ftt. 102 V Gorici, v torek dne 6. septembra 1910. Tria) XL. Uhaja trikrat na teden, in sicer t terek, četrtek in soboto ob 1 uri ^popoldne ter slane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K % -„.... 10 „ '-'ltfx'\~ iL*f" '*-••'-•¦ "&';"" ..... Posamične sfeVifke* štartejoTO vin.. V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. „S0CAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „K&Žlpot po Goriškem in Gr.adlšianskejn" in dvakrat v letu „ Vozni red že-lesEic, p&rnikov in poštnih zwb\ Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Uredništvo .. » nahaja v Oosposki ulici št. 7 ; Gorici v I. nadstr. na deiRO, , Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrštah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Vclvfos it. 83. — »Gor. Tiskerna" A. Gabrščck (odgov. J. FabČič) tiaka in zal. Ljudsko štetje. Naznanili smo, da se bo vršilo ljud- ' sko štetje po stanju JI. decembru* 1910. ' takoj po novem letu, in sicer se bo štelo poobčevalnem jeziku. Navedli ».lilo tudi razloge vlade, radi katerili se ic odločila zopet za občevalni jezik kiju- ' bu temu, da je poslanska zbornica na Dunaju zahtevala štetje po narodnosti. Vlada se je odločila za občevalni jezik v glavnem radi tega, da ugodi Nemcem, ki upisujejo, kjer le morejo, Slovane za Nemce; občevalni jezik pride prav tudi Lahom in pred vsem vladi,' katera kar noče pokazati svetu, kako v resnici slovanska je Avstrija. Ljudsko štetje je doslej vsakikrut požrlo na stotisoče Slovanov. Tako naj bo tudi sedaj! — je odločila vlada in določila »občevalni jezik«. Ta dolgo iskani izraz so našli pred ijudskim štetjem leta 1880. Po »Slov. Braniku« posnemamo: L. 1872. se je sešel v Petrogradu mednarodni statistični kongres, kateremu naj hi bila naloga izdelati načrt, po katerem bi se vršilo ljudsko štetje. Med različne potrebne točke pri tej stvari naj bi še uvrstil tudi jezik, ki se govori v splošnem življenju, potem rojstni kraj in narodnost. Ta poslednji stavek si je vsak drugače tolmačil. In prišlo je toliko tolmačev v osebah avstro-ogerskih statistikov, da so s svojim tolmačenjem pojem narodnosti še bolj zmešali in zamotali, kakor je bil prej. Eni so se prepirali, kaj je narodnost pravzaprav; Nemci zopet niso hoteli slišati o narodnosti in so trdili, da se narodnost ne sme upoštevati, češ da bi to na-pravljajo velike ovire pri ljudskem štetju v tako raznojezični državi. Dr. A. Ficker, predsednik osrednje statistične komisije, se je izrazil, da se jezik lahko upošteva, toda le na ta način, da se Nemcem kar najmanj škodi, a kako? Dolgo so premišljevali nemški birokrati in tik pred ljudskim štetjem leta 1880. se je vendar na- šel dglgo iskani izraz: občevalni je-jik (Umgangsspraehe). S takozvanim občevalnim jezikom so si Nemci ugladili pot. do precej večjega števila v državni statistiki ljudskega štetja in to predvsem na račun Slovanov, tudi nam Slovencem se to zelo pozna. Občevalni jezik pri ljudskem štetju nam prinaša velike izgube povsod. Prvič se je štelo na ta način 1. 1880. Oni zakon pa ni bil še izdan, ker se je bilo bati v državnem zboru odpora od strani nenemških poslancev, nego se je štelo po zastarelem zakonu od dne 29. sušca 1869. št. 67. d. z. in z odredbo mi-nisterstva notranjih stvari od dne 6. velikega srpana 1880., po kateri naj se za to štetje upošteva le o b č e v a 1 n i j ez i k. Tako se je štelo leta 1880., 1890. in UUU. Občevalni jezik se je označil kakor jezik. »1: a t er i vsake m u rabi v n a v a d-nent obče v a n j u«.s Sedaj je -vprašanje, kje, v katerem »navadnem občevanju« se poslužujemo tega jezika? V družini, v javnem življenju, v šoli, v cerkvi a) i kje? Na to ne more odgovoriti nihče, lji v tej kalni vodi Nemci in tudi Lahi pri lias izvrstno ribarijo. Pri ljudskem štetju leta 1^80. je pozval vodja čeških Nemcev dr. Schmev-kal v inie^iienišk^iipos^icav^ Češke vse Nemce, posebno v mešanih pokrajinah, da bi se priglasili samo za Nemce. Seveda to je veljalo samo za Nemce in dr. Schmevkalu je bil v tem slučaju občevalni jezik istoveten z m a-ternim. Ko pa je izdal »Česky klub« knjižico o ljudskem štetju, kjer je opozarjal, da naj se vpise v razpredelek »občevalni jezik« le narodnost, je bila knjižica takoj zaplenjena. Vsi nemški listi na Češkem so prinašali za ljudsko Štetje leta 1880., kakor poročajo »Narodni Listy«, sledeči poziv Nemcem: »Tovarnarji, obrtniki in vsi, ki se v vaših službah nahajajo Čehi in Če-hinje, ne dovolite, da bi se vpisal v XI. razpredelek »občevalni jezik« drug jezik nego nemški: je namreč razlika med ma-ternim in občevalnirn jezikom in v vaših zavodih ter v družinah je občevalni jezik vendar samo nemščina«. Kako se je štelo med Čehi, par kričečih zgledov! V Bohusudovi (Maria-schein) ni bila niti ena oseba vpisana s češkim občevalnirn jezikom vkljub temu, da sta bili tam dve češki društvi in se je služba božja vršila v češkem jeziku. V Ustju n. L. je bilo zabeleženih 774 oseb s češkim občevalnirn jezikom, dočim je bilo samo čeških otrok že 536 na nemških šolah, kar so priznala celo nemška letna poročila. Vrh tega je imela matična šola še 178 in matična sirotiščnica 63 u-Čeucev, Iz teh številk \z razvidno, da je bilo samih čeških učencev več nego vseh Čehov skupaj — na papirju. To je Čehe privelo do tega, da so se lotili zasebnega ljudskega štetja . in dognali so število 180 tisoč Če-liov več, kakor uradno štetje. Nemci se glede štetja med Slovenci že gibljejo. Imeli so sestanek v Opatiji, pogovarjali so se v Beljaku in Celovcu, kako bi pri ljudskem štetju dne 31. dec. t. 1. napravili »verno sliko« naših pokrajin, ; Ž njimi vred pa se gibljejo tudi Lahi, ki hočejo porabiti vse zvijače prav ob bližajočem se ljudskem štetju, da bi naštel' kar največ mogoče Lahov seveda na ta način, da uštejejo med Lahe tisoče in tisoče Slovencev! j »Piccolo« je že povedal, kako morajo šteti. Črnogorsko kraljestvo. Čmagora je postala kraljestvo. Obilo se piše te dni o Črnigori in o knezu Nikiti. Slavlje je obsežno in trajc dolgo Časa. So strani, ki so sprejele proglas z nekim zadovoljstvom, toda so tudi strani, ki sodijo reči tako, kakoršne so ter prihajajo do zaključka, da parade in kraljestvo ne bodo prav nič koristile Črnigori. Posebno med Srbi je čuti gla- sove* ki prav nič ne odobravajo knezovega koraka. Spominjajo na aneksijo Bosne in Hercegovine ter na razpoloženje, ¦ nastalo vsled tega v Srbiji, pa zamerijo knezu korak do ktaljevske krone, češ, da je premalo upošteval bas sedanje razpoloženje celega srbskega naroda. Kakšna pa je Črnagora? V gospodarskem oziru je Črnagora stalno nazadovala; skoro polovica njenih prebivalcev, ker niso imeli sredstev za življenje se je izselila v Ameriko, ali se razgubila po drugih krajih sveta; a druga polovica životari bedno na dojnu, največ od denarja ki ga: Hm pošiljajo rojaki iz tujine. Politično je Črnagora pretrpela velike stresljaje, po katerili ui prišel mir, nego grobne mrtvilo in puščava. Posledice gospodarskih in političnih nesreč se zelo čutijo ua vseh poljih društvenega in kulturnega življenja. Vse to so resnice, katerih ni mogoče prikriti, in poravnati s kakšnimi paradami; najmanj so pa to dogodki in dejanja, katera se mora slaviti. Vse okoliščine pa kažejo le to, da je bilo to slavlje pripravljeno samo zaradi tega, da bi se Črnagora tem potom proglasila za kraljestvo. To je ono, kar je jubilejnim slavnostna dalo naenkrat največji značaj in zavalovilo celo srbsko javnost. Sodijo, da nima Črnagora uiti enega edinega razloga, da se pi oglašuje za kraljevino. Ona je tako majhna, da je zanjo nerazmerno še ime kneževine. To je zemlja, katera danes gotovo nima več nege 150.000 prebivalcev; zemlja, katera meri komaj tisoč kvadratnih kilometrov rodovitnih tal; zemlja, katere državni proračun je za tri miljone kron manjši, nego proračun občine belgrajske; zemlja tako siromašna, da ji vojsko in dvor vzdržuje Rusija. Zraven tega niti enega vspeha v zunanji politiki, kateri bi bil povod in zagovor proglasitve kraljestva; a še manj je tu kakšen pohvalen vspeh v notranji politiki. Očividno na tem terenu ni razloga za kraljevino. Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal lules Verne. — Preve! 0. I. (Dalje). I Išče se ženska srednje starosti in inta dobrem glasu, j ki bi pomagala opravljati igralke prti »Krofi je vem gledišču j Severne Georgije«. Imela bo primerno plačo ter čaja in piva ma razpotego. Naslovi na »odbor gfiedlišča. N. B. Prednost imajo vdove. »Presneto, maši rojaiki so bili še žeto dovtipni,« de Johnson. »In ali so dobili vdovo?« vpraša Bell. »Človek, bi sikoro mislil, !da,« todgovoni dbktor, »karti tu ie neki odgovor na odbor gledišča:. Cenjeni gospodje! Jaz sem vdova; stara sem šestindvajset tet žn podam liafoko weowžnih idoikazov o .svojem dostojnem vedenju m o svojih zmožnostih. Predno pa prevzamem opravo igralk vašega gledišča, bi rada izvedela, če si pridrže svoje Mače m 6e biom 'imela na pomoč dva v irokah rrtočtia moraiairja, da 'bosita prepasovala in zapenjala njihove rnodierce. Če slo ;ti pogoji, gospodje, potem se lahko zainesete na svojo služkinjo.' A. B. »Pripomba: AiM bi ne mogli inadomtestiti (pftva z žganjem?« »O ibravo!« vzSklitoe Attamonit, >»ti ljudje kapitana j I*arrya iso bili dobre vodje!« \ »Kaikor vsi 'ljudje, ki so dosegli svoj cilj,« pristavi i natteras, Hattertas je bfl to opazko zinil sredi razgovora, potem j pa je zopet obmolkni po svoji navadi. Doktor ni hoted o | tem govoriti in je hitel zopet čiati: »Tu pa je dč Johnson. »Nas pet!« oidgovont 01awbon(ny; »Saj bi bili vsi upravitelji^ ibnaloev U patne ostalo veliko. »Ne več ikat 'glcdMoev, če bi hoteli iigiriati komedijo,« odvrne AMamonst. .< »Kair to zsaMleva, gospod Qlawboniny,« reče Johnson, »povejte nam še ikaj molliegia olgiledišču kapitana Parrva; »Brez dvoma; sprva so igrati dve i©ni, ki so jih imel s seboj na ladji, kakor pesnik,, toliko zasluženrzgodovinski- mož, da ima praviBbi;?d6'Jkralievske krone; Ali- tu ni i kritizirati.vrednosti književnih, del kne-ževin^riiii ^je:govih zaslug kakor vladar- | ja,jnegOjJk^Ž€jo.sam6 na okornost, da osebne stvari vadarja ue,morejo niti v najboljšem^ slučaju pokriti velikih¦-._.nedor statkov/dežeje! j '"} EijMi* /azlog proglašanja ' Črnegore za ;kratfevino'je: .ambičijoznpstl-^anAŠnje-ga^ njenega vladarja. Vstvarij sV je. _ j>o^ setffie rofflMce; wezTs: zrzunarrjimi"/-vte-" darsMrtSliIawl- '^P^tlfca^.iM^daJe^n^. šel na idejo, da je vprav on določen, da postane vladar, celega srbskega naroda. Od tedaj je on začel oznanjevati, da je Crnagorai-neposredno podaljšanje'in o-hranitev x»Nemaničke« države, da je stara. Žeta vse .-dala si&stvu, adaJpode to vlogo igrala kedai Črnagora. Te ideje je začel razlagati še v »Balkanski carici«. A da bi pokazal v zadnjem času svoje namene'glede vse srbske zemlje," je knez pred Štirimi mesci dal svojemu novoroje-nmu umiku naslov »kneza od Raške« ... Zgodilo se je*, da je Srbija zayzela prvo mesto med srbskimi pokrajinami, a Crnagora je prišla vedno bolj v seaco. — Sebično Cetinje se jezno vzdiguje na prste in se \w®, da tudi njega vidi,sv«k--Ono ne dovoj| več, da kadar se gpvoff o srbskem krat^ da se tedaj misli vedno samo na krjulav Srbije; ono hoče, da se misli tiidinanfcga, i" zato se je, v upanju, da niu b(m pomogel prazni naslov izjednačiif se s Srbijo — proglasil knez za kralja. Srbov. ^, Opisujejo-to'dinastično borbo v rezkih besedah ter JOenijo, da interesi Srfc-stva so najmanj nalagali proglašene Črnegore: za kraljestvi; nasproti: interesi Srbstva so nalagali Črnigori/ da svoje :držanje dovede v sklad s svojim položajem" }ni\fazmeraitii "v srbskem narodu. Proglas nove kraljevine so narekovale samo separatistične želje enega človeka in njegove rodbine. Zaradi tega, in glede občih srbskih in jugoslovanskih interesov smatrajo na razglašenju Črnegore _kraT : ljestvoni kakor usoden in neprijeten do-¦ godek. No, morda pa proglas Črnegore za kraljestvo vendarle prinese kake koristi Črnigori. In zveze, katere ima kralj Nikolaj, so tudi take, da imajo Črnigori obilo koristiti!! Kolesarska slavnost - prepovedana. Sinoči je dobil predsednik kolesarskega društva »Gorica« odlok, s katerim vlada prepoveduje kolesarsko slavnost, določeno rta dan 11. t. m. Odloku, s katerim je bila dovoljena ta športna prireditev, se je že poznalo, da bo najbrže sledil drugi, ki kratkomalo prepove slavnost. Zgodilo se je tako! Cestni laški razgrajači, ljudje, ki za plačilo tulijo po ulicah »abasso i ščavi«! oboroženi s težkimi palicami in običajnim kamenjem, ti ljudje so zmagali! Nekaj delamržnih in šfanati-ziranih laških pobov je zakričalo proti prireditvi slovenskega kolesarskega društva, dobili so hitro zaslombo pri velikem goriškem župantr J uroku, ki je tekal okoli policije in namestništvenih gospodov ter potem poročal pouličnim junakom laškim, kaj je izvedel. Izvedel pa je to, da vsa reč za Lahe dobro stoji, da to pot občutijo Slovenci svojo veliko predrznost: na p'r a v i ti v Velodromu v me-stnempomeri ju nedolžno špor t no prireditev, prav na poseben način.-Vlada je sicer dovolila kolesarsko prireditev ali Slovenci bi morali le i>o stranskih ulicah na Velodrom *in niti kositi bi ne smela v kaki gostilni dva skupaj. Lahi so čutili potuho in ravnali so se po njej; češ, le kričimo naprej, vsa reč stoji dobro za nas! Kričali so in sledil je odlok vlade, da je kolesarska slavnost prepovedana. Laški pretepači in napadalci s svojim kaporiondm so ukazali in stresla se je vladna hiša na Travniku ter dala od sebe bojazljiv odlok, da je kolesarska slavnost prepovedana! Smejejo še laški po-balini, z zadovoljstvom gledajo v name-stniško podružnico pa pravijo: bravisi-gnori!.... tako se je zgodilo, kakor smo hoteli mi, veliki Lahi v goriškem mestu! Lahi čutijo v polni meri, kako so Slovenci zopet ponižani in zasramovani, ali tako pač zahtevata »javni mir in red.« O, ta javni mir in red! Pred dvema letoma se je konečno le vršila kolesarska slavnost v miru, letos se je vršil v miru in redu Sokolski zlet — sedaj pa je tu kar nakrat pritisk na .Slovence na ljubo laškim pretepačem! Pravično bi bilo to, da je vlada pritisnila tje, kjer se prikazuje rogoviljenje proti nedolžni prireditvi to bi bilo čisto naravno. Slovenci niso imeli nobenega izzivalnega namena, čisto mirno ih vse v redu bi bilo od njihove strani. Če "bi bila vlada storila svojo d ol-žnost, bi bili Lahi povsem mirni, ali modro in prav še je zdelo c. kr. gospodom, poslušati laške prenapeteže ter nastopiti, proti Slovencem!... Javni mir in red! Bežite, bežite z »javnim mirom in redom«! Mi za take prireditve ne potrebujemo c. kr. varuhov javnega miru in reda; policija naj bi ostala domapa.pre- skrajnosti. Opreganjaniu Slov en-, cev od strani vlade v slovenskih deželah pa mora prav krepko zadoneti tudi v dunajskem parlamentu! To je; sv.© t a dolžnost vseh slovenskih P©*, slancev! pustila vse Slovencem; bi videli, kako bi bil hitro mir in ikako bi tekli laski junaki v varna zavetišča, ako bi se drznili napasti Slovence. Stokrat že smo povedali, da z mokrimi cunjami lahko napravimo mir in red v Gorici! Le, če je policija zraven, so koražni laški veliki junaki! V varstvu sabelj in revolverjev tulijo in napadajo Slovence....... , Udarec v obraz Slovencem je prepoved kolesarske slavnosti. Lahi se čutijo nad Slovenci zmagovalce ter urejajo po tem svoje postopanje proti nam-Že tako sovražijo in napadajp Slovence; odslej bodo to delali še v večji meri. -r Kazalo pa je, da pride Gorica do nekakega miru, pa ga tudi potrebuje nujno,, bili so tu znaki, po. katerih se je dalo soditi, da se poležejo strasti ter nastane lepše razmerje med obema narodnostirna v mestu.....ah zopet so tu dogodki, ki pričajo, da je. vrženo novo jabolko razdora med oba naroda; utegnejo slediti novi boji. Pa naj sledijo — mi sprejemamo boj. Ali vlada je tista, ski ne zna delovati, da bi se ohranil in utrdil mir, vlada je tista, ki je sedaj zagrešila veliko nerodnost ter dala brco SI o vencem v neizmerno veselje 1 a šk i h n e o d r e š e n c ev. Čutimo jo hi vrnemo jo! Kar bo sledilo, za to bo odgovorna vlada!! Kapitulirala je jiaša slavna politična oblast pred cestnimi razgrajači uUim dala prav, kar jih more le ojačiti v grdem boju proti Slovencem. ¦ Pa živimo v taki dobi, ko se preganja in duši Slovence na celi črti. To smo videli na Štajerskem povodom Sokolske slavnosti v Gabrju, ko so nemški celjski tolovaji brusili nože in pripravljali kole za poboj Slovencev, v Ljubljani je pripravljeno vedno polno »bajonetov, naba-sanih pušk in revolverjev proti Slovencem, če bi le. ganili proti nasilstvom, "Ni D. O. v Trstu ni smela v Pulj, v nedeljo pa je bilo zopet nekaj za Lahe v Trstu; no, Slovenci so se pokazali močne, nepotreben je bil ves velik aparat in neumestno vse utesnjevanje slovenske slav-, nosti. Lahi so se blamirali ter izkazali za barbare s svojim početjem. Ne vemo,, ali je morda Trst vplival tako na Gorico, da je sledila prepoved? Če je, je to jako zgrešeno. Če se je v Trstu zvršila napovedana veselica, bi se bila še lažje v Gorici. Pa kaj so hoteli tudi po stranskih ulicah napadati Slovence? No, to bi bilo pravo banditstvo!___ Ali kar je, je! Prepoved je tu in Lahi so zadovoljni, ker so Slovenci udarjeni! To plačamo pošteno! Ne po stranskih ampak .po s 1 a v n ih ulicah bomo hodili v Gorici in Lahi bodo mič-kani — taka je bodočnost Gorice! taki vladi, ki se druži s hujskači proti mirnim Slovencem, pa bo), boj do Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. CIrUa in Metoda v Ljubljani je imela meseca avgusta 1910. sledeči promet i. s. Prejemki. A. redni dohodki. 1. prispevki iz nabiralnikov K 902.22; 2, prispevki podružnic.i, s.: Krat njsko 2.360*41, Štajersko 1.130*81, Primorsko 89'18, skupaj K 3.580'40. 3. Razni prispevki 3.728*34, skupaj K 8.210'96. B, izredni dohodki. 4. prispevki za obram-beni sklad 2.976'40, vsota vseh -dohodkov 11.18736. C. Iz družbene glavnice se je dvignilo 10.994'—, vsota vseh prejemkov 22.181*36- I zid a t k i. A. redni izdatki: 1. Plače, remun. učiteljskemu 6sobju,-razni računi itd. 23.63676. B. izredni izdatki i. s. 2. naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 2.668'—, 3. pristojbina od volila pok. g. V. Polaka H.063'83, skupaj K 37.368*59; torej primanjkljaja K IS.187'23. Za družbo sv. C. l?i M. so darovali o priliki 25-letnice sledeči gg. v Kojskem: Mihael Dornik, krčrmr in trgovec K 5.—, Ivan Vid'6, krčrnar in posestnik L—, Tone Eržen, finančni stražnik, 1.—, Ivan Lenardič, tajnik, 1.—, Franc Kocijančič, 1.—, Pleteršnik, fin. stražnik —.60, Fran-cika Marinič, gostilničarka, 4.—, Anton Arrigler, učitelj, 2.—, Ant. Ivančič, 1.-—, C. kr. orožništvo 5.—, Karol Miloh —.40, Jože Trpin —.40, Štekar Miha —.20, VI. Terkuč 1.—, Jančič Janko J.—.Skupaj K 24.60. »Pogled na prvo Četrtletje« je knjižica, ki jo je izdala družba šv. Cirila in Metoda za petindvajsetletni jubilej. Knjižica je zgodovinske važnosti. Razpošilja se ravnokar prijateljem družbe. Kdor knjigo prejme, naj jo nikar ne vrne. temveč naj pošlje po položnici krono. Domače vesti Ljudsko štetje v Gorici. — Sestavljen je odbor, ki ima nalogo, storiti vse potrebno, da doženemo pravo število Slovencev v goriškem mestu. Delo je o-gromno, zato je nujna potreba, da pomagajo vsi: vsak po svoji moči! Slovenci in" Slovenke v Gorici, na noge! -— Učimo in delajmo, da skonča ljudsko Štetje v Gorici častno za nas! Odlok glede prepovedi kolesarske prireditve navaja tudi »d o g o d 1 j a j e z ad n j e g a č a s a v d e ž e li« za vzrok, da smatra okr. glavarstvo prireditev cestne dirke in ljudske veselice za neumestno ter preklicuje dovoljenje..... »Do-godljaji zadnjega časa v deželi«?! — Kakšni dogodljaji? Kaj se je zgodilo takega? Mi ne vemo nič! — Naj vendar navede glavarstvo te nevarne »dogodlja-je«, drugače bo gledala javnost v pov-darjanju takih »dogodljajev« j e izmišljotino, da se je sploh moglo kako podpreti prepoved!! w »Dogodljaji zadnjega časa« -—je eii vzrok, drugi pa je, in ta je glavni: »sedanja razburjenost d 11 h o v, ki se izraža tudi v glasilih brez r a z like narodnosti«. Ta je lepa! »Corriere« je hujskal, pa prav* nesramno hi nevarno; da se je na to reagiralo, pa povsem dostojno u primerno, je pač u-mevno. Zakaj pa se dopušča, da hujska »C« sodrgo na mirne državljane? — Jalov izgovor. Oba razloga sta ničev,*! Zato ni pravega razloga za prepoved! Poroka. — Jutri se poroči gospod Josip Žagar, asistent c. kr. državnih železnic na Opčinah, z gospodično Fra-nico Ulaga iz Kanala. Vse najbolje! Pripravlja se protestni shod glede na prepoved kolesarske dirke in veselice. Prav bi bilo, da se pove na takem shodu prav pošteno v obraz vsem prizadetim, kar jim tiče! Kolesarsko društvo »Gorica« ima vsled prepovedi dirke in veselice občutno škodo. Imelo je razne troške, popravilo je Velodrom itd. Nekateri dirkači z ju-f ga so že prišli, drugim se je brzojavno naznanila prepoved. — Vstopnic je bilo že prodanih precejšnje število. Kdor. jo vrne,,dobi demir nazaj; pa Jo tudi lahko pridržijo,- ker napovedana dirka in slavnost se bo vršila*. aerne letos, pa;prihodnje leto! ' ' ¦¦ •'•." v Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da se prične šolsko leto z [, dnem 26. septembra t. 1. Vpisovanje za učence se vrši od 15. in traja do 22. t. m. vsak dan od 10—12. ure dopoldne in od 2—3. ure popoldne v šolskih prostorih v ulici sv. Ivana š t. 7. I. nadstr,. — Mesečnina za učenca znaša K 3.—, za dva učenca iste družine K 5.—, za tri K 6,—-. Vpisnine plačati je K 1.— Učnina za. izreden pouk po dogo-. voru. Poučuje se gosli, glasovir, petje' in glasbena teorija. — Vabimo stariše irr njihove namestnike, da prijavijo učence ža gotovo-v gorenjem toku, ker se pri poznejših prijavah ne bo moglo ozirati pri določitvi urnika v toliki meri na želje posameznikovi — Odbot ; . '¦* Pevfjko*in glasbeno druStvo v Gort^h (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) vabi p. n. pevke in pevce na pristop k pevskemu zboru ter prosi, da se vsi dosedanji člani, kakor tudi oni, ki nameravajo na novo pristopiti, zbero v p o n d e-ljek 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ulica sv. Ivana št. 7. Dame pa se naj v isto svrho zbero v t o r e k d 11 e 1 3. t. m. ob 6. uri popoldne ravnotam. — Pripominjamo izrecno, da se morajo priglasiti tudi vsi dosedanji pevci in pevke, da vemo, s kakim številom nam je računati, ker pričnemo takoj z vajami za jesenski koncert. — Odbor. C. kr. vžšja realka v Gorici. — V pripravljalni razred se bo sprejemalo učence 1 '6. t. m. od 8. do II. dopoldne. Sprejemalo se bo učence v I, r, dne 14. t. m. od 8. do 11. dop. Š p r e -j e rn.ii i i z p i t i za I. r a z r ed bodo 1 5, s ep t. od 8. do 12. dop. V razrede II.-VII. se upisujejo učenci dne 16, se p t. od 8. do l 2. dop. — Sprejemni, ponavljalni in naknadni izpiti za razrede II. -VII. bodo 16. in 17. t. m* od 8.-12. dop. in od 3, do 6. pop. Redni poduk prične 19. t. m. Protestni shod proti slov. kolesarski prireditvi sklicujejo Lahi za danes večer v irredentovskem gnezdu v »Ginnastiki«. Shod sklicuje Cocligi (Kokijč), knjigovodja pri električnem tramvaju. Ali shoda jim'še treba ni več, ker je vlada že prepovedala kolesarsko dirko in veselico! Če bo shod vsejedno, bo drevi polno tuljenja proti Slovencem v mestu. Slava Bombigu in vladi! »Corriere se je strahovito blamlral. Hujskal je radi cestne dirke društva »Danica« iz Mirna v Gorico, ki se je vršila v nedeljo popoldne. Vabil je »meščane, naj bodo pozorni« ter ukazoval, da naj gredo rešit Gorico pred nevarnostjo, če prileti kak slovenski kolesar v mesto! Ali glejte, nobenega ni bilo! Nihče ni posluša! oCorrierovega« hujskanja — samo na glavarstvu sodijo čisto krivo »Corrie-rovo« tuljenje! Socialni demokratje v Vrtojbi. — V nedeljo so-imeli veselico v Gor. Vrtojbi. Kakih 60 je bilo vseh skup iz raznih krajev. Lepaki iz laške tiskarne, zastave rdeče, okoli plesišča je bilo nekaj slovenskih, ali te so zfcodle tako v oči »sodru-ge« iz Podgore, da niti sodelovati niso hoteli. Tako p r o t i s love n s k o so vzgojeni soc. demokratje! — Pred kratkim so postavili streho na nov občinski dom v Vrtojbi. Hoteli so razobesiti tem povodom rdečo zastavo; ker to le ni šlo, pa niso hoteli razobesiti slovenske na občinskem domu v Vrtojbi! Kaj se sramuje Vrtojba: biti slovenska? Kaj dela g. župan? — Sramota, kar uganjajo »mednarodni« ztnešanci v slovenski Vrtojbi! Prepovedan izlet v Italijo. — Tukajšnji laški »Club ciclistico popolare« je hotel napraviti v soboto izlet v Feltre v Italiji, kjer je bila v nedeljo neka slavnost. Ko so sedeli kolesarji v kavarni »Commercio« pripravljeni za odhod, je prišel med nje policijski stražnik ter jim dostavil odlok s prepovedjo izleta ter jih povabil na policijo. Tam so vse zapisali ter jim rekli, da če pojdejo v Italijo, bo društvo razpuščeno. Baje so nekateri šli vsejedno. Umesten predlog. — U ver jen i smo, da tudi letos meseca kimavca naše iru-doljubive narodne dame in slavna akade-miška društva narede zbirko za družbo sv. C.,ty.M. Uspjamp.se predlaga,ti, tdabj blagovolil v p&atotesnih pbkraj-toah1 tta-i hirati izrecno za; gotove, namene, n. pr. na Štajerskem za šoli.v, Marenbergu in y Studemcilvv Trstu za novo šolsko poslopje, ni; QoriŠl:em za otroški vrtec >y Gorici. — »Siov. Branik«. ¦-¦ Pri gospodarskem polomu v kleri-kalpi-zadruž^i-z.vezi.na. JJCorošk^Bi Je^ri - L zadetih*tudYmn*o&6 Šrtr/vens-kili poso-* j i In i c! Podgorc, duhovnik, voditelj slov. klerikalne politike na Koroškem, ie podpredsednik skrahirane zadružne-zveze. To bo imelo za Slovence velike slabe posledic«. Se državnozbdrski mandat je v nevarnosti! Tako je klerikalno delo med Slovenci na Koroškem! Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi dne 25. septembra t. 1. veliki cestno dirko za »Primorsko prvenstvo« za 1. 1910. ob progi KanaJ-Solkan-Gorica-Miren-Sv. Ivan-Nabrežina-Prosek Opčina. Ci!i: Vrdela pri društveni: krčmi. Skupaj 74 km 500 in,..— Maksimalen čas ,5. ure. Začetek dirke točno o poludne. Daril ie sedem, in sicer zlate, srebrne pozlatcne, srebrne svetinje in krasne di-plfime. 'TioSIim v maksimalnem času bakrene posrebrnjene svetinje. Zmagovalec tekme ytfoW.se tirak: prvenstva. t'toga za dirkače znese K 6. — in le treba postati na društvenega blagajnika, gosp. Antona PodbrŠček-a ul Stadion 19/1. vsaj do 20. septembra, s katerim dnem se prijave zaključejo. Hjrke se smejo-, vdeležtti člani primorskih športnih društev. Devetnajstletno dekle zginilo. -Zginilo je 19 letno dekle, hči nekega kleparja v Semeniški uiici v Gorici. Pustila i pismo, v katerem je rečeno, da si vzame življenje. Sedaj se ne ve nič o njej, dasi jo iščejo povsodi. Javni ples v Kanalu se vrši v nedeljo, dne II. t. m. Listnica upravništva: Gosp. A. R„ Trst. List ie plačan do 1. «kt. 1910, Pozdrav! Ker je v četrtek praznik, izide prih. številka >-Soče« v soboto. Vse važnejše rcCi priobčimo v "Primorcu^ v petek: tudi več dopisov! Odstaviti dojenčke v poletnem času je mnogo nevarnejše nego v drugih letnih časih. Samo kravje mleko povzroča čestokrat bolezni v želodcu in v črevah. Zato priporočamo za dojenčke »Kirieke« kot dodatek k kravjemu mleku. Taka hrana je za dojenčke najboljša ker za-branjuje razne bolezni, obenem pa pospešuje uspešno razvijanje deteta. dnevnim redom; 1. Poročilo odj>orovo,,. ,'*2. volitev -novega edbora, L Sani ostal ni ; predlogi, 4. slučajnosti. — Odbori»Adri- je«. Naši dežeiani! imejte pred očmi, da so hoteli Lahi v Gorici II. t. m. napasti1 mirne Slovence s palicami, bokserji in kamenje«*. Kak odgovor je najbolj umesten na take tolovajske nakane, Veste sami ter se boste ravnali po tem v Gorici. Slovenci, skup! Naš drugorodni sovražnik nas hoče potlačiti iu udu siti! V skupnosti tn gospodarski osamosvoji je moč in bodočnost goriških Slovencev! Delajmo na celi črt| v svojo slovensko koristi Selivki *«sh>% Sokol v 5*rvačinf vabi K 19. rednemu letnemu občnemu zboru, dne 7. sept. t. 1. <>b 7. uri zvečer v prostorih brata Mozetiča. — Dnevni red: 1. Nagovor brata staroste. 2. Poročilo brata, tajnika, 3. Poročilo brata blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5, Raznoterosti, — Na zdar! — Odbor. / Telovadno društvo »Sokol« v Ajdovščini priredi v četrtek dne 8. t. m. svojo običajno veselico z javno telovadbo. Sodelujeta Sokol iz Črnič in Sela. Na vspo-' cdu je nastop naraščaja s praporci in na orodju, članov s prostimi vajami in na orodja ter skupine. Ob mraku nastopijo čiani z vajami z gorečimi bakljami. Na vcseličnem prostoru bodo postavljeni šotori za jedi, pijačo in druge zabave. Po luvni telovadbi vrši. se javni ples. Vstopnina k veselici 20 vin. sedeži 40 vin. — prijatelje Sokolstva vabi k obilni udeležbi — odbor. Sveža narodnih društev. Akad. fer, društvo »Adrija« priredi v Pondeljek, dne 12. septembra t. ). ob 4. Uri popoldne v prostorih hotela »Zlati je-,en« svoj redni občni zbor s sledečim t Tfpsko-obrtne in gospodarske vasti. t Predavanje o trgatvi* ctolofltvi mno-ržineTsISulkorjtflft-kisline v moštu. — V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo ,.15. t. m. ob 9. uri zjutraj predavalo b tr- j gatvi, razlagalo in praktično pokazovalo (določitev sladkorja in kisline v moštu.— J Pri tej priliki se bo razdelilo med vdele- ženee več mostnih tehtnic. Vinogradniki se pozivajo, da se mnogobrpjno vdeleže tega predavanja. Razpis natečaja za sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka deželne kme-tiske loUfc^n za'podelitev podpor v znesku 24 krop; mesečnih v svfho obiskovanja omenjenih zimskih tečajev. -~-iQd 1. t. !n. do 15. oktobra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v prvi tečaj deželne kmetijske šole, L Sprejmejo se kmetski sinovi iu sinovi posestnikov, ki dokažejo: a) da so dosegli normalno.starost lb 'et, ali pa, da so pred kratkim zadostili vojaškemu službovanju; mladeniči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo; b) da posedujejo v elementarnih predmetih zadostno pripravljalno znanje, katero morajo dokazati z vsprejemnim izpitom; c) da so bili vedno lepega nrav-nega vedenja in da: $o krepke fizične konštitucije, primerne za kmetijski poklic. 2. Značaj Šote zahteva, da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo gojenci mesečno prehranitnino, ki se izračuni na podlagi celotnega potrošiva za nakup jestviu, in se razdeli na število prisotnih gojencev. Pri določevanju mesvčne prehranitnine se bode oziralo na , ..Množenjske razmere manj premožnih gojencev. J. Dvajse-terim mani premožnim gojencem se po-dele mesečne podpore po 24kren, po 120 kron za 5-mescčno dobo zimskega tečaja; kdor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji ubožui list. Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotičnimi listinami opremljene prošnje, (krstni list, zadnje Šolsko spričevalo, spričevalo nravnega vedenja, n-božjii list) deželnemu odboru du 15, okt. t. 1. II. avstrijski kmetijsko-zadružni kongres se vrši dne 14. in 15. septembra t.!, na Uunaju. Prvi se je vršil I. 1906. Med drugimi bodo naslednji referati osobile važnosti: L o pomanjkanju delavstva na kmetijah (ravnatelj Sedlak); 2. naloge rajfajznovk' z ozirom na razkosavanje zemljišč in pospeševanje notranje kolonizacije (posl. ttattčhinger); 3. naloge kmetijskih kreditnih organizacij z ozirom na razdolževanje zemljišč (baron Storck); 4. kritični momenti v zadružnem življenju (ravnate!, Schlauer); 5, odškodovanje timkcijonarjev pri rajiajznovkah (višji dež. sv. Kerbler). Nadalje se bo razpravljalo o dobavah za armado, o obdačenju kmetijskih zadrug, o izpolnitvi zadružnega pouka itd. Po kongresu se vrši konferenca revizorjev, ter se prirede poučni izleti. Kmetijski učiteljski tečaj v Gorici.— Po prizadevanju dež. odbora in z vladi-no podporo sta se vršila na slovenski in na italijanski deželni kmetijski šoli v Gorici 5 tedenska kmetijska tečaja za Ijud-skošolske učitelje, ki sta se izvršila pro-Šlo soboto, dne 27. avgusta. Namen tečajema je bil spopolniti znanje Ijudskošol-skih učiteljev v kmetijstvu in jih pripraviti za pouk v nadaljevalnih kmetijskih šolah, ki se imajo vstanoviti po deželi. Na slovenski kmetijski šoli bilo je 20 u-deležnikov in sicer 3 iz Istre, 8 iz goriškega, 5 iz tolminskega in 4 iz sežanskega okraja. Na Šoli so poučevali: ravnatelj Štrekelj, adjunkta inžener Podgornik in inžener Kosmač, c. kr. visi gozdni o-skrbnik J. Rustja, ravnatelj zadružne zveze Sv. Premrou in nadučitelj Wam-prechtsamer iz Grobminga na Gornjem-štajerskem. Šole je bilo na dan 6 do 8 ur. Dasi je bilo za poslušalce sedaj v poletni vročini to jako naporno delo, vendar so poslušali z velikim veseljem razna predavanja in se čvrsto vdeleževali raznih praktičnih vaj. Zato pa tudi uspeh ni izostal, Lahko rečemo, da bo dal denar izdan za, tečaj stotere obresti,, kajti udeleženci so bili mož*}, ki scrprišfr ingote »eva^i-aabave, marveč s =trdninT:s#epoW^PQ-rabiti dobljene nau>ke v korist našemu trpečemu kmetu. Želimo jim pri tem v resnici mnogo tfspeiia. Žal le, da je bilo premalo prostora in se ni moglo upošte-vati še drugih prošenj za vsprejem- v tečaj. Upajmo-partkrbosta' vlada-in dežela nadaljevala s pričetim delom od leta do leta in dobimo s tem; v »čiteljstvu na deželi vnete bojevnike za koristi kmet-skega ljudstva. — »Kmet. jifiiafelj«." "" Soriška; kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja izid dirk Miren-Oorica, ki so se vršile preteklo nedeljo. I. oddelek društvena dirka junijorjev; 1. je došel Jožef LavrenčiČ, rabil 6 min. 30 sek. 2. Franc Lokovjč 7 min., 3. Andrej Uoneta 7 min. 15 sek., 4. Leopold ToroS 8 min. II. oddelek društvena dirka: .1. Ivan Semolič 6 min., 2. Izidor Paljavec 6 min. .1 sek.,.1 Avgust Podgornik 7"min. Il I. oddelek slovanska dirka: 1 je došel J. Beuko rabil 5 min. 30 sek., "dirkal za kol lesarsko društvo »Balkan«. Politični pregled. Po sestanku v Solnogradu. Laško vseučilišče. — »Temps^ komentira po-voljno uradno poročilo o sestanka avstrijskega in italijanskega zunanjega ministra v Solnogiadu. Pravi,,da sedaj ne v Rimu, ne v Berolinu ne na Dunaju- ni icgistrirati nikake namere, da bi pričela kaKa akcija za mednarodni politični preobrat. Na koncu piše, da vprašanje laškega vseučilišča v Trstu se reši v kratkem povoljno za Lahe ter da sprejmejo to koncesijo s strani Avstrije v Italiji z zadovoljstvom! Odmevi iz »veleizdajniškega« procesa v Zagrebu. Dne 5. junija pr. 1. je bil sklenil senat v »veleizdajniškem« procesu, da se ima zaslišati Nastiča kot pričo. Na to senzacionalno vest je vskiiknil dr. Radivoj Wa!ter ter bil radi rabljenega vsklika aretiran pa potem: izpuščen. Preiskava proti njemu je trajala dolgo, šele sedaj je končana; obtožen je prestopka proti varnosti javnega miru in reda. Razprava se bo vršila 19. t. ni. Predsedoval bo Taraboeliia! Razne vesti. Pialjski Hrvatje v Trstu. Demonstracije. — V nedeljo so napravili puljski Hrvatje izlet v Trst. Lahi so hujskali proti temu izletu ter pripravljali napade na Slovence in Hrvate. Na pomolu št. L v prosti luki še je nabrala v nedeljo dop. ogromna množica. Ko se je parnik iz Puha ustavil ob pomolu, so zapeli Slovenci »Lepo našo domovino«, potem so šli v mesto. Policija je bila prepovedala godbo iu zastave; v sprevodu je bilo okoli 5000 oseb, pred Narodnim domom že zbranih 1000; tam je govoril dr. Mandič, za njim dr. Rybar, Brankovič iz Pulja ter Skrlj. Italijani so seveda že s početka tulili. Proti Chiozzi so šli nekateri in tam je prišlo do spopada, ali policija je raz-gnala množico. Ob pel treh popoldne je bil sprevod v-Rojan. Iz mnogih hiš so usipali cvetje na udeležence; bil je pravi triumfalni sprevod. Veselica se je izvršila impozantno, odhod gostov u Pulja je bil krasen, nemoten. Velik policijski aparat je deloval in še celo dve stotniji vojakov ste bili na ulicah. — Italijani so se pokazali prave divjake. Nlejtem, ko je bila ob pol JI. predpoldne vsa policija koncentrirana v bližini proste luke in »Narodnega doma«, je naenkrat pridrvelo.pred-kavarno lVPnerva na Acquedottu, ki je last gosp. Kranjca, kakih 20, 15—20 letnih pobalinov — seveda mazinjunske so-drge. Najprvo so se postavili trije v vrata kavarne in začeli streljati. Fotern je udrla sodrga v kavarno. Začelo je frčati kamenje v velika stenska ogledala,.ki so bila v hipu na drobnih kosih. V par tre-notkih je bilo razbito vse, kar je bilo iz stekla. »Kulturni« vandali so bili prinesli kamenje seboj,v žepih, a na sjedi kavar-. ne leži en kamen, ki tehta najmanje 4 kg! Opšpod Kranjec trpi več tisoč kron škode! - - Od Minerve je odšla sodrga pred bivšo Gorenfčevo .prodajalno? kjer je tiidi razbila šipe. Enako; sd^j&% zgodilo pred Zivnostensko, Jadransko' in Ljub-ijansko r- Na Ogrskem: so nastale te dni velike povodnji. Voda je napravila že veliko škodo; posebno sta oškodovana mesta Nagy-klot in Kissklot. Velike površine zemljišč so pod vodo, mostovi so porušeni. Velikemu poneverienj« so prišli na sled pri' pravoslavnem konsistoriju v Zadru. Manjka okoli 80.000 kron. Josei^ski izseljenci se vračajo. — Obilo bosenskih Moliamedancev je po aneksiji zapustilo.Bosno iu Hercegovino ter odšlo v Turčijo. Ali tam so uvideli, da je vendarle še bolje v Bosni kot pa v Turčiji, zato se vračajo. Turške oblasti so jih naseljevale na mestih, kjer ni bilo za nje varno ne imetje ne življenje. Hrvaški jezik v čeških gimnazijah. S prihodnjim Šolskim letom se uvede po čeških gimnazijah hrvaščina kot neobvezen predmet. Cehi so uvideli tako.potrebo, ker hočejo s svojim kapitalom delati na vseh važnejših mestih slovanskega juga; zato treba tudi jezikovnega znanja. Pod vlak se je vrgel v Pulju infante-rist Franc Guštin iz Pazina. Stroj ga je razmesaril, da je bil takoj mrtev. Avstrijski oficir komandant v japonski armadi. —¦ Japonska vlada in vojna uprava je dovolila, da vstopi kak višji avstrijski častnik v japonsko armado v študijske svrhe za dobo enega leta. Kot komandant večjega oddelka bo proučeval naprave in službo v japonski armadi. —¦ Poslan je v ta namen na Japonsko major ¦ v generalnem štabu Teodor pl. Lerch. Umor na Polešniku v Dalmaciji. Nenaden preobrat v aieri. — V Kopru je zaprt v dosmrtno ječo Dalmatinec Sitno Kovačevič. V soboto je poklical Kovače-vič ravnatelja kaznilnice k sebi, da mu ima nekaj važnega razodeti. Pred pričami je na to Kovačevič izpovedal, da sta župnik na Polešniku pri Zadru, don To-malevič, in njegova kuharica, priležnica Antonija Ojstriž, sokriva roparskega u-mora, zaradi katerega je bil on obsojen v dosmrtno ječo. Nadalje je izpovedal, da sta župnik in kuharica umorila dva otroka ter je natančno označi! prostor,, kjer , sta otroka pokopala. Sodna komisija je res našla na tistem kraju zakopane otro- ¦ ške kosti, Župiiika Toinaševiča in njegovo kuharico Antonijo so nato aretirali v hotelu »Bristo!« v Zadru. ---- --------- --- ---- -------- na stanoi vanje in hrano. Živinski trg štv. 36., T. nadstlv Rojaki, izpolnujie suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sv. C. in. mL! Mali oglasi* Kajmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglat obsežnejši se raCana za vsako besedo 3 vin. Hajpriptavnejš* inserlranje la trgovoe ta obrtnike. Koliko jo.manJSllj trgovcev ta obrtnikov; tGoriaJ, katerih na deželi (in pelo v mestu) nihče ne pozna, Ker nikjer ne lade-irajo, Skoda "»• majhna..... Eno ali dve kasdidatinji ^rin Vaa novanje «11i. D najem se išče gostima z zemljiškem, blizu Gorice ali ob vipavski železnici. Ponudbe z pogoji pod »kostima" na upravo „Soče". Ceniki jedil in pijač za gosti1i)ičapje se dobč o »Goriški Tiskarni^ fl. Gabršček po 20uln. komad. Razglas. Vsled naknadnega odloka <*. kr. dež. šol. sveta od dne 31. avgusta 1910 se bode vršilo vpisovanje na c. kr. pripravnico za učiteljišča v Sežani dne 15. in 16. septembra 1910. Vodstvo c. k. pripravnice za učiteljišča Y Sftlani. ¦**: Sprejme se inte1i$«ntnc> gospodično za trgovino Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na naše upravnišivo. Največjo zalogo pohištva na Goriškem z lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici , v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši). Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Gene tookurejieie, ker prodaja blago lastnega izdelka. Oglejte si zalogo in prepričajte se! m »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (» lastni hiši, Gosposka ulica št, 7, !. nadstr.) — Telefon it. .70; BaCoo poštne bntUifce itev, 837.315. Ne občnem zboru dne 30. aprila 1910, se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 41/.*. Stalne večje vloge z poletno odpovedjo po dogovoru. Rentoi davek plačuje posojilnica sama. r * r j . Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. ^ Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V,*, na varščino aji zastave in na menjice po 6%. Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. '^f1!"? ?L ^'190?i: ^družnikov 1891 z deleži v znesku ifi^lJ?. -KHraniIn« vloge: 1,654.661-17. Posojila: 35441672"" ~~ Reservni ^klad: 91.740-59. - Vrednost hiS; 7mM&&Mtm&mmmsm®& One dame so ro krasne, ki se umivajo le s Pilnačkovim nedosežnim — milom — 2 ** LAHOL • t ki je na prodaj po 70 vin. kos ali pa škatlja s 3 kosi za 2 K. To milo, ki je zakonito v;:.ovano, izdeluje J. Pilnaček, c. kr. it. založnik v Kralj. Gradcu na Češkem. LANOL se dobiva v Gorici pri sledečih tvrdkah: Toroš Drobnič in drug, IvančiČ & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri g. M. Šinkar. IW. Siilipoj, v Goric1, Via »1el!a Barriera šfv. 43 (pri državnem kolodvoru) priporoča slav. občinstvu svojo zalogo švicarskih žepnih in stenskih ur, šivalnih strojev vsakovrstnih sistemov, dvo-fcoles «Puch», «Steiyerwaifenrad» itd. Zastopstvo tovarne orkestrijonov in gramofonov. garancijo. Ustanovljena tvrdka 1866. J. Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška zaloga usnja ter potrebščin za čevljarje. — Usnje za sedlarje in knjigoveze i. t. ti. Bojm Mpti ppiiiSevanju, dokler je de čas* Besi pijači udanega predno je nniceno njegovo zdravje« veselje do dela In njegovo premoženje, — in predno ga je pobrala smrt. Alkolin je sredstvo s, katerim se om.ogott, dii pijanec mrzl alkoholičnb pija'če. '' Alkolin je pop' Inoma neškodljiv, in učinkuje gotovo. Alkolin je najnovejše sredstvo proti pijančevanju -kar. jih- pozna. današnja.veda. in je rešil že tisoče ljudi revščine, bode in pogina. Alkolin se hitro raztopi in ga je možno dati pijancu v jed, ne da bi on to opazil. — Pijanec začne mrzeti pijačo in ugiba, du mu je Škodila prejšnja nežmernost. kakor se večkrat zgodi. du. se zagnusi jed. katere se je Človek pr^veC najedel. Alkolin naj bi dajnl ofe svojemu sinu-dijaku pred maturo, da ga odvadi pijače, Kajti alkohol upliva s}abo -na im>J:g»qe. Sploh, kdor" se hofe odvaditi pijače.' naj vzame 1 dozo Alkolin-a. — Kdor so leči z Alkolin-orti, pospešuje svoje zdravje in prihrani denar, ki bi ga sicer izdal za vino, pivo. žganje itd. Alkolin fttfHie 10 K tor ga rnipošiljamo po povzetju. Naslov hc glasi: ilkolin insiitul, Kopenhagen 532 Dansko. Zuuinktt y.u pismo mJ~> vin. — JCuainka za dupiinico l'> vin. Redka prilika! Neka tovarna, ki je trpela vsled povod nji, mi je poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih flanelastih odej najnovejših uzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so primerne za vsako gospodinstvo. Dolžina fO() cm, širina J3a cm Razpošiljam po povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste odeje modnih barv in uzorcev za K 9' 4 odeje (konjske) za K 10' Kdor bere to ponudbo naj takoj naroči, -- in ne bo se kesal OTON BEKERA, c. kr. financ, nadstr.«p. NHCHOD iCeikol. Pri punci je nežni. on brco dobil, tri dni se, v postelji nato je potil, Še danes je njemu po brci (jorje. ker krepke , OHO" je nosi h dekle. JHO" j. Medved, Gorica Tekalče, Josipa Verdi it. 32* Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe ia^na hojama v &rnieah. j 5u. C. in ITI. bodi Dam sueta Odlikovana tovarna nadplatov. I dolžnost! Šolske knjige za ljudske in srednje šole, učiteljišče tf oajuoflejšib izdajah Šolske zvezke L^aSJIt na drobno in debelo po najnižjih cenah ima v zalogi Goriška tiskarna A. Gabršček V GORIC! Trgovski dom, Corso Verdi 24. '¦'¦m i ¦ -fa