.Sfev. 160.
tpossnma pavsäirrana.
V Uublfan!, v četrtek 9. avgusta 1923.	Leto I
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana,(. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — ■ Telefon šL 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Po kongresu jugoslovanskega učiteljstva.
Ob razhodu jugoslovenskega učiteljstva se nam vsiljujejo raznovrstne misli. Ljubljana je bila živa priča idealnim stremljenjem, impozantnim manifestacijam za narodno in državno edin-
stvo.
Kongres učiteljstva je izzvenel kot nekak obupni krik po neki koreniti reformi vsega dejanja in nehanja v naši državi. Slišale so se besede, vredne, da jih je beležilo vsako glasilo. Še več: trebalo bi jih plakatirati, da se izvč, kako misli o naši narodni in državni bodočnosti oni priprosti šolnik, ki žrtvuje s samozatajevanjem svojemu narodu vse svoje sile, ki pa čestokrat in dosledno žanje samo — nehvaležnost jn gmotne skrbi. Kdor je videl žareče obraze teh kongresistov, ki so se — brez razlike: Srhi, Hrvati in Slovenci kljub morečim skrbem za dnevno eksistenco navduševali ob žarečem ognju navduševalnih besed, ta je moral pač brez pridržka priznati, da še idealisti niso izumrli. Morda se ne motimo, če rečemo, da je prav tako in da je narod lahko zadovoljen. V času, ko drvi vse za mamonom, ko je sleherno dejanje in nehanje preračunjeno zgolj na efektivni dobiček, v tem času je narodno učiteljstvo svetla točka naše bližnje in poznejše bodočnosti.
Nekdo je na ravnokar minulem kongresu dejal: »Ce je novinarstvo sedma velesila, je učiteljstvo — prva!« In zopet je treba priznati, da tiči v tem izreku globoka misel. Od vzgoje naše mladine je odvisna bodočnost nacije. Učitelj je bdi prvi med prvimi, ki so razumeli znamenje časa. Postavil si je vzvišen cilj in na tem kongresu je znova izpovedal svoj globoko doživeti čredo: Vse svoje sile hočem posvetiti ujedinjenju, brez katerega narod Srbov, Hrvatov in Slovencev nima bodočnosti. Duh, ki preveva resolucije učiteljskega kongresa, je sodoben in nikakor ni identičen s konzervatizmom starejše generacije. Prijetno dime človeka prvi odstavek. Stilizacija je jasna, priprosta in prav nič patetična. Preveva jo resnost, ki mora imponirati celo pri ljudeh, ki učitelja niso bili vajeni gledati s spoštovanjem. Iz prvega dela resolucije se zrcali široko zasnovana težnja po edinstvenosti, unifikaciji pouka. En načrt in en program, ki mora služiti splošnemu interesu države in naroda! Ali istočasno se oglaša realno misleči vzgojitelj, poznavai-lec narodne psihe, ki pravi: Ozirajoč se pri tem iz pedagoških razlogov m spenjalne potrebe in posebnosti posameznih krajev in delov našega naroda. Nauk, odnosno direktiva je pomembna. Z drugimi besedami: Ne bodimo bolj papeški kot je papež sam. Učiteljstvo se zaveda, da duhovnega ujedinjenja morda še jutri ne doživimo, vsaj v za-ž el jeni formi in vsebini n®- Ali učiteljstvo zaupa času, ki bo največ prispeval, da se centralni problem naše eksistence reši povoljno za vse tri dele našega naroda. S časom bodo dozoreli novi ljudje. Ne bodo vedeli, da so se njihovi očetje potegovali za »avtonomijo«, »seljaško republiko« in »federacijo«. Beseda »centralizem« ihn bo tu-ia stvar. Toda ljubezen do domovine in naroda, katero jim vceplja danes ju-Soslovenski učitelj v nežna! srcai, ta ljubezen bo mogočno klila, vzporedno z niožnostjo, da se odtujeni bratje med-seboj temeljito spoznajo.
Učiteljski kongres je važen kultur-nl mejnik na polju jugoslovenskega navedka. Bilo bi hudo, če bi merodajni činitelji poplačevaii tolik trud z novim Omalovaževanjem in nerazumevanjem. Učitelj je že po bistvu skromen človek. Kdo ima interes na tem, da se njegovi skromni želji po gmiotno_ brezskrbni inteligenci ne more ugoditi?...
Ob dnevih učiteljskih razgovorov in sej ni bilo slišati niti najmanjše disonance. Prevladovala je enodušna volja: ustvarjati, graditi onemogočiti rušenje... Tako je pokazal jugoslovenski učitelj, da je on pripravljen ustvariti tip novega državljana z vsemi vrlinami sodobne epohe.
Cast in hvala odhajajočim pr° tel jem našega naroda, vrlim sej: zdravd- idej v novi, boljši dobi n nega državnega življenja. rJH, ' v se bo z radostjo sponi “U1> ko J"e iugoslovensko n < izpopolnjevalo ustavo na. prosvete.
Politično življenje v Beogradu.
Viharna seja nemškega parlamenta.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Vsled odhoda ministrskega predsednika g. Pasica in ministra zunanjih zadev g. dr. Ninčiča v Francijo in še nekaterih ministrov v notranjost države, je politično življenje skoro popolnoma prenehalo, ker ostali ministri opravljajo le tekoče posle.
PRIHOD G. PAŠICA V LAUSANNO.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Sinoči se je vršila od 5. do 7. ure seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. dr. Velizara Jankoviča, ki zastopa ministrskega predsednika. Na predlog g. dr. Jankoviča, se je sklenilo, da se zemeljski ostanki pokojnega prof. Vatroslava Jagiča pripeljejo na državne stroške z Dunaja. Rodbina pokojnikova bo dobila
JUŽNA ŽELEZNICA.
Beograd, 8. avgusta. (B) Naše poslaništvo iz Pariza javlja ministrstvu za promet, da je reparacijska komisija v Parizu potrdila izgotovljen sporazum južnih železnic. To potrjenje še ni definitivno in sporazum ne bo stopil v veljavo vse dotlej, dokler ga definitivno ne odobri kontrolni odbor Društva narodov.
MEDNARODNA KONFERENCA RDEČEGA KRIŽA.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Naš Rdeči križ je odredil kot delegate na mednarodno konferenco, ki se bo vršila v Ženevi dne 28. t. m., dr. Marka Leku in dr. Marka Ruvidiča.
PREISKAVA O ŽELEZNIČARSKI STAVKI.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Sinoči je z brzovlakom odpotoval v Ljubljano g. D. Jankovič, sekretar centralnega odbora nacijonalnih železničarjev, ki bo po nalogu centralnega odbora izvršil preiskavo o železničarski stavki v Sloveniji in Hrvatski, nato pa se bo vrnil v Beograd, kjer bo podal obširno poročilo centralnemu odboru.
NAŠ DIPLOMATICNI ZASTOPNIK V TIRANI.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Danes je odpotoval v Beograd g. Aleksander Cincar Markovič, novopostavljeni odpravnik poslov naše države v Tirani. Dopotoval je iz Trsta, kjer je bil naš konzul. On ostane v Beogradu nekaj dni a nato potuje na svoje novo službeno mesto.
REAKCIJONARSTVO VLADE. — KOMUNISTI PROTI DRŽ. KANCELARJU.
državno podporo. Sklenilo se je, da se zavzame minister saobračaja zato. da se udeležnikom katoliškega evharističnega kongresa dovoli znižana vožnja na železnicah. Minister saobračaja in minister vojne sta odobrila zahtevane nabavke iz Nemčije na račun reparacij. Na seji se je prečitalo poročilo,, ki je je dobilo predsedništvo brzojavno iz Lausanne o prihodu g. Pašiča v Lausanne.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Povodom neresničnih vesti o ministrskem predsedniku g. Pašiču se je informiral dopisnik »Tribune« in zvedel, da so v$e vesti o njegovem bivanju na Bledu In v Ljubljani popolnoma izmišljene, kajti predsednik vlade je odpotoval naravnost v Francijo.
NOVI KOMANDANT BOKE KOTORSKE.
Beograd, 8. avgusta. (B) Namesto g. Priče, kontraadmirala in komandanta Boke Kotorske je postavljen g. Dragomir Milojevič. Kontradmiral Priča je stavljen na razpoloženje vojnemu ministrstvu.
ZA ZGRADBO MODERNE LADJEDELNICE
Beograd, 8. avgusta. (Z) G. Sirotki, bivši industrijalce in lastnik ladij v Rusiji je poslal ministru trgovine in industrije prošnjo, v kateri prosi, da se mu odobri zgradba moderne ladjedelnice. Po načrtu g. Sirotkega bi se ladjedelnica lahko zgradila višje od savskega mosta.
NERESNIČNA VEST.
Beograd, 8. avgusta. (B) Tiskovni urad objavlja: Povodom vesti, ki sta jih prinesla »Glasnik« in »Politika« v svojih včerajšnjih številkah o tem, da ima angleška firma »Dalton Parsons & Co« pooblastilo od ministrstva financ, da vodi pogajanja o našem državnem posojilu v Angliji, smo pooblaščeni izjaviti, da ministrstvo financ ni dalo nikomur in torej tudi ne firmi Dalton & Co nikakega pooblastila za pogajanje o kakem posojilu v Angliji.
LIKVIDACIJA POKRAJINSKIH UPRAV.
Beograd, 8. avgusta. (B) Vlada bo v najkrajšem času pri vseh pokrajinskih upravah postavila likvidacijske odbore, katerih naloga bo izvedba in sankcijoniranje ustave in zakona o razdelitvi države na okroge in sreze. Od končno Izvršene likvidacije pokrajinskih uprav zavisi centralizacija v vseh delih naše države.
Berlin, 8. avgusta. (K) Pri dobro zasedeni zbornici in prenapolnjenih tribunah je otvoril predsednik Lobe sejo državnega zbora in se je najprej spominjal smrti prezidenta Hardinga.
Ko se je dvignil državni kancelar dr. Cuno, so zadoneli iz klopi komunistov živahni klici: »Proč s tem zločincem, s tem Stinnesovim komijem.« Ko se je krik in vik nekoliko polegel, je povzel besedo državni kancelar in se je najprej dotaknil zasedbe Poruhrja, rekoč: Prebivalstvo ob Reni in Ruhri bo vztrajalo kljub vsem stiskam zvesto na odporu. Mi ne smemo verovati na čudeže, ampak nase same. (Odobravanje.) Mi smo jasno dokazali svojo voljo za sporazum, toda Francija zahteva, da opustimo pred vsakim pogajanjem pasivni odpor, da torej prepustimo Porenje Francozom na milost in nemilost. To je zahteva, na katero vlada ne more pristati. Mi hočemo vztrajati na odporu, ki je prost vsakega nasilja.
Državni kancelar je prešel nato na notranjo politiko, predvsem na gospodarski položaj. Ozdravljenje našega gospodarstva se more doseči brez ozira na kak stan ali na gotove gospodarske kroge. Po teh besedah je prišlo do več minut trajajočih hrupnih prizorov na klopeh komunistovi, ki so bili govornika že prej ponovno prekinjali.
Državni kancelar je napovedal kot prihodnje predloge vlade: 1. posojila s stalno vrednostjo, 2. novi ostrejši davčni zakoni, in 3. pospeševanje gospodarstva. Gre za to, da se tiskanje bankovcev omeji in da se prepreči vsak uvoz, M ni neobhodno potreben. Državna banka stoji pred važnimi valut-no-političnimi nalogami, ki se morajo rešiti z vso previdnostjo in odločnostjo. Vlada je na straži Uspešno zunanjo politiko moremo voditi le tedaj, ako ima državni zbor za seboj močno vlado. (Buren smeh na levi in klici: »Cuno der Starke!«) Več ko osem mesecev je že preteklo* odkar sem zavzel svoje mesto. (Poslanec Ledebour: »Kot najbolj nezmožen vseh kancelarjev!«) To sem storil le zaradi tega, ker sem hotel služiti domovini. (Odobravanje pri večini.) Na tem mestu posvetim domovini svoje moči lahko le tako dolgo, dokler imam zaupanje državnega zbora in niti en dan dalje. (Odobravanje na desni, klici komunistov:	»Odsto-
pite!«)
KRITIČNI POLOŽAJ V NEMČIJI.
Berlin, 8. avgusta. (K) Industrija, trgovstvo in banke so prevzele na se, da dajo na razpolago državni banki proti dolarskim zakladnicam 50 milijonov zlatih mark v devizah. S tem je razpisano posojilo spravljeno pod streho. (W.)
Berlin, 8. avgusta. (K) Sinočni berlinski listi so prinesli pozno v noč vest, da se je državna vlada odločila, da bankovce v markah končnoveljavno prepusti svoji usodi. Na vprašanje lista »Vossische Zeitung« je izjavil državni minister za gospodarstvo, da vlada nikakor ne misli na to, da bi kaj takega storila. Nasprotno, ona je trdno odločena, da po svojih močeh ukrene vse, kar je potrebno za ojačenje marke.
Berlin, 8. avgusta. (K) Potreba, da se železnica na vso moč uporabi za prevoz živil, bo morala dovesti do tega. da se omeji osebni promet. (W.)
Berlin, 8. avgusta. (K) Kakor poročajo listi, so berlinski nastavljene! kovinarske industrije sprejeli včeraj dogovor o plačah. V četrtek zjutraj začnejo zopet delati.
Berlin, 8. avgusta. (K) Podraže-nje živil, predvsem kruha, se nadaljuje neprestano, tako da je v teku osmih dni bila cena kruhu že petkrat povišana Od sedaj naprej bo stal kruh v prosti prodaji 160.000 mark.
Berlin, 8. avgusta. (K) Državni finančni minister Hermes je izjavil v državnem zboru: Na jesen bo treba poleg reforme davkov odločati tudi o vprašanju zlate bilance in računa v zlatu. Po naročilu vlade se bavijo strokovnjaki z vprašanjem, če je mogoče uvesti stalno merilo. Deželam in občinam se mora z novo finančno nagodbo podeliti večja gospodarska samostojnost. Novo posojilo v zlatu je do zneska jOU milijonov zlatih mark zagotovljeno. Zdrave razmere bodo nastopile šele takrat, ko bo zasedba Poruhrja po nepristranski razsodbi o obsegu naših reparacijskih obveznosti zaključena.
REPRESALIJE V PORUHRJU.
Berlin, 8. avgusta. (K) Kakor poroča županstvo iz Ludwigshafna, je medzavezniška porenjska komisija zaradi atentata na zasedbene čete v Diis-seldorfu prepovedala za dobo osmih dni vsem osebam nemške narodnosti promet med zasedenim in nezasedenim ozemljem po dnevu in ponoči
Nova medzavezniška konferenca?
BELGIJA IN MEDZAVEZNIŠKI ODNOŠAJL
Sestanek v ICarä@wäh Varih.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Iz Prage javljajo: »Prager Presse« objavlja, da bo ministrski predsednik g. Pašič po svojem potovanju v Pariz prišel v Marijanske Lažne, kjer se sestane s češkoslovaškim ministrskim predsednikom g. Švehlo in češkoslovaškim ministrom zunanjih del g. dr. Benešem, da se porazgovore o sklepih sinajske konference in da pripravijo teren novi konferenci Male antante v Beogradu.
Praga, 8. avgusta. (B) Po informaciji iz krogov, ki so blizu ministrstvu zunanjih del, se bo vršila v Karlovih varih konferenca, ki bo imela ugotoviti način praktične izvedbe sklepov sinajske konference. Sestanek v Karlovih varih sicer ne bo imel službenega značaja, vendar pa se ga udeležijo dr. Be-neš, Švehla, Pašič, Bratianu in Osuski. Predsednik republike g. Masaryk je obljubil svojo prisotnost. Isti vir javlja, da je dr. Beneš dobil pooblastilo, da skrbi za izvedbo sklepov, sprejetih na sinajski konferenci o madžarskem vprašanju.
Beograd, 8. avgusta. (B) »Novi List« prinaša iz Prage: Demokratski listi javljajo, da bo ministrski predsednik g. Pašič svoje bivanje v Karlovih varih podaljšal, dokler se ne vrne predsednik Masaryk v Prago. Pašič bo po-setil g. Masaryka na gradu Lane, potem Pajoo skupno z dr. Ninčičem odpotoval v Ženevo. Dr. Ninčič ostane tu zaradi konference Društva narodov, a g. Pašič odide v Pariz.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Iz Bukarešte javljajo o konferenci v Sinaji, da je prvi in bistveni predmet razpravljanja tvorilo vprašanje madžarskega posojila, V"‘Sremu so se delale s stra-
ni kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev največje težkeče, končno pa je le-ta pod gotovimi pogoji privolila v posojilo. Med te predpogoje spada predvsem zahteva, da se v Budimpešto porlje predstavnik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v vojno kontrolno komisijo.
Zadala poft predsednika Hardinga.
Washington, 8. avgusta. (Reuterjev urad.) Vlak s truplom prezidenta Hardinga je dospel v Washington, kjer ga je pričakovala večtisočglava množica. Na progi v Pensilvaniji so rudarji zapustili svoje delavnice in so se z odkritimi glavami postavili ob poti, koder je vozil vlak.
Beograd, 8. avgusta. (Z) V ame-rikanskem poslanstvu se je vršila danes spominska slavnost povodom smrti predsednika Hardinga. Od naše strani sta prisostvovala tej svečanosti namestnik ministrskega predsednika g. dr. Velizar Jankovič in g. Dinko Perič, od ministrstva zunanjih del pa ravnatelj političnega oddelenja.
Zagreb, 8. avgusta. (Z) Ameri-kanski konzulat javlja, da v petek cel dan ne bo uradoval radi pogreba pokojnega predsednika Zedinjenih držav g. Hardinga.
Bordeaux, 8. avgusta. (B) Ame-rikanska vlada je ukazala, da mora ob času pogreba vladati v celi državi po-polen mir. Vse delo mora biti ustavljeno in vse amerikanske ladje na morju se morajo ustaviti za pet minut
SOŽALNA IZJAVA NAŠE VLADE
Beograd, 8. avgusta. (B) Povodom smrti predsednika Hardinga je poslal ministrski predsednik Pašič
London, 8. avgusta. (K) Iz Bruslja poročajo, da je kabinet včeraj raz-motrival vprašanje medzavezniških od-nošajev in sklenil intervenirati, ako bi se glede obnove francosko-angleških pogajanj pojavil zastoj. Bila je dana pobuda, da se Francija in Belgija zadovoljita s plačilom materijelne škode, do-čim bi se Anglija odrekla plačilu dolgov s strani zaveznikov in bi se zadovoljila s tem, da Nemčija plača njene dolgove Ameriki Dozdeva se, da bo Belgija, ko bo na podlagi razgovorov z Londonom in Parizom smatrala trenutek za ugoden, povzela inicijativo, da skliče medzavezniško konferenco in doseže končnoveljavno ureditev.
Pariz, 8. avgusta. (K) Agence Ha-vas javlja iz Londona: Osrednja pisarna
državnemu podtajniku Zedinjenih držav Severne Amerike Hughes-u izjavo sožalja sledeče vsebine: »V imenu vlade prosim Vašo ekselenco, da veruje, da se iskreno pridružujem žalovanju, v katero je predsednikova smrt pahnila Vašo deželo. Pašič.« Gospod Hughes, podtajnik Zedinjenih držav je poslal sledeči brzojavni odgovor: »Prosim, da sprejmete veliko zahvalo vlade in mojo za izjavo sožalja povodom smrti predsednika Hardinga. — Hughes.«
Beograd, 8. avgusta. (B) Danes se je vršila v amerikanskem poslanstvu spominska slavnost za poker': m ! predsednikom Hardingom. Od strani ! našega dvora sta svečanosti prisostvovala gg. dvomi maršal Damjanovič in general Zečevič, adjutant Nj. Vel. kralja, od strani vlade pa minister g. dr. Velizar Jankovič in minister pravde dr. Ninko Perič, kakor tudi cel diplo-
konservativne stranke dobiva iz vseh delov države dopise iz krogov svojih pristašev, v katerih ti krogi izražajo svoje vznemirjenje o položaju, obenem pa svoje zadovoljstvo o tem, da ministrski predsednik Baldwin vztraja na vsak način na plačilu Nemčije. SMERNICE FRANCOSKE POLITIKE Pariz, 8. avgusta. »Matin« piše, da francoska politika zasleduje sledeče smernice: 1. da kolikor največ mogoče upošteva posebni položaj Belgije kot tranzitne države, ker je njeno prebivalstvo izpostavljeno zlasti napadom borzne špekulacije. 2. da sprejme vsako izmenjavo misli z zavezniki, ki bi omogočal pregled o evropski krizi in da se kolikor mogoče potrudi, da se produkcija v Poruhrju zopet obnovi.
matski kor. Cerkvene pesmi je pel mešani zbor članov angleške diplomatske misije v Beogradu.
ANGLEŠKI PARLAMENT.
London, 8. avgusta. (K) Reuterjev urad doznava, da je bila za danes sklicana seja parlamenta odgodena na jutri.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 8. avgusta. (Uradno.) Nebo je bilo danes v Avstrji nekoliko oblačno. Srednje topline so presegale v splošnem 25 stopinj. (Inomost 29, Dunaj 26 stopinj.) Nad Dunajem je bila ob 2. uri popoldne zmerna nevihta, pozneje pa se je nebo zopet zjasnilo. Francija je imela mestoma temperaturo nad 35 stopinj. Napoved: Pretežno jasno, laujevr.e nevihte.
Današnje prireditve«
V Ljubljani.
Kino Matica: »čuvajte svoje hčere«.. Kino Tivoli: »Lyda Sanin« —
Mara.
Kino Ideal: »Lepo dekle«.
Beograjsko pismo.
(Od našega stalnega političnega dopisnikaj
* Beograd je sedaj na dnevnem redu vsakega razgovora na prvem mesta izraz »vročina« in tudi dopisi iz Beograda se navadno pečajo na prvem mesta s tem predmetom, a domače časopisje polni predale s »sličicami s Sare«. Kdor je mogel, je odšel v »banjo«, Bled spada k »dobremu tonu«, a nedavno sem slišal, kako sta se dva Beograjčana razgovarjaH če bi äa v »Roič« ali v »Rogatec«. Kdor si pa ne more privoščili id« Kovdjače ali Vr-njačke banje, hodi na Savo, slamnati vdovci posedajo po gostilnah pri pivu, a uradniki, slečeni do srajce in hlač, zehajo po pisarnah in markirajo, da delajo. Mnogo več se tudi od njih zahtevati ne more.
Očetje naroda so vzdržali skoraj do kraja julija. Na zadnji seji so še v največji naglico — takorefcoč s klobuki na glavi in s culami v rokah izglasovali zakon © zavarovanju proti toči, izročili nekaj tovarišev sodniji, ter odšli. Ker se jo dotično »izročevanje« hotelo tolmačiti kot začetek nekega strašnega nasilja zoper Radiča ali celo zoper federaliste sploh, navedem sledeče fakte: Sodniji se je dovoliloi, da sme postopati proti nekaterim poslancem, ki pripadajo prav vsem strankam skupščine. V tem številu je radikalec, bivši šef Pašičevega kabineta Velja Popovič, tajnik predsedništva skupščine Dim. Popovič, in Nedeljko Simonovič, ki je medtem postal minister trgovine. Dalje dalmatinski demokrat Qri-sogono, zemijeradnšk Dim. Vujič in seveda tudi nekaj poslancev iz federalističnega bloka. Imunitetni odbor je odklonil izročitev nekaterih poslancev, a to demokrata Šečereva, radikalca Janjiča in voditelja federalistov Drinko-viča. Skupščina je izmed predlaganih odklonila še dva: Nemca Schauerja in demokrata popa Djoka Popoviča. Izročevanje je torej zadevalo poslance vseh strank brez razlilce na politično pripadnost. To jc bil čisto enostavno pravni parlamentarni akti, kakor mora biti v vsakem parlamentu. Ce se bodo
Nemčija šn zavezniki.
Reparacijsko vprašanje stoji zopet v ospredju. Kdor danes gleda nemške razvaline, ne more z gotovostjo ugotoviti, v kolikor so jih zakrivili finančniki in v kolikor nepremagljive okol-ščine. Današnji svet ne razpolaga z moralnimi autoritetami, ki bi lahko s trdno roko ločile slabo od dobrega, ravno od krivega; veriga zmot in krivic se dozdeva brezkončna, Brez-dvomno je nemško zadržanje povzročilo zasedbo Poruhrja. V nemške gospodarske kroge je proniikla parola »Machen wir Deutschland arm, damit die Deutschen reich werden!« To geslo so tudi v resnici izvajali in zgodovina marke ni do določene meje čista. Vendar pa so si Nemci želeli samo vode, prišla pa je nevihta.
Tudi, če se postavimo na stališče človečaustva in solidarnosti, ki se danes smatra za akademično in nazadnjaško, moramo pritrditi kritikom 18. leta, ki so trdili, da nemški zlom ni dovoljno zadoščenje za nemška grozodejstva. Kar je Nemčija pretrpela in kar še vedno prenaša, je v polni meri zaslužila. Nenaklonjenost zmagovitih dr-
Beograd, 5. avgusta.
poslanci v bodoče bolj zavedali svoje odgovornosti, bo tudi manj potreba iz-ročevati sodniji. O kakšnem posebnem preganjanju federalistov torej ne more biti govora. Seveda pa tudi ni mogoče narediti za Radiča izjemo in ravnati ž njim drugače;, kakor pa n. pr. z Veljo Popovičem ali z Nedeljkom Simonovičem.
Sedaj je nastala takozvana »politična tišina«. Poslanci se hladč, kjer je komu prijetneje, in uživajo v »dolče far niente« procul negotiis svoje dnevnice. Samo v Srbi! se razvija volilni boj za občine.
Pašič je šele danes dobil priliko, da gre na kratek odmor. »Slovenec« ga je zaradi tega odmora pred nekaj dnevi napadel, čeprav se vsi poslanci SLS že par tednov »odmarajo« od svojega dela. Toda, če gre na kratek odmori, krajši, kot ga dobi vsak uradnik, gospod, ki je v osemdesetih letih, ki že dve leti ni imel pravega odmora in ki dela dan za dnevom več, kot vsak drugi uradnik, (ko gredo drugi od obeda, gre on iz pisarne, ko gredo drugi od večerje;, je v njegovi pisarni še luč), ga »Slovenec« zmerja kot barabo! Tudi drugi ministri so večinoma ostali v Beogradu in delajo v uradih, samo nekateri so odšli na kratek oddih ali pa na inšpekcijska potovanja. Laž je torej, kar poroča »Slovenec«, da je ostal v Beogradu edini Jankovič.
Toda tudi sedaj ni v političnem oziru popolnoma mrtva doba. Pripravljajo se zakonski načrti, ki se bodo v jesenskem zasedanju predložili skupščini in teh ni veliko. Pod prejšnjimi vladami je delo tako zaostalo, da je sedaj treba delati z vso energijo. Jesensko zasedanje obeta biti zelo plodno. Poleg proračuna za 1. 1923 in 1924 bo predložen zakon za sodnike, profesorje, železničarje, invalide in še mnogo drugih zelo potrebnih reči.
Kadar bo čas, da pridejo volitve, bodo radikalci lahko pokazali, kaj so naredili, opozicija pa »kaj, lolo ve?«
žav napram Nemčiji pa ne sme zaiti v fatalistične meje. Vprašati se je treba, kakšen vpliv bi imel konkurz Nemčije na ostale države? Vedno bol vstaja poveljujoči spomin na leto 1918, ko so zmagali politični oziri nad vojaškimi. Tedaj se je reklo, da je zmaga »pohabljena«. Pogajanja za premirje so se pričela, ne da bi nemška, mesta videla zmagovalcev in v njih tudi v resnici spoznala zmagovalce. Tedaj se to ni storilo, ker se ni hotelo izzvati boljševizma in se je želelo čimprejšnjega miru in reda v srednji Evropi. Za notranje življenje v Nemčiji, ki je bilo tedaj velikega in važnega skupnega interesa, sčasoma države niso skrbele, kot, da gre za kako majhno republikb v prekomorskih krajih.
Komunizem in nacijonaUzem, ki danes prevladujeta v Nemčiji, tvorita dve skrajni meji, ki pa se v neki točki mednarodnega pomena dotikate. Obe stremljenji gredo za obstojem, kljub groznemu polomu, ki ga je doživel nemški narod. Z različnimi sredstvi nujno zahtevate, da se nemški narod dvigne in okrepi. Nadjomalizem si želi istega orožja kot ga imajo nasprotniki in kliče v spomin osvobodilno vojno iz
leta 1813. Komunizem pa želi na truplu zapädne civilizacije zgraditi in vspostaviti nov red. Prvo želi Viljemova Nemčija, drugo pa Ljeninova Rusija. Hočeš ali nočeš, prvi in drugi program vsebujeta barbarstva in opustošenje.
Baldwin je imel prav, ko je rekel, da sedaj lahko svet sprevidi, kako tanka je skorja, ki obdaja staro civilizacijo. Kdo more danes mimo gledati na zmešnjave v raznih krajih sveta? Od Rena do Paciifičnega oceana je danes samo kaos. Zavest pa, da so danes zmagovalci čuvarji reda, proti kateremu se dvigajo valovi nereda, jih lahko navdaja s ponosom, vendar pa ne smejo pri tem pozabljati, da nosijo tudi velikansko odgovornost. Radi tega bi vsako zanemarjenje te dolžnosti značilo smrtni greh. Ako ima prav francoski pisec, da je Keynes pretiraval, ko je postavil v ospredje samo gospodarsko vprašanje, ima prav tudi oni, ki se ozira samo na politična vprašanja, ne da bi upošteval tudi moralnih faktorjev. Nekateri vem jejo samo v moč. Toda civilizacija ni vama, ako jo ščiti samo ena država ali samo neka skupina držav, ki ne pazi, da ne bi med njo in ostalimi nastal preveliki prepad. Glavni vzrok propasti rimskega cesarstva je bil, da niso mogli Rimljani barbarov držati v šahu s silo, kakor tudi, da jih niso znali asimilirati.
Radi tega je nujen skupni nastop vseh zaveznikov, ki morajo gledati, da se popravijo krivice prizadete milijonom v svetovni vojni. Treba pa je najti solidno podlago, ki ne bo nasprotnika silila k neprijetnim korakom. V doktrini delati in pustiti dejati, leži vzrok za sedanje stanje. Skupna akcija, za katero se danes vsi trudijo, je bila potrebna že tedaj, ko je prvi francoski vojak stopil na poruhrska tla. a.
Pavovo perje.
Naši klerikalci so bili že od nekdai naučeni voditi vladno politiko. Raditega js sedaj njihovo stališče v opoziciji jako težko, ker se s svojimi masami nikakor ne morejo najti v svoji opozicijonelni borbeni situaciji. Da bi pa svoje brezdelje pred svojimi somišljeniki prikrili, delajo različne intervencije v parlamentu, kakor tudi pri oblasteh in jih razkričijo v svojem časopisju kot veliko skrb za široke mase slovenskega delavnega ljudstva. Kaj radi se pri tem šemijo z intervencijami Narodne radikalne stranke, za kar navajamo kot dokaz, da niso oni sposlovali nikake koruze za Slovenijo, ravnotako tudi v zadevi metliškega vlaka, kakor tudi različne podpore, pač pa so to storile krajevne organizacije Narodne radikalne stranke potom svojih predstavnikov v Ljubljani, pri beograjski vladi. To dejstvo nam potrjuje tudi to, da nimajo danes v homogeni radikalni vladi absolutno nikake-ga ugleda in je njihovo pisarenje po časopisju le lišpanje s pavovim perjem.
V najnovejšem času hočejo tudi izkoristiti težak položaj, v katerem se nahaja rudarsko delavstvo v borbi s trboveljsko družbo, v svoje strankarske svrhe. Pišejo obširno, kako je g. poslanec Kremžar interveniral pri vladi, da se ne bi dalo asistence trboveljski družbi pri nameravani deložaciji rudarjev itd. Mi tukaj javno pritrdimo dejstvo, da g. Kremžar nima pri vladi absolutno nobenega vpliva, in da je to, na kar se je g. Kremžar šele sedaj spomnil, že zdavnaj ukrenila naša radikalna krajevna organizacija v Trbovljah potom svojega glavnega tajništva in je zavzemanje gosp. Kremžarja le »Blažev žegen«, ki ne pomaga nič, škoduje pa tudi nič. Karakteristično pa je to, kako hočejo loviti in izkoristiti bedni položaj delavstva tisti klerikalci, ki so ga dali ob času, ko je bil dr. Brejc predsednik vlade, streljati ko zajce na Zaloški cer ti.
Mi smo mnenja, da se to njihovo zvijačno in zahrbtno počenjanje nikakor ne strinja s kulturnim programom slovenske ljudske stranke.	D.
Dr. Leopold Lenarti:
Rudarski štrajk v Trbovljah.
Na rudarskem štrajku v Trbovljah Narodna radikalna stranka ni direktno interesirana. Trboveljski rudarji so dali pri volitvah glasove kandidatom drugih strank. Torej jih morajo tudi ti zastopati v njihovih potrebah. Od naše strani bi bilo nelepo, ali, kakor pravi Anglež »non fair«, ako bi hodili drugim strankam v zelnik in lovili njihove klijente. Kadar bo g. Miha Koren kot zastopnik delavcev sedel v radikalnem klubu, bomo mogli drugače nastopati. Sedaj pa ne smemo biti umazani in moramo prepustiti, da žanjejo oni, ki so sejali.
Priliko pa moremo uporabiti, da povemo svoje načelno stališče. Mi smo radikalno socijalistična stranka, ali kakor se izraža priprosti Srb, »stranka sirotinje«. S tega stališča seveda ne moremo biti nepristranski. Kdor dela in trpi, on je naš brat! S tega, stališča nam je en rudar ljubši, kakor deset rudarskih kapitalistov. Naši so oni, ki smrde po znoju, ne pa oni, ki smrde po parfumu!
Štrajkarsko gibanje se med rudarji ponavlja od časa do časa. Pri takih prilikah se razvijajo razprave. Eni pravijo, da so delavci plačani preslabo, drugi pravijo, da so plačani žalostno in da družba ne more dati več. S takimi razpravami te pridemo nikdar do kraja. Gospodar bo vedno dokazoval, da ima premalo dobička in dokazovanje je za njega lahko. Knjige piše sam, kakor hoče in v teh knjigah lahko vedno tako računa, da ima še premalo.
Korenina zla leži v kapitalističnem gospodarstvu, namreč v tem, da neki ljudje ne sejejo, a vendar žanjejo, sede ne vemo kje, niti ne vemo, kdo so ti ljudje, a vlečejo dobiček iz dela rudarja, Rudniki morajo postati socijalno podjetje, plod dela morajo imeti oni, ki delajo in cela javnost, ne pa oni, ki so ne vemo na kakšen način prišli do delnic.
Beseda socijalizacija vzbuja v gotovih krogih velik strah, toda, čisto nepotrebno. Svet je obstal, ko je bilo fevdalno gospodarstvo, svet je obstal, ko je zapisano, da je privatna lastnina taka bo tudi obstal, ko bo socijalistično gospodarstvo. Glavni ugovor nasprotnikov socijalističnega reda je, da je zoper »svetost privatne lastnine«. Toda, kje je zapisano, da je privatna lastnina ako svetnica, da je ne sme nikdo potipati. Jaz imam jako rad sveto pismo. In v začetku svetega pisma stoji, da je Bog ustvaril nebo in zemljo in vse kar je, in vse je bilo jako dobro. Potem je Bog to še blagoslovil, da bi bilo še bolj srečno, in nato je ustvaril človeka, da uživa, toda on ni nič odredil, če naj uživa v zasebni, ali skupni lasti.
Če je za splošni blagor boljša zasebna last, naj se uživa v zasebni lasti, če je boljša skupna, naj bo skupna last.
Kakor so se pri fevdalnem gospodarskem redu neprestano ponavljali upori kmetov zoper fevdalce in fevdalcev zoper suverene, ako so pri kapitalističnem gospodarstvu neprestano na dnevnem redu štrajki, lokavti in druga sredstva razrednega boja. Cilj društvene ureditve mora biti, h kateremu moramo stremiti, da bo vsakdo v polni meri užival plod svojega dela. Kakor je moja glava ali roka, tako je tudi moje, kar sem ustvaril z glavo ali roko. Delavec je v resnici proizvajalec, ne pa samo sredstvo proizvajanja, kakor n. pr. plug ali vol. Zato mora tudi biti la-
stnik svoje proizvodnje. A to je mogoče doseči samo potom socijalizma.
Socijalni komunizem ni nobena utopija, ampak realna oblika gospodarskega reda bodočnosti. Mi vidimo, da se svet nevzdržema razvija v tej smeri. Če pogledamo razvoj zadnjih 50 let pred vojno, bomo videli, da se je gospodarsko življenje silno razvijalo v smeri socijalizma. Po vojni gre pa ta razvoj še hitreje. Največji filozof starega veka, Platon, je trdil, da je za gospodarstvo suženj ravno tako potreben, kakor vol ali plug. Takratni svet si ni mogel predstavljati gospodarskega reda brez suženjstva. Fevdalni gospodje srednjih vekov, gori do polovice preteklega stoletja, so bili prepričani, da mora svet gospodarsko propasti, ako se odpravi fevdalno podložništvo. Sedaj pa trde kapitalisti, da bo padla vsaka proizvodnja, ako se odpravi kapitalizem .Toda razvoj je pokazal drugače.
V Srbiji je bila do najnovejših časov cela proizvodnja skoraj izključno poljedelska. Narodna radikalna stranka si je postavila za prvo nalogo, urediti gospodarske razmere tako, da bo vsak kmet popolnoma užival plod svojega dela in je to tudi izvedla. Ravno v tej zdravi socijalni ureditvi tiči tudi ona velika notranja moč srbskega naroda, ki je zadivila svet Pri nas je poljedelstvo slabo, zato se pa vedno bujneje razvija industrija. Ista socijalna načela, katera so v Srbiji uveljavili radikalci za kmeta, moramo uveljaviti pri nas za delavca po rudnikih in po tovarnah.
Socijalni boj moramo izbojevati. Naše notranje politično vprašanje je predvsem socijalno vprašanje. Nasprotniki bi radi obrnili boj na druga polja, govore in pišejo o federalizmu, centralizmu, avtonomizmu. Delavec in kmet mora priti do spoznanja, da je vse to samo slepilo, s katerim bi radi predstavniki federalizma, kapitalizma in raznih drugih interesov odvrnili delavne mase od boja za socijalne pravice, ter ra/.bili enotnost njihovih vrst.
Narodna radikalna stranka je socijalna stranka. Ona hoče zbrati pod spojim okriljem vse, ki delajo in trpe, ter jih peljati v boj za človeške in narodne pravice. Radi tega je tudi razumljivo, da morajo v borbi trboveljskih rudarjev stati njene simpatije na strani rudarjev. Ker so pa rudarji svoje polnomočje dali drugim, naj tudi oni vodijo to borbo in potem polagajo račune. Toda eno je gotovo: radikalci ne bodo pustili, da bi njihovi nasprotniki izrabljali ta štrajk v svoje strankarske koristi. Politika je boj in boj ne pozna pardona. Mi bomo brezpogojno odklanjali posredovanje vsakega človega, ki bi to posredovanje izrabljal kot reklamo za svojo stranko. Kdor hoče od nekega človeka kaj doseči, se mora obrniti naravnost do njega ali pa do njegovega prijatelja, ne pa iskati za posrednika njegovega nasprotnika. To velja v privatnem življenju in mora veljati tudi v politiki.
DEMOBILIZACAJA TURŠKE VOJSKE.
Berlin, 8. avgusta. (B) Iz Angore javljajo, da se je pričela delna demobilizacija turške vojske.
NOVI PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE.
Pariz, 8. avgusta. (B) Iz Lisabone javljajo, da je bil za predsednika portugalske republike izvoljen Teksila Gomez.
R. P.:
Izlet na planine.
L
1. Odhod.
»Boste videli, fantje, da bo tudi letos »izknajfal«, kakor je »izknajfal« lani!« je rekel eden izmed mojih sošolcev, usti iz Šiške, ki je bil v besedah vedno navdušen turist
»On ,izknajfal’? Naš razrednik? Ni-oli in nikoli!« sem se hitro oglasil jaz, i;i nisem ne iz Ljubljane, ne iz Šiške in j zaradi tega rad oponiram Šiškarjem. ::aj tudi lani ni »izknajfal«, kakor ti : ; aviš: lani pač ni mogel z nami, ker je .1 službeno zadržan. Saj ga niti v Ljubljani ni bilo! Le nikar ne zabavljajte! Ati se ne spominjate več, da smo lani morali ostati lepo doma* ker njega ni bilo? Da nas ni nobeden drugi maral vzeti s seboj? In kaj je rekel razrednik paralelnega razreda, ko smo ga prosili, ako se smemo pridružiti njegovemu razredu? — J)a s takimi barabami, kot smo mi, ne mara nikamor hoditi!’ Lani torej ni mogel, letos pa bo držal besedo! to vam pravim jaz, ki sem z »mo-rosta« doma.«
Vsi so bili že nervozni Tudi mene je že začelo skrbeti, ker je manjkalo samo Že nekaj minut do sedme ure, njega pa le vedno ni bilo — a točno ob sedmih gpe vlak naprej in vlak ne čaka, tudi na gospoda profesorja ne. Že par dni smo nekako boječe gledali na vedno oblačno nebo in tudi tisti dan ni bilo gpme najboljše. Ali gospod profesor
nam je rekel, da gremo ob vsakem vremenu. Nekateri so kljub temu mislili, da ga je preplašilo slabo vreme, drugi pa so se tolažili s tem, da je pravil, da ima tisto popoldne dve ali tri seje in da bo v zadnjem trenutku že še prišel. Tega mnenja sem bil tudi jaz. Hudomušnež, katerega ime je sestavljeno iz latinske in nemške besede, ki bi jo jaz, ki ne znam dobro niti latinski niti nemški, prestavil dobesedno: Kost v gozdu, ki pa bi jo naš mali Primorček, ki je res tič v teh predmetih, gotovo prevedel drugače, prostejŠe, mogoče:	gozd, —
ali boljše kup kosti, me je zafrknil: »Res čudno, da imajo ti profesorji toliko sej: Dopoldne ti sedi za katedrom, popoldne pri različnih kulturnih društvih in zvečer v gostilnah in kavarnah ...«
Tedaj se je pokazal izza ogla. Malo poprej jo je prisopihal njegov sinček, ki je sporočil, da papa takoj pride. Bili smo pomirjeni, ali bali smo se le, da pride prepozno. Sedaj smo ga zagledali s krivo palico v roki, s polnim nahrbtnikom, s Petelinjimi ali kurjimi peresi za klobukom — tudi v naravoslovju se nisem nikoli odlikoval — z velikimi, težko okovanimi gojzarcami, ki jih je hitro prestavljal po prašni cesti, da se je kar kadilo okoli njega. Trije hkratu smo kot na povelje segli v žep in pogledali na uro — drugi je menda niso imeli — in vsa pisana družba je zavpila: »Še pet minut, gospod profesor, hitro, hitro!« Tudi on je pogledal na uro in rekel mirno: »Še deset minut! Imamo še dosti časa! Ali je vse v redu? Vsi tukaj?«
Notarjev sinko, ki tudi pripada kasti odličnjakov — ki jo pa velika večina našega razreda sovraži — in do «rate-rega ima razrednik posebno zaupanje, mu je hitro raportiral, koliko nas je. In sedaj se je izvršilo vse hitro, prav po vojaško. Komaj smo se postavili v vrsto — že so bili kupljeni vozni listi, že je bilo dano znamenje, že smo hiteli za njim in že smo zlezli v določeni vagon kot čebele v svoj panj.
Bilo nas je 27 po številu. Razrednik nas je skušal prešteti, pa ni šlo, kajti niti za trenotek nismo mogli biti pri miru. Štel je dvakrat, trikrat — pa vedno je moral pričeti znova, ker nas je naštel vedno več. Nazadnje pa je rajši pustil to nehvaležno in brezuspešno delo.
Bili smo sami; razen petih drugošolcev sami petošolci, o katerih pravijo profesorji, da so najbolj neumni. Oni že vedo, saj so bili tudi sami nekdaj petošolci! Zašel pa je slučajno med nas, kot se zgodi, da se zaleti kozel med ovce, starejši kmetič z Jezerskega nekje, kot je pravil, ki se mu je izgubila v guleči njegova boljša polovica, ki jo je nekaj časa iskal; ker je pa ni mogel najti, je ostal kar pri naš.
»Boga zahvalite, oče,« mu je rekel profesor, »se vam bodo vsaj malo ohladila ušesa!«
»Prav imajo, gospod! Kar pustil bom to babo, pa bom šel rajši z vami na planine!« Kmetič je bil ves srečen in vesel med nami in je rekel, da šele sedaj vidi, kako je lepo, ako je človek malo prost... Toda njegova prostost ni trajala dolgo. Ko se je ravno malo udo-
mačil pri nas in se zapletel s profesorjem v najživahnejši razgovor, je prišel sprevodnik in mu naznanil, da se huduje v sprednjem vozu njegova žena, češ, da jo je pustil samo, da se ne briga zanjo in da mu bo za to že pokazala! Mo-žiček je uvidel, da bo še najbolje, ako se poslovi od prostosti in se izroči zopet zmajevemu varstvu. Vzdignil se je, vzel svoj cekar, zamrmral nekaj o prokletih babnicah in skesano odšel.
Tedaj je pristopil k profesorju moj dobri tovariš, ki ga imam zelo rad, ker ima tako lepo in pomenljivo ime, ime kot ga nosi najboljši pevec med ptiči, samo da on najlepše poje takrat, kadar dobi dvojko v šoli. Ponudil mu je čutaro, napolnjeno z vinom, ki jo je prav kar dobil od svojega sorodnika, ki je tudi slučajno zašel v naš voz, Profesor je parkrat potegnil in se zahvalil. Pa že je priletel iz sosednjega kupeja naš hudomušnež, prinesel s svilenimi trakci prevezan paketič, ga ponujal profesoriu in kričal: »Tole sem našel, poglejmo kaj je!« Profesor mu ni dosti zaupal in je mislil, da je mogoče zopet kaj »našti-mal«. Previdno je začel odpirati paketič, kot bi se bal, da so bombe v njem. In vsi skupaj smo si oddahnili, ko smo videli, da niso bombe, temveč polna vrečica belih melisnih sladkorčkov.
»Spravite, to nam bo še prav prišlo!« je rekel profesor. In komaj srno se malo posladkali z najdenimi bombon-čki, je že zaklical zunaj sprevodnik; Žirovnica!
Iz prosvetnega življenja.
— Izšla je nova pesniška zbirka Antona Vodnika: »Vlgillje«. Izdala in založila slov. kat. akad. omladina. Natisnila Jugo-slovenska tiskarna v Ljubljani. 1923. Cena 12 Din. Dobiva se po vseh knjigarnah. — V kratkem priobčimo daljšo oceno.
— Veber France, Znanost in vera. Ve-deslovna študija. »Pota In cilji«, zv. 15—16, Založila tiskovna zadruga v Ljubljani 1923. Str. 254. Mehko vezana knjiga velja 65 Din, po pošti 1.50 Din več. Za kongres jugoslovanskega učiteljstva, ki je te dni zborovalo v Ljubljani, je izdala Tiskovna zadruga za vsakega izobraženca zanimiv spis: Znanost in vera. V njem podaja avtor psihološko analogijo znanstvenega In verskega mišljenja in gradi na tej analizi glavne zakonite razlike med znanstvom in verstvom. Zato ima spis tri dele:	v prvem razpravlja o
znanstvenem, v drugem o verskem mišljenju, v tretjem pa o razmerju med znanostjo in vero. Pri tem se pisatelj dotakne tudi vprašanja, kako mesto zavzema napram znanosti, religiji in konfesiji umetnost, ki mu leži nekako na sredi med znanostjo in religijo. Knjigo prav toplo priporočamo vsem izobražencem, za katere so zgoraj navedena vprašanja, zelo interesantna. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. — V kratkem priobčimo obširno oceno izpod peresa strokovnjaka.
— Oianta. Peruanska drama v treh dejanjih. Poslovenil po nemški prestavi Albrechta grofa Wickenburg dr. Karl Grossman v Ljutomeru. V samozaložbi prireditelja. Tisk tiskarne »Panonije« v Gornji Radgoni. Naroča se pri imenovani tiskarni ali pa pri prireditelju g. dr. Karol Gross-man-u, odvetniku v Ljutomeru. Obsega: 90 strani osmerkinega formata. Stane broširana 8 -Din, po pošti 50 para več. Knjigo, ki Je tretja publikacija agilne in mlade tiskarne »Panonije«, priporočamo vsem našim intell-gentom v mestih in po deželi, višjim šolskim knjižnicam in našim izobraievamnn dn:,rivom,	R-JI
Dnevne novost!.
— Potovanje nase in romunske kra-!|ice v Pariz. Iz Bleda nam poročajo, da sta odpotovali v noči od pondeljka na torek z orijent-ekspresom v Pariz naša kraljica Marija in njena mati, kraljica Marija. Pripeljali sta se z Bleda do Ljubljane z avtomobilom, odtod pa sta nadaljevali svoje potovanje v Trst. Do Ljubljane sta ju spremljala naš in romunski kralj. Vlak je prispel v Trst predvčerajšnjim ob 3. uri 30 minut. Ori-jent-ekspresu je bil priklopljen posebni dvorni vlak. Na tržaškem kolodvoru je odredila policija posebno varnostno službo. Kraljici ste danes zjutraj prispeli v Pariz na lyonski kolodvor.
— Prihod g. Lucien-Renvier-a. Kakor smo že svojčas poročali, pride te dni v Ljubljano g. Luden Renvier, predsednik francosko-slovanskega udruženja na pariški univerzi, advokat pariškega apelacijskega sodišča in pravni zastopnik našega poslaništva v Parizu. O. Renvier potuje v študijske svrhe po naši kraljevini in namerava po svojem povratu v Pariz predavati na franco-sko-slovanskem institutu o razmerah v naši kraljevini. Obiskal bo Ljubljano, Zagreb, Sarajevo in Beograd, kjer bo konferiral z intelektualci o potrebi in-telktualnih vezi med našo kraljevino in Francijo.
— Resnica o italijanskem pohodu na Triglav. Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja službeno sledeče: »Nekateri listi so zadnje dni priobčili vesti, da je italijansko vojaštvo zasedlo Triglav, prepleskalo Aljažev stolp z barvami italijanske zastave itd. Temu nasproti se v svrho pomirjenja prebivalstva na podlagi uradnih poročil ugotavlja, da na vrhu Triglava ni italijanskega vojaštva in da Aljažev stolp ni prepleskan z italijanskimi barvami, temveč, da se nahaja v prejšnjem stanju.«
— Slavnostni obed v čast romunskega kralia. Z B'eda poročajo: V torek zvečer je Ml v čast romunskega kralja Ferdinanda prirejen gala-obed v vili Suvobor. Na tem obedu je bil prisoten tudi minister zunanjih del g. Ninčič.
— Odličen gost v Ljubljani. Dne 8. t m. je prispel iz Beograda v Ljubljano načelnik . ministrstva trgovine in industrije, šef oddelka za industrijo in obrt g. Milivoje S a -vJč, ki je v naših gospodarskih krogih obče poznan in priljubljen. Q. Savič je prišel v spremstvu soproge in hčerke in osta-ne 'L rubliani do 10- t ui., nakar odpotuje na Bohinj, kjer namerava ostati na oddihu več tednov. G. Savič bo gotovo rad porabil tudi to priliko, da zazna za posebne težnje naših gospodarskih slojev, zlasti pa, da spozna tačasni položaj naše industrije in ™ ustanovljenih industrijskih Podjetij. Podjetja, ki želijo poročati g. Saviču o svohi težnjah ali ki želijo, da g. načelnik obišče njih obrate, naj blagovolijo obvestiti Zvem industrijcev v Ljubljani, ki oo g. .načelnika Saviča o takih željah in predlogih informirala. Mi pozdravljamo g. Milivoje M. Saviča ob njegovem prihodu v Slovenijo in iskreno želimo, da bodi bivanje v Sloveniji njemu in njegovi častiti rodbini čim prijetnejše In koristnejše. Veseli nas njegov prihod tembolj, ker smo uverjeni, da bo. našo deželo vzljubil in jo podpiral v njenem stremljenju po gospodarskem napredku v obče In po živahnem razvoju naše industrije še posebej. Dobro došel!
— Izprememba y trboveljskem občinskem gerentskem sosvetu. Za prisednika v trboveljskem občinskem gerentskem sosvetu Je namesto odstopivšega Frana Kovača imenovan Fran Zupan, posestnik v Praprotnem. Poleg dosedanjih prisednikov I« Imenovan v sosvet še Karel Omerza ucttel] v Trbovljah.
—; Društvo Rdečega Križa v Ljubljani 05?anla na poziv društvenega Glavnega odbora Crvenoga Krsta SHS v Beogradu “®.na™erava Mednarodni Savez za pomoč aeci podeliti denarno podporo nekemu števi-cwc	siromašnih otrok iz kraljevine
ne smei° hiti starejši kakor 12 let. JL	pridel° v poštev sirote. Za me-
Jm00 h1 njega okolico je določil dru-'odbor v Beogradu število otr°k k1 i*h le predlagati za Podpore. Otroka, ki zanj prosi kdo 1,0	priPehati v »Zavod za socljal-
■o-MsUensko zaščito dece v Ljubljani (do-hod z Lpč®7® ulice za šentpetersko vo-Jašnlco) ob delavnikih med 9. In 11. uro zaradi zdravniške preiskave. Potrebne li-stine glede otroka (o rojstvu, domovinstvu, cepjjenj" koz, siromaštvu itd.) je prinesti * *ebo^ *>r!?|£®}.s? «Prejemajo le do 14. tm.
Socialistična stranka v Sloveniji bo hnela v nedeljo 12. avgusta v Celju svoj
5lavnl čili naj bi bil, zdruati v enotno stranko razne razbite proletarske frakcije.
Dnn^, Jf“KOS/0.v®ps,^i brsovska zbornica na
JtonaJiL V ministrstvu trgovine in industrije se bo te dni sestala komisija, kateri je dodeljena naloga, da otvori na Dunaju trgov-fk\zbprn*“ naše krahevine. Kakor znano, imajo na Dunaju tudi Cehi svojo zbornico in tako boste ti dve Instituciji skrbeje za
Vzdmmanie Ivških sti-kov z avstrijsko republiko.
—• Policijski kongres na Dunaju. Dne 3. septembra se bo vršil na Dunaju mednarodni policijslci kongres. Na kongresu bodo razpravljali o važnih mednarodnih stro kovnih vprašanjih. Predvsem se bodo pe" dali z vprašanjem medsebojnega Podpiranja pri izsledovanju jn predaji mednarodnih hudodelcev. Z naše države se bodo kongresa udeležili trije delegati, in sicer po eden iz Beograda, Zagreba in Ljubljane.
— Pregled invalidov. Iz Beograda nam poročajo: Dr. Ninko Perič je podpisal razpored za komisije, kf naj bi takoj začele v raznih krajih na nov* pregldovati tevallde.
— Pokroviteljstvo m. Ljubljanskega vzorčnega velesejma prevzelo NJ. Vel. kralj.
V četrtek dne 3. avgusta spr-ielo je Nj. Vel. kralj v a^dijenci na Bledu g ministra n. r. in upravnega odbornika Ljubljanskega velesejma Antona Kristana ter prevzelo Protektorat nad letošnjim Ljubljanskim velesejmom. To najvišje odlikovanje slovenske tadustrlje, trgovine in obrti vedo naši pri-dobltveni krogi visoko ceniti In bo jim kakor tudi upravi velesejma največja vzpod-
& s« teteSflU yelüsejui kar najlpäe
reprezentira pred očmi našega najvišjega pokrovitelja. Ob triletnici velesejma zamo-remo že danes zatrditi vsem, da bo letošnja prireditev najbolje in najslavnostnejše izpadla od vseh enakih prireditev, kar se jih je do danes obdržavalo v naši državi. Smo-treno delo velesejmske uprave jamči, da si bo velesejm na svojem renomeju letos še veliko več pridobil kot do sedaj in bo ostala ta institucija kot trajno torišče in zavetišče jugoslovenske industrije, obrti in trgovine. Ljubljanski velesejm, najmoderneje organiziran, se ne sme zamenjati z navadno razstavo obrtnih in trgovskih izdelkov, katera forma je že pred vojno zastarela, marveč je to zbirališče žive trgovine, nekaka blagovna borza. Časi so danes preresni, da bi se pridobitveni krogi podajali na zabavna potovanja, marveč vsak skuša danes z najlažje in najceneje pot ugladiti naprej — k napredku. Smotrena in reelna reklama in propaganda Ljubljanskega velesejma je zadosten porok, da bo na letošnji prireditvi homogeno zastopano ponudba in povpraševanje. To pa je mogoče kot že rečeno, samo z reelno propagando ker nereelno, kot razmetavanje z nadnaravno visokimi številkami, vsak resen trgovec takoj spozna in si bo tudi tozadevno ustvaril mnenje o dotični prireditvi. Znano je namreč, da si je uničilo več sličnih prireditev svoj započetni renome ravno z nesmotreno reklamo, s katero so pričela nekatera taka podjetja še predno je bila izvršena notranja organizacija in še predno so bili dani vsi predpogoji za uspeh. Organizirati tako prireditev ni tžko, organizirati jo z uspehom je umetnost. Nepravilna kričeča reklama uniči takoj ves ugled in onemogoči vsak uspeh take prireditve, če se izkaže, da je bila pretirana, da podatki niso odgovarjali resnici. Velesejm in razstava mora biti mesto naj-solidnejše konkurence in kot že rečeno za-morejo obiskovalci, ki imajo količkaj strokovnega znanja to lahko v razmroma kratkem času_ prekontrolirati, večinoma že pred otvoritvijo in potem seveda negativni uspeh kot se ga je že videlo na tu- in inozemskih enakih prireditvah ali razstavah. Ljubljanski velesejm se bo svojega starega načela trdno držal naprej in ne bo izostal uspeh, kateri bo sigurno presegel oba dosedanja in pokazal industrijo, obrt in trgovino naše mlade države vsem obiskovalcem, da se razvije z velikanskimi koraki in kmalu ne bo treba več blaga uvažati iz ino-zmstva, marveč ga bomo mi prodajali našim sosedom. Ne bo potreba več izvažati surovin iz naše bogate države, obdelali jih bomo sami ter izvažali samo fabrikate in kvečjemu polfabrikate, ves zaslužek in dobiček pa, s katerim se danes mastijo na naših surovinah naši sosedje, bo ostal doma HI- Ljubljanski velesejem, to največjo manifestacijo naše narodno-gospodarske misli, otvori Nj. Vel. kralj Aleksander I. dne 1. septembra dopoldne.
— Važen izum signaliziranja. Že večkrat smo poročali o raznih poizkusih, konstruirati aparat, ki bi automatično opozoril na bližajočo se nevarnost. Tako je konstruiral naš rojak Dagobert Müller s Sušaka skupno z dunajskim profesorjem Thierrin-gom aparat, ki vstvarja »barikade svetlobe«, ki automatično opozorijo na bližajočo se nevarnost. Aparat sestoji iz reflektorja, ki oddaja svetlobne žarke na »Selenium« Postaje, ki so lahko od njega oddaljene za več kilometrov. Te postaje močno reagirajo na svetlobne spremembe. Čim pride med oba aparata n. pr. ladja ali sploh kak drug predmet, reagirajo na to selenium postaje, ki stoje v zvezi z električnim zvoncem ali kako drugo pripravo, ki da od sebe signale. V minulem mesecu se je vršilo nekaj poizkusov pred ameriško komisijo ki so sijajno uspeli. Pozneje je naše ministrstvo za vojno in mornarico sestavilo posebno komisijo, da stvar prouči.
Pogreb Vatroslava Jagiča. Ministrski svet je sklenil, da se izvrši pogreb velikega pokojnika na državne stroške. Pogre-,bn s® udeleži tudi vlada po svojih zastopnikih. Rodbina pokojnikova bo dobila državno podporo.
— Za naše vojno brodovje. Vedno globlje prodira v naše kroge zavest, da potrebujemo močno vojno brodovje, ako nočemo biti venomer izpostavljeni Izzivanjem od strani italijanskih fašistov. Radi tega si je nad Ferijalni savez in narodna omladina nalogo razviti v tekočem mesecu živahno propagando za »Jadransko stražo«.
— Ljudsko štetje na Sušaku. Kakor poročajo iz Beograda, šteje vse področje Sušaka 43.228 prebivalcev. Mesto Sušak s Trsatom šteje 7716 prebivalcev.
, ,~ Par djakovskega škofa osiješkemu gledališču. Djakovski škof Ante Aksamovič je daroval osiješkemu gledališču za prihodnjo zimo dva vagona lesa za kurjavo.
— Vprašanje dela v Dalmaciji. Ministrstvo za socijalno politiko je sklenilo poslati v Dalmacijo svojega inšpektorja, ki bo reguliral vprašanje inozemskih delavcev, ki so tam uslužbent brez dovoljenja. Razen tega bo skušal spraviti dalmatinske delavne moči v ostale kraje naše države.
— Razpis učiteljskih služb. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se razpisuje 1 službeno mesto profesorja srbohrvaščine in nemščine, 1 službeno mesto za blago-znanstvo, kemijo, prirodoslovje in prirodo-Pisje,. 1 službeno mesto za politično aritmetiko in zemljepisje ali zgodovino. — Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se razpisuje 1 službeno mesto za strojepisje, stenografijo in telovadbo. — Na državni dvorazredni trgovski šoli v Mariboru se razpisujeta 2 mesti komercijalistov s prednostjo onih, ki so sposobni za poučevanje francoščine. — Na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju se razpisuje 1 službeno mesto za slovenščino in srbohrvaščino s prednostjo onih, ki so sposobni za poučevanje italijanščine ali francoščine, 1 službeno mesto komercijalista, 1 službeno mesto za blagoznanstvo in trgovski zemljepis, 1 službeno mesto za stenografijo, strojepisje in telovadbo, — s prejemki, ki so določeni za profesorje, odnosno za predmetne učitelje, oziroma za učitelje veščin, srednjih šol, poleg pripadajoče draginjske doklade. Honorarji za nadure so isti kakor na drugih srednjih šolah. Za profesorje, oz. učitelje jezikov in realij pridejo v poštev tisti, ki imajo usposobljenost za srednje šole ali pa specialno usposobljenost za trgovske akade-miie ali dvorazredne trgovske šole. Za ko-mercijaliste pridejo v poštev kompetentl, ki fe v a.2eä° z usposobljenost111111 izpitom za 1. skupino na dvorazredmh trgovskih Šolah, potem tudi neizprašani kompetenti kot na-mestm učitelji; diplomirani absolventje trgovskih visokih šol in trgovskih akademij s predpisano prakso. Za učitelje veščin pridejo v poštev tisti, ki dokažejo potrebno usposobljenost. Pravilno kolkovane prošnje, naslovljene na ministrstvo trgovine in indu-atrije, oddeick v Ljubljani, naj se yJože d«
dne 30. avgusta 1923. Prošnjam je priložiti domovinski in krstni list, curriculum vitae, študijska in druga izpričevala. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo poleg tega priložiti uradno zdravniško in nravstveno izpričevalo.
— Razpust društva. Na podlagi čl. 15 zakona z dne 2. avgusta 1921 sta razpuščeni splošno mladinsko izobraževalno društvo »Iskra« v Ljubljani in podružnica »Iskra« v Ljubljani.
— Izredni občni zbor delničarjev lokalne železnice KranJ-Tržič se vrši v ponde-Ijek, dne 20. avgusta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Knafljeva ulica 9, pritličje, desno. Dnevni red: Izprememba pravil.
— Izredni občni zbor delničarjev lokalne železnice LJubljana-Vrhnlka se vrši v pondeljek 20. avgusta ob 11. uri dopoldne v Ljubljani, Knafljeva ulica 9, pritličje, desno. Dnevni red izrednega občnega zbora je izprememba pravil. ^
— Ukraden voz.*" Posestniku Adolfu Perlesu v Prešernovi ulici je bil ukraden iz njegove šupe ob Cesti na Rožnik za časa njegovega 14 dnevnega bivanja v toplicah. Spodnji del voza vreden 5000 Din. Tat je odprl šupo s ponarejenim ključem. Kam je odpeljal voz, še niso ugotovili.
— V Križni gori je bilo ukradeno Iz bajte Janeza Tavčarja obleka, gamaše, čevlji in srebrna ura z verižico, v skupni vrednosti 260 Din.
— Kolo znamke »Styria«, črno pleska-no, vredno 1750 Din je bilo ukradeno na kolodvoru v Radečah železničarju Jožefu Kranjcu.
— Ukradna pavola. Iz skladišča na Cankarjevem nabrežju 25, last tvrdke H. Kenda, je bil ukraden zaboj pavol vreden 5000 Din. Pavola je bila last tvrdke Demšar. Tat je moral odpreti skladišče z dobro ponarejenim ključem, ker niso našli nobenega znaka nasilnega vloma.
— Tatvina v vlaku. Med vožnjo iz Beograda v Ljubljano je bilo ukradeno Ivanu Lavrenčiču iz potne košare nova obleka, modne hlače in tri garniture perila. Košara je bila oddana v Beogradu kot potna prtljaga.
— 2 tračnici po 4 m dolgi so našli v krompirju na njivi posestnika Perka v Zg. Šiški. Ker je železniška uprava izjavila, da tračnice niso njena last, jih je moral tat ukrasti iz skladišča kakega bližnjega stav-bišča. Tračnice so shranjene pri policiji v Šiški.
— Novomeške novosti. Mestno kopališče je zadnje dni po silni vročini, ki vlada in ki jo blaži nekoliko samo lahek veter, zopet postalo prav živahno. Med obiskovalci opažamo ne samo številne domačine, nego tudi mnoge tujce, ki ne morejo dovolj prehvaliti dobrot zelene Krke. Tako se laskavo izražajo predvsem o nje enakomernem toku. Iti ga pri plavanju skoro ni opaziti, kar dela plavanje zelo prijetnim in sličnim onemu v naših najlepših jezerih. Tudi vodna temperatura sama je zelo povoljna. Nad vse pa vzradoščujejo oko rečni bregovi z njih zelenjem po razprostrtih livadah, ki se soinčljo kljub vročini rekel bi z naslado, in pa mehko obrobljenih gozdičih, ki se mestoma še smelo zrcalijo v gladiti površini zelene Krke. — V m 1 a -dostni razigranosti je skupina otrok preteklo nedeljo gugala čoln, v katerem je bila, tako zelo, da so vsi popadali v vodo in da Je hkrati zajel čoln polno vode. Vendar se ni pripetila nikomur nezgoda. — Na kasonu železniškega mostu je v nedeljo popoldne jemal soln-čno kopelj neki obiskovalec kopališča. Ker je predolgo izpostavljal svoje telo močnemu uplivu solnčnih žarkov, se ga ie polastila slabost. Padel je z nekoliko metrov visokega mesta solnčenja v vodo. V bližini navzoči plavalci so ga še pravočasno rešili.
— Celjske novosti. Vinotočev imamo tudi okrog Celja dovolj. Po nekaterih takih vinotočih se dobi dobro vino za 7 do 8 Din liter. Po drugih pa zopet prodajajo brozgo, ki je vsakokrat drugačna. Ljudje Pa pijejo, samo da je poceni, kakovost pa je postranska stvar. — Savinjska kopališča so v zadnjih solnčnih dneh polna kopalcev. Opaziti je precej tujcev, kateri ne morejo prehvaliti krasnih savinjskih kopeli. — Pri trgovcu Ravnikarju na Kralja Petra cesti se je te dni prigodila že v kratkem času tretja nesreča. V spomladi je v poslopju dvakrat zaporedoma izbruhnil požar, kateri je skoro popolnoma uničil poslopje. Lastnik hiše Je po požaru isto dvignil v dvonadstropno. Te dni pa se je po neprevidnosti dogodila eksplozija, ki je nastala najbrž vsled vnetja bencina. Poškodovana sta bila dva delavca, zaposlena pri novi stavbi hiše, težko In so ju morali spraviti v javno bolnico. Ljudje pravijo, da se drži te hiše smola... — S predstavami na celjski »Glaziji« je sinoči pričel cirkus »R e n 1 o w«, kateri se je zadnji čas mudil v Ljubljani. — Poziv na orožne vaje. Mestni magistrat je izdal razglas, s katerim se železničarji pozivajo na orožno vajo. 'Oni, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bodo kaznovani po tozadevnih določilih.
— Ptujske novosti. V torek, dne 7. avg. t. 1. se vrši v Narodnem domu drugo predavanje akademskega društva. Predaval bo g. Aleksander Skaza o temi »Boljševizem kot narodno-gospodarska teorija«. — Vodja našega okrajnega glavarstva g. dr. Otmar Pirkmaier je imenovan za glavarja, komisarja dr. Anton Megušar in Miha Zavadlal pa za vladna tajnika. — Muzejsko društvo v Ptuju je slavilo dne 3. avg. t. 1. tridestletnico svojega obstoja. Prvi predsednik je bil znani profesor Ferk (po njem je muzej tudi nobil svoje ime), ki še sedaj živi in ki ga je občni zbor imenoval za častnega člana društva. Društvo je dosedaj mnogo storilo, kar se tiče odkrivanja onih zakladov, ki jih čuva Ptujsko polje v svojem naročju že izza rimskih časov. Kot odlične sodelavce pri tem kulturnem delu lahko imenujemo g. prof. Mlakerja, okrajnega sodnika g. dr. Travnerja in notarskega kandidata g. Skrabarja. — Preteklo nedeljo smo zopet imeli ob najlepšem vremenu promenadni koncert na parku. Opazili smo, da je bila udeležba zelo pičla, baje radi tega, ker je mnogo ljudstva odšlo v Ljutomer na sokolsko veselico; drugi zopet pravijo, da je vzrok pičli udeležbi previsoka vstopnina. Nezadovoljni Ptujčani! Prej so se pritoževali, da nimajo koncerta in se izjavili pripravljene plačevati gotovo vstopnino za slučaj, da mestna občina ni v stanu vzdrževati godbo in sedaj jim je baje vstopnina že previsoka, akoravno znaša le dva dinarja.
— Jugoslovanski novinarji v Mariboru. Včeraj dopoldne so se novinarji zbrali v Veliki kavarni, od tukaj so odšli okrog 9. ure na staro pokopališče, kjer Je položilo novinarsko udruženje venec na grob A. Tomšiča. Pri tej priliki sta imela urednik Smodej in poljski novinar Sabidziewicz kratke govore, v katerih sta naglašala pomen Tomšiča za slovensko novinarstvo. Nato so odšli iayiiuucjt skupne * gjrtMnk» podleti* »Vrt«
gosp. Djamonija, od tam pa v Petrovo selo, kjer so si ogledali sanatorij. ILastnlki sanatorija, bratje Tavčarjevi, so pri tej priliki pogostili novinarje z zakuskom. Popoldne so se novinarji z malimi Izjemami zopet povrnili na svoje domove.
— Mariborske novosti V mescu juliju t. 1. je izdalo mariborsko okrajno glavarstvo kot obrtno oblastvo 17 novih obrtnih pravic, dočim je bilo 16 izbrisanih. — V tukajšnji okolici se Je pojavil 1 e g a r. V mariborsko bolnico je bilo pripeljanih že večje število obolelih. — V nedeljo, 12. t m. priredi mariborsko prostovoljno gasilno društvo veliko veselico na prostoru vojašnice Kralja Petra
— Kino Vodmat. Samo še dafles v sredo 8. avgusta zvečer ob pol 9. uri predstavljamo film »Devica Orleanska«. — Nehvaležnost je plačilo tega sveta. Kako resničen jegornji pregovor, nam priča vsa zgodovina device Orleanske. Nadvse pretresljiv je prizor njene smrti na grmadi. Za rešitev domovine je prejela mučeniško smrt — V četrtek, petek, soboto in nedeljo film Življenje in trpljenje Kristusovo.
— Veliko pisavo (ra drž. n odvet. pisarne) ima »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana. Šelenburgova ulica 6-1.
Organizacija N RS.
— Trbovlje. V četrtek 9. t. m. ob 6. zvečer se vrši v dvorani gospe Forte-jeve izreden občni zbor krajevne organizacije NRS. Za vse člane je navzočnost obvezna. Na občnem zboru bo poročal delegat iz Ljubljane.
— Hudajama. 28. julija se je vršil pri nas ustanovni občni zbor krajevne organizacije NRS, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: predsednik Franc Korošec, podpredsednik Ivan Vidmar, tajnik Franjo Racman, odbornika Konrad Muršič in Leopold Korošec. Imenovani gg. so večinoma rudarji. Krajevna organizacija obstoja za Hudojamo, Rečico in Kuretna. Imenovani odborniki so nam porok, da se bo krajevna organizacija krepko razvijala. Navedeni odbor krajevne organizacije je šel takoj na delo razširjenja strankinih idej, da se bo mogel čim najbolj uspešno vršiti redni občni zbor 15. t. m.
Sokolski vestnik.
— Okrožni zlet v St Vidu vzbuja veliko zanimanje in se že vse pripravlja na prijetno pot proti Šmarni gori. Saj pa pridni šentviški Sokoli tudi po vsej pravici zaslužijo, da jih na njihov praznik obiščete. Poživeli boste s tem narodno zavest in po-svedočili priznanje težkemu trudu in ostrim bojem, ki jih vojujejo naša udruženja na deželi. Prav potiho naj še razodenemo, da je zbran bogat srečolov, pri katerem gotovo nihče ne zgreši lepega darila. Srečke samo po 2 K. Cene Jedi In pijače običajne in nič zvišane. Vstopnina za vse nizka. Priložnost kopanja, vlakovne zveze nadvse ugodne, torej nikakšnega izgovora, da ostanete doma. Na svidenje tedaj!
— L okrožni zlet ljubljanskega okrožja II. v Št. Vidu nad Ljubljano bo dne 12. avgusta na Cirmanovem in Jagrovem vrtu. Nastop obvezen za društva Sokol II., Kamnik, Višnja gora, Komenda, Skaručna, Št. Vid. Skušnje od 12. ure naprej, javna telovadba ob 4. uri. Godba Zveze jugosloven-skih železničarjev. Vse članstvo okrožja, dalje sosedna društva iz Gorenjske in Ljubljanske župe so najprisrčnejše vabljena k proslavi 15 letnice šentviškega Sokola.
Sokol Ig otvori v sredo 15. t m. novo-dograjeni dom. Je to za Logatcem, Borovnico in Preserjem četrta sokolska trdnjava, ki jo je letos kot členk verige ob meji sovražnika spontano postavila sokolska zavest. Bratje in sestre ter vsi, ki umete sokolsko delo in znate ceniti požrtvovalnost, kakoršno zahteva danes gradba doma, pridite k otvoritvi, da z lepo udeležbo Izrazimo društvu priznanje in bratsko ljubav. — Zdravo!
Novosti iz Primorske.
— Smrt slovenskega novinarja. V nedeljo 5. t. m. je umrl v Gorici g. Fran Novak, urednik tržaške »Edinosti«. Umrl je na bolezni, ki je pokopala že toliko naših najboljših kulturnih delavcev. Pogreb se je vrši! v torek 7 t. m. v Gorici. Naj mu bo lahka slovemka goriška zemlja.
— Z revolverji nad tržaške okoliške kmete. Tržaški okoličani, v pretežni večini sami Slovenci, z radostjo gledajo na letošnje pridelke, predvsem na grozdje, ki bi jim imelo plačati dolgove, v katere so zabredli tekom zadnjih let. Toda to veselje jim grenijo razni nadebudni mladeniči, ki se nemeneč za tujo lastnino klatijo po vinogradih in kradejo kot srake. Ce pa jih gospodar ustavi, mu pokažejo z režečim obrazom samokres in fašistovski znak. Neredko se dogajajo slučaji, da se taki mladeniči ne zadovoljijo samo z nasičenjem svojega želodca, ampak si napolnijo polne košare za svoje »sorodnike«. Ljudje so zaprosil oblasti, da bi jim šle na roko, toda brezuspešno. Izgleda, kakor da so okoličani sužnji, ki morajo delati za druge. Res krasno urejene razmere.
— Atentat na senatorja Bombiga. V
pondeljek zvečer je 71 letni Cillagio z Reke odda več strelov na senatorja Bombiga v Gorici ter ga ranil na rokah in nogah. Atentatorja so ljudje tako pretepli, da so ga napol živega prepeljali v bolnico.
Iah.
— Smrt šahista Alapina. Kakor poročajo iz Monakovega, je tamkaj preminul, pozabljen od vsega sveta, nekdaj tako znameniti ruski šahist S. Alapin, v starosti 67 let. Pokojnik je bil znan zlasti kot teoretik šaha, pa -tudi kot odličen mojster-igralec.
— Šahovski kongres in turnir v Novem Sadu. V četrtek 2. t. m. popoldne se je pričel v Novem Sadu kongres šahovskega saveza. Zastopanih je 9 klubov, dasiravno jih Je včlanjenih v savezu 16: Maribor, Celje, Sarajevo, Zagreb, Sisak, Osijek, Novi Sad, Podgorica, Karlovac, Bjelovar, Varaždin, Ljubljana, Spodnja Šiška, Pančevo s skupno 720 članu Sprejet je bil sklep, da se bo vršil prihodnji kongres v Beogradu. G. Ante Banekovlč je podal zelo zanimiv refrat o šahovski terminologiji. Izvoljen je bil posebni odbor, ki bo podrobneje določil šahovske termine. 3. avgusta je započei turnir, katerega se je udeležilo 18 igralcev in sicer gg.: Reljak, Payer in Singer iz Zagreba, Bajer iz Mola, Furlani iz Ljubljane, Kramer in Stupan iz Maribora, dr. Magja-revič iz Bačke Topole, Ničifor, Kribušin in Ognjanovič iz Novega Sada, Poljane in Todorovič iz Beograda prof. Čirič iz Sremskih Karlovcev, Tener iz Starega Bečeja in Ta-njurčič iz Podgorice. Turnir bo trajal nepretrgoma 17 dni. Po tretjem krožku dne 6. t. m. je bilo stanje sledeče: Celjak 3, Čirič, Furlani 2 in pol, Rožič, Markovič in Singer 2, Stupan 1 in pol, Poljanec, Todorovič, dr. Magjarič in Tamindžić 1 in Tener in Ognjanovič pol.
Izpred sodišča.
ČUDNA MATI
je vsekakor kajžarica v Zaspem Eliza Prešern, roj. Pretnar. Bila je že večkrat kaznovana radi tatvine. Pri današnji obravnavi so jo obdolžili, da je ukradla Mariji Pogačnikovi v Sp. Grabnu 2 kokoši, Ivanu Zupanu pa 100 kg krompirja, 2 kolesi od poljskega vozička in mu popila 12 1 mošta. Obenem je grdo ozmerjala oba orožnika, ki sta vršila pri njej hišno preiskavo. Obdol-ženka taji tatvino in pravi, da sta ji vse to prinesla k hiši otroka, ne da bi ona vedela, kje sta dobila. Z ozirom na ta zagovor je bila obsojena samo radi prilastitve ukradenih stvari na 6 tednov zapora.
— Meštrovičeva razstava ie na vseobčo željo podaljšana do nedelje 12. avgusta; vodstva se vrše v petek ob petih in v nedeljo ob enajstih. Vodita gospoda dr. I. Cankar in dr. Stele.
Naš novi roman.
Prihodnje dni pričnemo priobčevati roman
„Renee Mauperin“
ki sta ga spisala brata Edmond In Jules de Goncourt.
Roman je velezanimiv in slika francosko družbo pred kakimi sedemdesetimi leti, ne da bi hotel kaj drugega kot točno zabelježiti resnico.
To je eden velikih francoskih realističnih romanov, ki so imeli globok vpliv na vse bodoče generacije slovstva pri vseh narodih. V napetosti in zanimivosti pa ne zaostaja za nobeni i sodobnih romanov in bo nudil našim čitateljem prav poseben užitek.
Borzna poročila.
Zagreb, 8. avgusta. (Z) Devize: Dunaj 0.129750—0.1315, Berlin 0.001-0.002, Budimpešta 0.45—0.55, Italija 402—403, London 405.25—407.75, New York ček 92-93, Pariz 532.50—537.50, Praga 293—294. Švica 1690—0. — Valute: Dolarji 91.25—92, avstrijske krone 0.13—0.
Beograd, 8. avgusta. (Z) Devize. Dunaj 0.12975—0.13, Berlin 0.0005—0.0015, Budimpešta 0.55—0, Bukarešt 46.50—47, Italija 403—404, London 425.75—426.25, New York ček 92.75—03, Praga 273.50—273.75, Sofija 83—0, Švica 1683—1685. — Valute: Dolarji 92—92.50, avstrijske krone 0.14—0, češkoslovaške krone 273.50—274.50, romunski leji 46—16.75, Italijanske lire 401—0.
Praga, 8. avgusta. Dunaj 4.56, Berlin 0.0065, Rim 148.25, avstrijske krone 4.575, Ure 148.25, Budimpešta 18, Pariz 106.75, London 155.375, New York 34.05, Curib 617.75, Beograd 36.75.
Curi h, 8. avgusta. Berlin 0.0001, New York 552, London 25.18, Pariz 31.50, Milan 23.80, Praga 16.125, Budimpešta 0.03125, Beograd 5.90, Bukarešta 2.75, Sofija 5, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007725, avstrijske kro. ne 0.007775.
Berlin, 8. avgusta. Dunaj 6982.50, Milan 207.480, Praga 14.962.5, Pariz 275.310, London 21,945.000, New York 4,487.850, Cu-rih 867.825.
Dunaj, 8. avgusta. Devize: Beograd 763—767, Berlin 0.012—0.014, Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 337—339, London 323600—326.600, Milan 3044—3056, New York 70.935—71.185, Pariz 4042—4058, Praga 2075—2085, Sofija 628—632, Curili 12.875—12.925. Valute: Dolarji 70.560— 70—960, levi 606—614, nemške marke 0.019 —0.021, angleški funti 321.800—323.400 francoski franki 3995—4025, italijanske lire 3020—3040, jugoslovenski dinarji 755—761, romunski leji 331—335, švicarski franki 12.760—12.840, češkoslovaške krone 2057— 2073, madžarske krone 2.10—2.30.
Vremensko poročilo.
•Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 8. avgusta 1923.
Kraj	Cas	Zračni tlak	Zračna temper.	Vete;	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana		7	765-8	15-8	sev. zap.	del. obl.	
Ljubljana		14	763-5	30-8	jug. vzh.		
Ljubljana		21	763-4	24-2	vzhod	»*	
Zagreb	.....	. .	7	764-5	20-0	jug. zap.	„	
Beograd	. .	• . . .	7			brezv.	obl.	
Dunaj . 			7	763-5	17-0	zap«	jas.	
Praga 		7	7633	18-0	vzhod	obl	
Inomost .	7	765-8	15-0	brezv.	..	
Barometer;
Temseratura;
Gospodarstvo
HI. ljubljanski velesejem.
III. Ljubljanski velesejem, ki se otvori dne .l. septembra t. 1., bo v resnici najsijajnejši od vseh dosedanjih. O pomenu in koristi vzorčnega sejma danes nihče več dvomiti ne more in vsak zaveden trgovec, obrtnik in industrijalce mora smatrati velesejem za svojo šolo in v dnevih, ko se isti vrši, za svoj dom. Da bo letošnji velesejem združil večino naših podjetij In predstavljal našo celo industrijo, obrt in trgovino, se vidi iz dejstva, da je sejmišče v obsegu 40.000 m2 letos že skoro premajhno. Prvi prostor, to je prostor v notranjosti paviljonskih zgradb je že davno oo zadnjega kotička zaseden. Enako vsa mesta na prostem. Na razpolago je le še nekaj pokritega prostora ob paviljonih po Din 120.— za m2. Kdor nanj reflektira, naj se požuri, ker sicer se bo da! inozemstvu na razpolago.
Vseh razstavijalcev je dosedaj okrog 700, med temi 120 trgovcev in 152 inozem-cev. Drugo je domača obrt in industrija. Inozemstvo po državah: Avstrija 48, Nemčija 57, Amerika (U. S. A.) 8, Anglija 6, Cehoslovaška 24, Francija 20, Belgija 8, Švica 1.
Naše domače gospodarstvo bo pokazalo velikanski napredek od lanskega leta. Predmeti, ki smo jih še lani uvažali, bodo letos razstavljeni že kot izdelki naših domačih podjetij, tako v strojni, elektrotehnični, kemijski ter mnogih drugih skupinah, katerih bo letos 21, in sicer:
1.	Strojna industrija.
2.	Izdelki iz železa in jekla,' puškar-stvo, municija.
3.	Ostali kovinski izdelki.
4.	Poljedelski stroji, poljedelsko orodje.
5.	Avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi.
5. Elektrotehnika in razsvetljava.
7.	Kozmetika, farmacevtični in kirur-gični izdelki.
8.	Papirna industrija, grafika, kartona-ža in pisarniške potrebščine.
9.	Pohištvo in stanovanjska oprema.
10.	Ostala lesna industrija.
11.	Usnje in konfekcija usnja.
12.	Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti.
15. Klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke.
14.	Lončena roba, majolika, fayence, steklo.
15.	Galanterija, bijouterija, draguljar-stvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji.
16.	Kemična industrija.
17.	Industrija živil.
18.	Poljedelstvo.
19.	Stavbarstvo.
20.	Godala.
21.	Razno orodje.
Novost bo letos tudi vrtnarski oddelek z okrog 40.000 cvetlicami, lepotičnim grmičjem, najplemenitejšim sadnim drevjem ter najmodernejšim cvetličnjakom. Dalje poljska železnica z lokomotivo na olje, automobil s parnim pogonom, najmodernejše opremljena elektrarna, ki bo celo sejmišče oskrbovala z električnim tokom za pogon in razsvetljavo, signalni topiči, signalne električne ure s sireno in še cela vrsta drugih znamenitosti. Inozemska industrija bo sodelovala s stroji — najnovejšimi izumi, ki bodo cel dan v obratu.
Ko si bo posetnik vse te čudovite iznajdbe človeškega duha temeljito ogledal, ga bo vabil vinski oddelek na oddih, kjer bo pri čaši rujnega vinca pozabil za nekaj ur vsakdanje težave in skrbi. Imena znanih vinskih tvrdk (Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo — Ljubljana, Gospodarska zveza — Ljubljana, Dolenjski in bizeljski vinogradniki — Brežice — Krško, Čuček Fr. & Cie. — Ptuj, Fürst & sinovi — Ptuj, Valjak Gjuro — Maribor, Buzolič & Co. — Split) jamčijo za fino kakovost zlate kapljice. Zabaveželjni bo našel razvedrila v baru in varijeteju, pri godbi in petju.
Vsak bo prišel na svoj račun, zato naj tudi vsak poseti III. Ljubljanski velesejem. Permanentna legitimacija, ki daje pravico na polovično vožnjo z osebnimi in brzovla-ki, stane Din 50.— in se dobi pri vseh denarnih zavodih in pri Uradu Ljubljanskega velesejma. Vstopnice za enkratni obisk po Din 15.— pa se bodo prodajale v blagajni-cah ob vhodih na sejmišče.
Potovalne legitimacije za Bratislavski orijentalni velesemenj (23. VIII. — 2. IX. 1923) se dobe v Uradu Ljubljanskega velesejma po 25 Kč.
TRGOVINA.
X Trgovinska zbornica na Dunaju. — Beograd, 6. avgusta. (Z) V ministrstvu za trgovino in industrijo se bo sestavila komisija, ki bo imela nalogo, ustanoviti na Dunaju trgovinsko zbornico.
X Mednarodna lesna razstava v Llonu.
Uprava velikega semnja v Lionu na Francoskem priredi letos od 6. do 21. oktobra pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva trgovine veliko mednarodno lesno razstavo, na katero je povabljena tudi naša država. Glede na važnost, ki jo ima lesna stroka v naši državi, je naše ministrstvo trgovine in industrije poverilo organizacijo udeležbe naših interesentov naši Povlaščeni trgovski agenciji v Lionu, ki je ob letošnjem spomladanskem velesejmu v , Lionu že izvršila s popolnim uspehom slično nalogo. Interesentje treba zategadelj, da se za prijave (za katere je 15. avgust skrajni rok) in za vse nadaljne informacije obračajo direktno na to agencijo, katere naslov je: Agence Gommerciale Privilčgiče du Royaume des Serbes, Cro-ates et Slovenes, Lyon, Rue Sala 27.
W W. Jacobs:
Opičja šapa.
Sedel je sam v temi, gledal v zamirajoči ogenj in videl obraze in podobe v njem. Zadnji je bil tako strašen in grozen, da ga je streslo vsega. Bil je tako živ, da je s prisiljenim nasmehom stopil k mizi po kozarec z vodo, da bi jo zlil čezenj. Njegova roka pa je zagrabila za opičjo šapo in v groznici jo je hitro umaknil, jo potisnil v žep in odšel spat.
II.
Smejal se je svojemu strahu, ko se je drugo jutro prelivala jasna svetloba rimskega solnca preko mize, pri kateri so zajtrkovali. Samo zdravje je bilo v sobi, ki je Mia vsa mračna prejšnji večer in malo grdo skrivenčano šapo so vrgli v kot z malomarnostjo, ki ni pričala ravno o veliki veri v njeno moč.
»Menda so si vsi stari vojaki podobni,« je rekla ga. White. »Da smo le mogli poslušati tak nesmisel! Kako neki bi se dandanašnji mogla izpolniti vsaka želja. In če bi že bilo mogoče, kako naj bi ti neki škodilo 200 funtov šterlingov?«
»Padli bi lahko iz neba na njegovo glavo,« je pikro dejal Herbert.
»Morris je rekel,« da se vse zgodi tako naravno, da bi vsak mislil, da je le tak srečen slučaj,« je rekel oče.
»Že dobro, toda nikdar ne poberite denarja, dokler se ne vrnem,« je dejal Herbert in vstal od mize. »Bojim se, da boste postali skopuh in potem vas bomo morali razlastiti.«
Njegova mati se je smejala in spremljala ga do vrat, je pogledala doli po cesti; vrnila se je k mizi in bila vsa zadovoljna, ker se je nekoliko ponorčeval iz soprogove lahkovernosti. Vse to ji pa ni ubranilo, da ne bi skočila k vratom, ko je potrkal pismonoša, in potem izrekla par opazk o narednikovem nagnjenju k pijači, ko je videla, da je poštar prinesel račun od krojača.
»Mislim, da se bo Herbert zopet lahko iznebil kake norčave, ko pride domov.«
»Se mi zdi,« je dejal gospod White in si natočil nekaj piva; »toda naj bo
že, kakor hoče, stvar se je zganila v moji roki; to lahko prisežem.«
»Sama domišljija« je dejala pomirljivo stara gospa.
»Jaz pa trdim, da je bilo tako,« je odgovoril drugi. »Prav nič si nisem domišljal; jaz sem — No kaj je?«
Njegova žena ni odgovorila. Pozorno je motrila skrivnostne gibe moža zunaj, ki je neodločno postajal pred hišo, in se je zdel kakor da zbira moč da bi vstopil. V miselni zvezi z dvesto funti šterlingi, je zapazila, da je tujec odlično oblečen in da ima na glavi bleščeč nov cilinder. Že četrtič je dvignil roko k njemu, nato pa je nenadoma odločno odpahnil vrata in se izgubil v veži. V istem trenutku je gospa White z rokami segla na hrbet, in si odvezala trakove predpasnika in spravila ta koristni del obleke pod blazino na stolu.
Privedla je v sobo tujca, ki je bil videti v zadregi. Kradoma je pogledal nanjo, in pazno poslušal izgovore stare gospe zaradi stanovanja in soprogovega suknjiča, katerega je navadno rabila za na vrt. Nato je tako potrpežljivo, kakor je pač mogoče njenemu spolu, čakala da on pove o svojem poslanstvu; toda ob začetku je bil od sile molčeč.
»Prosili so me, da bi,« je dejal končno, nato pa se je zopet ustavil in pobral nitko s svojih hlač. »Prihajam od »Mano in Maggius«.
Stara gospa se je zdrznila. »Se je kaj zgodilo?« je vprašala brez sape. Ali se je kaj pripetilo Herbertu? Kaj je? Kaj je?«
Njen soprog jo je prekinil. »Tiho, tiho, mati,« je rekel nestrpno. »Sedi in nikar ne preskakuj k sklepanju. Saj ne prinašate slabih vesti, gospod! O tem sem prepričan!« in je hrepeneče pogledal onega.
»Žal mi je ...« je začel obiskovalec.
»Se je ponesrečil?« je nestrpno vprašala mati.
Obiskovalec je prikimal. »Hudo se je ponesrečil,« je rekel mirno »toda ne trpi nič.«
»O, hvala Bogu!« je rekla stara žena in sklenila svoje roke. Hvala Bogu zato! Hvala —«
Naenkrat pa je umolknila, ko je spoznala pravi pomen teh zadnjih besed in videla strašno potrdilo svojega strahu
na gostovem obrazu. Lovila je sapo, se obrnila k svojemu soprogu in položila svojo tresočo roko na njegovo. Nato je bil dolg molk.
»Zagrabil ga je stroj,« je končno dejal gost s tihim glasom.
»Zagrabil ga je stroj,« je ponovil g. White. »Da.«
Sedel je strmeč v praznino skozi okno, vzel roko svoje soproge v svojo in jo stisnil, kakor jo je v davnih dneh ljubezni pred kakimi štiridesetimi leti.
»Edino on nama je ostal,« je dejal in se vljudno obrnil k obiskovalcu. »Hud udarec je za naju.«
»Oni je pokašljal), vstal in stopil počasi k oknu. »Tvrdka mi je naročila, naj qo	ouojjjsi ouafu luizurzi biuua
vaši kruti izgubi,« je rekel, ne da bi se ozri. »Prosim, da ne pozabite, da sem le njihov uslužbenec in izvršujem njihova naročila.«
Nihče ni odgovoril. Obraz stare žene je pobledel, njene oči so postale srepe in dihala komaj slišno; obraz njenega soproga je bil siv in resen.
»Povedati moram, da Maw in Meg-gius odklanjata vsako odgovornost,« je nadaljeval drugi. »Tvrdka zavrača vsako obveznost, toda z ozirom na zvesto službovanje vašega sina vam nudi malo vsoto kot odškodnino.«
G. White je izpustil roko svoje soproge; vstal in zgrožen pogledal obiskovalca. Njegove suhe ustne so izgovorile besedo. »Koliko?«
(Dalje prihodnjič.)
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
/ J 11 rt** najsigtirnejša, najbolj I ’	poznana higijenska gu-
mi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z uajvečjo diskrecijo s povzetjem
URAN - PARFUMERIM.
Uubliana, Mestni trs št 11.
Vseh vrst
m
vino ®
vino	žganje
ipirit iz Arkove tovarne
sirovi,
rafinirani 967 7., najfinejši, brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah.
sorljivi,

„VINEA“ d. z o. z.
Ljubljana «=» Rudnik
Telefon 5—18.
Generaino zastopstvo tovarne „ARičO", Zagreb. Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka, etra.
Conjac medicina!.	TripSe Sec Liqyers.

MlUhtUU, liIIUU
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike I
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25
na Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno na prodaj. Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod „Tezno“ na Mar-Stan Maribor, Rotovški trg 1.
Veliko industrijsko podjetje Išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in Železnih konštrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo Usta.
konfekcija, krojačnica za dame In gospođe po meri, po najmodernejših žumalih. Cena delu damskih in moških oblek 80— 40°/0 ceneje in prvovrstno špeoi-jeino delo. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ul. 5.
uiuiiuiiuiu,
inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
za dva gospoda se takoj odda v Streliški ul. 10/1.
oženjen, izučen strojni ključavničar z večletno prakso, posebno pri delu na stancah, zanesljiv in trezen išče primerne službe. Ponudbe na zvezo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani.
'DCtllfl oralov vse kul-itlUlliU ture, 2 uri od po-j krasen gozd in cel živ in iv inventar.
, enostanovanjska, 5 sob, I parket, elektrika, park, ibor, 2,000.000 K.
nriiera z vil° pri Postaii
llUIDLU ter tovarne. inr4{'i'| od 8 do 176 ora-luui i'C9 lov tudi z grajščino olnojarmenikom. liČrh"! v Mariboru z 8 IjŠtlEilu orali parka spo-lo za industrijo.
hiše> vila z ?0‘ liliiluf sestvom proda pi-a Zagorski, Maribor, Bar-
s prakso in stavbni risar se sprejmeta. Ponudbe pod »Točnost« na upravo lista.
2 žimnici, 1 posteljo, 1 otroško posteljo, 50 parov namiznega orodja, 50 vrčkov, umivalni servis, kompletno krstno opravo in 120 let star namizni prt. Belgijska vojašnica L Objekt Burger.
takoj gostilno na račun v mestu, dam 10.000-— Din kavcije. Ponudbe pod „Kavcija“ na upravo lista.
stane en maU oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas.
išče dela za popoldneve. Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista.
za težo 800 — 400 kg, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Voziček«, na upravo lista.
že rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe pod «Stroj« na upravo lista.
100.000 Din se išče na novo-dograjeno vilo. - Ponudbe pod »Sigurno«, na upravo lista.
razpisuje oddajo železno-konstrukcijskih del za delovni oder, dvigalo za premog in dvigalo strehe v kurilnici po načrtih, ki so na vpogled pri ravnateljstvu plinarne. Oferte z označbo tež posameznih delov in vključne montaže je poslati do 12. avgusta 1923 opoldne v zaprti kuverti ravnateljstvu mestne plinarne.
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
IY(ej zuerinjal^
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6* |
JY[cji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—,
JV[ladi $li^ar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4-—
V
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra
Din 4-—.
Vse se dobi v
.. 7iimni tirl^jjj
11 «DUPDI vLIijiiJainiigS.
Stalne cene pod svefonno pariteto ob napi izbiri
nudi za vse vrste blaga
M.
mednarodni dimajslii
semenj (odjt-8. sept .ms)
Pojasnila daje
WIENER MESSE, WIEN Vil..
ter častno zastopstvo v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trs št. 4.
u



"M
^5
Izšli so sledeči zvezki:
Štev. 1. Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček.
„ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9. Carostrelec.
„ 10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatenci.
„ 12. Tosca.
„ 13. Aida.
OOÖ
Izdala in založila
Mm In in Injipi“
v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din.
IH 17^!^^ I Uf
Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani.