spoznalo, da so ti tujci knvi J ^jani poscbnQ £Xneričani
rodom, ki so se borili in se še bo- p^d ruskim vplivom." Zvezna komunistična" kampanja pod ^______________________^ _ _ w
rijo za pošteno življenje delov- v|ada bi storila pametnejše, ako vodstvom zvezne vlade pa je še-	nuAoČ€m zcdinila. Vendar pa do-
nega človeka in proti izkorišča- bi ostala na svojem prvotnem >e začetek. Nic se ne ve, kako da-	V0Jj, da bo spravila saj nekaj os-
nju od strani kapitalističnega stališču, da bo bednim pomagala ' Icc bo Pognana. .	nutka pod streho, predno se
imperializma, ki ga pod krinko nepristransko. Njena zahteva, da	razide. •
Glavna borba sedaj je za kontrolo — namreč, katera ideologija naj prevlada v novi Nemčiji. Ameriška določna politika je, da novi rajh ne sme priti pod , komunistično dominacijo. Zato je Marshall <za federativno uredbo Nemčije. Smatra, da bo posamezne nemške države laglje obdržali v področju konservativ-
borbe za "demokracijo" in za in- Se mora dajatve deliti pravično, i llrpr/ifpw MpmČllV terese bankrotirane svetovne re- neoziraje se na politična in ver- w,cu,,uv iieuiwip akcije sedaj vodijo zastopniki »ka prepričanja bednih, je bila ZO VflC»f1/e fflfflfSJfe vlade Zed. držav.	■ '---------* *— • ■ ------ 1 *
Nova vojna pomeni fašizem v Ameriki, pomeni konec vsega ti- po nji.
na mestu. Toda za dober vzgled __
se bi morala tudi sama ravnati TOZaVHQ HO/OgO
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Amerika ustvarila v 170 letih svojega demokratičnega obstoja.
sel. V štajerskem Cmureku vi- trjujejo številni potniki in oči-diš na mnogih hišah nacistična yjdei, lahko sprehajajo nešteti gesla. Organi avstrijskega pra- vojni zločinci, ki imajo na vesti vosodja kažejo neko čudovito krvave zločine nad nedolžnim neumljivo širokogrudnost pri »z-<lprebtvalstvom Jugoslavije in sledovanju javnih in tajnih hit- drugih držav. iT je tem bolj ču-lerjevcev. Na Dunaju, v Inomo- dnq ker se avst ljudske množi-
stu in v Gradcu zlorabljajo številni vseučiliženi profesorji svoj položaj za širjenje profašistične propagande. Odstranjenih je bilo le nekaj nacističnih 'profesorjev', ki so bili najbolj kompromitirani. Razen tega je javna tajnost, da so se pretvorila danes
ce resno vprašujejo, kako dolgo bodo še lahko motovilili v mali Avstriji ti fašistični begunski vojni zločinci, ki jih je okoli 550-000. 96,000 jih je nameščenih po raznih taboriščih, dočim so drugi nastanjeni po vaseh in mestih v področju angleške, ameriške in
avstrijska vseučilišča v zatoči- frallcoskc zasedene cone. Toda šče tisočev tujih fašistov, ki so poizvedbe so pokazale, da je to
pred zmagovito Rdečo armado in partizansko vojsko pobegnili v Avstrijo iz Jugoslavije, Poljske, Ogrske in Cehoslovaškc. V zadnjih mesecih se opaža aktiviza-cija fašističnih podrepnikov na vseh avstrijskih vseučiliščih. Tisk takozvane ljudske iir socialistične stranke je smatral zelo primemo, da se obregne ob dunajske delavce proti fašiste, ki so takoj odgovorili na izzivanja dunajskih vseučiliščnikov z ogromno demonstracijo pred dunajskim vseučiliščem. Prosvetni minister Hurdes je skušal s ploho lepih besedi opravičevati in razbremenjevati hitlerjevske dijake, ki se pojavljajo na ulicah avstrijskih vseučiliških mest v
število še večje, saj živi danes samo na Dunaju okoli 50,000 neprijavljenih tujcev. Nad 500,000 "Volksdojčerjev", ustašev. čet-nikov. andersovcev. salašijev-cev, vlasovcev in drugih fašističnih izrodkov uživa v današnji Avstriji podporo avstrijske dr žavne uprave ter anglo-ameriške in francoske okupacijske oblasti. V Tirolah predstavljajo tuj-ci-fašisti 14 ^ vsega prebivalstva. V mnogih naselbinah zapadne in južne Avstrije pa so ti fašistični tujci celo v relativni večini. V znanem turističnem središču St. Johann na Solnogra-škem živi poleg 2000 domačinov tudi nad 2500 tujcev, med katerimi je okoli 1500 četnikov in us-
kroju nekdanjih hitlerjevskih tašev	avstrijske delavske
uniform in ki se med seboj titu- mnoiice gladujejo, potrošijo fa-
lirajo z označbo nekdanjih Hitlerjevih častnih činov. Avstrijski sindikati so zaradi tega pričeli z vztrajno borbo proti tem nesdravim pojavom, zanašajoč se pri tem na podporo in sodelo-
šisti-tujci v mesecu 2,160 ton moke, 114 ton masti, 145 ton sladkorja, 650 ton mesa itd. Dočim prejemajo avstrijski državljani okoli 1500 kolorij hrane dnevno, pa so tujci-fasisti dele-
vanje vseh naprednih elemen- prednostne količine 2000 ka tov v Avstriji, vsega avstrijske- lojM
ga delovnega ljudstva	Zaman objavlja napredni av-
Korak na korak tepta sedanji j strijski tisk dan na dan poročila avstrjkaki režim sklepe Moskov-0 zločinih teh tujcev po mestih ske konference, v kolikor se na- in vaseh zapadne in južne Av-našajo na avstrijsko vprašanje. trij€ Zaman opozarja predstav-Kakor znano je bil v okviru Mo-
skovske konference treh velikih zavezniških držav — Amerike, Velike Britanije in Sovj.. zveza — dne 30. oktobra 1943 sprejet sklep, s katerim izražajo tri velike sile svoje soglasje glede tega, da se zopet vzpostavi svobodna in neodvisna Avstrija. Predstavniki treh velikih sil so pozvali Avstrijo, naj prekine s hit-jerjevo Nemčijo in naj se pridruži Združenim narodom, opezar-
nike oblasti na škodljivost nadležnih ter nasilnih tujcev. Zaman kaže na škodo, ki jo utegne doživeti danes ali jutri Avstrija zaradi potuhe in zaščite, ki jo ti tegnni elementi uživajo v zavetju napačno pojmovanega gostoljubja.
Vendar ni avstrijska vlada kljub temu doslej še ničesar storila. da bi bila država rešena teh fašističnih nasilnikov in vojnih

Najbolj znamenita slovenska knjiga v Zed. državah je vsako leto
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK 1947 ebsega 234 strani.
Je vmn v platno.
Stane $1.50* Za Jugoslavijo $1.65.
Naročil« iprijwna
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, lil.
za današnjo lakoto In slabo pre-hranitveno stanje v Avstriji. Današnji avstrijski oblastniki dopuščajo. da imajo reakcionarni elementi iz drugih držav dovolj hrane, dočim je primanjkuje za domače delavstvo. Ozadje te čudovite zadevščine je v preprostem spoznanju, da si sovražniki prave ljudske demokracije v Avstriji ne želijo, da bi bili tudi fašisti repatriizirani, ker menijo, da jim lahko postanejo orožje v borbi proti demokratičnim silam avstrijskega prebivalstva.
Z vidika sklepov Moskovske konference predstavlja zunanjo politično delovanje dr. Gruberja pasivno bilanco. Sedanje stanje terja radikalne spremembe v avstrijskem političnem življenju. Stvar avstrijskega ljudstva ter njegovih naprednih, demokratičnih pripadnikov je, da i »ostane demokratizacija Avstrije ter temeljita sprememba njene vna-nje politike čim preje življenska stvarnost Avstrije.
i Dalje prihodnjič.) m
Za relif Jvgoelaviji
Font ana."Calif. — Znano nam je vsem, da je bila pomoč Jugoslaviji od vseh takozvanih demokratičnih držav od rečena, zato se moramo pa mi rodni bratje Jugoslavije zavzeti, da ji čiqg več pomagamo.
Vsi vemo, kaj so ljudje pretrpeli in izgubili za časa okupacije po divjaških hordah. Mi tukajšnji naseljenci smo zbrali že precejšnjo vsoto in jo poslali SANSu v nabrani namen. Pred nekaj meseci so nas obiskali od Jugoslovanske pomožne akcije odborniki ter apelirali, da naj še pomagamo, ker potreba je še zmeraj velika
V ta namen smo sklicali skupno sejo tukajšnjih štirih podpornih društev ter sklenili, da priredimo skupno veselico na 6.
slovanskega porekla brezobzirno pustili, da se ta pogubna politika nadaljuje in nas vse skupaj proti naši volji pahne v strahotne
Kardinal Bernard Griffin je v če biti enota. Nemčija je gospo-pridigi v Birminghamu na An- darsko in kulturno centralizira-gleškem protestiral proti USSR. \ na država. Tudi ako jo sedaj ker je ppbasala v svoje žrelo spremene v federativno republi katoliške dežele Litvinsko. Kat-
ko, bo še vseeno tiščala skupaj nih strank, kot pa če bi postala čim se okupacijske oblasti uma- Nemčiji povsem centralizirana knejo iz nje.	država.
Proti Bidaultovemu stališču. Na drugi strani je vidno, da
. ______________in šc posebno na naslov Sovj. t Molotov tako možnost razume,
atomske vajfta, ki bi uničila ci- d<?že| ^ xe,o ^ ^ 2graža, kcr Unije, se je nedavno oglasil bivši; pa bi vsled tega rajše, da se bi Vilmino Vfi*ffa svet*	^ ^ zločinstva nad Litvinsko ameriški predsednik Herbert načrt federalizacije zavrglo. Boj
Estonsko in Latvo vrše "v ime- Hoover. On predlaga čimprej* je torej med zapadnimi silami, ki nu demokracije". Toda ako je šnjo centralizirano vodstvo nad bi rade bodočo Nemčijo v svo-kardinalu Griffinu res toliko za Nemčijo in obnovitev njene sile jem območju ali "bloku", in med demokracijo, čemu ni kaj storil v industriji, češ, da bo to v ko- USSR, ki jo želi pridobiti v svo-
rist vsi Evropi. Evropa je bila ) jo sfero.
vedno odvisna največ od nemške —------
industrials produkcije in je še Kotiiumne zadruge v USSR
vilizacijo vsega sveta?
American Slav Congress, Midwest Division, sklicuje mn&ični shod dne 13. aprila v Kolizeju, Wabash in 16. ulica, Chicago, kjer bo poleg drugih važnih *go-vornikov nastopil tudi poznani senator Pepper iz Floride. Na tem shodu bodo zastopane vse panoge čikaškega življa -»- narodnostne skupine in organiza-
vo in Estonsko. Apeliral je na angleško vlado, da naj kaj stori v bran preganjanega, zatiranega, mučenega ljudstva teh treh
zanjo tudi v tistih deželah, ki jih že stoletje in več vlada britski imperializem?
Liston M. Oak, ki urejuje new-yorski tednik "New Leader", je
prav tako sedaj, pravi Hoover. \,	• Hit "
Torej naj se neha pleniti njene	38 milijonov članov
tovarne, da ji naj se možnost na- Konzumne zadruge v ruskih
cije, delavske unije, podporne bil nckpč zagrizen komunist, se- bavljati surovine in njenim me- vaseh štejejo 38 milijonov čla-
u L...1 Hni iv) if nr;i v tnkn tu ar i zen na- i___u________II.I___. L____t«: nm> TT,-**.««,!;,
brega in zdravega v Chicagu in okolici, vsi ki se zavedajo pogub-
organizacije, družbene.in kul- daJ P41 Jc Prav tako zagrizen na-	hanikom pa priložnost obnoviti [nov. Upravljane so demokrati-
turne ustanove — vse kar je do- sprotnik komunistov in jih po-	obrate in s tem izvozno trgovino, čho in vsaka zadruga ima * svo-
maga denuncirati tudi pred kon-	Dasi jc v z^j <jrž močno giba- jem področju popolno kontrolo.
.....grešnimi odseki. Se bolj notori-	njc za 0ja^anje Nemčije iz pov- Konzumne zadruge v Rusiji
nos ti korakov, ki jih "zavzema! v tem poslu je bivši urednik sebičnih nagibov, je v argn- obstojajo samo na deželi. Trgo-
ameriška vlada pod vodstvom j komunističnega dnevnika Daily	mcntih, kakršne uporablja Hoo- vinei v mestih so državna posest,
predsednika Trumana.	Worker, Louis Budenz. In pa	ver procej zdravega jedra. On Sele lani je vlada dovolila,
Kaj bomo ameriški Slovenci v Fred Čudno, da je odboru	bržkone govori tako vsled naklo- oziroma priporočila, naj se za-
komunistične stranke tako težko	;ljenosti Nemčiji. Ampak gospo- 'druge i v mestih obnove, ki bi dobiti na važna mesta take čla-	darski interesi Evrope so res po- konkurirale z državnimi prodane, ki ne bi skakali z enega eks-	veZani z nemško industrijo. V jalnami.
trema v drugega.	j bodoče tL?ga ne bo več v tolikšni ---—'——-
Gerhart FJsIcr je po Budenzo-	mpH> kor **	Pnzade- SEJA PODRUŽNICE
Chicagu storili v tem oziru? Naša sveta dolžnost napram našim družinam je, da odločno manifestiramo svoje zgražanje nad hujskači tretje svetovne vojne ter tako dokažemo. da ogromna ve-
vem izročilu, oziroma pričanju
čina ameriškega naroda odločno pred kongresnim odsekom, vr-obsoja ter protestira proti vsem hovna glava komunističnega gi-
korakom, ki bi pomenili novo prelivanje nedolžne krvi. Na omenjenem shodu se moramo pridružiti in aktivne sodelovati Moramo se organizirati. V dosego tega se sklicuje posebna seja vseh odbornikov tikaških slovenskih društev, SANSovih podružnic, gospodarskih, družabnih, kulturnih in političnih ustanov. Ta važna seja se bo vršila v četrtek 27. marca v dvorani SNPJ, 2157 So. Lawndalc Ave., j ob 8. zvečer. Vsaka organizacija ali društvo naj pošlje vsaj tri ali več zastopnikov na to sejo. Vprašanje vojne ali miru« svetovnega prelivanja krvi ali bratskega sožitja narodov je vprašanje nas vseh*brez razlike na naši ver-
„. ... ska, politična ali druga prepriča-aprita, to je, na veliko nedeljo, . Zaradi t
naj ne bo slo-
ob eni uri popoldne v Slovenski j vef||||le ^^jje, kl ^ bi bHa
zastopana na seji 27. marca, ko
banja v Zed. državah. Pravi, da je prišel sem s ponarejenim potnim listom kot vrhovni zastopnik kominterne. Proti Kslerju je nato pričala tudi sestra in ga ze-
vajo z industrializiran jem, am- cafcic a <> pak bo rajh, kakršen koli bo že	*
v svoji politični obliki, še vedno Chicago, III. — Prihodnja reza Zed državami prva industri- dna seJa podružnice št. 2. SAN-alna sila	Sa, bo v soboto 29. marca ob 8.
zvečer pri blagajniku'L. Katzu, Rusija nima bojazni	2126 Magnelia Ave. (No. Side.)
Molotov je konferenci v Mo- Prijateljsko vabljeni in dobro-skvi dejal, da kar se Sovj. unije došli vsi. — John Turk, tajnik.
dvorani.
Začetek je dober. Tri tukajšnja društva so darovala po $25 in se zavezala, da bodo storila vse kar je v njih močeh do boljšega uspeha. Rojak Mike Misou-ry je šel okoli tukajšnjih trgovcev in nabral vsoto okoli $600 za oglase v programno knjižico, katero bomo izdali v pet sto izvodih. Hvala, Mike, za požrtvovalnost.
Začetek je res dober in upamo da bo tudi konec. Kaj vse bomo imeli, še sam ne vem prav, toliko pa lahko rečem, da bratje Hrvatje bodo preskrbeli na ražnju pečeno jagnjetino, kakor tudi vse druge dobrote, da ne bo ni-kdo lačen. Za žeine bomo na poskrbeli Slovenci. Za ples bo igrala ffvrstna tamburaška godba.
Imeli bomo nekaj izvrstnih govornikov in tudi druge zanimive stvari na programu.
Zatorej rojaki Hrvatje in Slovenci iz tukajšnje in okoliftkih naselbin ste uljudno vabljeni, da posetite to naša priredbo. S tem ste užili nekaj veselih ur zraven pa imeli zavest, da ste pomagali rodnim bratom v Jugoslaviji.
Poaabimo tudi na tiste, ki nasprotujejo jugoslovanski vladi in vsemu kar je naprednega v nji. Gotovo bodo enkrat spregle-. dali in obžalovali svojo zmoto, ^parlamentarno palaio
bomo skupno sestavili načrt za množično udeležbo čikaških Slovencev na veliki manifestaciji ob drugi obletnici smrti Franklina D. Roosevelta dne 13. aprila.
de enkrat! Zadeva je nujna! Ne čakajte društvene seje, temveč kot odgovorni uradnik svoje organizacije storite vze potrebno, da bo seja 27. marca pol-noAtevllno obiskana.
Za morebitne nadaljne informacije se obrnite na podpisanega. ali kličite ROCkwell 4904 ali BIShop 3710. %
Preprečimo vojno! Delajmo za mir!
Mirko G. Kuhel, gl. tajnik SANS
Stdbo znatnenj*
— Poslanec John J. Powers je v pennsylvtnski zakonodaji -predlagal, naj se sprejme postavo, ki bi določala, da morajo vsi otroci dati policijskim avtoritetam odtiske prstov. Ena kopija bi ostala policiji, drugo bi dobil zvezni detektivski biro (FBI) in tretjo starši otroka. Powers je to predlagal vsled naraščanja zločincev med mladino.
For o kitchen that s
EASY ON THE
»X
Razsvetlite umivalai center
Nič več delanja v tvoji lastni senci! Luč mora obsevati ves umivalnik. Na ta način boste ubili manj posq-de in umivanje bo lažje ker bo dovolj svetlobe.
Razsvetlite pralni prostor
Modema razsvetljava vrie luč na vaše delo in ne v vaše oči. Pravilno postavljene luči se lahko zganejo, kadar se ne rabijo.
nKMUUi.'i
Razsvetlite delovni eeniev
Fezsvvtljcni delovni ccntcr in razprfooa centralna razsvetljava P9Voča delovno hitrost In spretnost. Dobra luč naredi kuhinjo tudi bolj privlačno!
Anglija dobi novo
Torej še enkrat vam kličemo — na svidenje v Slovenski dvorani na veliko nedeljo popoldne. Pripravljalni odbor.
Stara palača angleškega par lamenta je bila v nemških napadih na London razrušena. Sedaj grade novo. Stala bo $4,000,000.
PUBLIC smvici COMPANY OP MOSTNIMI ILLINOIS
A Yugoslav Weakly Dovotod to ths
Inltrtil of the Worktn •
OFFICIAL ORGAN OF j. s. F. and Ht Educational Bureau
PROLETAREC
IDUCATION
ORGANIZATION • C O-OPE« ATI V I
COMMON WIALTM
NO. 2059.
PvklitkW WmU? at 1301 L*wa4*W An.
CHICAGO 23, ILL., March 26, 1947.
VOL. XLII.
YOU CAN SLEEP IN THE PARK
Three Republican senators have introduced a measure to kill rent control on April 30. Press reports indicate that it has a good chance of passage. No doubt these senators believe that by April 30 it will be warm enough for people to sleep in the parks.
That's what "free enterprise" will mean for millions of Americans—the right to sleep in any park they choose. Or, if they don't like parks, they can sleep in the gutters. Some Republicans plan to free them from "regimentation," such as sleeping in houses.
This will produce a race of hardy individuals with callouses above their ears, like the Nebraska senator who fathered the move to kill rent controls.
In the hope of preventing these cerebral callouses from spreading throughout Congress, we offer a few words of advice.
Last year was a bad year for strikes. It was so bad that complete industrial stagnation was threatened. Why? Because workers were caught in a vise between rising prices and lagging incomes, following the repeal of the OPA.
There was nothing surprising abuot that. The Teamsters' Union forecast it years ago when these same Republicans, in the midst of the war, were clamoring for the abolition of all federal controls.
This year will be worse year for strikes if Congress persist in the apparent intention of its leaders to legislate more controls for labor and less controls for everybody else.
The move to kill rent control is only one manifestation of this perverted viewpoint.
If rent controls are removed, rents will double or treble, every piratical landlord will take instataneous advantage of the opportunity to make his tenants sweat. It will be the same old squeeze on the workers' pocketbooks.
They won't take it, Mr. Senator!
If it's strikes you want, and industrial paralysis, just go ahead with your plans to raise the income of the landlords and reduce the income of the tenants.—The International Teamster.
* is* I^IKCH or LABOi
COSTS AdOOT iSOOA YEAft TO SUPPORT A disabled person. a ££ha8ihtat1cn • pRjOSftAM WHCH WOUVD
MiMseiP-suffotfr-\nq in ten weeks costs
oily $ 3oo.
?lUrSBECEMTl>f SfTftED Fofc A SALARY SCALE WH»CH CALLS fOR A TOP CK- $12,5CO.
"Big Business' Should Be Happy
Business profits are soaring again. Tte stock market feels it's too good to be true and hesitates to go on a speculative "spree." However, all the available facts are encouraging:
Averell Harriman, who is chairman of the board of directors of the Union Pacific as well as Secretary of Commerce, should know a lot about the business outlook. He says there is "little danger of a depression," and u^es one unique argument: When everyone is expecting h^rd times, they seldom materialise!
To back Harriman's optimism, wheat reaches a new 27-year high. Other crops follow. Department stores in New York city report a 25 per cent increase in sales, as compared with 1946
And here are announcements from representative "Big Business" concerns: Du Pont says that in 1946 it had the "largest per share earnings" in histoid; Goodyear Tire & Rubber admits "best peacetime sales in history," with profits for 1946 almost 300 per cent above 1945.
Armour leads the packers, with Swift second. Wilson third and Cudahy fourth—all did exceptionally well.
> With the wages of the dollar increasing by leaps and bounds, why should a worker be criticized when he asks for a little more? —Labor.
SUHE FIRST GtNECAL ST**K£ IN THE HiSTbRY C* RANGOON [MTr *M*J RMtALYZED THl BuRf*E6£ POKT WHEN 20,000 tMPlOYtES OF (SOVE&NMCNT OFFICES,"WE fOKT. RAiLWMS ANO COAMUWK2ATIOWS STRUCK ft* ONE V*< * SYwPATMY WITH THE MUNICIPAL WORKERS.
QST *EP| 1HC BKT VAUUt >*J HATS IS THE UNOKJ-MAI* HAT UX>« ft* "THIS ONION LABEL IN THE NEXT HAT "toO BOY J
Democracy Must Be Affirmative, Not Negative
It is very esay to talk sbout being against Communism. It it equally important to believe those things which provide s satisfying and effective alternative. Democracy ii that satisfying, affirmative alternative.
Its hope in the world i* that it is an affirmative belief, rather than being simply a belief against something else and nothing more.
One of the tenets of democracy that grows out of this central core of a belief that the individual comes first, that all men are the children of God and that their personalities are therefore sacred, carries with it a great belief in civil liberties and their protection, and a repugnance to anyone who would steal from a human being that which is most precious to him— his good name—either by impugning things to him by innuendo or by insinuation. And it is especislly an unhappy circumstance that occasionally that is done in the name of democracy. This, I think, can j tear our country apart and de-; stroy it if we carry it further.
I deeply believe in the capacity of democracy to surmound any trials that may lie ahead, provided only that we practice it in our daily lives.
And among the things we must practice is thst while we seek fervently to ferret out the sub-
THIS IS IT!
t versive and anti-democratic forces
in the country, we do not at the
THE LAW OF ECONOMIC DETERMINISM
By Raymond Hofs*s, Editor, Reading Labor Advocate
Progress-For Whom? ^HHH
A news item has come to the editor's desk which tells a story of progress.
And there are lots of people worried about it.
It seems that the nylon that is being made bv the DuPont vcry cau~ lhat ** believe in, and Corporation is taking the place of cotton and even wool to such j °®UI€ * *P*nUon among our pao-
an extent that many thousands of people whose prosperity ;s' vidHHTtT hite fnoX^tJIS on linked with cotton and wool are threatened with total and co.:- mere atUckf mere unsubstantiated tinuous unemployment.	• *	attacks upon their loyklty—David
Now we deplore the plight that confronts cotton growers ami e Lilienthal. nominee for chair-wool ranchers But after saying that, we think it would be in man. Atomic Energy Commission, order to raise the question as to just what the people of this before Joint Congressional Corn-nation can do about progress that threatens the very lives of a mittee. great number of people.
We like the question because we think we know the answer. In fact we have been giving the answer to industrial workers for many years when progress in the development of labor-dis-placing machinery resulted in a dislocation of jobs.
There is only one way to make easier methods, better materials and more efficient machinery serve the interest of every body. That way is to have everybody control it.
That's why we have been urging that the industries of th^
Socialists hof>e and strive for a socialized economy under controls that will be democratic. But they know that, democratic or not, the controls are inescapable. Their certainty on the latter point is based upon the law of economic determinism, which few people understand but which everybody—except a few individuals who become martyrs—obeys.
An example of how people, who think they prefer freedom to controls, will welcome controls when freedom conflicts with their personal comforts can be found in the average citizen's reaction to the recent Supreme Ccurt decision against John L. Lewis and the United Mine Workers.
Confronted with the challenge that, so long as we have a private-profit economy, action like that taken against the miners commits the nation to a fascist pattern of life, one American who insists he is a small *'d" democrat told me this week that "if Fascism is needed to put coal in our cellars, then we'll have to be Fascists.'*^
And there it is: Mussolini msde the trains run on time snd the Supreme Court keeps our homes warm. Therefore, regardless of the ideals involved, the people accept controls—so long as controls arc compatable with comfort.
In t,he case agsinst the miners the- American people have a sign post that, if they will only read, will tell them where they are heading.
This nstion is speeding toward social control of economic forces as surely as sny nation on earth. Socialists need, no longer argue against the right of owners to do what they want with the resources upon which everybody depends. The right, the power snd the necessity of government regulstion is now visible to snybody who is able to see snything at all. The only question that the people of this generation are going to decide is whether those controls shall be directed toward thc crestlon of s new freedom or the stabilization of an old slavery.
ation in which the miners now find themselves should help the American people to understand how that question IS being decided
The mines are owned by the same private ' individuals, who owned them before Judge Golds-borough issued his injunction. The same people hire and pay the same managers. The same people collect thc profits that are made from the production and sale of coal. Nothing is really changed in the relationship betwee the private owners and the workers they employ.
The only thing that has been changed is the role that the government is playing.
When 4he miners tried to use the right to strike—which is essential to a democratic way of life in class economy—they found that the government had interposed itself between the owners and the workers. The workers fo.und that they could not fight the owners at all. They had to fight the government.
It was on that premise—that the miners were challenging government authority—that the punitive judgments against Lewis and his union were Justified by the Su-prc Court. It is on the premise that, come what may, the nation must have fuel that the American people are accepting the action of the Court and ignoring its social implications.
A calm examination of the situ-
Not so long ago the average man thought the average woman wasn't capable of "handling business.'* Of course, the sversge man
,, Y , . . . - ..	, ,, ,	... was mistaken. Since thc days when
»ation should be socialized and why all wealth should be pro-, our ancegors ^^ t0 emerge from
duced for use instead of for the profit of an owning class. ; their caves, and before, women
have displayed business acumen.
Thc trouble was that in those remote times the man had title to the property, even if the woman was responsible for its existence.
Things s r e changing. In an amazing way, women are becoming the principal stockholders of American "Big Business.'* Here is an ij^ieresting exsmple:
nion Carbide and Carbon is really one of thc big corporations. It has stockholders scattered all over the country. Of these, 31,402 are women, and 23,285 ar« men.
Not only do the women outnumber the men, but they hold almost 100,000 more shares and, therefore, could take over control whenever they saw fit.
Other big corporations make about the same showing. Nevertheless. we continue to talk about the "weaker sex."—Labor.
The nylon proccss, being owned by the Du Ponts, probably U going to make the DuPonts richer than they are If it was owned by the community it would make everybody in the community richer and safer.
Well, that's the Socialist answer to the question of whom shall progress benefit. Everybody can take it or leave it. Most people have been leaving it. That's why there are frequent depressions and insecurity and poverty in this wealthy nation. •— Heading Labor Advocate.
CAPITALIST AMERICA MUST NOW DOMINATE OR DIE
(Reprinted from Reading Labor Advocate, a Socialist Weekly)
When, on Wednesday, March 12, President Harry S. Truman stood before a joint session of the United States Congress to advocate the use of American dollars, materials and military skill to halt what capitalism's editors correctly called "the world march of communism," he was pointing the nation along the course of world empire.
Socialists have long been warning that the economic system under which this nation has been functioning leads inevitably toward imperialism and world struggle.
The profit economy which Americans have been told is "our way of life" MUST expand or die. But where a communist economy is established the road is blocked. If the United States of America is determined to hold fast to an economy of production for sale and profit, then it musf establish and maintain a broad field of its operations. There is th* contradiction that faces capitalism and the conflict that Americans must accept.
The American people will be blind indeed if they do not quickly see that the $400,000,000 which Mr. Truman has asked for the purpose of redeeming Greece and Turkey from Soviet influence is only the beginning of a historical era in which American capitalism will be able to extend its life anly by the expenditure of ever-increasing treasure and by effectively preventing — by whatever means may be necessary—the spread of Soviet power.
President Truman assured the Congress that he understood the broader implications of the course upon which he wants this nation to embark. It is important that the American people should likewise understand. ,
What is implied by the entry of American dollars and American military might into the Middle East is:
The United States is now about to take up the burden of empire which war-weakened Britain can no longer carry.
The American people must supply the money and the ever* growing military machine to make its capitalist-imperialist program effective and profitable.
.	_ The United States of America, as the sole remaining im-
same time, by hysteris, by resort po^nt nation committed to the principle of capitalism, must to innuendo, and ^ear and o^v- chaU Kunim M fhc coloMUs of controlled economics.
er unfortunate acts, besmirch the „ • .	. . .	. _0____.__• wm^imm
What we are now about to say to the Russian giant is more
than: "Communism shall not draw the pattern of world society."
We now are faced with the necessity of adding: "Capitalism will!"
And the ultimate "broader implication" is, of course, WAR!
Having pointed the course that capitalism would have to take, we Socialists can not consistently be either surprised or in basic opposotion to what is really a fulfillment of our own prophesies.
^ This, we must reflect, is what the world has been heading toward. It is what we are going to get—taxes, militarism, controls at home and war on a world front — if the people of America are determined to go all the way with the capitalist system.
There is only one way out for the people of America. That way is to use the democratic means they still have to do the job of socializing the American economy which dictators are now doing in other countries.	s
That way we can at least "do business" with planned economies and controlled people. But otherwise we must oppose them and fight them while we permit ourselves to be beguiled by words that make capitalist exploitation sound like "democracy" and social controls sound like "totalitarianism."
"Weaker Sex" in "Big Business'
long
jt
ii
Merchcnts of Death" Still Busy ■
"The merchants of death are in business at the same old stand," says the "Capital Times" of Madison, most progressive of Wisconsin papers.
It tells about a meeting at Fort Sam Houston, an army post in Texas, where "leading manufacturers of arms and ammunition gave unanimous backing to a continued industrial preparedness program."	^
"The present agitation for so-called 'preparedness* is backed by thc munitions dealers as it always has been,"says the "Capitol Times."
' How these 'merchants of death* operated after World War 1 to kill disarmament was exposed by the old Nye committee.
"Their part in arming Germany and Japan through cartel agreements and sale of munitions and oil, in the critical years leading up to World War II, has been disclosed by official investigations. Now it appears they are back on the same old war track.
Incidentally, they are among the principal boosters for peacetime conscription. That would mean billions for them. Labor.


Finds "Free Enterprise In Bad Shape
Troubled by reports that "Free Enterprise" is one the skids, the New York "Times'* got in touch with its correspondents throughout the world and presented to its readers the result of the survey.
Out of 19 of the leading nations, the United States and Canada are the only countries where "Free Enterprise" appears to be folding ist own In some countries like Russia, it is down and out. In other countries—France and Britain, for example—it is holding on to the ropes and isn't quite sure what will happen next.
If "Free Enterprise'* fails ip the United States and Canada, it's gone with the wind.'*
Could Only Happen Here
Plan to Care Beose Habit Without - Damming Source
Strsnge things happen in Washington. Some are so extraordinary that, if they occurred in another city, the officials responsible would be swept out of office. Unfortunately, Washingtonians are helpless because they are voteless.
Just now the city is agitated over a proposal to set up s clinic for the trestment of drunksrds. It is suggested that liquor dealers be taxed to pay the bill.
This plan is being pushed by Congressman F. E. Hebert (Dem., La.) snd is being studied by s House committee.
Nsthan S Kronheim, acknowledged boss of Wsshington booze interests, says "No'* to the proposition Ht msintsins that those who are responsible for drunkenness should not be compelled to
pay for thc rehabilitation of drunkards. ;
Thc absousdity of creating alcoholics on ope side of the street and attempting- to cure them on the other side would be amusing if it were not so serious
The liquor business in Washington is conducted as loosely as in sny western mining camp in the old (lays./This is because city officials are on the most friendly terms with the liquor Interests.
The other day members of the House committee did the unususl thing of going to police court to get first-hsnd information. They witnessed many heartrending sights The »residing judge said he hss been In the bench for 30 yesrs and is frequently confronted by the same unfortunates who came before him when he begsn his Judicisl career
So far as the city ia concerned, nothing Is being done to sid these victims of booze.
WHAT ABOUT GREECE?
Poland's War Loses
One year and a half after the cessation of hostilities, the Office of War Reparations, attached to the Polish Ministers' Council, has released figures on Polish w s r losses. On this occssion, Vice-Minister Wladyslaw Wolski, who heads the Office of War Reparations, held a press conference.
Vice-Minister, Wojski disclosed thst Polish war losses totaled 258,-432,000,000 zlotys (at their prewar exchange value), which corresponds roughly to 50 billion prewar dollars. This sum represents 38 per cent of Poland's totSl national wtslth.
"However," added Mr. Wolski, "nobody could possibly figure out the worth of murdered human beings or of destroyed cultural values. These losses are overwhelming and irreparable, and they can best be understood by nations which, like Poland, have suffered from the German terror,*'
Questioned ss a comparison between Polish losses and those sustained by ather countries. Mr. Wolski stated that the loss in human lives, that is 6,028,000 parsons or 22 per cent of the total population, gives Poland the tragic distinction of rsnklng highest on the list.
We havg a feeling that more than a few Americans are wondering about President Truman's eagerness to send millions of dollsrs and American munitions to Greece. They have been told, of course, that the failure of this nation to keep the Greeks "free" will result In thc growth of Russian influence In that unhappy country. But wc are convinced that there arc many ordinary citiscas who still wonder why this country should spend its money to influence politics so far away from home.
Well, the answer is that these United States is still a capitalist nation. It still seeks its future welfare in the ability of American business to control markets, to export surpluses for profits to use American investment dollars to develop resources in Eurasia.
With a capitalist economy the economics royalists of this nation simply can't afford to be indifferent to the threat of unlimited expansion by the Soviets. For thf more the Soviets expand the less room there will be on our shrinking planet for capitalist trade and investment. And unless capitalism can continue to expand, the class society thst springs from it must either die or drop all pretense of democracy.
That explains, in a sketchy sort of way, why it is that We Americans are being asked to spend our dollars to keep out the Russians.
Now if we had a Socialist cooperative commonwealth in this country—that if, if the great resources of the United States were being used to produce weslth for use instead of for sale and profit, It wouldn't be nearly so necessary for us to worry about who controls the less-favored portions of the world. Trade with the Greeks wouldn't be so necessary. Neither would It be so terribly important that American dollars snd American machinery should be used to sink new oil wells in Iran and thereabouts. Under Socialism we could produce for our own use without worrying too much foreign trade
But we still want to play the same old racket here at home. So we must accept all the consequences, one of which is that we deprive ourselves of the things we produce in order that the owners of industry shall have something to sell around the world.
Greece is a pivot point upon which control of all of Asis may ultimately be swung. So we must either abandon the capitalist game or act how to protect our hand. That means dollars now. It means troops a little later. And after that it may mean the same things that it has meant before—more war.
Yes, We pay high price for "our way \>t life.'* The first installment on the bill to stop Russis probably will be completely forgotten when the final settlement is demanded. -R1.A.
*-----1 ■ —
How to Change a Deficit To a Surplus
Interesting item buried on the financial page of a great Eastern newspaper: In 1046, the Westing-house Electric Corporation reported an operating loss of $59,768,997, but Uncle Sam came to the rescuc, and, under the "carryback" features of our tax laws, shoveled a lot of money from the Pblic Treasury into the Westlnghouse strong-x>x. The result: Westlnghouse came out of 1946 with a "net income" of $8.823,846,
tatoucling
Here is the cold-blooded proposal laid before the Senata Banking Committee by a representative of the Pepsi-Cola Company, soft drink manufacturer:
Remove all controls immediately, abandon rationing and double the price to household consumers . The thought back of that's* tounding suggestion may be that if prices are doubled ths housewife will buy less, snd thus laave thst much more for soft drink msnu-facturers and other industrisl users.