Poštnina p lačana v gotovini GRADBENI VESTNIH ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA Gradnja z velikomontažniml elementi bloka 38 v Novem Beogradu (skupaj zgrajenih 50.000 m’ v enem letu). Izvajalec GP »Ratko Mitrovič«. Sistem SVS (sistem visečih stropov) po postopku ZRMK. V S E B I N A Sergej Bubnov, dipl. inž.: G radbeni vestn ik v le tu 1969 251 Janez Duhovnik, idlilpl. inž. — P e te r Fajfar, dipl. in ž .: R a­ čun konstrukcij z elektronskim i računaln ik i (konec) Rudi R ajar, m r. inž.: R ačun gladin p r i sta lnem neena­ kom ernem toku z elektronskim računalnikom . . Iz strokovnih revij in časopisov A. S.: A n o t a c i j e ........................................................, , . Vesti iz inozemstva Inž. E. Močnik: V arnost visokih stavb, grajen ih iz p red- fabricirainih e l e m e n t o v ................................................... — U poraba lahkih betonov v Z D A .............................. Vesti Svetko Lapajne, prof. inž.: Poročilo s kongresa Jugoslo­ vanskega d ruštva za seizmično gradbeništvo . . . J. D uhovnik - P. F ajfar: Calculation of structures 252 w ith electronic com puters R. R a ja r: The calculation of w ater-su rface our- 261 ves fo r steady nonuniform flow w ith digital com puters 265 266 267 267 Vesti iz ZGIT Poročilo o IV. seji glavnega odbora Z G I T .................... 268 S eja uredniškega odbora G radbenega vestn ika . . . 270 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in kon­ strukcij v Ljubljani A lbert P lem elj, dipl. inž.: Goščenje betona z bentonitom 271 POPRAVEK V 11. številki GV 1969 na 238. stran i se m ora naslov p ra ­ vilno glasiti: Poročilo Zveze gradbenih inžen irjev in teh ­ nikov Slovenije o stan ju 1 v organizaciji v obdobju od leta 1967 do danes. S T E ŽE P O R A V N A L I Č L A N A R I N O ? V 8-9. številki Gradbenega vestnika ste prejeli po­ ložnico za poravnavo članarine in naročnine za leto 1969, ki znaša 36.00 din. Za poravnavo vaše obveznosti do Zveze, se vam zahvaljujemo, posebno še številnim članom Zveze, ki so nakazali članarino že za leto 1970. Da vas ne bomo več po nepotrebnem nadlegovali z zahtevo, da uredite obveznosti, priporočamo, da čla­ narino takoj poravnate. Članom, ki ne upoštevajo na­ porov Zveze pri izvajanju programa in izdajanju Grad­ benega vestnika, ne bomo več priznavali dosedanjih ugodnosti. UPAMO, DA NOVA PROŠNJA DOLŽNIKOM ZA PORAVNAVO NJIHOVIH OBVEZNOSTI NE BO VEČ POTREBNA. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. T ehnični urednik: prof. Bogo Fatur Uredniški odbor: Janko B le iw eis , dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. M iloš M arinček, dipl. inž., M aks M egušar, dipl. inž., D ragan Raič, dipl. jurist, Saša Š ku lj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Z veza gradbenih inženirjev in teh n ik ov za S lov en ijo , Ljubljana, E rjavčeva 15, te lefon 28:158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. L etna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za študente 12 din, za podjetja, zavode in ustanove 250 din. G R A D B E N I V E S T N I K G L A S I L O Z V E Z E G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V IN T E H N I K O V SR S L O V E N IJE L ET O X V I I I Revijo izdaja: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov SR Slovenije v Ljubljani Odgovorni u redn ik : Sergej B u b n o v , dipl. inž. Tehniški u redn ik : prof. Bogo F a t u r Uredniški odbor: Janko Bleiweis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan G aspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, dipl. inž., M aks Megušar, dipl. inž., D ragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Tiskala: T iskarna »Toneta Tomšiča« v L jubljani L j u b l j a n a K A Z A L O Čl a n k i , St u d i j e , r a z p r a v e A jster Janez: P lan iran je g radnje stanovanjskega objekta po m etodi m režnega p l a n i r a n j a .............................. 67 B lum enau Igor: P roblem konstrukcije težkih m ontažnih fasad 124 Bonacci Ognjen: A plikacija elek tronsk ih računskih stro jev za določitev optim alne k rivu lje p retoka in upo­ rab a elektronskih računaln ikov v hidrologiji . 37 Bubnov S erge j: Pom en elektronskih računalnikov v statik i . 29 Bubnov Sergej: Potres v B a n ja lu k i ...................................................227 Bubnov S erg e j: IV. kongres Jugoslovanskega društva gradbe­ nih k o n s tru k to r je v ......................................................... 81 D uhovnik Janez — F a jfa r P eter: Račun konstrukcij z elektronskim i računal­ niki .................................................................. 233, 252 F a jfa r P e te r — M arinček Miloš: Račun deform acij enostavnih upogibnih no­ silcev po elasto-plastični t e o r i j i ................................82 F a jfa r P e te r — D uhovnik Janez: Račun konstrukcij z elektronskim i računal­ n iki .................................................................. 233, 252 Halasz v. Robert: O sestavi gradbenega n a č r to v a n ja .........................143 Jenček Ladislav A. — Zajc A n d re j: Pom en rad ioak tivn ih izotopov v gradbeništvu 70 Jurišič Dragoš: R ačunanje inžen irsk ih konstrukcij po m etodi končnih e le m e n to v ............................................... 153 Kocuvan Ivan: O h id ra ti j i c e m e n t a .......................................... 203 Kolobov Sergije: Visoki cilindrični arm irano-betonski tovarn i- niški dim niki za d im ne p line z visoko vseb­ nostjo S O 2 ...............................................................187 L apajne Svetko: Izračun vplivnic za upogibne m om ente z «■re­ duciranim i to g o s tm i« .......................................... 159 Lavrič M arija: Zavarovanje g radbenih jam v mestih . . . 133 M arinček Miloš — F a jfa r P eter: Račun deform acij enostavnih upogibnih nosil- po elasto-plastični t e o r i j i ................................. 82 M arinček Miloš — P reg l M iroslav: P reso ja p rib ližn ih računov za prečno obteže­ ne tlačene palice v obm očju elastičnosti . . 87 M arinček Miloš — Ref lak Janez: U poraba elektronskega računaln ika za raču ­ nan je nosilnosti tlačen ih p a l i c ...................... 101 Pejatovič B ratislav: U poraba p refab rie irane gradbene arm a tu re v konkretnem p r i m e r u ...........................................130 P regl M iroslav — M arinček Miloš: P reso ja p rib ližn ih računov za prečno obteže­ ne tlačene palice v območju elastičnosti . . 87 Pukl Slavko: Prispevek k eksperim entalnem u določanju to- gostne m a trik e k o n s tru k c i j................................... 94 P ukl Slavko: U poraba elektronskih računalnikov v statiki 33 R a ja r Rudi: Račun gladin p ri stalnem neenakom ernem to­ ku z elektronskim ra č u n a ln ik o m ..............................261 R eflak Janez — M arinček Miloš: U poraba elektronskega računaln ika za raču­ nan je nosilnosti tlačenih p a l i c ..............................101 Rodošek Edo: N ekatere kvalita tivne in kvan tita tivne značil­ nosti uporabe m režnega p lan iran ja v gradbe­ ništvu .................................................................................. 63 Rogač Rajko: Prispevek k raču n an ju pravokotnih rezervoar­ jev in kon tinu irn ih plošč po Crossovi m etodi 107 Samec Božidar: R udarski izvozni stolp v B o r u ............................... 136 Škarabot A n d re j: M režna teh n ik a v g ra d b e n iš tv u ................................57 T urk S rdan: Ekonom sko dim enzioniranje arm irano-beton- skih k o n s t r u k c i j ..............................................US, 210 Turnšek V iktor: Betonska obloga dovodnega kana la HE Sred­ n ja D rava 1 ................................................................... 13 Vedlin Boris: Nekaj novejših jeklenih konstrukcij v SR Slo­ ven iji .................................................................................178 Zajc A ndrej — Jenček Ladislav A.: Pomen rad ioaktivn ih izotopov v gradbeništvu 70 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV M elihar Bogdan: Novi uspehi v L i b i j i ....................................................20 Že osmi dravski most TIG »Tehnogradnje« M a r i b o r ............................................................................. 20 G IP »G radis« v ZR N e m č ij i .....................................20 Rabac — največ je gradbišče SGP »K onstruk­ tor« ...................................................................................20 Dipl. inž. Borut' M aister odlikovan . . . . 21 N ada ljn ja izg radn ja letališča v P u lju . . . 21 Novost p ri izgradnji letališča v Z adru . . . 21 S skupnim i močmi — nov o b je k t ...........................21 Za izobraževanje v le tu 1969 ............................... 21 K onstruktor-B au, M ü n c h e n .....................................22 Film o izg radn ji tu rističn ih ob jek tov . . . . 22 M oderno šeststezno keglišče v A nkaranu . . 22 Stroj K n au er C o m e t ....................................................22 Letošnji proizvodni program »Cevomontaže« Ž a l e c ...................................................................................22 Prvo »Glasilo« tudi p ri o p e k a r j ih ...........................45 Nov uspeh v m odernizaciji L jub ljansk ih ope­ karn ...................................................................................45 Življenjski s t r o š k i .........................................................45 Nov m ost čez reko M e ž o ...............................................46 SGP »P rim orje« kot k o o p e ra n t '................................46 Velika k le t za sadne s o k o v e .....................................46 Koliko so g rad ila v S loveniji pod je tja v le ­ tih 1966 do 1968 ........................................................ 75 Končno le začetek gradnje TE Šoštanj . . . 75 Sem inar o p r ip ra v n ik ih ............................................... 75 VESTI IZ INOZEMSTVAC entralni obrati za ZTP v L jub ljan i . . . . 75 VII, zim ske športne igre gradbenikov . . . 75 Okrog 1,68 m ilijona N din za šo lan je . . . . 76 Koliko strokovnjakov je zaposlenih v pro jek tiv i 77 Stroj za o d m e ta v a n je ....................................................76 15-letnioa po d je tja TIG »Tehnogradnje« v M a­ riboru .................................................................................146 Proizvodni sestanki gradbene opera tive . . . 146 Posvetovanje v R a b c u ............................................. 146 Nastop pod je tja »Gradis« v t u j i n i .........................147 B etoniranje kupol b rez o p a ž e v ..............................147 Izboljšave zidnih elem entov za zunanji zid . 147 P eti navez za luko K o p e r ........................................ 147 Pism o iz I r a k a ............................................................ 148 A trijska h iša v Bad G o d esb e rg u ..............................148 SGP »Slovenija ceste« uveljav lja p lastične m a s e .................................................................................148 SGP »Slovenija ceste« grade že tre tjo cesto v L i b i j i ............................................................................166 Isto pod je tje gradi že četrto letališče . . . . 166 G radn ja TE Šoštanj III je v polnem razm ahu 167 Koliko za varstvo pri d e l u ........................................ 167 Most m ed teo rijo in p r a k s o ................................... 167 O dkritje spom inske plašče B orisu K ra igherju 168 Uspeh p ri polaganju strokovnih izpitov . . . 168 M odernizacija cestne zveze P lavonija-U m ag . 168 Tehnologija graditve članov PZ »Giposs« . . 168 Veliko gradbišče pod D o b rč o ................................... 168 Bazenski sestanki gradbene operative . . . . 218 Sladkogorska tovarna kartona in p ap irja . . 219 Most čez Mežo 14 pred r o k o m ..............................219 VESTI IZ ZGIT SLOVENIJE V. M.: Razgovori poverjenikov v M ariboru . . . . 22 V K am niku je z a ž iv e lo ............................................... 22 Občni zbor d ruštva GIT K o č e v je ...........................22 Sem inarji za strokovne i z p i te .....................................23 V. M arinko: Vesti iz d r u š t e v .............................................................. 46 V. M arinko: Prispevek Zveze za gradnjo c e s t ................................62 V. M arinko: Vesti in o b v e s t i l a ......................................................... 51 C. S tan ič : Nace Perko, dipl. gr. inž., p raznu je 80-letnico 81 Svetko L apajne: Kongres Jugoslovanskega d ruštva gradbenih konstruk to rjev v organizaciji ZG IT Slovenije 162 V alentin M arinko: Važnejši zapiski s III. seje g lavnega odbora Z G I T .................................................................................163 Strokovni ogled tu jih a v to c e s t .............................164 Inform ativno p rip rav lja ln i sem inar za stro­ kovne izpite . . . ...................................................164 Strokovni obisk kom unalcev v Celovcu . . . 164 Nove strokovne ekskurzije v D jerdap . . . 164 Bogdan M elihar: Zaposlovanje gradbenih inžen irjev in tehn i­ kov ....................................................................... 191, 217 V. M arinko: Strokovno potovanje v N e m č ijo ..............................218 VIII. in fo rm ativno-p rip rav lja ln i sem inar za strokovne i z p i t e ............................................................ 218 V ladim ir Čadež: Poročilo ZGIT Slovenije o s tan ju v organiza­ ciji v obdobju od le ta 1967 do danes . . . 238 Poročilo o IV. seji G lavnega odbora ZGIT Slo­ venije dne 27. 10. 1969 ................................................... 268 S eja uredniškega odbora G radbenega vestn ika dne 27. 11. 1969 .................................................................. 270 E. M očnik Nov način gradnje m o s to v ................................ 169 Novi lahki beton S ty ro p o r ................................ 169 G rad n ja s pomočjo m ontažnih prostorskih celic ................................................................................ 169 Notice iz tu jih strokovnih r e v i j ......................197 M avčne kartonske plošče za vm esne stene iz plinskega b e t o n a ................................................219 T esnjenje ravn ih streh z um etnim i m asam i . 219 D isperzija um etne m ase veže om et . . . . 219 Zapornice p ro ti visoki p lim i ob v ih arjih . . 219 Super cesta Lecoo-Colico ( I t a l i j a ) .................219 P restav itev tem p lja A bu Simibel v Egiptu . . 220 Izvlečki iz r e v i j .................................................... 240 V arnost visokih stavb, g ra jen ih iz predfabri- ciran ih e le m e n to v ................................................266 U poraba lahkih betonov v Z D A ......................267 VESTI B. F.: X III. kongres Zveze jugoslovanskih laborato­ r ije v za raziskavo in preiskavo m ateria la in k o n s t r u k c i j .................................................................. 221 S. B.: Simpozij Evropske kom isije za gradnjo v seiz­ m ičnih p o d r o č j i h ...................................................242 Svetko L apajne: Poročilo 1. kongresa Jugoslovanskega društva za seizm ično gradbeništvo v dneh 17. do 19.12. 1969 v Slavonskem B r o d u ................................... M NENJE IN KRITIKA Sergej Bubnov: N eutem eljena o d lo č i te v ............................................. 196 C iril S tanič: Podvoz .in p rom et v D renikovi ulici v Šiški . 196 A nketa o polaganju strokovnih izpitov . . . 216 Bogdan U rbančič: Zasnova in g radn ja koprske l u k e ...........................217 Luka K oper (Danilo P e trin ja , prof. inž. Svetko L a p a jn e ) ............................................................................243 IZ STROKOVNIH REV IJ IN ČASOPISOV A. S.: A n o t a c i j e ..................... 24, 47, 170, 220, 244, 265 IN MEMORIAM Sergej Bubnov: In m em oriam inž. V ita l M le jn ik ......................... 165 Miloš M arinček: In m em oriam prof. inž. S lavko P uk l . . . . 165 Bogo Pečan — V ladim ir Čadež: In m em oriam inž. F rance B ajželj . . . 245, 246 INFORM ACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V LJU BLJA N I M arjan F erjan : G rad n ja z elek trofiltrsk im i elem enti . . . . 25 B. F.: Novejše realizacije n a področju visokih in nizkih z g r a d b ............................................................. 49 Ram šak M irko: Toplotna zaščita In k lim a v bivalnih prostorih M arjan Orel — M arjanca Gaspan: S tabilizacija ta l z apnom v gradnji cest . . A. Zajc — L. A. Jenček: Določanje gostote asfa lta z radioaktivnim i izotopi ....................................................................... Neža Exel: Vpliv korozije n a lastnosti ž i c e ......................... Dora Babšek: Spektrofotom etrične m etode za analizo jek la . Janez Reisner: Smeir razvoja in današn je možnosti na pod­ ročju raziskave k o n s t r u k c i j .............................. A lbert P lem elj: Novi tehnološki postopki: Goščenje betona z b e n to n i to m .................................................................. »SALONIT« ANHOVO Inform acija št. 1: A vtoklav irane azbestcem entne cevi za cestno kanalizacijo , v št. 7 Inform acija št. 2: A vtoklav irane azbestcem entne cevi za kabelsko kanalizacijo , v št. 8—9 Inform acija št. 3: A vtoklav irane azbestcem entne tlačne cevi za vodovode in nam akalne sisteme, v št. 10-11 Inform acija št'. 4: A vtoklavirane azbestcem entne kanalizacijske cevi za hišno kanalizacijo', v št. 12 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU (Po kronološkem redu objav) A. S tergaršek: H ydraulic pow er p la n t HE S rednja D rava I . I. Senica: M ain characteristics of the hydroelectric po­ w er p la n t HE S red n ja D rava I .......................... V. T urnšek: Coating w ith concrete of the inflow canal of the pow er station HE S rednja D rava I . . . S. Bubnov: Inpoirtance of th e electronic com puters in the construction e n g in e e rin g ........................................ S. P ukl: A pplication of electronic com puters in statics O. Bonacci: Use of the com puters in hydrology . . . . A. Skarabot: N etw ork design technique in construction en ­ gineering .................................................................. E. Rodošek: A pplication of netw ork design m ethod in the construction e n g in e e rin g ......................................... J. A jster: Design of an ap a rtm en t house afte r the m e­ thod of netw ork te c h n iq u e .................................... L. A. Jenček — A. Z ajc: Significance of rad ioactive isotopes in b u il­ ding s t r u c t u r e s ........................................................ P. F a jfa r — M. M arinček: Evaluation of deform ations in the sim ple b en ­ ding loaded beam s follow ing the elasto-plastic theory ............................................................................ M. Pregl — M. M arinček: Estim ation of approxim ate m ethod for a transversally loaded and com pressed bars in the elastic r a n g e ....................................................... 93 S. P ukl: A possibility of determ ining the stiffness m a­ trix from the m easured modal p roperties . . 100 J. Reflak — M. M arinček: Use of t'he electronic com puter to evaluate the bearing capacity of compressed bars . . . . 106 R. Rogač: C ontribution to th e com putation of rectangu­ la r tanks and continualiy crosswise reiforced slabs a f te r th e Cross’ m e th o d ...................................114 S. Turk: Econom ical dim ensioning of reinforced con­ crete c o n s tru c tio n s .......................................................123 I. B lum enau: Problem s of constructing of p recast heavy facade e le m e n ts ............................................................129 B. Pejatović: Use of p refab rica ted construction steel re in ­ forcem ent in a concrete c a s e ...................................132 M. Lavrič: P rotection of the excavations in the towns . 135 B. Samec: M ine tow er a t B o r .................................................. 142 R. v. Halasz: About the s truc tu re of the construction desing 145 D. Jurišič: S truc tu ral stress analysis by th e fin ite ele­ m ent m e t h o d ............................................................ 158 S. L apajne: Calculation of influence-lines for bending m om ents by m eans of reduced stiffnesses . . 161 B. Vedlin: Some recen t stell structures in S lovenia . . 186 D. Kolobov: High cylindical flues of reinforced concrete fo r w aste gases w ith high content of SO2 . . 190 I. K ocuvan: On the process of hydration of cem ent . . . 209 S. Turk: Econom ical dim ensioning of reinforced con­ crete c o n s tru c tio n s ............................................... 215 S. Bubnov: E arthquake in B anja L u k a ........................... 232 J. Duhovnik — O. F ajfar: Calculation of structures w ith electronic com­ puters ................................................................................ 260 R. R ajar: The calculation of w ater — surface curves . 264 LISTNICA UREDNIŠTVA O dprto pism o Zveznem u izvršnem u sve tu . . . 177 G radbeni vestn ik v le tu 1970 251 Prispevek ZGIT za gradnjo c e s t ............................ 62 Obvestilo o IV. kongresu Jugoslovanskih društev gradbenih k o n s t r u k to r j e v ................................. 69 IV. kongres Jugoslovanskega d ruštva gradbenih konstruk to rjev ..............................................................81 Razpis ekskurzij: v D jerdap, platnice št. 1 Obvestilo, p la tn ice št. 2 Obvestilo, p la tn ice št. 10-11 77 149 170 199 223 247 271 7 12 19 32 36 44 62 66 69 74 86 V E S T H I I l ST. 12 — LETO XVIII — 1969 Gradbeni vestnik v letu 1969 S to številko je zaključen XVIII. letnik »Grad­ benega vestnika«. Po obsegu je bil ta letnik s svo­ jimi 274 stranmi nekoliko večji kot prejšnji letniki, kar je posledica obširne dvojne številke 4-5, ki je zajela referate slovenskih avtorjev, pripravljene za IV. kongres Jugoslovanskega društva gradbenih konstruktorjev v Portorožu, v organizaciji Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. V letu 1969 smo v »Gradbenem vestniku« od­ prli novo rubriko — »Vesti iz inozemstva«, v katero uspešno prispeva ing. E. Močnik. S tem je Gradbeni vestnik izpolnil še zadnjo vrzel, ki je bila v njegovi dosedanji vsebini, in tako ustregel dolgoletnim že­ ljam naših številnih naročnikov. Z dosedaj že usta­ ljenimi rubrikami »Iz naših kolektivov« in s »Pre­ gledom jugoslovanskih strokovnih revij in časo­ pisov« je Gradbeni vestnik sedaj zajel tista področja gradbeništva, ki zanimajo širok krog naših grad­ benikov. Proti koncu leta je sicer nekoliko šibko zaživela rubrika »Mnenje in kritika«, vendar tokrat žal ob problemu, ki je že rešen in zato od tega ne moremo pričakovati konstruktivnih rezultatov. Že­ leli bi, da bi v bodoče naši gradbeniki v večjem obsegu zalagali to rubriko s prispevki, ki bi obrav­ navali naše aktualne strokovne probleme takrat, ko o njih razpravljamo in jih rešujemo. V celoti gledano lahko ugotovimo, da je Grad­ beni vestnik v zadnjih letih dosegel pomembno afirmacijo. Na seji izvršnega odbora Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov Jugoslavije decembra 1.1. v Zagrebu je ob priložnosti obravnavanja pro­ blema strokovnega tiska bilo poudarjeno, da so »Gradjevinar«, »Izgradnja« in »Gradbeni vestnik« naše najkvalitetnejše strokovne revije na področju gradbeništva, ki so cenjene ne le pri nas, ampak tudi v inozemstvu. Redno izhajanje »Gradbenega vestnika« v zad­ njih mesecih je bilo resno ogroženo zaradi finanč­ nih težav, ki so nastale predvsem glede na pove­ čanje tiskovnih stroškov, ki znašajo sedaj že 67°!o vse stroškov izdajanja revije. Takšne rezerve v pro­ računu Gradbenega vestnika za leto 1969 ni bilo in smo bili zato prisiljeni iskati podporo in razume­ vanje pri posameznih gradbenih podjetjih in dru­ gih organizacijah gradbeništva. Te sporadične akci­ je zahtevajo veliko naporov in časa, so pa tudi problematične glede na uspeh. Zato je ZG1T na predlog uredniškega odbora »Gradbenega vestnika« sprejela sklep, da je v bodoče treba zagotoviti sred­ stva za nadaljnje redno izhajanje revije s pomočjo trajne sistemske rešitve. Takšna rešitev bi bila v tem, da bi gradbena podjetja in druge organizacije gradbeništva v bo­ doče prispevale na račun kritja stroškov revije razliko med dejansko ceno »Gradbenega vestnika« in naročnino, ki jo plačujejo naročniki, za vse svoje gradbene inženirje in tehnike. Dejanska cena enega letnika »Gradbenega vestnika« glede na sedanji nivo stroškov znaša 100 din, naročnina pa je 30 din. To pomeni, da bi podjetja plačevala za vsakega inženirja in tehnika, ki prejme »Gradbeni vestnik«, po 70 din letno. Smatramo, da je najprimernejši vir sredstev, iz katerih bi podjetja lahko krila ta izdatek — sklad za izobraževanje, saj je »Gradbeni vestnik« namenjen strokovnemu izobraževanju. Uredništvo »Gradbenega vestnika« pričakuje, da bodo naša podjetja z razumevanjem sprejela ta predlog za trajno financiranje »Gradbenega vest­ nika«, kar je podprl tudi plenum Sveta za gradbe­ ništvo GZS in Biroja gradbeništva novembra 1.1. v Kopru. Odgovorni urednik: ing. SERGEJ BUBNOV Srečno 1970! v s e m Č l a n o m z v e z e g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v , n a r o č n i k o m I N B R A L C E M » G R A D B E N E G A V E S T N I K A « Ž E L I M O N A D A L J N J E S T R O K O V N E I N P O S L O V N E U S P E H E T E R O S E B N O S R E Č O V L E T U 1 9 7 0 ! Zveza gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije te r uredniški odbor G radbenega vestnika Račun konstrukcij z elektronskimi računalniki Teoretične osnove in praktični primeri D K 6 2 1 .3 8 : 6 2 4 .0 4 J a n e z d u h o v n i k , d i p l . i n ž . — p e t e r f a j f a r , d i p l . m 2 . ( N a d a l j e v a n j e i n k o n e c ) E n a č b e v m a t e m a t i č n i o b l i k i s e g la s e : J _ _1_ Io Io ( n - 1) ■ h J _ 1 • I i I i A 22 A 23 _ A 32 A 33_ u s t r e z n a v r s t i c a m a t r i k e C 0,5 1 , 0 .....................1,0 0,5 ( n — i) ■ h 1 1 . I i h .. . 4 ,5 a22 — a23 = 332 — h 2 ■ I 1 2 E h 2 1 2 E h • 1 A 22 A 23 A 32 E ha33 ---------- A33 E K o n t r o l a : a 23 = a 32 r 'v~ © o 1 2 i n 4 p a d a t i p r e r e z e i n v z t r a j n o s t n e m o m e n t e , z a e le m e n t 3 p a p o d a j n o s t n o m a t r i k o . Slika 4,4 3 ^ 5 — A L © © © S lika 4,3 Primer Z a p r i m e r s i o g l e j m o k o n t i n u i r a n n o s i l e c p r a ­ v o k o t n e g a p r e s e k a ( s l i k a 4 .3 ), k i i m a v p o l j u 3 l i ­ n e a r n o s p r e m in j a j o č o s e v i š i n o . Z a r a č u n k o n s t r u k ­ c i j e s p r o g r a m o m S T R E S S m o r a m o z a e le m e n t e 1, P resek 0 višina 2,00 I [dm4] 1,333 VI 0,750 C e v z a m e m o , d a j e z a č e t e k e le m e n t a 3 v v o z l i ­ š č u 3 i n k o n e c v v o z l i š č u 4, m o r a m o p ir i r a č u n u p o - d a j n o s t n e m a t r i k e u p o š t e v a t i , d a j e e le m e n t p o l n o v p e t n a z a č e t k u , t o j e p r i v o z l i š č u 3 ( s l i k a 4.4). Določitev vztra jnostn ih m om entov v posam eznih prerezih 1 2 3 4 5 6 7 8 2,25 2,50 2,75 3,00 3,25 3,50 3,75 4,00 1,898 2,605 3,466 4,500 5,722 7,147 8,789 10,667 0,527 0,384 0,289 0,222 0,175 0,140 0,114 0,094 Določitev koeficientov maitrike Podatki: E lastični m odul m ateria la Število odsekov elem enta Dolžina elem enta Dolžina enega odseka E — 1 Mp/dm-’ n = 8 1 — 40 d m h = 5 d m Z u p o r a b o e n a č b (4,5), (4 ,4 ) i n (4 ,6) d o b im o m o g o č e u p o r a b i t i z a p o l j u b n o k o m b in a c i j o s t e n in s k e l e t o v i n z a p o l j u b n o r a z p o r e d i t e v o d p r t i n v s t e ­ n i. P r i n c i p m e t o d e je , d a k o n s t r u k c i j o n a d o m e s t im o z n a d o m e s t n im s t a t i č n i m s i s t e m o m , k i g a r e š u j e m o k o t o i k v i r ( s l i k a 5.1). Č e p r a v j e t a p r i n c i p r e š e v a n j a p o z n a n ž e p r e c e j č a sa , s e j e v e n d a r m e t o d a l a h k o u v e l j a v i l a š e le z u p o r a b o m o d e r n i h e l e k t r o n s k i h r a č u n a ln i k o v . 35 1 0 0 6 8 6 0 4 8 36 2 4 12 1 0 .5 1 1 1 1 1 1 1 0 .5 0 .7 5 0 0 .750 0 .461 0 .527 0 .2 8 8 0 .3 8 4 0 .181 0 .289 0.111 0.222 0 .0 6 6 0 .175 0 .0 3 5 0 .140 0 .0 1 4 0 .1 1 4 0 .0 0 0 0 .0 9 4 111 .51 1.531 1 4 4 .1 8 2 .2 7 3 a n = 40/3 = 6 ,667 a23 = 5 2 ■ 4 0 ■ 1 1 1 ,51 /12 = 9 2 9 3 a ž3 = 5 2 • 1 4 4 ,18 /12 = 3 0 0 ,4 asa = 5 • 4 0 • 1 ,531 = 3 0 6 ,2 a ;J3 = 5 • 2 ,2 7 3 = 11,37 T i s t i d e l p o d a t k o v , k i o p i s u j e s t a t i č n e k a r a k t e ­ r i s t i k e e le m e n t o v , i m a v n a š e m p r i m e r u p r i u p o ­ r a b i S T R E S S p r o g r a m a n a s l e d n j o o b l i k o : P ir i r a č u n u u p o r a b i m o z n a n e p r e d p o s t a v k e e la - s ito sta ltdke : m a t e r i a l j e e la s t i č e n i n iz o tn o p e n , B e r - n o u l l i - N a v i e r o v a h ip o t e z a o r a v n o s t i p r e s e k o v v e l j a z a v s e e le m e n t e k o n s t r u k c i j e . D o d a t n o v p e l j e m o še p r e d p o s t a v k o , d a j e p r e č k a n a o b m o č j u m e d o s j o s t e n e i n r o b o m s t e n e n e s k o n č n o t o g a . N a t a n a č i n n a d o m e s t i m o k o n s t r u k c i j o z l i n i j s k i m s i s t e m o m , k i g a l a h k o r e š i m o s p o m o č j o S T R E S S p r o g r a m a . S t e ­ n a j e o b i č a j n o d o v o l j v i s o k a v p r i m e r j a v i z d e b e l i - M E M B E R P R O P E R T I E S 1 T H R U 2 P R I S M A T I C A X 4. I Z 1 .3 3 3 3 F L E X I B I L I T Y G I V E N 6 .6 6 7 0. 0. 0. 9 29 3 . 3 0 3 .3 0. 3 0 3 .3 11 .37 4 P R I S M A T I C A X 8. I Z 1 0 .6 6 7 C O N S T A N T S E 1. ALL P r i . p o d a t k ih z a o b t e ž b o j e t r e b a p a z i t i n a to , d a j e p o t r e b n o p r i o b t e ž e n ih e le m e n t ih , k i s o p o ­ d a n i s p o d a j n o s t n o a l i t o g o s t n o m a t r i k o , n e g le d e n a v r s t o o b t e ž b e p r e d h o d n o i z r a č u n a t i p o l n o v p e - t o s t n e m o m e n t e i n r e a k c i j e . 5. U P O R A B A S T R E S S P R O G R A M A Z A R A Č U N S T E N Z O D P R T I N A M I I N K O M B I N A C I J E S T E N I N S K E L E T O V V e l i k e h o r i z o n t a l n e s i le , k i j i h m o r a m o u p o ­ š t e v a t i p r i r a č u n i h z g r a d b n a p o t r e s n i h o b m o č j ih , z a h t e v a j o v e l i k o t o g o s t v i s o k i h o b j e k t o v i n v ta n a m e n s e k o n s t r u k t e r j i z e lo p o g o s t o p o s lu ž u j e j o t o g ih s t e n , k i m o r a j o p r e n e s t i v e č j i d e l h o r i z o n t a l ­ n e o b t e ž b e . N a t a n a č i n n a s t a n e o b i č a j n o p r e c e j k o m p l i c i r a n s t a t i č n i s i s t e m , p o s e b n o še , č e im a j o s t e n e o d p r t in e . Z a r e š e v a n j e t a k i h s i s t e m o v j e z n a ­ n i h v e č p r i b l i ž n i h m e to d , v e n d a r s o v s e t e m e t o d e u p o r a b n e v e č i n o m a s a m o z a d o l o č e n e v r s t e k o n ­ s t r u k c i j . V e l i k a p r e d n o s t m e to d e , o b r a v n a v a n e v č l a n k u , j e to , d a j e p o p o l n o m a s p l o š n a i n j o j e t a k o n o , u p o š t e v a n e s o t u d i d e f o r m a c i j e z a r a d i o s n i h i n p r e č n i h s i l i n t a k o d o b i m o z a p r a k s o d o v o l j t o č n e r e z u l t a t e , k a r p o t r j u j e t u d i p r i m e r j a v a r a č u n s k i h r e z u l t a t o v s p o s k u s i . C e h o č e m o u p o š t e v a t i e la s t ič e n p r i k l j u č e k g r e ­ d e n a s te n o , l a h k o t o . a p r o k s im a t i v n o . iz v e d e m o t a - k o , d a p o d a l j š a m o s v e t l i r a z p o n g r e d e z a n j e n o v i š in o . N a j v e č k r a t p r i d e v p o š t e v t a n a č i n r a č u n a p r i s t e n a h z o d p r t i n a m i . Določitev togostnih matrik prečk Č e h o č e m o z a r e š e v a n j e n a d o m e s t n e g a s t a t i č ­ n e g a s i s t e m a u p o r a b i t i S T R E S S p r o g r a m , m o r a m o p o d o b n o k o t v p o g l a v j u 4 i z r a č u n a t i t o g o s t n e a l i p o d a j n o s t n e m a t r i k e p r e č k . V t e m p r i m e r u s e o d ­ l o č i m o z a t o g o s t n o m a t r i k o , p r i k a t e r i l a h k o i z p e ­ l j e m o z a k l j u č e n e i z r a z e z a p o s a m e z n e k o e f ic ie n t e . I z h a j a m o i z t o g o s t n e m a t r i k e [ K 22] z a e le m e n t s k o n s t a n t n i m p r e s e k o m , k i j e z n a n a i z l i t e r a t u r e . U p o š t e v a m o t u d i v p l i v p r e č n i h s i l n a d e f o r m a c i j e . [K rf = k j e r v e l j a 1 ~ß E F O O 1 O ß _ } ß _9 O I ß E I j . v ß 2 1 4 _ 1* 4- k -1 12 E i G F Z v e z o m e d d e f o r m a c i j a m i i n s i l a m i v t o č k a h 2 i n B l a h k o n a p i š e m o v m a t r i č n i o b l i lk i x B' '1 O 0" ' x 8' Y b - - O 1 O y 2 M b. .0 - b 1_ .Mg. u 2 ' 1 O O " u B V2 = O 1 - b vb . X 5 0 22 ( 3 ) 0 v ® r r W n 8 © ® SJ @ n - » © ® r -, * © © 9 © ® O * © © - 5 © © n © O 7 © © 2 7777 © 3TTTT (25) 7 6 ® 12 © 3 © 4 7777 5,0 Slika 7,il C e lo e n a č b o p o m n o ž i m o š e s [ K ] — 1 = [ A ] , k e r n a m je p o d a j n o s t n o m a t r i k o la ž e i z r a č u n a t i , e n a č b o p o š e p r e u r e d im o : ( [ I ] - o / „ E A ] [ M ] d ) ; x n } = 0 . . . 7 , 4 E n a č b a (7,4) p r e d s t a v l j a s i s t e m l i n e a r n i h h o ­ m o g e n i h e n a č b , k i i m a j o n e t r i v i a l n o r e š i t e v le , če j e d e t e r m in a n t a s i s t e m a e n a k a 0. [ I] — tu ! [ A ] [ M ] d = 0 . . . 7,5 K o r e n i e n a č b e (7 ,5 ) s o l a s t n e v r e d n o s t i , e n a k e k v a d r a t o m n a r a v n i h f r e k v e n c n i h a j n i h o b l i k . Z a v s a k k o r e n e n a č b e (7 ,5 ) i z r a č u n a m o s t o lp e c x n} , k i p r e d s t a v l j a p o t e k a m p l i t u d n - t e n i h a j n e o b l ik e . Z a r e š i t e v s i s t e m a e n a č b (7,4) u p o r a b l j a e le k ­ t r o n i k i r a č u n s k i s t r o j I M B 1 1 3 0 p r o g r a m , k i s o g a i z d e la l i s o d e l a v c i F A G G i n I M F U n i v e r z e v L j u b ­ l j a n i . S t r o j u m o r a m o p o s r e d o v a t i : d i a g o n a l n o m a ­ t r i k o m a s [M ]d , k i j o d o l o č im o v s k l a d u s p r e d p i s i i n p o d a j n o s t n o m a t r i k o [A], k i j o i z r a č u n a m o n a r a č u n a l n i k u . K o t r e z u l t a t p r v e g a d e l a . p r o g r a m a s o p o d a n e n i h a j n e d o b e i n a m p l i t u d e , v d r u g e m d e lu p a n a m s t r o j i z r a č u n š e p o t r e s n e s i le . O b l i k a p o d a t k o v in r e z u l t a t o v j e p r i k a z a n a n a t a b e l i 7,1. Račun podajnostne matrike P o d a j n o s t n o m a t r i k o k o n s t r u k c i j e i z r a č u n a m o p o p r i b l i ž n i m e t o d i S i g a l o v a (4), a l i p a p o t o č n i m e ­ t o d i, z a k a t e r o m o r a m o u p o r a b i t i r a č u n a ln i k . V v i ­ š i n a h e ta ž n a m e s t im o e n o t n e s i l e v v o d o r a v n i s m e r i , k o t r e z u l t a t p a z a h t e v a m o d e fo r m a c ij e . V p l i v p o ­ s a m e z n i h s i l n a p o m i k e e ta ž p r e d s t a v l j a p o d a j n o s t ­ n o m a t r i k o k o n s t r u k c i j e . Račun notranjih sil U p o r a b i m o i s t i p r o g r a m k o t z a t o č e n r a č u n p o ­ d a j n o s t n e m a t r i k e , r a z e n p o d a t k o v z a o b te žb o ., k i j i h u s t r e z n o s p r e m e n im o . P r o g r a m i n r e z u l t a t i s o p r i k a z a n i v t a b e l i 7,2. T a b e l a 7,1 ENOTNA SILA 1000 ŠTEVILO PROSTOSTNIH STOPENJ 5 MASE 7.1360 7.1360 7.1360 7.1360 6.6250 UPOGJBKI ZARADI ENOTNIH SIL 1 0.1052 2 0.1197 0.2733 3 0.1212 0.2924 0.4534 4 0.1218 0.2954 0.4748 0.7117 5 0.1222 0.2970 0.4789 0.7355 NIHAJNE DOBE 0.0962 0.1248 0.1602 0.2715 0.7530 NORMIRANE AMPLITUDE 1 15.023S — 2.3176 0.9466 — 0.5504 0.1832 2 — :17.0600 — 0.0042 0.7637 — 0.9795 0.4282 3 10.8114 2.3166 — 0.6149 — 0.8177 0.6459 4 — 3.8398 — 2.2842 — 1.1792 0.1374 0.8748 5 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 POTRESNE SILE IN DEJANSKI UPOGIBKI TON BETA KC 3 1.500 0.100 2.010 1.621 - 1.305 - 2.504 1.971 0.00018 0.00014 — 0.00011 — 0.00022 0.00019 TON BETA KC 2 1.500 0.100 2.574 4.580 3.824 — 0.642 — 4.341 0.00067 0.00119 0.00100 — 0.00016 - •0.00122 TON BETA KC 1 0.995 0.100 1.679 3.925 5.921 8.019 8.509 0.00338 0.00790 0.01191 0.01614 0.01845 T a b e l a 7,2 STRUCTURE PREIZKUSNI PRIMER NUMBER OF JO IN TS 24 NUMBER OF MEMBERS 35 NUMBER OF SUPPORTS 4 NUMBER OF LOADINGS 1 TYPE PLANE FRAME TABULATE ALL JO IN T COORDINATES 1 0. 0. S 2 500. 0. S 3 950. 0. S 4 1450. 0. S 5 0. 300. 6 500. 300. 7 950. 300. 8 1450. 300. 9 0. 600. 10 500. 600. 11 950. 600. 12 1450.. 600. 13 0. 900. 14 500. 900. 15 950. 900. 16 1450,. 900. 17 0. 1200. 18 500. 1200. 19 950. 1200. 20 1450.. 1200. 21 0. 1500. 22 500. 1500. 23 950. 1500. 24 1450. 1500. MEMBER INCIDENCES MEMBER FORCES J. X D 2 2 6 MEMBER JOINT AXIAL FORCE SHEAR FORCE MOMENT 3 3 7 i 1 — 17.539 6.067 1170.11 4 4 8 i 5 17.539 — 6.067 650.272 2 — 0.300 7.990 1361.40 5 5 6 2 6 0.300 — 7.990 1035.65 6 6 7 3 3 0.398 7.968 1357.76 7 7 8 3 7 — 0.398 — 7.968 1032.704 4 17.441 6.021 1160.76 8 5 9 4 8 — 17.441 — 6.021 645.56 9 6 10 5 5 0.482 — 5.081 — 1371.00 10 7 11 5 6 — 0.482 5.081 — 1169.77 6 6 0.834 — 4.988 — 1122.77 11 8 12 6 7 — 0.834 4.988 — 1121.96 12 9 10 7 7 1.184 — 5.050 — 1164.017 8 — 1.184 5.050 — 1361.15 13 10 11 8 5 — 12.457 4.871 720.72 14 11 12 8 9 12.457 — 4.871 740.76 15 9 13 9 6 — 0.393 8.341 1256.909 10 0.393 — 8.341 1245.69 16 10 14 10 7 0.460 8.318 1253.28 17 11 15 10 11 — 0.460 — 8.318 1242.19 18 12 16 11 8 12.390 4.836 715.5811 12 — 12.390 — 4.836 735.42 191 13 14 12 9 3.044 — 4.901 — 1309.81 20 14 15 12 10 — 3.044 4.901 — 1140.98 13 10 1.957 — 5.147 — 1158.6421 15 16 13 11 — 1.957 5.147 — 1157.69 22 13 17 14 11 0.872 — 4.872 — 1135.51 23 14 18 14 12 — 0.872 4.872 — 1300.5815 9 — 7.556 3.991 569.04 24 15 19 15 13 7.556 — 3.991 628.34 25 16 20 16 10 — 0.147 7.254 1053.94 26 17 18 16 14 0.147 — 7.254 1122.47 27 18 19 17 11 0.184 7.234 1051.0117 15 — 0.184 — 7.234 1119.33 28 19 20 18 12 7.518 3.964 565.16 29 17 21 18 16 — 7.518 — 3.964 624.03 30 18 22 19 13 5.263 — 4.029 — 1096.5819 14 — 5.263 4.029 — 918.17 31 19 23 20 14 2.955 — 4.091 — 920.96 32 20 24 20 15 — 2.955 4.091 — 920.25 33 21 22 34 22 23 21 15 0.655 — 4.004 — 913.78 21 16 — 0.655 4.004 — 1088.66 22 13 — 3.526 3.334 468.22 35 23 24 22 17 3.526 — 3.334 532.18 MEMBER PROPERTIES PRISM ATIC AX 1800. IZ 540 000. 23 14 — 0.085 4.947 716.66 1 THRU 4 AX 1500. IZ 312500. 2324 18 15 0.085 0.098 — 4.947 4.934 767.65 714.70 5 THRU 7 24 19 — 0.098 — 4.934 765.55 8 THRU 11 AX 1500. IZ 312500. 25 16 3.513 3.307 464.62 12 THRU 14 25 20 — 3.513 — 3.307 527.7126 17 6.238 — 2.588 — 723.14 15 THRU 18 AX 1500. IZ 312500. 26 18 — 6.238 2.588 — 571.01 19 THRU 21 27 18 3.989 — 2.560 — 576.38 22 THRU 25 AX 1200. IZ 160000. 27 19 — 3.989 2.560 — 576.00 26 THRU 28 28 19 1.752 — 2.576 — 569.0428 20 — 1.752 2.576 — 719.12 29 THRU 32 AX 1200. IZ 160000. 29 17 — 0.938 1.555 190.96 33 THRU 35 29 21 0.938 — 1.555 275.67 CONSTANTS E 240. ALL 30 18 — 0.112 2.699 379.7430 22 0.112 — 2.699 429.96 LOADING 1 31 19 0.113 2.697 379.49 JO INT LOADS 31 23 — 0.113 — 2.697 429.67 5 FORCE X 1.679 32 20 0.937 1.555 191.4132 24 — 0.937 — 1.555 275.26 9 FORCE X 3.925 33 21 6.953 — 0.938 — 275.67 13 FORCE X 5.921 33 22 — 6.953 0.938 — 193.38 17 FORCE X 8.019 34 22 4.253 — 1.050 — 236.5734 23 — 4.253 1.050 — 236.29 21 FORCE X 8.509 35 23 1.555 — 0.937 — 193.37 SOLVE 35 24 — 1.555 0.937 — 275.26 8. ZAKLJUČEK Z o p i s a n i m i p r o g r a m i , k i s o d o s t o p n i v L j u b ­ l j a n i , j e m o g o č e r e š e v a t i v e l i k o v e č in o p r o b l e m o v s p o d r o č j a k o n s t r u k c i j . R a č u n o k v i r j e v p o l j u b n e o b ­ l ik e , s t a t i č n o n e d o l o č e n ih r a v n i n s k i h i n p r o s t o r s k i h p a l ič i j , b r a n a s t i h k o n s t r u k c i j m o s t o v , r a č u n s t o l p ­ n ic , o j a č e n ih s s t o lp n i š č n im a j e d r i i n m o n o l i t n i m i s t e n a m i, d o lo č a n j e p o t r e s n i h o b r e m e n i t e v , v s e t o s o p r im e r i , k i s e v s a k d a n p o j a v l j a j o v p r a k s i . V e č i n a t e h p r o b l e m o v z a h t e v a d o k a j z a m u d e n m a n u e l e n r a č u n , v n e k a t e r i h p r i m e r i h p a j e m o žn o - d o b i t i r e ­ š i t v e s a m o s p o m o č j o v e l i k i h p o e n o s t a v i t e v , k i l a h ­ k o b i s t v e n o v p l i v a j o n a r e z u l t a t e . V s e n a v e d e n e in š e p r e c e j d r u g i h p r o b l e m o v t e o r i j e k o n s t r u k c i j je m o g o č e d a n e s t u d i p r i n a s ž e r a č u n a t i n a r a č u n a l n i ­ k ih . P r v i r e z u l t a t i k a ž e j o v e l i k e e k o n o m s k e p r e d n o ­ s t i n o v i h m e to d . 2 e s a m s t a t i č e n r a č u n n a r a č u n a l ­ n i k u j e o b s e d a n j e m r a z m e r j u c e n c e n e j š i k o t r a č u n p o k l a s i č n i h m e t o d a h , p o l e g t e g a p a j e t r e b a u p o ­ š t e v a t i š e v e l i k p r i h r a n e k n a č a su , k i i g r a p r i n a s v e č k r a t o d l o č i l n o v l o g o , i n n e n a z a d n j e v e č j o t o č ­ n o s t r e z u l t a t o v n a r a č u n a l n i k u . S -p o m o č jo r a č u n a l ­ n i k a s e l a h k o v p r i m e r u k o m p l i c i r a n i h k o n s t r u k c i j m n o g o b o l j p r i b l i ž u j e m o d e j a n s k e m u o b n a š a n j u k o n s t r u k c i j e i n t a k o e k o n o m ič n e j e d im e n z io n i r a m o . V s l u č a j u p o t r e b e j e h i t r o m o ž n o p r im e r j a t i v e č v a ­ r i a n t i n i z b r a t i n a j u g o d n e j š o . D e l n a p o m a n j k l j i v o s t s t a t i č n i h r a č u n o v n a r a ­ č u n a l n i k i h j e ta , d a s o i z p i s a n i s a m o p o d a t k i i n r e ­ z u l t a t i , m e d t e m k o v m e s n i r a č u n n i d o s t o p e n . N e ­ k a t e r e n a p a k e v p o d a t k i h o d k r i j e m o l a h k o še le , k o j e r a č u n k o n č a n . P r i p r i p r a v i p o d a t k o v j e z a t o p o ­ t r e b n a i z r e d n a p a z l j i v o s t , r e z u l t a t e ;pa j e d o b r o v e d ­ n o n a g r o b o p r e k o n t i r o l i r a t i . U p o š t e v a t i j e t r e b a , d a p r a k t i č n o n a s t a n e j o n a p a k e v e d n o z a r a d i n a p a č n i h p o d a t k o v , k a j t i v e r j e t n o s t n a p a k e p r i r a č u n u je z a n e m a r l j i v o m a j h n a , n a p a k e v p r o g r a m u p a p r i u p o r a b i p r e i z k u š e n i h p r o g r a m o v t u d i n i s o v e r j e t n e . Z d o lo č e n o p r a k s o s i j e m o g o č e n a p o d r o č j u p r ip r a ^ v e p o d a t k o v p r i d o b i t i p o t r e b n o r u t in o - i n z m a n j š a t i š t e v i l o n a p a k n a m in im u m . P r e d n o s t i r a č u n a n a m o d e m i h e l e k t r o n s k i h r a ­ č u n a l n i k i h s o t a k o v e l i k e , d a b o d o p r e j a l i s le j v s i s t i t i k i u v i d e l i p o t r e b o p o u p o r a b i n o v i h m e to d , k a j t i r a č u n a l n i k o m o g o č a , d a i n ž e n i r n e i z g u b l j a č a s a z r u t i n s k i m m a n u a l n i m r a č u n o m , k i g a s t r o j o p r a v i b o lje , p a č p a d a s e p o s v e t i u s t v a r j a l n e m u d e lu , k j e r j e č l o v e k v s a j z a e n k r a t š e n e n a d o m e s t ­ l j i v . L I T E R A T U R A 1. W. G. Godden: »Numerical A nalysis of Bearn and Column S tructures«, Prentice-H all, 1965 2. B. K. Goyal, S. P. Sharm a: »M atrix Analysis of Fram es w ith S hear Walls«, Building Science, Vol. 3, pp. 93—98, Pergam on Press 1968 3. »S tructural Engineering System Salver (STRESS) for the IBM 1130«, IBM A pplication P rogram 4. I. L. K orčinski: Osnovi proj-ektovanja zgrada u zem ljotresnim oblastim a. Beograd, G rad jev inska knjiga 1964 J. DUHOVNIK — P. FAJFAR: CALCULATION OF STRUCTURES WITH ELECTRONIC COMPUTERS S y n o p s i s M odern electronic com puters m ake possible the usage of new m ethods of s ta tica l analysis of s tru c tu ­ res. D ifferent structu res which, un til now, could have been calculated only -by extensive num erical com puta­ tions, o r by g rea t sim plifications, w hich m any tim es greatly influenced th e results, can now be solved mo-re exactly, quickly and cheap. There is a b rief -survey of program s from the field of structu res w ith th e -special em phasis on STRESS program shown in th is article. The sim ple m ethod for com putation of p la in fram es w ith m em bers w ith v a r i­ ab le cross isection a re a is' -suggested and the w ay for the usage of STRESS program for th e com putation of shear w alls w ith openings and com binations of fram es w ith shear w alls is described. Both th e elastic re s tra in t on the foundation soil and the rig id one a re taken in to account. T here a re tw o exam ples calculated an d the com parison w ith the resu lts from lite ra tu re is shown a-s well. A t la s t w e axe dealing w ith th e m ethod for the com putation of na tu ra l frequences and characteric- program for th e electronic com puter is prepared. The w hole process of dynam ic analysis o f structu re w ith elastic shapes of structures, on the basis of w hich the help of com puter is represen ted in th is case. Račun gladin pri stalnem neenakomernem toku z elektronskim računalnikom DK 626,01 MR. m Z . RUDI RAJAR 1. U vod V v se h . p o d r o č j i h t e h n i k e s o ž e d o b r o z n a n e p r e d n o s t i r a č u n a n j a z e l e k t r o n s k i m i r a č u n a l n i k i . T u d i v h i d r o t e h n i k i p o s t a j a r a č u n a l n i k n e p o g r e š ­ l j iv , s a j i m a m o c e lo v r s t o p r o b le m o v , k j e r s o r a ­ č u n i t a k o d o l g i , d a r a č u n a n j e b r e z r a č u n a l n i k a n i v e č e k o n o m ič n o , a l i p a j e s p l o h n e m o g o č e . V h i ­ d r a v l i k i n e s t a l n e g a t a k a d a n e s s k o r a j v s e p r o b le ­ m e r e š u j e m o s a m o š e z e l e k t r o n s k i m i r a č u n a l n i k i . V h i d r a v l i k i s t a l n e g a to lka p a j e t i p i č n i p r i m e r z a e k o n o m s k o u p o r a b o e l e k t r o n s k e g a r a č u n a l n i k a r a č u n a n j e g l a d i n p r i s t a l n e m n e e n a k o m e r n e m t o k u . R a č u n i s o z e lo d o l g i i n s e d o s t i k r a t p o n a v l j a j o , s p r e m e m b e s o le v o s n o v n i h p o d a t k i h . N a k a t e d r i z a h i d r a v l i k o F A G G s m o z a t o i z d e l a l i d v a p r o g r a ­ m a z a r a č u n g l a d in . P o s e b e j s m o i z d e l a l i p r o g r a m z a r a č u n g l a d i n v p r i z m a t i č n e m k a n a l u ( p r o g r a m A ) i n z a r a č u n g l a d i n v n e p r i z m a t i č n i r e č n i s t r u g i ( p r o g r a m B ) . S e v e d a s p r o g r a m o m B l a h k o r a č u ­ n a m o t u d i g l a d i n e v p r i z m a t i č n e m k a n a l u , v e n d a r s m o z a v s a k p r i m e r i z d e l a l i p r o s e b e n p r o g r a m iz d v e h v z r o k o v : p r v i č j e m o ž n o z a r a č u n v p r i z m a ­ t ič n e m k a n a l u o s n o v n e e n a č b e p r e t v o r i t i t a k o , d a l a h k o r a č u n a m o g l a d i n o d i r e k t n o b r e z i t e r a c i j , d r u ­ g i č p a j e p o t r e b n o z a p r o g r a m A t i p k a t i m n o g o m a n j p o d a t k o v , k o t p a b i j i h m o r a l i , č e b i r a č u n a l i g l a d i n o v p r i z m a t i č n e m k a n a l u s p r o g r a m o m B . 2. Program A — Račun gladin v prizmatič­ nem kanalu 2.1 Enačbe O s n o v a z a r a č u n g l a d i n p r i s t a l n e m n e e n a k o ­ m e r n e m t o k u j e B e r t a u l l i j e v a e n a č b a . P o s l i k i 1 jo- l a h k o p i š e m o : Z 2 + « V I 2 g a V i Z i + -------L + A E . . . 1 2g k j e r p o m e n i Z k o t o g l a d i n e n a d p r im e r j a l n o r a v ­ n in o , V s r e d n j o h i t r o s t v p r e s e k u , g z e m e l j s k i p o ­ s p e š e k i n A E i z g u b e z a r a d i t r e n j a , k i j i h r a č u n a ­ m o p o e n a č b i: A E V ' n f r L R :1/3 k j e r p o m e n i n k o e f i c i e n t h r a p a v o s t i p o G a n g u i l l e - S tu , R = — h i d r a v l i č n i r a d i j , t o j e r a z m e r j e o m o č e - n e g a o b o d a Ö i n p l o š č i n e m o k r e g a p r e s e k a S , i n L r a z d a l j o m e d d v e m a p r o f i l o m a . Z a r a č u n g l a d i n v n e p r i z m a t i č n i h s t r u g a h s e e n a č b a 1 r e š u j e b o d i s i g r a f i č n o b o d i s i i t e r a c i j s k o , r o č n o a l i z r a č u n a l n i k o m . P o s t o p e k j e r a z lo ž e n v p o g l a v j u 3. Z a r a č u n v 'p r i z m a t i č n e m k a n a l u p a l a h k o e n a č b o 1 p r e o b l i k u j e m o v d i f e r e n c ia l n o e n a č ­ b o p r v e g a r e d a , k i j o l a h k o m n o g o h i t r e j e r e š im o p o e n e m o d p o s t o p k o v n u m e r i č n e a n a l iz e . P o s l i k i 1 d o b i m o i z r a z z a n a k l o n g l a d in e : J g l Jo d h d x . . . 3 k j e r p o m e n i J 0 n a k l o n d n a p r i z m a t i č n e g a k a n a l a , h p a g lo b in o . P o d r u g i s t r a n i p a d o b i m o i z e n a č b e 1: d Z ( a V 2ti 2 g J + d E . . 4 o z i r o m a č e d e l im o z d x : d Z d x d E Jg l = d ( a V 2t l 2g j d x + J . . . 5 k j e r j e J = — n a k l o n e n e r g i j s k e č rte . d x R a z v i j a m o d a l j e : a Q 2[ a V 2 |l 2 g J = d 2 g S 2 j _ — « Q 2 f d S d _ S d h g S 3 ( d X d h d xd x d x i n z d S = B . d h v s m i s l u s l i k e 2: H?) Sl; 1 d x a Q 2 ( d S d h g S 3 [ d X d x k j e r p o m e n i Q p r e t o k . K e r j e p r e s e k S n a s p l o š n o f u n k c i j a d v e h p a r a m e t r o v : g l o b in e h i n r a z d a l j e X, j e v z g o r n j i e n a č b i s p r e m e m b a S p o x i z r a ž e n a s p a r c i a l n i m o d v o d o m . d S Z a p r i z m a t i č n i k a n a l j e o d v o d ------ = 0. d X 2.2 P ro g ra m P r o g r a m j e s e s t a v l j e n z a r a č u n g l a d i n p r i m i r ­ n e m t o k u , k i j e b o d i s i z a j e z e n b o d i s i v d e p r e s i j i . V p r a k s i j e n a j b o l j p o g o s t p r im e r , k j e r je t r e ­ b a r a č u n a t i g l a d i n o v k a n a l u t r a p e z n e a l i p r a v o ­ k o t n e o b l ik e . Z a t o j e n a š p r o g r a m s e s t a v l j e n v t a k i o b l i k i , d a e n a č b e z a p r e s e k S , o m o č e n i o b o d O i n š i r i n o g l a d i n e B v e l j a j o z a 't r a p e z n o o b l i k o , s p r o ­ g r a m o m p a l a h k o r a č u n a m o t u d i g l a d i n o v k a n a l u p r a v o k o t n e ( n a k l o n b r e ž in m = 0) i n t r i k o t n e o b l i ­ k e ( š i r i n a d n a b = 0). K e r j e n o r m a l n a g l o b i n a h n z e lo v a ž e n p o d a ­ te k , j o v p r o g r a m u n a j p r e j i z r a č u n a m o i z C h e z y j e - v e e n a č b e z i t e r a c i j o : n S O 5/3 on 2/3 (h) . . . 9 I z e n a č b 3, 5 i n 6 d o b im o d i f e r e n c ia ln o e n a č b o g l a d i n e v p r i z m a t i č n e m k a n a l u : d h Jn — J — -------------------- = f (h ) . . . 7 d x a Q 2 B 1 ------------- g S 3 V e n a č b i 7 s o J , B i n S v v s a k e m p r o f i l u š e f u n k c i j e g l o b i n e h : K e r d a m o v p r o g r a m k o t p o d a t e k z a č e t n o g l o ­ b in o H „ v s p o d n j e m 1 p r o f i l u ( p r i m i r n e m t o k u r a ­ č u n a m o g l a d i n o p r o t i t o k u ) , u g o t o v i r a č u n a l n i k i z p r im e r j a v e m e d z a č e t n o i n n o r m a l n o g lo b in o , a l i i m a m o z a j e z b o a l i d e p r e s i j o i n t o iz p iš e . N a t o p o e n a č b i : a Q 2 B (h ) __ g S(h) ~~ 1 . . . 10 V 2 n 2 _ Q 2 n 2 0 4/3 R 4 / 3 s10/a S , B i n O p a s o d o l o č e n e f u n k c i j e g l o b i n e h , k i s o o d v i s n e o d o b l i k e p r e s e k a k a n a la . V p r o g r a m u A r e š u j e m o d i f e r e n c ia ln o e n a č b o 7 o d p r e s e k a d o p r e s e k a ( r a z d a l j e m e d p r e s e k i p o ­ l j u b n o iz b e r e m o ) p o m e t o d i n u m e r i č n e a n a l i z e R u n g e - K u t t a . B o t e j m e t o d i d o b im o d o v o l j n a t a n č ­ n o a p r o k s im a c i j o s a m e f u n k c i j e f (h ) v v s e m p o d ­ r o č j u , r a z e n b l i z u k r i t i č n e g lo b in e . K e r j e d r u g i č le n v i m e n o v a l c u e n a č b e 7 e n a k F r o u d o v e m u š t e ­ v i l u : F r « Q 2 B g S 3 k i j e p r i k r i t i č n i g l o b i n i e n a k 1, p o s t a n e p r i t e m v r e d n o s t im e n o v a l c a e n a k a n i č i n n a k l o n g l a d i n e n e s k o n č e n , k a r s e s i c e r v g l a v n e m u j e m a s f i - d x z i k a l n i m p o j a v o m , v e n d a r r a č u n s k a m e t o d a t u o d ­ p o v e . Z a t o s m o p r o g r a m A i z d e la l i t a k o , d a s e v p r im e r u , k o j e z a č e t n a g l o b i n a H 0 m a n j š a o d 1.1 . hjrrit., r a č u n v v s a k e m p r i m e r u z a č n e z v r e d n o s t j o 1.1 . hkrit. S t e m t e ž a v e p r i r a č u n a n j u o d p a d e j o , n a ­ p a k a p a j e z a r a d i t e p o e n o s t a v i t v e z e lo m a j h n a , s a j s o l e v s e a b s c i s e x p r e m a k n j e n e n a v z d o l p o t o k u z a v r e d n o s t d x , k i j e e n a k a r a z d a l j i m e d p r o f i l o m a , k j e r z n a š a g l o b i n a hkrit. o z i r o m a 1.1 . hkrit. T a r a z d a l j a j e z e lo m a j h n a , s a j j e t u n a k l o n g l a d i n e z e lo v e l i k . i t e r a c i j s k o i z r a č u n a k r i t i č n o g l o b in o , k i j e n a v a d n o v a ž e n p o d a t e k . N a t o p o m e t o d i , k i j e r a z l o ž e n a v p o g l a v j u 2.1, r a č u n a g l a d i n e o d z a č e t n e g l o b i n e H 0 p r o t i t o k u , d o k l e r s e r a č u n a n a g l o b i n a n e p r i b l i ž a n o r m a l n i g l o b i n i z a v r e d n o s t : s = k i j o p r i v s a k e m p r i m e r u d a m o k o t p o d a t e k . 2.3 P o d a tk i K o t p o d a t k e v s t a v i m o v p r o g r a m n a s le d n j e v r e d n o s t i : — Q ( m 3/ s ) -p r e t o k . — H o ( m ) - g l o b i n a v i z h o d n e m p r o f i l u , k i j e p r i m i r n e m t o k u n a n i z v o d n e m k o n c u o d s e k a , z a k a ­ t e r e g a r a č u n a m o g l a d in o . Č e v e m o , d a n a s t o p a v s p o d n j e m p r o f i l u k r i t i č n a g l o b i n a ( s t o p n j a v k a ­ n a lu , r a z š i r i t e v ) , v s t a v i m o z a H 0 v r e d n o s t H 0 = 0 .0 i n r a č u n a l n i k i z r a č u n a n a j p r e j k r i t i č n o g l o b i n o hkrit., n a t o p a v z a m e k o t i z h o d n o v r e d n o s t z a g l o b i ­ n o k r i t i č n o g l o b i n o o z i r o m a 1.1 . h k rit. ( g le j P o ­ g l a v j e 2.1). — b ( m ) - š m n a d n a t r a p e z n e g a a l i p r a v o k o t n e ­ g a k a n a la . — m ( b r e z d im ) - n a k l o n b r e ž in t r a p e z n e g a ( p r a ­ v o k o t n e g a ) k a n a l a . — n ( m ~ l . s ) - k o e f i c i e n t h r a p a v o s t i p o G a n - g u i l e t u . — Jo ( b r e z d im ) - n a k l o n d n a k a n a l a . — d x ( m ) - r a z d a l j ia m e d r a č u n a n i m i p r e s e k i . Č i m k r a j š e r a z d a l j e d x i z b e r e m o , t e m n a t a n č n e j š i , p a s e v e d a t e m 'd a lj š i , j e r a č u n . — a ( b r e z d d m . ) - G a r io l i s o v k o e f i c i e n t r a z d e l i t v e h i t r o s t i p o p r e s e k u . — s ( b r e z d im ) = 1 h_ h n v r e d n o s t , z a k a t e r o ž e ­ l im o , d a s e r a č u n a n a g l o b i n a p r i b l i ž a n o r m a ln i . ( V e ­ m o , d a s e t a k o p r i z ia je zb i k o t p ir i d e p r e s i j i n a v z g o r p r o t i t o k u g l a d i n a a s im p t o t i č n o p r i b l i ž u j e n o r ­ m a ln i ) . 2.4 Rezultati R a č u n a l n i k p o d a r e z u l t a t e v n a s l e d n j i o b l i k i : — I z p i š e v r e d n o s t i , k i s m o j i h v s t a v i l i k o t p o ­ d a t e k : Q , H 0, B , m , n , J 0, d x . — I z p i š e v r e d n o s t i z a k r i t i č n o in . n o r m a l n o g l o b i n o i n p r i t e m n a p i š e a l i i m a m o z a j e z b o a l i d e p re s ij o . — V t r e h s t o l p c i h p i š e r a z d a l j o x o d z a č e t n e ­ g a p r o f i l a , g l o b i n o h i n h i t r o s t V v v s a k e m p r o f i lu . R a č u n i n i z p i s o v a n j e k o n č a , k o s e 'p r i b l i ž a m o n o r ­ m a l n i g l o b i n i z a v r e d n o s t e . 2.5 Ekonomičnost R a č u n a l n i k I B M 1 1 3 0 n a r a č u n s k e m c e n t r u I M F M v L j u b l j a n i j e r a č u n a l g l a d i n o v p r i z m a t i č ­ n e m k a n a l u t r a p e z n e o b l i k e i n i z p i s a l p o d a t k e za 55 p r o f i l o v v č a s u 3 m i n 15 s a k . O d t e g a o d p a d e n a s a m o r a č u n a n j e i n t i s k a n j e r e z u l t a t o v l e ca. e n o m in u t o , d r u g o p a n a č i t a n j e i n p r e v a j a n j e p r o g r a ­ m a im. p o d p r o g r a m o v . K e r j e c e n a enie u r e r a č u ­ n a l n i k a 4 5 0 d in , s t a n e t o r e j r a č u n z a 5 5 p r o f i l o v ca. 2 5 d in . Č e k t e m u p r i š t e j e m o š e s t r o š k e z a iz ­ g u b l j e n i č a s č l o v e k a , k i t i p k a p o d a t k e i n r a č u n a , k i z n a š a j o ca. 8 0 N d in , j e c e n a r a č u n a n j a z r a č u ­ n a l n i k o m ca . 1 0 5 N d in . I z v e ž b a n č L o v b k b i r a č u n a l 5 5 p r o f i l o v o k o l i 10 u r . Č e s t a n e i n ž e n i r s k a b r u t o u r a 5 0 d in , s o t o ­ r e j s t r o š k i r o č n e g a r a č u n a 5 0 0 d i n i n j e r a č u n z r a č u n a l n i k o m p e t k r a t c e n e j š i . 3. Program B — Račun gladin v neprizmatič- ni rečni strugi p r i t e m s e i z g u b a e n e r g i j e z a r a d i t r e n j a A E r a č u n a k o t p o p r e č n a v r e d n o s t iz g u lb v p r o f i l i h 1 i n 2 Q 2 n 2 L f 1 , 1 1 ‘ , E _ 2 ( sf Rj /3 s f l l f * ] ' ” 12 V z a d n j e m č l e n u n a d e s n i s t r a n i e n a č b e 11 p o ­ m e n i K k o e f i c ie n t d o d a t n i h i z g u b . M n e n j a r a z n i h a v t o r j e v o t e m k o e f i c i e n t u s o r a z l i č n a , v e n d a r v e ­ č i n a a v t o r j e v m e n i , p r a v t a k o k o t s o t o p o k a z a l i n a š i p r i m e r j a l n i r a č u n i , d a l a h k o v z a m e m o v r e d ­ n o s t K = 0,9, k a d a r s e p r o f i l n a v z d o l p o t o k u p o ­ v e č a , i n K = 0,1, k a d a r s e p r o f i l n a v z d o l p o t o k u z m a n j š a . T i v r e d n o s t i s m o t u d i u p o š t e v a l i v p r o ­ g r a m u . 3.2 P ro g ra m P r o g r a m je s e s t a v l j e n z a r a č u n a n j e g l a d i n p r i m i r n e m t o k u i n r a č u n p o t e k a o d s p o d n j e g a z n a n e ­ g a p r o f i l a i p r o t i t o k u . O s n o v n i e n a č b i 11 i n 12 r e š u j e m o z i t a r a t i j o . N a j p r e j p r e d p o s t a v im o , d a j e n a k l o n g l a d i n e m e d p r o f i l o m i t e r i + 1 i s t i 'k o t m e d i — 1 i n i. S t e m d o lb im o p r v o a p r o k s i m a c i j o z a k o t o Z ' v z g o r n j e m p r o f i l u i + 1. N a t o z a t a Z ' z i n t e r p o l a c i j o (g le j n a s l e d n j i o d s t a v e k ) d o l o č im o v r e d n o s t i S i n O o z i ­ r o m a R . S e d a j l a h k o p o e n a č b i 12 i z r a č u n a m o A E i n n a t o p o e n a č b i 11 i z r a č u n a m o n o v o v r e d n o s t Z " v p r o f i l u i + 1, k i j e ž e b o l j š a a p r o k s im a c i j a p r a v e v r e d n o s t i ( v e n a č b a h 11 i n 12 r a č u n a m o i z z n a n i h v r e d n o s t i v p r o f i l u i = 1 v r e d n o s t i v p r o f i l u i + 1 = = 2). P o s t o p e k p o n a v l j a m o t o l i k o č a sa , 'd o k le r n i r a z l i k a m e d d v e m a v r e d n u s t i m a Z " i n Z ', k i j i h r a č u n a m o v d v e h z a p o r e d n i h a p r o k s im a c i j a ! » , m a n j š a o d ž e le n e t o č n o s t i e. V r e d n o s t i S i n O , k i p r i p a d a t a v s a k o k r a t i z r a ­ č u n a n i k o t i Z , d o b im o n a n a s l e d n j i n a č in . K o t p o ­ d a t e k m o r a m o z a v s a k p r o f i l n a p i s a t i p o t r i v r e d ­ n o s t i S i n O , k i p r i p a d a j o t r e m i z b r a n i m v r e d n o ­ s t i m z a k o t o Z . T e t r i v r e d n o s t i i z b e r e m o t a k o , d a b o r a č u n a n a g l a d i n a l e ž a l a m e d n a j n i ž j o i n n a j v i š ­ j o i z b r a n o k o t o Z . Z a n e k o v m e s n o k o t o Z s e i z r a ­ č u n a S a l i O z i n t e r p o l a c i j o z N e w t o m o v im i p o l i ­ n o m i . I z t r e h z n a n i h t o č k v b i s t v u r a č u n a l n i k i z r a ­ č u n a k v a d r a t n o p a r a b o l o z a f u n k c i j o S ( Z ) a l i O (Z ) i n p o i š č e n a te j p a r a b o l i v r e d n o s t S i n O , k i p r i ­ p a d a t a d o l o č e n i 'k o t i Z , p o d o b n o k o t d e la m o p r i g r a f i č n i h m e t o d a h . 3.1 Enačbe O s n o v n a e n a č b a j e t u d i t u B e m o u l l i j e v a — e n a č b a 1, l e d a m o r a m o v n e p r i z m a t i č n e m k a n a l u , k j e r s e p r e s e k s p r e m in j a z r a z d a l j o x , u p o š t e v a t i š e t a k o im e n o v a n e » d o d a t n e iz g u b e « . T o s o l o k a l n e i z g u b e , k i n a s t a n e j o z a r a d i v r t i n c e v -p r i s p r e m e m b i p r o f i la . S t e m d o b i e n a č b a 1 n a s l e d n j o o b l i k o : 3.3 Podatki Z a p o d a t k e v i z h o d n e m ( s p o d n j e m ) p r o f i l u n a ­ p i š e m o n a s le d n j e v r e d n o s t i : a ) Q ( m 3/š) — p r e t o k n ( m ~ T . s ) — k o e f i c i e n t h r a p a v o s t i p o G a n - g u i l l e t u b ) Z (1 ) (m ) — k o t a g l a d i n e v i z h o d n e m ( s p o d ­ n j e m ) p r o f i l u Szač. ( m 2) — p l o š č i n a p r e s e k a , k i p r i p a d a k o t i Z (1 ) v i z h o d n e m p r o f i l u Ozač. (m ) — o m o č e n i o b o d , k i p r i p a d a k o t i Z (1 ) v i z h o d n e m p r o f i l u X (1 ) ( k m ) — s t a c i o n a ž a z a č e t n e g a p r o f i l a c) e (m) — ž e le n a n a ta n č n o s t p r i ra č u n u k o t e Z v v s a k e m p r o f i l u ct (brezdim.) — G o r i o l i s o v k o e f i c ie n t r a z d e l i t v e h i t r o s t i p o p r e s e k u M (brezdim.) — š t e v i l o v s e h p r o f i l o v č) Z a p r o f i l št. 2, t j. p r v i n a s le d n j i p r o f i l , n a ­ p i š e m o n a s l e d n j e v r e d n o s t i : — t r i i z b r a n e k o t e Z (m ), m e d k a t e r i m i p r ič a ^ - k u j e m o d a b o l e ž a l a r a č u n a n a g l a d i n a — t e m t r e m k o t a m p r ip a d a j o č e m o k r e p r e s e ­ k e S ( m 2) — t e m t r e m k o t a m p r ip a d a j o č e o m o č e n e o b o ­ d e O (m ) — o z n a č b a s r t a c io n a ž e p r o f i l a x ( k m ) , k i s e l a h ­ k o p r o t i t o k u v e č a a l i m a n j š a . d ) Z a v s a k n a s l e d n j i p r o f i l 3, 4 . . . M n a p i š e m o v s e p o d a t k e k o t p o d tč. e). 3.4 R e z u l t a t i R a č u n a l n i k i z p i š e r e z u l t a t e v d v e h s k u p i n a h : — v p r v i s k u p i n i p a r a m e t r e Q , n , Z (1 ) i n š t e ­ v i l o p r o f i l o v M ; — v d r u g i s k u p i n i v š t i r i h s t o lp c ih n a s l e d n j e v r e d n o s t i : š t e v . p r o f i l a , o z n a č b o s t a c io n a ž e x , k o t o Z i n h i t r o s t V . 3.5 E k o n o m i č n o s t R a č u n a l n i k I B M 1 1 3 0 j e z a r a č u n i n i z p i s o v a n j e r e z u l t a t o v z a 2 0 p r o f i l o v p o r a b i l 3 m in u t e 3 0 s e ­ k u n d , k a r s t a n e 2 8 d in . Č e k t e m u p r i š t e j e m o 1 0 0 d i n a r j e v k o t s t r o š k e z a i z g u b o č a s a p r i t i p k a n j u i n r a č u n a n j u , j e c e n a r a č u n a z a 20 p r o f i l o v 1 2 8 d in . I z v e ž b a n č l o v e k b i r o č n o r a č u n a l 2 0 p r o f i l o v ca. 2 0 u r . T u j e 't r e b a o m e n it i , d a j e t r e b a p r i r o č n e m r a ­ č u n u z a v s a k p r o f i l z r i s a t i ( k r i v u l j e S = f (Z ) i n O = f (Z ) , d a s e l a h k o z a v s a k o v r e d n o s t k o t e Z i n - t e r p o l i r a s k r i v u l j v r e d n o s t i z a S i n O . P r i r a č u n u z r a č u n a l n i k o m p a n i p o t r e n b o r i s a t i t e h k r i v u l j , k e r s e i z v r š i j o r a č u n s k e in t e r p o la c i j e . Č e s p e t r a č u n a m o b r u t o i n ž e n i r s k o u r o p o 50 d in a r j e v , j e t o r e j c e n a r o č n e g a r a č u n a 1 0 0 0 d i n in je r a č u n z r a č u n a l n i k o m z a t a p r i m e r ca. 8 - k r a t c e n e j š i. 4. D ru g i p ro g ra m i R a z e n o m e n j e n i h d v e h p r o g r a m o v r a z p o l a g a K a t e d r a z a h i d r a v l i k o z a e n k r a t š e z n a s l e d n j im i p r o g r a m i : — r a č u n v a l o v , k i .n a s t a n e jo z a r a d i o b r a t o v a ­ n j a H C ( o b r a t o v a l n i h v a l o v ) v p r i z m a t i č n e m k a n a l u p o l j u b n e o b l i k e ( p o m e t o d i k a r a k t e r i s t i k ) ; — r a č u n v a l o v , k i n a s t a n e j o z a r a d i p o r u š i t v e p r e g r a d e ( p o r u š i t v e n i b v a l o v ) i n s e š i r i j o p o p r i z ­ m a t i č n e m k a n a l u p o l j u b n e o b l i k e ( p o m e t o d i k a ­ r a k t e r i s t i k ) ; — r a č u n k r i t i č n e g a p r e r e z a ; — r a č u n v p l i v a v e č z a p o r e d n i h r e z e r v o a r j e v n a h id n a g n a m o d t o k a ; — r a č u n v o d n e g a u d a r a v e n o s t a v n e m s i s t e m u c e v o v o d o v . P l r v a d v a p r o g r a m a s t a p r e i z k u š e n a i n p o t r j e n a z m e r i t v a m i n a m o d e lu , p r v i c e lo z m e r i t v a m i v n a r a v i ( n a d o v o d n e m k a n a l u S D - 1 ) . P r i p r a v l j a m o š e n a s l e d n j e 'p r o g r a m e : — r a č u n o b r a t o v a l n i h v a l o v v n e p r i z m a t i č n e m k a n a l u p o m e t o d i k o n č n i h d i f e r e n c ; — r a č u n p o p l a v n i h v a l o v v n e p r iz m a l t ič n e m k a n a l u ; — r a č u n v o d n e g a u d a r a v e n o s t a v n e m s i s t e m u c e v o v o d o v z u p o š t e v a n j e m z r a č n e g a k o t l a ; — r a č u n p o r u š i t v e n i h v a l o v v s p l o š n e m n e ­ p r i z m a t i č n e m k a n a l u . R. RAJAR: THE CALCULATION OF WATER-SURFACE CURVES FOR STEADY NONUNIFORM FLOW WITH DIG ITAL COMPUTERS ( S y n o p s i s ) Two program s fo r the calculation of w ater surface curves w ere p repared in th e symbolic language FOR­ TRAN: — program A fo r the calculation in p rism atic channels, — program B fo r th e calculation in nomprismatic channels. The basic equation fo r th e firs t p rogram is the B ernoulli equation (eq. 1.) w hich can be transform ed to the d iferencial equation of steady nonuniform flow (eq. 7). This equation is solved directly. F or the program B w e w rite th e B ernoulli equa­ tion in the form o f eq. 11, w here th e so called »eddy tosses!« are taken in to account. This equation is solved iteratively . F or th e bo th program s w e exp lain the form of the d a te and the results. We m ake also a sim ple cal­ culation w hich show s th a t th e calculation w ith digital com puter IBM 1130 is 5 to 8 ‘tim es less expensive than the calculation toy classical g raphical o r ite ra tive m ethods. i z s t r o k o v n i h r e v i j in č a s o p i s o v NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1969. St. 10 Mr. ing. M. M a r j a n o v , prof. G radj. škol. centra, Beograd: Utdeaj puženja betona n a arm iranobe­ tonske štapove izložene p ritisk u i savijanju. Str. 219—227, 5 sl. Ing. S. P r o h a s k a : P rim ena elektronskog računara IBM 1130 za obradu podataka m režnog plana. Str. 228—234, 13 sl. Dr. ing. S. J o v a n o v i č : v. znanstv. saradnik. Ing. M. B r a j f c o v i č , as isten t Inst. Ja roslav Čem i: Analiza geneze velikih voda u slivu Velike M ora­ ve sa gledišta prognoze i stim u liran ja oticaja. Str. 235—240, 11 sl. Ing. D. H o 1 c 1 a j t n e r : P reduslovi za unošenje u propise neke od m teoda isp itivan ja betona baz ra ­ zaran ja . S tr. 241—243. Prof. ing. I. Ž i v k o v :i č : Savetovanje o fotogram e­ triji 25. i 26. 4. 1909. u Novom Sadu. Str. 243— 246, 3 sl. K ra tk i izvodi i anotacije iz članaka, koji su od in te ­ resa za stručn jake iz oblasti g rad jev inarstva . Str. 246 a. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1969. Št. 11 Ing. A. S t o j a n o v i č : Izv ijan je i zam er m aterija ­ la. Str. 247—252, 11 sl. Mr. ing. S. R a n k o v i č , as. u n iv .: O stabilnosti k r i­ vog štapa sa tank im zidovima. S tr. 253—260. Ing. P. M a r i n k o v i č : P rim ena d renažne mreže za regulisanje režim a vlaženja u Negotinskom ritu . Str. 260—262, 4 sl. Ing. A. V j e t r o v : Radovi na rekonstrukciji plovnog pu ta »Begej«. Str. 263—265, 7 sl. Ing. R. B o r k a , ing. P. S t e f a n o v i č : Značaj istraživan ja erozije p ri proijektovanju antierozijo- n ih radova. S tr. 266—269, 4 sl., 1 diagram , 1 tab. O sedmom kongresu M edjunar. organizacije za m eha­ n iku tla i fund iran je — od 24. do 30. 8. 1969. u Meksiku. S tr. 270—271, 1 sl. Zavarene a rm a tu rn e m reže R udarsko-m etalur. kom bi­ n a ta Zenica. Str. 272. GRADJEVINAR — Zagreb, 1969. št. 9 Ing. M. M e š t r i ć : P ješački m ost p reko D rave kod Pitomače. S tr. 3'25—336, 15 sl., 1 tab. Ing. M. K i s i č : K rite riji ocjene k v a lite ta betona. Str. 336—340, 3 sl., 2 tab. Prof. ing. G. P r i s t e r : N eka iskustva s plastičnim šinskim čavlim a »Dörken«. S tr. 340—346, 7 sl., 4 tab. G radjevinski m aterija li. Str. 346—351, 19 sl., 1 tab. K ra tke vijesti. S tr. 351—353. S naših i inozem nih gradilišta. S tr. 353—354, 3 sl. Kongresi i sastanci. Str. 355'—365, 16 sl. Iz inozem nih časopisa. Str. 365—369, 2 sl. Iz Sav. gradj j. inž. i tehn. H rvatske. S tr. 369—373. R ezultati an k e te SGIT H rvatske. S tr. 374. GRADJEVINAR — Zagreb, 1969. Št. 10 Ing. S. S z a v i t s - N o s s a n : H rvatsko društvo in- ženira i a rh itek a ta i osnutak Tehničke visoke ško­ le u Zagrebu povodom pedesetogodišnjice o tvore­ nja. Str. 377—398, 14 sl. Prilozi s Gradj e vinskog fak u lte ta u povodu 50. godiš­ njice. Str. 398—404. K ra tk e vijesti. Str. 405—408. K ongresi i sastanci. Str. 408— 412, 6 sl. P rof. M. J a n č i k o v i ć : Tehnička enciklopedija — 3. svezak. Str. 412'—413. Nekrolog prof. J. B r i n c h - H a m s e n a , Danska. Str. 413. S k rip ta koja se m ogu nab av iti u D ruštvu GIT Za­ greb. Str. IV. S tručne inform acije za grad jev insku industriju iz Hoechsta, F ra n k fu rt (Main), SRN. D odatak str. 1—4. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. Št. 10 M edjunarodna standard izacija u oblasti bazne hernije. S tr. 233—238. P redlog štandarđa o kotačim a. S tr. 239—241. A notacije predloga standarda. S tr. 241—243. K atalog standarda brodogradnje. S tr. 243—249. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. S tr. 250—£53. Novi objavljeni jugoslovenski standard i. Str. 255—257. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. Št. 11 XI. p lenarno zasedanje Tehn. kom iteta ISO/TC 77 — —• Azbest — cem entni proizvodi. Str. 261. P redloži revizije standarda i novih standarda. Str. 261—270. A notacije predloga standarda. S tr. 271—273. Izm ena standarda o kem ikalijam a. Str. 274—276. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum enta­ cija. Str. 277—278. K alendar zasedanja organa M edjunar. organizacije za standardizaciju . S tr. 279. Inform acije ISO (M edjunar. organizacije za s ta n d ar­ dizaciju). Str. 280'—283. IZGRADNJA — BEOGRAD, 1969. Št. 11 Anhovo —■ Industrija cem enta i azbestcem enta. In fo r­ m acije br. 1 1 2 . Strt. I II—V. Ing. O. B o j o v i č : Osnovi našeg sistem a p lan iran ja (refera t u Jug. G radj. cen tru 19 — 20. 6. 1969). S tr. 1—5. Ing. E. B a 1 g a č : O dred jivan je s ila u kablovim a p re t­ hodno napregnute m reže obešenih kablova oblika hiperboličnog paraboloida. Str. 5'—14, 5. sl. Ing. D. Č a n o v i č : O dred jivan je ugiba proste grede m etodom ekvivalentnog jednako podeljenog op te­ rećenja. Str. 15—16, 3. sl. Ing. arh. Z. R a d o v i č : Izrada prozora, v ra ta i n j i­ hovih p ratećih elem enata od termioistalbilnih ve- štačkih masa. Str. 16—23, 15 sl. Ing. arh. Lj. B a k l a i č : T ržište i stan . Str. 24—30, 3 sl. Ing. V. L o r e n e , v. g. tehn. M. Z i v k o v i ć : Z apa­ žan ja sa sovjetskih h idroelektrana. Str. 31—34, 5. sl. K ongres Saveza Jug. lab o ra to rija za isp itivan je i is tra ­ živanje m a terija la i konstrukcija . S tr. 34—35. Sim pozijum Evropske kom isije za g rad jen je u seizm ič­ kim područjim a. S tr. 36. Ing. M. M a k s i m o v i č : P reg led knjiga. Str. 37—40. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. St. 184 ILG — 395. P ro izvodnja u grad jev inarstvu do k ra ja ja ju n a 1969. g. ILG — 3'96. L ični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u ju n u 1969. g. ILG — 379. S tam bena izg radn ja u društvenom sektoru u prvom polugodištu 1969. g. DGA — 1028. Industria lizacija gradjevinarstva i osnov­ ni problem i ekonom ske efikasnosti. DGA — 1029. P rav iln ik o tehničkim m eram a i u slo ­ v im a za izgradnju p rosto ra i u red ja ja za p r ik u p ­ ljan je i odnošenje otpadnih m aterija iz stam benih zgrada (Nacrt). TKD — 150. Gene grad jev insk ih radova u prvom tro ­ m esečju 1969. g. K IG — 80. K lasifikovani ind ikatori za grad jevinarstvo. TDK — 149. Analiza k re ta n ja cena radova po nekim karak terističn im pozicijam a gradjevinskih radova u 1968. g. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Št. 185 ILG — 398. Proizvodnja u grad jev inarstvu do k ra ja ju la 1969. g. ILG — 399. Lični dohodci u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a priv rede u ju n u 1969. g. DGA — 1030. In d u strijsk a proizvodnja san itarnog čvo­ ra (Prikaz). DGA — 1031. L ista g rad jev inske oprem e (Prikaz). DGA — 1032. S tud ija proizvodnje cem enta visokih r a ­ n ih čvrstoća i m alog skup ljan ja (Prikaz). KIG — 81. K lasifikovani ind ikatori za gradjevinarstvo. TKD — 152. Cene gradjevinskog m aterija la u ju n u 1969. g. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Št. 186 ILG — 400. P ro izvodnja u grad jev inarstvu do k ra ja avgusta 1969. g. ILG — 401. L ični dohoci u g rad jev inarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u ju lu 1969. g. DGA — 1033. Razvoj zem ljotresnog inženjerstva i p ro ­ blemi koji treba d a budu rešeni. DGA — 1034. Iskustva u isp itivan ju prodora vode i vazđuha kroz prozore. DGA — 1035. D inam ička analiza arm iranobetonskih ob jekata v isokogradnje n a dejstvo zem ljotresa. DGA — 1036. P rav iln ik o tehničk im m eram a i ustav im a za prim enu betona i arm iranog betona (Nacrt). DGA — 1037. P rav iln ik o tehničk im m eram a i ustavim a za grad jen je sp regnu tih konstrukcija (Nacrt). vesti ii inozemstva VARNOST VISOKIH STAVB, GRAJENIH IZ PREDEABRICIRANIH ELEMENTOV Poleti 1968 je p reb ivalstvo Londona močno raz b u ­ r ila zrušitev stolpnice R onan Point. B ritanska javnost je govorila o ogrom nem gradbenem škandalu in tisoči prebivalcev podobnih sto lpnic so se m orali izseliti. P o ­ dajam o k ra tek s tv a rn i opis. M aja 1968 se je po rušila ena stran v 22 nadstropn i stolpnici R onan Point, izdelani iz m ontažnih elem en- DGA •— 1038. P rav iln ik o tehničkim m eram a i ustavim a za prim enu prednapregnutog betona (Nacrt). KIG —• 82. K lasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Št. 187 ILG — 402, Jugoslovanski grad jev insk i centar: prikaz organizacije i rad u 1969. g. i 1970. g. DGA — 1039. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovima za zaštitu čeličnih konstrukcija od korozije (Načrt). DGA — 1040. P ra v iln ik o tehničkim merama, i uslovim a za toplotnu energ iju u zgradam a (Nacrt). DGA — 1041. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovima za p ro jek tovan je i izvodjenje d rven ih konstrukcija. DGA — 1042. P roblem korozije betona i njegovih kom ­ ponenata — I. faza: S tud ija p onašan ja betona u vodam a koje sadrže am onijum ske soli. KIG — 83. K lasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Št. 188 DGA — 1043. K ontro la u proizvodnji gradjevinske sto­ la rije i ocena kvalite ta finalnog proizvoda. DGA — 1044. Ocena tra jn ih deform acija n a objektim a tipa potporn ih zidova p ri dejstvu jak ih zem ljotresa. DGA — 1045. M ontažni prethodno fabrikovani plafon za m etod suvog ugrađ jivan ja . DGA — 1046. P roizvodnja gradjevinskog m aterija la na bazi letećeg pepela u CSSR. DGA — 1047. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovim a za m ontažu čeličnih konstrukcija. DGA — 1048. P rikup ljan je , sred jivan je i obrada nauč- no-tehničkih publikacija i drugih dokum enata za gradjevinarstvo. DGA — 1049. Jed instven i opisi grad jev insk ih radova. DGA — 1050. M inim alni uslotvi ko je tre b a da ispune labora to rije da bi mogle da vode kon tro lna ispiti­ van ja u sk ladu sa odgovarajućiml standardom (pri­ kaz). DGA — 1051. Razvoj metodologije za defin isan je su l- fatootpom og cem enta sa niskom toplotam . DGA —■ 1052. Isp itivan je u tica ja m ineraloškog i ke­ m ijskog sastava sirovina i tehnološkog procesa, po­ sebno n a fazni sastav cementnog k linkera. DGA — 1053. M etodi rad a i sistemi kolovoznih kon- s tru k ic ja (prikaz). DGA — 1054. S tu d ija dabijanija novih izolacionih m a­ te rija la na bazi b itum ena i p lastičn ih m asa (prikaz). DGA — 1055. U ticaj veličine čestica cem enta na m e­ haničke osobine cem entnog m ialtera (prikaz). KIG — 84. K lasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. Ing. A. S. tov. Nesrečo je povzročila eksplozija n a plinskem šte­ d iln iku v 18. nadstrop ju . Zaradi p ritisk a so se nosilni stenski elem enti upognili, no tran je stene delom a po ru ­ šile in zunan je stenske plošče 'iztisnile. Vsi elem enti sten in stropne plošče nad štedilnikom , k i je eksplodi­ ral, so se zrušili in poškodovali p ri padcu s svojo težo stropne plošče in dele fasade vseh n iž je ležečih nadstro­ pij tako, da se je zrušil celotni južno-vzhodni vogal stavbe. Stolpnica R onan P o in t je bila g ra jen a po sistem u L arsen in Nielsen. Podoben p rim er se je dogodil v m estu Sheffieldu, k je r so tudi gradili s predfaforicdranimi elem enti istega tipa. Na osnovi intenzivnih raziskav je angleški m in i­ ster za gradbeništvo Greemood izdal odlok, da je treba skrbno p reiska ti vse nad 6 nadstrop ij visoke stano­ vanjske zgradbe, izdelane po sistem u D anca Nielsena. Obenem je bilo ustavljeno n ad a ljn je zidanje takšnih stolpnic. Z arad i varnostn ih ukrepov so zam enjali od 6 nadstropij navzgor vse s plinom k u rjen e naprave. Glavno vprašanje, ki se je pojavilo tako pri laikih kot p ri strokovnjakih, je bilo, k a te ri so vzroki, da se en del visoke stavbe lahko poruši k o t h iša iz kart. P o­ ročilo preiskave je kot glavni vzrok porušitve sm atralo v prv i v rsti nezadostno zavarovanje špran j med s tro p ­ nimi elem enti in nosilnim i elem enti zunan jih sten, ko t tudi med stropnim i ploščam i in ploščam i zunanjih sten. Poročilo ugotavlja, da je n ačrt s tavbe R onan Point takšen, d a je zaradi pom anjkanja kon tin u ite te v pove­ zavi stavba izpostavljena nevarnosti progresivnega ru ­ šenja v prim eru, da bi odpovedal iz po ljubnega vzroka en del obrem enjene stene. R ušenje se ne bi začelo le zaradi eksplozije, pač pa tud i zarad i slučajne okvare ali zaradi posedanja. Niso ugotovili pom anjkljivosti p ri izvedbi. P ri p ro ­ jek tu zgradbe so se držali trenu tno v A ngliji veljavnih predpisov, v katerih pa ni razčiščeno 'vprašanje g rad­ n je z velikim i elem enti te r n i upoštevana možnost p ro ­ gresivnega rušen ja . P reiskava je pokazala, da zgradba takšnih dim enzij prevzem a m očnejše sunke ve tra kot pa so pri računan ju upoštevali. S tavba lahko p retrp i v svojem sedanjem stan ju zaradi nev ih te takšne okva­ re, ki bi lahko privedle do rušen ja , enakega verižni reakciji. Zanim ivo je, da je dovoljeno n a kontinentu g ra ­ diti po takšnem načinu, ko t so ga uporab ili v Ronan Pointu, le stanovanjske hiše do 6 nadstrop ij, m edtem ko v ZDA to obliko sistem ske g radn je sploh odklanjajo». Zaradi izkušenj, zb ran ih v Londonu, bodo sedaj izpraznili v A ngliji okoli 200 stanovan jsk ih hiš. Obe­ nem so pričeli postopom a z o jačevanjem podobnih »sta­ novanjskih blokov. UPORABA LAHKIH BETONOV V ZDA Po uvedbi S. J. H aydejevega »načina izdelave lah ­ kega betona v ro tacijsk ih pečeh je upo»raba tega m a­ te ria la v ZDA močno porastla. P ri tem načinu n ab re­ v e s t i P O R O Č I L O S KONGRESA JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA ZA SEIZMIČNO GRADBENIŠTVO V DNEH OD 17. DO 19. DECEMBRA 1969 V SLAVONSKEM BRODU Jugoslovansko d ruštvo za seizm ično gradbeništvo je sestavni del Zveze gradbenih inžen irjev in tehnikov Jugoslavije, tako kot na prdrner d ruštvo konstruktorjev , društvo za beton itd. Po daljšem odm oru je b il za n a ­ vedene dneve sklican kongres v S lavonskem Brodu. Udeležencev je bilo napovedanih »okrog 40, nekaj jih je odpadlo, zato p a j»e prišlo še p recej nenapovedanih, tako d a »nas j»e bilo okrog 60. Zastopane so bile vse republike. P rv i dan so b ila n a »programu poročila ud e­ ležencev: re fe ra ti in »koreferati. k an ja škriljavcev in gline dobivajo trden, lahek m a­ terial, katerega kot agregat uporab ljajo p ri izdelavi betona. A rm irani lahki betoni so se uporab ljali prvič v I. svetovni vojni p ri »gradnji ladij. Ta beton je imel m inim alno tlačno trdnost 350kp/em 2 in prostorninsko težo 1760 kg 'm 3. K m alu nato so že v razn ih m estih Združenih d r ­ žav pričeli zidati zgradbe iz arm iranega lahkega be­ tona in le ta 1930 so iz istega m ateria la izdelali prvo voziščno plo»ščo na m ostu San Francisco—Oakland. Lahki beton se je uveljav il tud i p ri zidavi že ob­ stoječih stavb. P ri tem je važno om ejiti lastno težo» konstrukcije stropov n a m inim um . So prim eri, da se1 je investitor o»dločil že potem, ko so bili »sezidani te ­ m elji, zidati zgradbo z več nadsrrtojpi, kot je bilo» predvideno. V tak ih p rim erih nu d i lahki beton idealno» možnost izvedbe. Proizvajalci p refab ric iran ih elem entov iz p redna­ petega betona so se vedno bolj pričeli zanim ati za lahk i beto»n že zaradi ugodnega transporta . V ZDA so p refabricirane dele iz p rednapetega betona tran sp o r­ tira li n a daljave do 150 km . Okoli le ta 1950 so sezidali v Chicagu 42 nadstropno stavbo, p ri »kateri so opore iz težkega, stropi p a iz lahkega betona. Podo»bno je g rajen 18-nadstropmi hotel Hilto»n v D allasu (Texas). Ti in podobni p rim eri so b ili vzpodbuda za kon­ cen trirana raziskovalna dela v zvezi z lahkim beto­ nom. Obenem je porastlo število tovarn, ki izdelujejo agregate za lahk i beton». Z željo po g radn ji v iš jih in večjih stavb v m estih je močno porastla p rodukcija lahkega betona. Koncem le ta 1966 so imeli v ZDA že 60 ro tacijsk ih peči za» iz­ delavo nabreklega škrilijavca, 18 za »postopek s in tra - nja, 22 naprav za izdelavo nabrek le plavžne žlindre in 3 za g ranu liran je in kontim uirno »stiskanj»e lebdiečih pepelov. V visoki g radnji uporab lja jo lahk i beton predvsem za strešne konstrukcije. P ri teh se zm anjša obrem e­ nitev, delujoča na podpore, prib ližno za 1/3 lastne teže. Tudi po gradbeno policijsk ih predpisih v ZDA je lahk i beton p rim em o »gradivo pni zidanju visokih stavb. Danes najv išje poslopje, p r i katerem uporabljajo lahk i beton, je 70-nad,stropni Lalke-Po»in,t objekt v Chicagu (Illinois). P raksa je po'kazala, d a je g radnja v isokih stavb (nad 20 nadstrop ij) cenejša kot zidanje» z navadnim betonom, k e r se p rišted i p ri porabi be­ tona za nosilno ko»nstrukcijo in p ri arm aturi. Ing. E. M dčnik Kongres je otvoril p redsednik Jug. zveze »gradbe­ n ih inženirjev in tehnikov ing. Dj»erki. P o pozdravih predsednikov občin Slavonski Brod in B anjaluka je im el p rv i re fe ra t ing. Sergej Bubnov: P relim inarno poročilo o poitresu v B anjaluki. Poročilo je z beseda­ m i in slikam i prikazalo obseg in posledice po tresa v B anjaluki. Sledil m u je ing. D ragutin Cvijanovič, seiz­ molog, z referatom : B anjalučki po tresi — presenečenje ali opomin. Pokazal je n a dejstvo, da živimo trenu tno v doibi potresne ak tivnosti; doslej n i bilo kakih 25 let nobenega večjega potresa, zadnjih» 7 le t pa se jih je zvrstilo k ar šest — večjih . T ake dobe se v zgodovini ponavljajo in se m en javajo »z dobam i m irovanja. Niso to rej izključeni v k ratkem hu jši po tresi še d rug je v Jugoslav iji (Zagreb, L ju b ljan a itd.). Ing. Sloibodan Sin- djelič je nato v poročilu: N ekaj »opazovanj poškodb v B anjaluki s slikam i p rikaza l posledice potresa. Izra- zrt poudarek je bil na ru šen jih tan jših sten brez so­ lidnega fiksiranja. Dosledno so se zrušile vse čelne stene, nadzidki p a tu d i mnogo no tran jih predeln ih sten. Im enoval jih je zidovi-ubijaloi. Ing. Sergije K o­ lobov iz Zagreba se intenzivno bavi s konstrukcijam i opečnih zidov (po sta tik i in konstrukciji). Njegovo poročilo: S anacija poškodovanih objektov v B anjaluk i je bilo zelo zanimivo. P oudaril je, da so se najslabše obnesle o- lega ing. Čaoovie iz ZRMK v L jubljani pa Zavodovo v ibracijsko napravo za preizkušanje modelov na ob­ n ašan je pod tresljaji. Univ. prof. ing. Bogunovič iz Sarajeva, ki vodi sanacijska dela v m estu B anjaluka, nam je v poročilu s slikam i prikazal razvoj te h del in nas tako p r ip ra ­ v il n a ogled za naslednji dan. V četrtek dne 18. decem bra je sledil ogled posledic po tresa v B anjaluki. Pod vodstvom kolegov, predvsem v e s t i i z Z C I T PORO,ČILO O IV. SEJI GLAVNEGA ODBORA ZGIT SLOVENIJE DNE 27. OKTOBRA 1969 Predsednik ing. V lad im ir Čadež je seznanil navzo­ če o pobudi, ki jo je d a la republiška konferenca SZDL Slovenije, da bi bilo tre b a nuijno zagotoviti m esto strokovnim organizacijam , k i bi prevzele neke z zako­ nom predpisane prerogative, ki so zdaj še v »zakupu« državne uprave in ki po svojem strokovnem znača ju sedijo v delokrog naših strokovnih organizacij. Zato sm o bili po ZIT Slovenije pozvani, da prip rav im o kon­ k re tn e predloge za opredelitev in uveljav itev naše Zveze v družbi. Izdelan je bil predlog, v k a terem se zavzem am o za naslednje: ing. Bogunoviča, univ. prof. iz Sarajeva, k i vodi obno­ vo mesta, smo si ogledali zaporedje karak terističn ih poškodb, izredne prim ere poškodb in tu d i izredne p r i­ m ere vzdržljivosti nekaterih zgradb. So tud i prim eri, ob katerih si strokovnjaki še niso enotn i: a li rušiti ali popraviti. P oprav ila sam a ne zahtevajo v splošnem izredne problem atike (izjeme po trju je jo pravilo), pač pa veliko prev idnost p ri delu — zarad i možnosti ne­ sreč. Videli smo nekaj prim erov res vzornega pod­ p iran ja zgradb, sem in tja so neka te re zidane zgradbe že poprav ljene do uporabnega stanja. S ituac ija je da­ nes. čisto drugačna, ko t p red šestimi tedni: lahko p o ­ škodovani ob jek ti so za silo poprav ljen i in v uporabi — k a r je edino pam etno, pravilno in tud i potrebno. Zim a je ljud i prisilila, da so se vselili tu d i v močneje poškodovane ob jek te in tudi v kak objekt, zaznamo­ van za rušenje. Popolnom a naravno. Če bi takoj po potresu pristopili k popravilu dim nikov, nape ljav vo­ dovoda in zasteklenju, bi bila danes, ob nastopu gripe, situacija bistveno ugodnejša te r m orda posledice bo­ lezni m anj hude. Jasno je, da sedaj inžen irji skrbno preverja jo posam ezne objekte, ali jih bodo sanirali ali rušili, kako jih bodo sanirali, za k ak nam en bodo uporabili san iran i objekt. K ajti p rv o tn a kom isijska ocena z barvo n im a danes nobenega pom ena več. V to v a rn i celuloze naš G radis uspešno izvršuje sanacijo ske le tn ih objektov; na skeletih, k i so jih so­ razm erno dobro konstru irali razni L jubljančani, so po­ p rav ila skeletov dovršena; komaj smo našli mesta, ki so b ila poškodovana. V toku so dela »izgradnje«: dopolnitev predeln ih sten, obdelava površin te r po­ p rav ila s tro jn ih naprav . Vse tako, k o t si lahko le že­ limo. Z adnji dan dopoldne je bil zaključek kongresa v Slavonskem Brodu. N ajprej se je razv ila debata, ob­ ravnavaj oč p redavane tem e in rezu lta te ogleda B a­ njaluke. P oudarek je bil tudi n a problem u gospodar­ nosti seizm ičnega grajenja. Važna je b ila pripom ba kolege seizmologa Cvijanoviča, ki misli, d a p re tirav a­ mo v stopnji potresa. A m plituda sunkov — v Skopju in v B anjaluk i —■ kaže na nekaj n ižjo ocenjevalno stopnjo, posebno z ozirom n a m oderne k rite rije ze­ m eljskih pospeškov in am plitud. Če posledice kažejo na hujšo stopnjo potresa, je za to vzrok v m anj solid­ nem g ra jen ju posam eznih objektov, solidno grajeni pa so se v n asp ro tju z oceno tud i p rav dobro obnesli. Po debati je b il spreje t s ta tu t Jugoslovanskega d ru š tv a za seizm ično gradbeništvo te r nato izbran upravn i odbor. Za predsednika je bil izvoljen ing. Ser­ gej Bubnov Iz L jubljane. Sodeluje še 11 članov odbo­ ra, ki se bo kon stitu ira l in n a to razdelil delovne funk­ cije. Prof. inž. S vetko Lapajne — Strokovna m nen ja in stališča gradbenih stro ­ kovnjakov v okviru naše strokovne organizacije naj bi posta la ob ligatorna in upoštevana v proučevanju in uresničevanju gradbene problem atike. —• P ris to jn i repub lišk i organi bi m orali v večji m eri kot doslej isk a ti pripom be in m nen ja na že izde­ lane osnutke predpisov s področja gradbeništva v so­ delovanju z ZG IT Slovenije te r tako prepreč iti p rev la­ dovanje sub jek tivn ih stališč in posam eznih m nenj, ki ne tem elje n a globljih analizah in n a zadostnem po­ znavanju problem atike. — Do vseh odločitev, k i zadevajo gradbeništvo, bi m orale družbeno-politične skupnosti in n jihovi organi v večji m eri p riznavati vlogo strokovnih organizacij te r se z njim i predhodno posvetovati, jih p ritegn iti k sodelovanju, k a r b i zagotovilo strokovno prav ilnejše in ekanom ičnejše rešitve. R ealizacija teh predlogov bi b ila možna, če bi zagotovili: — vsak zakonski osnutek, ki zadeva gradbeno r e ­ gulativo, bi m oral b iti izdelan v sodelovanju z ZGIT Slovenije, k a r bi m oralo velja ti predvsem za republi­ ški sek re taria t za gospodarstvo, k i je p risto jen za g rad­ beništvo in k i p rip rav lja osnutke teh predpisov; — za iskan je strokovnih m nenj in predlogov bi m orali republišk i upravni organi zagotoviti finančna sredstva, saj se vsako naročeno strokovno delo izven strokovnih d ru štev vedno tud i honorira ; — vlogo naših terensk ih d ruštev bi m orali izbolj­ šati s tem, d a bi j ih vključili v strokovno reševanje problem a tike pristo jnega območja, k a r b i zboljšalo njihovo kvalite to dela, povečal p a bi se tud i njihov ugled; — vse urbanistične zasnove bi m orali p rip rav iti v sodelovanju z gradbenim i strokovnjak i, ki b i m orali vplivati n a to, da se zagotovi sodobna tehnologija g ra­ ditve, da se tako ustvarijo cilji gospodarske reform e, ki so na področju investicijske g rad itve v ekonom ični gradnji. Sodobna gradnja je ekonom ična gradn ja ; —■ n ajti b i m orali način, kako zagotoviti sodelova­ n je strokovnih d ruštev pri sprejiem anju odločitev inve­ stitorjev za gradnjo vseh v rs t objektov, zlasti tam, k je r bi kazalo izdelati več varian t, da se poišče n a j­ ugodnejša rešitev; —• p ri vseh program ih, ki ob ravnavajo gradbene objekte, bi m orali obvezno sodelovati člani ZGIT Slo­ venije, k a r bi prispevalo k objek tivnejši presoji p red ­ laganih rešitev ; — poleg navedenega bi bilo treb a upoštevati tudi naloge, ki se nanašajo na vsa strokovna d ru š tv a in na šolstvo, raziskovalno delo, p rev e rjan je strokovnosti itd. Če bodo družb eno-politične skupnosti n a pobudo republiške konference SZDL upoštevale zgoraj naštete predloge, bo p rip rav ljenost in delovan je strokovnih društev pom em ben prispevek k takšn im odločitvam, ki bodo p riznane kot splošno družbeno koristne in smotrne. Po razprav i, v k a teri so sodelovali ing. Janežič, ing. M artinc, ing. Stepančič, ing. Buibnoiv, ing. Cm ak in ing. Berce, je bil sp reje t sklep, d a glavni odbor ZGIT pozdrav lja pobudo republiške konference SZDL in želi sodelovati p ri vseh družbenih dogajanjih , k i se nanašajo n a gradbeništvo in sprejem a predloge, ki jih je p rip rav il ing. Čadež za uveljav itev m esta ,ZGIT v naši družbi. Če družba priznava vlogo strokovnih društev, bi m orala h iti ta vloga določena tu d i n a n ek način z za­ konitim i predpisi. Če b i se z n jim i zahtevalo sodelova­ n je strokovnih d ruštev pri reševan ju določenih v p ra ­ šanj, ki zah tevajo strokovno odločanje, b i bilo s tem urejeno tudi vp rašan je financiran ja . Tako bi strokovna društva zaživela in bi še bolj uv e ljav ila svoje mesto v družbi. F inančno poročilo je n a podlagi računovodskih po­ datkov obrazložil organiz. tehnični sek re tar Valentin M arinko. V razdobju 9 m esecev 1969 sm o z zneskom 412.466,75 dosegli 99,2% realizacije, k a r je za 100.100 dinarjev iznad 9-mesečnega p lana oz. 25% več zaradi kongresa JDGK. Zagotovili smo po trebna sredstva za pokritje vseh 9-m esečnih stroškov, ki nam pro ti p riča­ kovanju in varčnosti nepričakovano h itro naraščajo. Za prim er po rasta stroškov na j prikažem o stroške za tisk 7 štev ilk G radbenega vestn ika, M so znašali za: St. Naklada 1968 St. 1969 1 2.300 7.634,80 1 10.315,00 2/3 2.500 14.125,00 2/3 10.021,00 4 2.300 7.734,80 4 8.970,80 5 2.300 8.545,45 4/5 26.094,45 6/7 2.300 12.800,00 6 11.535,00 50.840,05 7 11.828,00 78.752,25 + 28.000 Iz tabele se vida, da iso se strošk i za 7 štev ilk G rad­ benega vestnika povečali za 28.000 dinarjev , a li za nad 36% . K er se tendenca n ara ščan ja tiskarsk ih storitev še nadalje povečuje, m oram o pričakovati, da bomo izplačali samo za tisk G radbenega vestn ika letos 40.000 d inarjev več kot smo p lan irali. Iz navedenega sledi, d a presežka m ed dohodki in izdatki, ki je za leto 1968 znašal 36.000 dinarjev , letos ne bo. Zveza bo m orala b iti zeloi zadovoljna, če ji bo uspelo vsaj delno zb ra ti sredstva za p ok ritje stroškov, ki bodo znašali za letos: din R ežijski stroški Zveze in G radbenega vestn ika 30.000 T iskarski stroški, honorarji G radbenega v est­ n ika za številke 8/9, 10, 11 in 12 ......................... 65.000 S k u p a j : .................................................................. 95.000 Režijski stroški bodo predvidom a pokriti z do­ hodki dveh sem inarjev, p rodajo tu jih strokov­ n ih glasil in d rug ih strokovnih [publikacij, s pridobitv ijo novih ko lektivnih (gospodarskih) naročnikov in z objavo rek lam v G radjevinaru — d o h o d e k .................................................................. 30.000 S troške za G radbeni vestn ik na j hi pokrili do­ hodki iz virov, k o t so: Ind iv idualne naročnine, ob java ek. tehničnih inform acij, reklam e —- d o h o d e k ......................... 40.000 Samo v prim eru, d a 100 % izkoristim o sedanje možnosti, nam lahko uspe zagotoviti pokritje blizu 70% od skupnih 95.000 d inarjev p roračunsk ih stroškov za le to 1969. Razliko v predvideni ca. v išin i 27.000 d inarjev pa bomo m orali p renesti v brem e p ro računa 1970. leta, če ne bomo zagotovili dodatn ih dohodkov že v tem letu. D osedanji viri, iz k a te rih je Zveza pokrivala iz­ datke, v sedanjem n araščan ju stroškov ne zadoščajo več. T renutno rešu je perečo 'Situacijo dohodka uspešno razv ita ek. tehnična propaganda, k i se uveljav lja v G radbenem vestniku. Ta p a n e m ore zagotoviti, da bomo na ta k način lahko pokrili vse rastoče izdatke celokupne dejavnosti Zveze GIT. Razm isliti kaže o tem, k ako 'bi g radbena in d ruga za in teresirana pod je tja pok rila razliko m ed dejansko ceno G radbenega vestnika, k i znaša po kalkulaciji stroškov 7 številk ena sam a štev ilka 8,40. Prispevki individualnih članov p a znašajo letno samo 30.00, za številko p a 3,00 d inarje, študen tov p a le 12.00 din. K olikor bi uspelo, d a podjetja prispevajo te j ra z ­ lik i iz sredstev za izobraževanje, ali reklam , potem bo Zveza lahko izdelala ta k p rogram 'Svoje dejavnosti, ki bo osvobojen kom ercialnih teženj, ki m orajo danes m nogokrat p rev ladati nad nam enom in cilji naše Zveze. O rganiziran pristop k pridobivanju novih k o lek ­ tivn ih (gospodarskih) naročnikov n a G radbeni vestn ik — bi p rav tako prinesel nekaj denarja . In končno se postav lja vprašan je — zakaj dejavnost Zveze z G rad­ benim vestnikom podp irajo le ena, d ruga gradbena po d je tja pa iz le ta v leto zm anjšu jejo prispevek za Zvezo, ki gre v pretežn i višin i za G radbeni vestnik, ki ga n jihovi člani dobivajo skoraj zastonj oz. za 3 d i­ n a r je številko. Vso bodečo dejavnost Zveze GIT Slovenije lahko gradim o oprti na dosedanje dalo in uspehe naše Zveze. Glede n a to, d a so v podobnih težavah tu d i d ruge s tro ­ kovne organizacije, sm em o pričakovati, d a bo naše prizadevanje tu d i rep u b lišk a konferenca SZDL p ra v il­ no oeniila in nas z uöinkoviitimi predlogi podprla — v zakonodaji naše sam oupravne družbe, d a bi tud i na ta način okrepili finančno osnovo naše dejavnosti v 1970 in v nasledn jih letih. Inž. Gorazd Berce: F inančna situacija je zaradi rastočih stroškov zelo kritična, kljiub vloženim prizadevanjem , d a b i zago­ tovili zadosti finančnih sredstev, nam to ne uspe. Mo­ ra li bomo energičneje p ristop iti k iskanju novih re š i­ tev, takih, k i bodo tra jn e je zagotavljala sredstva Zvezi, da bi ta lahko še uspešneje razvijala svojo vlogo. Razum ljivo m ora biti, d a (bodo m orala gradbena podjetja, k je r živijo in dela jo naši člani, tudi v b o ­ doče p rispevati sredstva, s katerim i bo mogoče pokriti stroške. Zvezo bomo le tako še tooilj približali po trebam in interesom podjetij. Inž. H enrik Čm ak: K ar zadeva podp iran je d ru štva oz. Zveze s stran i podjetja , je v pod je tju Izredno težko uspeti, da organi odobrijo pomoč. Po eni s tran i je vedno več n a jraz lič ­ nejših prošenj, rešu je jih DS zelo heterogenega sestava. Po njegovem m nenju ibd bilo prim erno v podkrepitev vložene p rošn je za podporo obširneje p rikazati vlogo in dejavnost d ru štva oz. Zveze. Inž. F ranc M artinc: O bjektivna preso ja p rikazane situacije n a rek u je Zvezi, da se organizirano in sm otrno loti efek tivn ih ukrepov — d a bi se finančna situacija p ro računa čim - prej poprav ila in stabilizirala. Podprl je predlog, da bi pod je tja pokrila razliko m ed dejansko ceno za k a ­ te ro se G radbeni vestn ik članom daje. Predlog je rešljiv, zato ga je pam etno podrobneje proučiti. V. g. t. Bogdan M elihar: N aša uveljav itev je odvisna od naše organiziranosti — od naše zavzetosti in n e nazadnje od naših članov, k i delajo v pod je tjih — p a se večkrat prem alo odloč­ no zavzem ajo za svojo Zvezo GIT. S ituacija, da se je o rgan iz iran je ekskurzij v nekaj le tih sila razm ahnilo, tem bolj narekuje naši Zvezi, da izdela p rogram sezonskih ekskurzij, te r da za n je po­ skrbi sposobne in vešče izvajalce. P od jetja bodo za ta ­ ke ekskurzije vedno zain teresirana. Zvezi p a to lahko nudi določen izkupiček. Po razprav i so b ili sp re je ti naslednji sklepi: Za sanacijo finančnega stanja, za stabilizacijo pro­ računa za leto 1970 in za zagotovitev osnovnih v irov financiran ja dejavnosti ZG IT in G radbenega vestnika, se im enuje kom isija v sestavu : ing. Gorazd Berce, ing. Sergej Bubnov in tov. V alen tin M arinko. K om isija bo svo je predloge predložila IO ZGIT, ki bo ukrepal, d a se san ira finančno stan je . K o­ m isija -bo tud i p rip rav ila -poseben dopis na- gospodarske organizacije g radben ištva s prošnjo, da sodelujejo pri realizaciji p rogram a d e la Zveze in da finannčo podpro n ad a ljn je izdajan je G radbenega vestnika, kot edinega slovenskega strokovnega glasila- gradbeništva, k i je odraz razvaja naše dejavnosti in ak tivnosti g radbenih inženirjev in tehnikov. G lavni urednik G radbenega vestnika- ing. Sergej Bubnov -naj čim prej skliče sejo uredniškega odbora. V sak član glavnega odbora na j v okviru svoje d e ­ javnosti prouči vse možnosti, -da se izboljša- finančn i položaj naše Zveze, ki se s svoj-o ak tivnostjo vedno bolj uveljavlja. SEJA UREDNIŠKEGA ODBORA GRADBENEGA VESTNIKA DNE 27. NOVEMBRA 1969 Glavni u redn ik ing. Bubnov je nakaza l vso tekočo problem atiko G radbenega vestnika. Dosedaj je izšlo 9 številk revije, v skupnem obsegu 222 stran i tehnič­ nega gradiva. S tem obsegom je do-se-žen plan leta in bodo nada ln je 3' številke letošnji višek. 10 in 11 šte­ vilka s ta že v tisku in jih dobimo v decem bru 1969. Ja n u a rja 1970 izide 12. številka. T a štev ilka se -obra­ čunava bilančno v le tu 1970. S troški tiskarne so narasli do 67 %> za G radbeni vestnik. T renutno im am o pri iz­ d a jan ju G radbenega v-etsitnikia 2,000.000 d inarjev p r i­ m an jk lja ja . S klican je -bil poseben sestanek: ing. Bub­ nov, ing. B erce in tovariš M arinko, k i je obravnaval problem atiko fin an c iran ja G radbenega vestnika. Za­ ključek teh razgovorov j-e b il: -gradbena podjetja naj bi za vse svoje strokovnjake p lačala iz lastn ih sred­ stev toliko število G radbenega vestnika-, kolikor im ajo strokovnjakov in ne gledie n a članstvo. O jačiti je tre b a akcijo za -nadaljnje zbiranje go­ spodarske naročnine. P roučiti j-e možnost, da bi pod­ je tja plačala svojem u članstvu za G radbeni vestn ik razliko med ekonom sko in -sedanjo p rodajno ceno. Po sedanjih kalku lac ijah že stane 1 štev ilka G radbenega vestn ika ca. 1.000 dinarjev. Mi p a prejm em o 2,50 d i­ narjev . Iz tega je razvidno, d a p rispeva Z veza trenutno svojem u članstvu -k vsaki številki ca. 7,50 dinarjev. Č lanarino in naročnino ne kaže povečevati do občnega zib-ora. Ing. Bubn-ov je -pozval gradbenike na zboru v Ko-pru, da podprejo Zvezo in izda jan je Gradbenega vestni-ka. Vsa g radbena podjetja im ajo poseben sklad za strokovno izobraževanje, sm otrno b i bilo, da bi pod­ je tja del teh sredstev -odrejala tud i za izha jan je G rad­ benega vestnika, kot edinega strokovnega glasila grad­ benikov Slovenije. G radbeni vestn ik je v m erilu Jugoslavije v zvrsti strokovnih rev ij m ed najvidnejšim i. P ro račun za G radbeni vestnik za leto 1970 bo zna­ šal ca. 200.000 dinarjev . Še vedno im am o prem alo oglasov, predvsem po­ navljajočih in iz panoge trgovine, stro jne m ehanizacije in gradbenega m ateria la . Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij n a j b i jav il vse p redstavnike in podjetja novih m ateria lov in konstrukcij, da bi jih obiskal p red ­ stavnik Zveze in zain teresiral za oglaševanje v G rad­ benem vestn iku te r bi jih redno objavljali. Viseibina G radbenega vestn ika je znatno- boljša, toda n a j se skuša še o-bogatiti. Premlalo sodeluje član­ stvo z Univerze. V zvezi z gospodarsko naročnino naj -se u p rav a pozanima, koliko p lačujejo za sorodne rev ije druga .podjetja. Člani -odbora naj neposredno posredujejo p r i -pod­ je tjih za o b jav ljan je raznih zanim ivih člankov, ko-n- strucij, kalku lac ij, detajlov itd. Soglasno se izvoli posebna kom isija: ing. Bubnov, i-ng. Škulj, tovariš M elihar in tovariš M arinko, z za­ dolžitvijo, d a proučijo možnosti za ojačano zbiranje sredstev za -redno izhajan je G radbenega vestnika. Uvodni članek za 12. številko bo sestavil glavni u rednik ing. Bubm-ov. V zvezi s tehničnim i razgovori in pripom bam i k izgradnji Luke K oper se bo v G radbenem vestn iku ne glede n a zam udo objavil članek d irek to rja tovariša P etrin je in prof. L apajneta. Navzoči soglašajo s p red ­ logom, d a b i se tu d i p r i nas tehnični problem i reševali za okroglo mizo. P rob lem atika ljub ljanskega p rom etnega vozlišča naj se prične ob jav lja ti, kolikor bo dospelo gradivo. INFORMACIJE «• Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X 12 Serija: N O VI MATERIALI DECEMBER 1969 Novi tehnološki postopki: Goščenje betona z bentonitom I. Splošno S p l o š n o j e z n a n o , d a j e 'b e n t o n i t g o s t i l n o s r e d ­ s t v o z a p o r o z n e m a se , k i s e u p o r a b l j a v n i z k i h g r a d n j a h , z la s t i p a p r i h i d r o t e h n i č n i h o b j e k t ih . Z R M K j e v z a d n j i h p e t i h l e t i h s a n i r a l v e č t a ­ k i h o b j e k t o v n a S o č i , v e č v o d n i h r e z e r v o a r j e v , v i n ­ s k i h k a d i i n o l j n i h v k o p a n i h c i s t e r n i z b e t o n a z m e ­ š a n ic o c e m e n t a i n b e n t o n i t a . T o s o b i l i s t a r i , p o r o z n i i n v o d c p r o p u s t n i b e t o n i, k j e r j e b i l a n a l o g a u s t v a ­ r i t i v o d o t e s n o i n n e p r o p u s t n o k o n s t r u k c i j o . P o v e ­ č a n j e t r d n o s t i b e t o n a v t e h k o n s t r u k t i j i a h p a j e b i l a le s e k u n d a m a i n s p r e m l j a j o č a n a lo g a , k i n i b i l a z a h t e v a n a . V t a n a m e n j e b i l a u p o r a b l j e n a m e ša n ic a , ce ­ m e n t a i n fo e to n it a v o b l i k i i n k o n s i s t e n c i t e k o č e z m e s i z a i n j e k c i j s k o v g r a j e v a n j e g o s t i l c a v p o r o z n i b e t o n . O d v i s n o o d s t o p n j e p o r o z n o s t i b e t o n a i n o d p r i ­ t i s k a v o d e v p o r a h b e t o n a s e j e u p o r a b l j a l a z m e s c e m e n t a i n b e n t o n i t a v r a z m e r j u : A-A +■1,10 -J f - V O ca -vrtine Razpored vrtin v tlorisu in preseku Sl. 1 c e m e n t : b e n t o n i t = 9 8 : 2 % d o 90 : 1 0 % i n t a s u h a z m e s j e b i l a t o p l j e n a v v o d i v r a z m e r j u : v o d a : s u h a z m e s = 3 — 5 :1 . N a j b o l j z a n i m i v o j e b i l o i n j e k t i r a n j e 1 ,10 m š i ­ r o k i h p r e č n i h z i d o v p r i s t r o j n i c i H E D o b la r . P o z n a k i h v l a ž e n j a s m o p r e d p o s t a v l j a l i , d a s o p r e č n i z i d o v i p r e v o d n i k i h r i b i n s k e v o d e , k i p o te j p o t i v l a ž i t u d i v s e d r u g o z id o v j e 9,0 m g l o b o k e s t r o j n ic e . Z a t o s m o p o v s e j v i š i n i i z d o b l i d v e v r s t i s e r i j ­ s k o m e n j a j o č ih s e v r t i n d o 2/3 d e b e l in e z i d u i n n a t o v g r a d i l i z i n j e k t i r a n j e m v z i d u v o d o n e p r o p u s t n o z a v e s o . I n j e k t i r a l i s m o z z m e s j o c e m e n t a i n b e n t o ­ n i t a v r a z m e r j u 95 : 5 o d d n a p r o t i v r h u z i d u ( g r a ­ v i t a c i j a ) . U s p e h j e b i l n e p r i č a k o v a n o z e lo h i t r o v i d e n : ž e p o g o š č e n j u b e t o n a v v i š i n i d o 3,0 m o d p o d a n a v z g o r j e u s a h n i l a i z v i r a j o č a v o d a n a r a z n i h m e ­ s t i h b e t o n s k i h z i d o v s t r o j n ic e . P o i z v r š e n e m i n j e k t i r a n j u p r e č n i h z i d o v s e je v t e k u le t a z i d o v j e v s t r o j n i c i o s u š i lo . P o d o b n e u s p e h e z d o d a t k o m b e n t o n i t a c e m e n t ­ n i i n j e k c i j s k i m a s i j e Z R M K d o s e g e l t u d i p r i v o d ­ n i h r e z e r v o a r j i h ( K r a g u j e v a c , M o s t a r , J e s e n ic e ) i n c i s t e r n a h v i n s k i h k l e t i ( B r d a , O r m o ž ) , k a k o r t u d i n a d r u g i h m a n j š i h h i d r o t e h n i š k i i h o b j e k t ih . II. Bentonitna glina B e n t o n i t j e p o s e b n e v r s t e g l in a , k i v s e b u j e p r e ­ t e ž n o m o n t m o r i l o n i t , s e s t a v l j e n i z a l u m i n i j e v e g a h id r o s i l i l k a t a z n e v e z a n o v o d o ,tj. A I 2O 3 . 4 S i0 2 . H 2O . n H a O S C a h i d r o k s i d o m t v o r i m o n t m o r i l o n i t k a l c i j e ­ v e s p o j in e , k i im a j o f i z i k a l n o l a s t n o s t m o č n e g a z a ­ d r ž e v a n j a a b s o r b i r a n e v o d e . Z a r a d i t e g a i m a b e n t o ­ n it , p o s e b n o p a , č e j e a k t i v i r a n z n a t r i j e m , s p o s o b n o s t n a b r e k a n j a . P r i t e m s e z g o s t i i n v o d o n e ­ p r o p u s t n o z a p r e l a s t n e p o r e . N a b r e k a n j e , k i j e i z r a ž e n o v p o v e č a n j u p r o ­ s t o r n in e , j e t o r e j o d v i s n o o d s t o p n j e s p r e j e m a n j a v o d e . N a v a d n a g l i n a s p r e j m e n a 1 0 0 g s u h e s n o v i p r i b l i ž n o 5 0 d o 6 0 g v o d e , p r i r o d n i C a - b e n t o n i t p a 1 5 0 g . Z N a - a k t i v i r a n i b e n t o n i t p a s p r e j m e n a 1 0 0 g s u h e s n o v i p r i b l i ž n o 7 0 0 d o 1 0 0 0 g n e v e z a n e v o d e . D o d a t e k b e n t o n i t a v k o l i č i n i d o 2 % ( n a t e ž o c e m e n t a ) p o v z r o č i v b e t o n u u g o d n e t e h n o l o š k o - f i - z i k a l n e la s t n o s t i . B e n t o n i t p o v e č a p l a s t i č n o s t i n s t a b i l i z i r a v e z i v o v s v e ž e m b e t o n u s p o m o č j o z a d r ­ ž a n e i n n e v e z a n e v o d e m e d k r i s t a l i . S p o v e č a n o p l a s t i č n o s t j o d o b im o b o l j š o r a z d e ­ l i t e v v e z i v a v m a s i s v e ž e g a b e t o n a t e r b o l j e l e p ­ l j e n a z r n a i n v g r a j e v a n j e , s t e m p a t u d i v i š j o v o d o - n e p r o p u s t n o s t b e t o n s k e m a s e , g o s t i b e t o n j e p o t e m z a r a d i n e p r o p u s t n o s t i . t u d i k o r o z i j s k o o b s t o j e n ( k a r b o n iz a c i j a ) j e d o b r a z a š č i t a z a a r m a t u r o ( p r o t i r j i ) - Č e p r a v j e b e n t o n i t g l i n a s t i m a t e r ia l , k o t d o ­ d a t e k c e m e n t u o z i r o m a b e t o n u v k o l i č i n i 2 °/o n e v p l i v a n a p a d e c t r d n o s t i b e t o n a , k e r j e p r i s o t n a k e m i j s k a z v e z a k r e m e n ic e n a k a l c i j e v h i d r o k s i d v c e m e n t u . T o j e z a r a z l i č n e k o l i č i n e d o d a t k a b e n t o ­ n i t a r a z v i d n o i z d i a g r a m a v S l i k i 2. P r i d o d a t k u n a d 2 % b e n t o n i t a p a t r d n o s t b e ­ t o n a p a d a . Z a t o j e t u d i b e n t o n i t l e g o s t i l e c i n p l a - s t i f i k a t o r b e t o n a p o d g o r n j i m p o g o j e m , d a s s p r e ­ j e m a n j e m v o d e n a b r e k a i n s t e m g o s t i b e t o n . S p r e ­ j e m a n j e i n z a d r ž e v a n j e v o d e j e t r a j n a l a s t n o s t b e n t o n i t a . V p o g o j i h i z h l a p e v a n j a v o d e b e n t o n i t v l a g o p o n o v n o . s p r e j e m a ( t ik s o t t r o p ija ) . T a l a s t n o s t j e s t a l n o p r i s o t n a i n s t e m t u d i z a g o t o v l j e n a v o d o - n e p r o p u s t n o s t s t r j e n e g a b e t o n a z o m e j e n im d o d a t ­ k o m b e n t o n i t a . P r i p r i r o d n e m C a - b e n t o n i t u j e s t o p n j a n a b r e ­ k a n j a s t a ln a , t o d a r e l a t i v n o n i z k a . Z n a t n o b o lj p a s p r e j e m a v o d o i n n a b r e k a a k t i v i r a n i N a - h e n t o n i t , k j e r m e s t o k a t i o n o v m o n t m o r i lo in i t a z a v z a m e N a . V e n d a r a k t i v i r a n i b e n t o n i t n i s t a l e n i n p o d v p l i v o m b a z i č n i h s p r e m e m b .s č a s o m i z g u b l j a s p o s o b n o s t i n s t o p n j o s p r e j e m a n j a v o d e , s t e m p a t u d i p a d a v o d o - n e p r o p u s t n o s t k o t p o s le d i c a i z m e n j a v e n a t r i j e v e s k a l c i j e v o s o l jo . P r i r o d n i C a - b e n t o n i t n a b r e k n e p r i s p r e j e m a n j u v o d e n a j v e č d o 1 , 5 - k r a t n e p r v o t n e p r o s t o r n in e . A k t i v i r a n i N a ^ b e n t o n i t i m a v e č j o a k t i v n o s t i n n a b r e k n e d o 8 - k r a t n e p r o s t o r n i n e i n k o n č n o s t a ­ b i l i z i r a n i b e n t o n i t d o 1 4 - k r a t n e p r v o t n e p r o s t o r ­ n in e . U p o r a b l j a m o n a j v e č a k t i v i r a n i b e n t o n i t , k i v n e k a t e r i h p o g o j i h s č a s o m p r e id e z o p e t v p r i r o d n o s t a n j e i n j e s p o l n o v r e d n o s t j o n a b r e k a n j a r a č u n a t i le d o lo č e n o d o b o , o d v i s n o o d p o g o j e v o k o l j a . III. Uporaba bentonita za goščenje betona P r i s t a r i h i n p o r o z n i h b e t o n ih p r i h i d r o t e h n i - š k i h o b j e k t i h Z R M K n i im e l p o m i s l e k o v p r i u p o ­ r a b i c e m e t n o ^ b e n t o n i t n e m e š a n ic e z a g o s t i t e v t e h b e t o n o v , k a j t i z a h t e v a n a j e b i l a e d i n o v o d o n e p r o - Vpliv dodatka bentonita na trdnost različnih betonov (K.Szepesy) Sl. 2 p u s t n o s t , n e p a t u d i t r d n o s t -b e ton a . T r d n o s t b e t o n a j e o s t a l a v g l a v n e m n e s p r e m e n j e n a . D r u g a č e n p a j e p o lo ž a j p r i u p o r a b i b e n t o n i t a k o t g-oisitilca p r i p r o i z v o d n j i b e t o n a o z i r o m a k o n ­ s t r u k t i v n i h e le m e n t o v i z b e t o n a . V t e m p r i m e r a s o p o m i s le k i , k e r j e s p l o š n o m a n o - , d a v s a k g l i n a s t i m a t e r i a l p r e p r e č u j e l e p l j e n j e c e m e n t n e g a k a m n a n a z r n a a g r e g a t a . N a t a n a č in p r i d e t u d i d o z n i ž a ­ n j a t r d n o s t i p r i b e t o n ih z g l i n a s t o o n e s n a ž e n im a g r e g a t o m . T o p a n e v e l j a z a b e n t o n i t n o g l i n o v k o l i č in i , p r i m e r n i z a k e m i j s k o r e a k c i j o z r a z p o l o ž l j i v i m C a - h id r o k s i i d o m v c e m e n t u . I z p r e i s k a v j e d -o k a z a n o , d a d o 2 °/o b e n t o n i t a n a k o l i č i n o c e m e n t a (g le j d i a ­ g r a m ) i z r e d n o d o b r o i n p o p o l n o g o s t i t e r z a p r e p o r e v b e t o n u . Z a i n j e k c i j s k e g o s t i t v e s t a r i h b e t o ­ n o v p a l a h k o z v i š a m o d o z o b e n t o n i t a v c e m e n t n i m e š a n ic i t u d i n a 4 % , k e r p o l e g r e a k c i j e n a ap n -o u g o d n o d e l u j e p r o t i s e g r e g a c i j i i n s e d im e n t a c i j i v e z i v a v v o d i . Z r a v e n s e p o v e č a t u d i p l a s t i č n o s t z m e s i, k i p o t e m l a h k o p r o d i r a t u d i v la sa s-te r a z ­ p o k e , k i i m a j o d im e n z i j e m le t e g a z r n a c e m e n t a ( 4 8 0 0 p o B l a i n u ) . P r i z a h t e v n e j š i h s a n a c i j a h r a z p o ­ k a n e g a b e t o n a p a n a m e s t o n a v a d n e g a p o r t l a n d c e ­ m e n t a u p o r a b l j a m o k o l o i d n i c e m e n t z i s t o k o l i č i n o b e n t o n it a . V p r a k s i d o d a j a m o š e b e n t o n i t v d o l o č e n i k o l i ­ č i n i v z a m e s n o v o d o , k i j o d o b r o z m e š a m o . B e n t o ­ n i t j e k o l o i d n i m a t e r ia l , k i t o p l j e n v v o d i d a j e s u ­ s p e n z i j o , k i o m o g o č i e n a k o m e r n o m e š a n i c o s c e ­ m e n t o m p r i v s a k e m n a č i n u p r i p r a v e s v e ž e g a b e ­ t o n a . T a d o d a t e k b e n t o n i t a n e š k o d u j e t r d n o s t i b e to m a z a r a d i n a b r e k a n j a , k e r p o v e č a n a p r o s t o r ­ n i n a m a s e d e lu j e v p o r a h b e t o n a , j i h v o d o t e s n o z a p i r a i n z g o s t i m a s o b e to m a . P o l e g t e g a s e v e ž e m o n t m a r i i lo m it i z b e n t o n i t a s C a - h i d r o k s i d o m i z c e m e n t a , s 'č im e r s e le - t a s t a ­ b i l i z i r a i n u s t v a r i z a š č i t o p r o t i k a n t o n i z a c i j i o z i ­ r o m a k o r o z i j i b e t o n a . P r i t e m s e v t e k u h id r a t a ^ c i j e s p r o s t i a m o r f n a k r e m e n ic a . (SjCte) m o n t m o r i l o - n i t a i n s e v e ž e z a p n e n im h i d r o k s i d o m i z c e m e n t a v - a m o r fn i C a - a l u m o s i l i k a t . N a t a n a č in d o b i m o s t a b i l n o a p n e n o - s i l i k a t n o s n o v , k i v o d o z a d r ž u j e i n n a b r e k a v p o r a h b e t o n a , c e lo t n a m a s a p a p o š t e n e v o d o n e p r o p u s t n a . I z n a v e d e n e g a s le d i , d a d o d a t e k b e n t o n i t n e g l i n e z a g o š č e n j e b e t o n a v n a v e d e n i h k o l i č i n a h n e p o v z r o č i p a d c a t r d n o s t i b e t o n a (g le j d ia g r a m ) , k e r s e t a k e m i j s k o v e ž e v l e p l j i v o i n g o s t i l n o s n o v in s t a m š e p o s ip e š i l e p l j e n j e c e m e n t a n a z r n a m i n e ­ r a l n e g a a g r e g a t a . D o s le j s m o v s p l o š n i g r a d b e n i p r a k s i u p o r a b ­ l j a l i b e n t o n i t le z a g o š č e n j e s t a r i h i n k o r o d i r a n i h b e t o n o v , k j e r j e b i l a p o s t a v l j n e a o s n o v n a n a l o g a p o t e s n i t v i v o d o p r o p u i s t n ih , b e t o n s k i h k o n s t r u k c i j ( r e z e r v o a r j i , j e z o v i , c e v i) . K o t g o s t i l e c s v e ž e g a b e ­ t o n a p a s e b e t o n i t n i u p o r a b l j a l . G le d e n a z g o r n j e u g o t o v i t v e p a s e b e t o n i t k o ­ r i s t n o u p o r a b l j a s p l o š n o p r i. v s e h b e t o n s k i h d e l i h i n t u d i v i n d u s t r i j s k i p r e f a b r i k a d j i ž e le z o b e t o n s k ih e le m e n t o v . P r i p r o i z v o d n j i p r e f a b r i d r a n i h e le m e n t o v i m a ­ m o o p r a v e k z v i s o k i m i t r d n o s t m i b e t o n a i n p r o f i l i m a l i h d e b e l i n b e t o n s k e m a s e z m o č n o a r m a t u r o ( m e h k a i n p r e d n a p e t a ) . Z a t o m o r a j o b i t i b e t o n i t u ­ d i g o s t i , o b s t o j n i i n k o r o z i j s k o o d p o r n i . T o d o s e ž e ­ m o s p r i m e r n i m v g r a j e v a n j e m p l a s t i č n e b e t o n s k e z m e s i , k i j i v t a n a m e n d o d a j a m o g o s t i l e e o z i r o m a p l a s t i f i k a t o r j e . T o n a l o g o v p o l n i m e r i i z p o l n i m o z d o d a t k o m b e n t o n i t a v k o l i č i n i d o 2 °/o n a k o l i č i n o v e z iv a . Z R M K p a j e z a p o l n j e n j e i n g o s t i t e v k a n a l o v v s t a r i h b e t o n s k i h k o n s t r u k d j a h u p o r a b l j a l i n j e k ­ c i j s k e z m e s i c e lo d o 5 0 °/o 'b e n t o n i t a z d o d a t k o m c e ­ m e n t a i n ž a g o v in e . C e m e n t j e s l u ž i l v t e m p r i m e r u k o t p o l n i l o — s t a b i l i z a t o r , ž a g o v i n a p a k o t z a d r ­ ž e v a l e n V o d a , k i j e p r e b i j a l a s k o z i b e t o n p o d p r i t i ­ s k o m v c u r k i h , j e b i l a p o p o l n o m a z a u s t a v l j e n a , k a ­ n a l i v p o v r š i n s k e m s l o j u b e t o n a p a s o b i l i o b k o n c u g o š č e n j a i n j e k t i r a n i n o r m a l n o s c e m e n t n o m a l t o p o d p r i t i s k o m . S e v e d a j e z a t o d e lo p r i s a n a d j i z a ­ p o r n i c e H E P l u ž n a u p o r a b l j e n p o s e b e n i n j e k d j s k i p o s t o p e k . V I . ZAKLJUČEK U p o r a b a b e n t o n i t n e g l i n e z a g o š č e n j e b e t o n a j e p o s e b n o p r i v l a č n a z a d e ž e le , k i i m a j o t a k o s u r o v i n ­ s k o b a z o i n o r g a n i z i r a n e o b r a t e z a p r i d o b i v a n j e i n p r e d e l a v o ( a k t i v i r a n j e , s t a b i l i z a c i j a ) b e n t o n i t a . Z a t o i z h a j a t e h n i k a g o š č e n j a b e t o n a z b e t o n i t o m i z M a d ž a r s k e , k j e r i m a j o v e č j a l e ž i š č a t a k e g l i n e i n s o d o s e g l i p o m e m b n e u s p e h e n e s a m o v t e h n o l o g i j i p r e d e la v e , t e m v e č t u d i p r i u p o r a b i b e n t o n i t a ( a v ­ t o r j i B a la s z , K i l i a n , S z e p e s z y ) . P o d o b n e r a z m e r e .in p o g o j e i m a m o t u d i v J u ­ g o s l a v i j i z z n a n i m i l e ž i š č i b e n t o n i t a v Ž a lc u , K u m a - n o v e m , P e t r o v c u n a m o r u 'i n K u t i n i . Z a t o t u d i o b ­ j a v l j a m o z g o r a j n a v e d e n i t e h n o l o š k i p o s t o p e k . C e n a a k t i v i r a n e g a b e n t o n i t a j e d ja n e s o k o l i 0 ,50 d i n a r j e v z a k g . Albert P lem elj, dipl. inž. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LJDBLJÜM, Dimičeva 12 • iz v r š u je v s e p r e i s k a v e g r a d b e n ih m a t e r ia lo v i n k o n s t r u k c i j ; • iz v a ja a p l ik a c i j e r a z i s k o v a ln ih r e z u l t a t o v v p r a k s i ; • u v a j a n o v e p o s to p k e n a p o d ro č ju g r a d b e n e g a m a t e r ia la in k o n s t r u k c i j ; • s o d e lu je p r i u v a j a n j u n o v ih s t r o je v in s t r o j n ih n a p r a v ; • u v a j a s o d o b n e r a z i s k o v a ln e m e to d e v la b o r a t o r i j ih in n a te re n u . S tem omogoča solidno, hitro in ekonomično gradnjo. R a z p i s R a z p i s Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije priredi v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za urbanizem , U rbanističnim društvom SR Slovenije in Zvezo arh itek tov SR Slovenije SEMINAR O PROBLEMIH URBANIZMA ki bo v L jub ljan i v dvorani K luba poslancev SR Slo­ venije, P uharjeva 7 5. in 6. marca 1970. P ričetek sem inarja 5. III. 1970 ob 9. uri. P r o g r a m s e m i n a r j a : 1. dan: Uvodna beseda: Boris Vadnjal 1. D ružbeno-politični aspekti našega prostorskega u re­ jan ja in urbanizacije — inž. Boris Mikoš 2. P rostorsko p lan iran je v praksi — Vinko M lakar, dipl. ec. in inž. M ilan Je ran 3. D ružbeno-politične funkcije občine na področju u r ­ banizm a — dr. Miro Saje 4. P rostorska geodezija v p raksi — inž. M ilan N aprud- nik 5. Dileme za razvoj stanovanjskega gospodarstva — inž. M arjan G aspari 6. Dileme in razvoj kom unalnega gospodarstva Ja n ­ ko Hercog, dipl. ec., dr. Tone Klem enčič 7. N ekateri rezu ltati dosedanjih u rbanističn ih in a rh i­ tektonskih rešitev — inž. Jože V alentinčič 2. dan: 1. Vodno gospodarstvo in problem i prostorskega u re­ jan ja te r kom unalnega oprem ljan ja naselij — inž. Miloš Turk 2. Izhodišča za zakonsko ureditev varstv a narave — dr. Miro Saje 3. V arstvo ku ltu rn ih spomenikov in revitalizacija n a ­ selij — inž. M arjan Kolarič 4. V arstvo ozračja in ml — Bojan P aradiž 5. D iskusija, vprašanja, pojasnila Udeleženci bodo preje li gradivo na sem inarju. Vabimo vse interesente, da se udeleže seminarja in da sporoče svojo udeležbo do 25. II. 1970 na naslov: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije razpisuje X. in XI. INFORMATIVNO-PRIPRAVLJALNI SEMINAR KANDIDATOV ZA STROKOVNE IZPITE: gradbeni tehnik, gradbeni inžen ir I. stopnje, a rh itek t inženir, diplom irani gradbeni inženir, diplom irani in ­ ženir arh itek t in kom unalni inženir. X. sem inar bo v T rebiji od 16. do vključno 20. fe­ bruarja 1970. Pričetek 16. feb ru a rja ob 10. u ri v učil­ nici Doma pod Planino. XI. sem inar bo v T rebiji od; 9. do vključno 13. m arca 1970 z istim program om . P rogram sem inarja bo obsegal razlago in obravna­ vo predm etov izpitne snovi: ponedeljek dopoldne: Splošne inform acije o polaganju strok. izpitov po II. izpitnem program u popoldne: P oznavanje orodja in gradbenih strojev torek dopoldne: V arnost p ri delu popoldne: V arnost p ri delu sreda dopoldne: PTT predpisi in standard i popoldne: PTT predpisi in standard i četrtek dopoldne: P ravn i predpisi popoldne: G radbeno poslovanje in kalkulacije petek Ogled in po jasn jevanje organizacije in tehnike specializiranih objektov v L jubljani, za katere bo­ do udeleženci sem inarja pokazali največ zanim anja. — Cena sem inarja vk ljučno s sem inarskim grad i­ vom je 280 din. — Penzion v Domu sicer n i obvezen, ga pa pripo­ ročamo. Dnevni penzion stane 31.00 dinarjev. — Prevoz z avtom ali avtobusom, ob norm alnih pogojih, iz vseh s tran i je možen. — Vožnja z avtom v T reb ijo iz L jub ljane tra ja 45 m inut. — Telefonska številka Dom pod P lanino T rebija p ri G orenji vasi je 89 046. Priporočamo, da s prijavami ne odlašate! I Z O L I R K A TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LJUBLJANA-MOSTE • TEL. 313-557,316-851 KOMBI NOVE LAHKE GRADBENE PLOŠČE Lastnosti KOMBI pošče so lahke gradbene plošče, sestavljene iz dveh materialov: STYROPORA in IZOLITA (heraklita). So lahko: DVOSLOJNE — Styropor + izolit, ali TROSLOJNE — izolit + Styropor + izolit Oba materiala sta med samim proizvodnim postopkom monolitno vezana. Styropor dobi v kombinaciji z izolitom večjo trdnost — kompaktnost in sprijemljivo površino za vse vrste ometov. Kombi^ plošče je mogoče uporabljati vsestransko. Lahko jih je žagati na poljubne oblike in formate (s krožnimi ali ročnimi žagami). Enostavno in hitro jih je mogoče pritrjevati na vse vrste podlag — bodisi z lepljenjem (masivne stene), s pribijanjem ali vijaki (leseno ogrodje) ter z vgrajevanjem v opaže, med opečne ali betonske stene. Tehnični podatki velikost plošč: 500 X 1000 mm debeline plošč: 25, 35, 50 mm Kombi Oznaka Debelina plošč mm Izolit mm Styropor mm Izolit mm Prost. teža kg/m3 Teža plošč kg/m2 Toplotna izolacija MA = m2h°C/kcal Dvoslojna M-1/25 25 5 20 132 3,30 0,631 Troslojna M-2/25 25 5 15 5 250 6,25 0,546 Dvoslojna M-1/35 35 5 30 — 98 3,45 0,915 Troslojna M-2/35 35 5 25 5 183 6,40 0,832 Dvoslojna M-1/50 50 5 45 — 74 3,70 1,345 Troslojna M-2/50 50 5 40 5 134 6,70 1,260 Pri tem je: 1 za Styropor (rač. vrednost) l za izolit (rač. vrednost) specifična teža za Styropor specifična teža za izolit = 0,035 kcal/mh0 C = 0,085 kcal/mh0 C = 18 kp/m3 = 600 kp/m3 Način pritrjevanja kombi plošč na opečni ali betonski zid oziroma strop Za oblaganje masivnih sten se ponajveč priporočajo dvoslojne plošče. Kot vezivo se uporablja fina cementna malta, ki se ji doda Jubinol 5 A lepilo. Vezivo se nanaša na kombi ploščo — na plast styropora — v točkah in sicer tri po širini plošče in štiri po dolžini; to se pravi, da je po­ trebno nanesti na vsako ploščo 12 točk malte. Plošče je treba polagati čim tesneje eno do druge. Stike je potrebno armirati s pocinkanim žičnim pletivom (izdelovalec »Žična« Celje). Receptura za lepilno malto — volumenski deli 1,5 dela Jubinol 5 A (proizvajalec »JUB« Dol pri Ljubljani) 3 dele cementa PC 350 7 delov mivke Vode se doda toliko, da se dobi čim bolj konsistentna malta. S A L O N I T A N H O V O INDUSTRIJA CEMENTA IN AZBESTCEMENTA — ANHOVO Prodajni sektor: Nova Gorica, K idričeva 20 ■ Telefon: 22 012 ■ Telex: 34320 yu anhovo ■ B rzojav: salonit nova gorica informacija št.4 AVTOKLAVIH AXE AZBESTCEMENTNE KANALIZACIJSKE CEVI ZA HIŠNO KANALIZACIJO A zbestoem entne kanalizacijske cevi so se začele uveljav lja ti p red 70 leti, takoj po uvedbi industrijske proizvodnje azbestc-ementnih plošč. Tedaj so jih. izde­ lovali še ročno in na lesenih m odelih, m edtem ko jih sedaj že več ko t 50 le t p ro izvajajo stro jno . Zaradi velike trajnosti, m ajhne teže in h itre m on­ taže te r drugih pozitivnih lastnosti so se azbes-tcement- ne cevi široko uveljav ile in jih danes uporab lja jo na vseh področjih gradbeništva: za vodovode, nam akalne sisteme, m estna kanalizacijska om režja, hišne k an a­ lizacije, ventilacije, plinovode, kabelsko kanalizacijo in druge objekte. Večina posam eznih v rs t azfo-estcement- n ih cevi in cevnih sistem ov je tip iz irana in standard i­ zirana. Za gradnjo odtočnih kanalizacij za odvod odplak, m eteorskih vod in fekalij iz stanovanjskih , in d u strij­ skih in d rug ih zgradb se uporab ljajo azbestcem entne kanalizacijske cevi razreda KA, k i so standard iz irane a standardom JU S B. C4.020. S tandard velja od 1. 3. 1965 dalje. Redni tovarn išk i asortim ent obsega naslednje avto- k lav irane azbestoem entne kanalizacijske cevi KA: N om inalni D olžina T e ž a (kp/kos)prem er Cev z m ufo C ev brez m ufe M ufa (mm) (m) L = 3,0 m L = 1,0 m 50 7,1 2,2 0,5 60 8,3 2,6 0,5 80 12,9 4,0 0,9 100 3,0 15,7 4,9 1,0 125 22,6 7,0 1,6 150 26,6 8,3 1,7 200 39,6 12,4 2,4 S kanalizacijskim i cevmi KA dobavljam o tud i az ­ bestoem entne fasonske kose, n a p rim er pravokotne in poševne odcepe, prehodne cevi (reduktorje), cevi z r e ­ vizijsko odprtino, loke, sifone in d ruge kose, k i so n a ­ vedeni v tovarniškem katalogu. Za specifične sistem ­ ske rešitve vozlišč, ki se ponavljajo v večjih serijah, lahko po dogovoru dobavljam o tu d i posebne fasonske kose, n a prim er reducirane odcepe, dvojne sim etrične in asim etrične odcepe in podobno, s čim er omogočamo k a r najbo lj racionalne in funkcionalne rešitve kana li­ zacijskih napeljav, predvsem piri g radnji stanovanjskih blokov in stolpni c. Cevi KA so norm alno oprem ljene z m ontažno m u- fo tipa »G2«. Spoj m ed m ufo in cevjo je izveden z vlož­ kom iz plastične m ase in za tesn jen z dvem a gum ijevi­ m a obročkoma, s čim er je zagotovljena prožnost in po­ polna vodotesnost spoja. M ontažne m ufe >;G2« lahko natikam o n a cevi tu d i n a gradbišču, n a p rim er pri uporab i k ra jših cevi in cevnih odrezkov. Bo posebnem naročilu in dogovoru dobavljam o tud i : • cevi brez m ufe in k ra jše cevi, z m ufo a li brez, v dolžinah: 0,5, 1,0, 1,5, 2,0 in 2,5 m ; H cevi in fasonske kose, prevlečene obojestransko ali p a samo na no tran ji a li zu n an ji površini z b itu ­ m ensko zaščitno prevleko; ® cevi, oprem ljene z običajno -monolitno' mufo. A zbestcem entne kanalizacijske cevi razreda KA proizvajam o po avtoklavnem proizvodnem postopku, enako in iz enakih surovin ko t cevi za -tlačne cevovo­ de. Tudi za cevi KA v e lja vse, iker -smo o avtoklavira- nju že navedli v dosedanjih inf-ormacfjah št. 1, 2 in 3. A zbestcem entne kanalizacijske cevi so korozijsko odporne, tako da jih običajno lahko uporabljam o brez posebnih zaščitnih prem azov. B itum enski ali podobni prem azi pridejo v poštev le v pos-ebnih p rim erih in pogojih vgrajevanja, na p rim er v kem ični -ali p reh ram ­ beni industriji, k je r m oram o raču n a ti z večjo koncen­ trac ijo kislin (pH < 6) a li d ru g ih agresivnih snovi. V tak ih prim erih zah tevajte posebna navodila za zaščito cevi. Podrobnejše inform acije in tehn ične podatke v zvezi s kanalizacijskim i cevmi KA posredujejo p ro ­ d a jn a služba »Salonit Anh-o-vo« in to v arn išk a p redstav ­ n ištva v Beogradu, Zagrebu, S kopju in Sarajevu. ep 0170 Predstavništva: Beograd, Generala Ždanova 33, tel. 331 215 Zagreb, Trpimirova 25/1, tel. 410 424 Skopje, Đure Bakoviča 34, tel. 32 330 Sarajevo, Omladinsko šetalište 14, tel. 44 392 inles industrija stavbenega pohištva ribnica- dolenjsko Slovenija - jugoslavija PRODAJNA SKLADIŠČA (industrijske prodajalne): BEOGRAD, ul. 29. november 188 NIŠ, ul. D im itrija Tucoviča b. b. RIBNICA, Partizanska ulica 96 a SLAVONSKI BROD, Svačičeva ul. 1 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101 tel. 011 662 910 tel. 018 23 137 tel. 061 87 099 tel. 055 41 026 tel. 056 22 682 KOMPLETNO STAVBENO POHIŠTVO: OKNA, POLKNA, VRATA (sobna, vhodna in garažna) INLES — industrija stavbnega pohištva RIBNICA je eden največjih proizvajalcev stavbenega pohištva v SFR Jugoslaviji OGLEJTE Sl NAŠE IZDELKE V NAŠIH PRODAJNIH SKLAD IŠČ IH V RIBNICI, BEOGRADU, NIŠU, SLA­ VONSKEM BRODU IN VINKOVCIH! Zahtevajte prospekte in obvestila! TELEFONI: direktor 061 87 050 — prodajna služba 061 87 069 — stavbeno pohištvo 061 87 068 — žagan les in finala 061 87 047 — nabavna služba 061 87 032 — finančno računo­ vodska služba 061 87 071 — razvojno-tehnična služba 061 87 108 — organizacijsko splošna služba 061 87 060 TELEGRAM: »INLES« Ribnica 2IRO RAČUN SDK Ribnica št. 5131-1-546 NOVA PROIZVODNJA: sobna plastificirana vrata dokončno obdelana — tudi suho-montažna. BOGAT ASORTIMENT vhodnih in garažnih vrat, oken in polken za vaše potrebe PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! teH rn ika I N D U S T R I J S K O I N M O N T A Ž N O P O D J E T J E Z A I Z O L A C I J E Ljubljana, Kamniška 25, tel. 315 477 P r o j e k t a n t i i n g r a d b i n c i ! Objekti, ki jih projektirate in gradite, bodo po­ polni le, če bodo zadostili tudi normativom za toplotno in zvočno izolacijo. Ne dovolite, da se uporabniki objekta pritožujejo nad projektom ali izvedbo in uporabljajte izolacijske materiale, ki rabijo za odlično toplotno in zvočno izolacijo podov, pregradnih sten, stropov! Iz našega proizvodnega programa vam še pose­ bej priporočamo TERVOL, izdelke iz mineralne volne, ki jih pro­ izvajamo v naslednjih variantah: TERVOL FF — fenoliziran file iz m ineralne vo lne; TERVOL LP — lahke plošče iz m ineralne volne, vezane s sintetično smolo; TERVOL TP — trde plošče iz m ineralne volne, vezane s sin tetično smolo; TERVOL SP — samonosilne plošče iz m ineralne volne, vezane s sintetično smolo; TERVOL BS — blazine iz m ineralne volne, im ­ pregnirane s sintetično smolo, lepljene (oziroma šivane) na bi- tum iniziranem papirju , valoviti lepenki, m e rk u r pletivu, alumin. foliji itd.; TERVOL F — file iz m ineralne volne; TERVOL B — blazine iz m ineralne volne; TERVOL Ž — žlebaki iz m ineralne volne; TERVOL V — vrv i iz m ineralne volne; TERVOL N — nepredelana m ineralna volna. Med strokovnjaki je že dobro znano, kakšno vrednost im a m ineralna volna kot izolacijski m ateria l, še posebej, ker im a: — nizko toplotno prevodnost; — nizko volumensko težo; — ne gori in zadržuje ogenj; — je obstojna p ri visokih tem pera tu rah do 800 °C (JUS); tem peratu rne sprem em be na­ n jo sploh ne vplivajo; — je obstojna pro ti vlagi; — vlakna m ineralne volne ne razpadajo; kot neorganska v lakna so odporna pro ti sta ran ju in trh ljivosti; ■— m ineralna volna je odporna p ro ti m ikroorga­ nizmom in mrčesu, je brez vonja, kemično nevtra lna, ne delu je na kovine ali druge snovi in se da zelo preprosto vgrajevati. N aša nova tovarna TERVOL izdelkov iz m ine­ ra lne volne, ki je oprem ljena z najm odernejšim i napravam i švedske firm e JÜNGERS, že daje tržišču širok asortim ent TERVOL izdelkov. Let­ na kapaciteta tovarne je 15.000 ton, tehnološki proizvodni proces v tovarn i pa zagotavlja kvali­ te to izdelkov. PROJEKTANTI IN GRADBINCI! Zahtevajte naše prospekte, ateste in cenike za vse TERVOL IZDELKE! TERMIKA — Tovarna TERVOL izdelkov iz m ineralne volne, ŠkofjaLoka-Trata Cestno podjetje Koper K oper, 15. m a ja — T elefon 22 691 G radi in vzdržuje cesie in cestne objekte K o m u n a l n o p o d j e t j e V i č - L j n b l j a n a Uprava, tehn ičn i sektor, sektor za u re jan je in Dddajo stavbn ih zemljišč L jubljana, Vrhovnikova ulica 2, te lefon h. c. 61 279, 61 286, 61 288. S transki ob rati: L jubljana, V iška cesta 58 in 65, telefon 61 328, 61424. — gradi in vzdržuje ceste, — gradi cestne objekte, kanalizacijo itd., — ureja mestna zemljišča, — opravlja strojne storitve po konkurenčnih cenah, — daje strokovno-tehnične informacije, — opravlja transportne storitve, — izdeluje in prodaja betonske izdelke. Delovnim ljudem , poslovnim p rija te ljem in ce­ njenim strankam č e s t i t a m o ob praznovanju Novega leta.G radnja cest v Istri, Veli maj — Zelena laguna Od malte pa do zaključnega premaza stropov Vinnapas-disperzini, katranski polimer za malte, povečujejo sprijemljivost in so odporni proti klimatskim vplivom Silikonski osnovni premazi delajo podlogo vodotesno Vinapas-raztopine utrjujejo površino Vinnapas-disperzini, katranski polimer za zunanje in notranje premaze, so odporni proti obrabi in proti učinku alkalnih sredstev, primerni za pigmentiranje v veliki koncentraciji Raztopine silikonskih smol za Silikonske premaze z veliko propustnostjo za vodne pare, vodotesnostjo in odpornostjo proti plesnenju; lahko jih nanašamo tudi na svežo apneno malto Silikonska zaščitna sredstva za zgradbe za impregniranje zidov in malt Vinnapas-disperzivni prah za suhe malte in barve v prahu, se zlahka redispergira, je zelo odporen proti miljenju in izredno povečuje sprijemljivost Naši strokovnjaki za uporabno tehniko vam bodo radi pomagali pri določanju recepture. W A C KER—CH EM IE GMBH 8 München 22, telefon: 0811/21091, teleks 05/28121, Zvezna republika Nemčija splošno gradbeno podjetje primorje a j d o v š č i n a splošno gradbeno podjetje p r i mo r j e ajdovščina gradi: visoke, nizke, industrijske in hidrogradnje po naročilu, za trg ali po sistemu inženiring. Za potrebe na­ štetih gradenj, kakor tudi ločeno, po posebnem naročilu, izvaja vsa asfalterska dela. Rekonstrukcija 30 km cest po Istri. Modernizirani odsek Vrsar — Llm GRADBENO PODJETJE Ljubljana, C elovšk a c. 34 izvršuje vse v rste g rad b en ih in pro jek tivn ih del ter g rad i s ta n o v a n ja za tržišče solidno in poceni- M e grad Protitočen mešalnik PM 500 M ešalnik je nam enjen za hitro, intenzivno in homogeno m ešanje finih in grobih m ateria lov za vse vrste betona, m alte, asfaltn ih zmesi, m as za gradbeno, kem ijsko in keram ično industrijo , tj. v prim erih ko nastopajo najtežji problem i m e­ šanja. T e h n i č n i p o d a t k i : kapaciteta 20 m3 gotovega betona/h dolžina 4155 mm širina 3200 mm višina 3200 m m teža ca. 5600 kg moč glavnega pogonskega m otorja 15 kW Protitočen mešalnik PM 250 T e h n i č n i p o d a t k i : kapaciteta 10 m 3 gotovega betona/h dolžina 3350 mm širina 2050 mm višina 2200 mm teža ca. 3300 kg moč glavnega pogonskega m otorja 7,5 kW Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 U porabljam o jo za proizvodnjo asfa lta p ri grad­ n ji in popravilu m an jših in srednjih cest. Suh m ateria l doziram o težinsko, s kom pletno bazo pa u p rav lja en delavec p rek kom andne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500 mm širina 11 500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg prik ljučna moč in sta liran ih elektrom otorjev ca. 40 kW G R A D I S - G R A D B E N O I N D U S T R I J S K O P O D J E T J E C e n tra la L jubljana, K ory lkova ul. 2 — K ovinski ob ra ti M aribo r, Soko lska ul. 60 Tovarna tesnil in plastičnih mas Medvode — Slovenija Telefon: Medvode 71 006 Telex: 31-365 f-flcsiiilltii MEDVODE Instalacije nasploh in elektroinstalacije še posebej doslej niso sledile splošnemu trendu razvoja gradbeništva v smeri prehoda od obrtniške izdelave na industrijske postopke. Da bi omogočili ta prehod na industrijsko tehnologijo razvoda elektro- instalacij, sta »Tesnilka« in »Elektro Gorica« skupaj razvili in izdelali tipe ELEKTRO IN STA LA CIJSKIH VOZLOV. Elektroinstalacijski vozel je industrijski prefabrikat, ki v enem elementu vsebuje vso opremo in instalacije vertikalnega razvoda, to je: dvižnih vodov, varovanja in meritve, vgrajeno v ohišju iz armiranega poliestra, opremljeno s štirimi vrati s posebnimi ključavnicami. Dvižni vodi so v obliki zbiralnic, ki so vlite v hrbtni strani ohišja. Namen elektroindustrijskega vozla je omogočiti prehod iz obrtniške na industrijsko tehnologijo priprave in montaže elektroinstalacijskega razvoda pretežno v stanovanjski gradnji. Pri tem je namen doseči na­ slednje: — skoncentrirati ves razvod elektroinstalacij v objektu na enem mestu, — omogočiti industrijsko izdelavo, ki garantira preciznost in kvaliteto, — zmanjšati porabo žive delovne sile na gradbišču, — uvesti industrijsko standardizacijo in tipizacijo, — omogočiti hitrejše in lažje delo projektantu, — doseči določene ekonomske prednosti. Ti tipi vozlov so formirani na principih industrializacije in paralelizacije, to se pravi, da so izdelani v tovarni na zalogo, ali pa po pravočasnih posebnih naročilih in se vgrajujejo na objektih po operativnem planu, ki teče paralelno s planom grobih gradbenih del. Pri tem se objekt dokončuje od spodaj navzgor, a ne, kot doslej pri obrtniški finalizaciji, od zgoraj navzdol, šele po dokončanju grobih gradbenih del. Posebno pri sodobnih tehnologijah grobih del, kot je npr. liti beton, ali gradnja s prefabrikati, je uporaba elektroinstalacijskih industrijskih vozlov predpogoj za izvajanje plana organizacije s paralelizacijo gro­ bih in finalnih del. S takimi elektroinstalacijskimi vozli smo uspeli, da tudi grupo elektro­ instalacij vpeljemo v domen dimenzionalne standardizacije, kar bo imelo dalekosežne posledice na racionalizacijo projektiranja in izva­ janja. Izdelujemo filtre in tesnila za gradbene stroje kot so bagri, mešalci, drobilci itd. Cevi iz mehkega in trdega polietilena totra totra Cevi iz m ehkega (visokotlačnega) in trdega (nizkotlač­ nega) polietilena že nekaj le t uspešno uporab lja jo za vodovode, kanalizacijo , telefonijo, za m elioracije in navodnjavanja, posebno pa v kem ijski industriji za pretok agresivnih kem ikalij. P rav tako jih uporab­ lja jo kot zaščitne cevi za podzem eljske kable. V zahod­ noevropskih državah so v rab i cevi iz m ehkega poli­ etilena že več kot 30 let. N ajprej so jih m ontirali za hišne vodovodne prik ljučke in za napeljavo vode v od­ daljene km etije. Nekaj let pozneje so jih začeli m on­ tira ti za vodovodna om režja v naseljih in m estih, p red­ vsem tam, k je r so lahko polagali velike dolžine v enem kosu. Polietilenski cevovodi im ajo m alo spojev, zato so ceneni in jih h itro polagajo. Postopek za proizvodnjo trdega po lie tilena so odkrili nekaj let pozneje in so tovrstne cevi na tržišču šele 12 let. TOTRA-cevi iz m ehkega in trdega po lie tilena so p r i­ znane pri potrošnikih predvsem zaradi tehle lastnosti: — odpornosti pro ti koroziji — odpornosti p ro ti raznim kem ikalijam — obstojnosti v agresivnih tleh — odpornosti pred «-letečimi-« tokovi — odpornosti na udarce — m inim alno s ta ran je m ateria la — m ajhne teže — zaradi tega cenen prevoz — gladka n o tran ja površina — zarad i tega m inim alne h idrav lične izgube — ni inkrustacij — m ikroorganizm i ne napadajo PE cevi — velike kom ercialne dolžine (koluti) — odpadejo spojni elementi. P ri TOTRA polietilenskih ceveh je zelo uspešno rešen tud i problem tesnega sp a jan ja cevi z varjenjem . Na m estih, k je r so potrebne spojnice, m ontira jo specialne spojne elemente, ki so prilago jen i za polietilenske cevi. TOTRA priporoča investitorjem , pro jek tan tom in izva­ jalcem , da prouče prednosti in cenenost polietilenskih cevi te r vabi potencialne uporabnike, da se obračajo za podrobna po jasn ila na tehničn i ozirom a kom ercialni sektor. Za odlično kvaliteto naših PE cevi jam či vgraviran znak: P E c e v D N X p J U S G . C . 6 . 6 1 0 T O T R A L J U B L J A N A D I N 8 0 7 4 Totra h. centrala: 311635 4 8 041Ljubljana, T rp inčeva 3 9 k o m erc ia la : 3 1 4 7 7 5 Gradbeno podjetje ZIDGRAD Idrija, Vojkova 8 Izvršuje vse vrste visokih in industrjskih gradenj ter se priporoča R E B R A S T O B E T O N S R O J E R C O G R A D B E N I K I ! SPOZNAJTE SE S PREDNOSTMI REBRASTEGA VISOKOVREDNEGA BETONSKEGA JEKLA. Z NJEGOVO UPORABO OMOGOČITE NASLEDNJE: 1. Prihranke v količinah jek la za armiranje (25—35 %), ki zm anjšujejo celotno porabo jekla. 2. Zm anjšanje transportn ih stroškov In delovne s ile v skladiščih gradbenih podjetij. 3. Z varjenjem delov se odstotek odpadka jek la pri iz­ delavi arm ature praktično zm anjša na nič. 4. Znatni prihranki se dosežejo tudi pri količinah vgraje­ nega betona ter lahko zaradi dobre adhezije m ed rebra­ stim jeklom In betonom Izkoriščamo v isok e m arke betona. N e pozabite, da se odstotek uporabe visokokvalitetnih jekel v tehnično naprednih deželah gib lje do 80 °/o skupne potrošnje jek la za arm iranje. Torej bodite sodobni in gradite ceneje! ZAHTEVAJTE NAS PRIROČNIK O REBRASTEM JEKLU, KI VAM GA NUDIMO BREZPLAČNO. Proizvajalec Rudarsko metalurški kombinat Zenica v Željezara Zenica T ele fon : 21 244 Lokal 222 Lokal 223 Lokal 224 T eleks: 42 121 Nosilec Vse informacije in prospekte zahtevajte v prodajnem oddelku »GRADIS — OGP Ljubljana, Šm artinska c. 100/a — tel. 317 446 V obratu gradbenih polizdelkov proizvaja­ mo standardne izdelke iz betona: Cevi 0 10—100 cm (arm irane in nearmirane) Betonske in žlindrine blok votlake dimenzije 40 X 30 X 20 in 40 X 20 X 20 cm Montažne dimnike R itter klešče za daljnovode Robnike cestne in za vrtove DIN polnila (za montažni strop) Izdelke po naročilu: nearmirane, armirane s klasično armaturo in iz prednapetega be­ tona: Hmelj ske drogove Vinogradniške drogove Predalčne nosilce Fasadne plošče K rovna korita DIN nosilce (za montažni strop) Montažne lope, L = 12,00 m (postavljamo sami) Avtobusna postajališča Montažne garaže Pohodne plošče Montažna lopa Betonske cevi PIONIR NOVO M ES TO gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj kvalitetno in v postavljenih rokih. Velika proizvodnja stanovanj za tržišče.