134. številka.
Izdanje za petek 8. novembra 1895.
__(v Trstu, v četrtek »veter dne 7 novembra 1895.)
Tečaj XX.
ishaj* po trikrat na teden v ieitih u-danjib ob torkih, četrtkih in aobotnh. Zjutranje izdanja i«-baja ob S. ari ijutraj, večerno pa ob 7. ■ri veter. — Obojno tsdanje itane: ca jedrn mesec . f. —.HO, tavan AvatriJ« t. 1 .¥■ ■a tli u«a»e. . , 2.«0 , . . 4,— aa pol lata , . , 5.— . . , &— ■a raa lat« . . . 10,— . • . IR.— Na nriili km prileiena naročnine ar
nt Jemlje oiir. Poiaiaične iterilke ao dobivajo v pro-dajalnicah tobaka V Irnfii po S tirč,, iiven Trata po S n?č. Sobotno vedemo isdanja v 1 ratu « n«., iiven Trata B nč.
Oli
EDINOST
Oglaai »o računa po tarifu v petitu; aa naulov. t debeluai črkami te plačuje
Tiroitor. kolikor •»■■ga vnfadnih vritic. PoxUita. oumrtnire in javi»exah»ale, lo--riači uglitii itd. io| ra<'umtjo po pogodbi.
V»i <lopi«i naj (o potil |iyjo ur«dni*tvu : ulica	ra.i nt. 18. Vn»Ko pi m o :aoru
•liti friinkovano, ker nefrankovana §o n* •pmi »majo. R->kopiai <p ne vračajo.
Naročnino. rekUraanje ia i<rU*e »prnjama upravniatro nliea Molino fic-rolo hit. 3, II. nadat. Odprte rekla«aci)e io proate poštnine.
T nllmoiH J* mor".
Zabeležiti treba.
V svoji zadnji izjavi, podani v seji proračunskega odseka poslanske zbornice, storil je gosp. ministerski predsednik raznih zel6 važnih obljub, da je pač umestno, da iste posebno zabeležimo za morebitni slučaj, da bodemo morali kedaj pozneje primerjati obljube z deli in — vspehi. Našo pozornost je se posebno vzbudilo slovesno zatrjenje grofa Badenija, da za njegovimi besedami se ne skrivajo nikake zavratne misli, ampak, damnjeresna in odločna volja storiti to, kar je obljubil.
Že človek v navadnem življenju treba, da dobro premisli, predno se veže takimi trdnimi obljubami; koliko bolj mora biti previden mož, kojega obljube posluSa ves svet in pričakuje seveda potem pr!mernih — dejanj ! Overjeni moramo torej biti, da je g. grof Badeni dobro premislil, kaj je govoril in obljubil, dasi pri tem ne moremo potajiti svojega skromnega menenja, da take progra-matiške izjave zastopnikov vlade sodijo bolj pred vso zbornico, nego pa v ozki okvir proračunskega odseka.
Zabeležimo torej v kratkih potezah, kar je pojasnil in obljubil grof Badeni v svoji zadnji izjavi.
a)	Obljubil je, da v kratkem predloži zbornici načrt za preosnovo volilnega reda v državni zbor. — Nočemo tu vnovič utemeljevati — kdo bi neki vodo nosil v morje ? ! — kako krivično je, da koristi ti-sočev in tisofiev ne le koristnih, ampak za obstanek države in človeške družbe neizogibno potrebnih državljanov niso zastopane v zakonodajni zbornici; da na tisoče in tisoče mož, ki plačujejo obilen davek se svojo krvjo in žulji svojih rok, niso deležni političkih pravic; da je ravno to krivično iz-ključenje koristnih državljanov od uživanja splošnih političkih pravic glavni vzrok in izvor onemu vprašanju, ki čuje na ime delavskega iu socijalnega vprašanja in ki vznemirja človeško družbo po vsej Evropi ; ne, na vse te stvari nočemo opozarjati vnovič, ker so itak že dobro znane. Ali na nekiy drugega bi hoteli opozoriti njegovo ekscelenco, na to namreč: da je tudi za obstanek njegovega ministerstva neizogibno potrebno, da čim preje izpolni, kar je obljubil gledć volilne preosnove. Uverjen naj bode — in v tem pogledu bodi mu v svarilen vzgled žalostna usoda koali* cijskega ministerstva —, da ne bode trajnega obstanka nobenemu ministerstvu v Avstriji, ki bi se udajalo na skrivnem nadi, da mu bode mogoče izogniti se temu vprašanju po ovinkih. Njegova ekscelenca naj torej v svojem lastnem interesu ne pozabi te svoje obljube in skoro naj predloži zbornici volilno preosnovo, ki bode res — preosnova, t. j.: ki res odpravi stare svoboščine ali — krivice!
b)	Njegova ekscelenca je obljubil tudi, da za preosnovo državnozborskega volilnega
PODLISTEK. a Vaziljeva ljubav.
Novela, spisal Vaclav Novak.
II.
(Dalje.)
„Storila sem, kakor je želel, on pa je potegnil svojo roko izpod odeje ter mi jo ponudil. Podala sem mu svojo, on pa jo je pritisnil na usta ter jo poljubil,
,Luca ! Odrasla si že, povem ti torej lahko, kar sem že davno sklenil*.
„Ne govori mnogo, tvoja bolezen ti brani!"
„Tiho ! Lahko govorim. Bila si še majhna deklica, ko snni te že bolj ljubil, kot katerokoli drugo. Rastla si, moje srcć pa je bilo še gorkeje za-te in prosilo je Mater božjo, naj mi vrne zdravje radi tebe. Mislil sem
reda pridejo na vrsto tudi volilni redi za deželne z b o r e. To obljubo pozdravili smo velikim zadovoljstvom, kajti volilni redi za deželne zbore so po nekod pravi nestvon. To vam je bila volilna geometrija, da je groza. Tu bi zastonj iskali kakega pametnega načela pri odmerjanju poslancev in razdeljevanju okrajev ; povsodi je bila odločilna le nemško-liberalna — tendenca. Povsodi so bili odločilni le strankarski oziri in nikjer niso niti mislili na to, da bi volilne okraje zasnovali tako, kakor zahtevajo resnični od-nošaji; o praktičnem urejenju okrajev ne more biti niti govora. Po deželah z mešanim prebivalstvom nastali so pravi nestvori volilnih okrajev in se niso plašili najkrivični-šega razdeljenja mandatov le v ta namen, da so se slovanske večine prebivalstva potisnile v manjšine v deželnih zastopih.
Vsled take volilne geometrije je bilo mogoče, da so celd na Kranjskem — kjer je le nemške narodnosti — imeli svojo-dobno nemško večino v deželnem zboru. Ali ni to kričeče dejstvo, da imajo tam kakih 100 deloma obubožanih aristokratov in veleposestnikov blizu toliko mandatov kolikor vse kmečke občine skupaj, torej ogromna večina veega prebivalstva ? ! Zlasti po Dolenjskem so volilni okraji zasnovani tak6, da se človek mora le čuditi.
In kako je na Primorskem ? O Trstu in njega ozemlju nočemo govoriti, ker ta ima svoj posebni lastni statut in se smatra nekako državo v državi po svoji razsežni av-tq|pmiji, kakovšne ni deležno ni jedno drugo mesto v državi. Pač pa obrnimo pogled svoj v Istro in na GoriSko! — Na Goriškem sti d v e tretjini prebivalstva slovanske narodnosti, v Istri imamo 118 tisoč Italijanov in nad 180 000 Slovanov, a vendar je v de« želnem zboru goriškem slovenski živelj v manjšini, v istrskem pa imamo le 9 poslancev od 30!!! Ta dejstva govore glasno iu jasno o načinu, kak<i so prikrojeni naši volilni redi za deželne zbore. V imenu pravice, v imenu konstitucijonalnega načela, ve-lečega, da veČina prebivalstva imej tudi večino mandatov, v imenu tlačenih večin prebivalstva — žalostno je res, da moremo govoriti o tlačenih večinah ! — prosimo njegovo ekscelenco, da prej ko prej spravi na dnevni red vprašanje o preinembi ali preosnovi volilnih redov za deželne zbore.
c) Njegova ekscelenca je zatrdil, da ima vlada dobro voljo za rešenje jezi-kovnega vprašanja in da se to vprašanje ne le mora, ampak tudi more rešiti. Ako je torej tudi njegova ekscelenca uverjen o tem, o čemer smo uverjeni mi že od nekdaj, da je namreč mogoče rešiti jezikovno vpraSanje v pravičnem zmislu, potem mu je tem svetejša dolžnost, da enkrat zamaši ta izvor tolikim in neprestanim bojem. Ako doseže njegova ekscelenca, da postane meso in kri to njegovo menenje o mogočosti resenja jezikovnega vprašanja, uverjen naj
že, da me je vslišala; hotel sem te že zasnubiti, — tli meje iznenadil nocojšnji večer l Nesrečna bolezen! Slab sein, Bog v6, če dočakam dnč, — hotel sem se ti pa pred svojim koncem izpovedati. Kaj ne Luca, pristavil je z žalostnim glasom, ki mi je rezal src<5, kaj ne, duša, nikdar ne boš moja ?■
„Vrtelo se mi je v glavi, solze so se mi udrle, povesila sem obraz k njegovi glavi in kot nezavedna dejala: Tvoja sem, Marko, tvoja !*
„Poleg njega sem čakala dnu. Kri se mu ni ulila več, moči so se mu povrnile, vstal je in jaz nem mu obljubila, da postanem njegova žena.
„Vidiš, Vazil I Mirko je slab, jedva sope, — a vzel mi je srcć in dokler živi ne bom nikogar druzega, kot njegova !a
bode, da si steče veliko zaslugo za blagor in mir vseh državljanov.
d). Njegova ekscelenca je omenil tudi volilno preosnovo davkov. Njegovo obljubo, da privošči del dohodkov, po-veksanih po preosnovi davkov, v prilog financam posamičnih pokrajin, beležimo sicer zadovoljstvom, vendar bi pa še bolj želeli zatrdila, da ti povekšani dohodki države ne bodo prihajali iz žepa itak Že preobremenjenega poljedelca, ampak da se, po znižanju glavne svote zemljiškega davka, primerno obdačijo oni imoviti krogi, ona razna podjetja in ona spekulacija, ki je dosedaj umela toli unetno izogibati se vršenju svojih dolžnosti do države. Velikost bremen nas ne tišči toliko, pač pa krivično razde-ljenje istih. Ne le s fiskališkega stališča treba urediti preosnovo davkov, ampak tudi po načelu : vsakdo naj nosi bremena po svoji moči!
e.)	Nadalje je obljubil gosp. ministerski predsednik, da vlada ne bode strogo postopala proti zborovanjem in da bode Čuvala svobodo govora. To bi bilo le želeti na korist države same in mi menimo, da, čim manje bode število onih slučajev, ko se bode sodno postopalo proti govornikom, ki so v nepremišljenem trenotku in v hipu razburjenja morda res malo poskočili čez ojnico dopustnega, tem koristneje bode za ozdravljenje naših odnošajev. Mi menimo, da je najbolje, da se raznim srditim govornikom izm'akne vsaka pretveza, pod kojo bi mogli tarn&ti o pritisku in proganjanju; to jih u-kroti najhitreje. Glavno pa je to, d a s e 1 e ob svobodni besedi mog o razvijati odkriti, lojalni in pošteni značaji. Pustite torej, ekscelenca, da ljudje povedo, kar mislijo — in naj je to tudi malo hud6 —, boste vsaj vedeli, pri čem ste. Tudi za vlade ni slabo, ako imajo jasnost pred seboj.
f.)	Ugajala nam je odkritosrčnost njegove eksceleuoe, ko je govoril o slavni korespon* denčni pisarni. Priznal je namreč, da ta pisarna res ni posebno točna in nepristranska, češ, tudi vladi ne more biti posebno všeč, da se širijo stvari, ki jej niso prijetne. No, to je bilo vsaj odkritosrčno. Toda pripomniti bi bilo, da korespondenčni biro tli toliko vladna, ampak državna ustanova, da mora torej jednako služiti vsem državljanom brez razlike stranke.
g.)	Konečno se nam je dotekniti stare rak-rane, vsaj kolikor se dostaje naše dežele Primorske. Govorć o d i s p o z i c i j s k e m zakladu je rekel ministerski predsednik, da je isti državna potreba, ker se porablja le proti skrajnim prizadevanjem in proti demagogiškemu rovanju. Tu ne moremo molčć mimo iti. Znauo je, da se dispozicijski zaklad uporablja v prvi vrsti za takozvane oficijozne in poloficijozne novine. Dobro, mi nimamo nič proti temu ; tudi vlada mora imeti svoja
Tako je govorila in odbežala...
Od tistih mal se me je polotila otož-nost. Nisem se brigal niti za hišo, niti za materine ali očetove graje. Bil sem kakor brez pameti. Le ponoči, ko je vzšlanajugu luna, začutil sem novo življenje, kakoršno najdeš jedva med ljudmi. Kot otroku še so mi pravili, da bivajo na vrhu Velebita vile, ženske čarobne lepote, ki umore vsakega ali pa vzara6 v svojo sredo, ki seje zgubil med njihov ples. In kadar sem tako sam sedel, zdelo se mi je, da sem zašel med vile, — tudi Luc« je med njimi, iu da se, ločena od sveta, vsa blažena objemava In poljubljava. In plakal sem potem, vstal ter klical med vzdihi in solzami vso noč ime Lucije. Tako danes tako jutri, — oče in mati pa sta jela bolj paziti na-me.
glasila, da se brani. Ker pa gospod grof morda še ne ve, zato pa mu povemo mi. da je pri nas novin, o katerih je le jeden glas, da zobljejo ali da so zobale i/, dispozicij-skega zaklada, ki so pa dobljene podpore zlorabljale v to, da su netile prepir zaničevanjem jedne narodnosti V deželi. Mesto da bi po svoji dolžnosti pisale proti poznanim drznim rovarjem, rovale so same v službi najradikalnijih ž'.vljev. Prosimo torej njegovo ekscelenco, da poskrbi primernim potom, da bodo oficijozna in pol-oficijozna glasila res služila njemu in njegovemu programu : razširjenju p o 1 i t i S-k i h pravic, pravičnemu r e š e n j u jezikovnega vprašanja in p o v -s p e š e v a n j u miru med državljani. Ta naša prošnja je gotovo patrijotiška in skromna.
Zabeležili smo in sedaj da vidimo, kakova bodo — dejanja !
Politiške vesti.
V TrUu, f'18 7. nnvomSra 1895.
Dežel iiozhorake volitve na Kranjskem. Iz volilnega okraja v i p a v s k o-i d r i j-skega nam prihajajo, čudne z e 1 6 čudne vesti. Mi smo odločili, da se ne bomo utikali v volilni boj na Kranjskem, ker nas ne hote razumeti ni ti; 'ni tam Tega svojega sklepa se hočemo tudi dosledno držati ; le glede volitve za kmečke občine v i-p a v s k o - i d r i j s k e g a okraja moramo napraviti izjemo in stopiti i -u rezerve. Tudi v volitve tega okraja bi se ne bili vtikali, da nam niso od povsem verodostojne strani došla poročila o stvareh, ki so jako blizu — škandalu. Dasi so bile — n« bojimo se povedati tega — že s prvega začetka naše simpatije na strani kandidata Josipa Božiča, ne zato, ker je morda .liberalec", ampak zato, ker smo uverjeni, da bi dobili žujiiu Vipavci in Idrij čani poslanca v polne m obsegu tega pojma, vender smo ostali v rezervi tudi gledć na ta volilni okraj, dokler smo menili, da se bije boj med obema domačima strankama. Ali po došlih nam poročilih moramo javno nastopiti za Bo2i6a, ker se je nekako umaknilo vprašanje, ali zmaga .narodnjak* ali .konservativec" in je nastalo Mtočljivo vprašanje : ali smo narod značajev ali pa narod — postreŠČkovl Stvarno sodbo o kandidaturi Božičevi hočemo izjaviti pri drugi priliki in smo uverjeni, da bode naše razloge pošteno pošteval sleherni, tudi najdosledniši konservativec; za danes pa kličemo le: da mora voliti Božiča sleherni, ki si je ohranil le še mrvico z m i s I a z a svobodo, samo-določbo, ugled in dostojanstvo naroda! Ne za osebo Bozicevo gre tu, ampak za načelo m o r d 1 e v p o I i t i š k e m življenju!!
Volitve volilnih mož se pridno više. Po
„Otrok !" dejala mi je nekega dud mati. „Uroke imaš, s teboj se je nekaj zgodilo, popolnoma si se spremenil v duši in telesu. Ne govoriš, ne smeješ se, tvoji lici sta upadli, pa tudi tvoja duša bo ginila, ako se ne rešiš čarodejstva. Kaj ti je, sin ?M
Mati je zaplakala, hudo mi je postalo radi nje in položil sem ji svojo glavo v Jna-ročje.
„Mati! To ni čarodejstvo, le moje srce je žalostno in nobeno zdravilo mu ne more pomagati".
„Tisoč zdravil za jedinca Sertičeve hiše !u, kriknila je mati ponosno. „Katera pa tii hotela biti tvoja?"
.Vse so hotele biti, samo j e d n a ne*.
(Dalje prih.)
poročilih ljubljanskih listov je zmagala narodna stranka v Spodnji Idriji, v Doleh in Godoviči idrijsko-vipavskega okraja in v Lescah radovljiškega okraja; konservativna pa v Novi vasi pri Oerknici, v Bohinjski Bistrici, v Starem Trgu, v Borovnici ter v Bački. Kaki, šmihelu in Žužemperku na Dolenjskem.
V velikolaškeni in ribniškem okraju kandiduje župan velikolaiki, Matija Hočevar proti dosedanjemu konservativnemu poslancu Pakižu. V istem okraju kandiduje kanonik K 1 n n proti dosedanjemu poslancu
V	i š n i k a r j u .
Državni zbor. (Poslanska zbornica).
V	razpravi o poročilu gospodarskega odseka o predlogih za obdrževanje gospodarske en-kete je izjavil minister za poljedelstvo grof Ledebur, da se vlada rada posluži prilike, ko more zasledovati vzroke gospodarske krize. Namerovanemu podjetju hoče iti na roko in bode podpirala enketo po svojih organih.
Vprašanje potrjenja župana dunajskega je rešeno. Kar ne bi bil nikdo pri čakoval še včeraj, se je zgodilo : dr. Lueger ni z a d o b i 1 c e s a r k e g a potrjenja. Kot lojalnim državljanom nam je dolžnost, da se brezpogojno pokorimo Najviši volji. Činov z Najviše strani ni dovoljeno kritiko-vati nikomur. To nam mora biti vslkdar v tavesti. In vendar se bode mnogo pisalo o tem senzacijonalnein dogodku, z ozirom na okolnost, da v takih slučajih ukrepa vladar na priporočilo vlade. Ne motimo se torej, ako rečemo, da ministerski predsednik grof B a d e ti i n i priporočil kroni, da bi potrdila Luegerja županom dunajskim.
V	tem naSem domnevanju nas potrja tudi poluficijozni ,Fremdenblatt", ki piše: „Grof Badeni sh lahko pohvali, da je dovršil konservativen čin, ko ni — ne zmenć se za šepetanja prijetne oportunnosti — pustil veljati družili načel za upravo velikih ukupnosti, nego jimstvo, da se bodo ista upravljala vspešno. Miuisterstvo, ki hoče voditi, mora voditi in bistriti tudi javno mišljenje. Župan prestolnice mora jamčiti že po svoji minolosti, da bode nepristranski čuval pravico vseh, a takega jamstva nimamo v dosedanjem, agitacije polnem življenju Luegerjevem Ako sedanja večina v mestnem svetu postavi osebo Luegerjevo nad samoupravo, potein seveda bi moralo priti do spora med stranko in vlado. Potem bi prišlo do tega, da bi morala vlada vzeti v svoje roke koristi države'.
Iz tega članka v poloflcijoznein »Frem-denblattu" je torej razvidno: a) da vlada ni priporočila v potrjenje izvolitve Luegerjeve; b) da hoče voditi ne le parlament, ampak tudi javno tnenenje; c) da hoče aapričeti boj se stranko krščanskih socijalistov, eventu-valno razpustiti mestni svet in postaviti vladnega komisarja.
Ta izjava v .Fremdnnblattii* kaže vsa-kako veliku samozavesti, vprašanje je le, da-li bodo tudi moči vlade odgovarjale iej trdni volji I ? Javno menenje na Dunaju je menda ulito iz drugačih snovij, nego — v Galiciji. Ne morda zato, ker smo bili ob velikem boju na Dunaju na strani protiliberal-cev, ampak zato, ker smatramo kot mogoče, da se postavijo sedaj na stran autUeuiitov ie drugi odlični Činitelji, menimo, da si grof Badeni z včerajšnjim dnem ni posebno utrdil Bvojega stališča.
Kolikor je čuti sedaj, izvoli večina mestnega zastopa dunajskega vnovič dra. Luegerja županom in morda tudi v tretjič. Možno je torej, da pride do velikega konflikta in Bog sam vedi, kakov bode konec liomatijam. Le to jedno je možno prorokovati že danes, da pride v poslanski zbornici, zlasti ob razpravah radi obnovljenja pogodbe z Ogersko, do srditih bojev, kajti antisemitom in marsikomu drugemu ne izbije nikdo iz glave, da g. Badeni le vsled madjarskega pritiska ni priporočil kroni, da bi potrdila Luegrovo izvolitev.
General Milinković, ki je zastopal do sedaj našo državo na Cetinju, odpozvan je iz te službe. Dobro poučeni krogi trde, da pride na to mesto le taka oseba, ki dobro pozna tamošnje odnošaje in narodni jezik Črnogorcev. Imena dotične osebe pa še ni čuti.
Iz Bolgarske. V razpravi o adresi je poslanec Danev hudo napal politiko Avstrije na Balkanu in pa trgovinsko pogodbo z Avstrijo.
Na zahtevanje ministerskega predsednika Stojlova priseglo je 100 poslancev, da ostanejo zvesti hiši Koburžaua in sicer /. ozirom
na veliko žrtev, ki jo je doprinesel princ
Ferdinand Bolgarski s tem, da je dovolil, da princ Boris prestopi k pravoslavni veri.
Adresa do kneza izraža nado, da se skoro zopet približata jeden drugem bratska naroda ruski iu bolgarski. S tem, da prestopi princ Boris k pravoslavni veri, postane ne-razdružljiva vez med knezom in deželo.
Različne vesti.
Za drugo ieleznliko zvezo. Državni železniški svet je sklenil včeraj na predlog Gambinija, da je naprositi vlado, naj kolikor hitro mogoče reši vprašanje druge železniške zveze s Trstom.
Deputacija Ljubljanskega mesta pri cesarju. V ponedeljek dn6 11. t. m. vsprejine Nj. Veli čanstvo v avdijenciji deputacijo ljubljanskega občinskega sveta. Ta deputacija izreče Mj Vel. zahvalo Ljubljanskega mesta na tem, da je cesar obiskal Ljubljano po potresu, ter zahvalo na državni gmotni podpori bednemu prebivalstvu Ljubljanskemu. V to deputacijo bili so izvoljeni Ljubljanski župan Grasselli, podžupan dr. vitez Bleiweis in občinski svetovalec Hribar. Kakor poročajo Ljubljanski listi, pokloni se ta deputacija tudi finančnemu ministru vitezu Bilinskemu in predsedniku glavnega ravnateljstva državnih železnic, da naprosi, da se osnuje v Ljubljani mehanička delavnica za izdelovanje snovij, potrebnih državnim železnicam.
Iz obfiinskega sveta ljubljanskega. Mino-lega torka je imel občinski svčt ljubljanski izredno sejo. Vsprejeli so predlog svot. Blei-weisa, da je postaviti spomenik na javnem mestu v spomin na veliko naklonjenost Njega Veličanstva cesarja za mesto ljubljansko, toli hudo prizadeto po potresu. Potem so imeno-novali častnimi občani: markiza B a c q u e-hema, bivšega ministra, barona Heina, deželnega predsednika, grofa H ar a c h a, prvega podpredsednika pomožnega odbora dunajskega; t večino glasov: barona S c h w e g 1 a, druzega podpredsednika imenovanega odbora in dvornega svetnika prof. Šu k lj e ta.
O tem činu mestnega zastopa ljubljanskega je težko govoriti. Vemo, da je hvaležnost jako lepa čednost, vemo, da v dobah nesreče morajo potihniti ne le strasti, ampak tudi razlike v politiškem mišljenju, vemo in smo uverjeni, da je bilo mestnemu zastopu le de tega, da izvrši čin hvaležnosti do onih mož, ki so se oklenili vsem svojim srcem Ljubljane v dobi strašne katastrofe; in vendar bi bili želeli, da bi se bila glede barona S c h w e g 1 a našla kaka druga pot za izjavo hvaležnosti. Verno, da mestni zastop ni gledal na politiko, ko je storil ta sklep — nii bi bili želeli, da bi bil nekoliko mislil. B a c <| u e h e m iu H e i n sti uradni osebi, H a r a c h nam je prijazen, Š u k 1 j e je naš rojak — ali v S c h w e g 1 u je tako rekoč poosebljen ves protinarodni program, v njem jo poosebljeno načelo, skrajno nevarno za naš narodni razvoj. Imenovanje takih politifi-kih prononsiranih oseb častnimi občani je in ostane vsikdar jako kočljiva Btvar in tudi nevarna. Povedali smo odkrito svoje menenje — pa brez zamere !
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v zadružni krčmi v Ito-janu 92 stot, kot kobiljaglava kazen za slabo zgovorjeno besedo „frtaja".
Razpisan štipendij. Iz ustanove pok. biskupa Ravnikarja razpisan je dijaški štipendij v znesku loO gld. na leto. Pravico do užitka imajo mladeniči, rojeni v kojem kraju tržaško - koperske škofije in ki obiskujejo koji gimnazij na Primorskem, Kranjskem ali na Koroškem ter namerujejo posvetiti se duhov-skemu stanu. Prošnje potom dotičnega šolskega ravnateljstva do 30. t. m. c. kr. namest-ništvu v Trstu.
Povodenj na Gorikkem in naKrajnskem. Včerajšnja poročila o tej šibi glase nekoliko ugodniši. Voda odteka sicer, vendar pa se ni nadejati še konca poplave, ker je vreme vedno še deževno.
Iz Sežane nam pišejo: Temelj narodu je obitelj. Iz družine je narod, od družine je odvisen narod. Torej, dobre, blage, zavedne in narodne obitelji nam je treba, in na take je lahko ponosen narod. Tako obitelj smo imeli nad dve leti in do nedavno v naši Sežani, v naši sredini. Ista ni bila odlična, ne visocega stanu, žalibog, pa odvisna od mar-
sikoga. Glava tej družini je bil Slovenec,
in da-si odvisen, kazat je javno, da Ijnbi svojo domovino in s' tem se pokazal značajnijega in bolj rodoljubnega, od marsikaterega kraškega velikaša, ki je sam svoj gospod. Kadi tega smemo imenovati to obitelj najodličuejSrt.
Kaj pa je bila soproga tega moža? Na to je težko odgovoriti. Ako le rečem : bila je zavedna Slovenka, narodna žena, uzor slovenske matere in rodoljubna pisateljica, — s tem še nisem ^povedala vsega.
Duša je bila ona tu vsemu narodnemu ženskemu življenju, duša je bila naši ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Kot društvena blagajničarica storila je, ne kar jej je veleval stan, kar mogla je, to je storila v prid družbi, v pospeh naroda. Ako so se kje razburili vetrovi jeze in je pihala neugodna sapa, ona je bila tu, ki je s svojo blago besedo umela vse pomiriti in poravnati. Ali glej: ravno ta žena, ki je vsikdar hrepenela le po miru in ljubavi, ravno ta žena bila je proganjeno radi nje — narodnosti. Kot prava Slovenka pretrpela je vse napade in neugodnosti, in raje je bila mučenica in žrtva narodova, nego da je dopustila, da se narodu godi krivica.
To obitelj ste Vi Tržaški Slovenci vsprejeli v svojo sredo. Za obiteljo g. dr. Ribaf-a dobili ste S k r i n j a r - j e v o. Čestitamo Vam od srca. Nam Sežancem pa ostane obitelj Škrinjarjeva v neizbrisljivem spominu.
Le vstrajno delujte naprej v prid domovine in vršite svojo narodno nalogo; saj Vam bode to lože sedaj, ko ste — svo-hodni!	X.
Papirnati goldinarji. Do konca oktobra t 1. utnaknenih je bilo iz prometa ter uničenih 66,116.822 papirnatih goldinarjev. V prometu jih je ostalo še 1,766.539, Ti papirji postali so torej že jako redki, prave »bele vrane", ako je sploh dovoljeno reči, da spominjajo te umazane, po svojem tisku popolnoma ponesrečene krpe le od daleč na kaj takega, kar je bilo nekdaj — belo.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji imela je v prvem letu svojega obstanka (od 7« 1894. do 4/„ 95.) 1.201.842 kron 69 sto-tejk denarnega prometa. To je dokaz, da je bil ta denarni zavod zelo potreben, da ima občinstvo zanpanje do njega in zajedno je v tem jamstvo, da bode imela ta hranilnica in posojilnica še lepo bodočnost.
Samomor. Včerajšnjo noč ostavila je grešni svet svojevoljno 26letna kuharica Eliza Freisteiner iz Ljubljane, službujoča pri rodbini Heiss, nova ulica hšt. 28. Freisteiner oblekla se je v črnino, postavila sredi svoje spalne sobice posodo z žareč m ogljem, dobro zamašila špranje na oknu in vratih, legla na postelj in pričakovala smrti. Kislenik, razvijajoči se iz žarečega oglja, jo je res zadušil. Oglje pa je zapalilo tudi p6d sobice, toda prihitevSi gasilci so ogenj kmalu pogasili. Obleka samomorilke bila je sežgana, desna roka pa bila je sežgana do kosti, kajti bržkone je bila nesrečnica v nezavesti padla na posodo z ognjem ter oble/.ala z desnico v ognju —. Vzrok temu samomoru ? Bržkone zopet oua nesrečna .nesrečna ljubezen". Ogenj in voda pa sta napravila okolo 700 gld. škode na poslopju.
Nezgoda na ielezniiki postaji. Včeraj zjutraj padel je kurilec Edvard Črnič raz železniški stroj, v tem ko so prevažali vagone na tukajšnji južnožeiezniški postaji. Črnič obležal je v nezavesti. PrihitevSi zdravnik dal je ponesrečenega prenesti v bolnišnico.
.Izginilo'4 dekle. Mesec dni je tega, odkar je zmanjkala z doma 191eta posestuikova hči Marija Rebula, iz neke vasi Poreške o kolice. Sorodniki bili so v velikih skrbeh zaradi dekleta, govorili so celo o samomoru Marije. Sedaj pa se čuje, da se ista Marija Rebula potika po Trstu. Tukajšnje c. kv. redarstvo jo iztakne gotovo in zajedno tudi pojasni, po kaj je došlo dekle v Trst, ne da bi o tem kaj znali nje uajbliži sorodniki.
živinska surovost. „Kuryer Levowski* javlja iz Lubaczova na Gališkem: Iz vasi Hruszowa blizu Lubaczova pobegnil je nek ulanec, kateri pa se jo po nekolikih dneh zopet prijavil. Vojaškega beguna vspejel je v Lubaczovi desetnik (korporal) Szczebialko, privezal beguna k svojemu konju in dirjal žnjim v Hruszowo, kjer se nahaja eskadron dotičnega ulanskega polka. Seveda ubogi ulanec ni mogel dirjati kakor desetnikov konj; padel je, a surovi desetnik je le poganjal
svojega konja v dir. Ko je dospel desetnik na penečem se konju v Hruszowo, ni bil za konjem privezani ulanec več podoben človeškemu bitju: udje bili so mu polomljeni, glava razbita, vse truplo razmesarjeno. Živinskega desetaka izročili so sodišču.
Policijsko. Hišina Antonija Kraje, ki je dne 3. t. in. napadla iz maščevanja svojega nezvestega ljubega Vincenca Delceta in njegovo novo ljubico Ano Facci (Glej ,Edu. izdanje za torek 5. t. m.), stavila se je mi-nolo noč sama policiji. Pridržali so jo v zapora. — Nepoznan tat ukradel je Elizi Kut-nig, stanujoči na Škorklji št. 236, iz nje stanovanja 3 gld. v gotovini, srebrno verižico, na kateri sta bila obešena dva tolarja Marije Terezije in nekoliko srebrnega drobiža. — 151etnega brezposelnega Viljelma Velikonjo so zaprli, ker je ukradel kmetu Andreju Likarju iz Otice 3 kg. kave, 20let-nega težaka Frana Biščaka iz Trsta, pristojnega v AjdovSčino, pa so deli pod ključ radi tega, ker js popival v neki gostilni v ulici Farneto, a plačati ni imel s čem.
Loterijsko številko izžrebane 6. t. m. : Brno	63, 37, 12, 44, 76.
Iiiomost	49, 83, 21, 30, 69.
Najnovejše vesti.
Duna) 7. Antisemitski „Deutsche Volks-blatt* piše, da večina občinskega sveta dunajskega se nikakor ne da odmakniti od svoje dolžnosli in da ostane zvesto na strani dra. Luegerja. Stranka vsprejme ponuđeni jej boj,
Prag 7. Danes je imelo ustavoverno plemstvo svoj shod in je sklenilo stopiti v volilni boj. Stranka postavi 21 kandidatur.
Carigrad 7. Minister za notranje stvari Halil Rifaat je imenovan velikim vezirjem. Poslaniki velevlasti opozorili so včeraj vlado na klanje kristijanov v letu 1860 v Siriji ter so povprašali isto, kaj je ukrenila v preprečen je nevarnosti.
Tr^ovlnnko bvtojnvk«.
Ballmpiita. PSenina r.» je.en —— .—
Pi.M.|«u ■/.» aoomlad H9« «.93 <io 6.99. Ovei it
jfluon —'---IH iit ipomlid 5-98 -«.— Ko-uia
la oktober —.— -.— maj-juni 1896 4.56-4.67 P*enie« nof a od 7 i kil. f. 6"70 -t»80' ml 79 kil. f. 6 75-6.85., o,l 80 kil. (. b.80-0 95 od 81
kil. f. 6.90-7-—. ml W9 kil, for. 7.--7.06, od-
Ti»K'»«ti 5-60-8 »Bi i>rjsn 6 30 —VKO rlaov* it-— 8.20 Pšenica: Srodno ponudbe povpraSuvania dobro. Prodaja 2 )000 met. it. 6 n»«. dražje. Rž 5 nrt. d^aSje. VrotnD lepo.
Profl*. lforatltilranl »ladkor «« november f. 13.40 dccomber I3'50. broz carino
Praga. Oontrifugal nori, pojtitvljioi, f Trti in carino vr«'l otipoililjatev prene j f. 31 50 Con cn»«d 32.— Cotvorni 33 — 83.50 V gl»v*h 32.50 —'38.
0«i»pb. Kiitji Santo* good Kmm^n november 91.75 m mare 89. — .
Harabur?. Santo* uverng.« 4« december 74,76 za maro 72.50 maj 71 75 mirno.
Oun»|«ka bona 7' novambra IMS
dane«	»«*eraj
Državni dolg t papirju .... <00.05	99.90
„ „ t »rebru ... 100 30	100 10
Avstrijska renta t zlatu . . . 12105	121.10
* B v kronah . , .100 80	100.80
Kreditne akcije....... 886.25	885.—
London 10 Lat........ 120.56	120 60
Napoleoni......... 9.59	9-68'/,
20 mark ........Hjg	u.78
100 italj. lir....... 46,15	45.07'/,
Hiša na prodaj.
V Gabrovici pri Pr »soku pule£ eeite nahajtjofia bo hiia jo na p o loj, V t*j hiši j.i ia ve* let dobro urejena krSma in prodnjalmoa tobaka. Hiia ima Štiri Holn\ kuhinjo in obokom zidano klet za *ino. Poleg hUn jo Velik hlev in vrt, na vrtu je vodnjak, v ka-temni ne zmanjka vode niti o najvsiit vročini. Cena in pobliži pojojl izvedeti je prt lastniku v Gabrovici. Cena jo primerno J nizKa.	M. Briiček
'h
-l-
Sloveći prašek za zobe
prof. dr. Ilaiderja jo nnjboljSe »redsSvo za Čuvanje zob prod gnjilobo t»r jih čUti, no
da bi ofik'i'lnvnl Btokloriino. V Skatljicah po .10 in »0 tiv6. izkljuJno v preiDovunl lekarni
PHftXI«fl»EB JU to liri" Tnt, veliki In.
I*
w
Tinot.: Stomaoh: oomp.
Svetega Jakoba želodeCne kapljice.
Skoz vef let nkuSano djfliafe zdravilo, <i poHpeiujo prebavk in tek poveuitje itd. Steklenica 60 tu. in 1 gld. 20 nč. ^^^^^Kitkor domafe živceokropfujuče §re<l-prve vrste, činzal »e je skozi gd|j|Qvv'l..tiio rabo dra Llebera iUoeokrep-HBAHfiujoči eliksir (Tinot. ohinao nervotica E^BhS >uml>')—Valst vena znamka f in Hidro — steklenice po rIJ. 1, 2 iu H'fiO. Po liefniskih iu uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M. Fanta v Pragu (glavna zaloga): Lekarna Sera-vallo v Trstu; dalje: lokama I. Zanettl v Trstu stara c. kr. vojnška lekarna na Dunaju, Štefanu-_platz, kak<»r tudi v ilrugih lekarnah.
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.