a plačauft T gotovim, STEV. 187. ^ .-iri —»Mili IIIIMHaOMM si •mvueana: Steviika Bin k LETO I Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po po&ti. Din 20'—, inozemstvo Din 30' • Neodvisen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. • UPR A VNIŠT V O: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se pr/lcži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. urjjdu šiev. 13.633. Naša zunanja politika. Naj bo izid spora z Bolgarijo tak a.i tak, eno je danes gotovo: naš mednarodni položaj je slab. Ostali so nam zvesti stari sovražniki, izneverjajo pa se nam stari in novi .prijatelji. Vzrokov za vse to pa je mnogo, sam zase odločilen ni nobeden, vsi skupaj pa preveč. Najpreje dedščina iz preteklosti. Predvojne balkanske države niso mogle. in smele voditi samostojne zunanje politike. I u sta bila dva bloka velesil, za enega se je bilo treba odločiti. Če je bila odločitev nekoliko težja in v posledicah cpasnejša, je bila pot po odločitvi tem jasnejša. In ta pot je bila markirana z raznimi lahko .zasluženimi ugodnostmi. Zato je morda nepotrebna konstatacija, a je bil zunanji minister Pašič, zunanjo politiko pa je vodil Hartvvig. Danes se to maščuje. Vodniki in markacije so odpadle, treba je pokazati, kaj zmoremo sami, in to-kažemo: tavamo od desne na levo, če ,se zadenemo na desni, se obrnemo na levo in obratno: tovarno pa vedno na istem mestu. In da je mera nesreče polna in ustava, ki pravi, da smo Parlamentarna monarhija, .prazna fraza, parlament ponavadi sploh ne deluje, m če deluje, se mu dovoli pogled v žalostno naše 'zunanjepolitično tavanje, da ne bi metil miru potrebne uprave s kakim nasvetom ali celo — česar bog ne zade- '$®ili ;dojžn$it pravega (fcavIjUa! je, da v vojnem času nosi puško. ne pa da v mirnih Časih moti upravno idilo z nasiveti in -kritikami. Druga napaka, ki pa ne izvira samo iz - preteklosti, ampak se neguje z vso skrb-t nostjo tudi v sedanjosti, je naše strankarstvo. Najpreje stranka, potem dolgo, dolgo nič, nato lahko vse po vrsti, ali tudi drugače. Ta absolutnost strankarstva ubija smisel^za vse drugo, kar direktno ali indirektno ne služi strankarstvu, tako da je skrb za zunanjo politiko kvečjemu v isti vrsti s sk ribjo, ali bo dobil izpraznjeno mesto občinskega pisarja proteze te ali one stranke.'In da pride v pelo stvar primeren sistem, je jasno, a morajo biti vodilni in he vodilni pred-■'> avniki .zunanje politike najprej dobri iu prepričani pristaši ‘vsakokratne vladajoče stranke in drugi« Srbi, med katerimi je marsikateri ves srečen, če. more ali če bi vsaj smei izobesiti napis »srbski konzulat«. Ker ti zastopniki žive ge vedno pred vojno, nimajo nobenega srni-i sla za spremenjeni položaj, pač pa ga imajo predstavniki vlad, pri katerih so akreditirani. Nazadnje pa se tem možem tudi ne sme preveč očitati: vedo dobro, 5žSlilMiek^poneDti *anke 111 (p°-Si Sfegaftj. 2'T * vedo, da je njih po«^iu * '!udl‘ Tn ker de njih stranke in ne od S!ia of* U30_ lovanja, kdo ,bi jim njih de- nejsim ušesom poslušajo to, kar"«! v Beogradu, kot pa to, kar se gadi okrog njih, in zavoljo česar so bili pravzaprav poslani? To hibo nezanimanja za razmere v državi,, kamor so dotičniki poslani, je dobro'opazil Watscn, 'ki je sicer pohvalil Srbe, da so hrabri vojaki in gostoljuben narod, dal pa jim je nauk, naj se *v državah, kjer služijo, skušajo malo orientirati tudi glede kulturnih in socialnih razmer, ne pa samo glede — Parfumov in pomad. In kako ironično je nazval svojčas Rive.t ne ravno najslabšega nahega zastopnika, umrlega Milenka Vesnica, le ministre si parišlen de la Serbie si balcaniqu.e« (tako pariški minister tako balkanske Srbije). In ker so ravno zunanji zastopniki • če že ne odločilen, pa vsaj jako me.rodajen faktor pri (ustvarjanju ugleda ali neugleda zastopane države v inozemstvu, se zdi, da Zmagovita revolucija na Grškem, DIKTATOR PANGALOS IN VSI NJEGOVI MINISTRI ARETIRANI. — VSA VOJSKA IN MORNARICA NA STRANI REVOLUCIONARJEV. — REVOLUCIJO JE ORGANIZIRAL IN IZVEDEL GENERAL KONDILIS. Beograd, 23. avgusta. Včeraj ob 2. zjutraj je v Grčiji izbruhnila revolucija. Na čelu revolucije je general. Kondilis z vso republikansko gardo. Revolucija je popolnoma uspela. Vse državne ustanove so v rokah revolucionarjev. Vsi ministri so internirani v poslopju ministrskega sveta. Izdan je ukaz za aretacijo 'predsednika republike, generala Pangalosa. O značaju revolucije ni še nobenih vesti. Ne vedo še, kako se bo držala grška mornarica, ki je sedaj na vojaških vajah. Tudi za posatke v notranjosti države se še ne ve, če-se bodo pridrubžile revoluciji.Revolucionarji trde, da je vsa vojska z njimi. London, ‘23. avgusta. Iz Aten javljajo, da je tam izbruhnila revolucija. Revolucionarji sc . vrgli generala Pangalosa in ga aretirali, hkrati z njim pa tudi vse njegove najbližje prijatelje. Za predsednika republike je bil takoj proglašen bivši začasni predsednik admiral Konduriotis. Na čelu revolucionarnega pokreta je znani general Konditis, ki je že več mesecev tajno pripravljal udar proti diktate rju Pangalosu. Uspelo mu je, zaroto proti Pangalcsu razširiti v vojski in mornarici. Atenska garnizija j? zavzela vsa eblastva v prestolici in jih dobro čuva. Vsa grška mornarica se nahaja pred Atenami in v Pireju in Faleronu. Republikanska garda križari po ulicah. Vojni minister general Cerulis je bil aretiran ob istem času kakor diktafbr Pan-gak;s, V tem trenutku so revolucionarji I popolnoma gospodarji položaja, | PROGLAS GENERALA KONDILISA. Atene, 3.-5. avgusta. General Kondilis je kot vodja*revolucionarjev izdal na narod preglas, v katerem javlja, da je tiranstvo v Grčiji padlo in da je narodu vrnjena svoboda. Kakor hitro bo admiral Konduriotis kot predsednik republike nastopil svoje mesto, bo sestavil vlado, ki bo uživala zaupanje naroda. Ta vlada bo izvajala svoj delovni program, s katerim hoče rešiti državo. Moj posel,c izvaja dalje Kondilis v proglasu, >je zelo težak in da bom kos vsem težavam, potrebujem podpore vseh Helenov. Da uspevam, zato prosim za to pomoč in podporne V tem proglasu, ki je naslovljen na , vojsko in narod, razvija Kondilis dalje svoj revolucionarni program, ki obstoji'v naslednjem: 1. Okrepiti je treba moč naroda kvali, tativno in kvantitativno. 2. Dvigniti se mora vrednost denarja s tem, da se veliki Ifapital obdavči z novimi davki. 3. Olajšati se mora položaj ljudskih množic z znižanjem Cen najpotrebnejših življenskih potrebščin. 4. Naseliti je treba begunce in s*eljake. 5. Uvesti se mora obsežna občinska samouprava. 6. Narodu je treba zagotoviti svobodo; zato se mora predsedstvo republike poveriti admiralu Konduriotisu. 7. V teku 8 mesecev se morajo izvesti volitve. Na proglasu je podpisan Zafiris. V trenutku državnega prevrata je bil predsednik Pangalos na potovanju na malem otoku Speče. Vsi ministri so bili aretirani in odvedeni v zapor. Atene, 23. avg. Vse posadke v notranjosti države so priznale novo oblast. Med državnim prevratom se ni na nobenem kraju prelila niti kaplja krvi. REVOLUCIJA NE BO V ŠKODO NAŠIM PRIJATELJSKIM ODNOŠAJEM Z GRČIJO. Beograd, 23. avgusta. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da najnovejši državni udar v Grčiji ne bo prav nič uplival na ugoden razvoj prijateljskih odnošajev, ki : i zadnji cns zavladali med nami in Grčijo. Beograd, 23. avg. Vesti o prevratu na Grškem so izzvale v Beogradu velpco senzacijo. Vesti so se »bliskovito naglico razširile po mestu. Ljudje so po ulicah povsod komentirali prve še 'bolj pomanjkljive vesti o revoluciji. Na merodajnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve se ve li o revoluciji potrdili, ker je zunanje ministrstvo prejelo iz Aten brzojavko o tem dogodku. — Ne ve se še za razpoloženje vojske po garnizijah v notranjosti Grčije. Naša vlada pazljivo zasleduje razvoj najnovejših dogodkov v Grčiji. Kar se samega prevrata tiče, smatra, da je to ris to notranja stvar Grčije. Z gotovostjo se računa, da se naši odnošaji ne bodo prav nič spremenili in da bo novi režim, cim mu prevrat 'končnove.ljavno/mspe, v celoti tudi naprej ohranil prijateljsko razmerje, ki je nastalo posebno zdaj, ko se je sklenila zvezna pogodba ter da se bedo dobri odnošaji Še bolj utrdili. Zaradi tega naša vlada popolnoma mirno spremlja razvoj dogodkov v sosedni deželi. DR. KUMANUDI ODIDE NA BLED. Beograd, 23. avgusta. V torek odideta na Bled predsednik beograjske občine dr. Kumanudi in podpredsednik dr. Krsta Jovanovič. V sredo bosta sprejeta od Nj. Vel. kralja v avdienci. nanU ~sal'a PanH)č izključena. Dokler noli-tH«n ne bo ustvaril kader 'zunanje- * obst°i“i» zastonaio n mn d() vedeli, da ne zastopajo ,amo enega naroda, ampak celo državo, m k, bodo neodvisni od vsakokratnih notranjepolitičnih konstelacij ■ tako dolgo ni upati na kako zboljšanje \ tem oziru. Do tega pa je pri nas še jako daleč. i Tretja zmota naše zunanje politike je njena miselnost in zveza z notranjo. Ni treba namreč globoko gledati, da se vidi preponderanco in nekontroliranost naše uprave, kar vedno kaže, da leži povda-rek na moči. Koliko je to zdravo v notranji politiki, ne spada v okvir teh vrstic. Res pa je, da je stala predvojna zunanja politika v znamenju moči in si- le, za kar je najboljši vzgled Nemčija. In kam je Nemčijo to privedlo, verno vsi. Tudi danes še »igrajo armade precejšnjo vlogo, vendar daleko ne tiste kot nekdaj- In kar je glavno: ali smo m.i dovolj močni, da sami na svojo pest razvozlamo zlepa al zg: da mednarodne zaplet'ja je? torej! Zato hi se človek čudil, če bi bilo pri nas »ploh še kaj čudnega, zakaj se ne skuša po vseh teh žalostnih skušnjah ubrati vsaj tolikokrat že preizkušeno pot neoficijelne propagande, da se pomaga državi iz te skoro bi rekli zunanjepolitične izolacije. Če je denarja dovolj r/.a vsako neproduktivno maškerado, fa-kaj ga manjka ravno tukaj? In če ga ne manjka: Za kaj se je vporabil in se vpo- Arbiter. Radič napoveduje Nikičevn demisijo- RADIČEV SHOD V TUZLI. Tuzla, 23. avgusta. Včeraj dopoldne je imel Štefan Radič zborovanje v Tuzli. Zborovanje pa so medtem, ko je Radič govoril metili in skušali razbiti nikieevci in skupina srnaocev in radikalov. Štefan Radič je včeraj prav zarana vstal in sprehajal po mestu. V mestu se je raznesla vest, da je bil dr. Nikič s kraljevim ukazom odstavljen. Ko so novinarji slišali za to novico, so šli k Radiču in ga vprašali, če je vest točna. Radič jim je rekel, da se je telefonično razgo-varjal z dr. Srskičem. Srskič mu je rekel, da je bil' na Bledu sprejet Uzunovi-čev predlog. Vem, kakšen je bil ta predlog,« pravi Radič, »po tistem incidentu je dr. Nikič nioral pasti. Glavna stvar pa je, kdo pride na njegovo mesto. Jaz sem predlagal, da prevzame Pavle Radič zopet ministrstvo za agrarno reformo, a ministrstvo za šume in rudnike naj bi dobil ‘dr. Stanko Šibenik.•Poslance, ki so bili v Nikičevi ‘skupini bomo sprejeli nazaj, razen Lon-čareviča,, — Dr. Nikič, Klaič in Lončare-vič bedo ostali osamljeni. Radikali stoje na stališču g. Uzunovi-ča. Jutri bom šel v Beograd, da uredim to vpiašanje. Oni mislijo, da imamo lahko manj portfeljev, češ da imamo sedaj tudi manj poslancev. Jaz sem rekel, da se je tudi radikalski klub zmanjšal za 12 poslancev, a ni nihče zahteval, da se število njihovih potfeljev zniža. Slišal sem, da je Uzunovič v nekem in-tervjuvu rekel, da druge stranke ne morejo več priti na vlado. Dr. Nikič se je hvalil, da je kralj zanj. To pa ne more biti. Mar-.-i------------------------------ ,, SLOVESNA OTVORITEV TELEFONSKE ZVEZE MED ZAGREBOM IN SPLITOM. Zagreb, 23. avgusta. Včeraj ob 10. je poštni minister dr. Šuperlna na slovesen‘način otvcril novo telefonsko zvezo med Zagrebom iii Splitom. Ta proga je veljala 4,395.000 Din. Proga je jako dobra in poskusni razgovori so pokazali izvrsten rezultat. Z novo progo so zvezani Ljubljana, Zagreb in Sušak z vsemi dalmatinskimi kraji, zlasti s Splitom in Dubrovnikom ler tudi s Cetinjem. Proga med Zagrebom in Cetinjem je ena najdaljših v naši državi in se na njej prav dobro sliši. PROMETNI MINISTER V DALMACIJI. Sušak, 23. avg. Včeraj je z 'brani vlakom dopotoval sem prometni minister dr. V asa Jovanovič. Državni podtajnik v njegovem ministrstvu inž. Avgust Košu-tič je skupno z 'ministrom prišel do Zagreba. Ker pa mu je obolela hčerka,- je ostal v Zagrebu. Minister si je ogledal sušaško luko, potem pa še Bakar, Kraljeviče, Crikvenieo, Selce in Novi. Kontroliral je vsa dela v 'teh lukaln Sinoči se je dr. Vasa Jovanovič vrnil na Sušak, danes dopoldne pa odpotuje v Dalmacijo, kjer si bo prav tako ogledal luška dela. Nato se preko Dubornika in Bosne vrne v Beograd. -..- -—| - - -i- - , ~ • FINANČNI MINISTER ODPOTUJE NA BLED. Beograd, 23. avg. Finiuančni minister dr. Peric odpotuje prihodnjo nedeljo na Bled, da poroča kralju o delu v svojem ministrstvu, posebno pa J proračunu za leto 1926/1927 ter o raznih zakonskih načrtih in o varčevanju, ki se pripravlja. Posli, ki jih namerava dr. Perič v svojem resoru izvršiti, so jako važni in koristni za državo. Boj za Zbornico. PO OBJAVI FRANCHETTI.TEVE LISTE. Silno mnogo se debatira po vseh gostilnah in vseh loka 1 ih o .predstoječih volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Splošno se pozdravlja nastop slovenskih gospodarskih krogov proti komandi SDS in splošno se želi, da bi tako harmonično delovanje naših pri-v rednikov iz vseh strank obstojalo tudi po volitvah. Kaj vse bi Slovenija dosegla in kolike škode Ibi bila obvarovana, če bi vladala taka harmonija med slovenskimi privredniki že preje. .Debatiranje zaradi zborničnih volitev je seveda znova oživelo, ko je bila razglašena lista g. Franchettija. More se reči, da je ta lista rodila splošno razočaranje. Tudi nasprotniki SDS so mislili, da bo mogla postaviti SDS vendar malo bolj reprezentativno listo. Vse kritike se ujemajo v tem, da ni to lista pravih predstavnikov slovenskega obrta, temveč lista obrtnikov, ki so pristaši SDS. Odtod tudi vsa njena pomanjkljivost. Kritike esdeesarske liste so precej ostre in tiskovni zakon nam brani, da bi na tem mestu ponovili le skromen del teh krilile, dasi bi nekatere vsled svojega dobrega ljudskega dovtipa objavo zaslužile. V celoti pa je rezultat ta, da so se šan-se ^a SDS vsled Franchettijeve liste zelo poslabšale. Nepoboljšljivi. Trgovec z dežele nam piše: V svojem cenjenem listu ste že temeljito reagirali na članek »Jutra«, v katerem se hvalijo zasluge SDS za slovensko gospodarstvo. Vendar pa ste prezrli v Jutro vem« članku stavek, ki zasluži, da večno brni slovenskim trgovcem in obrtnikom na ušesa. Jutro namreč piše: .Zato pa gremo (mi od SDS) lahko mirno pr^ko vpitja raznih demagogov, ki so s svojimi škandalozno zlaganimi {asijami dali krepke opore nezaupanju in brezobzirnosti finančne uprave proti stotinam nedolžnih.« Tako torej! Davčne preobremenitve Slovenije so — po »Jutru« — krive samo zlagane fasije naših gospodarstvenikov! Ali hoče reči s tem »Jutro«, da naj finančna uprava še bolj pritisne slovenske trgovce in obrtnike, saj so njih fasije itak samo zlagane? Ali pa mar hoče reči »Jutro«, da so vsi tisti, ki govore proti previsoki davčni obremenitvi Slovenije samo demagogi z zlaganimi fasijami? Dosti nesreč smo mi že doživeli od partizanske politike SDS, sedaj hoče Jutro« pomagati davčni upravi še s teni, da kriči, kako da ima davčna uprava vsled zlaganih fasij .pravico pritiskati slovensko gospodarstvo! , Tu se 'pa že vse neha! Tako težiko je stališče slovenskih davkoplačevalcev, sedaj pa pride še slovenski list in skoči slovenskim davkoplačevalcem v hrbet. In da bo slika popolna, s člankom, ko priporoča svojo stranko slovenskimi davkoplačevalcem. Ni sicer moja navada, da bi se vmešaval v javne posle, toda sedaj smatram tudi jaz za svojo dolžnost, ne samo da glasujem proti esdeesarski li^ti, temveč da'* tudi proti njej agitiram. Jim bomo že dali zlagane fasije! INFORMACIJE >JUTRA«. Za konstemacijo, ki je zavladala v SDS vrstah vsled stanovskih kandidatnih list, je značilno s kakšnimi obupnimi metodami se je pričela SDS boriti in s kakšno neresnostjo piše »Jutro«, ki ga je v soboto v svoji »najtočnejši informaciji« zopet pošteno polomilo. Sijajni obrtniški sestanek v petek pri »Štruklju? je kar frapiral , Jutrovega« poročevalca, ki kar ni mogel dovolj slišati glavne besede, ki jo je imel na sestanku g. Rojina. Močan glas mora imeti g. Rojina, da se ga je slišale iz Beograda, kjer se sedaj nahaja, v Ljubljano. Ali pa je to posledica znanega Jutrovega« aparata »Mcrgen-stem«, s katerim je mogoče napraviti, da se nahaja ena oseba v istem času na dveh krajih. Če bi Jutrov;. informator le slutil, kakšen je bil tisti »dirindaj in »prepir« na koncu, bi mu gotovo iz samega obupa nad zmago SDS v Zbornici padlo pero iz roke. Kljub vsem izfabrieiranim izmišljotinama in obupnim izvajanjem »Jutra: bo vse obrtništvo, kakor tudi trgovstvo in industrijstvo obrnilo- SDS hrbet. To so ti tiči! Po svojih listih pišejo esdeesarski voditelji, kako da je zahteva po izenačenju davkov samo polovičarstvo. Oni vedo za vse drugačen recept, oni vedo nekaj mnogo boljšega. Nočejo takega izenače- - nja, da bi Srbi plačevali toliko ko mi, temveč hočejo tako izenačenje, da bomo mi Slovenci tako malo plačevali davkov ko Srbi. V resnici blesteča misel! Toda žal je vse to pripovedovanje' »Jutra« navadna neresnica. Naši esdeesarji so bili v vladi, ■ko je bil predložen zakonski načrt o izenačenju davkov! V tem načrtu ni bilo niti sence o tem, da bi se pri nas davki izenačili tako, da bi mi plačevali tako malo davkov ko Srbi. Nasprotno bi nam bili nekateri davki še povišani. Pa še ta za 'Srbijo vseskozi ugoden zakonski načrt niso znali spraviti naši esdeesarji skozi. Sedaj pa, ko so vrhu vsega še v opoziciji, obetajo, da bodo dali zakon, po katerem bomo plačevali tako malo davkov ko Srbi. Kaj mislijo gospodje, da so volivci .v 'Zbornico res taki tepčki, da bi takšni demagogiji nasedli? Mislimo, da bo mnogo bolje, če pustite slovensko davčno vprašanje pri miru. Samo to se nam še manjka, da bi tudi tu občutili čudotvornost vašega cekina. VOLILCEM V ZBORNICO! Zadnji termin glede reklamacij v volilnem imeniku je torek dne 24. t. m. do 2. ure popoldne. Nato opozarjamo vse trgovce, obrtnike in industrijce! Informacije daje Volilna pisarna. Kolodvorska ulica 8. Ako niste še v volilnem imeniku, poskrbite hitro, da se yreklamirate. Za vre-klamacije sta potrebni: 1. Potrdilo občine, ali bolje, potrdilo okrajnega glavarstva, ozir. obrtne oblasti, da resnično izvršujete obrt ali trgovino. V ta namen služi tudi obrtni list. 2. Potrdilo od davčnega urada, koliko pridobnine plačujete. Pripravnejše pa so davčne knjižice, ki stanejo samo 4 Din ter jih ob mnogih prilikah lahko uporabljate. Zadostuje tudi predpis davka ali poštna položnica na kateri je pridobnina označena. Reklamirate lahko sami pri volilni komisiji ali pa prinesite potrebna potrdila v volilno pisarno, nakar Vas ta vreklamira. V teku volitev se ne pustite zbegati radi sistematičnih poiskusov volilnega terorja z nasprotne strani. Volilna komisija Vam bo dostavila s povratnico glasovnice, ki jih izpolnite z imeni naših kandidatov ter jih oddaste na pošti poštnine prosto. Glasovnic ne izročajte nikomur, razen najzanesljivejšim osebam. Vse slučaje volilnega terorja ali nepravilnosti sporočite našemu volilnemu odboru. Ze sedaj odrekajo nekatere občine, ki so v nasprotnih rokah potrebna potrdila za reklamacije. Volitve so tajne in nihče ne bo mogel ugotoviti, katere' kandidate ste volili-Opozorite na to dejstvo vse volilce v svojem okraju ter agitirajte za neodvisnost našega gospodarskega parlamenta od od SDS, ter za popolno zmago Združenih stanovskih kandidatnih list! Volilni odbor. Politične vesti. — Orjunu hvali dr. Baltiča in dr. Pirkmajerja in izjavlja, da nista nikdar bila člana »Orjune«. Na vsak način interesantna stvar, da hvali glasilo razpuščene organizacije velike župane, pa čeprav ti niso njeni člani. — Propadel bojkot. V zadnjem času j čitajo gospodje pri »Jutru« prav pridno | naš list. Kakor druge stvari, tako taje seveda tudi to. Zlasti (pa pazijo, da se ne ‘ -spozabijo« tako daleč in da našega lista s polnim imenom ne imenujejo, kar bi sicer zahtevala dostojnost. Če je kaka stvar za gospode okoli »Jutra« silno neprijetna, potem seveda ne reagirajo in zato tudi dr. Kukovec ni doživel odgovora na svoje odprto pismo dr. Kramerji!. Kadar pa ni stvar za gospode esde-esarje direktno neprijetna in upajo, da bl mogli še proti drugim intrigirati, tedaj gospodje to notico zapazijo in na njo tudi reagirajo. 8 tem pa seveda ni rečeno, da bi tudi srečno reagirali, kakor se fto , jasno vidi iz odgovora na izjavo g. Pre peluha. Ta izjava je bila jasna in se po da nič slepomišiti, še manj pa intrigirati. In zato Ibi goapodje bolje storili, da bi , molčali še na to izjavo, ker zanje itak ni ^nogla obstojati, ko pa je* bila napisana v našem listu. — Vendar en uspeh. Poslanci Anglijo, Francije in Italije so obiskali bolgarskega zunanjega ministra ter mu nujno svo tovali, da Bolgarska svoj spor iz Jugoslavijo in Rumunijo direktno uredi. Bolgarske nade, da bi predavali svoje iredentistične načrte pred Zvezo narodov, so se s tem ponesrečile. = Češka notranja politika stopa na nova pota in zlasti se to vidi pri predsedniških volitvah, ki se imajo izvršiti maja meesca. Narodni demokrati, bratci naših mladinca, se že pripravljajo na atake proti predsedniku Masaryku. Če že ne bi mogli preprečiti njegove izvolitve, pa skušajo vsaj omejiti njegove pravice. 1 udi imajo na programu omejitev pravic parlamenta. Predsednik parlamenta naj bi bil v bodoče odvisen od vlade in obenem naj bi se izpremenil volivni red. — Vse kaže na to, da bo češko-nemška carinska večina ohranjena tudi za jesensko zasedanje. Bila je sicer ta večina ogrožena, ker so ne- samo narodni demokrati, temveč tudi-češki agrarci pokazali preveč simpatij za generala Gajdo. Teda 'končno je razredna skupnost premagala vse te ovire. — Govori |e nadalje, da misli slovaška ljudska stranka 'zahtevati ostre odredbe proti komunistom in socialistom, da bi imela tako prosto polje na Slovaškem. — Upliv nove carinske večine se je pokazal tudi v tem, da so bili preklicani nekateri izgoni madjarskih politikov iz Slovaške. — Glavno atako pa so namerili nacionalni demokrati proti dr. Bene-šu. Tako so si izmislili laž, da hoče dr. Beneš potom oktroi-a spremeniti ustavo. Kako podla je ta laž, da je sicer tako mirni dr. Beneš odgovoril na to laž sledeče: »Konstatiram, da so govorice o mojih načrtih glede izpremembe ustave in oktroi-u smešna in perfidna izmišljotina poklicnih hujskačev in sleparjev.« = Angleška rudarska stavka. V krogih delavcev se poudarja, da je nastop lastnikov ipremogokopov ne -samo podaljšal stavko v.a nadaljnjih lO tednov, temveč ves Iboj tudi znatno poostril. Ne bi bili rudarji presenečeni, če bi lastniki •rudokopov odklonili sedemurnik in stare plače, toda rudarji so razkačeni, da so lastniki premogokopov izjavili, da se pogajajo samo še z zastopniki rudarjev iz posameznih okrajev, ne pa z rudarsko centralno organizacijo. — Meščanski listi poročajo, da so se rudarji (pričeli v množicah prijavljati na delo in sicer na podlagi sedeminpolurnega dela Iter starih aprilskih plač. Vse jame v okrajih Nottingshire in Derbushire^ da so že otvorjene. Cook in ostali delavski voditelji naineravajo pod vzeti veliko agitacijsko potovanje, da pregovore rudarje k nadaljevanju stavke. — Angleška vlada je izjavila, da ne more posredovati, ker še ni bila v to niti od lastnikov premogokopov in niti od rudarjev naprošena. — Ruski delavci so nakazali angleškim rudarjem pol milijona zlatih rubljev podpore. Za nadaljno podporo pa zahtevajo: 1. Stavka se mora nadaljevati in vodstvo stavke reorganizirati. 2. Takoj treba sklicati rudarsko internacionalo v Moskvo, S. 1 reba je storiti vse, da ne bodo. neimški rudarji več hoteli dobavljati premoga v Anglijo. — Le malo verjetno je, da bi bile te ruske zahteve sprejete, zlatiti je izključeno, da bi nemški rudarji sledili ruskemu povelju. Druga iavna sela Delavske zbornice. Včeraj, v nedeljo dopoldne, se je vršila druga javna seja skupščine Delavske zbornice v prostorih mestnega magi-.strata. Sejo je dvoril predsednik čohal, ki je pozdravil zastopnika ministrstva za so-cijalno politiko dr. Suhača, predsednika zagrebške Delavske zbornice Marijanovima ter zastopnika westfalskih Slovencev Bolho. Takoj v začetku,'ko je Leskovšek protestiral proti nepravilnemu sklicanju seje, se je moglo ugotoviti, da je večina v Delavski zbornici razpadla, ker sta se socialdemokratična zastopnika Leskovšek in Pevec oddvojila in prešla v opozicijo. Leskovšek je celo pred agal upravnemu odboru nezaupnico, za kate-. ro pa sta glasovala le dva člana. Urban- čič (nar. klub) je ostro nastopil proti sabotaži bernotovcev. Ko je bil dnevni red sprejet, je podal predsednik svoje poročilo. Čitanje zapisnika zadnje seje je na Terseglavov predlog odpadlo. i ratnik je pedal tajniško poročilo, ki je konstatiralo, da je naša država med onimi državami, ki niso podpisale niti ene mendarodne konvencije dela. Poročal je o problemih brezposelnosti, o borzah dela , o kulturno- prosvetnem odseku Delavske zbornice, o izseljevanju rudarjev v Francijo itd. Čelešnik je podal sliko denarnega stanja zbornice, iz katere je razvidno, da je zbornica porabila tekom pol leta skoro 800.000 Din. Zahteval je odobritev prekoračenja proračuna za približno 8'S.OO0 dinarjev. Ošlak je v imenu finančne kontrole prelagal odobritev blagajničnega poročila in sprejetje njegovih predlogov. Leskovšek je kritiziral blagajniško poročilo ter podal svoj oddeljen predlog. • V debato so posegli še Pevec, dr. Bohinc, Žužek in drugi. Tu pride do interesantnega prerekanja med Leskovškom in krščanskimi socijalisti. Pevec: »Če so nas potegnili socialisti pri volitvah Glavnega odbora DZ, zato tudi SLS potegnili radikali pri sklepanju Markovega protokola. Terseglav ogorčeno zavrača trditev, da je kdo od kršč.-socijalistov ali od SLS član '1 PD. Navzoči zastopniki kršč. soc. delavstva so odgovorni le temu, nikakor \pa ne SLS. Ošlakov predlog je bil z večino glasov sprejet. Bernotovca se vzdržita glasovanja. Sedej predlaga protest DZ. proti socialnemu ministrstvu, ker se samovoljno vtika v avtonomno poslovanje DZ in je to svojevoljno odredilo znižanje doklad za DZ od 0.3 na 0.2%. Pri glasovanju za predlog se bernotovca vzdržita glasovanja. Ostali so vsi zanj. Novi pravilnik za brezposelne podpore je bil z malimi korekturami proti ugovoru bernotovcev soglasno sprejet. Dr. Milavec (kršč. soc.) je poročal o pravilniku kulturno-prosvetnega odbora. Tu se razvije živahna debata. O delavski pomožni blagajni je poročal Žužek (kršč. soc.), ki je izjavil, da za enkrat še ni mogel podati nobenega konkretnega načrta. Pri zadnji točki: sam^ stojni predlogi, je poročal Makuc o 'Stanovanjski zaščiti kjer je poudarjal, da se tudi že v rudarskih revirji meče delavce na cesto. Tako je n primer TPD pred kratkim vrgla v Zagorju 42 rudarskih upokojencev iz svojih hiš. Ošlak je poročal o davku na ročno delo ter naglašal, da se predpisuje davek protizakonito tudi mladoletnim in starim delavcem. Bučan je poročal o obrtnem sodišču. Golmajer je poročal o sodišču za delavsko zavarovanje. Pri tem predlogu se je vnela živahna debata. jffj Krušič in Ravnik sta poročala o bratovskih skladnieah. Vospernik je predlagal naj se zahteva ukinitev vseh privatnih delovnih posredovalnic. Vsi ti tozadevni predlogi so bili sprejeti. žužek in Terseglav zahtevata, da se na vsako študijsko potovanje pošlje le strokovnjaka, ki mora vedno napraviti točen elaborat. Pri debati o tem predlogu so kršč. socialisti zelo ostro napadali večino upravnega odbora, ki je izdala preveč denarja za dvoje študijskih potovanj v Ženevo ter na Dunaj. (Potovala sta Golmajer in Štukelj.) Podanih je bilo tudi več drugih predlogov. Na koncu skupščine je Leskovšek interpeliral predsednika Čobala glede vodstva OUZD in glede političnega preganjanja tani nastavljenih delavcev, čobal razjasni, kako je z vodstvom OUZD, o političnih preganjanjih pa mu ni nič znano. Čohal: »Ta interpelacija ni zrasla na gnoju gospoda Leskovška!« Dr. Bohinc: (ravnatelj OUZD): »Nego na galeriji«! (Na galeriji je bil prisoten tudi bivši ravnatelj OUZD Kocmur). Interpelacijo je zavračal tudi dr. Bohinc izjavil, da gotovi ljudje niti j^^tri-zbornice ne puste v miru z več» gami proti OUZD. peV?ev predlog, Omeniti je tudi tre quZD dVoe£:SJfri£p-d,ednik čobal zaključil skupščino Del. zbornice, nakar so se vsi člani skupno fotografirali pri obelisku pred magistratom. Potek druge skupščine DZ je pokazal, da Delavska zbornica še dolgo ni na tisti višini kakor bi bilo v idealnih razmerah želeti. »Samouprava" in „S!obodna tribuni" proti „Panevropi“. ii. Ali »vSlobedna Tribuna« gre še dalje in potvarja kardinalna načela panevropskega gibanja, ko piše: >A ima dosta toga, što pobuddjuje surnnju, da mu je cilj oslabiti autoritet Društva Naroda. Ni je ni čudo, ker je Društvu Naroda glavni sadatak čuvati teritorijalni integritet i političku nezavisnost svojih členova... 2adatak evropske politike mora biti, da uklanja te krize (—u Društvu Naroda —) i podiže autoritet Društva Naroda, a ne da po sumnjivim sugestijama stvara nove maglovite pianove, koji bi imali da oduzmu raison d’etre Društvu Naroda ...« Odkod ima pisec članka te gorostasno-sti? Gotovo ni čital niti ene knjige, brošure, spomenice o panevropskem gi a-njul Prav nič, čisto nič ne pozna, pa se upa s tako kričečo neresnico na dan, Kajti ravno nasprotno je res. Res je namreč, da je prva točka panevropskega programa: garancijski pakt, f. j _ da govorim z besedami »S. T.« — ščuvati teritorijalni integritet i političko nezavisnost svojih članova«. — Ta točka programa je v vseh spisih, proglasih, spomenicah (na francosko zbornico, na Društvo narodov) tako obširno in temeljito obdelana — kar sem v svojih člankih tudi jaz posnel — da se mora človek za glavo prijeti, ko čita v listu, ki ^»te biti resen in upoštevan, tako neresnično poročanje in vsled neresnice tudi odklanjajoče stališče. Isto je v Društvu Narodov. — Naprosil sem centralo, da pošlje uredništvu »S. T.« spomenico, ki jo je vod. dr. Coudenko-ve-Kalergi poslal Društvu Narodov in še nekaj spisov, iz katerih se more pisec članka dovoljno poučiti in potem svoje nazore popraviti. V enem svojih zadnjih člankov sem navedel besede ministrskega predsednika Herriota, ki jih je izrekel (vsled spomenice dr. Coudenhoveja na franco-slti parlament) v seji dne 29. januarja 1925. Naj ponovim le naslednje (besede: »In ako sem s tolikim pogumom — . čutim se upravičenega, da to izrečem — %astavil svoje moči za Društvo Narodov, 'tedaj se je to zgodilo, ker sem v tej ve-Vflfl ustanovi videl prvi osnutek — Združenih držav Evrope ...« Ali je »sumljiv« tudi Herriot, ki ni govoril v bečkome Hofburgu, marveč v f i ancoskem parlamentu ? Opozarjam »S. T.« na spomenico, ki jo je dr. Condenhove lani predložil Društvu Narodov. — Da je to potrebno daljne preosnove, je splošno priznano težko vprašanje. — Panevropa pa ne jemlje raison d’etre Društva Narodov, marveč ga priznava, ga postavlja nad sebe kot višjo svetovno instanco. Za pametno ureditev čisto evropskih zadev pa je poltli- di P^rio Pan?vr°pa, kakor hoče zase tu-* Pomenka b , &su leva panaajski kongreB. _ Dr. Couden- ovei je predložil Društvu Narodov jasen načrt o teritorijalni delitvi Društva Na-o- I — namreč: panevrop- sko paiiamenkansko, britsko, rusko, kitajsko m japonsko. Svet Društva Narodov bi bil sestavljen iz zastopnikov teh sekcij. S tem bi tudi izginile kronične bcibe La te sedeže! — 0 tem načrtu bode še razPiave v Društvu Narodov, kaic" hi- tro poslane vprašanje Panevrope aktu-a no. * Dr. Coudenhove je imel na mednarodnem n. lovnem kongresu v Berlinu vcl;k je točno eniat xeniatx eni atxeniatxeni govor 8. oktobra 1924 in takoj v uvodu je točno označil stališče Panevropejc ev do Društva Narodov. — Par misli: Priznavam ženevsko Društvo Narodov, ki je kljub vsem svojim nedostatkom izboren mirovni instrument in poosebljuje (verkorpert) velik napredek mirovne misli... Umetno ustvarjati nasprotja med Pan-evropo in D. N. bi bil zločin proti pacifizmu in neznanje (Verkennung) skupne temeljne ideje... (To velja za pisca v »S. T.«!) Panevropa in D. N. sta prav tako malo nasprotja, kakor Panamerika in D. N.: oboje služi miru in v tej težnji se bosta brezdvomno srečala ... Moje vprašanje se torej ne glasi: »D. N. ali Panevropa?« — marveč: »D. N. s Pan-evrbpo.« Gre pač za to, ali obstoji poleg narodne in svetovne vzajemnosti tudi evropska vzajemnost; ali obstoje vprašanja, ki se ne dajo rešiti ne na narodni, ne na interkontinentalni podlagi, kar pa zahteva delitev D. N. (eine Gliederung des Volkerbundes). Med vprašanja, ki se morejo rešiti le na internacionalni podlagi, torej v D. N., j sta tudi — razoroženje in svetovni jezik, j (Predlagal je — angleški jezik, kar je edino pametno — in najložje izvršljivo. V četrtini sveta že vlada angleščina popolnoma!) Ali so vprašanja, ki so danes 'na isti podlagi še neizvršljiva: Varstvo manjšin, garancijski pakt in mednarodni parlament. Brez varstva narodnih manjšin je vsak evropski mir le — premirje. To vprašanje pa more rešiti le Panevropa in ne D. N., kajti Anglija in Japonska sta prisiljeni, da zamdi Indije in Koreje hodita svoja pota. Enako je tudi z — garancijskim paktom, ki je mogoč le na kontinentalni, ne pa na interkontinentalni podlagi. To je spoznal tudi že Robert Cecil, ki je v svojem načrtu omejil jamstvo za državne meje le na domači kontinent. Garancijski pakt, ki bi šel preko te meje, bi zadel ob nasprotje Monroejeve doktrine (o kateri sem pisal v svojih člankih^o Pan-evropi), pa bi tudi Evropo zapletel v indijske razmere in v bodoče azijske vojne ... Take vrste garancijski pakt bi mogel le ogrožati evropski mir. Govoril je prepričevalno v Društvu Narodov. j Danes imamo le Zvezo držav, ne Dru-i štva Narodov. Parlament Društva Narodov bi bil mogoče le po enakih volitvah^ ki bi spravile v ta svetovni parlamenet več Kitajcev nego Evropejcev, več Indijcev nego Angležev, več rujavih in črnih nego belih... Zato o tem niti ni bilo nikdar govora. — Za panevropski parlament se pa ni bati! Ta panevropski parlament bi imel rešiti vprašanja: narodnih manjšin, garancijski pakt, demokratizacijo ... To bi Evropo obvarovalo vseh oblik vojne: osvobodilne, obrambne in napadalne! — In tu je D. N. prešibko, kajti ne more odpraviti vzrokov za bodoče vojne! Skratka: ne bo miru, dokler bo na svetu zatiranih narodov! V Ženevi so veliko govorili o napadalnih in obrambnih vojnah in našli so srečno definicijo za razločevanje med njimi. Toda molčali so o — osvobodilnih vojnah (Befreiungskriege, kakor na Balkanu leta 1912). — Te vojne onemogočiti, bi značilo: zatirane narode za večno zasužnjiti. — Dovoliti osvobodilne vojne bi zopet dopustilo zlorabe za napadalne vojne pod drugačno krinko! — Rešitev je v: odrešitvi vseh zatiranih narodov! Za tako nalogo pa je D. N. preslabotno. Danes v Evropi ni naroda brez lastne države. Kljub temu imamo milijone narodov, ki so zatirani. Brez vojen, brez mejnih prememb se da to vprašanje rešiti s tolerančnim ediktom pod panevropskim jamstvom. — Ako bi vse narodne manjšine uživale enake pravice, kakor francoska in italijanska manjšina v Švici, takoj bi ne bilo iredentizma in izginile bi armade, ki naj služijo za zatiranje ali osvobojenje! Tako in enako je obširno govoril voditelj panevropskega gibanja grof dr. Coudenhove - Kalergi na mednarodnem kongresu v Berolinu, — tako in enako je pisal v obširni spomenici na francoski parlament, ki ga je rotil, naj začne s pametno politiko... (in Francozi so šli v Locarno, delajo za sprijaznjenje z Nemci, Herriot je v parlamentu pozdravil Panevropo kot edino rešitev), tako in enako je pisal v spomenici Društva Narodov! Našel se je pa mož po božji volji in po težnjah vseh dobrih zemljanov, — a namesto da bi ga obsuli s cvetjem posebno mi..., je dobil brco v ^Samoupravi in celo v »Slobodni Tribuni« s sumničenjem, obrekovanjem in — odklanjanjem njegovih »maglovitih planova«. Megla, megla! — ali v naših glavah! A. G. Kokalj Marijana: Prekmurje. Prekmurje, ki je bila še pred nedavnim kazenska naselbina ali slovenska Sibirija, je postalo kar čez noč naša vele-zanimiva Alzacija-Lorena. Zelo žalostno je, da zbijamo take šale po časopisih v obliki debat o naši krvi in našem duhu. Kaj je bilo Prekmurje pod Madjari? Slovenska Krajina. In kaj je zdaj? Deželica pestril^ ljudi in velikodušnih narodnostnih prepirov. Če vprašaš Prekmurca, kaj je, ti odgovori odločno: »Slovenec!« In zakaj ne pravi, da je Hrvat? Zato ker so severno od današnjih Prekmurcev še Beli Hrvatje s svojo duhovščino in z lastno tradicijo. Kolikokrat reče ta ali oni Prekmurec: >Zakaj pišejo uradi Slovenija s Prek-mujem? Ali nismo Slovenci tudi mi? Ali smo res zloglasni madžaroni? Mi nismo Prekmurci, za Prekmurce so nas naredili prišleki. (To so Slovenci iz nekdanjega Štajerskega, Kranjskega.) Kaj smo prinesli bratom v Slovenski Krajini? Politiko in njene trabante: nestrpnost, mržnjo, laž. Ni čuda torej, če so takratne volitve izpadle v Radičevo do-! bro. In če bazirajo Hrvatje po rezulta- tih teh volitev upravičeno pripadnost Slovenske Krajine k Hrvatški, se lepo blamirajo. Razni agitatorji so obljubljali goričanskim Slovencem zopetno priklopi-tev k Madžarski. Komentarja ni treba, ker vemo, kaka je današnja agitacija. S tem dokumentiramo smešno prerekanje. Slovenci onkraj Mure so naše najmlajše dete, katero je vzgajala tisoč let samoljubna mačeha in zato ne spadajo v njihovo osrčje tirani, ampak bratje. Človeku je težko, ko gleda ravnino solza in nerazumljenega naroda. Posekali so mu stoletne topole, češ da nevarne cestnemu prometu. Bistroumen domačin pa ve, da kapljajo iz nemih topol svetli denarci v nenasitne blagajne. Preganjajo mehko narečje in mirno ljudstvo žigosajo za divjake ter jim hočejo vcepiti nacionalizma z mjiciranjem strastnega strankarstva. In ta politika je prokletstvo. Narod ima dušo in duša se ne iztrga z nasiljem. In zakaj sedaj še ta časnikarski boj? Enostavno: za volilne glasove in za davke! Proč s prerekanjem, izgine naj izumetničeni uradni naslov Prekmurje. Ali ni lepše, milejše Slovenska Krajina? Na jugu je naša Bela Krajina in na severu naj bo naša Slovenska Krajina in končala se bo sama ob sebi vsaka časopisna polemika. — Iz zasedenega ozemlja. PSUJE SE NAS JEZIK... Te dni so polagali abiturijenti tolminskega učiteljišča zrelostne izpite na učiteljišču v Vidmu. Kandidati so bili seveda vsi Slovenci, pa ni tedaj nič čudnega, ako so bili med njimi dijaki katerih priimek nosi kakšno kljuko na s ali z. Ko se je edin izmed teh predstavil s par svojimi tovariši italijanske narodnosti izpitni komisiji, ga je predsednik komisije po izprašanju pozval da naj se podpiše na zapisnik o izpitu, se je dijak podpisal seveda s slovenskim pravopisom, ker se imena pač no morejo prestavljati. Zapazivši predsednik komisije, da se je dijak podpisal s kljuko na »s« ker se pac tako piše, se je začel med njima sledeči pogovor, seveda v italijanskem jeziku: Predsednik izpitne komisije: Ste li Vi Slovenec?« Dijak: »Da, gospod predsednik!« Predsednikr »Vam ugaja slovenski jezik?« Dijak: »Je pač moj materni jezik!« Predsednik: »In italijanski jezik se Vam dopade?« Dijak: »Da in zato se ga učim!« Predsednik: »Ampak kateri izmed teh dveh Vam je ljubši?« Dijak: »Vsi jeziki imajo svoje posebne lepote.« Predsednik: Vendar morate priznati, da je slovenski jezik trd in da mu manjka vsaka harmonija, n. pr. »Capitano«, kako se tamu pravi po slovensko?« Dijak: »Stotnik, gospod predsednik.« Predsednik: »Vidite, kako trda beseda, medtem po italijanski »capitano«. Dijak molči. Predsednik: »Vaš jezik je sploh navadna otročarija. Ali ne veste, da bodete postali italijanski učitelj?« Dijak: »Upam, gospod predsednik.« Predsednik: »In da bodete morali vzgajati šolske otroke v italijanskem duhu. V prvi vrsti boste morali pozabiti slovenski jezik. In sedaj lahko greste!« Dijak se je v dno duše užaljen poklonil komisiji in zapustil izpitno dvorano. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova c.' S. Med Poljaki. i. Ptrd dvema letom« - . mučeniško zeml^S prVlc st°Pd na bratsko ljubeznijo in veliki naiv°fa’ '' njem v srcu. z moravsS^^ova-se pripeljal v Šlezijo dne 1. maja, ko je to kraljestvo premoga, železa in oblakov iz tisočerih tovarniških dimnikov počivalo, molčalo. Zemlja je bila v prvem zelenju še globoko udrta, kakor izmozgane prsi Evrope. Sprevodi delavcev, dolge procesije proletarcev, ki so se v težkem dnevnem naporu združile kakor črna lava za rdečim plamenom bojne zastave. Vlak je bežal pfred njihovim molkom v stolpisti Bohu-nim. Ob progi pa so šle dolge črne vrste, brezkončne vrste, bile so kakor sokrv zobatega obzorja, tovarn in plavžev, dimnikov in jam. Misli sp ob tem pogledu ostre kakor žvižg siren. Pa se je odprlo pred menoj kraljevsko mesto Krakov, zelen vrt me je objel pred kolodvorom in pozabil sem, da sem tujec. V Plantah so se prekopicavali otroci kakor za stavo, vsak dan gre mladina v te vrtove v šum in smeh, vsi Kra-kovčani se tod sprehajajo od Rimskih rdečih vrat do kavarne Esplanade, mimo univerze pod stari grad Vavel nad Vislo, ki so ga s patriotično požrtvovalnostjo tako lepo obnovili. Tu je grobnica kraljice Jadvige iin raznih kraljev v katedrali, pri vhodu stoji visoko zraščen jezdec Koscjuszko. . Tr!i dni in tri noči toneš v to mestece ^udiš bogastvu, ki leži kakor pre-. 0S \ stanl1 dvorcih in palačah poljskega Ptemstva, Capskih, čartorijskili, Potočkih itd. V muzejih prvih rodbin vidiš zapuščino Tatarov in Litavcev, Poljakov, Čehov in Frankov, turški polume-sec kraljuje po dvoranah nad duhovi, ki prebivajo v votlinah težkih oklepov' V Sukjentcah na glavnem trgu te preseneti razstava zgodovine v slikah do del slavnega Matejke in bitke pod Griinwal-dom, pod Raciavicami, pod Moskvo in Kijevom... Prosteje zadihaš na prostem, dopoldanski koncert v gledišču Slo\vackiego te vabi v široki mir lastnega “čustvova- nja- In sPet greš v mesto, na športno igrišče, v mestni park, vesel, da je to mestece tako mravljinčno otročje in nima njg bogatirskega v očeh. Krasna -, je pokrajina 'Censtohovska, rad bi počival v teh gajih, kaj mi mar, ge go last grofa Potockega. Ali ni še vsa lepa zemlja tu last knezov in države? Zdi se mi, kakor bi bil poljski meščan Zadovoljen s fino obleko in lakastimi čeveljčki, njegov vrat poškrobano trd, trdovratno lahak njegov pogled, zdi se mi, kakor da bi bil poljski hlop ali kmet silno zadovoljen s svojo rodovitno zemljo in ki bi .rad kar sam z njo, proč od gmin in ržonda ali vlade. Šele pred Varšavo se pokrajina spremeni v ipusto ravnino z dolgimi plotovi ob vrtu, z letovi-iči in peščeno cesto. II. A Varšava te preseneti, velemestni šum zadene tvoje prsi, da obstaneš pred nizkim kolodvorom na križu ulice Mar-šalkovske in aleje Jerozolimske. Po tej te pelje tramvaj do Novega Sveta, na desno je veliki park Lazenki s palačo Balvedere, a pred teboj je krasni most Ponjatovskega, ki so ga med vojno zrušili v strugo Visle. Pred Vislo so vojaš-nice-košare, kjer bom stanoval. Lahko bi šel v naš dijaški dom med židovski del mesta onstran Saškega vrta, a je lepše hoditi v obisk k rojakom po Krakovskem predmestju, kjer imaš krasen razgled na predmestje Prago. Cerkva je povsod mnogo, da skoro težko najdeš med njimi univerzo, ki leži na ograjenem vrtu. Na levi te pozdravi zapuščena, najlepša pravoslavna cerkev; dalje gledišče Roz-maitošči, ki je 1. 1924 pogorelo in potem Bank Polski, ki našega denarja ne sprejema. Že so tu Nalevki, židovski svet z domom jugoslovenskih akademikov. Z njimi pozabiš na umazanost, skromno lahko živiš, ker je 17 Din za zlet. V nedeljo si privoščiš kosilo v menzi poleg tehnike. III. Svojega prvega potovanja in bivanja na Poljskem sem se spomnil na letošnjem zletu. Šlezdja drvi kakor en »a m j stroj, ki se dviga iz črnih rudniških jam. Delavske kolonije oib tiru so galerija evropske bede. Otroci pet ob eni kozi, star- Dnevne vesti. SV. BIROKRACIJ. Te dni so prejeli rezervni oficirji poziv, da se zglase pri vojaškem uradu. Tam so jim predložili v podpis neki akt, v katerem se opozarjajo, da se morajo javiti, če gredo v tujezemstvo, če postanejo nesposobni za vojno službo, če so bili sodnijsko kaznovani in končno je bilo zahtevano, da prijavijo — svojo smrt. Ampak pri tej zadnji zahtevi je odrekla tudi najbolj popolna disciplina. MINISTER DR. ŠUPERINA V MARIBORU. Dne 19. avgusta 1926 je s popoldanskim brzovlakom prispel istočasno s čehoslovaški-mi oficirji v Maribor minister pošte in brzo-java dr. Šuperina. Na kolodvoru so ga pričakovali uradni predstavniki, deputacija mariborskih trgovcev ter zastopništvo mestne občine. Sprejema se je udeležil tudi predsednik krajevne organizacije SKS dr. Faninger, ki je gospoda ministra sprejel v imenu SKS. Mariborski privredni krogi so povabili nato ministra na majhno večerjo, na katero je bil povabljen tudi mariborski predsednik SKS g. dr. Faninger, kateri je ministru predstavil de-putacijo krošnjarjev. Po poročilih časopisov je minister dr. Šuperina z inšpekcijo tukajšnjih pošt izredno zadovoljen. Škoda, da ni prišel na svojem službenem potovanju v stik tudi še z drugimi faktorji, ki imajo tudi svoje želje in pritožbe. Upamo pa, da bo ta obisk pripomogel Mariboru do prepotrebne avtomatične tolfonske centrale ter do nove kolodvorske pošte, katera je bila sicer predvidena že v letošnjem proračunu, pa je bila črtana radi štednje. Dne 20. avgusta 1926 je ministra pod vodstvom dr. Faningerja obiskal tudi odbor tukajšnje krajevne organizacije SKS ter je ministru predložil razne želje od svoje strani. Temu sestanku je prisostvoval tudi minister na. razpoloženju, g. dr. Kukovec ter gerent okrajnega zastopa, g. Lipovšek. S popoldanskim vlakom je dr. Šuperina nadaljeval svoje inšpekcijsko potovanje v Celje. — Umazana intriga. Prejeli smo: »Jutro« je objavilo prejšnji teden z Bleda razgovor svojega dopisnika z ministrom za šume in rude dr. Nikičem. Sotrudnik »Jutra« je med drugim vprašal dr. Nikiča, kaj je z njegovim izstopom iz vlade, o katerem pišejo že tudi radičevski listi Pucljeve in Prepeluhove struje. Nato je dr. Nikič baje odgovoril, da, ako je to res, potem igra g. Prepeluh dvolično vlogo. Tako je stalo v »Jutru«. Kako pa iz-gleda resnica? Resnično je, da v edinem glasilu SKS ni bilo še nikdar niti besedice o sporu Radič-Nikič! A kljub temu se je pre-drznil »Jutrov« sotrudnik dr. Nikiča napačno informirati s trditvijo, da pišejo listi (kje pa so?) SKS o bližnjem izstopu dr. Nikiča iz vlade! To je prav prostaška »podvala«, ne pa pošteno informiranje. Potem pa še to o ministru Puclju in g. Prepeluhu, če se ta dva gospoda kdaj sporečeta in o čem in kako, je to njihova popolnoma privatna ali pa k večjemu zadeva njihove stranke. S tem pa, da je sotrudnik »Jutra« imenoval obe imeni pred dr. Nikičem, ni hotel doseči nič drugega kakor izzvati kak spor med obema, v prijetni nadi, da se bo potem SKS razbila in da bo SDS potem pobasala Pucljeve pristaše : v svojo, že prav do dna prazno politično malho. Ta intriga pa se ne bo obnesla, ker je preumazana in esdeesarska malha bo ostala prazna na vekomaj veke! Prazna že celo pri volitvah v Trgovsko zbornico. — Odlikovanje. Z redom 6V. Save V. razr. je bil ^odlikovan Albin Koman, posestnik in živinozdravniški pomočnik v Št. Vidu nad Ljubljano. ' — Rumunsko odlikovanje. Podpredsednik ljubljanske sekcije JNU g. Stanko Virant je bil odlikovan z oficirskim redom romunske krone. Čestitamo! — Jugoslovanski konzulat v Baselu. Dosedanji jugoslovenski vicekonzula t v Baselu je bil povišan v konzulat. Za konzula je bil imenovan dosedanji vodja vicekonzulata Sally Guggenheim. — Spomenik kralju Petro in Sokolski dom v Velikem Bečkereku. V Velikem Bečke- ci in bolniki na oglodani travi. Za te siromake je dal šlezki Sejrn kredit, da jim kupi krompirja. Pri vsakem se zmotiš za 10 let; mož je brezposeln že pet mesecev. Moj krakovski prijateljz toži, kako se je vse spremenilo. — Akademija lepih umetnosti postaja muzej, a ti ne razumeš, kajti zdaj dobiš za 17 Din skoraj tri zlote. Poglej, ko prideš v Varšavo, kako bedno je ljudstvo na Poljskem. Vse nam je pobral akorupcija. Žito izvažamo in krompir, kametao sol, nafto in premog, a nikamor ne gre. Službe ne dobiš, niti ročnega dela. In to je najhujše, kajti popravljen je most, beda prodira čez Vislo. »V Jugoslavijo pojdem.« »Slabo naletiš. Počakaj, saj bo Pilsud-ski rešil.« Zaiskril se mu je za hip pogled, toda le za hip, ker žalosten je bil moj prijatelj Morocki. Drugi dan sem šel z njim na konzulat, da prodava njegovo sliko Varšave. Naslikal je lice Saškega vrta s spomenikom Ponjatovskega; kjer je bila nekoč ruska cerkev, se nahaja prostrani Plac saski. Drožka z vrečami in Židom na vrhu drvi mimo. V. reku bo dne 15. septembra islavnostuo odkritje monumentalnega spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Istega dne bo otvorijen v Vel. Bečkereku novi Sokolski dom, ki je ena od najlepših sokolskih zgradb v naši državi. — V ministrstvu pravde se pripravlja nov ukaz o napredovanju, premestitvi in upokojitvi sodnikov in sodnega osobja. — V ministrstvu pošte in brzojava se pripravlja nov ukaz o imenovanju, premestitvi in upokojitvi večjega števila uslužbencev tega resora. — Znižana vožnja za duhovnike. Prometna minister je dovolil duhovnikom, ki dobivajo draginjske doklade, polovično vožnjo na državnih železnicah. — Ureditev naših luk. V prometnem ministrstvu se zbira materija! za 'izdelavo generalnega načrta za zgradbo oziroma ureditev naših pomorskih luk. Načrt izdela posebna strokovna komisija. — Za obrtniški penzijski fond je dovolilo ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo subvencijo 50.000 Din. — Nova telefonska proga Zagreb—Split je bila včeraj slovesno otvorjena. Otvoritvi je prisostvoval v Zagrebu tudi poštni minister dr. Šuperina, v splitu pa njegov delegat. — Telefonski promet Grosuplje—Trst je bil pred kratkim otvorjen. Promet se vrši preko Ljubljane ter ni omejen. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 17.60 Din, za navadno pozivnico pa 6.60 Din, za nujne pogovore in pozivnice se zaračuna trikratna taksa. — Mednarodni biro za mere. V ministrstvu javnih del je odrejen kredit 15.000 Din za izplačilo članarine pri mednarodnem bi-raju za mere. Članarina znaša 6000 francoskih frankov. — Mednarodni policijski kongres se vrši koncem meseca septembra v Berlinu. Kongres bo sklepal predvsem o nadaljevanju akcije za organiziranje energičnega pobijanja mednarodnih zločincev potom tesnega sodelovanja kriminalnih policijskih oblasti v vseh kulturnih državah. k — Izpiti strokovnih učiteljev. Po odredbi ministrstva za trgovino in industrijo se vrše v kratkem državni strokovni izpiti za učitelje srednjih tehničnih, obrtnih, strokovnih šol 'ter za učiteljice strokovnih obrtnih šol. Izpiti se bodo polagali pred posebno strokovno komisijo, ki je že sestavljena. — Razstava dekorativne umetnosti v Zagrebu. Odbor za postavitev spomenika kralju Tomislavu v Zagrebu dela velike priprave za prireditev razstave dekorativne umetnosti, ki se ima v kratkem otvoriti. Razstava se priredi v korist akcije omenjenega odbora. — Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti asistentsko mesto pri ■stolica za strojeelovje e prejemki uradnika ,1. kategorije. Kandidat mora biti diplomiran strojni inženjer. Prošnje je vložiti do dne 15. septembra it. 1. pri rektoratu. — Razpisano mesto. Odda se me9to srez-kega gumarskega referenta za ^sreze Ljubljano, Kamnik in Logatec s sedežem pri srez-kem poglavarju v Ljubljani, eventualno tudi drugo mesto, ki bi se izpraznilo po oddaji razpisanega mesta. Prošnje je vložiti do dne 5. septembra t. 1. — Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu«. — Vojaški štipendisti na veterinarski fakulteti v Zagrebu. Vojno ministrstvo razpisuje 10 mest vojaških šfipendistov-veterinar-jev na veterinarski fakulteti v Zagrebu. Prosilci morajo biti študenti veterine ali pa ab-solvirani gimnazijski maturanti. Zavezati se morajo, da bodo služili po dovršenih študijah v armadi kot veterinarski častniki dvakrat toliko časa, kolikor so ga prebili 'kot vojaški štipendisti. Prošnje je vložiti neposredno pri veterinarskem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico tako, da prispejo k ministrstvu najkasneje do 10. septembra t. 1. Štipendisti bodo dobivali prejemke izza dne 1. oktobra t. 1. in sicer: kot štipendijo po 1200 Din na mesec, ra zven tega :pa za nabavo knjig in ostalih šolskih potrebščin po 600 Din na semester in odškodnino za šolnino, izpitne takse in natisk disertacji. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 76 z dne 20. avgusta t. 1. — Iz zdravniške službe. Za upravnika bakteriološke stanice v Ljubljani je imenovan dr. Ferdo Kern. — Iz sodne službe. Imenovani so: Sodnik 7. skuipine Zvonko Dokler za sodnika pri okr. sodišču v Kočevju, avskultant Franc Slabe ter pravna praktikanta Peter Maležič in Karel Potrato za sodnike v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani, asolvirami pravnik Albin Torelli pa za pravnega praktikanta v področju višjega deželnega sodiš««1 • — Iz šolske službe. Imenovani so: Za stal-stalne šolske upravitelje: Josip Rustja v Artičah, Alojzij Gorup v Globokem, Ferdinand FerlugiaV Rajhenburgu, Robert Ivanuš v Zdolah, Miroslav Praprotnik v Homcu, Herman Kmet v Ribnici, Aleksander Alt v Mariboru, Alojzij Lušin v Braslovčah, Ivan Jocif v Ol-ševku, Andrej Gostiša v Loki pri Zidanem mostu, Marija Kastelic v Spodnji Slivnici in Adolf Obrekar v Mirni peči; za stalne učitelje oziroma učiteljice: Miloš Tajnik v Kranju, Olga Vodopi vec-Verbič, v Sodražici, Franja Grom v Naklem, Franja Kump-Labemik v Šenčurju, Roza Seliškar-Pak v Cerkljah, Jo* sipina Smole v Št. Janžu, Roza Pirkovič v Radečah, Olga Tomšič v Laškem, B albin a Eppich v Litiji, Angela Jaklič v Litiji, Karlina Trost-Lenček in Ana Hiršman pri D. M. v Polju, Marija Franke-Kotnik v Rudnaku, Iva Dolinšek v Senožetih, Josip Lipove na Viču pri Ljubljani, Franja Lavrič v Zalogu pri Ljubljani, Adela Pogorelc v Št. Vidu nad Ljubljano in Ana Mencinger-Vizjak v Radovljici. Upokojeni eta učiteljici Ernestina Jamšek na Studencu-Igu in Joaipina Bizjak-Koderman v Celju. Za stalno strokovno učiteljico na dekliški meščanski šoli v Ljubljani je imenoana Alojzija Triller. | — Smrtna kazen za spekulacijo z devizami. Iz Toki ja poročajo: General Čangeolin je dal 12 bankirjev — med njimi sedem milijonarjev — ustreliti, ker so špekulirali z man-džurskimi devizami. — Denarne globe za moderno obleko. Švicarska občina Plata je izdala okrožnico, po kateri se imajo 'kaznovati tako domačinke, kakor tudi turistinje z globo 50 švicarskih frankov v slučaju, da jih zasačijo občinski organi v modernih, za švicarske tartufe prekratkih krilih ali pa v bluzah, ki so na grudih .iz preveč prozornega blaga. Prav tako zapadejo denarni globi gole roke in noge. V slučaju recidivnosti se globa podvoji. — Peta ruska polarna ekspedicija. Dne 13. avgusta je odplula iz Arhangelska nova polarna ekspedicija s profesorjem 1. I. Mje-sanovorn na čelu. Ekspedicija, ki se je odpeljala z ladjo »Perseus«, bo proučila morje in meteorološke prilike v bližini zemlje Franje Josipa. To je že peta sovjetska ekpedicija v polarne kraje. — Novo zdravilo proti malariji. Iz Berlina poročajo o novem zdravilu proti .malariji. Imenuije se »Germiain«. To zdravilo je pokazalo pri dosedanjih eksperimentih absoluino ugodne rezultate. »Germain« pride v kratkem v promet. — Zverinstvo konjedercev sredi Beograda, Sredi Beograda v bližini kavarne »Moskva« se je pripetil te dni zverinski zločin. Okiog II. ponoči so zasledovali konjederci mlado psico, ki se jim je spretno umikala v strunske ulice ter jih odvedla daleč od voza, v katerem so bili zaplenjeni psi. Voz je bil poln nesrečnih psov, ki so cvileči dn tuleči protestirali proti nenadoma ugrabljeni svobodi. Jelisaveta Jovanovičeva, hči uglednpga beograjskega trgovca, je pasirala voz z nedolžnimi 'kandidati smrti. Cula je njihovo evilenje in zavijanje. Mladi, lepi, dobrodušni devojki so se nesrečne živali zasmilile. Odprla je vrata voza. Veseli psi so se vsuli )z njega in zbežali na vse strani. Dobra devojka je odšla v kavarno »Moskva«. Toda zverinski »šintarji« so se med tem povrnili. Ko so opazili, kaj je devojka napravila, so navalili na njo z noži in motikami ter jo pretepli do smrti, nato pa izginili. Mlada devojka je obležal na ulici v mlaki krvi. Mimoidoči so jo spravili v bolnico, kjer se je zopet zavedla in izpovedala svoj »zločin«. Policija zverinske konjederce energično zasleduje. — Newyork v temi radi neurja. Te dni je besnel v Ne;wyorku strahovit ciklon, ki je odnesel 'S hiš več streh, izruval po bulvarih številna drevesa ter potrgal vse električne žice, tako da je bil Newyork vso noč v temi. — It e vol verska bitka med mehikauskim.i poslanci. Te dni je prišlo po burni debati v •mehikanskem parlamentu med poslanci do ljutega prepira, ki se je nadaljeval na ulica. Nenadoma se je razvila med 20 poslanci revolverska hitka, pri kateri je bil en poslanec ubit, dva pa smrtno ranjena. Ranjenih je bilo tudi par mirnih paeantov in gledalcev. — Potres na Siciliji. Kot poročajo iz Mes- stne, so občutili te dni na Siciliji in bližnjih otokih precej močan potres. Več hiš je poškodovanih, človeških žrtev ni. — Najdenček. V hiši odvetnika Spitzerja v Osijeku je zapel te dni nekega večera zvonec. Ko je odprla hčerka vrata, je zagledala na pragu paket. Nesla ga je v sobo. Na veliko iz- ; nedadenje vseh prisotnih se je nahajalo v ! paketu žensko dete, ki je imelo na prsih listek, na katerem je bilo napisano: »Sem revna deklica. Prosim dobre ljudi, da me vzamejo za svojo, sem mirno in dobro dete, pozneje vam bom zelo hvaležna za vse, kal' boste zame storili. Moja mati mora iti v bolnišnico. Oče je živčna? bolan invalid, line mi je Friderika. Rojena sem dne 8. listopada 1925 in krščena po katoliškem obredu. Zahvaljujem se v naprej«. — Frideriko so poslali v »Dečji dom«, policija pa skuša ugotoviti njeno mater. — Benefieni simfonični koncert za zdraviliško godbo priredi Muzika Dravske div. oblasti v četrtek, dne 26. avgusta 1926 točno od pol 21 uri v veliki dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini.Sod^luje Lotte Paum-garten. Dirigent: višji kapelnik phil. dr. J. Don Juan«, 27. t. m. nffiarmonični koncert pod vodstvom ravn. ''un. opere Schalka, 28. t. m. »Die Entfiihrung aus dem Serail«. Kakšen to občutek za pevce 'in sviralce ob zavesti, da jih zunaj nabitega gledališča s sveto pozornostjo posluša gotovo 6 milijonov Nemcev in kdo ve koliko inozem- Kapitan Leonard F. Plugge, izdajatelj znane revije \Vorld-Radio v Londonu, je ta cas s posebnim avtom na potovanju do^Cari-grada in nazaj v London (8000 km). Na levi strani avta od spredaj do ozadja ima: okvirno anteno, sedemcevkasti Superheterodyne, dvocevkasti ojačevalec nizke frekvence in glasnik brez lijaka (Cornus tip); baterije pa na levi strani zdolaj in jih more sam polniti. — S to napravo čuje na potu vsevmožne postaje, jako dobro dunajski Rosenhiigel. -i-Pole«1 tega ima tudi malo pošiljalno postajo na val 200, ki je vnešena v mal kovček di- s menzi j 30 :30 :40 cm. — Dne 5. t. m. nam je • po dunajskem pošiljalcu pripovedoval svoje posedanje doživljaje in nadaljne načrte. — Zanimivo je, da ima poleg sebe v avtu tudi — riidaktofon, v kateri narekuje med vožnjo Svoje doživljaje in svoja opazovanja. Uporabljene valjarje pošilja v London, in ko se Vrne, bo imel že lepo s strojem napisan rokopis zrel za zadnjo pilo pred tiskom. Ko tn pišem, je že blizu Carigrada! Na Balkanu je bil vedno v zvezi z londonsko postajo Ge-rald Marcuse. Torej daleč, po svetu, v samotah tujih dežel, in vendar — doma! V nedeljo 15. t. m. je dunajska postaja pošiljala komedijo Der reiche Aehnk; na pro-grmu je bil tudi igralec Arpad Kraner, ki je že večkrat prijetno razveseljeval stotisoče poslušalcev. — Ali revež ni doživel tega večera. — Brez stalne službe se je boril za vsakdanji kruh, kar ga je tako trlo, da je pretekli teden sam vpihnil svojo življensko -U/SSBS&n r °n ie torei »udVtrtev tisoče je umetnilln Na stot,n€l’ osobia,Jkir& muziko v in drugegl konec\^t“iSVelHfa?edaliMi; k zaprta’ je iS!L'^1 gSVSiJSi SSS hodkov) odstotkov brutto do- kopališča, se zida Pgromne Riše in eksistenc. briga, da uničuje toliko V Ne\vyorku bo od 13 do 18. septembra velika radio-razstava, v katero poklada ta iiiduslrija posebne nade. Nagla produkcija je nasitila vse potrebe. Delnice družb so'padle za 80 in celo več odstotkov. Naravno! V par 'etih se da veliko narediti in ko je zahtevam ljudstva enkrat zadoščeno, nastane zastoj v izdelovanju. Taka kriza vlada zdaj v ameri-kanski radio-industriji. , Y Ameraci so iznašli način, da z radio- vUhmeUlov. !'6l° PlatinO, najtrŠ0 tok visoke frekvenI2~5J1 P°s*ljalec proizvaja ■ ga potom indukcije 300.000 perijod, ki proizvaja tako velikansk^riio »a kovino, kar platina z lahkoto topi. — z ino» jka, s plavim! lasmi in zelenimi očmi, ki je <1 čepela tega dne v 01aye v spremstvu starejšega elegantno oblečenega 'gospoda v krasnem luksuznem avtomobilu. Ravno ki nenavadni lepi avtomobil, ki je vzbujal občo pozornost, .pa je bil policiji dobrodošel, da so ugotovili identiteto žr.tve in zločinca. Bogataš G as to ti Guyot, lastnik tega Avtomobila, je imel pre-stanovanje v iParizu. Poleg tega pa je Uico 'm 1.i!*,eT1 aPartenient za mlado prijate-je bila^airi Luizo Beaulagnet — devo.jko, ki yot je bil mi pogorju v Claye-u. Gu-sta kmalu po uoiJt^181 °*enien- Obe ženi n.ili. To se je zdelo ,ni‘ taiinetven način izgi-stnem kraju že v njegovem roj- odkrila policija v osebi Guvuniversal - oficirjem« vsestransko izobrazbo za 'bodočo vojno. Po dosedanjih izkušnjah se mora računati na to, da bodo igrale v bodočih vojnah veliko ulogo razne vrste orožja. V no-vem College-u« se bodo učili, ti »univerzalni« oficirji vseh mogočih vrst orožja spoznati me- tode m njih učinek tako, da bo angleška ar-mada razpolagala z oficirji, ki bodo ločno poznali m znali voditi kombinirane vojne akcije s pomočjo najmodernejše vojne tehnike. : Kraljevski grobovi odkriti na Argolisu. Kakor poročajo je odkril švedski profesor arheologije A. V. Persson, ki se bavi že dalj časa z izkopavanjem starin na Grškem tri kraljevske grobnice. Po njegovi sodbi sO te grobnice iz 1600. leta pred Kristusom. V grobovih so našli več zlatih skodelic, zlat pas sestojed iz 05 verižnih členov, a bogato opremljenih mečev, večjo množino brušenih dragocenih kamnov, srebrne vaze i. dr. : Venec, sestavljen iz samokresov na grobu Dierdžinskega. Delegacija uradnikov iz Tule, ki je prišla v Moskvo k pogrebu Džer-džinskega je položila na Džerdžinskijev grob originalen venec, ki je sestavljen mesto iz •cvetic iz samokresov, ki so zvezahi med seboj z bodečo žico. Sovjetske oblasti so odredile, da se razstavi originalen venec v moskovskem muzeju. : Orkester, obstoječ i* samih igralcev na orgljice. Svetovna razstava v Filadelfiji ki je bila otvorjena te dni v proslavo 150-letni-nice neodvisnosti Zedinjenih držav, ima svojevrstno .senzacijo: uniformirano .kapelo, obstoječo iz 80 12 do 15 .letnih dečkov, ki igrajo na orgljice. Uniforma dečkov je modra in rmena, kakršna je zastava mesta : 18.308 oseb umrle vsled kačjih pikov. Lansko 'leto so usmrtile v britski Indiji div-je zveri 2L84111Udi. Od teh je umrlo vele.l ,9'308 oseb- M0 so jih raztrgali 'fv . y Madrasu so ustrelili tigra, ki je bil i 6 3 ln trePet Vfie okolice in ki je odnesel^ vsega skupaj 125 ljudi v džunglo. Najelegantnejša ubožnica. Mesto .Lands-kron na Švedskem se ponaša z najelegantnej-so ubožnico na svetu. Ubožnica, ki je prava popisujejo sedaj njeno tragikomično stanje v njeni domovini v Bissiiigenu v Nemčiji, kamor se je podala na oddih. Nahaja se v stanovanju ■svoje stare matere kot vjetnica. Če hoče obdržati kontrakt, ki ga je bila sklenila z listom »Chicage Tribune«, ne sme zapustiti svojega stanovanja, da jo ne bi kak nemški fotograf ali kako filmsko podjetje fotografiralo. Vsled tega se ne sme prikazati niti na oknu. Med njenimi rojaki v Bissingenu vlada zato velika razburjenost. V pondeljek ob 10. dopoldne je odletel iz Bissingena nalašč zato najet pi-lot, ki je preplul v rekordnem času v 8. urah in 15 minutah razdaljo od Londona do Stuttgarta, da je mogel še isti dan izročiti ameriškim fotografom v Londonu narejene foto-grafične plošče. Amerikanski fotografi in ko-respondentinja lista »Chicago Tribune« čuvajo plavalko noc in dan, da je ne bi skrivaj fotografiral kak nemški fotograf. Nesporazum. Danska kraljica je obiskala nekoč dansko kolonijo na Islandu. Spremljal jo je starejši višji uradnik. Med vožnjo ga vpraša kraljica: »Koliko otrok imate?« V danskem jeziku sta si besedi otroci in ovca zelo podobni, zato je odgovoril vrli uradnik po kratkem premisleku: »dvesto«. — »Kaj«, vzklikne kraljica, »dvesto, kako jih .pa preživljate?« — Uradnik je odgovoril: »Poleti jih gonim na pašo, pozimi jih pa koljem.« Uljudni kralj. Monsieur Dupin je bil zaupnik francoskega kralja Ljudevita Filipa. Bil je zelo preprost in iskren mož. Nekoč je sedel s kraljem pri večerji. Jieševalo se je ravno važno politično vprašanje, glede katerega je Dupin s kraljem ni strinjal. Zato je dejal Dujmi kralju: »Veličanstvo, kakor vidite, se ne bova nikdar -sporazumela.« Kralj se ni radi te opazke niti najmanje razjezil. Odgovoril je samo: »To sem si že večkrat mislil, vendar pa si nisem nikdar dovolil Vani to povedati. ZA KRATEK CAS. Moderna toaleta. Starejši, nekoliko kratkoviden gospod, je imel neki dami nekaj važnega sporočiti. Pozvonil je in dama z bubikopfom, modernim športnim kostumom in smodko v ustih se je pojavila pri vratih: — »Gospod, prosim lepo, govoril bi rad z Vaso gospo soprogo k — »Kaj izvolite?« — : Tega Vam ne morem povedati, dragi gospod.« & — »Odprite vendar oči, saj sem jaz gospa, s katero želite govoriti.« — 0, o, pardon . . . V gostilni. v Profesor: »Kako je to, da mi v zadnjem času ne daste servijete?« Gostilničarka: »Veste kaj, gospod profesor, vi imate čudno navado, da obrišele rared jedjo nož, vilice, žlico, celo krožnike s ser-vijeto. Kam bi prišla, če bi morala servijete vsak dan .prati!« V Čechach! (Konec.) > V zadnjih letih se je pričelo z melioracijami zemljišč! Posebno letošnje mokro leto je vspodbudilo močno gibanje pri kmetih za dreniranje polja. Letos polja s težko zemljo ja!*t> trpijo. Posebno se opaža to na hmeljiščih. Hmelj rumeni, listi se- sušijo in odpadajo, dočim je na dreniranih zemljiščih iziredno lep in v bujnem stanju. Letošnje mokro leto je onim neverjetnim Tomažem dokazalo iesničnost trditve o neprecenljivih prednostih dreni ranega polja. Snujejo se za-d-uge za izvedbo teh melioracij, ki vzamejo amortizacijsko posojilo na 10 do 15 let. V splošnem je zadrugarstvo moč-,110 ''uzvito in ideja zadrugarstva prodira vedno bolj in bolj v najširše narodne sloje. Družabnost je lepo razvita, nacionalna zavest velika, delavnost in podjetnost očividna. Podčrtati se onora njih or-gamzatorna sposobnost! Položaj Cehov v ostalem ni r^yno zavidljiv. Boj za ob-*Unek in nadvlast jie težaven. Avstrijska agrarno-kolonijalna politika je pred 300 leti vse češke veli kaše, ki so se uprli Hudislfu II. in mnogo Husitov, kar čez noč pognala iz njihovih domov in naselila tam Nemce! Zato se ne smemo čuditi, da jih je v državi ena četrtina. Vrhu tega so p- dkvasto obkoljeni s samimi Nemci. In vseneniška propaganda! V zadnjem času krožijo razglednice s če&kim ozemljem obkoljenim s samimi Nemci in z napisom: 7 miljonov Čehov proti 67 milijonom Nemcev! V takem položaju mora bit: edinost, volja, samozavest, narod-no>t in Leupogljiva in železna trdnost naroda. Vsled teh okolnosti. in teritoriai-nega položaja se opaža pomanjkanje or.e -lovanske širokogrudnosti, miline M go-stv ljubnoati, ki se je inojala umaknit: tedni, železni samoobrainibi za oblas*. Movvgli je položil glavo Bagheeri J!a hrbet in je tako trdno zaspal, da se ni prebudil niti, ko ga je panter položil v domači votlini poleg matere Volkulje ua Rudyard Kipling Najboljša, najcenejša sa in šivalni stroj so edino Mag. št. 21424/26 se vrši vsaki dan od 20—24. ure v restavraciji pod „SK ALC O" Mestni trg št. 11. MOBROGE iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoraoijske patent divane in tapetniške izdelke nudi pajcenege Za vsako beisedo »e pl«*3 50 par, za debelo tiskan® pa Din 1-—. Potnike dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111. pod ^vinska trgovina«. Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. kozarcih in ap«ra^ Tvomiška zaloga: fructus — Ljubljana. Krekov trg 10. Tudi na .obroke! Na dobro domačo hrano se sprej-I mejo abonenti. Stari trg | št. 34/11., levo vrata št. I. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku M Za tiskarno >Merkur< v Ljubljani Andrej Sever, Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Modno pismo. ELEGANTNA MODA. Kljub temu, da reprezentirajo otroške obleke več .ali manj neizpremenljivo modo, je vendar interesantno opazovati, kako lahko se prilagodi otroška obleka dnevni modi, ne da bi postala pri tem neokusna. Treba je pač natančno vedeti, kako daleč se sme iti pri imitiranju dnevne mode in jre-ba se je ogibati vsakega fantastičnega efekta. Navadno ni težko se približati že glede materijala modi, k.i velja za odrasle. Specialno današnji material je tudi za otroške obleke zelo pripraven. Tudi oibrobljavanje otroških oblek s krznom je izpoisojeno od dnevne mode. Kajti tudi pri otroških oblekah prevalirajo kratko- VA.VAJi ir... AVvV«a«»'rW£iZARZaLiM dlaka krzna in sicer posebno nulria in na-. ravni foizam. Za popoldanske obleke, torej za j »elegantne«, se posebno pogosto uporablja j hermelin, ki kljub temu, da je zelo drag, ne ‘ stane mnogo, ker se ga rabi za otroško oble-; ko malo, posebno malo še z ozirom na to, da se uporablja v prav ozkih pasih. Seveda je tudi tu par originalnih oblek, ki se lahko uporabljajo tudi tu. Sem spada n. i pr. še vedno priljubljena jumper-linaja in j boiero-fazona, s katero se dajo doseči prav i čedni efekti. Prav,tako kot oblekica, naj bo j tudi otroški klobuček čim najbolj preprost. Ker večinoma zelo trpi, ije kvaliteta maie-! riala velik«, važnosti. Najboljša je klobuče- I vina, ki je poleg tega tudi zelo praktična, i ker ji dež prav malo škoduje in se ji lise 1 malo poznajo ter jo je lahko očistiti.