Poštnina plačana v gotovini Gena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dorn po raznašalcih 5-50 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. T. Celje, petek X2. sebruarja XQ37 Leto XIX. Finančni odbor Narodne skupšcine V finančnem odboru Narodne | skupščine je narodni poslanec g. ' Ivan Prekoršek obširno razpravljal o potrebah našega zdravstva in na- logah socialnega skrbstva. Poudar- jal je pomen in naloge velike cen- tralne, zahtevam današnje dobe od- govarjajoče bolnice za dravsko ba- novino v Ljubljani. Pri tern je zlasti Se opozarjal na dejsivo, da je prebi- valstvo Slovenije izgubilo ob pre- vratu velike in moderno urejene bolnice v Gradcu in Celovcu, kamor je prej gravitiralo, pa je ysled tega dotok bolnikov v Ljubljano kot našo upravno centralo postal tako v-elik, da nekdauja deželna bolnica ljub- ljanska že dolgo več ne odgovarja najprimitivnejšim zalitevam zdrav- stva in potrebam naroda. Vse, kar kar se je za ta zavod doslej storilo, so samo skromni začasni in zasilni ukrepi, vprašanje državne bolnice v Ljubljani je še vedno nerešeno in ne trpi nobenega odlaganja več. Po- hvalno omenja naporno in požrtvo- valno delo zdravnikov po bolnicah v dravski banovini, ki so vse pre- napolnjene in zahtevajo prav tako novih žrtev s strani banovine za po- trebna razširjenja in odgovarjajočo opremo. Po § 7. in 8. zakona o bol- nicah je država dolžna nositi oskrbne stroške v samoupravnih bolnicah za javne nameščence in upokojence in njih rodbino. Za vse te izdatke in obveznosti države je v predlogu pro- računa predvidena vsota 200.000 Din za 'Vso državo, ko bi taka vsota jedva zadostovala za obveznost države na- pram eni sami banovinski bolnici, ako ne govorimo o terjatvah posa- meznih bolnic napram državi iz prej- Snjih let. V poglavju o socialni politiki je omenjal govornik dobra določila so- ciälne zakonodaje, ki se pa dosledno ne izvajajo, govoril je o zaščiti de- lavcev, o minimalnih mezdah, o za- pioelitvi tujlh drfcavljanov in neza- dfostn1! kontroli njih zaposlitve, o ne- žaposlenosti ročnih in dušev- nih delavcev ter ugotovil, da je nezapdsltenost na teritoriju dravske banovine v industrijskih centrih in na selu problem, ki terja nujne re- šitve v tej smeri, da se da ljudem dela in zaslužka. Dravska banovina ye žitno pasivna, je iinela lani izredno slabo letino, pa je vsled tega možnost dela in preživljanja izredno težka. Javna dela so nezadostna, občuti se v tern pogledu, da smo težko zapo- stavljcni. Govornik se je izrekel pro- } ti ustanovitvi centralnega fonda za I zimsko pomoč in zavračal namero, da bi se ta fond osnoval na nesoci- alen način, da bi naj zopet dajali sorazmerno največ delavci in na- meščenci, ki vsled nizkih mezd in nezadostnih plač že itak nimajo eksi- stenCnih pogojev. Govoril je o ru- J darskih staroupokojencih, ki preje- majo danes po večini v svoji visoki ttarosti po trideset in štiridesetletni naporni službi 2 do 6 dinar] ev me- sečno miloščine, ki se imenuje p-en- zija. Zahteval je, da se v tej zvezi nujno reši vprašanje sanacije bra- tovskih skladnic. Vprašanje pre- hrane pasivnih in polpasivnih krajev in pomoči v prehrani in prevoznicah za brezplačen prevoz koruz-e- za kra- je prizadete po toči in elementarnih nezgodah je pogrešno urejeno. Koru- za in prevoznice se obravnavajo kot nekak honorar za strankarsko služ- bo. Beda in glad pa ne vprašuje po strankah in strankarski pripadnosti. Narodni poslanec g. Prekor&ek je govoril o zavarovanju privatnih na- \ meščencev, o splošnem starostnem zavarovanju delavcev in grajal, da država pri izvajanju javnih del za račun gotovih fondov sama ruSi te- melje obveznega delavskega zavaro- vanja. Nemogoče je, da delavci, za- posleni pri takih delih, niso deležni dobrot delavskega zavarovanja za primer bolezni, ker so baš do]a te vrste večkrat take prirode, da dela- vec lahko oboli, pa je potem brez vsa- k© pomoči on in hjegova rodbina. Takega delavca, ki ni zävarovan, odklanja tudi Borza dela, ker ga obravnava kot navadnega delomrz- n-eža in potepuha, četudi je mesece in mesece za skromno mezdo trdo delal. Razmere v našem gasilstvu Interpelacija narodnega poslanca Narodni poslanci g. Ivan Prekor- šek in tovariši so vložili na ministra zä telesno vzgojo dr. Rogiča interpe- lacijo v zadevi razrešitve vodstva gasilske zajednice za dravsko bano- vino v Ljubljani ter razrešitve ne- katerih gasilskih žup in prostovolj- nih gasilskih čet. Interpelacija pravi rned drugim: 1) Z razrešitvijo izvoljenega sta- reSinsvtva in osrednj-ega odbora ga- silske zajednice v Ljubljani po sta- rešinstvu gasilske zvcze v Beogradu z odlokom 10. novembra 193G. je bil prekršen zakon ker je bilo zvezno starešinstvo od ministrstva za te- lesno vzgojo postavljeno kot začasno vodstvo, ki naj bi vršilo le najnuj- nejše poslo. Jasno je, da med take najnujmejSe posle ne spada razre- šitev vodstva gasilske zajednice in to celo brez prehodne revizije ali preiskave in brez navedbe tehtnih razlogov. 2) Bivši ujiravi gasilske zajednice v Ljubljani se je brez navedbe raz- logov očitalo nepravilno in nezako- nito poslovanje. Sedanji odbor gasil- ske zajednice negira vse predpise prejšnje zvezne uprave, ki je m. dr. ob priliki reorganizacije v 1. 1933. odredila za vsakega gasilca prisego. Te'kst prisege je bil potrjen od pri- Ptojnega ministrstva. Tisti Clani, ki kljub ponovnemu ppzivu niso hoteli položiti prisege, so bili raziešeni. Prisegu se glasi: »Jaz N. N., clan Ivana Prekorška in tovarišev gasilske čete v . . ., prisegam pri e- dinem Bogu, da bom zvest kralju in domovini, da bom čuva] narodno e- dinstvo, da bom svojo dolžnost po ustavi, državnih zako»iili in gasil- skih predpisih vestno i/polnjeval in ve ,;apoved.. svojib predstojnikov izvrževal, da bom v vscqi ščitil cast in ugled gasilstva in da bom pri svo- jem delu kot gasilec skrbel izključno za splošno dobrobit. Tako mi Bog po- magaj!« 3.) Začasno starešinstvo gasilske zajednice v Ljubljani je prekoračilo svoj delokrog s tern, da jo razvelja- vilo odločbo osrednjega odbora o po- laganju predpisa izpitov za posloval- ce v četah in župali ter izpite odre- dilo za nedoločen čas. 4) Začasno starešinstvo gasilske zajednice v Ljubljani je razveljavilo sklep skupščine o uvedbi vojaškega poveljevanja, ki ga je predpisal u- pravni odbor gasilske zveze. 5) Začasno starešinstvo gasilske zajednice V Ljubljani je razpustilo ¦več župnih in četnili uprav brez na- vedbe stvarnega razloga in brez pre- | iskave ter imenovalo v nove uprave 5 tudi ljudi, ki niso bili nikdar gasilci ! še manj pa imajo za seboj predpi- sano šestmcseCno preizkusno dobo. S tern se kršijo zakon in zakonita gasilska pravila ter se skuša v gasil- ske vrste zanesti vse drugo, samo to ne, kar j-e važno za gasilce. Ce se pri tako veliki organizaciji, ki šteje samo v dravski banovini preko 30.000 gasilcev, ne bodo vpoštevali za- kon in zakonita pravila, je nemogoče vzdrževati red in zakonito disciplino, kar je prvi pogoj za gasilsko delo, zlasti ob primeru kake požarne ne- sreče. Naše gasilstvo ima večmilijon- sko premoženje, ki so ga prostovolj- no dali razni dobrotniki, ne glede na politično prepričanje. Za to pre- moženje je vodstvo organizacije od- govorno. Ce se ne bodo vpoštevali zakon in zakonita pravila, potem se lahko zgodi, da to premoženje ne bo služilo več namenu, za katerega je bilo zbrano. 6) Posamezni člani razreš-enih žup- nih uprav se preganjajo in kaznujejo z visokimi globami s strani sreskih načelnikov, čeprav ti niso kompeten- tni za reševanje teh sporov, ker v za- konu o upravncm postopku ni zako- nitega oslona za izvršitev kakega od- loka gasilske zajednice. Kaznovanja in grožnje z zapori se izvajajo samo zaradi tega, ker razrešeni funkcio- narji ne priznavajo zakonitosti svoje razrešitve in ne izročajo poslov no- vim članom župnih uprav, ki so ne- legalno postavljene. Funkcionarji le- galno izvoljenih župnih uprav z neizročitvijo poslov samo čuvajo za- konito določilo člena 61. pravil ga- silske službe, ker smatrajo, da so vso odredbe začasne nove uprave gasilske zajednice za dravsko bano- vino in novih župnih uprav neve- Ijavne. To svoje stališče so natancno obrazložili tudi v svojih pritožbah na ministrstvo za telesno vzgojo na- roda in so trdno prepričani, da bo g. minister usvojil njihovo mnenje. Interpelacija vprašuje g. ministra, ali so mu vsa ta dejstva znana in kaj misli kot najvišji čuvar zakoni- tosti ukreniti, da prepreči eksperi- ment, ki je v škodo gasilstva in nje- govega nesebičnega dela. In to tern prej, ker obstoja bojazen, da se zane- seta med do sedaj tako lepo discipli- nirano članstvo nesloga in politična nestrpnost. Že sama razrešitev sta- rešinstva in osrednjega odbora gasil- ske zajednice je težko prizadela vse n-esebične gasilce v dravski banovini in zabranjuje gasilsko delo ljudem, ki so po 20, 30, 40 in celo 50 let ne- sebično del oval i v gasilstvu. Interpelanti končno prosijo g. mi- nistra, da jim na vloženo interpela- cijo nujno pismeno odgovori. Proglasitev turističnih krajev V Službenem listu kr. banske u- pi-ave dravske banovine z dne 27. januarja, št. 8/44-45, je objavljen pravilnik o proglašanju turisticnih krajev, ki ga je predpisalo mini- strstvo za trgovino in industrijo v okviru nove uredbe o pospeševanju turizma. V smislu Ciena 9. tega pra vilnika so za turistične kraje progla- šeni sledeči kraji na območju bivše mariborske oblasti: A. Za turistične kraje v ožjem po- menu: Celje, Crna,, Dravogi-ad-Meža, Gornja Radgona, Guštanj, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Mozirje, Ormož, Planina pri Sevnici, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Vitanje. B. Za turistične kraje klimatične- ga (planinskega) značaja: Fram (Mariborska koča), Gornji grad, Ho- če (Pohorski dom), Logarska dolina- Solčava, Ljubno, Luče, Ribnica na Pohorju (Senjorjov dom), Ruše (RuS- ka koča), Smolnik (Lobnica), Sv. Lov- renc na Pohorju (kofia na Kloprtom vrhu), Šmartno na Pohorju, Topol- Ščica, Vurberg. C. Za turistične kraje kopališkega značaja: Dobrna, Laško, Rimski vre- lec-Kotlje, Rimske Toplice. Rogaška Slatina, Slatina Radenci. Po tern pravilniku proglašeni tu- ristični kraji pridobijo pravico do vseh ugodnosti, ki so predpisane z uredbo o posp-eševanju turizma ali z drugimi zakonskimi predpisi za pospeševanje turizma, obenem pa pa se podredijo tudi vsem obvez- nostim, ki jih določa ta uredba ali druge zakonske določbe. Ministrstvo za trgovino in indu- strijo je prometnemu ministrstvu predložilo ta seznam turisticnih krajev kot podlago za ugodnosti po § 11. železniške potniške tarife, ki daje obiskovalcem turisticnih kra- jev pravico do brezplačnega povratka na železnici po najmanj 7-dnevnem bivanju. Po s'edanjih predpisih uži- vajo to ugodhost le turistični kraji z nadmorsko višino nad 700 ni. Glede zgradarino za turistične kra- je sta tujskoprometni zvezi v Mari- boru in Ljubljani podvzeli potrebnfc korake za ukinitev tega bremena. Vsi proglaüteni turistični kraji mo- rajo docela ustrezati določbam cle- növ 3., 4. ali 5. uvodno omenjenega pravilnika. V kolikor že proglašeni turistični kraji ne bi ustrezali do- ločbam teh členov, jim morajo ugo- diti najkasneje v dveh letih v korist pospeševanja turizma v dotičnem kraju. V nasprotnem primeru sme ministrstvo za trgovino in industri- jo po svobodni oceni, toda upošteva- joč obče koristi turizma, črtati take kraj-e iz seznama proglošenih turis- ticnih krajev. Taki kraji izgube pra- vice in ugodnosti, ki so jih pridobili v lastnosti turisticnih krajev. Tujskopi*ometna zveza »Putnik« v Mariboru opozarja občinske uprave in tujskoprometna društva tistih kra- jev, ki niso bili proglašeni za turis- tične kraje, da smejo kadarkoli za- htevati proglasitev za turistične kra- je, če usti'ezajo že omenjenim do- iočbam členov 8., 4. all 5. pravilnika o proglašanju turisticnih krajev. Kra- jem, ki bodo najkasneje do 15. junija 1937 zahtevali naknadno proglasitev, prvi dve leti od dne uveljavitvo pra- vilnika še ni treba ustrezati določ- bam Členov 3., 4. ali 5. pravilnika. Prošnje, ki morajo biti opremljene s prilogami o potrebnih avtentičnih podatkih, naj se pošljejo na naslov Tujskoprometne zveze »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Učiteljsko zborovanje v Celju Sresko učiteljsko drustwo JUU v Celju je zborovalo 6. t. m. ob ude- ležbi 180 članstva. Uvodoma je uči- teljstvo pocastilo spomin E. Adamiča in Fr. Gabrška. Društv-eni predsed- nik Roš je podal situacijsko poročilo glede na učiteljske premestitve, od- puste, razrešitve šolskih upravite- ljev, napredovanja, težko gmotno stanje in brozposelnost 700 abituri- entov v banovini. Podčrtal je aktivum novosadske skupščine ter napovedal boljše izglede za novo 1-eto. Podpred- sednica ga. Wudlerjeva je zanimivo poročala o seji sekcijske uprave in hadzorstva ter o sprejeinu deputacije JUU pri g. predsedniku kralj. vlade. Z odobravanjem so bili sprejeti na znanje ukrepi organizacije v zasto- panju stanovskih koristi in njeni predlogi k finančn-emu zakonu 1937- 38, prav tako ustanovitev Clanskega podpornega fonda. Iskreno je bil pozdravljen došli pi- satelj župnik F. S. Finžgar, ki je \ društvu predaval že pred 5 leti, to- krat pa je orisal »Rodni kraj in jezi- kovni zaklad, iz katerega je Preäe- ren snoval.« V uvodu je izvajal, kako je slovenska domovina, to čudo božje po Jepotali, vedno vplivala na clove- ka in umetnika, Cigar življenjske Siran 2. »NOVA D O B A « Stev. 7. korenine so iz nje pognale, ven- dar je njegova umetnina postal a obeenarodna in v svojih viških tudi občečloveška. Naša jezikovna kultu- ra je bila grajena iz naroda in jo je treba z ljubeznijo cuvati pred nepri- rodnimi vplivi. Tri instrumente mo- ra imeti genij-pesnik v lasti: jezik, fantazijo (toda resničnostno!) in ču- stvo. Njegovo srce je kakor v školj- ki biser, v njem so strnjeni življ-enje, r a dost, trpljenje, dvigi in porazi ob- čestva. Gorenjec Prešeren korenini ves v svojem kraju in rodu, zato jima je moral ostati zvest. Iz jezika rodu je tenkosluho snoval večno mogočne umetnin-e. Njegov rodni dom naj bi postal Prešernov muzej. Slovenci kot narod hočemo svoje kulturne dobrine ohraniti, čistost jezika bra- il iti. Učiteljstvo lahko mnogo stori pri preiskovanju jezikovnih lepot v besedah in izrekah ter sledov naSe pretekiosti. Predavanje je segalo sno- vi v globino in je bilo oblikovno na višku. Ob velikem odobravanju član- stva se je predsednik /bora, zahvalil predavatelju poudarjajoč, da hoče j slovensko učitcljstvo slejkoprej de- iati na temelju slovenskih kulturnih ¦vrednot. , Nadalje je referiral učit. Haber o :>Uč!t. pokretu«. Za gospodarski od- sek je poročal g. Hajnšek. Sliko o ugodnem stanju Učit. kreditne in gospodarske zadruge v Cclju, kl je povsem likvidna, je podal njen na- čelnik g. Zemljič. Sklenjen jo nil pod- pis deležev za Učit. domova v Mari- boru ]r Ljubljani. Slov. šoiski niatiri bo stavljen predlog, da pri rod i letoS- Dji rodni obCni zbor v Celju, z.Iružen s pedagoškim predavanjem. Za Gre- gorčičev spomenik je bil nabran /na- ten znesek. Sprejeta je bila resolucija glede na pravni in materialni polo- žaj učiteljstva ter potrebo dccentra- lizacije učnih in upravnih osnav šol- stva, da bodo posebne potrebe Slo- venije tako čimbolj upoštevane. Na priliodiije zborovanje v aprilu bo vabljen g. Ciril Debevec, ražiser Nar. glcdališča v Ljubljani, da predava o osnovali sodobnega gledališča. Zahteve celjskih privatnih nameščencev Na zborovanju trgovskih in privat- nih nameš&encev v Celju, o katerem smo poročali v zadnji številki, je bila soglasno sprej'eta sledeča resolucija: Razširjenje pokojninskega zavaro- vanja za privatne nameščence je ne- odložljivo. Pokojninsko zavarovanje naj izvajajo samostojni Pokojninski zavodi v Ljubljani, Zagrebu, Beogra- du, Sarajevu, Novem Sadu in event. v drugih centrih države, kj-er obstoje za to potrebni pogoji in to žele inte- resenti. Z izvedbo razširjenja pokoj- ninskega zavarovanja ne smejo biti tangirane že pridobljene pravice za~ varovancev pri že obstoječih pokoj- ninskih fondih posameznih gospo- darskih podjetij, četudi bi ti fondi nudili ugodnej&e zavarovalne pogoje nego jili nudi zakon. Vsi ti fondi naj se formirajo - bivajo vsak mesec lepo revijo »Ja- dranska straža« in imajo poleg tega še popust na ladjah in v hotelih. Va- bimo, da se prijavite kot člani po- magači! c Celjska podružnica »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih na- meščencev Jugoslavije, bo imela J^edni občni zboor v četrtek 25. t. m. ob 20. (v primeru nesklepčnosti pa ob 20.30) v mali dvorani Narodnega doma. c Občni zbor Kola jugoslovenskih sester v Celju bo v sredo 3. marca ob 19.30 (v primeru nesklepčnosti pa ob 20.30) v sejni dvorani v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Volitov dveh zapisnikaric in dveh overovateljic. 2. Čitanje lanskega za- pisnika. 3. Tajniško poročilo. 4. Bla- gajniško poročilo. 5. Poročilo nadzor- stvenega odbora. 6. Volitve novega upravnega in nadzorstvenega odbo- ra. 7. Slučajnosti. v Občni zbor sreskega odbora društva Rdečega križa v Celju bo v četrtek 18. t. m. ob 20 v sejni dvora- ni na magistratu. Dnevni red obsega poročilo in volitev novega odbora. c Lovsko društvo v Celju bo imelo v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne svoj redni letni obCni zbor v restav- racijskih prostorih hot-ela Celjski dom. Poleg po pi'avilih predvidenega dnevnega reda bo na dnevnem redu tudi izprememba drustvenih pravil. Odbor pričakuje iz Celja polnošte- vilno udeležbo Clanstva, od zunaj pa vsaj po enega iz vseh večjih kra- jev. c Tragična smrt berača. V sredo dopoldne se je peljal znani celjski trgovec g. Anton Ulaga s svojim avtoinobiloin iz, Gelja v Konjice. Ko je vozil okrog pol 11. po državni cesti s Frankolovega proti Konjicam, je priSel po cesti nasproti okrog 70 let star neznan borač. Sprva je berač korakal pi-avilno po desni strani ceste, potem pa je cesto dvakrat pre- križal. Ko je tik pred avtom obi lorn drugič stopil čez cesto, ga je svetilka avtomobila zadela v sence in mu zdrobila senčnico. Berač se je takoj zgrudil nezavesten in je deset minut poznej'o podlegel poškodbi. Ko je bil g. Ulaga opazil, da je stopil berač drugiö Cez cesto, je takoj zavrl, a ni mogel več preprečiti nesreče. Obves- til je takoj oroznik-e. Kmalu je pri- spela na kraj nesreče uradna komi- sija iz Konjic, ki je ugotovila dejan- ski stan, nakar so mrtveca prepeljali v mrtvašnico na pokopališčo v Stra- nicah, kjer so truplo obducirali. Po priCah in sledovih na kraju nesreče je dognano, da ne zadene g. Ulago nob-ena krivda in da je berač sam zakrivil svojo smrt. c Obupno dejanje. V soboto si je 41-letni posestnikov sin in vojni in- valid Karl Š. iz Lisc v hipni duš-evni zmedenosti prerezal žile v levem za- pestju. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali Naznanilo ! V nedeljo, dne 14. februarja 1937 bo otvoritev n o v e moderno higijensko nrejene slaščičarne Ru-Go Celje, Kralja Petra cesta 29 Lepe stavbne parcele v mestu Celju na prodaj. Naslov v upravi lista IŠČEM prazno sobo ali sobo s kuhinjo v Celju. Ponudbe na upravo lista pod »Upokojenka< Enodružlnsko hiSo novo, trisobno z vsemi pritiklinami, 1000 m3 sveta, lepa lega, pri postaji Sv. Peter v Sav. dolini, prodam poceni. Dopise poslati na naslov: E. Cotič, Sv. Peter v Savinjski dolini Sfanovanje 2 sobi in kuhinja se odda z marcem solidni stranki. Celje, Ipavčeva 3a-I Meblovana soba se odda. Vpraša se: Sodnijska steza 3-II desno, nasproti okrožnega sodišča Rabljetso pohiätvo se poceni proda. Ogleda se pri ge. Borko, Celje, Skalna klet 49 Iščem dvosobno stanovanje v mestu ali bližnji okolici za april ali tnaj. Naslov v upravi lista S ratio van je 1 veliko ali 2 mali sobi s kuhinjo in priti- klinami iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod >250-300« Dve veliki, lepi praznl sobi se oddata. Naslov v upravi lista HITDO SO«' wm pocgri| sum vEnci v poveCami IZBIkl «fiflmofi & miSLG3 CLLJL Pentlje i modernim tiskom ali lepljenim napisom. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za vesellce, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjtgarna In trgovina s paplrjem Franc LesKovšeK Celje. Glavnl trg 16 ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst'in .solidno vezavo knjig po zmernih cenah. Franjo Dolžan • Celie Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Previema vta v zgoraj navedene stroke spadajota dela In popravila — Cene zmerne — Postrežba to(na in lolldw Celjsba posojilnisa d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM fflavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Kupujeinpro- da)a devizcin volute lzdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter nadi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pe6nik. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celju.