Štev,3*

Lienz, sobota 3»novembra 1945.

Loto 1<

- K ■*&  -- - — - -

M  Večkrat beremo in slišimo o "Atlantski listini". Zato se
>am ždi ‘umestno, da ta dokument tukaj objavimo, dr se tako sloven
ki begunci bolje seznanimo s temeljnimi na6eli anglo-ameriškegn
odelovanja za ureditev novega sveta.

PLOSlTA NAČELA ZDRUŽENIH NARODOV ZA TRAJEN MIR NA SVETU - 14. AVGU-

__STA_1941,._

Predsedniku Združenih ameriških držav in min»predsedniku g.
Churchillu, kot zastopniku angleške vlade, se je na sestanku zdelo
prav, da objavita v skupni izjavi nekatera splošna načela, ki jih
zasleduje politika njunih držav, To so načela, na katerih gradita
upe za boljšo bodočnost sveta.

. Prvič $  njuni državi ne težita za nobenim povečanjem, niti
za ozemeljskim niti za kakim drugim.

Drugič: ne želita nobenih ozemeljskih izprememb, ki se neb',
skladale s svobodno izraženimi željami prizadetih narodov.

Tretjič: priznavata narodom pravico, da si po svoji vol^i
izberejo obliko vladavine, v kateri hočejo živeti® Obenem tudi ža¬
lita, da bodo povrnili'suverene pravice in samovlado tistim, ki so
jim bile nasilno vzete«

Četrtič; prizadevali si bosta, s primernim upoštevanjem
svojih obstoječih obveznosti, pomagati vsem državam., pa najsi bodo
velike ali majhne, mag©vite ali poražene,da dobijo na podlagi ena¬
kopravnosti dostop do trgovine in surovin, ki so potrebne za njiho¬
vo gospodarsko uspavanje*

Petič: hočeta delovati za dosego popolnega sodelovanja med
vsemi narodi na gospodarskem področju, z namenom splošnega izbolj¬
šanja delovnih razmer, gospodarskega napredka in družbene varnosti,,

Šestič: upata, da pride po uničenju nacističnega nasilja
■c miru, ki bo nudil vsem narodom sredstva za varno prebivanje v
kviru njihovih meja in ki bo dal vsem ljudem v vseh deželah zagO-
ovilo za življenje v svobodi pred ustrahovanjem in pomanjkanjem*

Sedmič: takšen mir naj vsem ljudem omogoči, plovbo po mor¬
jih in' oceanih brez vsakršnih zaprek in ovir«

Osmič: trdno verujeta, da morajo opustiti vsi narodi sveta
.z realističnih in duševnih razlogov uporabo sile. Kajti ni mogoče,
»hraniti bodočega mira, če bi se se naprej oboroževali na suhem, v
zraku in na morju tisti narodi, ki so nagnjeni k nasilnosti izven
svojih meja. Zato mislita, da je razorožitev takih narodov neizo¬
gibno potrebna, dokler ne bomo zgraaili širšega in trajnejšega u-
stroja obče varnosti* Prav tako bosta podpirali in pospeševali vse
druge uporabne odredbe s katerimi bo olajšano miroljubnim ljudstvom
strašno breme oboroževanja

FRANKLIN D.ROOSEVELT,l.r.

UTNSTON S.CHURCHILL, l.r*

n mi 1


r.t

a tržaškega dopisnika.

1*/ Odsek kominterne za srednje Sredozemlje in jugovzhodno
.■Evropo se je po Titovi zmagi preselil v Belgrad, os*v Jugoslavijo.

Domači glasovi, 3.XI.1945.

Str .2 ■>.

Štev.

Zato je treba gledati na vzhodno sosedo Italije ne več kot na osam •
ljeno dišavo, temveč; kot na središče, od-koder se širi revolucio¬
narna propaganda in se financirajo komunistične stranke v sosednjih
državah, Sef»jugoslokomunistične politike in pooblaščenec Moskve
za ta odsek kominterne je sedanji podpredsednik vlade v Beigradu -
Edvard Kardelj.

2./ Prva država, ki naj bi se po načrtu kominterne zrevo-
lucionirala na tem odseku, je Italija. S tem bi bil ustvarjen most
do Francije in Španije« Kakor omenjeno ima glavno skrb za izvedbo

”em v Jugoslaviji

te naloge odsek kominterne

derf

Posebno važnost

V

pr*i*

vrš.

polaga vodstvo odseka kominterne na severno Italijo, ker so tukaj
delavske mase najbolj številne in tudi najbolj komunistično zaved¬
ne.

3*/ Po vseh večjih krajih Italije, zlasti severne, so pri-'
deljene italijanski komunistični stranki skupine jugoslaovanskih
comunistov kot strokovnjaki v revolucionarni taktiki, tor kot po-
itiČna in vojaška zveza med vodstvom ital»kom.stranke in med od¬
sekom kominterne v Jugoslaviji: skratka kot pravi vojaški in po¬
klicni inštruktorji.

4. / Most med Jugoslavijo in Italijo predstavlja Trst,

''rstu jo stikali~š6e kominterne in ital .komun, stranke. V Trst
lajajo po navodila politični voditelji ital»komunizma, tam se
jo tudi tečaji za . komunistične aktiviste in borce. Istočasno je
Trst izhodišče komunistične propagande tudi za ostale dežele sred¬
njega Sredozemlja, za Egipt in en severno Afriko. Zato je posest
Trsta za Tita živijenske važnosti.

5. / Poleg mogočne podpore, ki jo daje tej politiki kominter-
ne italijanska komunistična stranica, ima komintema na razpolago
ogromna denarna sredstva, Titova vlada je namreč z zamenjavo lire

v dinarje zbrala, nekaj milijard lir, Ta denar sedaj izrablja za fi •
nanciranje komunistične akcije v Italiji, za podkupovanje, korumpi-
ianj e, vohune tvo itd.

6,./ Ena izmed nalog jug o sl, komunističnih skupin v Italiji
je tehnično in politično pripravijeni e članov ital.komunistične
stranke za partizanski revolucionarni nastop, ki naj bi se po načrtu
kominterne pričel v severni Italiji spomladi 1946. V ta namen se
pripravlja v Jugoslaviji potrebni materijal, da bi se komunistična
akcija v sev.Italiji učinkovito podprla.

7. / Poleg sodelovanja jugosl. in ital.komunistov je treba
omeniti tudi posebno vlogo ruskih komunistov,k-i so tajno v Italiji
v obliki rasnih tajnih vojaško-političnih misij. Ta odposlanstva i~
majo dolžnost kontrolirati razvoj revolucionarnega delovanja v I-
taliji« Člani teh odposlanstev se skrivajo bodisi kot jugoslovani
bodisi kot italijanski državljani po tovarnah in drugih ustanovah.

ečji del teh ruskih zastopnikov je pristal s padali v zimi 1944**-.
ri komunističnih partizanskih oddelkih v severni Italiji.

8. / Uspeh kom, stranke v Jugoslaviji je priboril v očeh
loskve jiigoslovanskim komunistom velik ugled in priznanje. Njene m
ode so postale zato obvezne tudi za druge še neosvojene države.

Tjeno revolucionarno teorijo in njene izkušnje si morajo prisvojit
udi ostale nekomunistične dežele. Iz tega sledi važen zaključek,-,
je možno dobro spoznati taktiko, metode in cilje ital.komunizma le
tistemu, ki obvlada taktiko in metode, s katerimi je zmagala jug e sl.,
komunistična stranica, To zlasti rada. tega, ker pripada Italija odse¬
ku kominterne, ki ima svoj sedež v Jugoslaviji.

9. / Po izrecnih izjavah vodilnih jugosl.komunistov je komu¬

nistična. politika v prvi v
to vrgla težo svoje propag
zvite taktike v to državo,
strmeli, 6e bi vedeli, kdo
je v njeni službi.

ti
•nde,

Iste izjave
vso prejema

zainteresirana na Italiji in je za¬
svojili finančnih sredstev in svoje
so nam tudi zatrdile, da bi
denar kominterne in kdo vso

■5trO«

; 't-ev,.3. ---Domači glasovi, 3»XI.1945-

Sega trSaškega dopisnika.

V soboto 27.okt. sta v Trstu izginila dr.Martelanc in ing.
Martinjak. Omenjenega dne sta šla zjutraj od doma in ker se do dru¬
gega dne nista vrnila, so stvar prijavili policiji. Isti vešer je
bil izvršen napad na Miloša Stareta, ki pa je srečno ušel.

V nedeljo 28.okt. je bil slovesen pogreb petih zrtev ? ka-,
terc so fašisti l„1941o ob nriliki tržaškega procesa ustrelili.Slo¬

vesnost se je začela na Piazza

komun.partij e.

! hp

d'Unitč z govori zastopnikov slo-
Od tam je sel sprevod po Corsu čez
Na čelu sprevoda so nosili ogromno

Trakovi

venske in ital.

Piazza Goldoni na pokopališče

vencev. Veliko jih je imelo obliko rdeče zvoz.de.
so bili okrašeni s komunističnimi emblemi, krsto so bile
rdeče in nosili so jih partizani. Ves špalir jih
dvignjenimi pestmi. Prišlo je do hudih pretepov

vseh pa
zavito

v

je pozdravljal z
ljudje so hoteli

linčati nekaj oseb, ki so»napravile protikomunistične opazke. Z ve¬
liko težavo jih je rešila policija.

V Trstu se povsod prepeva in žvižga internacionala. Na pro¬
menadi, po gostilnah, da, še celo otroci, ki so komaj zlezli iz
plenic,, prepevajo "Bandiera rossa trionferšu"

Bil sem navzoč pri dveh filmskih predstavah, kjer so v fil
;kem dnevniku kazali tudi Churchilla in AtS.ee ja. Publika je začela
žvižgati in bila z nogami ob tla. Ko pa se je prikazal Stalin, je
vse pleskalo in tulilo; "Evviva compagno Stalin!", "Evviva S5SRE!"
itd.

Draginja živil je strašno narasla. Kilogram krompirja stan
ze 40 - 45 lir.

V ponedeljek 31«oktobra so začele demonstrirati ženske z o

160

9

r  o

od koder
"Pane ,
Od tu so

jih je po daljšem preriva, ju
nostri bambini hanno farne."
šlo dalje po mestu in kričale,

troki .Udrle so v vladno pal;
odstranila policija. Klicale
(Kruha,, naši otroci so lačni!)

Grozijo, da bodo to delale vsak dan. _ >

Komunisti zelo ščuvajo ljudi proti Angležem in Amerikancom*
ti pa vse dogajanje le bolj opazujejo.

■ Jfekrzdcma izzivanje

Zadnje čase lahko večkrat slišimo in beremo, kako se SS5R
pritožuje zaradi nezaupanja, ki ga do njene politike gojijo zapadne
demokracije. Poglejmo pa, kako' se sovjetski tisk in njegove podruž¬
nice v Jugoslaviji trudijo, da bi si pridobile to zaupanje. Vse nji¬
hovo pisanje je samo vrsta najbolj nebrzdanih izzivanj, ki seveda
ne morejo iti pri zapadnih silah, katere so pravzaprav dosegle, da

nemški

je.

vojni stroj ni zlomil

Sovjetske

zveze, kar tako v pozabijen-

Moskovska "Izvestj a"

Angleže prohitlerizma in jim očitajo, da
tem, ko se zavezniške oblasti trudijo, da

t?

ločijo od metod, ki jih

naravnost in brez ovinkov obdolžujejo
so zaščitniki fašizma.Med
se v vseh postopkih stre
je vpeljala diktatura, zalit e va Sovjeti'

e stračnejše metode, kot jih je uporabljala fašistična diktatura
V  vsaki stvari iščejo Sovjeti kamen spodtilce, da bi lahko zapadnir
zaveznikom naprtili odgovornost za slabo odnošaje mod seboj in nj.
mi, katere odnošaje pa prav sami umetno vzdržujejo cim bolj nep®~
voljne, Tako n.pr. "Izvestja" nikakor ne morejo odpustiti zapadni
zr.veznikom " zavlačevanja" luneburškega procesa proti uslužbencem
koncentr. taborišča, v Belsc-nuf Med tem. ko vi

nemškege'

ve

miški
v

s odniki hoče j o pri

osnovo hitler janskm pos t opic
kajpada pride včasih do ®dkx

mo, u.a za.

vsem procesu, raziskati tuli temelje Ir
ov proti ljudskim množicam, pri čemer
i. .... _ Sov jot era ravno niso prijetna,

Štev. ,3v

Domači glasovi, 3«XI.1945.

Str.4.

Sovjetski tisk zahteva takojšnjo, najbrutalnejšo likvidacijo obto¬
žencev. Tekom procesa namreč postaja vedno "bolj očitno, da imajo
Sovjeti ves anteres na tem, da bi obtoženci bili 'odstranjeni, pre¬
den bi jim bila dana priložnost, podati tudi svojo obrambo» zakaj
angleški major Wiavrood je nnrpodiagi preiskav v zagovor obtožencev
.uvedel stvari, ki sicer ne uničujejo krivde belrenskih ječarjev,
■ač pa mečejo čudno luč na anarbxističnc nastrojen^ sovjetskih, dr¬
evi janov. ki so bili v Belsenu zaprti, To pa je zadosten razlog?
a sovjetski tisk takole ocenjuje proces: "Tak svojevrsten cinizem
. ako svo jevrstno demokratično" gledanje, ki ga izpoveduje g«Vinwop-.
e škoduje samo miru in demokraciji v svetu, marveč Lahko lepega'
ne pripelje samega g,W±nwooda na zatožno klop. (Mar ni v tem izra
,ena grožnja, da bodo Sovjeti nekoč tudi Angležem merili pravico? 9
jo, od kod izvira takšno pojmovanje demokracije, ki brani fašistih,
zločince na eni strani in njihove vnete sodelavce v njihovih dože
j.ah na drugi strani, pač ni težko ugotoviti. Obstoj takih demokra¬
tov kakor je Winwood,sama če dukazu^e', kako silno je treba bdeti
nad različnimi ostanki fašizma in kako neusmiljeno se je treba pro¬
ti njim boriti..."- Po tako nesramnem izzivanju se bodo potem če
čudili, da ni zaupanja... ^

M/

Sem je dospela žalostna ves

27.10.ob 9»zvečer v

Trevisu v Italiji smrtno ponesrečil slovenski begunec g.Levstek
Franc, poštni računski inšpektor iz Ljubljane, Pripeljal se je z

:1 in povo-
. zdihnil

avtomobilom v Treviso in ko je izstopil, ga je avto poc
zil. Ob 1. ponoči je v bolnici, previden s sv.zakramenti,
svojo blago dušo. Pokopali so ga še isti dan v Trevisu.

Pokojna, g„Levstek, je bil kot čebelica priden delavec na
slovenskem ve.r Sem in prosvetnem področju. Da so Moste v Ljubljani
dobile svojo zasilno cerkev in postale župnija, je v precejšnji
meri tudi njegova zasluga. Saj je od ustanovitve cerkvenega odbora
v Mostah pa do zadnjih časov bil eden najbolj delavnih odbornikov,
'udi prosvetno društvo v Mostah bo pokojnega g.Lovšteka točko pc-
pre-šalo.

Pokojni zapušča na Koroškem svojo soprogo, kateri izražamo
globoko sožalje v imenu vse naše begunske skupnosti,.

Sv.maša sadušnica zanj bo v lienškem taborišču v ponedelj
5,t.m, cb 8 uri zjutraj.

IZ KONCENIR.TABORIŠČA V
MATTFFBERG-U V REMCI JI pošilja-jo
pozdrave družine: Zivic iz Šoš¬
tanja ob Savi, Tomažin is Rako
pri Krškem, ter Božic Alojzij,
Humek Karel, Černič Franc in če-
šnovar Jožo. 2eleli bi kaj sporo¬
čil o

POIZVEDOVANJA. Kdor bi mogel
dati kaj točnej 3ih poročil o do¬
mobrancu nebcrcu Jofekotu Tomšiču,
sinu dr.Tomšiča iz Ljubljane,roj.
1. 1923, ki je bil nazadnje na
tehničnem oddelku SFV, se naproša,
naj vesti o njem pošlje slovenski
pisarni v '1 len s k o t a " h  o - • 1 4 6 e ,

V GRČIJI MISLIJO RESNO!

Sovjetska
Grčije,
ari rego

mo.-.

da

I ii  oa w s ; 1

angleška

iz

•la

itu Damaskino au z av z e 1 a

večinski sistem pri volitvah,

"ker edino s tem sistemom bi bi o
mogoče odstraniti EAM (t.j.ko¬
muniste!) iz parlamenta z zakc-
nitimi sj  e d st vi. V primeru upo¬
rabe proporcionalnega sistema bi
EAM gotovo dosegel 150 poslanskih
mest, kar bi oviralo britansko
politiko v Grčiji." ~ Zapomnim,
si:. To piše sovjetska uradna po¬
ročevalska agencija Tass!!,!

UMRLI SO: Matija Štiglic, po¬
štar v pok., Celje: Fran Vidma¬
jer, uslužb.pivov.Union, Lj,j Do¬
re Vidmar. Škofljica; Emilija
Drofenik, roj.Lampret, Sv.Jurij
e 'b,, J a 7.  x ž e 1 , ; S t an e Kp 6 i r, na d -
P .tv- ar Ko j.  lasne tov., e j ® j e o sefa

(i. 'a.P .IT ?  .TG J e. licčujj.p 6Ii y Jj J o

Jakob, žel.v p ok.,Ljubijana,

J o l en