Odgovorna urednica NT Milena Brečico Poldič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 49 - LETO 55 - CELJE, 7.12. 2000 - CENA 300 SIT
Črni zakoli nevarnejši od norih krav.
Stran 5.
»Zelo dobro poznam
razmere, vendar
bomo jaz in moji
otroci še naprej brez
pomislelcov jedli
goveje meso.«
HUDOURNIK
JE ŠE NA TLEH
za helikoptersko nujno medicinsko pomoč zahteva
več. kot je pripravljena dati država. Stran 4.
DIREKTORJI Z OMEJENIM TRAJANJEM
Hmezad Export-lmport že drugič v nekaj mesecih odstavil vodstvo. Stran 3.

Prvi del podlistka o Sinkovičevem Franciju s Kozjanskega
izpod hudomušnega peresa Marjana Marinška. stran 37.
DESET
SRČNIH
DAM
Zakaj je vsega kriva Škotinja iz Šmarja pri
Jelšah? Kronika s Celjskega na strani 40.
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Resni pomisleki ali politični dvomi?
Pri preoblikovanju Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje v gospodarsko družbo se je znova zalomilo - Predsednik UO sklada Roman Šumak napovedal odstop
Potem ko so prejšnji torek
celjski mestni svetniki zlah-
ka sprejeli preoblikovanje ob-
činskega stanovanjskega
sklada v gospodarsko druž-
bo, saj bi dolgoročna namen-
ska zadolženost sklada lah-
ko usodno vplivala na občin-
sko finančno poslovanje, če
bi le-ta ostal vezan na občin-
ski proračun, je bilo s preob-
likovanjem Sklada za razvoj
obrti in podjetništva Celje dru-
gače. Zgolj zato, ker ta sklad
ni zadolžen?
Predsednik Upravnega od-
bora Sklada za razvoj obrti in
podjetništva Celje Roman Šu-
mak je svetnikom predložil
okvirno poročilo o doseda-
njem delu sklada ter predla-
gal, da se ga - podobno kot
stanovanjskega - preoblikuje v
gospodarsko družbo, ki bi za
območje celjske (in nekaj so-
sednjih občin) pridobila sta-
tus lokalnega podjetniškega
centra. Iz poročila je med dru-
gim razvidno, da so v skladu
letos pripravili idejni projekt
in lokacijsko dokumentacijo
za gradnjo transportnega kom-
pleksa Bežigrad, kjer bodo za-
gotovljena parkirišča za tovor-
na vozila z vso pripadajočo
infrastrukturo. Ob prvotni de-
javnosti, zagotavljanju pomo-
či obrtnikom in podjetnikom
pri subvencioniranju obrest-
nih mer, so v skladu že doslej
precej razširili delo, cilji po
statusnem preoblikovanju, ki
je nujno zaradi spremenjene
zakonodaje, pa so zastavljeni
še bolj smelo.
Nekaj razprav mestnih svet-
nikov (Jože Bučer in Bernard
Krivec, DeSUS) je bilo usmer-
jenih prav v slednje; oba pa sta
želela jasne odgovore, ali Ce-
lje resnično ve, kaj hoče in
koliko zmore, saj sicer obsto-
ja resna bojazen, da se no-
vooblikovano podjetje znajde
v resnih težavah, občina pa
izgubi svoje premoženje.
Že pred samim zasedanjem
Mestnega sveta MOC je župan
Bojan Šrot napovedal, da ob-
činska koalicija glede preobli-
kovanja sklada ni poenotena.
to pa se je pokazalo tudi med
samim zasedanjem. Podžupan
Zdene Podlesnik (LDS) je pred-
lagal, da se v Celju lokalni
podjetniški center gradi po-
vsem na novo, z ustanovitve-
nim kapitalskim vložkom, o
katerega višini naj odločijo
Predsednik UO Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje
Roman Šumak v teh dneh pripravlja temeljito poročilo o
delu sklada v zadnjih dveh letih, z njim pa bo mestne
svetnike seznanil najkasneje do božiča. Ob tem še napove-
duje, da bo do konca prihodnjega tedna podrobneje seznanil
javnost z vsemi projekti, vključno s tistimi, ki so v skladu v
pripravi, pa jih zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne
morejo izpeljati.
mestni svetniki, dosedanji sklad
pa naj se preoblikuje tako, da
ostane vezan na občinski pro-
račun. Temu je nasprotov^
župan Šrot, ki je poudarjal, dj
bi bilo skrajno nekorektno
šestih letih, kar v Celju sklaj
obstoja, obrtnikom in podjetj
nikom zdaj »jemati« tisto, ka|
imajo. Po glasovanju z 12 pro
ti 11 (pri čemer se pojavljajo
dvomi, ali so bili glasovi pra^
vilno prešteti) so svetniki za
vrnili preoblikovanje skladai
gospodarsko družbo, predsed
nik UO sklada Šumak pa je t(
vzel za svojevrstno nezaupni
co svojemu delu ter svetnil
kom ponujal odstop, vendd
se slednji o tem niso izrekli.!
IVANA STAMEJČK
Odlok zavrnili
v Slomškovem domu na Ponikvi je bila razširjena seja
upravnega odbora Turistične zveze Spodnje Savinjske
doline.
Na seji so med drugim obravnavali predlog odloka o
ustanovitvi lokalne turistične organizacije, predlog finanč-
nega načrta in informacijo o novoletnih prireditvah. Največ
besed je bilo namenjenih obravnavi osnutka odloka o
ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Glede na to, da je
na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem na eni strani
in turistični zvezi na drugi strani precej različnih stališč o
organiziranju LTO, so se odločili, da sprejem odloka odloži-
jo. Sprejeli pa so tudi sklep, da se čimprej zopet sestanejo
predsedniki vseh turističnih društev Spodnje Savinjske doli-
ne in sprejmejo plan aktivnosti za leto 2001.     T. TAVČAR
Obletnica osvoboditve
Starega piskra
v Območnem združenju borcev in udeležencev NOB Celje
pripravljajo v ponedeljek, 11. decembra, ob 18. uri v veliki
dvorani Narodnega doma spominsko slovesnost ob 56-letnici
osvoboditve Starega piskra. V kulturnem programu, ki ga bo
povezovala Sonja Mlejnik, bodo nastopih člani okteta Studen-
ček, ki ga vodi Matevž Goršič. IS
Ko vprašanj kar ne zmanjka
Predsednik države Milan Kučan je bil v četrtek gost takoimenovane četrte radijske mreže.
Združenja nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, v studiu Radia Celje pa se je z njim
pogovarjala urednica Nataša Gerkeš Lednik.
Kot je za ta srečanja značilno, je predsednik Kučan v prvem delu oddaje odgovarjal zlasti na
novinarska vprašanja o aktualnih notranjepolitičnih razmerah v Sloveniji ter mednarodnih
odnosih in sodelovanju Slovenije s sosednjimi državami, v drugem delu pa so se vrstila vprašanja
poslušalcev. Slednja so bila tokrat še posebej zanimiva in aktualna; od evroskeptičnih
pomislekov do iskanja nasvetov, kako se ubraniti pred pretečo nevarnostjo bolezni norih krav in
nenazadnje tudi povsem lokalno obarvana, ko se je poslušalec iz Prekmurja pritožil, zakaj v vladi
tudi njihovo območje nima »svojega« ministra. IS, Foto: GREGOR KATIC
Braslovška proračunska vročica
Nepravilnosti v lanskem zaključnem računu, burno o rebalansu letošnjega proračuna
štirinajsta seja braslovš-
kega občinskega sveta je po-
tekala v znamenju nepravil-
nosti, ki jih je nadzorni od-
bor odkril med pregledom ob-
činskega lanskega zaključ-
nega računa. Pri tem sicer ni
šlo za osebno okoriščanje,
pač pa za nestrokovnost ra-
čunovodij.
Poročilu o nadzoru zaključ-
nega računa proračuna občine
Braslovče za leto 1999 sta pred-
stavila predsednik nadzorne-
ga odbora Uroš Rožič in Moj-
ca Završnik, pooblaščeni re-
vizor, sicer tudi članica nad-
zornega odbora. Nadzorni od-
bor je ugotovil, da je občina
Braslovče neodgovorno zau-
pala evidentiranje sprememb
v zvezi z izvrševanjem prora-
čuna zasebnemu servisu, ki za
te naloge ni bil usposobljen.
Posledice tega se izražajo v
nestrokovnem vodenju poslov-
nih knjig, v netočnem in nepo-
polnem izkazovanju poslov-
nih dogodkov in napačno iz-
kazanem zaključnem računu.
Odbor je ugotovil, da po za-
ključnem računu ugotovljeni
presežek odstopa od ugotov-
ljenega po kontroh za 2.769.363
tolarjev. Spremenjeni zaključni
račun so svetniki tudi potrdili.
Burna razprava se je razvi-
la tudi ob obravnavi predlo-
ga rebalansa proračuna obči-
ne Braslovče za leto 2000.
Občinski prihodki so se na-
mreč iz načrtovanih 433 mi-
lijonov zvišah na nekaj manj
kot 451 milijonov. Vzrok za
to so namenska sredstva dr-
žavnega proračuna za sanaci-
jo poplav in suše, ki znašajo
nekaj več kot 74 milijonov
tolarjev, ter šest milijonov
tolarjev sredstva za Krajevno
skupnost Letuš, v občinski,
blagajni pa še ni načrtovanih
kupnin za stanovanja (72 mi-
lijonov tolarjev), ker stano-
vanja v poslovno stanovanj-
skem objektu še niso proda-
na. Med nenačrtovane odhodJ
ke je vključena še sanacija
po poplavah in suši. V reba-
lans proračuna še niso vklju-
čeni podatki iz naslova deli-
tvene bilance občine Žalec,
ker teh podatkov še ni.
Svetniki občine Braslovče so
sprejeli tudi sklep o javni raz-
grnitvi osnutka sprememb ii^
dopolnitev za del območja ob
čine in sicer za zemljišča, kjei
naj bi gradili telovadnico pr
osnovni šoli Braslovče. Javna
razgrnitev bo trajala 30 dni, v
tem času bodo zbirali tudi pri
pombe.
-   T. TAVČAR
Slatincani so pohiteli
Popravek proračuna za leto 2000 ter osnutek za 2001 - Kaj vse bo gradila
Rogaška Slatina?
v občini Rogaška Slatina
imajo za leto 2001 spet veli-
ke investicijske načrte, zato
so z občinskim proračunom
pohiteli. V primeru začasne-
ga financiranja to ne bi bilo
mogoče, zato je občinski svet
prejšnji teden sprfejel popra-
vek letošnjega proračuna ter
njegov osnutek za leto 2001.
V popravku občinskega pro-
računa za leto 2000 znašajo
prihodki in odhodki 894 mili-
jonov tolarjev ter so od plani-
niranih višji za 8 odstotkov.
Lastni prihodki občine so višji
za 38 odstotkov ter znašajo 38
milijonov tolarjev, med pri-
hodki iz naslova sofinanciranj
v skupnem znesku 121 milijo-
nov (višjimi za 62 odstotkov)
pa je višji predvsem znesek za
saniranje plazov.
Med odhodki rebalansa za
leto 2000 sta novi postavki 5
milijonov SIT za odkup objek-
ta na križišču v Podplatu, na-
menjenega rušitvi zaradi re-
konstrukcije, ter 11 milijonov
za odpravljanje škode po suši.
namenjenih povračilu za na-
kup krme in krmnih dosev-
kov.
Slatincani se tako lahko med
prvimi ozirajo v leto 2001.
Predlog proračuna so pripra-
vili na podlagi izhodišč finanč-
nega ministrstva, predlagani
skupni prihodki in odhodki za
2001 pa znašajo 843 milijo-
nov tolarjev, kar je 4 odstotke
več kot letos. Med prihodki je
planiranih 761 milijonov za
primerno porabo (izračuna iz
ministrstva niso prejeli, zato
so upoštevali rast cen življenj-
skih potrebščin), 64 milijo-
nov lastnih prihodkov ter 18
milijonov za sofinanciranja (za
tista, za katere imajo že skle-
pe).
Med odhodki za 2001 bodo
na področju kmetijstva name-
nili največ denarja, 3,6 mili-
jona tolarjev, za razvojne pro-
jekte, med temi tudi za novega
na področju zasaditve zaraš-
čenih površin s sadikami viso-
ko debelnih jabolk. Med inve-
sticijskimi odhodki, v skup-
nem znesku 176 milijonov to-
larjev (kar je zaenkrat precej
manj kot v letošnjem rebalan
su), so predvideni rekonstruk
cija pritličja občinske stavbe,
pomoč pri gradnji novega 1^
do 18-stanovanjskega bloka i
socialnimi stanovanji, nada
Ijevanje gradnje centralne dvo-
rane kulturnega doma ter telo-
vadnica v Kostrivnici, pri če
mer čakajo na odločitev mini
strstva o sofinanciranju.
Za telovadnico so na priori
tetni listi šele na 104. mestu,
za razliko od predvidene grad-
nje nove glasbene šole, kjer so
na prvem. Zato je med investi
cijskimi odhodki denar za glas-
beno šolo, ki jo nameravajo
graditi v drugi polovici leta
2001. Med odhodki je med
drugim predviden denar za na-
kup pisarn za potrebe podjet-
ništva v zgradbi Obrtno pod-
jetniškega centra pri restavra-
ciji Sonce, ki bi ga naj zgradili
leta 2001. Prav tako so »rezer-
virali« denar za gradnjo vodo-
voda v odmaknjenem Dreve
niku, na področju plinifikaci-
je pa naj bi prišla na vrsto
Rjavica in Spodnje Negonje.
MMHM BRANE JERANKO
Št. 49.-7. december 2000

DOGODKI
3
Direktorji z omejenim trajanjem
Nadzorni svet Hmezad ExporMmporta že drugič v nekaj mesecih odstavil vodstvo
Direktor podjetja Hme-
jad Export-Import Jernej
jsole, ki je maja letos za-
penjal takrat odstavljene-
ga Andreja Natka, je po še-
;tih mesecih doživel usodo
jvojega predhodnika, saj
>a je nadzorni svet odsta-
ifil, ker »ni videl zagotovil
ja uspešno poslovanje in
uresničitev zastavljenega
programa«. Začasno je vo-
ienje podjetja prevzela čla-
lica nadzornega sveta Mar-
ina Zupančič.
['o besedah predsednika
nadzornega sveta Rudolfa
rrobiša je ta organ konec no-
ifembra obravnaval program
josedanje uprave in ga z ne-
wj dopolnili tudi sprejel.
^Ijub temu pa so izrekli ne-
zaupnico upravi in jo tudi od-
stavili, ker ta menda ni delo-
rala usklajeno timsko, ni sku-
paj pripravljala gradiva, ni us-
trezno sodelovala z direktorji
zadrug, proizvajalci hmelja in
delavci podjetja, eden od raz-
logov pa je bilo tudi spremlja-
nje odzivov na odnose s kup-
ci.
Trobiš ugotavlja, da ima
Hmezad Export-Import tre-
nutno odkupljenih približno
105O ton hmelja, ocenjena na-
ava pridelka pa je 1135 ton.
To pomeni, da nekateri hme-
ljarji niso spoštovali pogod-
benih obvez in so del teh po-
godbeno vezanih količin že
odprodali ostalim slovenskim
zasebnim kupcem. Podjetje
ima tako kot pridelovalci za-
radi suše velik izpad pridelka
in s tem dohodka. »Vendar bo
zaradi narave dela podjetja,
kjer se v tekočem bilančnem
letu prepletata dva letnika,
poslovanje v normalnih me-
jah in se bo obstoječa izguba
zadnjih let po programu sani-
rala,« zagotavlja predsednik
nadzornega sveta. »Hmezad
Export-Import nima do tega
trenutka nobenih kreditov in
je likviden. Avansi in preosta-
lo plačilo hmelja hmeljarjem
za letošnje leto je zagotovlje-
no, tako kot smo hmeljarje že
pisno obvestili.«
Martina Zupančič, ki je
prevzela upravne naloge v
podjetju, bo to mesto zaseda-
la tri mesece, ta čas pa bo
nadzorni svet poiskal direk-
torja podjetja s stalnim man-
datom.
Zgodba se je
ponovila
Osoletova usoda je zelo
podobna odhodu nekdanje-
ga direktorja podjetja An-
dreja Natka, ki je bil odstav-
ljen maja letos (nazadnje se
je v javnosti pojavil kot kan-
didat LDS na državnozbor-
skih volitvah). Lani izvoljeni
nadzorni svet Hmezad Ex-
port-Importa je na prvi seji
od Natka zahteval, naj orga-
nizira učinkovitejšo prodajo
hmelja, vzporedno naj bi pri-
pravil tudi program sanacije
podjetja, ki zadnjih nekaj let
posluje z izgubo. »Novoizvo-
ljeni nadzorni svet je oprede-
lil vse naloge za vodstvo,
predvsem pa je zahteval ana-
lizo stanja podjetja in vizijo
njegovega razvoja,« je ob
Natkovi odstavitvi povedal
Rudolf Trobiš. Natek je pro-
jekt z zamudo sicer pripravil,
nadzorni svet ga je na zadnji,
»odstavitveni« seji tudi
obravnaval, vendar so meni-
li, da v njem ni jasnih smer-
nic za rešitev podjetja.
Natek je na obtožbe ta-
krat odgovoril, da je podjet-
je vodil korektno, s svojega
mesta pa je odletel zaradi
pritiskov lokalnih politikov
Slovenske ljudske stranke.
»Odstavitev sem pričakoval
že po lanski novembrski
skupščini družbe, ko so bili
med vsemi kandidati v nad-
zorni svet podjetja imenova-
ni ljudje izključno po stran-
karskih merilih. Edini hme-
ljar je predsednik sveta Rudi
Trobiš, vendar menim, da je
lutka v rokah drugih. Ker
nisem član Slovenske ljud-
ske stranke, se je zdelo ne-
kako logično, da me bodo
prej ali slej dali na čevelj,« je
po odstavitvi zatrdil Natek.
»Ko so začeli govoriti o sa-
nacijskem programu, sem
vedel, da iščejo le izgovor za
mojo odstavitev. Hmezad
Export-Importa se takšne-
ga, kot je sedaj, ne da sani-
rati, sploh ne v kratkem ča-
su. Osnovna težava podjetja
je v tem, da imamo samo za
šest mesecev dela. Zato nuj-
no potrebuje še dodatne de-
javnosti.« Zanimivo je, da je
Natek takrat hkrati napove-
dal, da je Osoletova vodstve-
na ekipa samo prehodnega
značaja, njena naloga pa »je
likvidacija podjetja, trgovino
s hmeljem pa bodo nato pre-
nesli k ljudski stranki ali v
Ljubljano ali pa na Koroško«.
Napovedani črni scenarij se
(za zdaj?) sicer ni uresničil,
Osoletova ekipa pa je odšla.
Res pa je, da je ob majski
menjavi vodstva predsednik
nadzornega sveta Trobiš od-
ločno napovedal, da je ime-
novanje Osoletove uprave
pogojno, saj si »mora zaupa-
nje nadzornega sveta pridobi-
ti z uspešnim delom«. Dal ji je
čas do (letošnjega) avgusta,
ko bi morala nadzornemu
svetu predstaviti program
razvoja podjetja, na podlagi
tega dokumenta pa naj bi jo
nadzorni svet dokončno potr-
dil. A očitno niso bili zado-
voljni z njim.
mm SEBASTIJAN KOPUŠAR
Namesto čestitk
denar za Log
Svetniki občine Vransko
so se sestali na 20. redni seji
občinskega sveta. Precej ča-
sa so namenili predlogu od-
loka o spremembah in do-
polnitvah proračuna, ki pa
so ga zaradi neusklajenosti
na prihodkovni in odhod-
kovni strani zavrnili.
Na seji, ki jo je zaradi od-
sotnosti župana Franca Su-
šnika vodil podžupan Vladi-
mir Reberšak, so nato potrdili
predlog pravilnika sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu in sklep o obli-
kovanju cen pogrebnih in po-
kopaliških storitev v predlo-
ženi obliki. Cene storitev so
se povečale za stopnjo inflaci-
je, to je za 9,4 odstotka in
veljajo od 1. novembra. Prav
tako so svetniki sprejeli
sklep, s katerim so predvide-
na sredstva za drobna novo-
letna darila in voščilnice v vi-
šini 150 tisoč tolarjev v celoti
namenili za prizadete občane
naselja Log pod Mangartom.
Svetniki so nato sejo prekinili
in jo bodo nadaljevali v pri-
hodnjih dneh.     T. TAVČAR
Fakin izbral Vengusta
Svet Splošne bolnišnice
Celje je na predlog direktor-
ja bolnišnice Sama Fakina,
dr. med., za vršilca dolžnosti
strokovnega vodje imenoval
primarija Vilibalda Vengu-
sta. Dosedanjemu strokov-
nemu vodji Štefanu Tislu,
dr. med, je namreč 28. no-
vembra potekel 4-letni man-
dat.
^^^^^^^^^
Gre samo za začasne reši-
tve, saj v bolnišnici že od
pomladi ni rešeno vprašanje
ponovnega imenovanja Sama
Fakina za direktorja, ki to
funkcijo tudi opravlja kot vr-
šilec dolžnosti. Zato tudi ni
mogoče ustrezno izpeljati po-
stopka imenovanja novega
strokovnega vodje. Kot je
Znano, se je na razpis za to
funkcijo, ki je bil objavljen
aprila letos, prijavil dr. Radko
Komadina, vendar se je celot-
na procedura, ker vlada ni
dala soglasja k Fakinovemu
imenovanju, zaustavila.
Ker pa je treba zagotoviti
nemoteno strokovno vodenje
bolnišnice, se je Samo Fakin v
teh dokaj zapletenih kadrov-
skih razmerah odločil, da na
to mesto predlaga priznanega
in izkušenega medicinskega
strokovnjaka, specialista or-
topeda, ki v celjski bolnišnici
dela že od zaključka študija
leta 1964. Primarij Vilibald
Vengust, ki ga je podprlo
enajst članov sveta, je že od
leta 1974 predstojnik oddelka
za ortopedijo in športne poš-
kodbe. Pravzaprav je to funk-
cijo pred dvema letoma zača-
sno prekinil, in to na zahtevo
dr. Fakina.
Primarij Vengust se je v Slo-
veniji in v tujini uveljavil zlasti
na področju artroskopske ki-
rurgije sklepov, kirurgije
športnih poškodb in okvar, ki-
rurgije ramenskega sklepa in
hrbtenice ter endoprotetike.
Ob strokovnem delu je v bol-
nišnici opravljal tudi druge
funkcije, saj je bil med drugim
vrsto let podpredsednik komi-
sije za modernizacijo bolnišni-
ce, član strokovnega kolegija
bolnišnice in nazadnje vodja
projekta za izgradnjo operacij-
skega bloka. JI
SMS poslej tudi v Zrečah
v Zrečah so ustanovili občinski odbor Stranke mladih
Slovenije. Za predsednico je bila izvoljena Tatjana Padežnik.
Ustanovnega zbora stranke se je udeležilo kakšnih dvajset
mladincev, med njimi tudi podpredsednik stranke SMS Tadej
Slapnik in vodja poslanske skupine SMS v državnem zboru
Marko Diaci. Poleg Padežnikove so bili v organe stranke izvoljeni
še: Matej Kotnik in Andrej Korošec (podpredsednika), Tanja
Majcen (tajnica), za člana odbora sta bila potrjena Sandra Vidmar
in Matej Meglic, v nadzornem odboru pa bodo sedeli: Janez
Skerbinek, Darijan Vivod - Belak in Alenka Padežnik.      A. Mr.
Kozjanski
cestni križ
Družba za državne ceste
Opravlja .na območju občine
Dobje rekonstrukcijo regio-
nalne makadamske ceste Lo-
l^e-Dežno-Jurklošter. Glavna
povezava osrčja Kozjanskega
z laško občino bo tako razšir-
iena in asfaltirana v dolžini 1,5
l^ilometra. Trenutno opravlja-
lo zemeljska dela. Občina
C^obje pa je letos asfaltirala 4
l^lometre cest, predvsem na
Odsekih Dobje-Repuš, Pre-
5ečno-Jazbine ter v okolici
Užiš. BJ
V Celje računovodje in prometnike
Celjski mestni svetniki so prejšnji
teden podprli prizadevanja Poslovno-
komercialne šole Celje, Višje strokov-
ne šole, ter Srednje strokovne in po-
klicne šole Celje, da v knežjem mestu
čimprej omogočita študij oziroma viš-
ješolsko strokovno izobraževanje za
bodoče računovodje in prometnike.
V Poslovno-komercialni šoli Celje, Viš-
ji strokovni šoli, želijo po uspešnem
startu višješolskega strokovnega izobra-
ževanja komercialistov zdaj ustanoviti
še nov izobraževalni program za bodoče
računovodje. Po besedah ravnatelja Viš-
je strokovne šole mag. Bojana Sešla
pripravo izobraževalnega programa ra-
čunovodstvo podpirajo tudi v celjski ob-
močni gospodarski zbornici, potrebe po
zaposlovanju bodočih diplomantov pa
se kažejo tudi v gospodarstvu. S študij-
skim letom 2000/2001 je Celje pridobilo
Center višjih in visokih strokovnih šol, s
čemer so na voljo tudi ustrezni prostori
in oprema učilnic za nove izobraževalne
programe. Med slednjimi se v Celju na
prvem mestu zavzemajo za nov višješol-
ski strokovni program računovodstva
(ekonomist za računovodstvo).
Podobno kot v Poslovno-komercialni
šoli Celje, Višji strokovni šoli, želijo pobu-
dam iz gospodarstva prisluhniti tudi v
Srednji strokovni in poklicni šoli Celje,
kjer se potegujejo za pridobitev izobraže-
valnega programa za promet in ustanovi-
tev Višje strokovne šole. Strokovni svet
Republike Slovenije za poklicno in stro-
kovno izobraževanje je na junijski seji že
potrdil predlog programa višješolskega
strokovnega izobraževanja za promet, s
katerim bodo študentje pridobili naziv
tehnolog prometa; med študijem pa bodo
lahko izbirali med tremi področji: želez-
niškim in cestnim prometom ter logisti-
ko. Srednješolski program prometa je v
Celju že od šolskega leta 1978/79, prav
celjska šola pa je bodoče prometnike
začela izobraževati kot prva v Sloveniji.
Ker je interes za pridobitev višješolskega
strokovnega programa prometa močan
tudi v drugih večjih slovenskih mestih,
kjer že delujejo močni lokalni lobiji, je
ravnatelj Srednje strokovne in poklicne
šole Celje Franc Erjavec opozoril, da bo
potrebnih še kar precej prizadevanj, da bi
program v Celje tudi dejansko dobili. Pri
tem pa ne gre prezreti, da imajo v šoli
zagotovljene ustrezne prostorske pogoje,
primerno opremljene učilnice ter računal-
niško programsko opremo za izvajanje
izobraževanja. I. STAMEJČIČ
PO SVETU
Srbski dokončni
obračun
BEOGRAD, 3. decembra -
Predsednik srbske Demo-
kratične stranke je med
obiskom v kraju Lučane na
jugu Srbije na meji s Koso-
vom dejal, da jugoslovan-
ska vlada išče podporo
mednarodne javnosti »za
dokončen obračun z alban-
skimi uporniki« na tem ob-
močju. Policija naj bi tako
po besedah Djindjiča upor-
nike z območja pregnala ta-
koj po volitvah v Srbiji 23.
decembra.
Poraz vladajočih
DUNAJ, 4. decembra -
Avstrijski socialdemokrati
so presenetljivi zmagovalci
lokalnih volitev na Gradiš-
čanskem, saj so zbrali
46,58 odstotka glasov. So-
cialdemokrati in Zeleni bo-
do z 19 sedeži imeli večino
v 36 članskem deželnem
zboru. Vladajoči Svobod-
njaki in Ljudska stranka so
tako poraženec nedeljskih
volitev.
EU proti norim
kravam
BRUSELJ, 4. decembra -
Kmetijski ministri Evrop-
ske unije so sprejeli paket
ukrepov za zajezitev širje-
nja bolezni norih krav. Od
1. januarja 2001 bo za naj-
manj šest mesecev na ce-
lotnem območju unije pre-
povedano živali za zakol
krmiti s krmo, ki vsebuje
snovi živalskega izvora.
Prepovedan bo tudi vsakr-
šen uvoz ali izvoz tovrstne
krme. Ministri so se tudi
strinjah, da bodo v celotni
uniji uničili vse govedo,
starejše od 30 mesecev, ki
ne bo testirano.
HrvaŠka medijska
afera
ZAGREB, 5. decembra -
Hrvaški kriminalisti so osu-
mili lastnika največje hrvaš-
ke izdajateljske hiše EPH Ni-
noslava Paviča, lastnika za-
sebne televizijske postaje
OTV Vinka Grubišiča, naj-
večjega hrvaškega medij-
skega mogotca Miroslava
Kutla ter nekdanjega sveto-
valca umrlega predsednika
Franje Tudjmana Iviča Paša-
liča, da so podpisali tajno
pogodbo in ustanovili krimi-
nalno združbo. Hrvaški
dnevnik Republika je v po-
nedeljek objavil, da ta »tajna
kriminalna ^ organizacija«
nadzira 80 odstotkov vseh
hrvaških medijev.
Gore še vztraja
NEW YORK, 5. decembra
- Odvetnik ameriškega de-
mokratskega predsedniš-
kega kandidata Ala Gora
David Boies je takoj po od-
ločitvi okrožnega sodnika v
Tallahasseeju Sandersa
Saulsa, ki je zavrnil vse pri-
tožbe Gorove strani na vo-
lilne izide na Floridi, vložil
pritožbo na državno priziv-
no sodišče s prošnjo, naj to
sodišče primer takoj prepu-
sti floridskemu vrhovnemu
sodišču.
SI.49.-7.tt«<0niier2OOO
4
DOGODKI

Hudournik je še na tleh
Edini slovenski zasebni letalski prevoznik zahteva za helikoptersko nujno medicinsko pomoč več kot je pripravljena dati država
Lastnik celjskega podjetja
Hudournik Stanko Zakelšek
si sredi maja, ko je v Bukovž-
laku predstavil javnosti svo-
ja dva, za nujni prevoz ra-
njenih in bolnih opremljena
helikopterja, najbrž ni mi-
slil, da tudi ob konca leta še
ne bo vedel, ali država od
njega sploh potrebuje to-
vrstno pomoč. Z izdajo zača-
sne koncesije so mu sicer
dovolili, da izjemoma lahko
opravlja helikopterske pre-
voze s kraja nesreče ali med
bolnišnicami, vendar je to
za zdaj tudi vse.
^^^^^^^^^^
Stanko Zakelšek, ki si je
premoženje ustvaril s težkimi
zemeljskimi deli v gradbeniš-
tvu, trdi, da za vsem skupaj
ne tiči nič drugega kot politič-
ni interesi. In seveda tudi de-
nar. Pričakovanje dobrega za-
služka pa je najbrž gnalo tudi
njega v odločitev, da enega od
svojih helikopterjev opremi z
najsodobnejšo medicinsko
opremo, vredno kar 536 mili-
jonov tolarjev, da poskrbi za
delno opremo tudi v drugem
helikopterju in da na uspo-
sabljanje za reševanje v zraku
pošlje na lastne stroške v Ita-
lijo deset zdravnikov in tehni-
kov iz Celja in Maribora. Zdaj
vsi certifikati in druga zagoto-
Stanko Zakelšek
vila, da je Hudournikova heli-
kopterska služba za nujno
medicinsko pomoč edina pri
nas tako po tehnični kot stro-
kovni plati urejena v skladu z
evropskimi standardi in za-
konodajo, ležijo v predaUh.
Vsebina koncesijske odločbe,
do katere je Zakelšek prišel
na lastno pobudo in ne z jav-
nim razpisom, kot je to obi-
čajno, namreč lastniku heli-
kopterjev še zdaleč ni po go-
du.
Zataknilo se je že pri prvi
koncesijski pogodbi, ki jo je
15. septembra podpisal zdaj
že bivši minister za zdravstvo
dr. Andrej Bručan, in v kateri
ministrstvo za zdravstvo do-
voljuje podjetju Hudournik,
da opravlja primarne prevo-
ze, to je s kraja nesreče do
zdravstvenega zavoda. »Ker v
pogodbi ni bilo predvidenega
nobenega plačila za opravlja-
nje te službe, se z njo nisem
strinjal, in po dobrem mesecu
usklajevanj in pogajanj je mi-
nister izdal novo, v kateri pi-
še, da lahko naše podjetje iz-
jemoma opravlja tudi med-
bolnišnične prevoze,« pojas-
njuje Stanko Zakelšek. »To
pomeni, da bi mi vskočili ta-
krat, ko vojska ali policija ne
bi mogla opraviti helikopter-
skega prevoza. Pri tem pa ne
eni ne drugi sploh nimajo ta-
ko dobro opremljenih plovil
kot mi, niti nimajo potrdil o
strokovni usposobljenosti
ekipe.«
Hudournikova koncesija se
bo iztekla 15. februarja pri-
hodnje leto in vprašanje je, če
bodo helikopterji do takrat
sploh opravili kakšen nujen
medicinski polet. Stanko Za-
kelšek namreč še pred nekaj
dnevi ni vedel, ali bo pristal na
financiranje, kakršnega mu
ponuja direktor Zavoda za
zdravstveno varstvo Slovenije
Franc Košir. Le-ta namreč »no-
če nič slišati« o plačilu stojnine
oziroma dežurstva, ki bi po
Zakelškovih izračunih znesla
na mesec 20 milijonov tolar-
jev, ampak ponuja le 200 tisoč
tolarjev za eno uro dejanskega
letenja. »To je za dobrih 50
tisočakov manj kot jih dobiva-
ta vojska in policija, ki dajeta
na razpolago samo plovila, mi
pa za vso medicinsko opremo
ne bi zaračunali niti tolarja,« je
jezen Zakelšek. Pravi, da bo
temeljito premislil, preden bo
Zavod za zdravstveno za-
varovanje Slovenije je v pr-
vih letošnjih devetih mese-
cih plačal za 101 helikopter-
ski prevoz okrog 40 milijo-
nov tolarjev. Na območju Ce-
lja je bilo v tem času oprav-
ljenih petnajst prevozov, ki
so zavarovalnico stali 7 mili-
jonov tolarjev.
z zavarovalnico podpisal tak-
šno pogodbo. »Tri mesece do
izteka koncesije bomo že po-
trpeli, saj se začenja smučar-
ska sezona in bomo v skladu s
pogodbo opravljali prevoze za
vsa smučišča. Sicer pa komaj
čakam na mednarodni javni
razpis, ki so ga za podelitev
koncesije za opravljanje heli-
kopterske nujne pomoči ob-
ljubili v zavodu za zdravstve-
no zavarovanje. Šele takrat
bodo namreč v Ljubljani spoz-
nali, da je cena, ki jo zahteva
podjetje Hudournik, zelo niz-
ka.«
JANJA INTIHAR
...............FotOLGK
Šentjurcan v službo na
Kitajsko
V ponedeljek je odpotoval
na mesto drugega človeka
slovenskega veleposlaništva
na Kitajskem Oto Pungartnik
iz Šentjurja.
Pungartnik bo v Pekingu
svetnik ter svetovalec našega
veleposlanika Vladimirja Gaš-
pariča za politično področje,
imenovan za štiriletni mandat.
V zadnjem času je bil zaposlen
v ministrstvu za zunanje zade-
ve v Ljubljani, kjer se je pri-
pravljal za omenjeno funkcijo.
Pred tem je bil poklicni podžu-
pan šentjurske občine, kamor
je prišel iz štorske železarne.
Vse do odhoda na Kitajsko
je bil občinski svetnik v Šent-
jurju, kamor je bil izvoljen
kot član Neodvisne liste za
razvoj šentjurske občine. Si-
cer pa v Šentjurju trenutno še
ni znano, kdo ga bo zame-
njal, saj je naslednji na listi.
Marko Diaci iz Vrbnega, po-
stal poslanec državnega zbo-
ra, kjer zastopa Stranko mla-
dih Slovenije.
Oto Pungartnik je po izo-
brazbi diplomirani politolog.
Doslej je živel v Šentjurju,
skupaj s soprogo, profesorico
v eni od celjskih srednjih šol,
ter otrokoma, ki sta študenta
ljubljanske fakultete za druž-
bene vede.
BJ
S poklicno vzgojo do
poklica
II. Osnovna šola Celje je
skupaj z eno od novomeških
šol edina v Sloveniji, v katero
uvajajo projekt Spodbujanje
poklicnega izobraževanja s
pomočjo poklicne vzgoje.
Projekt je bil letos izbran na
razpisu Phare Mocca Inovation
Found, v raziskovalni fazi pa so
ga izvajali do septembra na
obeh izbranih šolah ter ^Šol-
skem centru Celje, celjski *Emo
Orodjarni in novomeškem Re-
vozu. V petek so v Celju ocenili
dosedanje razvijanje metod, ki
učencem od 5. do 8. razreda
pomagajo prepoznavati njiho-
ve sposobnosti in interese, pri-
dobivati nova znanja in veščine,
odkrivati nove dejavnosti in po-
klice (zlasti s področja tehnike),
vse to pa osnovnošolcem po-
maga pri samospoznavanju in
kasnejšem odločanju o poklicu.
Projekt temelji na sodelovanju
zainteresiranih socialnih part-
nerjev, petkovega sestanka pa
so se udeležili predstavniki Šol-
skega centra Celje, II. OŠ Celje,
OŠ Lava, podjetja Emo Orodjar-
na, območne gospodarske in
obrme zbornice, območne eno-
te zavoda za zaposlovanje ter
Mesme občine Celje.        M P
gorenje
v Gorenju imamo močno razvito integrirano informacijsko podporo poslovnih in proizvodnih
procesov. S posodabljanjem proizvodne tehnologije, novimi, računalniško podprtimi
proizvodnimi linijami, kontrolnimi postopki in logističnimi procesi pa se potrebe po
strokovnem razvoju področja še povečujejo. Zato vabimo k sodelovanju mlade strokovne
sodelavce, z visoko in višjo izobrazbo tehniške (elektro, strojne) ter računalniške oz.
Informacijske smeri. Vabimo k sodelovanju tudi pripravnike.
Kaj pričakujemo od kandidatov? Predvsem dobro strokovno znanje, zlasti s področja
informacijskih tehnologij. Tudi dobro znanje angleškega jezika in pripravljenost za stalno
strokovno izpopolnjevanje ter delo v timih.
Kaj nudimo? Sodobno strokovno okolje, ki je za mladega strokovnega delavca razvojni
izziv. Dobre možnosti strokovnega izpopolnjevanje, izobraževanja. Delo s sodobnimi
informacijskimi tehnologijami »v živo« .
Področja dela:
A. Nadzor in vzdrževanje IT - integracijske infrastrukture
proizvodno poslovnega sistema
Operativni koordinator
zahteve: univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba tehnične smeri (elektro, strojna,
računalniška) s poznavanjem WNT-platforme, tehnologije komunikacije in identifikacije
objektov
Sistemski operativni inženirji za 24 urno podporo IT sistema (več sodelavcev)
zahteve: višja strokovna izobrazba tehnične stroke (elektro, strojna, računalniška) s
poznavanjem VVNT-platforme, komunikacijske in računalniške periferije.
C. Sistemski inženir (več sodelavcev)
zahteve: univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba računalniške smeri z znanji o
operacijskih platformah WNT UNIX, OVMS
G. Programer - načrtovalec za področje WEB aplikacij
(več sodelavcev)
zahteve: visoka ali višja strokovna izobrazba računalniške smeri oziroma preverljive
izkušnje oz. reference. Poznavanje standardov in IT-tehnologije za izdelavo WEB -
aplikacij (XML, JAVA, VB, MS services...) na WNT platformi.
Vloge, z opisom vaše izobrazbe, strokovnih znanj in izkušenj, pa tudi vaših pričakovanj,
pošljite do 20. 12. 2000 na naslov:
Gorenje, d.d.
Kadrovska dejavnost
3503 Velenje
Kandidate, za katere bomo ugotovili, da izpolnjujejo osnovne zahteve, bomo povabili na
razgovor z direktorjem Infomatike in njegovimi strokovnimi sodelavci.
PO DRŽAVI
Diplomatski ^
icratki stik   |
LJUBLJANA, 30. noveri
bra - HrvaŠko veleposlanišj
tvo v Ljubljani je po navodi-
lih hrvaškega zunanjega mi
nistrstva zavrnilo slovensko
noto, s katero je slovensko
zunanje ministrstvo prote-
stiralo proti enostranskim
posegom Hrvaške v katastr
ski občini Sečovlje na slu
venskem ozemlju.
Stare osebne |
neveljavne   |
UUBUANA, 3. decembra
- Od 20. decembra ne bodo
več veljale osebne izkaznice
na starih obrazcih, to je na
obrazcih Republike Sloveni-
je, izdanih po osamosvojitvi.
Osebna izkaznica ni več ob-|
vezen dokument, vendar jo
mora, kot je določeno, imeti
vsak polnoleten državljan
brez druge javne listine,
opremljene s fotografijo, la
jo je izdal državni organ,   i
Dan invalidov I
UUBLJANA, 3. decembJ
- Evropske države od leta
1993 obeležujejo 3. decem-
ber kot mednarodni dan in-
validov. Rdeča nit letošnjega
je preprečevanje diskrimina-
cije invalidov pri zaposlova-
nju. V Sloveniji je po zadnjih
podatkih 148.721 invalidov,
njihov položaj na področju
zaposlovanja pa se iz leta v
leto slabši. Zaposlovanje in-
validov namreč upada, brez-
poselnost pa narašča in je
dvakrat višja (32 odstotkov)
od splošne registrirane brez-
poselnosti (14,5 odstotka).
Nova vlada v
sedlu
UUBUANA, 4. decembra
- V ponedeljek se je končala
primopredaja poslov novi
vladi. Potem ko je prvih devet
ministrov Drnovškove vlade
že v petek prevzelo posle od
svojih predhodnikov, so pri-
mopredaje potekale še na mi-
nistrstvu za ekonomske od-'
nose in razvoj, na gospodar-
skem ministrstvu in ministrs-
tvu za kulturo ter na ministrs-
tvu za kmetijstvo. Prav tako
se je v vladno službo za
evropske zadeve po pollet-
nem »premoru« vrnil mini-
ster za evropske zadeve Igor
Bavčar.
Heroinski boter
zapustil zapecek
UUBUANA, 5. decembra
- Domnevni vodja t.i. gorenj-
ske heroinske naveze Andrej
Hartman je v soboto pobegnil
iz hišnega pripora, v katerem
je bil že od konca lanskega
leta. Pripor so nadzirali polici-
sti kranjske policijske posta-
je, ki so Hartmanovo odsot-
nost ugotovili 2. oz. 3. decem-
bra, ko so o pobegu obvestili
tudi preiskovalnega sodnika.
Ta je za pobeglim razpisal
mednarodno tiralico. Hart-
mana, ki naj bi po nekaterih
navedbah pobegnil v tujino,
so marca obsodili na 15 let
zapora, na pravnomočno
sodbo pa je čakal - v hišnem
priporu...
St. 49.-7. iieceiii1ier2000

AKTUALNO
5
r
Črni zaicoii nevarnejši
od noriii icrav
Potrošnike bi bolj kot bolezen norih krav moralo skrbeti meso na črno zaklanega goveda, pravijo v Celjskih mesninah
Slovenske klavnice morajo
od sobote spoštovati odredbo
vlade, po kateri je zaradi pre-
ventivnih ukrepov v zvezi z
boleznijo norih krav treba po
zakolu goveda, prašičev, ovc
in koz odstraniti in uničiti
centralni živčni sistem in
limfno tkivo, ki sta za širje-
nje bolezni najbolj nevarna.
Odredba je mesno-predelo-
valnim podjetjem, ki se že
sicer ubadajo z manjšo pro-
dajo govedine, povzročila
kar nekaj težav in jim nako-
pala dodatne stroške.
»V naši klavnici upoštevamo
vse sklepe vlade, čeprav smo
že doslej delali pod zelo stro-
gim nadzorom veterinarskih
inšpektorjev,« pravi direktor
Celjskih mesnin Izidor Kri-
vec. »Odpadke zbiramo loče-
no in jih ustrezno označuje-
mo, vendar imamo pri tem,
tako kot ostali, vse večje teža-
ve s prevzemom. Povrhu vsega
pa so nam danes (torek, op.
a.) določili nove cene za prev-
zem odpadkov, ki so se z do-
brih 7 tolarjev povečala kar na
50 tolarjev za kilogram. Glede
na to, da zakoljemo na teden
300 govedi in da je pri vsakem
123 kilogramov odpadkov, je
cena za izvajanje ukrepov za-
res visoka. Bojim se, da bo to
poslabšalo ekonomiko našega
poslovanja in če ne bo ustrez-
ne vladne pomoči, bo to ne le
v našem podjetju ampak kar v
celotni mesnopredelovalni in-
dustriji povzročilo katastro-
fo.« Krivec meni, da je Slove-
nija, ki niti ni članica Evrop-
ske unije, sprejela še bolj stro-
ge ukrepe kot ostale zahodne
države, pa čeprav pri nas bo-
lezni norih krav sploh ni.
»Zelo dobro poznam razme-
re, vendar bomo jaz in moji
otroci še naprej brez pomisle-
kov jedli goveje meso,« zatrju-
je Krivec in poudarja, da se
potrošniki zares nimajo česa
bati. »Celjske mesnine že pet
let niso uvozile nobenega bi-
ka, koljemo samo govedo iz
naših zadrug, in to po strogih
evropskih standardih. Uvaža-
mo le nekaj svinjskega mesa,
vendar le iz preverjenih
evropskih klavnic. Kar se tiče
hranjenja s kostno moko je po
mojem bolj nevarno piščančje
meso, potrošniki pa bi se tudi
morali zamisliti, kako je z
nadzorom pri zasebnih mesar-
jih in še zlasti, kakšno je meso
na črno zaklanega goveda. Pri
nas je namreč še vedno kar 40
odstotkov vseh zakolov nare-
jenih na črno, ljudje, ki ga
kupujejo, pa se sploh ne vpra-
šajo, kaj na videz lepo in sveže
meso skriva v sebi. O tem, da
se kmetje dostikrat odločajo
za zakol slabotnejših in bol-
nih živali, najbrž niti ne raz-
mišljajo. Zato menim, da je
črni zakol bolj nevaren od
bovinske spongiformne ence-
falopatije oziroma bolezni
norih krav in da bi država pri
preprečevanju tega morala
nujno in čimprej kaj naredi-
ti.«
JANJA INTIHAR
Turistični ples v maskah
Lokalna turistična organizacija propadla zaradi zavlačevanja?
v začetku oktobra je s podpisom ppgodbe k ustanovi-
tvi lokalne turistične organizacije pristopilo enajst
družbenikov, med njimi tudi župan občine Gornji Grad
Toni Rifelj. K združenju so s sklepi občinskih svetov
pristopile tudi občine Mozirje, Luče in Solčava, zaradi
odsotnosti naj bi župani podpisali pogodbo naknadno.
Po številnih usklajevanjih različnih interesov naj bi
tako dolina prišla do enotne turistične organizacije, ob
prisotnosti notarja naj bi naknadni podpisniki doku-
ment podpisali do prvega decembra, kar pa se ni zgodilo^
Mozirski župan Jože Kra-
mer pravi, da gre za zelo
pomembno zadevo, zato bi
morala biti datum podpisa
in vsebina teksta usklajena.
Mozirjani torej naj ne bi ve-
deli kaj se podpisuje, poleg
tega bi moral koordinator
Marko Lenarčič, po mnenju
Kramerja, pritegniti k sode-
lovanju glavne turistične
subjekte kot so Golte in Mo-
zirski gaj. S Kramerjevo od-
ločitvijo soglašata tudi od-
bora za gospodarstvo in pro-
račun in odbor za turizem,
občinski svet pa se je opre-
delil za podpis pogodbe.
»Za uskladitev pogodbe je
bil zadolžen gornjegrajski
župan Toni Rifelj,« zavrača
očitke Marko Lenarčič in do-
daja, da je bila pogodba v
rokah županov že sredi avgu-
sta. Bojazen pred turistično
takso je lahko upravičena,
vendar tako veleva zakonoda-
ja, Mozirski gaj pa je od pod-
pisa pogodbe odstopil zaradi
zavlačevanja. Lenarčič pravi,
da gre za kratkovidnost mo-
zirskega župana, lučki je ča-
kal, kaj bo storil mozirski,
solčavski pa se ta čas ukvarja
s sanacijo po poplavi in rezul-
tat tega početja je, da je po-
godba ničelna. Lenarčič je
prepričan, da bi uspeli prido-
biti k sodelovanju tudi Golte
in še koga, seveda po registra-
ciji pogodbe na sodišču, tako
pa ostaja Zgornja Savinjska
dolina še naprej brez enotne
turistične organiziranosti. O
izigranosti onih, ki so pogod-
bo podpisaU v luči osebnega
in skupnega interesa, o stroš-
kih odvetnika in notarja in še
čem pa tako ne kaže izgublja-
ti besed.
.^^,-.^.^.^^m EDI MAVRIC
Konoplja.org
Zaradi velike vrzeli v
poznavanju najrazličnej-
ših drog, ki so že precej
razširjene v naši družbi, se
je skupina devetih prosto-
voljcev s Celjskega odločila
Za zanimiv projekt z ime-
nom Konoplja.org, ki je za-
stavljen kot vrsta informa-
tivno izobraževalnih aktiv-
nosti o konoplji in ostalih
drogah, o katerih je doma-
<5a javnost vse premalo ob-
veščena.
I S karseda nepristranskim
pristopom naj bi tako pred-
stavili to rastlino, ki so jo
tnnogi narodi in ljudstva
poznali in uporabljali v naj-
različnejše namene že v pra-
davnini. Namen mladih čla-
nov te akcijske skupine, kot
Se imenujejo, je jasno in gla-
sno vsakomur omogočiti do-
stop do podatkov, za katere
Večina med nami niti ne ve,
da obstajajo. S pomočjo in-
ternetnega projekta naj bi
med drugim prikazah razli-
ke med različnimi drogami s
posebnim poudarkom oziro-
ma široko paleto informacij
o konoplji, ki naj bi jo (ali
njene produkte) po eni od
raziskav med srednješolci
celjske regije pred dvema le-
toma že kadilo 22 odstotkov
anketiranih dijakov, kar je
četrtina srednješolske popu-
lacije. Prav zato bi morali
mladim še posebej zagotovi-
ti informacije o lastnostih,
nevarnostih in varni uporabi
te droge, so prepričani ude-
leženci projekta, ki ga je
podprl tudi Urad Vlade RS za
droge.
Podatke o omenjeni prob-
lematiki, ki morda trenutno
pri nas dosega celo kritično
točko, si boste lahko ogleda-
li na spletnih straneh, ki so
zaradi anonimnosti izobra-
ževanja in osveščanja, mož-
nosti interaktivnega sodelo-
vanja in ažuriranja še kako
primeren način informira-
nja. Naslov spletne strani je
www.Konoplja.org, vklju-
čujejo pa različne članke, in-
tervjuje, mnenja in druge po-
datke iz strokovnih in tudi
povsem laičnih krogov. Ti-
sti, ki bi na ta način tudi sami
želeli sodelovati, so vablje-
ni. Odzivi na projekt so pre-
senetljivi, saj si je do konca
prejšnjega tedna omenjene
spletne strani ogledalo že
več kot 71 tisoč uporabnikov
Interneta. Če bo to vsaj delno
pripomoglo k večji osvešče-
nosti zlasti mladih, ki so na
žalost pogosto precej dovzet-
ni za poskušanje takšnih in
drugačnih opojnih substanc,
bodo več kot zadovoljni.
BOJANA JANČIČ
Z OBČINSKI SVETOV
Zadnjo besedo krajanom
GORNJI GRAD - Svetniki občine Gornji Grad so na zadnji
seji obravnavali odlok o rebalansu proračuna za tekoče leto.
Prihodkovna stran finančnega načrta je usklajena z odhodki in
znaša 331,4 milijonov tolarjev. Osnutek proračuna za leto
2001 je po predvidevanjih znaša 313 milijonov, upoštevana pa
je bila povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin za leto
2001 v višini 5,7 odstotkov. Na pobudo krajanov Nove Štifte
so svetniki razpravljali o spremembi naselja Tirosek in
ustanovitvi naselja Nova Štifta. Gre za nedorečeno zadevo,
zaradi spremembe dokumentov povezano tudi z določenimi
stroški, zato so svetniki odločili, da pred dokončnim odloča-
njem preimenovanje dorečejo na zboru krajanov, ki bo
predvidoma to nedeljo. (EM)
Predlog proračuna v nadaljnjo
obravnavo
TABOR -Taborski svetniki so na 16. redni seji sprejeli predlog
proračuna občine za leto 2001, ki bo imel 187.252 milijona
prihodkov in prav toliko odhodkov. Sprejeli so tudi novo
vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča v letu 2001, ki znaša 0,07820 tolarjev od kvadratnega
metra in novo povprečno gradbeno ceno kvadratnega metra
stanovanjskih površin na območju občine Tabor, ki od 1.
januarja znaša 159.788,40 tolarjev za kvadratni meter. (T. T.)
Načelu bo Robičeva
DOBJE - Svetniki so imenovali Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu. Njegova predsednica je Marija Robič ter
člana Franc Raj h in Leopold Arzenšek. (BJ)
Vegetarijancev
ne skrbi
čeprav v Sloveniji še ni
prisotna, je bolezen norih
krav med ljudmi povzročila
kar nekaj nemira. V mesni-
cah zagotavljajo, da je gove-
je meso neoporečno.
Vinko Žibret, mesar v Celj-
skih mesninah: »Sprejeli ni-
smo nobenih posebnih ukre-
pov, saj je meso preverjeno,
zato ni bojazni pred boleznijo
norih krav. Prodaja mesa teče
normalno naprej.«
Jure Kokalj iz Celja: »Z bo-
leznijo norih krav sem sezna-
njen, vendar zaupam trgov-
cem. Babica kupuje meso ved-
no pri enem trgovcu, ki mu
zaupamo. Mislim, da iz Angli-
je ne uvažajo več mesa, ker je
to prepovedano. Je pa res, da
imam občasno pomisleke in
malce bolj pazim.«
Barbara Bukovec iz Celja:
»O bolezni norih krav vem le
to, kar slišim. Prehranjevanju
z govejim mesom se nisem
odpovedala. Mislim, da imajo
mesnice dobre inšpekcije, za-
to jim zaupam.«
Tomaž Šelekar, poslovod-
ja v mesnici Jurmes d.d.:
»Proidaja mesa se ni bistveno
zmanjšala. Dejstvo je, da pri
nas prodajamo meso sloven-
skega porekla, zato je neopo-
rečno. Inšpekcijske službe
ves čas preverjajo poreklo go-
veda, tako da te bolezni zaen-
krat pri nas še ni. Težko bo
prišla k nam, saj se razvija pri
govedu, starejšemu od 36 me-
secev, ki pa se pri nas ne
prodaja.«
Branko Štante, poslovodja
v Mesnici Šmarski Celjskih
mesnin: »Mesa ne uvažamo.
že vsa leta ga dobivamo iz
Savinjske doline in Kozjan-
skega. Kolje se samo mlado
govedo. Prodaja mesa zaen-
krat ni upadla, se pa pogosto
pojavljajo vprašanja kupcev.
Vsaki stranki lahko dokaže-
mo, od kod je zakol in da je
izvršen veterinarski nadzor,
tudi lastnika lahko takoj naj-
demo, če bi bilo to potrebno.«
SABINA KRANJEC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Sf. 49. • 7. december 2000
6
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Kadrovski ples v
žalski trgovini
Predsednika uprave Savinjske trgovske družbe Roberta Čemažarja je zamenjal
Igor Judar iz Maribora
Podjetje SM Savinjska tr-
govska družba ima že en te-
den novega predsednika in no-
vo članico uprave. Robert Če-
mažar in Anica Rojnik-Cokan
sta namreč, kot se glasi urad-
na informacija, na lastno že-
ljo odstopila, nadzorni svet
pa je na njuno mesto imeno-
val Igorja Judarja in Renato
Kokalj, oba iz Maribora.
Niti Cokanova, ki svojega in
direktorjevega odstopa ni že-
lela pojasniti in je povedala le,
da bosta zdaj »nove izzive poi-
skala kje drugje«, niti predsed-
nik nadzornega sveta Janez
Pušavec, sicer komercialni di-
rektor Emone Blagovnega cen-
tra, ki je večinski lastnik Sa-
vinjske trgovske družbe, nista
vedela (ali pa hotela poveda-
ti), kdo sta nova vodilna člo-
veka v podjetju. Pušavec je po-
vedal le, da so ju imenovali
na priporočilo direktorja Emo-
ne BC Darka Peneziča. Pri tem
velja omeniti, da je bil Pene-
zič do letošnjega 1. avgusta
vodja komercialne službe v Sa-
vinjski trgovski družbi in je po-
temtakem gotovo dobro sez-
nanjen z vsem, kaj se je doga-
jalo v tem podjetju.
Kadrovske zamenjave v svo-
jem nekdanjem podjetju pa so
najbrž lažji del tistega, kar mora
novi direktor Emone BC opra-
viti. V družbi, ki je imela lani
okrog 440 milijonov tolarjev
izgube, je bil namreč letos uve-
den postopek prisilne poravna-
ve, zatorej ga čaka dokaj teža-
ven program finančne in sicerš-
nje sanacije. Od tega, kako se
bodo zadeve razpletle, pa je od-
visen nadaljnji razvoj še enega
pomembnega žalskega trgovca
- podjetja Žana, saj je Emona
BC tudi njihov večinski lastnik.
»Kot odvisno oziroma hčerin-
sko podjetje smo zelo zainte-
resirani, da se prisilna porav-
nava matične družbe konča us-
pešno, saj bodo od tega odvi-
sne velike naložbe, ki bi jih ra-
di izpeljali prihodnje leto,« pravi
direktor Žane Dolfe Naraks.
Žana, ki bo uspešno zaključila
poslovno leto, saj bo imela
okrog 30 milijonov tolarjev do-
bička, načrtuje namreč razši-
ritev in posodobitev blagovni-
ce v Levcu. Naložba je vredna
blizu 400 milijonov tolarjev.
»Morali bi pohiteti, saj je kon-
kurenca v regiji vse večja,« meni
Naraks. Z vprašanjem, ali je av-
gustovska prekinitev v povezo-
vanj u obeh žalskih trgovcev do-
končna ali pa se bo napoveda-
ni prevzem morda le zgodil pri-
hodnje leto, pa se za sedaj, vsaj
uradno, nihče v Žalcu niti v
Ljubljani ne ubada.
JANJA INTIHAR
Promotorke za
povezovanfe podjetnic
Celjske podjetnice ne potrebujejo nasvetov, ampak konkretne pomoči
Po skoraj enem letu delo-
vanja Sekcija podjetnic celj-
ske regije še vedno ni zaži-
vela v takšnem smislu, kot
so si ženske ob ustanovitvi
predstavljale in želele. Pred-
sednica sekcije Ana Špat me-
ni, da je razlog zlasti v nepo-
vezanosti ženskega podjetniš-
tva med regijami in tudi na
ravni države, delovanje sek-
cije pa bi bilo gotovo lažje, če
bi obstajal informacijski si-
stem, ki bi omogočal vpogled
v delovanje podjetij, v kate-
rih so lastnice ali direktorice
ženske.
Da bi vedele, kako naprej, in
kaj jih v prihodnje sploh čaka,
so celjske podjetnice pred dnevi
na sejo odbora povabile direk-
torico Pospeševalnega centra za
malo gospodarstvo (PCMG)
mag. Zdenko Kovač, ki jim
je predstavila tiste programe
centra, s katerimi bodo v pri-
hodnjih letih poskušali spod-
buditi razvoj ženskega podjet-
ništva. PCMG, ki je po bese-
dah Kovačeve ključna institu-
cija v Sloveniji, in naj bi skr-
bela tudi za priprave podpor-
nega okolja za razvoj podjet-
ništva, je v sodelovanju z raz-
ličnimi ministrstvi že pripra-
vila tri nove programe za pos-
peševanje tega razvoja.
Za podjetnice oziroma za ti-
ste, ki bi to šele rade postale,
naj bi bila zlasti zanimiva pro-
gram za razvoj dela na domu
in dela na daljavo ter program
spodbujanja poklicnega uve-
ljavljanja žensk. Že v kratkem
naj bi vzpostavili informacij-
sko središče za spremljanje uve-
ljavljanja žensk na trgu dela,
ki bi bil primerljiv s podobni-
mi sistemi v Evropski uniji, v
ta program pa sodijo še iska-
nje novih zaposlitvenih mož-
nosti, uvajanje novih finančnih
spodbud, prilagajanje zakono-
daje in odpravljanje sistemskih
ovir ter vključevanje v medna-
rodne programe. Na osnovi raz-
pisa so že izbrali 35 strokov-
nih sodelavk, ki bodo program
promovirale. V širši celjski re-
giji so to Danica Korent iz Žal-
ca, Sela Filipančič iz Velenja
ter Marija Serdoner Lovren-
čič in Dominika Stambolič iz
Celja. Iz promotork, ki bodo
na terenu, tudi ob pomoči sek-
cij podjetnic, ugotavljale ovi-
re pri poklicnem uveljavljanju
žensk, naj bi se oblikoval ne-
kakšen ženski lobi, ki bi s pri-
tiski na različne ustanove olaj-
šal razvoj podjetništva. Mag.
Zdenka Kovač ugotavlja, da Slo-
veniji manjkajo predvsem do-
ločene institucije, kot so garan-
cijske banke oziroma večji ga-
rancijski sklad, manjkajo tudi
Od novembra deluje brez-
plačna telefonska številka
080-11-50, na kateri strokov-
njaki vsak dan odgovarjajo
podjetnicam na različna
vprašanja v zvezi s poslova-
njem malih podjetij.
skladi rizičnega kapitala, ki lah-
ko ponudijo pravo finančno
podporo dobrim programom
in podjetniškemu razvoju.
JANJA INTIHAR
Za boljše
sodelovanje
v Gradcu bo v kratkem pri-
čela delovati Avstrijsko-slo-
venska trgovinska zbornica,
katere osnovni namen je pos-
peševanje gospodarskih od-
nosov med obema državama
na področju trgovine, obrti,
storitev, industrije, turizma,
kmetijstva in svobodnih po-
klicev.
Sedež zbornice, ki je bila us-
tanovljena že sredi julija, ven-
dar je v skladu z avstrijskimi
zakoni prvih šest mesecev mo-
rala delovati kot društvo, je pri
Steiermarkische Bank und
Sparkase, v njenem upravnem
odboru pa so znana imena iz
gospodarskih in političnih kro-
gov obeh držav. Tako je pod-
predsednik zbornice Stanislav
Kramberger, sicer predsednik
UO slovenske obrtne zbornice,
med člani pa je tudi Mirko To-
maž Krajnc, ki se ga Celjani
spominjajo kot predsednika ob-
činskega izvršnega sveta v za-
četku devetdesetih let.
Poslovodja zbornice mag.
Peter Rebolj meni, da bi mnoga
slovenska podjetja svoje izdel-
ke ali storitve lahko tržila tu-
di v Avstriji, vendar zaradi na-
mernih ali nenamernih blokad
informacij do večjega sodelo-
vanje doslej ni prišlo. Prav zato
si bodo v trgovinski zbornici
prizadevali ponuditi poti za
pretok informacij, bodisi tak-
šnih, ki so že na voljo, pa tudi
tistih, ki jih bodo s pomočjo
članstva šele zbrali v svoji ban-
ki podatkov. Delali bodo po
načelu samofinanciranja, kar
pomeni, da bodo uporabniki
morali storitve plačati, cena
pa bo odvisna od članstva v
zbornici. Mag. Rebolj priča-
kuje, da bodo še letos iz vsake
države zbrali po petdeset čla-
nov, prihodnje leto pa naj bi
jih pridobili še po sto. Priza-
devali si bodo, da bo članstvo
zastopano enakomerno, in to
ne le iz obmejnih, ampak tu-
di iz drugih območij. Pri tem
upajo, da jih bo na slovenski
strani ob olDrtni podprla še gos-
podarska zbornica.
JI
Akvonij pod novo
streho
Podjetnik Franc Zupane, ki
ima v Šentjurju že vrsto let
trgovino z mešanim blagom
in servis gospodinjskih apa-
ratov Akvonij, je ob vzhodni
vpadnici v mesto zgradil nov
prodajni center. Objekt, vre-
den 300 milijonov tolarjev, so
odprli v četrtek.
Franc Zupane, ki bo še letos
svojo dejavnost registriral kot
družbo z omejeno odgovor-
nostjo, je večino denarja zago-
tovil sam, da bi gradnja tekla
hitreje, pa je najel še bančno
posojilo. Prodajni center Ak-
vonij ima 2.500 kvadratnih me-
trov prodajnih površin, vendar
je za sedaj zasedenih le 1.500
kvadratov. Poleg trgovine, ser-
visa in bistroja so v njem ure-
dili še cvetličarno in zimski vrt.
Ostale prodajne površine bo Zu-
pane oddal v najem, o čemer
se že dogovarja z eno največ-
jih trgovskih verig v tem delu
Štajerske. Kljub nekajkratne-
mu povečanju poslovnih pro-
storov, v Akvonij u niso zapo-
slili novih ljudi. »Dokler po-
trebe ne bodo drugačne, bomo
ostali pri desetih redno zapo-
slenih in občasni pomoči pri-
pravnikov in študentov,« pojas-
njuje Franc Zupane, ki pa ne
želi razkriti, koliko prometa
bodo ustvanU letos. Pravi le,
da bo zagotovo za najmanj 13
odstotkov višji od lanskega, in
da bodo samo v decembru, ko
v primerjavi z ostalimi meseci
podvojijo prodajo, zaslužili
okrog 65 milijonov tolarjev.
Akvonij se bo predvidoma v
začetku prihodnjega leta po-
slovno povezal z Merkurjem.
Že doslej je bil namreč nekak-
šen tihi franšizor celjske Kovi-
notehne, zdaj pa naj bi z nje-
nim prevzemnikom sklenil pra-
vo franšizno pogodbo.
JI, Foto: GK
Z izgradnjo prodajnega centra je Akvonij še bolj okrepil vodilno mesto v svoji dejavnosti
na območju šentjurske občine.
BAROMETER
CerKfikatiz
Ropovih rok
Finančni minister Anton
Rop bo danes, v četrtek, v
hotelu Dravinja v Slovenskih
Konjicah podelil listino o
pridobitvi certifikata kako-
vosti ISO 9001 podjetju Celj-
ske mesnine. Slovesnost, ki
se je bodo udeležili številni
poslovni partnerji tega celj-
skega podjetja, se bo priče-
la ob 18. uri. Kot je znano,
so Celjske mesnine pridobile
certifikat za prav vse svoje
dejavnosti in se s tem uvr-
stile med redka živilsko pre-
delovalna podjetja pri nas,
ki so že urejena po predpi-
sih Evropske unije.
Uspešni steklarji
Danes bo druga skupšči-
na družbe pooblaščenke Ro-
gaška Crystal, ki so jo zapo-
sleni v Steklarni Rogaška us-
tanovili pred dvema letoma
z namenom, da obvarujejo
podjetje pred morebitnim
sovražnim prevzemom. Del-
ničarji bodo med drugim od-
ločali o predlogu uprave, da
lanski dobiček, ki znaša 303
milijone tolarjev, ostane ne-
razporejen, izvolili pa bo-
do tudi 5-članski nadzorni
svet, ki mu bo mandat pri-
čel teči 28. decembra. Za čla-
ne sveta so predlagani Jože
Bedenik, Anton Jost, Janez
Siter, Robert Rudolf in Špe-
la Sedminek. Steklarna Ro-
gaška zelo dobro posluje tudi
letos, saj je do konca okto-
bra ustvarila s prodajo 7,3
milijarde tolarjev prihodka,
kar je za četrtino več kot v
enakem lanskem obdobju,
dobiček pa se je povečal za
U odstotkov in znaša 474
milijonov tolarjev.
Hojs zamenjal
Sadarja
v Pivovarni Laško, ki je
te dni že začela z zamenja-
vo pivske embalaže s popol-
noma novimi steklenicami
z dolgim vratom, se je v zad-
njih tednih zgodilo tudi ne-
kaj kadrovskih zamenjav.
Najbolj odmevna je gotovo
v prodajni službi, kjer je na
mesto dosedanjega komer-
cialnega direktorja Jožeta Sa-
darja, ki je prevzel vodenje
pivovarne v Splitu, prišel Jo-
že Hojs, ki je bil doslej vod-
ja prodaje v družbi Raden-
ska Tri srca.
Najprometnejše
delnice Krke
Po podatkih, objavljenih v
biltenu Ljubljanske borze, je
v letošnjih desetih mesecih
vrednostni obseg prometa na
vseh trgih borze dosegel
192,9 milijarde tolarjev, kar
je za 3,5 odstotka manj kot
lani v enakem obdobju. Naj-
več sklenjenih poslov je bilo
z delnicami investicijskih
družb, in sicer 212.571, pol
manj pa z delnicami podje-
tij. Po vrednostnem obsegu
trgovanja so bile najpromet-
nejše delnice Krke, Leka, Sa-
ve, Mercatorja in Petrola,
med najprometnejšimi ob-
veznicami pa so bile obvez-
nice 2. izdaje Slovenske odš-
kodninske družbe.        JI
Šl. 49.-7. december 2000

GOSPODARSTVO
7
Pomembni tudi izven regije
Celjski Gradiš pridobil certifikat kakovosti ISO 9001 - Letos nekoliko manj prihodkov
»Gradbeništvo je težak in
trd posel, zato smo še toliko
Ijolj ponosni na vse objekte,
](i smo jih doslej naredili,«
Ije ob 55-letnici podjetja, ki
JO jo pred dnevi proslavili s
številnimi poslovnimi part-
nerji, dejal direktor celjske-
ga Gradisa Rudolf Krajnc.
poudaril je še, da želi pod-
jetje postati pomembno v svo-
ji stroki ne le v regiji, am-
pak v širšem prostoru. Pri
tem jim bo odslej v pomoč
tudi certifikat kakovosti ISO
9001, ki pa pomeni le prvi
korak k še boljši urejenosti
podjetja.
Zgodovina Gradisa v Celju
je povezana z razvojem po-
Islovnega sistema Gradiš, ki ga
je oktobra 1945 ustanovila ta-
kratna vlada. Predhodnica da-
našnjega Gradisa, ki je od leta
1990 samostojna delniška druž-
|ba, je bila poslovna enota v
Šoštanju, saj je bila gradnja
termoelektrarne prva velika na-
loga podjetja na širšem celj-
skem območju. »Pravzaprav
smo v primerjavi z ostalimi že
zelo zgodaj pridobili večjo sa-
mostojnost, saj smo čutili, da
se v svojo sredino lahko vklju-
čimo samo tako, da postane-
mo bolj celjsko podjetje,« je
povedal Rudolf Krajnc. V 80.
'letih je podjetje zašlo v krizo,
saj seje obseg naložb bistveno
Direktorju Gradisa Rudolfu Krajncu (desno) je listino o
pridobitvi certifikata kakovosti predal podpredsednik GZS
Samo Hribar-Milič, ki je poudaril, da bo prihodnje leto
gotovo bolj naklonjeno gradbincem.
znižal. Težave so delno reše-
vali s sicer tvegano in zahtev-
no gradnjo za trg, in v tistem
času so nastali večji poslovno
stanovanjski kompleksi v Ce-
lju, Velenju, Laškem in Žalcu.
Objekti, ki jih je doslej zgra-
dil Gradiš, so dokaj raznoliki,
skupna pa jim je visoka tehno-
loška zahtevnost. Tako so med
drugim gradili v Pivovarni Laš-
ko, Premogovniku Velenje,
Zdravilišču Laško,'hidroelek-
trarni Vrhovo, Bolnišnici Ce-
lje, Kovinotehni, Cinkarni in
Gorenju, ploščica z njihovim
imenom je tudi na mnogih
šolskih objektih, bencinskih
servisih, skladiščih, hotelih,
cerkvah in železniških posta-
jah, »njihove« so tudi Tri lilije
in garažna hiša v Celju. Delo
so iskali tudi zunaj regije, in
sicer v Ljubljani, Zagrebu in
Istri, vključili pa so se tudi v
gradnjo avtocestnega križa.
Prav zdaj končujejo tehnološ-
ko najzahtevnejši viadukt Jel-
ševica pri Trojanah, njihovo
delo pa so tudi številni oporni
zidovi na tej trasi. Pred krat-
kim so dokončali gradnjo nad-
vozov na novi železniški pove-
zavi z Madžarsko.
V Gradisu je trenutno zapo-
slenih 400 ljudi, letošnja rea-
lizacija pa bo po besedah Ru-
dolfa Krajnca presegla pet mi-
lijard tolarjev. »Še vedno se
držimo načela, da ni nič tako
vehkega, da ne bi znali, in nič
tako majhnega, da ne bi hoteli
narediti,« je poudaril Krajnc.
»Sposobni smo izpolniti vse
izzive pri gradnji objektov, saj
smo kadrovsko in tehnološko
dobro opremljeni.«
JANJA INTIHAR
Mft"   Foto: GREGOR KATIC
Tret|i vrtni center
bo ceijsici
Semenarna Ljubljana gradi ob Kidričevi nakupovalno
središče - Prodajalna v Stanetovi ulici ostane
Po Ljubljani in Murski So-
boti bo naša največja seme-
narska hiša v začetku pri-
hodnjega leta odprla vrtni
center še v Celju. Z gradnjo
objektov ob Kidričevi ulici
so pričeli septembra, dokon-
čani pa naj bi bili že konec
januarja. Center Kalia bo imel
4.500 kvadratnih metrov po-
vršin, od tega bo okrog L700
kvadratnih metrov prodajnih.
Pri snovanju vrtnega centra
oziroma kmetijske blagovni-
ce so se v podjetju Semenarna
zgledovali po tujini, kjer obi-
čajno večja tovrstna nakupo-
valna središča gradijo na robu
mest. Po napovedih vodje celj-
ske tržne enote Ludvika Sem-
primožnika bo izbira zelo bo-
gata in raznolika, saj bodo
poleg osrednje prodajalne s
klasično ponudbo Semenarne
imeli še cvetličarno, kmetij-
sko apoteko z zaščitnimi sreds-
tvi, rastlinjak s pretežno uvo-
ženimi lončnicami ter zasip-
nico z okrasnimi in sadnimi
sadikami. Celjski vrtni center,
v katerem bo sprva zaposlenih
dvanajst ljudi, bo torej usmer-
jen h kmetom, ljubiteljem ma-
lih živali, vinogradnikom, sad-
jarjem in še zlasti vrtičkar-
jem.
»Pričakujemo, da bomo vrt-
ni center odprli za kupce naj-
kasneje do konca februarja,
saj želimo uloviti začetek
spomladanske sezone, v kate-
ri običajno naredimo kar dve
tretjini celotnega prometa,«
pravi Ludvik Semprimožnik,
ki pričakuje večji obisk tudi
zaradi urejenih parkirišč. Kljub
novemu centru bo Semenarna
ohranila dosedanjo prodajal-
no na Stanetovi uUci, tisto ob
Levstikovi pa je zaradi neren-
tabilnosti zaprla že poleti.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
V izgradnjo novega vrtnega centra ob Kidričevi ulici je Semenarna Ljubljana vložila okrog
270 milijonov tolarjev.
izjemno leto za
Aero Copy
letošnji izvoz bo presegel 6 milijard tolarjev - Po novem
s statusom pooblaščenega izvoznika
Celjsko papirno predeloval-
no podjetje Aero Copy, ki je v
večinski lasti delniške druž-
be Aero, je pred kratkim pri-
dobilo status pooblaščenega
izvoznika. S tem bodo v pod-
jetju poenostavili, pospešili
in tudi pocenili carinske po-
stopke, kar je za njih kot
pretežnega izvoznika zelo po-
membno.
Aero Copy namreč kar 90
odstotkov proizvodnje samo-
kopirnih papirjev proda na tu-
je trge, letos pa bo ta delež še
nekoliko višji, saj v podjetju
ocenjujejo, da bo vrednost iz-
voza presegla zavidljivih šest
milijard tolarjev. Za primerja-
jo - lani so na tujih trgih
Ustvarili s prodajo »le« za 3,6
milijard© tolarjev prihodka.
Kot je povedala vodja naba-
ve Mateja Cvikl, je bilo leto
2000 izjemno ugodno za vso
Papirno industrijo, ugodni tren-
di pa naj bi se nadaljevali tudi
v prihodnjih letih. Na zahod-
•lih trgih so bili letos zlasti
Uspešni v Italiji in Franciji,
dobre izvozne rezultate pa so
dosegli tudi v Španiji, Nemči-
ji in Veliki Britaniji. V primer-
javi z lani so prodajo občutno
povečali tudi v vzhodni Evro-
pi, kjer so njihovi najpomem-
bnejši kupci Poljska, Slovaš-
ka, Češka, Madžarska in drža-
ve nekdanje Jugoslavije. Kljub
tako povečani prodaji v pod-
jetju ne razmišljajo o tem, da
bi povečali proizvodne zmog-
ljivosti. Letos so jih sicer izko-
ristili maksimalno, saj so iz-
delali preko 21.000 ton samo-
kopirnih papirjev, vendar bo-
do raje kot za nove naložbe
porabili denar za razvoj novih
izdelkov.
Poleg naziva pooblaščenega
izvoznika imajo v Aero Copy
tudi status pooblaščenega uvoz-
nika, pridobili pa so tudi že
dovoljenje za de"klariranje iz-
voznega blaga na podlagi knji-
govodskih vpisov. S tem se
bodo, pravijo v podjetju, še
bolj prilagodili zahtevam kup-
cev ter pri izvozu blaga prihra-
nili nekaj dodatnega denarja.
JANJA INTIHAR
FINANCE
Vrednostni papirji delnišicih družb
Vrednostni papirji investicijsicih družb
Tečajnica
Borzni indelcsi
* v tednu od 29.11.2000 do 5.12.2000
St. 49.-7. december 2000
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Korenine iz Raztrgancev
V SLG Celje včeraj zaokrožili prvega pol stoletja poklicnega dela - Kovnica zvenečih igralskih imen - Zametki
Sterijinega pozorja v Celju
s Shakespearovim Kra-
ljem Learom so v Sloven-
skem ljudskem gledališču
Celje v nedeljo zvečer pro-
slavili dva jubileja; 200-let-
nico rojstva največjega slo-
venskega pesnika dr. Fran-
ceta Prešerna in 50-letnico
svojega poklicnega delova-
nja. Korenine celjskega gle-
dališča segajo seveda dlje
nazaj, v predvojne čase in
takoj v povojno poletje 1945.
leta, ko so se ljubiteljski gle-
dališčniki na odru Narodne-
ga doma predstavili z Boro-
vimi Raztrganci.
MK
Celjski gledališki ansaniliel
je svoji 50-letnici bolj kot ne
posvetil celotno preteklo se-
zono, ko so programski izbor
predstav še posebej naslonili
na slovenska besedila, med
njimi pa zlasti na novitete, za-
to so sam jubilej obeležili zgolj
delovno.
' V leto 1986 segajo začetki
Tedna otroškega programa,
ki vse odtlej v decembru z
otroškimi predstavami do-
mačega in gostujočih an-
samblov razveseljuje najm-
lajše s širšega celjskega ob-
močja. V časih, ko so pod-
jetja preko svojih sindika-
tov znala bolj poskrbeti za
praznično razpoloženje
otrok svojih delavcev, pa je
morala »mama« celjskega
TOP-a Anica Milanovič v
program umestiti tudi po 40
predstav.
V Celju segajo v prva povoj-
na leta prizadevanja za dogra-
ditev zdajšnjega gledališkega
poslopja, nenazadnje tudi z
odločitvijo obrtnikov celjske-
ga okrožja, da ga z obrtniški-
mi deli sami uredijo. A najbolj
prelomen vendarle ostaja 6.
december 1950, ko je Mestni
odbor Celje izdal odločbo o
ustanovitvi mestnega gledališ-
ča. Že dober mesec pred tem,
1. novembra 1950, je bila kot
prva poklicna igralka v Celju
Občinstvo v polni dvorani celjskega gledališča je v nedeljo
zvečer lahko pozdravilo tudi igralca prve generacije celjskih
poklicnih gledališčnikov - Nado Božič in Petra Božiča.
angažirana Nada Božič,
upravništvo poklicne gledališ-
ke hiše pa je vse do leta 1962
držal v rokah Fedor Gradi-
šnik (zadnja leta skupaj z
Brankom Gombačem), ki se
mu je kot prvi umetniški vodja
pridružil Lojze Filipčič, za
njim pa je med leti 1955 in 1959
nad programom bdel Herbert
Griin. Prvoangažirani poklicni
igralki Nadi Božič so se fe-
bruarja 1951 pridružili še Pe-
ter Božič, Marija Goršič, Ja-
nez Škof, Franc Mirnik in
Bogdana Vrečko, v ansambel
so prihajali skozi tečaje izšola-
ni igralci in zlasti v letu 1956,
ko so bila z dekreti ukinjena
poklicna gledališča na Ptuju
ter v Postojni, Kopru in Kra-
nju, so se vrste poklicnih gle-
dališčnikov še okrepile. Sicer
pa se je praviloma od sredine
petdesetih let sestav gledališ-
kega ansambla vrtel okoli
dvajsetih igralcev, kar sploh ni
bilo pretirano število, če ve-
mo, da so letno naštudirali
tudi več kot 15 premier.
Prvim letom poklicne gleda-
liške dejavnosti v Celju zdajš-
nji upravnik SLG Borut Aluje-
vič, ki je na tem mestu vse od
leta 1986, priznava izredno vo-
ljo in prizadevanja za profe-
sionalizacijo gledališča. »Ne-
nazadnje je v Celju leta 1955
zrasel Prvi slovenski in jugo-
slovanski festival sodobne
drame, predhodnik Sterijine-
ga pozorja,« pojasnjuje in do-
daja, da je ljudska in ne narod-
na naravnanost gledališča ves
čas narekovala, da občinstvu
ponujajo domača, slovenska
in jugoslovanska besedila, v
svetovnem merilu pa so se
odmikali od neštetokrat prei-
grane in »zaprašene« klasike
ter iskali sodobna besedila.
Celjane so tako neštetokrat
označevali za gledališko
avantgardo, celjski oder pa je
bil tudi prava kovnica zvene-
čih slovenskih igralskih imen.
saj bi v zdajšnji srednji in sta-
rejši generaciji igralcev le stež-
ka našli koga, ki se ni preizku-
sil tudi na celjskih odrskih de-
skah.
»Oče« festivala smeha, celj-
skih Dnevov komedije, Mar-
jan Bačko je znal vizionarsko
napovedati možnost novega
kulturnega sponzorstva. Res,
za smeh se najde denar, in
tako Dnevi komedije zvečine
brez uradne institucionalne
pomoči živijo in dvorana je
vselej polna smejočega se ob-
činstva. Zadnja tri leta dneve
spremlja natečaj, s katerim
Celjani iščejo tudi najbolj
žlahtno komedijantsko pero.
Sredina šestdesetih let je bila
za celjsko poklicno gledališče
menda najbolj neprijazen čas,
še bolj kot zadnja leta neureje-
nega financiranja. »Težnjam, da
bi gledališče spremenili, okrnili
v komorni sestav, se je moral
po Brunu Hartmanu upirati
Slavko Belak, skupaj z drama-
turgom Janežem Žmavcem in
režiserjem Francijem Križa-
jem, ki je v Celju ostal do lan-
ske upokojitve,« pripoveduje
in ljudsko modrost, da za dež-
jem vselej posije sonce, pod-
krepi' z opisovanjem za Celje
morda prelomnega obdobja
od konca šestdesetih do sredi-
ne sedemdesetih let. V Celje je
prišel Bojan Štih, obdobje iz-
jemnih gledaliških predstav pa
je sovpadalo s časom, ko je
družba le poiskala namenske
sistemske vire za financiranje
gledališke dejavnosti. Ti, za
gledališčnike dokaj prijazni ča-
si, so se nadaljevali vse do leta
1998, ko je država preložila
breme financiranja kulturnih
zavodov na pleča občinam us-
tanoviteljicam, za gledališčnike
pa ta scenarij ni pomenil prav
nič drugega kot počasno umi-
ranje na obroke. »Zadnji dve
leti sta ob resnem, profesional-
nem delu na odru za nas čas
lizanja ran in vesel sem, da
novoimenovana resorna mini-
strica dobro pozna zadeve in
gre njeni napovedi, da je treba
problematiko urediti, verjeti,«
upira pogled v naslednje pol
stoletja upravnik Alujevič.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
M ZAPISOVANJA
Če si mačo pravi, ga
zagrabi
Konec tedna je bil zaznamo-
van. Pravzaprav je vsak ko-
nec tedna zaznamovan. Vsaj
za tiste, ki se morajo na silo
posloviti od svojcev, od dra-
gih, od tistih, ki jih oziroma
so jih imeli radi, to vez in to
ljubezen ter ta odnos pa je
nasilno pretrgala smrt na ce-
sti. Prometna nesreča. In tudi
zadnji konec tedna ni bilo nič
drugače. Le da je bil tokrat
zaznamovan tudi širše. Saj
ne, da je cesta odvzela toliko
življenj, ne, čeprav je vsaka
odveč in preveč, ta konec ted-
na je zaznamoval Prešeren.
Njegovo rojstvo, katerega dve-
stoletnico smo praznovali. In
se kot kakšni romarji na Brez-
je gledat Marijo, množično od-
pravili v Vrbo. Se priklonit
pred pesnikovo rojstno hišo in
pri svetem Marku odmolit
kakšno pametno in dobro za
njegovo dušo. Lepo vas pro-
sim! V Vrbo smo šli pogledat
stojnice. Poslušat Aleksandra
Mežka. In nazdravit s svojim
prijateljem ob joti ali golažu.
V Vrbo nas je pripeljala nede-
lja. Prost dan. In kolikor toli-
kor znosno vreme. Vse tiste iz
okoliških krajev pa kronična
odsotnost množičnega dogaja-
nja v vaseh pod Stolom.
Prešeren je bil le krinka, le
posreden razlog. Ker, če hoče-
te, s Prešernom smo tako ali
tako zaznamovani, pa če gre
za njegov rojstni dan ali dan
njegove smrti. Prešernu se ne
moremo izogniti. Nikakor
Prešeren je nekje globoko v
nas. In vsak od nas ima o
njem svojo zgodbo. Svojo
predstavo. Ki je povsem dru-
gačna od tiste, ki jo imajo o
njem drugi.
Ja, s Prešernom je res križ.
Nihče ne ve natančno, kako je
zares izgledal, pa vendar tako
ponosno zre v nas s platnic
knjig, z zidov, s plakatov...
Obkrožajo nas njegovi kipi. In
njegove slike. Pa si ga vendar
razlagamo vsak po svoje. Ne
le njegovo zunanjo, marveč tu-
di njegovo notranjo podobo.
Da o umetniški niti ne govori-
mo. No ja, pa vendarle; zakaj
je Perešeren sploh največji slo-
venski pesnik? Od kod mu ta
naziv? Največji? V čem je večji
od Kosovela? Od Podbevška?
V čem je večji od Daneta Zaj-
ca? In v čem je večji od Babači-
ča, ki v višino meri denimo
Piše: TADEJ ČATER
198 centimetrov? Vsi ga sma\
tramo za največjega, pa tega
tistemu, ki bi nas vprašal po
razlogu, ne bi znali nikoli raz-
ložiti'. Hmm, morda pa je zato
največji! Ker je tako skrivno-
sten! Morda! Pri čemer je za-
nimivo tudi to, da je tisti del
mita o Prešernu, ki zaobjema
njegovo umetniško ustvarja-
nje, še rmjmanj zanimiv. Vsai
za ljudi.
Tako pač je! O njem vemo
takorekoč vse in hkrati nič.
Gotovo pa to, da ga je rad
nagnil. In, da se ni izogibali
mladoletnic. Tako kot vemo
na primer o dr Janezu Rugljn
takorekoč vse. Da ga je men-
da tudi sam kdaj popil kak-
šen kozarec preveč, da je bil
večkrat poročen... In ga ima-
mo zato radi! Ja, ker je kon-
troverzna osebnost. Ker imam
pred očmi le tisti mačistični
stereotip, s katerim se pred
širšim občinstvom v glavnem
predstavlja. To širše občinstvo
pa ni prebralo ene same nje-
gove knjige ali enega samega
njegovega strokovnega član-
ka. Žal. Prešerna smo brali
vsaj v osnovni in srednji šoli
Rugelj bo pa težko prišel med
tiste, o katerih se bodo otrod
učili že v osnovnošolskih klo-
peh. Hmm, si predstavljate
kolegij znanstvenikov, ki raz-
glablja o tem, ali Ruglja uur-\
stiti med tiste posvečence,
katerih se učimo že v osnovM
šoli? Si predstavljate vse tiste
namišljene feministke, ki se\
pod težo njegovih izjav počuti-
jo ogrožene? Vsaj zabavno bi
bilo! In Rugelj bi spet postal
del mita. Tako kot Prešeren,
ki takšen mit že je. Ni pomem-
bno, kaj je napisal, samo da
je napisal. Napisanega tako
ali tako ne bomo brali. Bolj
pomembno je, da o njem zve-
mo kakšno pikantnost, da
med nas trešči kakšna eksce-
sna novička na njegov račun.
Še bolj ga bomo imeli radi. In\
še bolj ga bomo spoštovali
Ker bomo o njem imeli tisoč in
eno predstavo, katerih razU
kovalni faktor bo izredno ni-
zek. Faktor identifikacije pa
velik. Hmm, tako kot - že spet
- s Prešernom. In tako kot je
recimo s Cankarjem. In tako
kot je z vsakim, ki ga hkrati
spoštujemo, pred veličino ka-
terega se priklanjamo, ker je
sami nikoli ne bomo dosegli
hkrati pa ob njem čutimo tudi
sami neke vrste veličino; nji-
hova ekscesnost in kontroverz-
nost jih dela človeške. Narn
enake. Nam bližje. In to nam
prija. Takšne osebnosti nam
obenem nadomeščajo Boga, s
katerim se menda v ničemer
ne moremo primerjati. Kaj še-
le identificirati: Ja, ko bi to
vedeli že pred dva tisoč leti! ,
Pismo diktatorju
Z monodramo Pismo dik-
tatorju se po nekaj letih zno-
va vrača pred slovensko ob-
činstvo Aleksandra Balma-
zovič, Celjanka, ki je kot
srednješolka plesala v Ple-
snem forumu Celje in sode-
lovala v gledališkem ateljeju
Milade Kalezič, študij igre
pa nadaljevala in zaključila
v Beogradu.
Z monodramo Pismo dikta-
torju, ki je nastala po motivih
iz teksta Fernanda Arrabala,
se mlada igralka spušča v in-
timni svet degradacije in de-
strukcije človeka, izzvanega s
tiranijo, ki jo proizvaja dikta-
torski režim. Zgodbo o ne-
dolžnem dekletu, ki skuša re-
šiti vsaj delček svojega življe-
nja v neenakovrednem boju s
tiranijo, ki skozi svoj boj iz-
gublja otroštvo, mladostne
sanje, prijatelje, očeta, svobo-
do, razum, vero in čustva, je
režiral Predrag Štrpec, za ko-
stume in scenografijo je po-
skrbela Jelena Stepanovič, za
glasbo Ivan Brkljačič, za scen-
ski gib pa Ana Maljevič. Upri-
zoritve v Sloveniji je omogoči-,
la Mreža za mobilnost teatra
iz Ljubljane, v Celju - v dvora-
ni Forum, v nedeljo ob 18. uri
- pa Klub študentov celjske
regije in Plesni forum Celje.
IS
TOP skoraj že razprodan
V SLG Celje tudi letos, že 15.
leto zapovrstjo, pripravljajo
Teden otroškega programa, ki
v dvorano celjskega gledališča
pritegne mlado občinstvo od
Koroške do Zasavja in od
Zgornje Savinjske doline do
Kozjanskega.
Letošnji 15. Teden otroškega
programa se bo v celjskem gle-
dališču začel prihodnji ponede-
ljek, 18. decembra, s tremi pred-
stavami Rdeče kapice Gledališ-
ča Glej iz Ljubljane. Dan kasneje
bo sledila Zvezdica Zaspanka
gledališčnikov KD Španski borci
iz Ljubljane, od srede, 20. de-
cembra, do vključno sobote, 23.
decembra, ko bo tudi slovesen
zaključek 15. TOP-a s prihodom
dedka Mraza, pa se bo zvrstilo
še osem predstav domačega
gledališkega ansambla z letoš-
njo otroško predstavo Borisa A.
Novaka V ozvezdju postelje.
Po ocenah Jerneje Vol-
fand, ki v SLG Celje bdi nad
izvedbo TOP-a, je tudi letos
zanimanje za otroške pred-
stave precejšnje; malčki pa
bodo v Celje prišli s širšega
območja, vse od Koroške do
Zasavja in od Zgornje Savinj-
ske doline do Kozjanskega.
Predstave so zvečine že zase-
dene, nekaj prostih mest v
dvorani je v začetku decem-
bra bilo le še za gostujoči
predstavi Rdeča kapica in
Zvezdica Zaspanka.
IS
Št. 49.-7. december 2000
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Kulturni
center za
Prešerna
Konec novembra je Kul-
turni center Laško izdal po-
sebno publikacijo, posve-
čeno 200-letnici rojstva pe-
snika Franceta Prešerna.
Kiar Meško, slovenski gra-
fik, slikar in kipar, ki je k
brošuri prispeval besedilo in jo
s svojimi deli tudi oblikoval, je
skozi likovno razmišljanje,
zlasti pa portretno slikarstvo,
upodobil Prešerna, njegovo
poezijo in nekatere velikane
slovenskega literarnega ustvar-
janja. Besedilo o avtorju je
prispevala Marlen Premšak.
Brošura je izjemno drago-
ceno spominsko in poslovno
darilo ob letošnjem jubileju,
zato je prvenstveno prodaj-
nega značaja. Število izvo-
dov je omejeno, zato je po
besedah ravnatelja Kulturne-
ga centra Jureta Jana z na-
kupom vredno pohiteti.
VLADO MAROT
Pesmi mili glas
z odličnim, poznavalskim slavnostnim govorom Božene Orožen in pestrim kulturnim
programom je tudi Mestna občina Celje počastila spomin na 200-letnico rojstva Franceta
Prešerna in Antona Martina Slomška.
Prireditev je bila v ponedeljek zvečer v Narodnem domu. Režijsko jo je pripravil Peter
Simoniti, večer je povezovala Mateja Ajdnik Korošec, dela obeh velikih mož so z besedo
predstavili Jani Turnšek, Peter Simoniti, Anica Milanovič, Ljudmila Conradi in Sonja Mlejnik, s
pesmijo Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva z dirigentom Matevžem Goršičem,
, vokalista Kristina Šuster in Janez Krivec, flavtist Luka Železnik,
kitaristka Neja Petek, harfistka Ana Železnik ter pianistki
Benjamina Šuster in Larisa Čanji.       Foto: GREGOR KATIC
Grofje Celjski tudi v ljubljani
V seriji predavanj Prvi torek v mesecu v Narodnem
muzeju Slovenije v Ljubljani, je prvi decembrski torek minil
v znamenju Celjskih grofov ob spodnji Krki, pleterskega
opečnega tlaka ter problema lokacije trdnjave Kostanjevica,
o čemer je spregovorila arheologinja Katarina Predovnik.
Po razstavi Grofje Celjski, ki je v Narodnem muzeju Sloveni-
je na ogled do konca aprila 2001, bo obiskovalce 17. decembra
vodila avtorica razstave Rolanda Fugger Germadnik, muzej-
ska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje, sicer pa v muzeju
zagotavljajo svoja vodstva ob četrtkih popoldne in ob nedeljah
dopoldne. Posetjna vodstva za otroke so ob nedeljah ob 11. uri,
v muzeju pa prirejajo tudi takoimenovane arheozabave, otroš-
ke muzejske delavnice, ki se bodo decembra vrstile ob sredah
ter v počitniškem času še v četrtek in petek. IS
Priznanje Ijudmili Conrali
Med dvanajst literarnih ustvarjalcev, ki so bili v vsej
Sloveniji na medobmočnih prireditvah izbrani na letošnje 2.
državno srečanje literatov - seniorjev (8. in 9. decembra v
Šmarjeških Toplicah), se je uvrstila tudi znana Celjanka,
slavistka, literarna ustvarjalka in poznavalka ter raziskovalka
Roševe literarne zapuščine Ljudmila Conradi. ŽB
Prešernova pot v svet
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje bodo nocoj, v
četrtek, ob 18. uri predstavili projekt Prešernova pot v svet.
V predstavitvi bo sodeloval Franc Drolc, ki že tri desetletja
vodi študijski oddelek Osrednje knjižnice v Kranju in ves ta čas
tudi spremlja izdajanje prevodov Prešernovih pesmi. Na no-
cojšnjo predstavitev bo prinesel najnovejšo izdajo prevodov
Prešerna v hrvaškem jeziku, ki jo je pripravil dubrovniški
pesnik Luko Paljetak. IS
Celjska likovna dela v Osijeku
v petek, 1. decembra, je urednik revije Likovni svet Mihajlo
Lišanin v Osijeku na Hrvaškejn ob njihovem občinskem
prazniku odprl mednarodno razstavo otroških likovnih del na
temo Konj iz arhiva celjske Galerije likovnih del mladih.
Tamkajšnji župan Zlatko Kramarič je ob tej priložnosti gostil
tudi mariborskega župana in župane prijateljskih mest iz
štirih drugih držav. SK
Prevzela jih je trgatev
v osnovni šoli v Bistrici ob Sotli so odprli v petek razstavo
likovnih del 20. Otroške likovne kolonije Trgatev 2000.
Sodelovali so učenci iz osmih občin celjske in posavske regije
ter iz sosednjega Kumrovca na Hrvaškem. Nagrade so podelili
učenkam Hermini Kunej iz OŠ Bistrica ob Sotli (z mentorico
Andrejo Dragovan), Renati Zidar iz OŠ Lesično (z mentorico
Milojko Drobne) in Romini Rehar iz OŠ Rogatec (z mentorico
Natašo Novak). Nagrade je podelil strokovni mentor, akademski
slikar Peter Krivec. Ob tej priložnosti je izšel katalog. BJ
Seminarji za ljubiteljske
ustvarjalce
Prejšnjo soboto so se v Ce-
lju zaključila letošnja izo-
braževanja za področje lju-
biteljskega kulturnega us-
tvarjanja, ki jih je pripravila
celjska Območna izpostava
Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti. Od dru-
ge polovice oktobra je bilo
sedem sobot izpolnjenih z
gledališkimi seminarji.
Tako so potekali enodnevni
seminarji za režiserje in druge
soustvarjalce v otroških in šol-
skih gledališčih pa enak semi-
nar za odrasle gledališke sku-
pine, izredno odmeven in obi-
skan je bil igralski seminar za
mlade gledališke ustvarjalce
pa kostumografski in lutkovni
seminar. Zadnji dve soboti sta
bili tudi v znamenju gledališ-
ča. Lutkovni seminar - delav-
nico je vodil priznani sloven-
ski lutkar Tine Vari iz Maribo-
ra. Prejšnjo soboto, 2. decem-
bra, pa je potekal še strokovni
seminar za gledališko masko
in pričesko pod vodstvom gle-
dališkega maskerja in lasni-
čarja Vinka Tajnška, ki že več
kot 50 let svojega življenja
namenja odrskemu ustvarja-
nju na tem področju.
Izobraževali pa so se tudi
glasbeniki in sicer v osnovni
šoli Hruševec v Šentjurju.
Seminar za nizka trobila sta
skupaj pripravili celjska in
šentjurska območna izposta-
va Sklada za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti, udeležilo
pa se ga je 26 seminaristov iz
različnih koncev Slovenije,
ki so si glasbeno znanje nabi-
rali pod vodstvom Darka
Roškarja, Janeza Kopšeta,
Jurija Cizeja in Vladimirja
Brleka.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Portreti Petre Vari
V Galeriji sodobne umet-
nosti Celje pripravljajo v to-
rek, 12. decembra, ob 18. uri
otvoritev razstave Portreti
diplomantke Akademije za
likovno umetnost v Ljublja-
ni Petre Vari. Pol ure zatem
bo še koncert baročne glas-
be.
Petra Vari se je zadnji dve
leti povsem posvetila portre-
tu, posebna draž tokratne raz-
stave pa bo zvezek Portretov, v
katerem bodo naslikane po-
dobe razvrščene po abeced-
nem redu. Obiskovalci bodo
lahko požirali pred polaroid-
no kamero, pri čemer bodo
fotografijo seveda dobili ta-
koj, svoj portret pa namestili
k tistemu, s katerim se bodo
najlažje poistovetili. Če pa se
ne bodo »prepoznali« v prav
nobeni podobi, bodo svoj por-
tret lahko nalepili na prazne
strani zvezka in morda bo nji-
hova podoba Varlovi nekoč
služila za predlogo novemu
portretu.
V koncertnem programu ba-
ročne glasbe Handla, Bacha in
Telemanna bodo nastopili
flavtistka Karolina Šantl Zu-
pan, violinist Drago Arko in
Vlasta Doležal Rus na špinetu.
IS
Likovna prijateljevanja
S tem imenom in podna-
slovom Kozjansko 2000 se
bila letos že drugič likovna
srečanja nekaterih znanih
celjskih slikarjev, članov
Celjskih likovnikov sekcije
KPD Svoboda Celje, katerih
slike so prejšnji četrtek po-
stavili na ogled v Galeriji
Otto v Škof j i vasi.
Slikarji so se že lani zbrali
na vikendu pri slikarju Vladu
Geršaku na njegovem rod-
nem Kozjanskem. Vzeli so
(čopiče in platna v roke, prev-
zela jih je razgibana in pri-
jazna kozjanska pokrajina
ter navdih druženja in barvi-
te jeseni. In nastala so slikar-
ska dela. Tako je bilo tudi
letos, kot so se v soboto, 14.
oktobra, h Geršakovim na-
potili Stane Petrovič-Čonči,
ing. Božidar Ščurek, Dušan
Amanovič, Zoran Jošič, Lju-
ban Šega, Toni Mohar in Ve-
sna Filipič. V Galeriji Otto v
Škofji vasi so razstavo odprli
prejšnji četrtek ob glasbe-
nem programu celjskega li-
terarnega in glasbenega us-
tvarjalca Vlada Skaleta, raz-
stava pa bo na ogled do kon-
ca leta.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG - Vaja zbora 7. 12. ob
18.30 zaključena predstava;
Markiza De Sade 9. 12. ob
20. uri na Odru pod odrom.
Kulturni dom Mozirje 10.
12. ob 15. uri Trojka troj kiča,
komedija v izvedbi dramske
skupine KD Mozirje.
Dvorana Hmeljarskega
doma Petrovče 10. 12. ob 17.
uri gostovanje Saše Pavček z
monokomedijo Bužec on,
bušca jaz.
KONCERTI
Narodni dom Celje 13. 12.
ob 16.30, v cerkvi sv. Duha v
Novi vasi pa 15. 12. ob 19.
uri, božični koncert dekliške-
ga pevskega zbora Gimnazije
Celje-Center.
Mladinski center Celje 9.
12. ob 20. uri koncert Genera-
cije X - skupin Golaž, Xantro-
croid, Dimness, Skala-la in
Kontra.
Kulturni center Laško 7.
12. ob 19.30 koncert ansamb-
la Vigred ob 10-letnici delova-
nja.
Zdraviliški dom Dobrna 8.
12. ob 20. uri koncert seksteta
Vigred.
Dvorana Doma II. sloven-
skega tabora Žalec 8. 12. ob
19. uri Miklavžev koncert - z
ansamblom Rosa, mladimi
harmonikarji iz Šentruperta,
sopranistko Natašo Krajnc in
pianistom Gregorjem Delejo.
Večnamenska dvorana
Zreče 9. 12. ob 16. uri »10.
Miklavžev dobrodelni kon-
cert.«
Orgelska dvorana Glasbe-
ne šole Velenje 9. 12. ob
19.30 koncert basista Alek-
sandra Kiseljeva in hrvaške
pianistke Ide Gamuljin.
Kulturni dom Mozirje 8.
12. ob 18. uri koncert Adija
Smolarja.
RAZSTAVE
Savinov likovni salon Ža-
lec 8. 12. ob 18. uri-otvoritev
prodajne razstave akad. sli-
karke Biljane Unkovske.
Galerija Velenje 13. 12. ob
19. uri razstavni projekt Mate-
je Krašovec Pogorelčnik in fo-
tografa Petra Marinška »Ani-
ma meditans«, obhkovanje
oblačil in aplikacija nakita.
Galerija Mozaik 8. 12. ob
18. uri ogled umetniških del -
miniatur, ki so jih ustvarili
naši umetniki.
Knjižnica Šentjur razstava
del dr. Franceta Prešerna, ob
200-letnici njegovega rojstva,
do 31. 12.
Galerija MIK Celje razstava
Vojka Volavška, do 15. 1.
2001.
Likovni salon Celje prodaj-
na razstava »Češnje v decem-
bru«, do 23. 12.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško Dane Hrovat, do
10. 1. 2001.
Galerija Velenje Anja Jere-
je, do 13. 12.
Špitalska kapelica na
Slomškovem trgu razstava o
vlogi in pomenu izdelkov do-
mače in umetnostne obrti v
procesu obdarovanja, etnoga-
lerije Celeana. 7. 12. ob 18. uri
»Keramika od pradavnine do
meščanske keramike«.
Celjski Stari grad - galerija
likovnih del mladih - stalna
razstava iz arhiva revije Likov-
ni svet. Razstava je odprta ob
sobotah in nedeljah od 11. do
17. ure, do 1. 3. 2001.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
10. 12. od 16. do 17. ure de-
monstracija obrtnika urarja,
13. 12. od 10. do 11. ure in od
16.30 do 17.30 pa demonstra-
cija modistinje.
Razstavni prostor Muzeja
novejše zgodovine 8. 12. ob
18. uri odprtje razstave »Spre-
hod s Pelikanom« in novolet-
no srečanje, ki ga bodo polep-
šali zvoki tria »Vanja Lisak«.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Borovo Amina Ko-
larič, do 4. 1. 2001.; Galerija
Otto Ljuban Šega in Zorana
Jošiča, do 28. 12.; Avla Splo-
šne bolnišnice »AIDS«, do 10.
12., Galerija Vouk Jaglenka
Leban, do 20.12.
OSTALO
Dvorana Plesnega foruma
Celje 7. 12. od 10. do 11.
aerobika, od 16. do 18. angleš-
ka, od 18.30 do 20. francoska
in od 18. do 20. ure računal-
niška delavnica, ob 20.30
MCC-jev športni gost Andrej
Černe; 8. 12. od 16. do 19. ure
likovna delavnica; 11. 12. od
17.30 . do 19. ure nemška
delavnica; 12. 12. od 10. do
11. aerobika, od 18.30 do 20.
francoska in od 18. do 20. 6-
urna računalniška delavnica;
13. 12. od 17.30 do 19. nemš-
ka in od 18. do 20. ure raču-
nalniška delavnica.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Celje 7. 12. ob 18.
uri predstavitev projekta Pre-
šernova pot v svet, prof. Fran-
ca Drolca.
Dvorana Plesnega foruma
Celje 8. 12. ob 21. uri cabaret
v ciklu »celjski Večeri z...« z
naslovom »Ne grem se več«.
Poje, pleše in igra Nika Vipot-
nik. 9. 12. ob 11. uri plesno-
glasbena uspešnica iz cikla
plesne matineje za otroke z
naslovom »Sadna opera«. 10.
12. ob 18. uri monodrama v
izvedbi igralke Aleksandre
Balmazovič z naslovom »pi-
sma diktatorju«.
Avla dvorca Novo Celje 10.
12. od 10. do 18. ure adventni
sejem - ponujali bodo darila,
knjige, CD-je, keramiko,
umetniške sUke in grafike, ze-
lišča ter suho sadje.
SI. 49.-7. detenlier 2000
10
NASI KRAJI IN UUDJE
mmm
Na jubilejnem
Palminem popotovanju
v celjski Turistični agen-
ciji Palma so v soboto slav-
nostno in družabno obeleži-
li deseto obletnico delova-
nja. Jubilejna prireditev je
bila v veliki dvorani Kina
Union v Celju, nadaljevala
pa se je v prostorih sosed-
njega Celjskega doma.
Pahiia je po obsegu dejav-
nosti in ugledu, ki ga uživa, na
drugem mestu med sloven-
skimi zasebnimi turističnimi
agencijami. Poleg Celja ima
svoje poslovalnice še v Porto-
rožu, Velenju in Kopru, se-
demnajst zaposlenih turistič-
nih delavcev in številni zuna-
nji sodelavci pa si prizadevajo
za čimbolj kakovostne, pe-
stre in zanimive programe, za
katere se ogreva vse več Slo-
vencev, ki so željni popoto-
vanj in turističnih avantur, ta-
ko doma kot sirom po tujini.
Ob osnovni dejavnosti te turi-
stične agencije pa ne gre pre-
zreti njenega donatorsko-hu-
manitarnega utripa. Ta se je
ponovno oglasil v letošnjem
prazničnem decembru, ko bo
Palma osrečila petdeset celj-
skih otrok iz socialno najšib-
kejših družin. Te otroke bo za
božično darilo popeljala na
izlet v Gardaland.
Da ima Palma širok krog
privržencev, sodelavcev in
prijateljev, je pokazala tudi
sobotna prireditev, ki je pote-
kala v znamenju jubilejnega
slogana: Deset let v dobri
družbi - z Vami. Zanimivo je
bilo tudi sobotno praznično
kulinarično popotovanje po
značilnih deželah, kamor Pal-
ma vsako leto popelje množi-
co svojih gostov.
Matej Knavs, ustanovitelj
agencije in njen direktor, je na
jubilejni prireditvi poudaril,
da njihovo prizadevanje za
kakovost in ugled agencije ni
le posel, ki ga opravljajo na
zahtevnem tržišču, ampak je
to mnogo več: je ljubezen do
dela z ljudmi, ki je globoko
zasidrana v življenju Palminih
delavcev in sodelavcev. Za
domiselno popestritev deset-
letne statistike je direktor
agencije nanizal nekaj podat-
kov: Palma je v tem času po-
skrbela za 250 tisoč sloven-
skih turistov, z njimi je poto-
val že vsak deveti Slovenec,
na potovanjih je »prevozila«
15 milijonov kilometrov, njeni
gostje so 15-milijonkrat pres-
pali v hotelih, kjer so zanje
pripravili 250 ton mesa in
približno toliko zelenjave,
»njihovo« letalo je poletelo
vsak teden v zrak ipd.
V prvem delu prireditve so
za kulturno-umetniško obar-
vano razpoloženje poskrbeli
duet Saxonica (saksofon, har-
monika) z Brankom Rozma-
nom in Sašom Soncem, ple-
salci Plesnega vala iz Celja ter
pevka šansonov Polona Dol-
žan, ki jo je na harmoniki
spremljal Vilijem Babic. Drugi
del, ki je potekal v družab-
nem vzdušju in glasbeno-ple-
snih užitkih, pa je bil v zna-
menju slovenske primadone
zabavne glasbe Helene Blag-
ne in njenega Globus Banda.
Svojevrsten užitek in prava
paša za oči je bilo vzporedno
»kulinarično popotovanje« od
omizja do omizja, kjer so se
gostom ponujale značilne jedi
iz dežel kot so Mehika, Grčija,
Španija, Turčija in Madžar-
ska. Za vso to razkošje so
poskrbeli (in se odlično izka-
zali v tej zahtevni preizkušnji)
dijaki Srednje šole za gostins-
tvo in turizem iz Celja.
MARJELA AGREŽ
Modernizacija smucarsicega centra Golte
Najpozneje s trinajstim decembrom, torej
tik pred uradnim začetkom nove smučarske
sezone, naj bi na Golte začeli voziti novi
gondolski kabini, ki bosta nadomestili stari
in dotrajani. Gondoli sodita med sodobnej-
še, kljub nekajletni vožnji na tirolskem
smučišču, saj izpolnjujeta tudi visoke var-
nostne standarde.
Prenovo kabin, izdelanih v Italiji, je opravilo
ljubljansko podjetje Promo. Nihalki, ki bosta
vozili na Golte, imata nosilnost pet ton, za pot
med postajami bosta potrebovali osem minut,
vsaka pa lahko prepelje 57 ljudi. Kabine so si
ogledale pristojne službe in nadzorniki, do-
stavljena jim je bila tudi vsa potrebna doku-
mentacija.
Italijansko podjetje Schaer, lastnik zgornje-
savinjskega smučarskega centra, je v obnovo
smučišča letos vložilo skoraj že milijon mark,
prihodnje leto naj bi letošnji vložek podvojili,
saj bodo spomladi postavili sistem umetnega
zasneževanja. EDI MAVRIC
MODRI TELEFON
Kdaj asfaltiranje
ceste?
Bralka z Anskega vrha je
pred časom postavila vpra-
šanje, kdaj bodo pristojni
končno začeli z asfaltira-
njem ceste, kot naj bi jim to
že pred časom obljubili.
Koordinator gospodarskih
javnih služb za ceste na Komu-
nalni direkciji MOC Anatol Sa-
zonov je pojasnil, da omenjene
ceste ni mogoče asfaltirati, ker
na njeni trasi ni rešeno vpraša-
nje lastništva in prenosa v jav-
no dobro. Po njegovem mne-
nju naj bi tudi sama konstruk-
cija ceste v današnjem stanju
zahtevala obnovo, za kar pa
naj bi potrebovali okoli 70 mili-
jonov tolarjev. Obljube iz prete-
klosti Komunalni direkciji niso
znane, zato predlagajo bralki,
naj se za nadaljnje podatke
obrne na Krajevno skupnost
Pod gradom. Takšna dela se
namreč vodijo koordinirano
preko zborov krajevne skup-
nosti z določenimi prioritetami
ob denarnem prispevku kraja-
nov. (BoJ)
Kupci ponarejenili
spričeval
Petra iz Trnovelj je zani-
malo, ali je policija prega-
njala tudi vse tiste, ki so v
znani aferi ponarejanja
uradnih listin na Konjiškem
(zaradi katere je bil obsojen
tudi razvpiti Kristjan Kame-
nik) le-te kupovali in se z
njimi okoriščali.
Irena Gorenak, predstavni-
ca za stike z javnostjo na celj-
ski policijski upravi je pove-
dala, da gre v primeru kupo-
vanja ponarejenih listin prav
Do prihodnjega četrtlca bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemala novinarka Ja-
nja Intihar. Na telefonsko šte-
vilko 031/569-581 jo lahko
pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom do
17. ure zastavite tudi po tele-
fonu 42-25-000.
tako za kaznivo dejanje, ki ga
opredeljuje 221. člen sloven-
skega kazenskega zakonika.
Ta določa, da se tistega, ki
kupi, sprejme v zastavo ali si
kako drugače pridobi stvar,
za katero ve, da je bila pri-
dobljena s kaznivim deja-
njem, kaznuje z zaporom do
dveh let. Kdor pa stori ome-
njeno dejanje, pa bi moral in
mogel vedeti, da je bila stvar
pridobljena s kaznivim deja-
njem, se kaznuje z denarno
kaznijo ali z zaporom do ene-
ga leta. Po navedbah celjskih
kriminalistov so zoper vse za-
lotene kupce ponarejenih do-
kumentov v konjiškem pri-
meru podali kazenske ovad-
be na pristojna sodišče. Ni pa
v njihovi pristojnosti, da bi
ugotavljaU, kaj se je z njimi
dogajalo na sodišču. Zaple-
njene ponarejene listine so
prav tako predali sodišču kot
dokazni material.
Lions klub za Mirka Ubaiia
Lions klub Žalec bo pripravil dobrodelni koncert Hodim z
rokami, namenjen obnovi v poplavi poškodovane hiše Mir-
ka Lebarja, invalida brez nog z Ložnice pri Žalcu.
V dobrodelni akciji bodo sodelovaU etno ročk ansambel
Orleki, narodnozabavni ansambel Gamsi, kantavtor Milan
Kamnik, Aleksander Jež, Tjaša Grah, Anka Krčmar in Tone
Vrabl. Vstopnina je po 1500 tolarjev in bo v celoti namenjena
Mirku Lebarju. Vstopnice so v predprodaji v Občinski matični
knjižnici Žalec, knjigarni Mladinske knjige Žalec in uro pred
koncertom pri blagajni Doma 2. slovenskega tabora. Koncert
bo v sredo, 13. decembra, ob 19.30 uri.
Na koncertu bodo predstavili življenjsko zgodbo Mirka
Lebarja, ki si zaradi svoje neverjetne vztrajnosti prav gotovo
zasluži občudovanje in tudi pomoč. TV
Podpisali eko listino
Vitanjska osnovna šola je le dočakala trenutek, ko so jo sprejeli med petinštirideset Eko
šol v Sloveniji.
»Veseli me, da se je ob podpisu eko listine zbralo veliko ljudi, ki jim ni vseeno, kako izgleda
naš življenjski prostor. Predvsem pa me veseh, da je okoljska ozaveščenost v toliki meri
prisotna med mladimi na šoli,« je na slavnostni prireditvi ob podpisu dejal ravnatelj šole Tone
Ošlak. Posebej je pohvalil koordinatorici eko šole, učiteljici Mojco Segel in Bredo Jakop.
Priznanja pa so prejele učenke Ksenija Kovše za avtorstvo »eko znaka« vitanjske šole in Katjuša
Kitek ter Mojca Grilc za ureditev naslovne strani glasila.
V Vitanju so se na podpis te listine pripravljali dve leti. Veliko jim je pomagala regijska
koordinatorka mag. Marinka Vovk in celoten kolektiv šole. Skupaj bodo še naprej skušali
dosegati vse cilje eko šol in tako pridobiti še »eko zastavo«. Pravijo, da bo ob vitanjski šoli
zavihrala petega junija prihodnje leto ob svetovnem dnevu varstva okolja. J.G.
I MOJEGA OKNA
Dobri nameni in čudni
obcutici
Ne vem, česa si vi želite od
božička in dedka Mraza,
vem pa, da so vaši otroci, če
le še niso prestopili najstniš-
kih let, v svojih pisemcih
želja zagotovo omenili kak-
šno igračo. V tem so si enaki
- tako tisti, ki jih imajo že
preveč, kot tisti, ki si jih ne
le želijo, ampak jih čisto za-
res potrebujejo. Vmes so še
tisti, ki igrače sicer imajo, a
so te po pravilu iz druge
roke - od sorodnikov, ki so
jim otroci in njihove igrače
že zrasli čez glavo. Na lastne
oči sem videla pisemce, v
katerem je bilo poudarjena
in podčrtana želja po novi,
čisto zares novi in še v škatlo
zapakirani punčki.
Človek bi lahko ob tem pre-
klinjal potrošniško miselnost.
Lahko bi se pa tudi zamislil
nad značajem dobrodelnosti,
ki tiste, ki nimajo, še dodatno
zaznamuje s stvarmi, ki se
jim že vidi obrabljenost. V
Ljubljani so zato za otroke iz
socialno ogroženih družin, ki
jih še bolj kot pomanjkanje
kakšnih dobrin obremenjuje
dejstvo, da jih vrstniki izločijo
iz družbe, ker nimajo nikoli
»pravih« oblačil ali »pravih«
igrač ali česarkoli pač že »pra-
vega«, organizirali akcije, v
katerih so te otroke oblekli z
novimi modnimi rečmi in jih,
če je bilo to treba zaradi nji-
hovega občutka enakovred-
nosti, magari opremili s tele-
fončkom. Smiselnost in
skromnost in pravovernost
gor ali dol - pri njihovem
vključevanju v družbo so jim
s tem pomagali bolj kot bi jim
z goro obrabljenih cunj...
Tega sem se spomnila pred
dnevi, ko smo z otroki paki-
rali igrače, ki jih pri nas ne
potrebujemo več in ko smo
se menili, da jih letos ne bo-
Piše: PIKA KUKERL
mo dah sorodnikom. Name-
ravali smo jih odnesti v Mla-
dinski center Celje, ki je v
sodelovanju s Klubom štu-
dentov celjske regije pripravil
akcijo zbiranja igrač za social-
no ogrožene otroke. Že res,
da so nekatere reči kot nove
in da se bo ob njih na kak-
šnem obrazku prikazal na-
smeh, kakršnega kaže dete
na razglednici MCC in KŠCR,
na kateri piše »Vsak otrok ho-
če vsaj eno igračo...«. Nove pa
niso. In v škatlah tudi ne. In
slabo vest imam, ker plišaste-
mu zajcu nisem ravno na-
tančno zašila ušesa.
Morda je bilo to krivo, da
vreče otroških zakladov ni-
sem takoj odtovorila na zbir-
no mesto. Morda je bilo pa
malce vendarle krivo tudi to,
da sem na razglednici, ki sem
jo djobila v trgovini, zaman
iskala naslov centra in kluba.
In nikjer ni bilo navedenega
časa delovanja, ne številke te-
lefona, kako si predstavljajo
predajo igrač. Jih bodo očistili
in popraviU? Jih bodo dali kar
tako ali iz koša kakšnega do-
brega strica? Bodo to naredili
z občutkom ali s tistim zopr-
nim dobrodelnim nadihom,
ki obdarovanca navda s še
hujšim občutkom drugačno-
sti?
Verjemite - ne dvomim v
dobre namene organizatorjev
akcije - MCC-ja in KŠCR-ja. In
na (skoraj) vsa vprašanja sem
dobila odgovor in vreča je že
v avtu, samo še pot mimo
Mariborske se mora zgoditi.
Ampak rahlo slab občutek je
pa ostal... Mar ne bi raje iz
zbranih obrabljenih igrač us-
tvarili brezplačno mestno
igralnico za vse otroke - ne
glede na socialni status, za
tiste, ki redkokdaj dobijo
igračo »čisto novo in še v
škatli«, pa bi enkrat za spre-
membo raje potrkali na naše
žepe in pri kakem dobrodu-
šno usmerjenem trgovcu z
igračami po ugodnih cenah
nabavili »čisto nove in še v
škatli«?
P.S.: Da ne boste kot jaz
odkrivali kam in kako oddati
igrače z dobrimi nameni,
naj vam povem, da je Mla-
dinski center na Mariborski
2 in deluje od osme zjutraj
do osme zvečer. Klub štu-,
dentov pa je nad Vrtnico, na
Ljubljanski 7, in igrače spre-
jema ob četrtkih od 17. do
18., ob petkih od 16. do 18. in
ob sobotah od 11. do 13. ure.
Če imate že lastne otroke, je
zelo verjetno, da tega še ni-
ste vedeli, kajne?
SI. 49. • 7. december2000
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Pogovor - zdravilo za dušo
Ozara za pomoč ljudem s psihosocialnimi težavami
vpetost v civilizacijsko ko-
lesje, ki neusmiljeno melje po
jvoje in človeka vse bolj izčr-
pava, nosi s sabo vedno tudi
določene posledice - fizične in
zlasti v zadnjem času tudi psi-
liične. Včasih je potrebno ta-
ko malo, da narediš človeku
uslugo. Morda le pogovor, pa
se počuti povsem drugače. To
je bil tudi eden poglavitnih raz-
logov za nastanek Nacional-
nega združenja za kakovost
življenja z imenom Ozara, ki
ima sedež uprave v Maribo-
ru, koordinacijsko pisarno pa
v Ljubljani.
»Gre za nevladno organiza-
djo, ki je nastala aprila letos,«
je pojasnila strokovna sode-
lavka Pisarne za informiranje
v Celju Mateja Brečko. Pod
okriljem organizacije namreč
po vsej državi deluje Mreža
pisarn za informiranje in sve-
tovanje, ki je namenjena ose-
bam z duševnimi težavami in
njihovim svojcem. Celjska eno-
ta deluje na Krekovem trgu 3.
Ciljni skupini nudi in zagotav-
lja individualno pomoč, sve-
tovanje, usmerjanje in infor-
miranje pri reševanju njiho-
vih težav, sproščeno in vzpod-
bujajoče okolje za druženje,
pogovore in podobno. Prosto-
voljci, ki s temi ljudmi delajo,
želijo doseči, da bi se uporab-
niki, kot jih imenujejo, poču-
tili cenjene in odgovorne za
svoje življenje. »Pri tem nam
veliko pomagajo tudi vojaki,
ki pri nas civilno služijo vojaš-
id rok,« je pripovedovala Breč-
kova. »Naše delo je bolj teren-
sko in po tem se tudi razliku-
jemo od podobnih organiza-
cij, ki so bolj omejene na
pisarne. K tistim, ki ne morejo
priti do nas, pridemo tudi sa-
mi. Naš prvotni cilj je druže-
nje s temi ljudmi, informira-
nje o možnostih zaposlitve,
čeprav vemo, da so te bolj
majhne, pomoč pri iskanju
stanovanj in podobno. Pri tem
sodelujemo tudi z bolnišnica-
mi in različnimi drugimi usta-
novami.«
Draženje in
sprastiiev
v okviru Ozare deluje ob
ponedeljkih od 10. do 12. ure
tudi skupina za samopomoč,
ki je sicer delovala že prej v
okviru Centra za socialno de-
lo. Skupina deluje prostovolj-
no, nima članarin in posebnih
obveznosti. »V skupini so po-
samezniki, ki so že bili na
psihiatričnem zdravljenju, na
primer v Vojniku ali na Rav-
nah, in si želijo pogovorov,« je
dejala Brečkova ter dodala, da
bi v prihodnje želeU vključiti
tudi mlajše ljudi, ki potrebu-
jejo takšno pomoč in bi se
morda tudi na ta način lahko
izognili bolnišničnem zdrav-
ljenju. »Takšnih primerov je
veliko,« je povzela. »Žal o nas
ljudje še vedno premalo vedo,
v glavnem pa jih k nam napoti-
jo posamezne ustanove. Tukaj
se med sabo spoznavajo, dru-
žijo, tudi hodijo skupaj na
izlete...«
Drugo skupino so poimeno-
vah duhovno, ki jo vodi eden
od prostovoljcev, sestanke pa
imajo ob sobotah. »Tudi zanjo
je dovolj zanimanja, pravza-
prav pa je nastala zaradi potre-
be ljudi, da bi tudi ob koncu
tedna ali ob praznikih kaj po-
čeli. Takrat se ljudje počutijo
zelo osamljene, medtem ko se
med tednom že nekako zapo-
slijo,« je dejala Brečkova.
Pričje hišice
Ob četrtkih so ustvarjalne
delavnice, ki jih Ozara orga-
Nekaj članov Ozarine skupine, Id je izdelala kar 58 ptičjih hišic.
nizira na Zavodu za kulturne
prireditve Celje. Nedavno so
naredili kar 58 ptičjih hišic in
jih pobarvali rumeno in mo-
dro, simbolični barvi Ozare.
Najverjetneje jih bodo poda-
rili nekaterim podjetjem in
tako naredili korak naprej za
večjo osveščenost ljudi. Sode-
lovali bodo tudi na letošnjem
novoletnem sejmu, kjer bodo
na svoji stojnici prodajali iz-
delke skupin uporabnikov iz
različnih Ozarinih centrov po
Sloveniji. Čeprav je večina teh
že upokojena (povprečna sta-
rost se giblje okoli 40 let), so
še vedno pripravljeni pridno
delati in imajo za to tudi čas.
Velika večina je ozdravljena,
sicer pa prav vsi živijo popol-
noma samostojno življenje.
Vprašanje je le, koliko jim to
dejansko dopušča okolica.
Med tistimi, ki trenutno slu-
žijo vojaški rok, je tudi znan
celjski obraz Iztok Gartner,
sicer bolj znan kot Iztok Pi-
stok, voditelj radijske oddaje
Iztokovih 3.600 sekund. O svo-
jem delu pri celjski Ozari je
povedal: »Nekdo, ki se profe-
sionalno ne ukvarja s takšnim
delom, začne na te ljudi gleda-
ti drugače, vidi jih kot povsem
samostojne ljudi, ljudi, ki so
morda celo bolj normalni kot
večina drugih. Delo z njimi je
koristno tudi zame, saj se mi
zdi, da sem tako sam sebe
bolje spoznal. Sicer pa se tak-
šno delo dopolnjuje s tistim,
kar rad počnem - rad se pogo-
varjam z najrazličnejšimi ljud-
mi in sem nasploh družaben
človek. Nedavno sem v svojo
radijsko oddajo povabil enega
od članov Ozarine skupine.
Menim, da si zaslužijo vso
podporo javnosti, saj so bih v
življenju že tako prevečkrat
razočarani, odrinjeni in tako
na nek način kaznovani. Kdo
ve, morda se pa lahko kaj
takega že jutri zgodi vam.«
■BOJANA JANČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Novo življenje na
pogorišču
Pred dobrim mesecem dni
smo pisali o požaru v Brezo-
vi pri Šmartnem v Rožni do-
lini, ki je zajel gospodarsko
poslopje ob stanovanjski hi-
ši. Požar so pomagali poga-
siti tamkajšnji gasilci, ki pa
naj bi po besedah bližnje
sosede s tem naredili več ško-
de kot koristi. Njivo, ki je v
njeni lasti, naj bi namreč
razorali s cisterno, ki je zdr-
sela po pobočju.
Tokrat smo slišali še drugo
stran medalje. Zaradi izredno
slabih pogojev, ozke in strme
ceste ter razmočenega terena
je cisterna res zdrsnila s ceste
na njivo, kjer pa naj bi po
besedah člana gasilskega druš-
tva iz Šmartnega ter vodje Ka-
ritas Ludvika Stoparja pov-
zročila neznatno škodo. V pri-
merjavi s škodo, ki bi lahko
sicer nastala, je vse to zane-
marljivo, so prepričani gasil-
ci. Stanovanjska hiša stoji na-
mreč le korak od poslopja, ki
je zagorelo. Pravzaprav ni za-
gorelo samo od sebe, ampak
naj bi bil krivec za to požiga-
lec, ki krajanom in gasilcem
že dalj časa povzroča preglavi-
ce. Da so gasilci srce in duša
zlasti manjših krajev in zasel-
kov, dokazuje tudi humana
gesta Šmarčanov, ki so z le-
som, zbranim v akciji Karitas
ob sodelovanju domačinov, v
dobrem dnevu in pol obnoviU
pogorišče. Štirinajst gasilcev
je tako pod vodstvom povelj-
nika Bojana Točaja prosto-
voljno še enkrat pomagalo sta-
rejši krajanki in s tem pokaza-
lo, da radi tudi na drugačen
način, kot smo tega vajeni,
priskočijo na pomoč.
fi. JANČIČ
Namesto graje pohvala. Domačinom za darovani les in gasilcem za prostovoljrut delo.
Celjski vitezi za otroke
Leo klub Celjski vitezi, podmladek Lions kluba, je včeraj,
v sredo, pripravil obdarovanje otrok, ki se zdravijo na
otroškem oddelku celjske bolnišnice. Lani so se s pomočjo
številnih donatorjev prvič odločili za takšno dobrodelno
akcijo, s katero so najmlajše bolnike presenetili in razveseU-
li. Vsak je tudi včeraj dobil darilo, ki mu ga je izročil
Miklavž, posebej pa so bili veseh knjig za knjižnico bolni-
šnične šole. TC
Sentil jsko božično drevo na Titovem trgu
Velenjčani so tudi letos dobili božično
|lrevo na osrednjem Titovem trgu. Čeprav se
k najprej izbrana smreka pri podiranju
Prelomila, so Šentiljčani, ki so jo darovali,
hitro našli novo in poskrbeli za ozaljšano
Podobo mesta.
Prvotno je drevo iz svojega gozda daroval
l^et Ivan Glinšek iz vasi Ložnica v krajevni
skupnosti Šentilj pri Velenju. Ko pa se je ta
prelomila, je vskočil Jože Jelen, po domače
(^oršek iz Arnač, in rešil zadrego z drevesom.
^ njenem postavljanju sta v roke pljunila tudi
oba podpredsednika občine Velenje Drago Mar-
tinšek in Bojan Kontič. Za okrasitev je tudi
letos poskrbel Oskar Sovine iz Škal, sicer silno
prizadeven član Društva šaleških likovnikov.
Tudi letos Velenjčani še niso dočakali, da bi
mestno božično drevo na Titovem trgu blago-
slovil farni župnik Janez Furman, mogoče pa
bo do blagoslova le prišlo, ko bo božiček ob
letošnjem prazniku pod smreko položil prilož-
nostna darila. Šentiljčanom in meščanom se
pri postavljanju spet niso pridružili odborniki
pomladnih strank. LOJZE OJSTERŠEK
S«. 49.-7. december 2000
12
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Dom je tretja koža
Družina Klemen živi v hišici iz naravnih materialov - S pomočjo radiestezije do zdravja - Zdrava prehrana in prave barve
Ljudje imamo tri vrste kože - pravo kožo,
ki nas med drugim ščiti pred zunanjimi
vplivi, oblačila kot drugo kožo in stanova-
nje kot tretjo kožo, pravi neka stara misel, ki
nam jo je ob našem obisku zaupal Samo
Klemen, ponosni lastnik hiše na gričku v
Marnem, zaselkom med Rimskimi Toplica-
mi in Hrastnikom. Z ženo Bernardo, hčerko
Tejo in sinčkom Jonom - Irenejem že leto dni
prebivajo v hišici, ki s svojo zunanjo, zlasti
pa notranjo podobo izžareva neko toploto in
energijo. Hiša, ki sta jo skupaj zasnovala
Samo in Bernarda, ki se ukvarja prav z
oblikovanjem, je zgrajena povsem iz narav-
nih materialov in se sklada z okoljem. Les in
zidaki - povsem preprosto.
mmmKlmmKm
Tako grajene so bile tudi avtohtone hiše, ki
so bile po Samovem mnenju tudi mnogo pri-
jaznejše ljudem, ki so v njih živeli. Dom
Klemenovih se od njih na zunaj razlikuje le po
barvi oken in vrat. Notranja podoba pa je
povsem drugačna. Hiša je prostorna, svetla in
topla. Občutek odprtosti dajejo velika okna,
sama ureditev pohištva iz svetlega lesa in
zelenje. V dnevnem prostoru stoji velik kamin,
ki še dodatno zbuja občutek domačnosti. Tu bi
pa človek kar ostal za zmeraj, pomislim. Kdor
je Klemnove že obiskal, bo to dobro razumel.
Kot pod zvezdnim nebom
Samo vodi podjetje Forum Terma, ki trenut-
no upravlja termalno kopališče v Rimskih
Toplicah, ljubiteljsko pa se ukvarja z radieste-
zijo in astrologijo. Večina si predstavlja pod
pojmom radiestezija nekakšno občutenje ah
bolje ugotavljanje nezaznavnih energijskih va-
lovanj s fizikalnimi napravami na osnovi dom-
nevnih posebnih sposobnosti, ki vsakomur pač
niso dane. Samu to pomeni nekaj več. »Z
nihalom si lahko ogromno pomagate,« je pre-
pričan, »ter tako preprečite marsikatero psi-
hično ali fizično obliko bolezni, ki smo jim z
nepravilnim načinom življenja vsakodnevno
izpostavljeni. Paziti bi morali na to svojo
>kožo<, na vse, kar je pod njo in na njej. Prav
zato prisegam na naravne stvari in odtod tudi
zamisel o takšni hiši. Na prvem mestu je prav
gotovo les, sledi pa zemlja. Zakaj? Zato, ker
prepuščata vso energijo. Tako imamo stik s
kozmosom in nismo osamljeni,« je pripovedo-
val Samo, ki se z radiestezijo ukvarja že od
svojega sedemnajstega leta, intenzivneje pa
zadnjih osem let. »To je tako, kot da bi spali
pod zvezdnim nebom,« se je nasmehnil. »Nič
vas ne ovira. Če imate oblačilo iz bombaža ali
volne, vas prav tako nič ne ovira. Če imate
primerno stanovanje ali hišo, ki nima škodlji-
vih vplivov, imate dostop do informacij iz
kozmosa in s tega stališča imate precej manj
možnosti, da bi zboleli. Naš dom na nek način
predstavlja stik z naravo, pristnost in odprtost.
Hiša družim Klemen vzbuja pozornost mimoidočih. Les in zidaki, kokos za izolacijo,
barve na vodni osnovi in čebelji vosek - in to je tudi vse.
To ima svojo težo v smislu vizualne komunika-
cije, ki psihično vpliva na človekovo ugodje,«
je mirno pripovedoval Samo.
Sevanje...
»Vsi vogali sevajo,« nas je poučil Samo.
»Neprijeten občutek imate že, če proti vam
gleda noževa konica, kajne? Morda ga sploh ne
vidite, pa se ne počutite dobro. Ali pa vstopite v
stanovanje in vas v njem nekaj moti, pa sami ne
veste, kaj. V tem prostoru so energije, ki se
med samo prepletajo in lahko na bolj dojemlji-
ve ljudi močno vplivajo. Lahko se nahajate v
samem žarišču, ki je neposredno pod udarom
teh energij. Kdor je bolj senzibilen, odprt, to
občuti,« je pripovedoval Samo.
Kaj pa vse bolj razširjeni mobiteli, brez
katerih si sploh ne predstavljamo več moderne-
ga utripa življenja? »Mobiteli po moji presoji
bistveno prekašajo računalnik, kar zadeva seva-
nje,« je odgovoril Samo. »Mobitel ima še poseb-
no moč, saj sprejema frekvence. Glede na to, da
je brezžični, mora imeti izredno močan oddaj-
nik in seveda sprejemnik, da lahko sprejema
signale. Znanstveno je dokazano, da elektro-
magnetno polje dobesedno >nažira< človeka in s
tem potencialno odpira pot do dela telesa, ki se
nahaja znotraj tega polja.« Seveda je odvisno
tudi, v kolikšni meri mobitel uporabljate. Po
njegovih besedah sicer obstaja določena zaščita,
a elektromagnetnega polja s tem ne moremo
izbrisati. Takšna zaščita je lahko dodatna folija,
ki naj bi bila človeku bolj prijazna. »Vendar pa
ima takšen telefonček tako močno frekvenco,
da vse tisto, kar je za človeka dobro, uniči. To so
zelo preproste in znanstveno dognane stvari, to
ni larifari,« je dejal Samo.
Spalnica brez televizije
Pogla\^tno vprašanje pri opremljanju vsake hiše
je, kam in kako postaviti spalnico, ki je po
Samovem prepričanju najpomembnejši prostor, v
katerem preživimo kar tretjino svojega življenja. V
njem- naj bi bili prepuščeni sevanju in energijam,
ki pa se jih kar tako ne moremo znebiti. Kako
lahko to ugotovi vsakdo od nas? »Bolj težko, bolje
bi bilo, če bi o tem koga povprašali,« je dejal Samo
in poudaril, da danes tudi najboljše svetovne
klirdke upoštevajo mnenja bioenergetikov in ra-
diestezistov. Kar pa zadeva spalnico, bi moral
vsakdo vedeti, da morajo silnice teči v smeri od
severa proti jugu, je pojasnil Samo. »Če se uležete
obratno, s tem silnic zemlje ne boste zmotili,
ampak se bo zgodilo ravno obratno. Rezultat je, da
se nelagodno počutite. Če dojenčka položite spat v
napačnem položaju, se vam bo najkasneje v dveh
urah obrnil v nasprotno smer. Tak otrok je še
senzibilen, odprt, in ni >pokvarjen<, tako kot se to z
leti zgodi z nami. V spalnici ne imejte vtičnic v
bližini vzglavja, če je le mogoče. Vtičnice naj bodo
oddaljene najmanj pol metra ali meter stran od
glave. Najboljša rešitev pa bi bila, da odvijete
varovalko in sobo pred spanjem razbremenite.
Vsekakor pa je precej bolj škodljiv vpliv sevanja
gospodinjskih pripomočkov v kuhinji, ki imajo
vgrajene elektromotorje. Sodobna gospodinja se
vsak dan suče okoli štedilnika in ima običajno
dosti opravka s temi strojčki. To se sčasoma lahko
odrazi na njenem zdravju. Seveda pa se razlogi za
to vedno najdejo kje drugje. In še nekaj; televizij-
ske aparate imejte raje v dnevni sobi in ne v
spakiici. Ugašanje televizije z daljincem izpod
odeje ne velja,« se zasmeji. »Tako se ne gremo!«
Barve in pravilna prehrana
Zelo velik vpliv na človeka imajo tudi barve.
Samo pravi, da vsaka barva vibrira drugače in da
je od vsakega posameznika odvisno, katera je
zanj najbolj pozitivna. Pomemben je tudi čas in
položaj, v katerem se posameznik nahaja. »Če
želite biti zelo opazni, ali če greste na pogovor za
delo, se oblecite rdeče. Delovali boste vplivno in
pogumno. Če se boste odeli v rjavo, se boste
morali za uspeh bolj potruditi in dokazati, da ste
dober organizator,« je pojasnil. Iz delavnice o
barvni terapiji, ki je bUa zasnovana po vzoru neke
angleške zdravnice, je izvedel precej osupljivih
stvari. »Sploh si ne morete misliti, kako je lahko
to pomembno. Z barvami so obsevali neozdrav-
ljive ljudi in jih tako na nek način prisilili, da so
bolezen premagali.« Zelo pozitivna barva je po
njegovih besedah bela, medtem ko črna pomeni
zgolj zaprtost vase, nedotakljivost. Črna barva
ponazarja Zemljo. »Mnogi mladi jo imajo radi, s
tem pa kažejo navzven, da so samozadostni, si ne
pustijo ukazovati in so v sebi zaprti. Vendar pa se
kasneje začnejo tudi odpirati navzven,« je pripo-
vedoval.
Na vprašanje, kaj je pravzaprav tisto, kar v
našem življenju igra nadvse pomembno vlogo, je
Samo izstrelil kot iz topa: »Hrana. Hrana je poleg
misli, ki je potencialni generator vsega, nadvse
Žena Bernarda, hči Teja in sinček Jon - Irenej, ki je ime dobil na osnovi datuma rojstva. V
zvezdah je zapisano, da bi lahko postal dober zdravnik.
Samo Klemen - uradrw poslovnež, njegova
strast pa sta radiestezija in astrologija.
pomemben dejavnik, ki lahko poleg negativnih
sevanj najbolj uničuje ljudi. Pomembno je, kaj
damo v usta. Nič nimam proti hitri hrani in če bi
bila vsaj nekoliko bolj hranljiva, sploh ne bi bila
tako slaba, kot so prepričani nekateri. Vendar pa
je le-ta že v osnovi, kot surovina, slaba in ne daj«
energije. V človeku pušča le ogromno balasta, ki
ga bremeni in mu večinoma ne koristi.«
In kaj je zanj primerna prehrana? »Ljudje bi
morali predvsem vedeti, da ne smejo jesti tako,
kot so bili tega vajeni do sedaj,« je povzel. »Nikoli
ne jejte ogljikovih hidratov skupaj z beljakovina-
mi. Sendviči so torej smrt, saj kruh in meso ne
gresta skupaj. Skupaj sodita denimo meso in
zelenjava. Ko pride meso v prebavni trakt, potre
buje telo sedem do osem ur, da lahko iz njega tudi
nekaj črpa, po treh urah pa že gnije! Potem lahko
veste, kaj se v vas dogaja.« Najprimernejši zajtrk
bi bil sadni sok ali sadje. Telo ga lahko črpa že čez
kakšne pol ure, kar je nadvse pomembno, saj je
telo zjutraj šibko. Pol ure ali uro kasneje lahko
jemo naslednji obrok, torej močnejši zajtrk ali
malico. Med obroki morata preteči dve uri, vmes
pa je priporočljivo piti veliko vode.
Mleko in mlečne izdelke bi morali po Samovih
besedah uživati čimmanj, saj naj bi se kalcij, ki ga
vsebuje mleko, nalagal na in ne v kosteh. »Ta
trditev je prišla v javnost že leta 1938, pa so jd
hitro utišali,« je dejal, a hkrati pojasnil, da mleko
vendarle lahko uživajo dojenčki do tretjega leta.
»Le-ti imajo namreč sposobnost presnove mleka
in mlečnih izdelkov. Če pa bi s trgovskih polic
umaknili tovrstne izdelke, salame in paštete
potem najbrž ne bi veliko ostalo. Vsekako^
priporočam veliko zelenjave in mešano hrano,
Zelenjava spodbuja presnovo.«
Veda je žhre bilje
»Nedavno sem v najnovejši reviji nekega
japonskega znanstvenika prebral ogromno zani-
mivosti o vodi. Saj sploh ne vemo, kaj je to.
Voda je živo bitje in ima strahovito dober
spomin. Ko so različnim vzorcem vode predva-
jali različne vrste glasbe, so bili v vsakem vzorcu
različni kristali. Enemu so na primer predvajali
prijetno Bachovo melodijo in nastali so fanta-
stični kristali. Ko so to isto vodo preklinjali in
zanemarjali, je bil rezultat grozen. Pravo skro^
pucalo! Do teh posnetkov so prišli z najnovejšo
računalniško tehnologijo, ki omogoča nova
presenetljiva odkritja,« je pripovedoval Samo.
Človek začne takole vsaj nekoliko premišlje
vati o sestavnih delčkih bivanja, ki jih ljudjf
preprosto prezremo. Prezremo tudi očitne stva-
ri, kot so na primer oblačila in posteljnina i2
umetnih vlaken, neredno zračenje in previsoke
temperature v prostoru, uporaba umetnih bar-
vil, lakov, neprimernega pohištva in še in še.
Zlasti v mestih in večjih naseljih se ljudj«
premalo sprašujej (m)o, kaj je zdravo in kaj
škodljivo. Vse to so stvari, ki jih lahko dokaže
mo s sodobno tehniko oziroma znanstveniiB
pristopom. »Tudi pri nas se vse več ljudi ukvarja
z radiestezijo in podobnim, napredek pa je tudi
to, da se ljudje vsaj upajo kaj vprašati. Žal so ti
posamezniki še v manjšini, medtem ko ostali
del, vključno z uradnimi krogi, tovrstno razmiš-
ljanje še vedno zanemarja ali zavrača. Če bi
ljudje vse te nasvete bolj upoštevali, bi po
mojem prepričanju precej manj obolevali za
različnimi boleznimi. Potrebni so le pazljivost
samospoštovanje in določeni manjši posegi. Za
vse je pač potreben čas. Treba je le spoštovati
naravo, iz nje jemati in ji spoštljivo vračati.«
Št. 49.' 7. december 2000
NOVI TEDNIK
NAŠI KRAJI IN UUDJE ~| ffl
Zametek zlatega volana
Marjan Švajger je več kot dvanajstkrat brez praske obkrožil zemljo - Izletnik in Zavarovalnica Triglav podelila nagrade
za varno vožnjo v letu 1999
v delniški družbi Izletnik Celje so skupaj z
Zavarovalnico Triglav, pri kateri imajo zava-
rovana vsa svoja poslovna sredstva, že sed-
mo leto zapored podelili nagrade voznikom
za varno vožnjo. Tokrat je nagrade prejelo
186 od skupaj 242 voznikov avtobusov, ki so
v letu 1999 vozili varno; brez prometnih
nesreč oziroma poškodb svojih potnikov in
vozil, do katerih bi prišlo po njihovi krivdi.
Kot je v pozdravnem nagovoru poudarila
direktorica Izletnika Ana Jovanovič, posveča-
jo v podjetju zelo veliko skrb varni vožnji. »To
se začne že pri zaposlovanju, saj vsakdo pač ne
more biti voznik avtobusa,« je pojasnjevala in
dodala, da je povprečna starost njihovih vozni-
kov zdaj 45 let, samo lani pa so skupaj prevozi-
li 11,3 milijona kilometrov. Brez prometnih
nesreč oziroma poškodb potnikov in vozil, do
katerih bi prišlo po krivdi voznika avtobusa, je
šlo kar na 8,7 milijona prevoženih kilometrih.
Skrb za varno vožnjo pa se Izletniku obrestuje
kar dvakrat; prvič v zaupanju
ljudi, njihovih potnikov, dru-
gič pa tudi materialno.
Med 186 nagrajenimi Izlet-
nikovimi vozniki je bilo tudi
pet takšnih, ki so za svoje
vestno in varno delo prejeli
srebrne volane; skupaj z ma-
ketami avtobusov so jih preje-
li Branko Breznik, Franjo
Kunstič, Drago Lipnik,
Branko Franc Tovornik in
Anton Vasle. V času, ko so se
v Izletniku odločih za pode-
ljevanje nagrad svojim vozni-
kom za varno vožnjo, so neko-
liko spremenili in dopolnili
tudi pravilnik, ki stimulira
voznike. Tako mora zdaj voz-
nik za srebrni volan voziti 5
let brez prometnih nesreč,
zlati volan je nagrada za 10-
letno varno vožnjo, zlati volan
s plaketo pa za 15-letno varno
vožnjo. Prvi uradni zlati volan
bodo tako v Izletniku lahko
podelili šele leta 2003, vozni-
Marjan Švajger
ku, ki bo do vključno leta
2002 po slovenskih in tujih
cestah desetletje varno preva-
žal svoje potnike. So pa na
slovesnosti prejšnji teden po-
delih posebno plaketo, zame-
tek zlatega volana Marjanu
Švajgerju, Izletnikovemu
vozniku leta 1998, ki je vods-
tvu podjetja pokazal lastno
evidenco, po kateri je v zad-
njih dvanajstih letih, varno,
brez praske na svojem avtobu-
su, prevozil okoli 500 tisoč
kilometrov.
43-letni Švajger se je kot iz-
šolan elektrotehnik pri Izletni-
ku zaposlil pred osemnajstimi
leti, po prvi liniji, ki je bila
ukinjena, pa zdaj že leta vozi
med Čatežem in Celjem. »Voz-
nik avtobusa sem želel postati
že kot otrok, a sem prve mese-
ce po zaposUtvi kar malce dvo-
mil, ali bom zmogel ah ne. Pa
je šlo. V tem času sem se tudi
dodatno izpopolnjeval in za-
ključil šolo za tehnične stroke
v Novem mestu ter pred osmi-
mi leti postal tudi inštruktor za
vozila vseh kategorij,« pripo-
veduje Švajger, ki je doma iz
Krškega, na vprašanje, ali ima
v družini naslednika, ki se bo
čez leta tudi lahko ponašal z
zlatim volanom, pa odgovarja:
»Imam dva čudovita otroka, a
sta bolj po mamici, ki je eko-
nomistka, saj tako 19-letni Igor
kot 20-letna Janja študirata
ekonomijo.« Očetu Marjanu
pa, vsaj malo, menda le poma-
gata pri preračunavanju prevo-
ženih kilometrov, ki se jih je v
zadnjih letih nabralo že več,
kot bi jih zadoščalo, da bi s
svojim avtobusom dvanajst-
krat obkrožil zemljo.
■IVANA STAMEJČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Dijaki ne tavajo več
Po novem, zimskem voznem redu, je prispel dijaški vlak
iz Rogatca in Rogaške Slatine v Celje prehitro, tako da so
dijaki tavali po mestu in čakali na pričetek pouka kar eno
uro. Slovenske železnice so se na pritožbe iz Obsotelja
odzvale zelo hitro.
Tako vozi od prejšnjega tedna v Celje dodatni dijaški vlak, ki
odpelje iz Rogatca ob 5.25 ter prispe v Celje ob 6.25. Dodatni
vlak ima postanke na vseh postajah do križišča v Stranju, nato
pa le še v Šentjurju in Štorah, kjer nekateri izstopijo. Dijaki
lahko tako prihajajo k pouku bolj spočiti. SŽ so morale za
možnost uvedbe dodatnega vlaka urediti v Rogaški Slatini
dodatno odjavnico, s čemer so povečah prepustno moč proge.
Dodatni vlak vozi ob delavnikih, v času šolskih počitnic pa ga
ne bo. Zelo verjetno je, da bo ostal tudi prihodnje šolsko leto,
pri čemer pa naj bi prišlo do ukinitve dijaškega vlaka, ki prispe
v Celje že ob 6.04. Dokončna odločitev še ni sprejeta.       BJ
Otroci so peli Miklavžu
Tudi letos je otroke v Šen-
trupertu nad Laškim v dvo-
rani gostišča Kocman obi-
skal Miklavž s spremstvom.
Dvorana je bila pretesna, da
bi lahko sprejela vse otroke s
starši, ki so prišli iz Šentru-
perta, okoliških vasi in pre-
senetljivo veliko tokrat tudi
iz doline.
Vsi otroci so dobih enaka
darila, polne vrečke dobrot z
igračami in šibo miklavževko.
Miklavž si je ogledal pravi
otroški pokaži, kaj znaš, v
katerem so nastopili otroci
mentorjev Francija Vrbovška
in Vikija Ašiča ml. Na sintisi-
zer so zaigrali David Knafelc,
Urška Gračner, Alenka Perti-
nač, Tina Deželak, Adrijana
Zaje, Dejan Hribernik, Tanja
Žafran in Marina Pusar, na
harmoniko Dejan Plahuta iz
Šentruperta, Matej Zupane iz
Loke, dvojčka Klemen in Jure
Hrastnik iz Šentruperta in Da-
vid Hrastnik iz Male Breze,
pela je Barbara Leber iz Vojni-
ka, skupina Triperesna dete-
ljica Matija, Gregor in Patrici-
ja iz Dobrine se je predstavila
s petjem, igranjem in žvižga-
njem na posebno piščalko,
predstavili pa so se tudi štirje
mladi harmonikarji iz Šentru-
perta, ki veliko nastopajo na
različnih prireditvah. Za po-
sebno razpoloženje pa so po-
skrbeli člani ansambla Jurij iz
Šentjurja.
TV
Praznik mošta - sadnega vina in soica
Projekt celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi -
program CRPOV zajema ves
neravninski del občine Pol-
zela, vasi Andraž, Dobrič,
Podvin in Založe. Sodeč po
površini je to do sedaj naj-
večji projekt, saj obsega kar
dve tretjini občinske površi-
ne.
Projekt CRPOV vodi Izidor
Habjanič iz podjetja Landart
iz Ljubljane. Sad dosedanjega
enoletnega skupnega dela s
krajani omenjenih vasi je
skupni projekt »Sadjarsko
vinska pot«. Na tem območju
je kmetijstvo glavna gospodar-
ska panoga. Sadjarstvo pa je
najstarejša in znamenita gos-
podarska dejavnost že iz
prejšnjega stoletja.
Na kmetiji Čvan, po doma-
če Grčin iz Podvina so se odlo-
čih za predelavo sadja v sadni
sok, na kmetiji Čremožnik v
Dobriču pa za predelavo sadja
v mošt - sadno vino. Tako so
prejšnji teden, na dan sv. An-
dreja, pripravih na obeh kme-
tijah praznik mošta - sadnega
vina in soka. Kot je povedal v
pozdravnem govoru župan
občine Polzela Ljubo Žnidar,
so še velike rezerve na tem
območju v razvoju kmečkega
turizma. Pohvalil je odločnost
obeh kmetij in zagotovil, da
bo tudi občina Polzela poma-
gala premagati začetne težave.
Predstavitev projekta pre-
delave sadja v sadne stiskance
je imel svetovalec za sadjars-
tvo Franci Kotar iz Maribora.
Povedal je, da je Slovenija
najbogatejša država po števi-
lu sadnega drevja na prebival-
ca (sosednja Avstrija ima le
0,6 sadnega drevesa na prebi-
valca, naša država pa 2,25).
Vendar se Slovenci preveč
mačehovsko obnašamo do
starih nasadov sadnega drev-
ja. Rajši pijemo vse vrste
umetnih ledenih čajev in dru-
gih napitkov, kot pa da bi
uživali sadni sok iz domačega
sadja, ki je naravna pijača
brez kemikalij. Prav tako je
znano, da smo Slovenci nek-
daj popili 80 odstotkov sad-
nega vina in le 20 odstotkov
vina. Da bomo spremenih
kulturo pitja, ta bo tudi bolj
zdrava, bo potrebno kar pre-
cej časa in dela.
Da je predstavitev sadnega
soka in mošta - sadnih vin
dobila tudi družabni značaj,
so na domačiji Čremožnik v
Dobriču poskrbeli še za do-
mač prigrizek. Za prijetno
»štimungo« pa je poskrbel
Trio vesele babice.
T. TAVČAR
Božo Sevnik z razstavljenimi gosmi.
Na razstavi 320 živali
Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Žalec je v prostorih Inštituta za hmeljarstvo in
pivovarništvo Žalec minuli petek, soboto in nedeljo pripravilo zanimivo razstavo malih
pasemskih živali, ki je bila dobro obiskana.
Po besedah predsednika društva Viktorja Jana so razstavljali rejci iz šestih društev, vseh pa je
bilo kar 320. Tako je bilo na razstavi kar 24 pasem kuncev, po pet vrst gosi in rac, dvanajst vrst
kokoši, po dve vrsti jerebic in prepehc in trinajst vrst golobov. Videti je bilo tudi koze, krokarja,
kragulja, činčile, želve in drugo. T. TAVČAR
Na predstavitvi predelave sadja v sadni sok na kmetiji Čvan v Podvinu.
Si. 49.'7. december 2000
14
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Avto šole po novem
v lanskem decembru je mi-
nistrstvo za šolstvo in šport
izdalo nov pravilnik o avto
šolah, ki je dokaj natančno
obdelal in predpisal pogoje
dela slovenskih avto šol, ki
jih je bilo že pred dvema leto-
ma skupno 287. Kmalu je
začela delovati tudi skupina
za pripravo pravilnika o do-
voljenju za voznika inštruk-
torja, učitelja predpisov in vod-
jo avto šole. Pravilnik je se-
daj že dokončno pripravljen.
Odločnost ministrstva, da na-
redi red na tem področju, se je
pokazala tudi pri uvajanju spre-
memb učnih programov in us-
posabljanja ter drugih novo-
sti. Po preteku dveletnega pre-
hodnega obdobja po prevze-
mu pristojnosti nad delom av-
to šol je ministrstvo vsem šo-
lam poslalo okrožnico z na-
tančnejšim seznamom doku-
mentov, ki jih je bilo potrebno
predložiti za vpis v register.
kot je bilo opredeljeno tudi v
zakonu o varnosti cestnega pro-
meta. Od vseh prispelih vlog
je bilo vpisanih 198 pravnih
oseb in samostojnih podjetni-
kov posameznikov, šest vlog
pa je bilo z odločbo zaradi
manjkajočih dokumentov za-
vrnjenih. Glede na število de-
lujočih šol v letu 1998 se torej
83 avto šol z različnih koncev
Slovenije ni uspelo vpisati v
register. Po mnenju predstav-
nikov ministrstva te avto šole
že prej niso izpolnjevale po-
trebnih kadrovskih pogojev.
Med triintridesetimi avto šo-
lami iz celjske regije jih je v
novi register vpisanih triind-
vajset. Tiste, ki niso izpolnje-
vale pogojev, so to težavo pre-
mostile z združevanjem, vse-
kakor pa to ne bo vidno vpli-
valo na kandidate, ki so dolo-
čeno število ur pri takih avto
šolah že opravili. Po besedah
Franca Jurmana z ministrs-
tva za šolstvo bodo kandida-
tom avto šol, ki po novem niso
vpisane v register, priznali vse
opravljene ure, zamenjati bo-
do morali le avto šolo. Morda
je zadeva na prvi pogled neko-
liko smešna, a hkrati nadvse
koristna, saj je le tako mogoče
vzpostaviti red in zakonitosti
na tem področju, predvsem pa
zagotoviti ustrezne pogoje za
dvig kakovosti dela avto šol.
BOJANA JANČIČ
Miklavž pride tudi iz
Amsterdama
Na podlagi dosedanjega so-
delovanja sta Turistično druš-
tvo Slovenske Konjice in FECC
(s sedežem v Amsterdamu) skle-
nila še eno »navezo«, in sicer
med konjiško nadžupnijsko
cerkvijo sveti Jurij in nadžup-
nijsko cerkvijo sveti Nikolaj v
Amsterdamu.
Predstavniki Svetega Nikolaja,
ki jih vodi Henk Ferdinand Van
der Kroon, bodo na Konjiškem
med 7. in 9. decembrom. V pe-
tek, 8. decembra, ob 18. uri bodo
miklavževali v cerkvi sveti Mi-
hael na Črešnjevcu pri Slovenski
Bistrici, v soboto, 9. decembra,
ob 10.30 bo v cerkvi sveti Jurij v
Slovenskih Konjicah posebna sve-
ta maša z miklavževanjem in
slavnostno potrditvijo medseboj-
nega prijateljevanja. V soboto, 9.
decembra, ob 15. uri bo FECC
miklavževanje tudi med Miklav-
ževim koncertom v Zrečah.
Društvo Sveti Nikolaj iz Am-
sterdama letos praznuje 35-ob-
letnico obstoja in bo letos prvič
miklavževalo v kakšni drugi dr-
žavi. Da so izbrali prav Slovenijo
z Dravinjsko dolino, je gotovo
pripomoglo vzorno sodelovanje
konjiške občine v mednarod-
nem združenju Entente Florale
in svetovnem združenju FECC.
N.N.
Prvi uspehi protipopiavne
sanacije
Krajani Polul in Zagrada zadovoljni ugotavljajo, da narasla Savinja,
ki je novembra spet grozila, da bo poplavila, tokrat ni prestopila
bregov. Po besedah Slavka Zgoznika iz iniciativnega odbora protipo-
plavnih ukrepov v KS Pod gradom so se poplavi izognili tudi po
zaslugi Mestne občine Celje, ki je namenila 14 milijonov tolarjev za
odvoz naplavin, nakopičenih od davnega leta 1935. To pa ni edini čep
na Savinji. Za večjo varnost območja južno od mesta je treba očistiti
tudi celotni levi in desni breg od izliva Voglajne do železniškega
mostuvTremerju. TC
Klic dobrote 2000
Prejšnjo sredo je v dvorani celjskega Golovca potekala tradicionalna dobrodelna
prireditev Klic dobrote, ki jo organizira Karitas Slovenije.
Na prireditvi, ki je letos potekala pod geslom Sprava in mir med nami, so nastopili številni
slovenski glasbeniki, ki so s tem pripomogli k zbiranju denarja za socialno ogrožene ljudi. Po
prireditvi so zbrali 14 milijonov tolarjev in pol, sedaj pa je ta znesek narasel na okoli 26
milijonov tolarjev, od katerega bodo tri milijone namenili Posočju. SK
Foto: GK
Maricu v
pomoč
v eni od julijskih številk No-
vega tednika smo pisali o in-
validu Marku Mastnaku iz Ce-
lja, ki ima cerebralno paralizo
in nujno potrebuje predelan
avtomobilski sedež, v katere-
ga bi ga lahko starši posadili
iz invalidskega vozička. Ker
je dvigovanje fanta prenapor-
no, si starša prizadevata zbrati
dobrih osemsto tisoč tolarjev
za sedež, ki bi ga vgradili v
njihov osebni avtomobil in mu
obenem tudi zagotovili večjo
varnost pri vožnji. Na njihov
poziv se je doslej odzvalo kar
nekaj darovalcev, ki so sku-
paj prispevali okoli 150 tisoč
tolarjev. Za darovani denar se
jim družina Mastnak najlep-
še zahvaljuje, mi pa poziva-
mo tudi ostale, naj prispevajo
po svojih močeh na Karitas Ce-
lje, Krekova banka, namen na-
kazila: za Marka, ŽR: 51800-
620-336, skhc: 05-1300113-
5452-1. BoJ.
Največje miiciavževanje
Največje miklavževanje v Celju so gotovo tudi letos pripravili
v Centru Interspar. Miklavža je pozdravila množica otrok in se
razveselila darilc, njihovi starši pa so bili še bolj veseli nastopa
Vilija Resnika. Foto: GK
Pet noviii društev
športni delegati in gostje
so se v Žalcu sestali na letni
skupščini Zveze športnih dru-
štev občine Žalec.
Sprejeli so poročila o delu
zveze, ki je s strokovno delav-
ko Anito Seles in upravnim
odborom opravila veliko nalog
tako pri povezovanju društev,
kot na področju šolskega špor-
ta in akcij, kot so Zlati sonček,
Krpan, Naučimo se plavati. Me-
sec športa, Slovenija v gibanju
itd. Po podatkih olimpijskega
komiteja Slovenija je v žalski
zvezi kar 35 vrhunskih športni-
kov - mladinskega, državnega,
perspektivnega in mednarod-
nega razreda. V svoje vrste so
sprejeU pet novih društev in
sicer ŠD MAT Dobrteša vas, ŠD
Jui-jitsu Klub Aljesan Šempe-
ter, Golf klub 2000 Žalec, Te-
nis klub Trnje Galicija in ŠD
Mali talent Migojnice.
T. TAVČAR
PLANINSKI
KOnČEK
Na spominsici
poliod
Planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje iz
Celja vabi to nedeljo, 10. de-
cembra, na 20. spominski
pohod v počastitev prve fron-
talne bitke na Tis ju pri Litiji.
Odhod avtobusa bo v nede-
ljo ob 7. uri z avtobusne posta-
je ob Glaziji. Prijave sprejema
g. Gombač po telefonu na šte-
vilko 541-67-27.
MM
Št. 49.-7. december 2000

NASI KRAJI IN UUDJE
15
Prepraznično odštevanje
Prihodnji petek se bo, za začetek kar z obiskom pravega laponskego božička s spremstvom, del Celja prelevil v
pravljično deželo
Praznične lučke so Celje že
pred dnevi dodobra razsvetli-
le, počasi pa se mesto priprav-
lja tudi na osrednje predpraz-
nično dogajanje, ki bo mesto
prevevalo po 15. decembru.
Celjske malčke bo prihodnji
petek prvič obiskal pravi la-
ponski božiček s sprems-
tvom, 15. decembra pa se tudi
sicer začenja ulični božično-
novoletni sejem, oživela pa bo
tudi pravljična dežela s prire-
ditvenim odrom na dvorišču
Spodnjega gradu.
Najmlajši so so i)redpraz-
ničnega razpoloženja že na-
lezli s prvimi prireditvami, ki
so jih v mestu zvečine vezali
na miklavževanja, prihodnji
teden se bodo začele praznič-
ne otroške delavnice v Muzeju
novejše zgodovine Celje, bo-
žične in novoletne delavnice
za otroke pa pripravljajo tudi
v Medobčinski zvezi prijate-
ljev mladine Celje. Drobna
božična in novoletna darilca
ter praznične voščilnice bodo
osnovnošolci lahko izdelovali
v prostorih Otroške knjižnice
Celje 18. in 19. decembra med
16. in 17.30 uro, v času božič-
no-novoletnih počitnic pa bo-
do delavnice za celjske otroke
med 10. in 12.30 uro, za šolar-
je iz Vojnika, Frankolovega,
Dobrne in Štor pa v tamkajš-
njih vrtcih med 13. in 15.30
uro. Delavnice bodo tematsko
razdeljene, tako da bosta Ba-
bičini pravljični delavnici sle-
dili še Ostržkova darilna de-
lavnica in Zajčkova novoletna
delavnica.
V Medobčinski zvezi prija-
teljev mladine Celje tudi letos
pripravljajo počitniška leto-
vanja za otroke in družine v
Kranjski Gori in pod Krvav-
cem, prihodnjo soboto, 16.
decembra, pa bo decembrski
otroški zabavni avtobus odpe-
ljal celjsko mladež in njihove
starše v predbožični Dunaj.
Laponskega božička, ki ga
bodo spremljali palčki in
snežna vila, so s Finske v Celje
- v Sloveniji pa bo obiskal še
Ljubljano, Kranj, Škofjo Lo-
ko, Ptuj in Maribor - v Medob-
činski zvezi prijateljev mladi-
ne uspeli pripeljati s pomočjo
sponzorjev; celjsko mladež pa
bo obiskal kar dvakrat. Naj-
prej v petek, 15. decembra
točno opoldne, ko bo skupaj s
svojim spremstvom program
pripravil na dvorišču Spod-
njega gradu, zatem pa bo dari-
la ponesel še malim bolnikom
v Splošno bolnišnico Celje.
——.....^ I. STAMEJČIČ
Veseli december v Vojniku
v programu decembrskih prireditev v občini Vojnik so za
prihajajoči teden organizatorji pripravili pohod na Majšperk in
Ptujsko goro po Haloški planinski poti, ki bo v soboto z
začetkom ob 7. uri zjutraj, ob 18. uri pa koncert Harmonikar-
skega orkestra Mikola in Veselih Štajerk v Kulturnem domu
Vojnik. V torek, 12. decembra, ob 17. uri ste vabljeni v gostišče
Štorman v Vojniku, kjer bo otvoritev razstave fotografij Herma-
na Čatra, v petek, 15. decembra, pa bodo v Kulturnem domu s
prazničnim programom nastopili šolarji iz Osnovne šole Voj-
nik. Boj,
Veselje za najstarejše
Decembra je veseljačenja in druženja več kot druge
mesece v letu in verjetno se takrat najstarejši čutijo še bolj ob
robu in odrinjene iz družabnega življenja kot sicer.
V Mestni skupnosti Žalec so
se odločili, da bodo skupaj s
Krajevno organizacijo RK tudi
za sokrajane, stare 70,in več
let, pripravili srečanje. Bilo je
minulo soboto v prostorih I.
OŠ Žalec. Srečanja se je od več
kot štiristo povabljenih udele-
žila polovica. Zbrane je naj-
prej pozdravila predsednica
krajevne organizacije RK Ža-
lec Irena Potočnik, nato pa
predsednik MS Žalec Janez
Meglic, žalski župan Lojze Po-
sedel, predsednik žalskih
upokojencev Ernest Ramšak
in Tone Delak, poslanec v dr-
žavnem zboru. Kulturni pro-
gram so pripravili učenci I. OŠ
Žalec in družina Galič. Na
srečanju je bilo zelo veselo,
manjkalo ni smeha in petja,
pa tudi mnogi zelo tehtni po-
govori so se razvili med udele-
ženci. T TAVČAR
Aktivno
preživljanje
prostega časa
Danes popoldne bo na Os-
novni šoli Lava v Celju orga-
niziran ogled vsebin TUŠ-eve
otroške šole prostega časa.
Ogledati si bo moč različne
vsebine, ki so jih pripravili za
otroke razredne stopnje, kot so
ples, računalništvo, gimnasti-
ka in likovno ustvarjanje, pred-
stavili pa vam bodo tudi božič-
no - novoletni bazar.        S K
V Šentjurju več ton
posebnih odpadkov
v soboto so v celjskem
Javnem podjetju Javne na-
prave zaključili z zbiranjem
posebnih odpadkov iz gos-
podinjstev na območju šent-
jurske občine. V slabem ted-
nu se jih je nabralo za več
ton, z akcijo pa bodo v Jav-
nih napravah že v ponede-
ljek nadaljevali na območju
Celjske občine.
Na območju šentjurske ob-
line so poseben kontejner za
odlaganje posebnih odpadkov
iz gospodinjstev od ponedelj-
ka do sobote selili na 11 raz-
ličnih lokacij po krajevnih
skupnostih, v njem pa se je
•Nabralo več kot 6 ton odpad-
'lih baterij in akumulatorjev,
^koraj tono odpadnih olj in
•Haščob, blizu 500 kilogra-
^ov barv, lepil, črnil in umet-
nih smol t££ večkptaoakilo-
gramov pesticidov. Šentjurča-
ni so v kontejner odložili tudi
dobrih 50 kilogramov kemi-
kalij in zdravil, 106 kilogra-
mov kislin in več deset kilo-
gramov drugih posebnih od-
padkov.
V Javnih napravah so s prvo
akcijo zbiranja posebnih od-
padkov iz gospodinjstev na
območju šentjurske občine
zadovoljni, poslej pa bodo po-
dobne akcije pripravljali en-
krat ali dvakrat letno v vseh
občinah, v katerih skrbijo za
odvoz odpadkov. Mestna ob-
čina Celje pride na vrsto že v
ponedeljek, kontejner, v kate-
rega bodo občani lahko odla-
gali posebne odpadke iz gos-
podinjstev, pa se bo po ob-
močju celjske občine selil šti-
rinajst dni.
IS
Spomladi zares?
V teh dneh hrup gradbenih
strojev strojev večkrat zmoti
pouk v Osnovni šoli Hudi-
nja, zaradi česar pa se nihče
ne jezi, prej obratno. Dela
okrog šole namreč pomenijo
pripravo na težko pričako-
vano gradnjo prizidka.
Ta bi se morala po načrtih
pričeti že jeseni, pa se je za-
pletlo, ker takrat še niso bili
znani rezultati razpisa mini-
strstva za šolstvo za 20-odstot-
no sofinanciranje naložbe iz
državnega proračuna. Šola še
vedno čaka na končni odgovor
v zvezi z razpisom, po prvih
rezultatih pa naj bi bila med
300 prijavljenimi šolami na
59. mestu, pri čemer je pre-
gled pokazal nekaj napak pri
točkovanju, kar pomeni, da bi
morala biti uvrščena precej
višje. V 460 milijonov tolarjev
vredni naložbi mora občina
zagotoviti 80 odstotkov. Že
letos je v proračunu predvide-
la 120 milijonov tolarjev, ki
naj bi jih prenesla v proračun
za leto 2001 in spomladi zago-
tovila izgradnjo prve faze pri-
zidka.
V teh dneh so za potrebe
prizidka uredili nov električni
priključek in novo vodovodno
napeljavo ter odstranili objekt s
kolesarnico, na prostoru, kjer
naj bi stala nova telovadnica, pa
so opravili prva zemeljska dela.
Vse to bo veljalo okrog 10 mili-
jonov tolarjev, ki jih bo zagoto-
vila MO Celje. TC
DESKANJE
PO SPLETU
HepI Hep! Hep!
No, ja, tako nekako se gla-
sijo navijaški vzkliki pri
smučarskih tekmah. In ker
nam letni čas narekuje, da
se obnašamo tako, kot se za
pravi smučarski narod spo-
dobi, ne bo odveč, če poku-
kamo na kakšno spletno
stran, povezano s smučari-
jo. Za začetek sem se odpra-
vil kar na uradno spletno
stran Mednarodne smučar-
ske zveze, FIS-Ski.com,
(www.fis-ski.com), kjer sem
bil že v samem začetku pri-
jetno presenečen.
Na osrednji strani namreč
prikazujejo aktualne novice iz
smučarskega športa, med te-
mi pa se je v času pisanja tega
članka znašel tudi naš border.
Dejan Košir. In seveda repre-
zentančni kolega Tomaž Kna-
felj, kot so zapisali v novici iz
borderskega sveta. Novica je
prav gotovo na voljo tudi ob
izidu te številke Novega tedni-
ka, vendar pa je ne bo več na
prvi strani, tako da boste ne-
mara morali malce pobrskati
po arhivu novic.
Stvar ne bo pretežka, saj je
spletna stran zelo lepo in pre-
gledno urejena, tako kot tudi
pritiče takšni organizaciji. Po-
leg novic in člankov so na
voljo" tudi urniki posameznih
tekem z ločenim iskanjem po
ključnih besedah in slede-
njem posameznim športnim
prireditvam. Seveda so tu tudi
nepogrešljive razvrstitve v
vseh pokalih in smučarskih
disciplinah, ki sodijo pod
okrilje FIS. Posebna rubrika
je namenjena tekmovalkam in
tekmovalcem, iščete pa jih
lahko po različnih kriterijih.
Za začetek bo dovolj kar prii-
mek, lahko pa iskanje omejite
tudi na posamezno disciplino,
ali kakšno podobno kategori-
jo. Koširjev je recimo kar šest.
Vsak tekmovalec je predstav-
ljen z najboljšimi rezultati,
osvojenimi FIS točkami in su-
hoparnimi, a podrobnimi
osebnimi podatki - v razponu
od FIS matične številke, staro-
sti, telesne teže in višine, do
hobijev in izobrazbe. Dobro
orodje za športne novinarje.
Slednje utegne tudi zanimati
obsežna zbirka pravil in publi-
kacij, z veseljem pa jih bodo,
predvidevam, prebirali tudi vsi,
ki jim tekmovalno smučanje
pomeni več kot zgolj obliko
sprostitve pred televizijskimi
ekrani. Tu je na voljo še obilo
branja o sami zasnovi FIS, na-
cionalnih športnih zvezah in
zgodovini Mednarodne smu-
čarske zveze.
Stran je lepo grafično obli-
kovana, z obilo slikovnega ma-
teriala. Pri FIS tudi stavijo na
večpredstavnost, saj je moč v
rubriki MediaWorld pogledati
galerijo fotografij, obljubljajo
pa tudi video in audio posnet-
ke, ki pa jih nisem preveril,
tako da jim moramo verjeti na
besedo. Za tiste, ki jih ne zani-
ma FIS Icot takšen, temveč po-
samezno področje v paketih
smučarskih športov, so v glav-
nem meniju ves čas na voljo
tudi povezave na alpsko smu-
čanje, bordanje, nordijske dis-
cipline in podobno. V rubriki s
povezavami na druge spletne
strani je v pregledne kategorije
razvrščenih blizu dvesto pove-
zav, tako da bodo zadovoljni
tudi bolj zahtevni deskarji. S
slednjimi sem seveda mislil
deskarje po spletu, ne po sne-
gu.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Novi prostori Ljudske univerze
Minuli četrtek so s krajšo slovesnostjo odprli nove prostore
Ljudske univerze v Rogaški Slatini. Na srečanju strokovnih
sodelavcev in zaposlenih, ki je bilo v novo opremljenih prostorih
uprave in dela učilnic pravo doživetje, so bili tudi župani občin
Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina.
Direktor Ljudske univerze Rogaška Slatina Jože Čakš je
spregovoril o pogojih dela in bivanja na stari lokaciji ter o
nujnosti posodobitve prostorov, župan občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič pa o pridobitvi za kolektiv in občino. Nova
Ljudska univerza je v prostorih Kulturnega doma na Celjski cesti
3, v zgradbi, ki nudi različne možnosti za dobro delo v
prihodnjih desetletjih^ Prenova prostorov je občino veljala
približno 40 milijonov tolarjev, oprema pa kolektiv Ljudske
univerze Rogaška Slatina skoraj toliko. JOŽE MIKLAVC
SI. 49.-7. december 2000
16


Prvič na Švedskem,
zadnjic v Celju
Celje Pivovarna Laško je prvič v evropsicih tekmovanjih premagala Redbergslidsa v njegovi dvorani - Tudi ASKI
mora pasti!
Poškodbi Uroša Šerbca in
Romana Pungartnika sta se
v moštvu naših državnih in
pokalnih prvakov poznali
tudi na tekmi 8. kroga DP,
ko se je Celje Pivovarna Laš-
ko komaj rešilo v Trbovljah
pri AvtoMikoliču Rudarju,
že na naslednji tekmi v LP
pa so Celjani dokazali, da
kljub izostanku ključnih
mož sodijo v najožji evrop-
ski vrh.
Zmaga proti Redbergslidsu ^
v Goeteborgu je bila nujna, i
srečanja pa so se pivovarji ,
kar nekoliko bali, saj so bili
tesni rezultati z zadnjih te- '\
kem zadostno opozorilo '
pred nadaljevanjem sezone, ,
pa tudi bilanca s prejšnjih ;
obračunov istih tekmecev na ^
Švedskem ni bila obetavna, i
kajti naši prvaki v Goetebor- \
gu še niso slavili. Toda tokrat \
so v Skandinaviji do izraza i
spet prišle kvalitete posa- j
meznikov in homogenost i
moštva, ki je edino v LP brez '
oddane točke. V slabo popol-
njeni dvorani Liseberghalle \
(1118 gledalcev) so Celjani že j
v uvodnih minutah napove- j
dali odločen nastop, v kate- \
rem bodo nasprotniku pre- \
pustili sila malo manevrske- j
ga prostora. Najbolj negoto- |
vo je bilo v finišu prvega pol- \
časa, ko so se Švedi približali ;
in celo izenačili, toda nada- ^
Ijevanje je bilo v znamenju \
gostov, katerih igra je na tre- \
nutke navduševala, skozi ;
vseh 30 minut pa ponujala i
vtis, da gre za očitno razliko i
v kakovosti med obema eki- j
pama. Edini, ki je Celjanom ■
povzročal težave, je bil Mat- \
hias Franzen, saj. je »strašil« j
na levem krilu, kjer mu je ;
pravi odgovor ponudil šele \
Robi Šantl. Le-ta se je očitno \
zavedal pomembnosti svojih \
10 minut na Švedskem, saj je \
zapravil lepi priložnosti, na I
srečo pa ga je v napadu odlič-1
no nadomestil obetavni Dra- <
gan Gajič. Vseeno tudi Šantl j
ne sme obupati - njegove i
sposobnosti pač niso sporne. ■
Isicanje rešitev  \
Trener Celja PL Josip Šojatj
si je po zanesljivi zmagi vi
Goeteborgu oddahnil, odslej i
bo lažje dihal, čeprav je bis-;
tveno spremenjena zasedba j
prej skrb več, kot kaj druge-j
ga: »Nekateri elementi v igri J
so bili na zelo visoki ravni,
zato sem zadovoljen. Res, daj
naš polprotinapad ne sporni-i
nja na tistega izpred meseca:
dni, toda odpravili smo neka-,
tere pomanjkljivosti s prejš-j
njih tekem, zato sem zado-s
voljen,« je po zmagi pripove-|
doval strateg, čigar samoza-;
vest je bila - podobno kot pri|
Krožni igralec Tomaž Tomšič se je v vlogi kapetana veselil
zmage v Goeteborgu.
njegovih varovancih - že na-
četa. Zato najbrž drži, da so
Celjani minulo soboto odi-
grali eno najpomembnejših
tekem sezone. Nihče si na-
mreč niti pomishti ni upal,
kakšne posledice bi lahko
povzročil morebitni spodrs-
ljaj. V novi vlogi kapetana se
je odhčno znašel tudi Tomaž
Tomšič, ki je bil sprva zame-
njava za Pungartnika v »kon-
trah«, zaradi položaja v
obrambi pa prehod v napad
ni bil tako hiter, kot so si
nekateri zamišljali. »Izteklo
se je po pričakovanjih, ker
smo odigrah zavzeto in do-
kaj kakovostno. Najpomem-
bneje je, da ne popustimo
proti Turkom, in da se čim
bolje pripravimo za srečanje
v Zagrebu,« je izpostavljal če-
trti letošnji kapetan. Nekaj
rešitev so med pivovarji že
našli, ostale bodo skušali
poiskati med tednom, ko se
bodo pripravljali na Turke...
Švedski »izlet« je torej že
pozabljen. Pomnila ga bosta
predvsem Mile Maksimovič,
ki je celo noč pred tekmo
»krpal« stegensko mišico
Stanislava Kulinčenka in tre-
ner vratarjev Herman Wirth,
čigar prijem je položil enega
izmed švedskih veseljakov,
ki so pred hotelom, v kate-
rem je bivala celjska odpra-
va, zeleh ukrasti torbo ti-
skovnega predstavnika Rada
Panteliča.
Sicer pa povprečnega obi-
skovalca v Goeteborgu že na
začetku raziskovanja zani-
mivosti aH pri odkrivanju
nočnega življenja zaustavijo
astronomske cene, zato je
popivanje Skandinavcev do-
ma in njihova varčnost v lo-
kalih razumljiva. »Free coun-
try« bi bila še bolj simpatič-
na, če cariniki na tamkajš-
njem letališču ne bi na skri-
vaj »vohljali« po prtljagi, ali je
celo razrezali, kakor je bil to
primer pri novinarskem delu
odprave.
Ostali rezultati 4. kroga v
LP - skupina A: ASKI Ankara
- Badel 1862 Zagreb 19:25. B:
Gdansk - Barcelona 21:23,
Montpellier - Dunaferr
30:22. C: Principe - Gudme
32:30, Braga - Kiel 22:21. D:
Karvina - Runar 34:25, Lov-
čen - Portland San Antonio
25:24.
ASKI le »medigra«
z manj težavami so se
ubadali požrtvovalni celjski
navijači Florijani, ki so od
četrtka do petka zvečer po-
tovali na Švedsko, kjer so jih
pričakali tamkajšnji sloven-
ski izseljenci. Privrženci celj-
skega rokometnega kluba
na tekmi niso štedili z dlan-
mi in glasilkami, ob koncu
so bili zadovoljni s predsta-
vo svojih ljubljencev, od ka-
terih pričakujejo podobno
uspešno nadaljevanje sezo-
ne. »Ponoviti moramo od-
nos in zavzetost s tekme v
Goeteborgu, če hočemo pre-
magati tudi ASKI-ja. Še zda-
leč ne gre za naivno ekipo,
prav nasprotno: zelo neu-
godni znajo biti. Pazljivost
ne bo odveč, zmaga pa ne bi
smela biti vprašljiva,« sta
podobnih mnenj Alvaro Na-
činovič in Aleš Pajovič, vsi
ostah bi se z njima najbrž
strinjali. Morda bo pojutriš-
njem priložnost dobil celo
Luka Žvižej, ki bi utegnil
biti odgovor na neugodnega
Hatirnaza na levem krilu.
Tekmo med Celjem PL in
ASKI-jem bosta v soboto ob
18. uri sodila Španca Breto
in Huelin, delegat bo Jugo-
slovan Popov. Celjski klub
je v predprodaji ponudil
2.500 vstopnic, vrata dvo-
rane Golovec pa se bodo,
tako kot pred vsemi letoš-
njimi evropskimi tekmami,
odprla uro pred začetkom
tekme
Med Turki in Slovenci po
uvodnem obračunu ni več
skrivnosti. Celjani jim ne
bodo smeli dovoliti njihove-
ga »divjanja«, ki je skoraj
pokopalo Zagrebčane. To-
da, kot kaže v zadnjih dneh,
se je tudi pivovarjem začela
nasmihati sreča: izvlekli so
se v Trbovljah, prepričljivo
ugnali Redbergslidsa, za na-
meček so celo Prulčani iz-
gubili točko v Škofji Loki pri
Termu. ASKI bo pojutriš-
njem le vmesna postaja na
poti do hrvaške prestolnice,
kjer bo očitno odločilna tek-
ma za osvojitev 1. mesta v
skupini. Turki za rumeno-
zelene zanesljivo ne bodo
previsoka ovira, zato se
nam na zadnji »veliki« tek-
mi v letu 2000 v Golovcu
morda spet obeta »show«.
Žal pa to ni zagotovilo za
uspeh v Zagrebu...
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIC
Miroteks brez konkurence
Minulo soboto je bil na sporedu zadnji krog jesenskega
dela tekmovanja v najboljši domači kegljaški ligi pri dekle-
tih. V derbiju je celjski Miroteks gostil Triglav in ga
premagal s 6:2.
Domačinke so podrle 2661 kegljev, 128 več kot nasprotnice,
ki so upale na presenečenje in prevzem vodstva na prvenstve-
ni lestvici. Vendar so Kranjčanke prikazale premalo za sam
vrh, kjer so se ustalile Celjanke in si skoraj že zagotovile nov
naslov slovenskih prvakinj. V derbiju je izstopala Biserka
Petak, ki je podrla 476, še bolje pa je podirala na Pokalu
Jesenic, kjer je z rezultatom 515 postavila nov rekord kegljišča,
ki je seveda zadostoval za prepričljivo zmago. Sicer pa so v
finalu tega tekmovanja nastopile kar 4 Celjanke: Mira Grobel-
nik je osvojila 2. mesto, na četrtem in petem sta pristali Nina
Podlesnik in Marika Kardinar. T.L.
NA KRATKO
Celje: v 6. krogu DP v l.B
rokometni ligi za ženske je
celjski PUV Nivo v štajerskem
derbiju premagal Ptuj s 30:22
(10:10). Najboljša strelka pri
zmagovalkah je bila Kikano-
vičeva z 9 zadetki. Celjanke
so obdržale 2. mesto na pr-
venstveni lestvici. (J.K.)
Polzela: rezultati 5. kroga vi
savinjski košarkarski ligi: Ga-
rant Polzela - Štore 20:0 (b.b),
Nazarje - Mozirje 56:82, Parižlje
- Prebold 77:104, Laško - Damp
Polzela 102:50, Gornji Grad -
Velenje 60:70. Na vrhu lestvice
so Laško, Garant Polzela in Ve
lenje s po 9 točkami. (T.T.)
Celje: rekreativci, ljubitelji
namiznega tenisa, se bodo po-
jutrišnjem z 2. spominskim tur-
nirjem za memorial Karla Šun-
ka spomnili na dolgoletnega
organizatorja rekreacijskih pri-
reditev. V sindikalni dvorani
Cinkarne Celje se bodo merili
veterani starejši od 50 let. Vse
informacije dobijo pri Milanu
Hohnecu, Nušičeva 4. (J.K.)
Polzela, Šempeter: hitro-
potezna šahovska turnirja je
prepričljivo dobil veteran Sta-
ne Skok, ki je na Polzeli zbral
točko več od Ivana Pevnika, v
Šempetru pa se mu je na toč-
ko in pol približal Marjan Vi-
tanc. (J.G.)
Poraz v Turčiji
Košarkarji Pivovarne Laško nadaljujejo s spremenljivi-
mi nastopi, zlasti slabo jim gre v evropskem pokalu
Saporta, kjer so zabeležili vsega 2 zmagi in štirikrat
izgubili. Nazadnje predvčerajšnjim v Izmiru, kjer jih je
ugnal tamkajšnji Pinar Karsiaka z 89:88 (61:62, 43:40,
21:19).
Čeprav so Turki ob izraelskemu Hapoelu Galilu najmanj
uveljavljeno moštvo v tem tekmovanju, so Laščane ugnali že
drugič. Strelsko je bil razpoložen Duščak, ki je dosegel 30
točk, kapetan Lisica standardno učinkovit s 23, Ovčina jih je
prispeval 15. A kaj, ko je domači branilec Bas 8 sekund pred
koncem tekme zadel trojko in zapečatil usodo Laščanov, ki
jih prihodnji torek čaka obračun z Izraelci v Treh lilijah.
»HakI« na Golovcu
Potem ko so slovenski no-
gometni prvoligaši minuli
teden zaključili z jesenskim
delom prvenstva, se bodo
konec tedna srečali na malo-
nogometnih turnirjih. Po
vzoru nekaterih evropskih
držav se bodo tudi naša moš-
tva potegovala za naslov
dvoranskega prvaka.
Turnirji iz prejšnjih let so
pokazali, da je kar precej zani-
manja za tovrstne turnirje, za-
to se je Združenje prvoligašev
odločilo za novo izvedbo tek-
movanja. Eden izmed treh
predtekmovalnih turnirjev bo
v celjski dvorani Golovec, kjer
bodo moči merili igralci Olim-
pije, Domžal, Rudarja in CM
Celja Publikuma, zmagovalec
pa se bo uvrstil na finalni tur-
nir, ki bo predvidoma sredi
januarja prihodnje leto. Na
svoj račun bodo prišli nogo-
metni sladokusci, saj bodo
lahko uživali v mojstrovinah
»haklerskih« velemojstrov,
med katerimi najbrž ne bo
Cimerotiča, a so tudi Agič, Ku-
jovič, Jolič, Spasojevič, Rado-
savljevič in ostali dovolj mo-
čan magnet za občinstvo. Ob
11. uri bo mladinski turnir, ob
16. uri pa članski. Vstopnice za
dopoldanski spored bodo sta-
le 300 tolarjev, za popoldan-
skega pa trikrat več.       T.L.
Bratcevi pokal
V Ljubljani je bilo tekmo-
vanje za pokal Zveze drsal-
nih športov Slovenije, na ka-
terem so se pomerili umet-
nostni drsalci vseh starost-
nih kategorij. Z uspehom so
se predstavili tudi Celjani.
Celjani so se v ekipni konku-
renci najbolje odrezali med
mlajšimi dečki in deklicami, saj
so zmagali, v članski so osvojili
3. mesto, v mladinski pa 4. V
najmlajših selekcijah so člani
celjskega drsalnega kluba dva-
krat slavili tudi v posamični
konkurenci, saj sta Nastja Us-
penski in Urban Kalšek nasto-
pila bolje kot tekmeci. Prve
zmage v članski konkurenci pa
se je veselila trenutno naša naj-
boljša predstavnica Anja Bra-
tec, sicer še mladinka, ki je
letos v vrhunski formi. Na po-
kalni tekmi je opravila z vso
domačo konkurenco, največ
težav ji je povzročala soimenja-
kinja Besličeva (Stanko Blou-
dek), ki pa se je na koncu
morala zadovoljiti z 2. me
stom. Anja Bratec je namreč
zbrala 1,8 točke več kot tekmi-
ca in znova potrdila dobro pri-
pravljenost po treningih v
Moskvi, čeprav sama meni, da
nastopi še niso 100-odstotni.
Uvrstitve ostalih celjskih drsal
cev: do 12 let - 3. Maša Grm, 5
Hana Hess - Pavlic; st. deklice -
4. Alja Pahor, Z Eva Jenšterie, 8.
Tjaša Kroflič; mladinke - 6. Ma-
ša Soline.
JOŽE KUZMA
Št. 49.-7. december 2000

ŠPORT
17
Derbi ja hitro odločena
10. krog lige Kolinska je postregel z dve-
iiia lokalnima derbijema, v katerih sta Pivo-
varna Laško in Rogla zabeležila zanesljivi
2inagi in vrnila »mir v hišo«.
\ Zrečah, kjer je gostovala Polzela, smo
pričakovali tesnejši rezultat, kot zmago do-
0iačih s kar 22 točkami razlike. Pri Zrečanih
je bil najbolj motiviran izkušeni Željko Petra-
novič, čigar odhod s Polzele pred leti ni bil
takšen kot bi moral biti. »Veljo« je bil tudi
najzaslužnejši za izdatno zmago svojega
moštva, saj je dosegel 18 točk in zabeležil 21
skokov, kar je pri nas zares prava redkost.
Zelo razpoloženi so bili tudi ostali, najučin-
kovitejši pa je bil Zarič z 21 točkami. »Tekmo
s Savinjskimi Hopsi smo morali dobiti, če
smo še želeli ohraniti stik s sredino lestvice,
kar je tudi naš cilj v letošnji sezoni. Dobro
smo se pripravili, igralci so izpolnjevali navo-
dila in mislim, da smo zasluženo zmagali.
Ključni mož je bil Petranovič, ki je odigral
odlično in za sabo povlekel še ostale fante. V
tekmah, kjer gostujemo, bomo skušali iztrži-
ti največ, ne glede na to, da bo naš prvi
nasprotnik Slovan, ki sodi v slovensko veliko
četverico. Menim, da lahko ob dobri obrambi
in pametni igri v napadu pariramo tudi njim,«
je dejal trener Zrečanov Gorazd Bokšan, ki je
na tej tekmi povsem zasenčil kolega na drugi
strani Mihajla Počka. Ta seveda ni skrival
razočaranja ob porazu v lokalnem derbiju.
»Derbija pravzaprav sploh ni
bilo, saj so nas domači nadi-
grali v vseh elementih igre,«
je bil kratek trener Hopsov,
|ki mu navijači zamerijo slabo
vodenje tekme, ko nikakor
ni našel prave peterke, za
nameček pa je zgodaj na
klop posadil tudi Američana
Newtona, ki je bil dotlej edi-
ni, ki se je kosal z domačini.
Prav neuigranost tujcev z os-
talim delom moštva je po
mnenju Počka tudi razlog za
dva zaporedna visoka pora-
za. Nič drugega se Polzela-
nom, sodeč po formi, ne obe-
ta tudi v naslednjem krogu,
ko gostijo Krko. »Novomeš-
čani so absolutni favoriti, za-
to kakšnega večjega prese-
nečenja ne pričakujemo, to-
da košarka je čuden šport,«
je še dodal Poček, ki še ved-
no nima ustrezne licence za
vodenje prvoligaške ekipe v
Sloveniji, kar bodo na Polzeli
občutili tudi v finančnem
smislu, ko bo potrebno po-
ravnati kazen KZS.
Se Čovic
poslavlja?
Podobno kot v Zrečah tudi
v Laškem ni bilo rezultatsko
tesne tekme, saj so se Šent-
jurčani dobro upirali le do
polovice druge četrtine, nato
pa so si domači priigrali 24
točk prednosti, zato je dal
Zrinski z izjemo Deliča pri-
ložnost vsem košarkarjem,
kar so gostje izkoristili in do
konca znižali izid. Strateg
Goran Jurak (z žogo), ki je letos v vrhunski
formi, je za zmago Pivovarne Laško nad
Kemoplastom Alposom prispeval 19 točk.
Laščanov je, sodeč po minu-
taži, še naprej nezadovoljen
s predstavami Deliča in Ma-
rojeviča, zato dobivata tudi
vse manj priložnosti. S pred-
stavo proti Kemoplastu Al-
posu je bil Zrinski dokaj za-
dovoljen, tudi zato, ker je
poleg standardno dobrih Li-
sice, Dragšiča, Duščaka, Ju-
raka in Udriha, minutažo iz-
vrstno izkoristil mladi Mile-
tič. Pivovarje v ligi čakata dve
gostovanji, v soboto pa kak-
šnih večjih težav v Domžalah
proti Heliosu verjetno ne bi
smeli imeti, s čimer bi poma-
gali tudi Šentjurčanom v boju
za obstanek.
Šentjurski trener Igor
Pucko, ki se razvija v vse
boljšega strokovnjaka, zara-
di poraza ni bil pretirano ra-
zočaran. »Domači so popol-
noma zasluženo zmagali in
razlika devetih točk ob kon-
cu niti ni realen pokazatelj
moči na parketu. Kljub pora-
zu menim, da nismo razoča-
rali, žal mi je le, da nekateri
moji košarkarji niso bili bolj
razpoloženi sicer bi se lahko
dostojneje upirah izvrstni
ekipi Laškega«. V nasprotju
z Zrečani bodo Šentjurčani
sedaj trikrat zapored igrali
doma. V soboto bo v Hru-
ševcu gostovala Olimpija,
zatem Kraški zidar in nato
še Zagorje. »Proti Olimpiji je
iluzorno pričakovati zmago,
zvesti publiki lahko oblju-
bim le užitek v lepi košarki.
Za nas lahkih tekem ni, zelo
pomembna pa bo tista z Za-
gorjem, kjer bomo potrebo-
vali zmago, če želimo izpol-
niti cilj, slaviti vsaj na šestih
tekmah v rednem delu pr-
venstva,« je še dodal Pucko,
ki se ob že tako maloštevil-
nem igralskem kadru ubada
še s problemom morebitne-
ga odhoda v tujino enega
njegovih najboljših košar-
karjev Jadranka Čoviča, ki
je z dobrimi igrami opravičil
nakup, opozoril nase in do-
bil zelo privlačno ponudbo
iz Turčije.
DEJAN OBREZ
Foto: GREGOR KATIC
Nagaoka tudi
Celjanom
Judo klub Olimpija je v
Ljubljani pripravil že 37.
mednarodni turnir za po-
kal Nagaoke, ki velja za
najmočnejše tekmovanje
judoistov pri nas. Med moš-
kimi so imeli največ uspe-
ha predstavniki Impola,
med dekleti pa Furlanije
Julijske krajine, pri vrhu v
vseh konkurencah pa so bi-
li tudi člani obeh celjskih
klubov - Iva Reye in Sanka-
kuja.
Med moškimi ekipami je
Ivo Reya osvojil 2. mesto in
zaostal le za Olimpijo, med
dekleti je bil Sankaku tretji, v
skupnem seštevku pa celo
drugi. Član Iva Reye Klemen
Ferjan je še posebej navdušil
ljubljansko občinstvo, saj je v
finalu z Davtajem s Kosova
prikazal vrhunsko predsta-
vo, ki jo je končal bolje kot
tekmec in se veselil zmage.
Odslej se bo pripravljal na
študentsko svetovno prvens-
tvo, kjer spet računa na vi-
den dosežek v svoji kategori-
ji do 81 kilogramov, saj je
zelo dobro pripravljen. Še
bolje je šlo predstavnikom
Iva Reye v kategoriji do 100
kg, kjer so zasedli obe najviš-
ji mesti: slavil je Petelinšek
■ pred Sadžakom.
V ženski konkurenci se je
izmed članic Sankakuja naj-
bolje odrezala Nives Pere, saj
je v najnižji kategoriji ugnala
vso konkurenco, tretja pa je
bila Drakšičeva. Uspeh Perče-
ve sta dopolnili še Svečakova
z 2. mestom v kategoriji do 70
kg in v najvišji Polauderjeva s
3. mestom. T.L.
Roicometaši in icegi javice
Glede na odličen odziv v prejšnjih letih,
smo tudi letos pričakovali veliko vaših ku-
ponov, zaenkrat pa smo jih dobili bolj malo.
Kupone bomo objavili vsaj še enkrat, odvi-
sno od datuma zaključne prireditve.
Največ vaših glasov so prejeli Gregor Can-
kar, Roman Pungartnik, Marika Kardinar, Ka-
tarina Srebotnik in Urška Roš, med klubi pa
kegljaški klub Miroteks celo več kot rokomet-
ni klub Celje Pivovarna Laško. Kar nekako
pozabljamo na uspehe judoistk in Anje Va-
lant, ki je v minuli sezoni postavila državni
rekord v troskoku ter se udeležila finala v tej
disciplini na olimpijskih igrah. Še naprej bomo
z veseljem preštevali vaše kupone, ki bodo
odločali o tem, kdo bo na slovesnosti v pro-
storih pokrovitelja akcije - fitnes studia TOP-
FIT v Celju, ki bo priskrbel tudi nagrado.
Izžrebanec bo lahko mesec dni vadil brezplač-
no.
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTA, 9.12.
KOŠARKA
Liga Kolinska, 11. krog -
Šentjur: Kemoplast Alpos -
Union Olimpija, Domžale:
Helios - Pivovarna Laško (obe
19), Polzela: Savinjski Hopsi -
Krka Telekom (19.30), Ljub-
ljana: GeopHn Slovan - Rogla
(20).
l.B SKL, 11. krog - Sloven-
ske Konjice: Banex - Elektra
(19).
1. SKL (ž), 13. krog - Seža-
na: BTC Legrand - Merkur
Celje (17).
ROKOMET
Liga prvakov, 5. krog - Ce-
lje: Celje Pivovarna Laško -
ASKI Ankara (18).
1. DRL (m), 9. krog - Vele-
nje: Gorenje - Dobova (19). '
ODBOJKA
1. DOL (m), 10. krog - Mur-
ska Sobota: Pomurje - SIP
Šempeter (19).
1. DOL (ž), 10. krog-Šem-
peter: B&L Utrip - Formis Bell
Miklavž (18).
NEDEUA, 10.12.
NOGOMET
Zimska liga, predtekmo-
valnje - Celje: turnir z udelež-
bo Olimpije, Domžal, Rudarja
in CM Celja Publikuma (16).
TOREK, 12.12.
KOŠARKA
Pokal Saporta, 7. krog -
Laško: Pivovarna Laško - Ha-
poel Galil (18.30).
PANORAMA
KOŠARKA
LIGA KOLINSKA
10. krog: Rogla - Savinjski
Hopsi 94:72 (66:45, 37, 31,
16:11). Zarič 21, Petranovič 18,
Temnik 17, Starovasnik 13,
Sivka 9, Dundovič 8, Zinrajh 6,
Herman 2; Mason 17, New-
ton, Simič 12, Belina 11, Cizej
8, Ručigaj 6, Kobale 4, Josipo-
vič 2. Pivovarna Laško - Ke-
moplast Alpos 98:89 (79:60,
53:40, 24:23). Jurak 19, Udrih,
Lisica 16, Duščak 14, Dragšič
12, Miletič 10, Ovčina 6, Tilm-
ger, Eržen 2, Marojevič 1; Čo-
vic 22,1. Petrovič, Rovšnik 13,
Misirača 10, Tomažin 8, Kah-
vedžič 7, Jovanovič, Kočar 6,
R Maček 4. Vrstni red: Krka
Telekom 20, Union Olimpija
19, Geoplin Slovan 17, Pivo-
varna Laško, Kraški zidar 16,
Rogla, Savinjski Hopsi 14, Ke-
moplast Alpos, Helios, Tri-
glav, Loka kava 13, Zagorje
12.
l.B SKL
10. krog: Elektra - Radovlji-
ca 90:80 (71:71,44:39, 27:15);
Vugdalič 26, Karlo 14, MiUč 13,
Tajnik U, Rizman 10, Brinov-
šek 9, Rupreht 4, Nuhanovič
2, Maličevič 1. Koper - Banex
98:61 (62:49,44:32,23:18); To-
mašič 14, T. Keblič 13, Ravni-
har 10, Jesenek 8, Strnad 5,
Lušenc 4,.Golež 3, M. Keblič 2,
Pučnik 1. Vrstni red: Elektra,
Banex 18, Koper, Hrastnik 17,
Jurij Plava laguna 16, Ilirija 15,
Radovljica 14, Radenska
Creativ, Bežigrad 13, ZM Ma-
ribor, Union Olimpija ml.. No-
va Gorica 12.
1. SKL (ž)
12. krog: Merkur Celje -
Cheddite lUrija 87:54 (58:43,
39:28, 21:20); Ramšak 20,
Deak 16, Obrovnik, Veble 13,
Pertinač 8, Potočnik 6, Pedič
5, Knez 4, Arbeiter 2. Vrstni
red: Lek Jezica 24, Merkur
Celje 22, Wels 21, Cheddite
Ilirija 18, Legrand BTC 17, Ma-
ribor 15, Odeja Marmor 13,
Pomurje Skiny 11.
ROKOMET
1. DRL (m)
8. krog: AvtoMikolič Rudar
- Celje Pivovarna Laško 22:23
(11:12); Pajovič 7, Kokšarov 5,
Gajič, Stefanovič, Tomšič 3,
Vugrinec 2, Bedekovič 1. Pivka
Perutninarstvo - Gorenje 18:37
(8:18); Kavtičnik, Sovič 6, Ru-
tenko 5, Gavriloski, Gajšek 4,
M. Oštir, Rozman 3, Kavaš,
Kovač 2, Plaskan, R Oštir 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško, Prevent 15, Mobitel
prule 67 14, Gorenje 11, Velika
Nedelja 10, AvtoMikolič Rudar
8, Termo 7, Trimo Trebnje 6,
Slovan 5, Dobova 2, Pivka Pe-
rutninarstvo 1, Inles Riko 0.
LIGA PRVAKOV
4. krog: Redbergslids - Celje
Pivovarna Laško 24:29 (12:14);
Stefanovič, Bedekovič, Kokša-
rov 5, Tomšič 4, Pajovič 3,
Vugrinec 3, Kulinčenko, Gajič
2. Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 8, Badel 1862 Zagreb 6,
Redbergshds 2, ASKI 0.
ODBOJKA
l.DOL H
9. krog: Olimpija - SIP Šem-
peter 3:1 (19, -24,21, 18). Vrstni
red: Merkur Bled 23, Žurbi
team Kamnik 22, Maribor Stav-
bar IGM 17, Pomurje, Olimpija
16, Fužinar 15, Salonit 12, Granit
7, SIP Šempeter 4, Brezovica 3.
l.DOL (ž)
9. krog: B&L Utrip Šempeter -
HIT Nova Gorica 1:3 (-16, -19,
22, -20). Vrstni red: NKBM Mel-
tal 27, Ljubljana 21, Kemiplas 19,
HIT Nova Gorica 17, B&L Utrip
Šempeter 13, Ljutomer ZM 12,
Formis Bell Miklavž 7, TPV No-
vo mesto, Venus Frupi ŠOU 6,
Elektrologistika 4.
~" MALI NOGOMET
POKAL RS
1/4 finale: Tomaž Mila
Poetovio - Maxi klub Celje 1:4
(1:0); Hostnik (22.. 27.), Kova-
čič (28.), Adamič (40.).
St. 49.-7. december 2000
18
PISMA BRALCEV

PREJELI -
SMO   I
Slovenci, ne
sramujte se
domoljubja
Malo dni nas še loči do
vstopa v novo leto. Čas je
kakor tekoča voda: ko odte-
če, se ne vrne več. Čas beži,
spomini pa ostajajo - za dol-
go.
To leto je bilo polno dogod-
kov, povezanih z naravnimi
katastrofami, bilo je leto letal-
skih in prometnih nesreč ter
meddržavnih spopadov. Živi-
mo v času, ko je v svetu in
okrog nas veliko nasilja, so-
vraštva in nevoščljivosti. V
naših srcih pa pogosto prebi-
vata razočaranje in nemir. V
sodobnem svetu je vedno več
vojn, v katerih so "žrtve ne-
dolžni ljudje, ki teh vojn noče-
jo. To so žrtve zaradi različ-
nih pogledov politikov, ki za
zeleno mizo sami odločajo o
življenju milijonov.
Čas, v katerem živimo, je
tudi poln stisk. Na eni strani
bogati, na drugi revni, ki ni-
majo niti najnujnejšega za
preživetje. Vse to ogroža dru-
žine. Tehnični napredek, ki
nam je lahko v veliko korist,
nas je poneumil, da so se
začeli krhati tudi soseski od-
nosi. Delno je za to kriva tudi
zmehanizirana sodobna
družba, ki je vedno manj člo-
veška. Mnogim oblastnim
strankam je bolj pomembna
sebična politika, kot pa člo-
vek in njegove osebne stiske,
želje, hrepenenje, čustva. Se-
bičnost, pomanjkanje pravič-
nosti in ljubezni so vzroki za
revščino enih in preveliko bo-
gatenje drugih. Mislim, da je
treba več pozornosti posve-
čati tistim, ki živijo v pomanj-
kanju in trpljenju, ki so ostali
brez dela, ostarelim, osamlje-
nim in ljudem z družbenega
obrobja.
Ko berem v vašem časopi-
su kroniko prometnih nez-
god, sem osupel nad tem, da
je iz dneva v dan več mrtvih,
in to mladih, ki so šele na
pragu življenja. Strašljive so
številke, da je povprečna sta-
rost umrlih na vaših cestah
med osemnajstim in triind-
vajsetim letom. Med mladimi
je tudi vse več duševnih stisk,
ki se kažejo v samomorih, ki
jih v preteklosti ni bilo zasle-
diti. Dobro se zavedamo, ka-
ko kvarno vpliva alkohol na
mladino, ki še dodatno uniču-
je družinsko sožitje. Nimamo
pravice čuditi se in obsojati
mladine, če pa mediji prinaša-
jo tako krute resnice sodob-
nega sveta.
Za rešitev slovenske države
je pomembno, da ima le-ta
narodno zavedne voditelje,
ponosne in poštene Slovence.
Za takšno izbiro pa nosite od-
govornost vsi Slovenci, ki
vam gotovo ni vseeno, kak-
šna bo vaša domovina v pri-
hodnosti. Ne sramujte se biti
domoljubi! Prepričan sem na-
mreč, da je mlada Slovenija
poklicana v Evropo kot srce,^
ki bo v prihodnosti veliko
prispevalo k sobitju in sožitju
med različnimi kulturami.
Pridruževanje Evropi seveda
ne bo rešilo vseh problemov,
prineslo bo tudi kakšnega no-
vega.
Kot zdomec sem s svojim
rodnim krajem vedno pove-
zan preko znancev in prijate-
ljev iz domovine, predvsem
pa z vašim listom - tednikom,
iz katerega razberem, kakšen
je utrip v domačih krajih ozi-
roma na Celjskem, posebno
rad prebiram novosti iz kul-
turnega, političnega in gospo-
darskega dogajanja, seveda
pa prebiram tudi osmrtnice iz
te naše »stare garde«.
Slovenija je čudovita dežela.
Ves čas bivanja v tujini se mi je
krepila misel, da bi se vrnil
nazaj v očetnjavo. Rojstni kraj
v človeku nikdar ne zamre.
Pojdi kamorkoli, zmeraj te os-
tane nekaj tam, kjer si se rodil.
V Sloveniji so moje korenine,
zato se večkrat vračam v svoj
rojstni kraj. Počutim se Slo-
venca, vedno sem del tega na-
roda, čeprav živim v tujini.
Ob koncu tega pisanja se
vsem v uredništvu Novega
tednika zahvaljujem za delo,
ki ga opravljate, prav posebej
pa za točno dostavo časopisa
nam izseljencem in zdomcem
sirom po svetu. V letu 2001
vam želim medsebojnega
spoštovanja in odprtosti med
sodelavci, razumevanja,
zdravja, mirnega sožitja in
prijateljstva.
RUDI STEPISCHNIK,
Dortmund
Javno pismo ZD
Celje
v imenu vseh pacientov
zdravnice Liljane Kolarov
prosimo direktorja Zdravs-
tvenega doma Celje mag. Bra-
neta Mežnarja za pojasnilo
glede njenega statusa zdrav-
nika splošne medicine v za-
vodu.
V začetku novembra, 3. no-
vembra 2000, nas je ob obi-
sku izbrana zdravnica Liljana
Kolarov seznanila, da bo do
nadaljnjega, predvidoma 2
meseca odsotna zaradi
zdravljenja v rehabilitacij-
skem centru Soča v Ljubljani.
V tem času - torej začasno -
smo bili njeni pacienti prena-
poteni na druge zdravnike
splošne medicine v zavodu.
Situacija se je pri naših pr-
vih obiskih pri namestnikih
dr. Kolarove obrnila povsem
drugače - medicinsko osebje
zahteva ponovno izjasnjeva-
nje o izbiri izbranega osebne-
ga zdravnika.
Zdravnico Kolarovo izred-
no cenimo in smo ji iskreno
hvaležni za vsa njena neu-
trudna prizadevanja pri
zdravljenju. Njeni pacienti
enotno ugotavljamoi da je
zdravnica Kolarova med iz-
branimi osebami, ki celovito
združuje stroko, etiko in člo-
večnost.
Njena vedrina nam nema-
lokrat ob vseh naših takšnih
in drugačnih bolezenskih te-
gobah vliva novih moči in vo-
lje za vsakdanje skupno pre-
magovanje težav.
Ker smo našo izbiro oseb-
nega zdravnika že pred ča-
som izrazili povsem svobod-
no, ko smo izbrali Kolarovo
za osebno zdravnico, nam
vest ali t.i. etika ne dopušča,
da pred razčiščenjem te situa-
cije, napravimo novo »prisil-
no« izbiro.
S tem javnim pismom želi-
mo izraziti podporo njenemu
dosedanjemu delu - prispev-
ku pri zdravljenju in pozitiv-
nemu vplivu na njej zaupane
paciente - in predvsem v pri-
čakovanju korektnosti do nje
in tudi do občanov, ki koristi-
mo usluge zavoda, pričakuje-
mo javno obvestilo o statusu
zdravnice Kolarove.
Naslovi
in podpisi v uredništvu
Omrivicena
Gosposka
Dolgo že razmišljam, da bi
napisala par vrstic. Sem sta-
rejša upokojenka in stara Ce-
ljanka. Vsak dan hodim skozi
mesto v park na sprehod. Pot
me vodi po Gosposki ulici, ki
je bila nekoč prijazna in ži-
vahna ulica, danes pa so ploč-
niki parkirni prostori in težko
prehodni za starejše občane
in mamice z vozički. Nekoč je
bilo na tej ulici polno trgovin
in ljudi, danes pa ljudi, ki jih
srečaš, lahko prešteješ na pr-
ste. Izložbe zapuščenih trgo-
vin tudi niso prav nič lepega
izgleda. Ostali sta le še dve
trgovini, ki se danes, po mno-
gih letih in ob naklonjenosti
starih strank, borita za obstoj.
Sama rada stopim v ti dve
prodajalni, kjer mi postrežejo
zelo prijazne prodajalke.
Kaj narediti, da bi ta stari
del mesta zopet zaživel? So
za mrtvilo krivi večji nakupo-
valni centri? Zanima me, kaj
na to porečejo občinski mož-
je.
MARIJA iz Celja
ZAHVALE,
POHVALE
S kitajsko
medicino v novo
znnjenje
S pomočjo terapij kitajske
medicine se mi zdravje krepi
in obnavlja. O terapijah kitaj-
ske medicine vse premalo ve-
mo. Tudi sama nisem vedela
ničesar. V štiriletnem obdobju,
ko obiskujem to ambulanto,
pa sem spoznala, da se lahko
bolezen z metodami kitajske
medicine učinkovito pozdravi
in da veliko pripomore k okre-
pitvi organizma. Dosedanji us-
pehi zdravljenja so me vzpod-
budili, da na kratko opišem,
kako presenetljivo se je spre-
menilo moje življenje od za-
četka terapij do danes.
Ob tri leta trajajočih boleči-
nah zaradi vseh mogočih te-
gob, najbolj pa zaradi prizade-
te hrbtenice, ko sem le z naj-
večjo voljo zmogla narediti ne-
kaj korakov in sedeti le malo
časa, sem si močno želela ho-
diti, gibati se, delati. Noge, ki
so pred operacijo hrbtenice
(zaradi zdrsa dveh medvre-
tenčnih ploščic) že popolno-
ma odpovedale, so po opera-
ciji ostale paralizirane. Še dve
leti po operaciji sem občasno z
velikim naporom in hudimi
bolečinami zmogla prehoditi
le kilometer.
Najbrž ni bilo naključje, da
sem srečala in spoznala
zdravnika Rudija Škapina, ki
je svoje medicinsko znanje
razširil z znanjem kitajske
medicine, ki obsega več nači-
nov zdravljenja. Prav gotovo
je to metoda, ki je zame naj-
bolj primerna, kajti presene-
čenja se vrstijo iz dneva v
dan. Prvi uspeh se je pokazal
že po tretji terapiji. Po dolgih
dveh letih sem spet stala na
prstih obeh nog, česar nisem
zmogla po vsakodnevnih va-
jah in ne po elektrostimulaci-
jah na oddelku fizioterapije.
»Gospod doktor, kako dol-
go bo tako ostalo?« sem ga
vprašala vsa presenečena.
Odgovor je bil: »Normalnega
popuščanja moči ni mogoče
preprečiti. Hudih težav ne bo
več.« Takrat tega nisem verje-
la. A bolečine so kmalu pone-
hale. Čez dan sem imela do-
volj energije, da sem ostala na
nogah, počitki niso bili več
potrebni. Telovadila sem
vsak dan lažje ter si poprav-
ljala ohlapne mišice. Ob tera-
piji sem ponovno začela bolje
in lažje hoditi. Zdravniku -
terapevtu je uspelo, da mi je
odpravil okvaro, ki je povzro-
čala močno šepanje.
Po tem uspehu sem se pre-
dala hoji. Hodila sem in hodi-
la, podaljševala pot in si misli-
la, da imam vse, samo da
lahko spet hodim. Terapije
sem opustila. Nisem se zave-
dala, 'da še marsikaj manjka,
da sem šele na začetku poti. S
spremenjenim zdravstvenim
stanjem sem bila več kot za-
dovoljna. Po daljšem presled-
ku pa je moj preveč prizadeti
organizem pokazal še druge
okvare. Spet sem vstopila v
ambulanto terapevta. Takrat
sem spoznala, da je za pot v
zdravo življenje potrebno več
vztrajnosti in da se organi-
zem počasi obnavlja in po-
pravlja.- Poleg redne kontrole
in občasnih terapij, sem upo-
števala tudi napotke terapev-
ta. Z izgubljenimi odvečnimi
kilogrami in pridobljeno ener-
gijo sem se lahko vse več
gibala. Moje izkušnje so po-
kazale, da se večje spremem-
be pokažejo čez dve, tri leta.
Po teh letih zdravljenja je bila
najlepša izkušnja spopadanje
s tekom na smučeh. To je bilo
povsem novo doživetje, ko-
maj sem verjela, da je to re-
snica, da niso sanje.
Zaupanje in vztrajanje se
mi je obrestovalo, saj je pre-
seglo vsa moja pričakovanja.
Pred začetkom terapije nisem
zmogla narediti ničesar brez
pomoči družinskih članov,
sedaj samostojno opravljam
gospodinjska in ustvarjalna
dela pri hiši. Če prej sploh
nisem bila sposobna stopiti
na kolo, sedaj veliko in z ve-
seljem kolesarim. NikoH ni-
sem pričakovala, da bom
kdaj pretekla nekaj kilome-
trov.
Prav to jesen pa so me re-
zultati zdravljenja znova pre-
senetili. Udeležila sem se teka
na 5. ljubljanskem maratonu.
Prej si ne bi upala verjeti, da
bom, po dramatičnem
zdravstvenem stanju, ki me je
po petdesetem letu sesulo,
kdaj tekla med maratonci.
Vsekakor uspešno delo
prizadevnega  terapevta,   ki
sem mu hvaležna za razgiba-
no in ustvarjalno življenje, ki
ga zdaj živim.
HEDVIKA BRATINA,
Celje
Presenečenje V
gostišču
Koprnmik
Koprivnikova domačija leži
v lepem kotičku v Socki pri
Vitanju. Lastnika Ivanka in
Vlado sta jo razširila, tako da
zdaj lahko sprejme tudi do
sto gostov.
Upokojenci Mestne četrti
Hudinja smo tam že večkrat
preživeli prijetne urice. Tudi
jaz sem svoj jubilej praznova-
la pri njih. Ko sem vstopila v
dvorano, so me presenetili le-
po pripravljeni pogrinjki in
prijazno osebje. Okusna hra-
na nam je teknila, večer pa so
nam popestrili s čudovitim
programom. Tako lepe tre-
nutke doživiš le redkokje.
Iskreno se jim zahvaljujem
in želim, da s svojo prijaz-
nostjo še naprej razveseljuje-
jo goste.
DRAGICA MARČIČ
Mladinska
bolšja tržnica še
naprej
v četrtek, 16. novembra, je
pred pisarno Turističnega
društva Celje na Prešernovi
ulici potekala prva Mladinska
bolšja tržnica v organizaciji
novoustanovljene mladinske
sekcije tega društva.
Mladi, zlasti dijaki Srednje
gostinske in turistične šole Ce-
lje, so na »bolšjaka« prinesli
različne predmete: šolske po-
trebščine, knjige, različne ko-
se oblačil, cedeje, kučme, ko-
zarce, skodelice, različne sa-
molepilne sličice s portreti no-
gometnih in pop zvezd, razne
obeske, čevlje, tenis lopar, stri-
pe Alana Forda in drugih juna-
kov ter še in še drobnarij. Da
jih je pri izbiri predmetov res
vodila domišljija, dokazujejo
predmeti, kot so »plonkci«, ki
jih je bilo mogoče kupiti po 10
in 20 tolarjev. V glavnem so se
cene gibale od nizkih 50 tolar-
jev za sončna očala ali obeske
za ključ do največ 500 ali tisoč
tolarjev za cedeje.
Da je naš bolšjak uspel, se
najprej zahvaljujemo dija-
kom Srednje šole za gostins-
tvo in turizem Celje. To so:
Anabela Šeruga, Jasmina
Ogorevc, Mihaela Tkavc, Pe-
tra Zupančič, Violeta Zupane,
Monika Križnik, Amanda Li-
pičnik, Rajka Ivanovič, Anka
Križnik, Sanja Brodnik, Alek-
sandra Stoj kovic. Vita Zorko,
Sanja Zupane in Savina Sečki
ter Grega Korber in Marko
Deu. Vsi ti so prinesli predme-
te in jih tudi prodajali. Zahva-
ljujemo se tudi podjetju
Hobyles iz Škofje vasi ter Al-
binu Šketu, Avtokleparstvo
s.p. iz Pečovnika in vsem me-
dijem za poročanje o našem
delu.
Glede na izreden in poziti-
ven odziv javnosti na Mladin-
sko bolšjo tržnico, lahko na-
povemo, da jo bomo kmalu
ponovili, tokrat v razširjeni
obliki.
VESNA VIDOVIČ,
za mladinsko sekcijo TD
Celje
Hvala za pomoč
Prisrčno se zahvaljujem
vsem, ki so mi v nedeljo, 19.
novembra, nudili prvo po-
moč do prihoda rešilnega av-
tomobila pred cerkvijo svete-
ga Duha v Celju.
Najlepša hvala gospe
zdravnici Andreji Mars za hi-
tro, prijazno in uspešno po-
moč v rešilnem avtomobilu,
Zahvala gre tudi kolektivu v
urgentni internistični ambu-
lanti z gospo zdravnico Vesno
Markovič za vzorno in prijaz-
no nego.
VLADO KODELA,
Reutlinger
PRITOŽNA
KNJIGA
Šola v naravi-z
napako
Pisemce pišem z name-
nom, da bi se v bodoče stvari
izboljšale. Bilo je zadnji te-
den v mesecu juniju tega le-
ta, ko so se že začele poletne
šolske počitnice za osnovno-
šolce.
Tedaj je bila izvedena po
šolskem programu oziroma
načrtu šola v naravi, v slo-
venskem Primorju, v Piranu,
za učence nižjih razredov
Osnovne šole Mozirje in
druge... Med temi učenci je;
bil v šoli v naravi tudi prvič
moj vnuk - učenec tretjega
razreda OŠ Mozirju. Ob pri-
hodu v Piran so navzoči šol-
niki, ki so jih spremljah in
bili zadolženi za izvedbo šo-
le v naravi, vsem učencem,!
ki so s seboj imeli mobilne
telefone (tudi moj vnuk), te
odvzeli oziroma so jih učen-
ci morali za čas, ko je trajala!
šola v naravi, oddati v hram-^
bo. Učence so namestili v za
to določene bivalne prosto-
re, po več skupaj. Sobe, v
kateri je bil med ostalimi
učenci nameščen za bivanjej
in nočitve moj vnuk, se vse-^
skozi ni dalo zaklepati, z na-i
vedbo, da ni ključa. Bojazen
učencev, da bi tja prišla kak-
šna tuja, nepoznana, nepo-
khcana oseba, pa se je žal
uresničila, saj je v sobo k
učencem, medtem ko ni bilo
učiteljev, prišel neznanec -
mlad moški. Na srečo ni bilo
nobenih večjih posledic.
Ker je bila šola v naravi za
prenekaterega učenca prvo
bivanje stran od staršev, dru-
žine, roditeljev, svojcev, v
drugem, da rečem tujem oko-
lju, dokaj daleč od doma, je
bil občutek doživetij že tako
ali tako občutljiv in napet. Po
opisanem dogodku, ki bi ga
lahko preprečili z malo veČ
pozornosti šolnikov, pa je še
tembolj odbijajoč.
Pismo sem napisal, da bi
se v bodoče take napake ne
dogajale več ali čimmanj. Da
bi naša mladež prihajal do-
mov, tudi iz šol v naravi, s
čim lepšimi vtisi, doživetji,
spomini, ki jih je vredno
ohraniti. Saj spomini, kakr-
šnikoli (takšni in drugačni),
ostajajo bržkone v človeku
trajno. Zato apeliram, pozi-
vam, naj bodo ti lepi, najpri-
jetnejši.
VLADO PAREŽNIK,
Mozim
Št. 49.-7. december 2000
NOVI TEDNIK
MALI OGUSI - INFORMACIJE
19
NOVI TEDNIK
KRONIKA
23
NOČNE
^CVETKE
#Da so nekdanji [lartnnji vi,i
sih prav presneto nadležni, je la
Iconec tedna spoznala Januša z
IrŠičeve. Začelo se je s četrtko-
vim obiskom, ko ji je bivši
ogrozil, da bo ubil njo in nje-
nega prijatelja, če ne bo spet z
njim. Ker pa ga po njegovem ni
vzela resno, se je Janez vrnil že
naslednjo noč, ji zvonil in raz-
bijal po vratih. Pogum mu je
nekoliko splahnel, ko so prišli
policisti, pred katerimi je pra-
vočasno pobegnil. Dobre pol
ure kasneje se je še tretjič vrnil
na prizorišče in ponovil posto-
pek. Ob prihodu mož postave jo
je znova pocvirnal. V soboto
dopoldne se je zgodba ponovi-
la. Vpitju in razbijanju po vratih
Janušinega stanovanja so bili
tokrat priče tudi policisti, saj
vztrajni Janez za spremembo
tudi ob njihovem prihodu ni
prenehal. Razgrajača so pridr-
žali, o svojih lekcijah pa bo
lahko podrobno pripovedoval
sodniku za prekrške.
• V petek nepridipravi niso pri-
zanesli niti delilcem pravice. Iz
pisarne sodnice za prekrške v
Celju so namreč prijavili tatvi-
no službenega mobitela, poli-
dst pa je kasneje ugotovil tudi,
da si je neznanec iz denarnice
ene od zaposlenih za nagrado
izplačal še tri tisočake.
• Dobrota je sirota, je v petek
ugotovil Danijel, ki ga je na
Trubarjevi ustavil nekdo, ki je
moral nujno telefonirati. Dobra
duša Danijel mu je tako posodil
svoj mobitel, neznanec pa se je
meni nič tebi nič s kolesom
odpeljal dalje. Verjetno si je
napačno razložil besedo »poso-
diti«.
• Nedostojno vedenje postaja
vse bolj tudi značilnost nežnej-
šega spola, če mu sploh še lahko
tako rečemo. V soboto ponoči
je prišla k dežurnemu policistu
poškodovana Nada in mu poto-
žila, da ima pred zgradbo poU-
cije velike probleme. Na po-
moč so ji prišli modri angeli, ki
pa so kaj kmalu ugotovili, za
kaj gre. Vinjeni Nada in Milena
sta pred tem hoteli fizično obra-
čunati z Urošem, ker pa sta
imeli kar nekaj težav z ravno-
težjem in so se jima tla večkrat
spodmaknila pod nogami, sta
tako staknili tudi nekaj poš-
kodb. Potem je bil pa Uroš
vsega kriv.
• V nedeljo zjutraj se je na ženo
silno razburil Friderik iz Lešja,
ki je dan začel z razbijanjem, v
ženo Angelo pa naj bi kasneje
metal še kozarce. Policija se je
tja oglasila še enkrat, in sicer v
popoldanskem času, vendar to-
krat javni red in mir nista bila
kršena. Kljub temu pa se bo
moral Friderik za svoj dopol-
danski protest zagovarjati pri
sodniku za prekrške.
• Na Ljubljansko so se v nede-
ljo opoldne oglasili policisti, ki
jih je tja napotil vznemirjeni
^an. Obiskali naj bi ga na-
mreč izterjevalci, in z njimi res
le gre zbijati šal. Da vse spet ni
čisto tako, so po pogovoru z
udeleženimi ugotovili policisti,
ki so izvedeli, da je k Bojanu
prišel lastnik stanovanja Drago
'n da je bila tema pogovora
kanova izselitev. Takšna so
Pač pravila, če ne plačuješ sta-
narine. Ker javni red in mir ni
l^il kršen, so policisti menili, da
)^ najbolje, da se obe strani
Pogovorita kar sami.
Vse več oboroženih ropov
Skokovito naraščanje pouličnih ropov v
zadnjem mesecu in pol je zaskrbljujoč poda-
tek, ki kaže na to, da se na žalost tudi na
področju kriminala vse bolj približujemo
razvitim državam. Nasilje z uporabo orožja
pa ni značilno le za večja mesta, ampak tudi
njihove okoliške kraje, storilci pa so pretež-
no mlajši od 30 let.
V prvih devetih mesecih tega leta se je na
področju Policijske uprave Celje zgodilo 34
ropov oziroma roparskih tatvin, samo v zad-
njih dveh mesecih pa še skoraj enkrat toliko.
Presenetljivo je, da so se tovrstna kazniva
dejanja pojavila tudi na območju Žalca in
Velenja, kar se doslej praviloma ni dogajalo.
Raziskanost teh primerov je 70-odstotna, žal
pa nepridipravi policistom in še posebej ti-
stim, ki niso ne krivi ne dolžni, ne prizanašajo.
Med storilci lažjih tatvin je precej odvisnikov,
ki na ta način pridejo do denarja za nakup
mamil.
Policisti PP Žalec in Velenje so v sodelova-
nju z delavci Urada kriminalistične policije
PU Celje minuli teden odvzeli prostost štirim
osebam, osumljenim večjega števila ropov v
oktobru in novembru na območju Žalca.
Osemnajstletna Velenjčana R.J. in S.T. ter
mladoletna S.B. in M.B., prav tako iz Velenja,
naj bi med 31. oktobrom in 14. novembrom v
Žalcu izvršili tri oborožene rope, napadene
pa ustrahovali s plinskima pištolama. Od
naključno izbranih mimoidočih so zahtevali
denar in mobilne telefone, svoja dejanja pa
podkrepili tudi s streli v zrak. Dvema oškodo-
vancema so odvzeli zahtevano, tretjemu pa je
uspelo pobegniti. Pištoli so policisti med
preiskavo zasegli, prav tako pa tudi mobilca,
ki so ju osumljenci takoj po izvršenih ropih
prodali za deset tisočakov. Zoper njih je bila
podana kazenska ovadba zaradi suma storitve
kaznivih dejanj ropov, R.J. pa je bil kot
pobudnik, organizator in neposredni izvrše-
valec ropov minuli četrtek s kazensko ovadbo
tudi priveden k preiskovalnemu sodniku, ki
je zoper njega odredil pripor. Ostali osum-
ljenci so bili izpuščeni, policisti pa še vedno
nadaljujejo z zbiranjem obvestil o podobnih
kaznivih dejanjih, za katere bi lahko bili
omenjeni prav tako »zaslužni«. Bo.J.
Nezgoda pri delu
v nedeljo, 3. decembra, sta okoli 13. ure
delavca Gozdnega gospodarstva Celje, Enota
Vitanje, v gozdu v Hudinji pri Vitanju s pomoč-
jo traktorja in vitle spravljala smrekovo hlodo-
vino po nabrežini. Pri splavilu je hlod zadel 46-
letnega delavca N.V. iz Vitanja, ki je utrpel
hudo telesno poškodbo. SK
Kje je Jure?
Na Policijski upravi Celje so na željo predstavnikov medijev
posredovali informacije v zvezi z 18-letnim Juretom Plevni-
kom Golobom iz Celja, ki ga pogrešajo od 7. aprila letos. Pet
dni kasneje je bila za njim razpisana tiralica, celjski policisti
pa so opravili tudi več razgovorov s sošolci in prijatelji. V
juliju in oktobru so organizirali ter izvedli tri iskalne akcije na
območju Ljubnega, poizvedovali v tujini, a žal neuspešno.
Policisti še vedno zbirajo obvestila ter sodelujejo z Juretovo
mamo, ki je za koristne informacije (na telefon 113 ali 080-
1200) o pogrešanemu sinu ponudila tudi nagrado v vrednosti
deset tisoč nemških mark, sina pa išče tudi s pomočjo letakov
z njegovo sliko. Bp.J.
MINIKRIMIČI
Na sledi vlomilcem
Pred kratkim je bilo govora
o vlomih v kar devet objektov
na območju Zbelovske Gore.
Prav teh vlomov policisti in
kriminalisti sumijo pet oseb,
starih med 22 in 32 let, z
območja Slovenskih Konjic,
Slovenske Bistrice in Šmarja
pri Jelšah. Osumljeni so tudi
petih vlomov na območju Pe-
čice ob Dravinji, štirih vlo-
mov na območju Šentjurja in
sedmih vlomov na območju
Slovenske Bistrice. Policisti
in kriminalisti so opravili
osem hišnih preiskav, kjer so
našli nekatere predmete kot
so orodja, tehnični aparati,
grelna telesa in vlomilsko
orodje, ki izvirajo iz opisanih
kaznivih dejanj. Nekatere
ukradene predmete so vlomil-
ci že oddali v zastavljalnice na
območju Celja. Preiskava še
teče, zoper osumljence pa bo-
do podali kazenske ovadbe.
Noč vlomov V
avtomobile
v noči na četrtek, 30. no-
vembra, je neznani storilec
vlomil v osebni avtomobil
znamke Fiat Tipo, parkiran na
Kardeljevem trgu v Velenju.
Odnesel je avtoradio Ken-
wood, nekaj listin in audio
kaset. Lastnik J.F. je oškodo-
van za okoli 60 tisočakov. Na
Jenkovi cesti, prav tako v Vele-
nju, je v isti noči nekdo vlomil
v osebni avtomobil znamke
Daevvoo Nexia in odnesel av-
toradio znamke Kenvvood ter
s tem lastnico A.G. oškodoval
za okoli 35 tisočakov. Prav
tako v noči na četrtek je nez-
nani zmikavt vlomil v kombi-
nirano vozilo VW Transpor-
ter, parkiran na Cesti v Debro
v Laškem. Tudi iz tega avto-
mobila je bil odnesen avtora-
dio znamke Pioneer. Lastnik
P.U. pa je oškodovan za prib-
ližno 25 tisoč tolarjev.
Tatvina na
gradbišču
Neznani storilci so novem-
bra z gradbišča objekta Petrol
v Spodnjih. Grušovljah v Slo-
venskih   Konjicah   odtujili
večjo količino različnega
gradbenega materiala in de-
lovnega orodja. Izvajalci del
Lesnina inženiring d.d. Ljub-
ljana, Ingrad VNG Celje in
Kovinar Ljubljana so skupno
oškodovani za okoli 500 tiso-
čakov.
Ukradel večjo vsoto
denarja
v soboto med 18.15 in 19.30
je neznani zmikavt v Trnavi
pri Žalcu vlomil v stanovanj-
sko hišo, last I.M. in odnesel
1210 nemških mark, manjšo
vsoto tolarjev in več zlatega
nakita. Lastnik je oškodovan
za okoli 250 tisoč tolarjev.
Po torbico
vkio
v soboto, 2. decembra, med
17. in 20. uro je neznanec na
Zdraviliški cesti v Laškem vlo-
mil v osebni avtomobil Kia
Sephia in odnesel žensko tor-
bico z denarnico, denarjem,
osebnimi dokumenti in mo-
bilnim  telefonom.   Lastnica
I.G. je tako oškodovana za
150 tisoč tolarjev.
Na silo V
motorni vlak
v noči na nedeljo, 3. decem-
bra, je neznani storilec na silo
vstopil v motorni vlak, ki je
stal na tirnicah pri Cinkarniš-
ki poti v Celju. Namerno je
poškodoval opremo v notra-
njosti in odnesel kovinsko
sponko, težko okoli 25 kilo-
gramov. Slovenske železnice
je oškodoval za okoli 300 ti-
soč tolarjev.
Mladostniško
izsiljevanje
v nedeljo popoldne, 3. de-
cembra, je 16-letni mladenič
V.T. iz Slovenskih Konjic po-
licistom prijavil, da ga je v
soboto v zgodnjih jutranjih
urah pred diskoteko Tarante-
la v Slovenskih Konjicah na-
padel in lahko telesno poš-
kodoval 15-letni Zrečan
D.T., ki je od njega zahteval
denar in mobilni telefon.
Nasilni Zrečan se bo zago-
varjal na sodišču.
Zavračajo namigovanja
V zvezi z požarom v Gorenju se omenja tudi podjetje
Esotech d.d. iz Velenja, zaradi česar so delavci družbe
prizadeti in menijo, da se Esotechu s tem povzroča velika
gospodarska škoda.
Sporočajo, da so opravili podroben pregled tehnologij, ki so
jih njihovi pogodbeni partnerji uporabljali pri vzdrževalnih
delih na dan požara. Pregled je opravila neodvisna strokovna
organizacija. Slovenski inštitut za varilstvo, ki je s tehničnega
vidika potrdila neoporečnost tehnologije. Uporabljen način
dela ter tehnologija nista mogla povzročiti požara, je ugotovil
inštitut. SK
Radarsice kontrole bodo...
• v petek, 8. decembra dopoldne, na območju Mozirja, po-
poldne pa na območju Velenja,
• v soboto, 9. decembra dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah,
• v nedeljo, 10. decembra dopoldne, na območju Celja, v
popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine,
• v ponedeljek, U. decembra dopoldne, na območju Velenja,
popoldne pa na območju Šentjurja,
• v torek, 12. decembra dopoldne, na območju Žalca, v
popoldanskem času pa na območju Laškega,
• v sredo, 13. decembra dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Celja in
• v četrtek, 14. decembra dopoldne, na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Velenja.
PROMETNENEZGODE
Mladoletnik za
volanom
V torek, 28. novembra, se
je nekaj minut pred 19. uro
na lokalni cesti Žalec - Griže
pripetila prometna nezgoda,
v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
ena pa je utrpela lahke tele-
sne poškodbe.
Petnajstletni Žalčan D.R je
vozil neregistriran osebni av-
tomobil iz smeri Griž proti
Žalcu. Izven naselja Griže je v
križišču pričel zavijati levo
proti Vrbju v trenutku, ko mu
je nasproti iz smeri Žalca pri-
peljala 26-letna voznica
osebnega avtomobila Z.P.,
doma iz Dolenje vasi. VoziU
sta trčili, nato pa je vozilo
voznice odbilo v desno izven
vozišča preko odbojne ogra-
je, kjer je trčilo v prometni
znak, nakar je obstalo v strugi
reke Savinje. Voznica je utr-
pela hude telesne poškodbe.
Sopotnik mladoletnega voz-
nika, prav tako petnajstletni
S.M. iz Žalca, pa je bil lažje
telesno poškodovan. Na vozi-
lih je škode za okoli 700 tisoč
tolarjev.
Zbil pešca
V četrtek, 30. novembra,
se je na regionalni cesti iz-
ven naselja Kapla pripetila
prometna nezgoda, v kateri
je ena oseba izgubila življe-
nje.
Voznik osebnega avtomobi-
la 43-letni L.G. iz Celja je
vozil iz smeri Vranskega proti
Žalcu. V kraju Kapla je na
njegovi levi strani prečkal ce-
stišče 41-letni pešec N.D. iz
Maribora. Pri trčenju je pešec
utrpel tako hude telesne poš-
kodbe, da je čez nekaj ur umrl
v celjski bolnišnici.
Čez prepad v
Savinjo
V četrtek, 30. novembra,
se je na nekategorizirani ce-
sti izven naselja Savina zgo-
dila še ena huda 'prometna
nezgoda, v kateri se je ena
oseba hudo in ena oseba lah-
ko telesno poškodovala.
J.P. (45) iz Savine je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Ljubnega proti Savini. V le-
vem ostrem in nepreglednem
ovinku je zapeljal na desno
izven vozišča v devetnajst me-
trov globok prepad. Pri tem se
je vozilo večkrat prevrnilo in
na koncu obstalo na strehi v
reki Savinji. Voznik je utrpel
hude telesne poškodbe, njego-
va sopotnica F.Z. (27) pa je
bila le lažje telesno poškodo-
vana.
Motorist trčil V
tovorni avtomobil
V petek, L decembra, je
prišlo do hujše prometne
nezgode na regionalni cesti
izven naselja Ples, v kateri
je bila ena oseba hudo tele-
sno poškodovana.
Voznik tovornega avtomo-
bila 30-letni G.F iz Polja pri
Bistrici je vozil iz smeri Bi-
strice ob Sotli proti Sedlarje-
vem. Pri odcepu ceste za
podjetje Biterm je zavil levo
v trenutku, ko ga je prehite-
val 18-letni voznik motorne-
ga kolesa T.G. iz Šentjurja
pri Celju. Med vozili je priš-
lo do trčenja, pri katerem je
voznik motornega kolesa
utrpel hude telesne poškod-
be. SK
GORELO JE
Požar v Blagovnici
Prebold
V noči na sredo, 29. novem-
bra, je v Blagovnici Prebold
prišlo do požara v hladilni
komori. Ker je bila komora
zaprta, se požar ni razširil,
temveč je prišlo do taljenja
vodnikov in uparjalnika. Uni-
čeno je bilo tudi meso, ki je
bilo shranjeno v komori.
Vzrok požara še ni znan, na-
stalo pa je za okoli milijon
dvesto tisoč tolarjev material-
ne škode.
Zagorela sta viseči
strop in streha
v petek, nekaj minut pred
14. uro, je prišlo do požara na
zgradbi Premogovnika Vele-
nje na Partizanski cesti v Vele-
nju. Ogenj, ki so ga okoliški
gasilci kmalu pogasili, je poš-
kodoval del visečega stropa in
streho zgradbe. Do požara je
po vsej verjetnosti prišlo zara-
di tlenja isker, ki so ostale po
varjenju na gorljivih materia-
lih. Po prvih ocenah znaša
materialna škoda okoli mili-
jon tolarjev.
Ogenj v gostinskem
lokalu
v nedeljo dopoldne okoli
10. ure je zagorelo v lokalu
Avocado club v Rogaški Slati-
ni. Pri ogledu so ugotovili, da
je do požara prišlo zaradi pre-
gretja motorja ventilatorja
hladilnika. Ogenj se je razširil
na inventar, pri čemer je na-
stalo za okoH dva milijona
tolarjev materialne škode. Po-
žar so pogasili domači gasilci
in gasilci Steklarne Rogaška
SlaUna. SK
SI. 49.-7. december 2000
24
ZANIMIVOSTI
NOVI TEDNIK
NINA VAS OPAZUJE
Zmagala lepota,
izbirali med plastiko
Naša miss Slovenije Maša
Mere je šele v nedeljo zvečer
padla v objem očetu in mate-
ri. Lepotni spektakel zadnje
čase sicer privablja vse manj
gledalcev. Res je, da se po
odru sprehajajo lepa dekleta,
vendar pa so tako oblečena,
da skoraj nikogar več ne zani-
majo. So feministke, ki so leta
in leta stale pred kakšno dvo-
rano in obmetavale goste z
moko, dosegle svoje? Tlidi le-
tos jih je bilo kakšnih sto, tudi
letos so imele v rokah moko,
vendar so bile dame v krznu
pripravljene na izgrede in ta-
ko je moka letela mimo.
Tudi angleški policaji so bili
bolj strogi, pa ne zato, ker bi
bili ponosni, da je jubilejna 50.
miss sveta spet v Londonu,
torej tam, kjer se je tudi rodila
in kjer ima družina Morley svoj
dom, ne, bolj zato, ker so sko-
raj polovico dvorane Millenium
Dom odkupili Indijci in to pred-
stavniki najbogatejše in naj-
močnejše indijske kaste. Njena
pripadnica je tudi zmagovalka,
resnično prikupna Priyanka
Chopra, študentka klinične psi-
hologije iz Bombaya. Najcenej-
še karte so stale 54.000 tolarjev,'
najdražje v prvih vrstah pa kar
150.000 tolarjev Razumljivo,
da je londonska policija tako
bogate goste tudi primemo za-
varovala. In kot smo slišali, je
bila zmagovalka določena že
prej. Kako tudi ne, saj je druži-
na Morley izredno uspešna,
mimogrede, le kakšen mesec
dni pred finalom, na katerem
se je zbralo kar 94 lepotic, je
umrl Eric, družinski poglavar
in pravzaprav ustanovitelj in
pobudnik naslova miss sveta.
Z izborom miss sveta so zaslu-
žili milijarde funtov in jo štejejo
za bogatejšo londonsko druži-
no. Zdaj, po Ericovi smrti je
vzela vse vajeti v roke njegova
žena Julija in že s prvo potezo
je zaslužila milijone. Indijsko
lepotico je pravzaprav prodala
nekaterim velikim kozmetič-
nim koncernom, ki vidijo v dr-
žavi s pol milijarde prebivalcev
izredno dobro priložnost za
prodajo svojih kozmetičnih iz-
delkov in lepotica ^Priyanka
Chopra bo njihova najlepša re-
klama, saj ima poleg lepote še
zvrhan koš bistrosti.
Indijka je bila že lani miss
sveta. Yukta Mookhey je kar
dobro zastopala kozmetiko in
na svetovni prestol so priprav-
ljene še tri Indijke.
No, naša Maša Mere ni bila
preveč žalostna, ker se ni uvr-
stila med prvih deset, čeprav si
je to potihem želela. No, želela
si je tudi prvo mesto, vendar je
vedela, da je v ozadju takšna
kuhinja, da mala Slovenija eno-
stavno ne more zmagati, lahko
pa se vsaj ugledno predstavi.
Da je bila med lepšimi, priča
podatek, da je bila na london-
skih stavnicah uvrščena med
prvih pet. Za marsikatero lepo-
tico pa niso stale samo velike
kozmetične hiše, ampak celo
države oz. nekatera turistična
ministrstva, za kolumbijsko le-
potico pa so govorili, da stoji za
njo kar eden od narko karte-
lov.
Maša je prišla v Slovenijo
zelo utrujena. Iz Londona je
odletela na Brnik, od tam v
Sarajevo na otvoritev Merca-
torjevega centra, iz Sarajeva pa
z letalom v Pulj, kjer je spet bila
na otvoritvi tamkajšnjega Mer-
catorjevega centra in šele od
tam je z avtobusom pripotova-
la na Brnik, kjer jo je čakala
prtljaga. Dejala je: »Zadovoljna
sem. Zmagovalka je zelo lepa.
Moja favoritka je bila Italijanka
Giorgia Palmas. Toda videla
sem, da sem ena od redkih
brez lepotne operacije. Verjeli
ali ne, skoraj vsaka druga lepo-
tica je imela nekaj umetnega.
Za Indijko in Italijanko sem
prepričana, da sta bili popolno-
ma naravni, za Američanko
vem, da je imela umetne prsi,
kolumbijska lepotica pa je bila
sploh razred zase, saj je imela
umetno povečane prsi, nove
ustnice, nos in celo ušesa. Z
lepotno operacijo je bila olep-
šana tudi predstavnica Vene-
zuele, dežele, ki je dala že ne-
kaj missic sveta, skratka, pri
polovici deklet je tekmovala si-
likonska in še kakšna druga
operacija.«
NINA KAVRAN ADLEŠIČ
Dežnikarice za 1 • december
Milan Breški iz Laškega je lepe in velike dežnikarice našel
prvi decembrski dan, ko je šel v bližnji gozd nabirat drva za
kurjavo. Torej za gobe še vedno ni prepozno, kar strastni
gobarji, kot je Milan, dobro vedo. Foto: GK
TRAČNICE
Novi izzivi
Zdravnik Štefan Tisel se je po prenehanju, funkcije strokovne-
ga direktorja v celjski bolnišnici očitno podal novim izzivom
naproti. Ta teden smo ga srečali kot povezovalca kulturnega
programa ob otvoritvi enega od šentjurskih trgovskih centrov.
Tonski adventni venec
Tudi letos, že peto leto zapored, so na Dobrni spletli velikanski adventni venec, katerega
premer meri pet metrov, tehta pa kar eno tono.
Domačini iz Zavrha nad Dobrno Edi Smrečnik, Ivo Žerjav, Sandi Podpečan, Tone Kristan, Ivan
Kristan, Darko Voršnik, Rudi Kotnik in Janko Kristan so za pletenje porabili štirinajst dni.      L.O,
VITEZI BELEGA MESTA
Šf. 49.'7. december 2000
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUPJE
25
Priigrala si je moža
Pri Podkoritnikovih v Spodnji Rečici so doma glasba, skromnost in spoštovanje   W
na z diužinaiua želela mami in atu,
Faniki in Franciju Podkoritniku iz
Spodnje Rečice pri Laškem, pripraviti
presenečenje ob njuni okrogli obletni-
ci, si tega zlatoporočenca nista želela.
»življenje v mladosti, kakor vsa leta, ki
sva jih preživela skupaj, nama niso do-
voljevala razkošja. Tudi privoščiti si nis-
va mogla marsičesa, saj je bilo potrebno
veliko odpovedovanja, da sva si ustvari-
la svoj dom,« sta pojasnila.
Oba izhajata z velikih kmetij s številni-
ma družinama. Pri Trebežnikovih, na.
Fanikinem domu na Šmohorju, je bilo
osem otrok, pri Franciju v Libojah pa
pet. Kljub trdemu kmečkemu delu, dolgi
poti v šolo (več kot uro hoda) Fanika
pravi, da je bilo vseeno lepo, saj so si
znali najti čas tudi za dobro voljo. V
neposredni bližini je bila stara, skromna
planinska koča pri cerkvi, ki so jo pogo-
sto ob koncu tedna obogatili z glasbo in
pesmijo prav oni. Vse je navdušil Fanikin
oče, ljudski godec. Za harmoniko je pri-
jela tudi sama in pričela igrati, kar je bila
za tiste čase prava redkost.
Prav harmonika in ljubezen do nje je
Francija pripeljala k Trebežnikovim, da
se tudi sam nauči igrati tega inštrumen-
ta. Naučil se je nekaj pesmi in si kupil
harmoniko. Ko pa je videl igrati Fani, ga
je tako prevzela, da se jo je odločil prositi
za roko. Beseda je dala besedo in na
Martinov dan pred petdesetimi leti je
bila v Laškem poroka, ki je potem trajala
tri dni, saj se je istočasno poročil tudi
eden Fanikinih bratov.
Franci, ki se zaradi vojnih časov ni
izučil za poklic, se je zaposlil v laškem
rudniku in mu ostal zvest do upokojitve.
Najprej sta dve leti živela na njegovem
Zlatoporočenca Fani in Franci Podkoritnik.
domu, kjer so sicer kovali načrte, da bo
tudi gospodar, toda pota usode so bila
drugačna. S Faniko sta kupila zapuščeno
kmetijo v Zgornji Rečici in jo pridno obde-
lovala. Kmalu sta spoznala, da je to zanju
slaba naložba. S kmetijo vred je Franci
prodal tudi svojo harmoniko. Kupila sta si
parcelo malo nižje in si zgradila dom, v
katerem sta še danes. Fanika se ni nikoli
zaposlila, ampak je skrbela za dom in
družino kot pridna gospodinja.
Šele 20 let po poroki, ko so šli mami
»ofirat« na Šmohor, kamor še sedaj oba
rada zahajata, je Fanika ponovno zaigra-
la. Franci se je raznežil in ji kupil novo
harnioniko, da je potem znova pričela
razveseljevati ljudi okrog sebe in njega
samega. Tako je v zadnjih nekaj letih
sodelovala na Zlati harmoniki Ljubečne,,
v oddaji na televiziji, nazadnje pa je
javno nastopila, ko je NT&RC pripravil
srečanje godcev na Kalobju (klub šaljiv-
cev).
Francijevo veliko veselje so tudi avto-
mobili. Prvega si je omislil pred 40 leti,
sedaj pa ima že 25 let hrošča, ki ga
skrbno varuje, da je še vedno kot nov.
Oba sta ponosna na svoj dom, ki ga
vsako leto okrasita s številnim cvetjem,
prav tako na 16 arov zemlje, ki jo skrbno
obdelujeta. V največje veselje pa jima je, da
se razumeta, spoštujeta, živita v slogi, da
ju otroka z družinama in njuni vnuki
Gregor, Mojca in Gašper obiskujejo in da
jima zdravje še tako dobro služi. Zvesta pa
ostajata tudi Novemu tedniku, na katerega
sta naročena že preko štirideset let.
mmmmmmmmmmm vlado marot.
Zimsko izobraževanfe kmetov
Enota za kmetijsko svetovanje Žalec pri-
pravlja tudi za to zimo, ko je na kmetijah
manj dela kot sicer, obširen program izo-
braževanja za kmetovalce.
Tako pripravljajo v Žalcu predavanji za kme-
tice na temo Življenje dveh generacij in Trendi v
balkonski zasaditvi, zasaditvi z enoletnicami in
trajnicami. Kmečke žene so se že lahko izpo-
polnjevale na kuharskih tečajih, kjer so bile v
ospredju enolončnice in peka potic v krušni
peči. Prvi je bil v Grižah, drugi na Gomilskem.
Na dveh krožkih s prikazi se bodo učile
dekorirati domače izdelke, da bodo primerni
za obdarovanje - 13. decembra v Hmeljar-
skem domu v Žalcu, o tem, kako negovati
kmečki obraz in roke, pa se bodo januarja
podučile na Ponikvi. Za podeželsko mladino
pripravljajo predavanje o vrednostnih papir-
jih, ki bo v Žalcu, ter plesni tečaj, ki se bo pričel
decembra v Šempetru, poleg tega pa imajo
mladi možnost rekreacije ob sobotah v stari
telovadnici v OŠ Polzela.
V Petrovčah in na Gomilskem bosta decem-
bra tečaja o predelavi mleka, na krožkih v
Žalcu in Celju pa bodo obravnavali zakonoda-
jo o klanju in predelavi na domu. Posebna
predavanja bodo za kmetije, ki se ukvarjajo s
specializirano pridelavo. T. TAVČAR
S kuharskega tečaja v Grižah, ki ga je vodila Martina Kotnik iz Mislinje.
Ljubezen iz šolskih klopi
Zlato poroko sta prazno-
vala Marija in Alojz Berdnik
iz Slovenskih Konjic.
Poznata se iz ranega otroš-
tva, saj je Marija stanovala v
Boharini, Alojz pa na Loški
Gori. V šali sta dejala, da sta
bila vsak na svojem hribu in
se klicala. Oba sta bila otroka
kmečkih staršev, kar ju je na
nek način združevalo. Poroči-
la sta se leta 1950 v Zrečah,
živita pa v Slovenskih Konji-
cah. Rodile so se jima hčere
Marjana, Lojzka in Nada ter
sin Jože. V letih njune poroke
so bili slabi časi, primanjko-
valo je hrane in vsega ostale-
ga. Začela sta iz nič in nato
nekaj ustvarila. Marija je dela-
la kot prodajalka na zadrugi,
Alojz pa je kmetoval. Poveda-
la sta, da je bilo toliko dela, da
je zmanjkalo časa za krega-
nje. V delu in sreči sta dočaka-
la zlato poroko, ki sta jo potr-
dila na matičnem uradu, nato
pa še v cerkvi svetega Jurija v
Slovenskih Konjicah. Prazno-
vala sta v Konjičanki, v krogu
ožjih sorodnikov. Zbralo se
jih je triinšestdeset, med njimi
tudi njunih dvanajst vnukov
in pravnukinja. J.G.
St. 49.-7. december 2000
m
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Računalniki za laške šolarje
Minuli petek je družba
Mobitel petim podružničnim
šolam OŠ Primoža Trubarja
Laško v okviru projekta,
imenovanega 8netK (Osem-
netka), podarila deset raču-
nalnikov, s čimer naj bi pri-
pomogli k večjim možno-
stim za računalniško opi-
smenjevanje otrok.
Namen te široko zastavljene
akcije je zagotoviti vsaj tisoč
osebnih računalnikov s potreb-
no programsko opremo, ki bi
jih ob pomoči drugih podjetij
in tudi širše slovenske javnosti
podarili šolam s pomanjkljivo
računalniško infrastrukturo.
Med prvimi devetnajstimi šola-
mi so tudi podružnične šole iz
Rečice, Reke, Šentruperta, Vr-
ha in POŠ za učence s posebni-
mi potrebami, kjer se bodo od-
slej lahko šolarji neovirano uči-
li osnov računalništva in brskali
po Internetu. Po besedah ravna-
teljice OŠ Primoža Trubarja
Laško Slavice Šmerc so prav
zato ti računalniki zanje velika
pridobitev in pomemben korak
v prihajajoči informacijski
družbi. Vse podružnične šole so
se za podarjene računalnike
zahvalile s kulturnim progra-
mom, predstavnikom družbe
Mobitel pa ob tej priložnosti
izročili tudi simbolična darila.
B. JANČIČ
Foto: G. DOMJAN
Otroci s podružničnih šol OŠ Primož Trubar Lašlco so za predstavnilce Mobitela pripravili
kulturni program v zahvalo za podarjene računalnike.
Udeleženci finalnega kviza, četrta z leve pa zmagovalka Simona Gobec.
Lefs go to London
V OŠ Petrovče so se letos
odločili za projekt Heureka,
v katerem bodo učenci spoz-
navali nove in zanimive poti
do znanja. V ta projekt je
vključen tudi angleški kro-
žek, ki se je odločil za poto-
vanje v London. Pogoj za
udeležbo je bilo sodelovanje
na tekmovanju o britanski
prestolnici.
Sodelovalo je 13 učencev,
ki so se v znanju o Londonu
najprej pomerili v predtek-
movanju. Zaključna priredi-
tev pod naslovom Lefs go to
London je bila zelo zanimi-
va, na njej je tekmovalo šest
finalistov in sicer Marko Re-
bernik, Neja Brglez, Marko
Intihar, Simona Gobec, Nina
Platovšek - Košir in Anže Re-
har. Na vprašanja o Londonu
so odgovarjali v angleškem
jeziku. Tudi kulturni pro-
gram, ki so ga pripravili
učenci podružnične šole Ga-
hcija, kjer imajo angleščino
že v drugem razredu, je bil v
tem jeziku. Na kvizu je zma-
gala Simona Gobec iz 8. a
razreda, ki bo v London po-
tovala brezplačno. Nagrado
je poklonila Turistična agen-
cija Twin, s katero bodo
učenci potovali na štiridnev-
ni izlet. Mentorica Danica
Rehar - Hudina je bila zelo
zadovoljna s prizadevnostjo
učencev in podporo kolekti-
va in hvaležna številnim
sponzorjem, ki so svojimi
prispevki izlet v London
znatno pocenili.
T. TAVČAR
IŠČEMO DOM
Več informacij o živalih v zavetišču Zonzani dobite na tel:
749-06-00 in na spletni strani: http://come.to/zonzani.
Križanca s povešenim ušesom, starega leto in pol, so rmšli v
Rogaški Slatini.
Novofundlandec je star dve
leti in so ga našli v Šentjurju.
SI. 49.-7. december 2000
I NOVI TEDNIK
NAŠI KRAJI IN UUDJE
27
Začetek s plešočim slončkom Olijem
v dvorani Forum v Celju se
bodo do konca decembra vr-
stile sobotne plesne matineje
za najmlajše; za uvod v praz-
nično razpoloženje pa je mla-
do občinstvo pozdravO slon-
tek Oli, ki si za rojstni dan želi
bratca, pa ga zato vztrajno
išče med svojimi prijatelji...
S Slončkovim rojstnim dne-
vom so v soboto dopoldne v
celju nastopili plesalci Plesnega
studia N iz Velenja (na fotogra-
fiji), ki ga vodi Nina Mavec
Krenker, mlado občinstvo pa je
prisrčno zgodbico o slončku, ki
si bratca išče med svojimi prija-
telji - od štorkelj, lisičk in žabic
do netopirjev - pa se mu rojst-
nodnevna želja le izpolni, poz-
dravilo z iskrenim ploskanjem.
V soboto ob 11. uri se bodo v
okviru Forumove plesne mati-
neje občinstvu predstavile do-
mače plesalke; s Sadno opero
(scenarij in glasbena podoba
Cvetke Bevk, koreografija Go-
ge Stefanovič Erjavec, kostu-
mografija in scenografija Fran-
ca Purga), glasbeno-plesno us-
pešnico, ki jo bodo v Plesnem
forumu počasi pospremili k
počitku, prav tako pa tudi pri-
hodnjo soboto, 16. decembra,
ko se bodo predstavile z novi-
teto Lectovo srce.
IS, Foto: MATJAŽ KRENKER
Nagrajeni mladi likovniki
Stoji, stoji tam lipica je na-
slov likovnega natečaja, ki ga
je v okviru projekta Prešerno-
vo leto razpisalo uredništvo re-
vije Ciciban in Cicido. Na nate-
čaj je prispelo okrog 1200 li-
kovnih izdelkov iz različnih
vrtcev in osnovnih šol.
Otroci so zanimivo, domisel-
no in raznoliko upodobili idilični
prizor: mladeniče, ki v senci pod
lipo poslušajo ptičje petje. Stro-
kovna žirija je izbrala 50 risb, ki
so bile razstavljene v Cankarje-
vem domu. Avtorji teh risb in
njihovi mentorji so dobili prizna-
nja. Posebne nagrade strokovne
žirije pa je prejelo 16 najboljših
avtorjev. Med njimi tudi petletni
Klemen Mraz in iz Vrtca Anice
Černejeve iz Celja, ki je pod
mentorstvom vzgojiteljice Mi-
lenke Jurak domiselno upodobil
dogajanje pod lipico.
TM, Foto: MJ
Klemen Mraz s svojo risbo.
Prve izdelke že imamo
Naša prednovoletna akcija Izbiramo naj voščilnico po-
staja tradicionalna in upamo, da se tudi vi nanjo že
pripravljate. Nekateri najbolj hitri so svoje izdelke že
prinesli, tako na primer 3. b OŠ Hudinja pod mentors-
tvom Margarete Juteršek.
Vsi ostali imate še dovolj ča-
sa, da nam do konca decembra
pošljete svoje ročno izdelane
voščilnice, ki naj bi bile polne
novih, svežih idej tako po obliki
kot tudi po vsebini. Vse vaše
izdelke, ki bodo na naslov
NT&RC, Prešernova 19, Celje s
pripisom »za Naj voščilnico«
prispele do konca leta, bo pre-
gledala posebna komisija in iz-
brala najboljše. Ločeno bomo
ocenjevali otroška dela in izdel-
ke odraslih, zato naj vaše pošilj-
ke vsebujejo natančne podatke
o avtorjih (če gre za otroke,
njihovo starost), morebitnih
mentorjih v šolah in vrtcih ter
seveda točne naslove.
Tudi letos nas je pri akciji
izbora najlepših voščilnic pod-
prla občina Vojnik z županom
Benom Podergajsom na čelu
tako kot vsa leta doslej. Z njiho-
vo pomočjo bomo lahko pri-
pravili zaključno prireditev za
nagrajence, ki bo januarja pri-
hodnje leto.
Napnite možgane, sprostite
svoje ustvarjalne moči in nam
čimprej pošljite svoje izdelke!
TC
Si. 49.-7. december 2000
28

NOVI TEDNIK
OKRASIMO DOM
Narava ponuja
najlepše okraske
Na jesenskem sprehodu
ste morda nabrali najrazlič-
nejši material, od storžev,
zimzelenih vejic, plodov, pa-
ličic... Če ne, še lahko izkori-
stite lepe dni brez snega in
poiščete v bližnjem gozdu
kaj od naštetega. Iz vsega
tega lahko letos izdelate ne-
koliko drugačne božične in
novoletne okraske, morda
boste celo novoletno jelko
zamenjali s katerim od tak-
šnih aranžmajev.
Da so izdelki iz naravnih
materialov z nekaj kupljenimi
dodatki lahko zelo lepi in
učinkoviti, je
pokazal sobotni
adventni sejem v
graščini Novo
Celje, ki ga je
pripravil Uroš
Govek s prijate-
lji pod okriljem
Turistične zveze
Spodnje Savinj-
ske doline. Na
ogled in na pro-
daj so bili ad-
ventni venčki,
božični aranž-
maji, razni
okraski iz slane-
ga testa, gline ter
mavca, suho
sadje...
Aranžmaje in
venčke sta izde-
lali Mojca So-
din in Nada
Vreze iz Vrtnar-
ske šole Celje.
Po besedah Vre-
žetove je najpo-
membnejša ide-
ja, materiali pa so lahko iz
narave. Nekaj sta kupili: la-
ske, bučke, trakove, dišeče in
okrasne začimbe kot sta zvez-
dasti janež, klinčki..., nekaj
pa nabrali: storže, trstiko,
smrečje, nenavadne plodove
dreves... Pri izdelavi so po-
membne tudi barve in kontra-
sti. Za vodilno sta izbrali hor-
do rdečo, ki je letos tudi zelo
moderna, dodajaU pa mate-
riale iz naravnih barv.
Na ogled so bili še okraski iz
slanega testa, ki jih ni težko
izdelati tudi doma. Zamesid
je treba testo iz moke in soli (v
Ideja za okrasek, ki ga lahko obesimo na
steno ali ga pritrdimo na strop. Narejen je
povsem enostavno iz plodov drevesa, ne-
kaj laskov in bučk.
Otroci so srečni, če lahko ustvarjajo. Pripravite jim maso za
oblikovanje, prostor, kjer bodo lahko delali in morda bodo
rmstali okraski za smrečico, kakršne so predstavili učenci
I. OŠ Žalec.
enakem razmerju) z dodano
vodo, da nastane mehka masa.
Vanjo je mogoče vmešati
akrilne barve in tako so okra-
Če nimate ideje, s čim ob-
darovati najbližje, počakaj-
te do nedelje, 10. in 17. de-
cembra. Takrat bodo na ad-
ventnem sejmu v Novem Ce-
lju predstavljali knjige in
keramiko, umetniške slike,
starine in ročna dela.
ski še bolj zanimivi, lahko pa
izdelke pobarvate tudi potem,
ko so že posušeni. Dela se
Slano testo je enostavno za izdelavo in oblikovanje. Pa nikar ne obupajte, če vaši izdelki že
po prvem poskusu ne bodo videti kot tisti, ki jih je razstavila Petra Rems iz Laškega, med
drugim figurice, imenovane Grajske Micke.
lahko lotijo vsi, od najmlajših
do najstarejših in vaša novo-
letna jelka bo letos gotovo
nekaj posebnega.
Morda pa vam je bolj všeč
kakšen drug material. V trgo-
vinah za ustvarjalne dobite vse
mogoče, če le želite z družino
letos malo drugače dočakati
najlepše dni v letu.
TC
Foto: GREGOR KATIC
Sladkosti za praznične dni
Pred decembrskimi praz-
niki se pridne gospodinje
običajno lotijo peke peciva
in keksov, da so praznični
dnevi slajši za domače in
goste. Preizkusite katerega
od receptov, ki so tudi za
tiste manj spretne.
Praznični medeni
kolač
Potrebujemo: 75 g rozin, 2
jedilni žlici amaretta (liker-
ja), 50 g lešnikov in 50 g
pinjol, 250 g medu, 1 čajno
žličko cimeta, 1/2 čajne žhč-
ke ingverja v prahu, 1 ščep
nastrganega muškatnega
oreščka, 200 g zmehčanega
masla, 125 g sladkorja, 3 jaj-
ca, 2 jedilni žhci ruma, 1 ščep
soli, nastrgani lupinici 1 neš-
kropljene Umone in pomaran-
če, 500 g moke, 1 jedilno
žlico kakava, 1 zavitek pecil-
nega praška, po 75 g seseklja-
nega citronata in arancinov.
Za glazuro: 250 g sladkorne
sipe, 1 beljak; za tvorilo ma-
slo.
Priprava: 1 ura, čas pečenja
1 ura in 30 minut.
Rozine operemo, odcedimo
in osušimo. Stresemo jih v
skledo, pokapljamo z Hker-
jem in pokrite postavimo na
stran. Lešnike in pinjole debe-
lo sesekljamo. Med s cime-
tom, ingverjem in muškatom
segrevamo, in ko pri blagi vro-
čini enkrat vzvalovi, ga odsta-
vimo in ohladimo. Kremasto
vmešamo maslo in sladkor.
Dodajamo jajca in mešamo
tako dolgo, da se sladkor po-
polnoma stopi. Dodamo rum,
sol, citronat in arancine. Sku-
paj presejemo moko, kakav in
pecilni prašek. Zmes dodaja-
mo po žlicah kremasti masi in
jo zamešamo vanjo. Testu pri-
mešamo rozine, citronat,
arancine, lešnike, pinjole in
med. Vse dobro zmešamo. Pe-
čico predgrejemo na 180 sto-
pinj C. Model dobro namasti-
mo. Testo zdevamo v model in
ga pečemo na drugi letvici od
spodaj, in sicer 1 uro in 30
minut. Kolač pokrijemo v
zadnjih 30 minutah pečenja s
pergamentni papirjem. Slad-
korno sipo in beljak zmešamo
v gosto glazuro; po potrebi
dodamo nekaj tople vode. Me-
deni kolač zvrnemo na mrežo,
ga nekoliko ohladimo in pre-
vlečemo s sladkorno glazuro.
Švicarsko krhko
pechfo
Sestavine so za 70 kosov.
Spečemo ga lahko že nekaj
časa pred prazniki.
Potrebujemo: 250 g neogo-
Ijenih mandljev, 125 g mehke-
ga masla, 250 g sladkorja, 4
jajca, 1/2 čajne žličke cimeta,
noževo konico zmletih klinč-
kov, ščep soli, 100 g moke;
premaz 1 do 2 rumenjakov, za
pekač: maslo.
Priprava: 1 ura, poči vanje
testa 12 ur, čas pečenja 10 do
15 minut za en pekač.
50 g mandljev zmeljemo na
mlinček. Preostale mandlje
stresemo v nenamaščeno ko-
žico in jih med stresanjem
rahlo opražimo; nekoliko oh-
lajene zmanemo med dlanmi,
da jih ogolimo.Maslo in slad-
kor penasto vmešamo. Doda-
mo jajca, cimet, klinčke in
sol. Maso mešamo tako dolgo,
da postane kremasta. Prime-
šamo zmlete in cele mandlje
in postopoma dodajamo pre-
sejano moko, ki jo nato vme-
šamo in vgnetemo. Pokrito te-
sto pustimo 12 ur - najbolje
čez noč - počivati na hladnem.
Pekač namastimo. Pečico
predgrejemo na 200 stopinj C
Delovno površino pomokamo
in testo razvaljamo v 1 cm
debelo ploščo. Iz nje izreže-
mo za prst dolge in prav tako
široke trakove, ki jih položi-
mo na pekač. Beljak rahlo
razžvrkljamo in z njim pre-
mažemo pecivo. Pečemo jih
10 do 15 minut v srednji legi.
Rozinovi kupčki
Za praznično pecivo so zelo
primerni. Najbolje je, da jih
spečemo večjo količino, saj so
poceni in preprosti za izdela-
vo.
Potrebujemo: 100 g mehke-
ga masla, 125 g sladkorja, 2
jajci, nastrgano lupinico 1/2
neškropljene Hmone, 125 g
rozin, 250 g moke. Za pekač:
maslo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Priprava: 40 minut, čas pe-
čenja: 10 minut za en pekač.
Maslo, sladkor in jajca pe-
nasto vmešamo. Dodamo li-
monino lupinico. Rozine
zmešamo z moko in zmes po-
lagoma vmešamo v penasto
maso. Pekač namastimo. Pe-
čico predgrejemo na 200 sto-
pinj C. Z mokro čajno žličko
oblikujemo majhne kupčke in
jih položimo na pekač. - Peče-
mo jih v srednji legi pribUžno
10 minut.
Pomarančni kruhki
Poceni in zelo preprosto.
Sestavine so za 40 kosov.
Potrebujemo: 2 jajci, 2 ru-
menjaka, 250 g sladkorja, 35
g drobno sesekljanega citro-
nata - nastrgano lupinico 1/2
neškropljene limone, 300 g
moke. Okras: malo citronata v
kosu, za pekač maslo.
Priprava: 30 minut, čas pe-
čenja: približno 10 minut.
Jajca in rumenjake krema-
sto vmešamo s sladkorjem, ki
se mora popolnoma stopiti.
Dodamo citronat in limonino
lupinico. Del moke primeša-
mo, preostalo pa dobro vgne-
temo. Pekač namastimo. Peči-
co predgrejemo na 180 stopinj
C. Iz testa oblikujemo krogli-
ce s premerom 2 cm in jih
položimo na pekač. Citronat
zrežemo na tanke rezine in jih
vtaknemo v testene kroglice.
Kruhke pečemo v srednji legi
približno 10 minut, da posta-
nejo svetlo rumeni.   .
$1.49. • 7. december 2000
NOVI TEDNIK

29
Za duševno zdravje
Nq Krekovem trgu 3 v Celju odprt Dnevni center Šent Celeia
Slovensko združenje za
duševno zdravje Šent je ne-
vladna, neprofitna organiza-
cija, ki deluje v javno dobro
na območju Republike Slo-
venije. Poslanstvo in namen
Senta sta socialna in psiho-
loška rehabilitacija oseb z
dolgotrajnimi težavami v
duševnem zdravju.
FosanieziiikLi, ki se /najde
v duševni stiski, skušamo nu-
diti prostor in podporno mre-
žo za reševanje njegovih psi-
hosocialnih težav. Zaradi po-
sledic stigmatizacije, ki
spremlja duševno bolezen
(izoliranost, osamljenost, te-
žave pri navezovanju social-
nih stikov, brezposelnost, ne-
motiviranost za nadaljevanje
šolanja), ostanejo ljudje z dol-
gotrajnimi težavami v dušev-
nem zdravju v posthospitali-
zacijskem obdobju prepušče-
ni sami sebi. Tudi psihiatrične
bolnišnice so prepolne, zato
se čas hospitalizacije pogosto
skrajšuje in v družbi se je
pojavila potreba po vmesnih
variantah; le-te pa s svojim
delovanjem ponuja naše
združenje, ki deluje v nekate-
rih delih Slovenije že od leta
1993.
Dnevni center Šent Celeia
je odprt v prostorih na Kre-
kovem trgu 3 v Celju (nas-
proti železniške in stare av-
tobusne postaje) v času
uradnih ur; ob ponedeljkih,
sredah in četrtkih med 8. in
16. uro, ob torkih med 9. in
13. uro in ob petkih med 8.
in 14. uro. V tem času lahko
pokličete tudi na telefonsko
številko: 03/548-49-74.
Na Celjskem smo začeli z
delom oktobra leta 1999 z us-
tanovitvijo   dveh   stanovanj-
skih skupin (Petrovče in Šmar-
je pri Jelšah). To sta prvi sta-
novanji, ki nam jih je namen-
sko za naše delovanje kupilo
ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve. Ker je glede
na kapacitete stanovanj tak-
šna oblika reševanja težav
oseb z duševno boleznijo
omejena na manjše število
uporabnikov, se je tudi na
Celjskem pokazala potreba
po ustanovitvi dnevnega cen-
tra. Mnogo bolnikov po kon-
čanem zdravljenju odpustijo
domov, velika večina jih je ali
invalidsko upokojenih ali
brezposelnih, zato so bolj ali
manj prepuščeni sami sebi. Z
dejavnostmi v našem dnev-
nem centru želimo uporabni-
kom pomagati k boljšemu
vključevanju v vsakdanje živ-
ljenje in s tem zmanjšati njiho-
ve osebne stiske. Izboljšati že-
limo njihovo počutje v doma-
čem okolju, kjer zaradi nera-
zumevanja in nepoznavanja
bolezni pogosto prihaja do
različnih konfliktov. Prav za-
radi tega želimo v naše delo-
vanje vključiti tudi svojce upo-
rabnikov. Tem želimo omogo-
čiti stike z ostalimi svojci upo-
rabnikov, s katerimi lahko iz-
menjujejo svoje izkušnje in
mnenja (čustvena razbreme-
nitev), obenem pa jih sezna-
njati o značilnostih duševne
bolezni in novih dognanjih na
področju psihiatrije.
K sodelovanju vabimo tudi
prostovoljce, ki bi s svojim
sodelovanjem v dejavnostih
dnevnega centra želeli poma-
gati našim uporabnikom.
Dnevni center Šent Celeia
uporabnikom nudi:
- prostor, v katerem dobijo
pomoč, kadar so v stiski;
- kraj, kjer dobijo strokovni
nasvet, če ga potrebujejo;
- skupnost prijetnih ljudi, ki
med seboj ustvarjajo prijatelj-
ske vezi;
- skupnost ljudi s podobni-
mi -težavami, ki so manjše,
ker jih delimo in rešujemo z
medsebojnimi nasveti in iz-
kušnjami;
- kraj, kjer ne bo nihče
osamljen;
- prostor, kjer bodo zado-
voljni, bolj samostojni in sreč-
nejši;
- prostor, kjer se bodo po-
čutili prijetno, varno in lepo.
PETRA Ž. ROŠER,
univ. dipl. soc. ped.,
vodja Podružnice Celje
z okolico
UTRIP IZ
CEUSKE TRŽNICE
Po suho sadje in med
v teh dneh se še kako pri-
leze kakšen grižljaj suhega
jabolčnega krhlja, marelice
ali hruške. Ponudba suhega
sadja je na stojnicah v teh
dneh, ko je okrog hodil Mi-
klavž, še kako pestra.
Suhe slive so po 590 do
1.300 (brez koščic), suhe fige
po 700 do 800 tolarjev, suhe
marelice 1.000, za kilogram
seveda. Za peko se boste go-
tovo odpravili po kakšen kilo-
gram orehovih jedrc, zanje
boste odšteli od 1.100 do 1.500
tolarjev, celi orehi so po 600,
lešniki so po 1.600. Krhlji su-
hih hrušk stanejo od 1.600 do
1.800, krhlji suhih jabolk pa
1.600 do 1.700 tolarjev, tudi
vse za kilogram.
Če se vas loteva prehlad,
boste gotovo radi segli po
kakšni žlički medu. Tega se
na stojnicah prav tako najde
precej, domačega seveda. Za
kozarec cvetličnega medu bo-
ste odšteli 800, akacijevega
900, gozdnega in kostanjeve-
ga pa po 900 do 1.000 tolarjev
Tudi medenjaki se v teh
dneh prilezejo. Izdatni so ter
priljubljena in zdrava slaščica -
za zavitek boste odšteli od 400
do 500 tolarjev, pa sadni kruh
(malo za pokušino) po 250 to-
larjev in morda še kakšno dru-
go dobroto.  MOJCA MAROT
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upoicojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vprašanja
zato (Mlgovarja Peter Šalej,
vodja /oddelka za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje pri celjski enoti ZPIZ.
Kot invalid II. kategorije
sem na delovnem mestu var-
nostnika in prejemam nado-
mestilo zaradi manjše plače.
Dogovarjam se z novim de-
lodajalcem, ki mi nudi ena-
ko delo, kot ga sedaj oprav-
ljam, vendar z višjo plačo.
Zanima me, ali bi mi še na-
prej ostalo nadomestilo za-
radi manjše plače ali pa bi se
mi odmerilo v nižjem zne-
sku glede na to, da bi po
novem prejemal višjo plačo.
Kako je z nadomestilom v
času, ko sem dalj časa v bol-
niškem staležu?
Pravica do nadomestila
manjše plače zaradi dela na
drugem ustreznem delu sodi
v sklop pravic iz invalidskega
zavarovanja, ki se še vedno
izvajajo po določbah starega
Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Ur.
Ust RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in
54/98), ki je veljal do 31. 12.
1999. Spremembe na tem po-
dročju, ki jih določa veljavni
zakon o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju, se
bodo začele izvajari od 1. 1.
2003 dalje. Pravico do nado-
mestila zaradi manjše plače
na drugem ustreznem delu
ima lahko delovni invalid II.
ali III. kategorije invalidhosri,
ki na podlagi priznane pravi-
ce do razporeditve oz. zapo-
slitve opravlja preostali de-
lovni zmožnosri ustrezno de-
lo.
Nadomestilo se odmeri v vi-
šini razlike med pokojninsko
osnovo, od katere bi se delov-
nemu invalidu odmerila inva-
lidska pokojnina ob razpore-
ditvi na drugo ustrezno delo,
in njegovo plačo, določeno s
pogodbo o zaposlitvi. Nado-
mestilo zaradi manjše plače
na drugem ustreznem delu
ima značaj samostojne daja-
tve iz pokojninskega oz. inva-
lidskega zavarovanja in jo Za-
vod za pokojninsko ali invalid-
sko zavarovanje izplačuje
neodvisno od plače, ki jo de-
lovni invalid dejansko preje-
ma na drugem ustreznem de-
lu. To pomeni, da povišanje ali
znižanje delavčeve plače na
ustreznem delovnem mestu
pri istem ali novem delodajal-
cu ne vpliva na nadomestilo
oz. se le-to ne spreminja ali
odmerja na novo. Razlog za
novo odmero je lahko le nov
nastanek invalidnosd oz. po-
slabšanje že ugotovljene inva-
lidnosti in preostale delovne
zmožnosti. Višina vašega na-
domestila torej ostaja enaka,
ne glede na to, da boste zapo-
sleni pri drugem delodajalcu,
kjer boste za enako delo dobili
večje plačilo.
Nadomestilo zaradi manjše
plače na drugem ustreznem
delu se izplačuje tudi v času
daljše odsotnosti zaradi bol-
niškega staleža, saj zakon v
drugem odstavku 190. člena
določa, da se nadomestilo za-
radi manjše plače izplačuje za
dneve dela ter za druge dne-
ve, za katere imajo delavci po
posebnih predpisih pravico
do nadomestila plače.
ZDRAVNIK SVETUJE
Bolečine pri srcu
in v želodcu
Vprašanje bralke: večkrat
me za trenutek zaboli v bliži-
ni srca ali zadaj za levo lopati-
co. Bila sem na EKG in ni bilo
nič posebnega. Pred petimi
meseci sem bila operirana za-
radi žolčnih kamnov in imam
še vedno težave, kljub predpi-
san dieti. Zanima me, če lah-
ko jem solato in jabolka. Pred
tedni pa me je začel mučiti
želodec. Peče in boli me pod
levim rebrnim lokom, blizu
žličke, potem pa imam obču-
tek, kot da imam cmok v poži-
ralniku in me tišči zadaj za
hrbtenico, bolečina se širi tu-
di na rebra. Vedno se mi kolca
in spahuje.
Kadar imam prazen želodec,
so težave manjše, nadaljuje
bralka. Bila sem pri zdravniku,
dobila sem Ultop kapsule in po
enem tednu jemanja ni bistve-
nih sprememb. Dal mi je tudi
napotnico za gastroskopijo, za
kar pa pridem na vrsto šele
konec januarja prihodnje leto.
Prosim za nasvet.
Odgovor: bolečine pri srcu,
ki so kratkotrajne in prebada-
jočega karakterja, ponavadi ne
pomenijo kaj hudega. Pogosto
so povezane z različnimi preo-
bremenitvami, s stresi, z vnetji
medrebrnih mišic in številnimi
drugimi obolenji. Diferencialna
diagnostika bolečine v prsih je
pogosto zelo zahtevna, a je pri
mlajših ženah redko posledica
ishemije oziroma slabe prekr-
vavitve srca. Z leti, zlasti po
menopauzi, se ishemična bole-
zen pojavlja pogosteje tudi pri
ženah. Različne težave in tudi
bolečine se pojavljajo pri priro-
jenih okvarah zaklopk, mot-
njah prevajanja električnega
impulza v srcu, vnetjih in dru-
gih spremembah. Bolečina se
širi in seva na ista mesta kot
bolečina ob pojavu prave angi-
ne pektoris. Bolečina je podob-
na tudi pri okvarah drugih or-
ganov. Pojavlja se pri okvari
hrbtenice, ramenskega sklepa,
rebrne mrene, trebušne slinav-
ke, jeter, žolčnika, želodca, po-
žiralnika, vranice, mišic.
Vaše težave so s spremljajo-
čo bolečino v prsih, stanjem po
operaciji žolčnika in s težavami
z želodcem kompleksne, zato
je težko odgovoriti na vsa za-
stavljena vprašanja, saj nekate-
ra zahtevajo dodatne informa-
cije oziroma pregled. O osta-
lem na kratko: operacija žolč-
nih kamnov človeka reši števil-
nih težav in komplikacij. Jetra,
žolčnik in žolčevodi so tesno
povezani s prepono in media-
stinumom, tako da se dogaja-
nje v žolčniku in žolčevodih
odraža tudi na teh organih. Po-
gosto je prvi znak žolčnih kam-
nov bolečina, ki izžareva nazaj
v hrbet in med lopatici. Večkrat
je ta bolečina podobna bolečini
pri angini pektoris. Zanimivo
je, da obe bolečini ponavadi
popustita po nitroglicerinu.
Vendar z odstranitvijo žolčnika
Prim. dr.
JANEZ TASIČ,
spec. int. kardiolog
nismo rešeni vseh težav. Žolč
še vedno nastaja v jetrih, kopiči
se v žolčnih kanalih in se po-
stopoma izloča v dvanajstnik.
Žolč je lahko zelo tekoč ali gost.
Obstoja žolč različne gostote,
kar je podlaga za nastanek
žolčnih kamnov. Ob nepravilni
prehrani ali okvari jeter lahko
nastajajo žolčni kamni tudi v
žolčevodih, ki se nahajajo zno-
traj jeter. K temu pripomore
hrana bogata s holesterolom in
drugimi zasičenimi maščoba-
mi, vnetje, alkohol.
Druge snovi pa žolč redčijo
in takšnim snovem pravimo
holagogne snovi. Pogosto se
nahajajo v rastlinah. Te pripo-
ročajo v preventivi. Uživajo se
v obliki čajev (pegasti badelj) in
kot različne začimbe (hren).
Komplikacij je po operacijah
relativno malo, saj večina ljudi
spremeni prehrambene nava-
de.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, Celje s pripisom
Zdravnik svetuje.
Ker sem že pred tedni pisal o
dieti pri žolčnih bolnikih, bom
danes kratek. Sveže zelenjave
in sadja po operaciji ne pripo-
ročamo vsaj 6 mesecev. Na
sadje in zelenjavo se je potreb-
no navaditi postopoma. Pripo-
roča se najprej kuhana, dušena
in šele čez mesece sveže in
lahko prebavljivo sadje in zele-
njava, a le v manjših količinah.
Težave, ki jih imate z želod-
cem, so pogostejše v jesenskih
in pomladnih mesecih. Za kro-
nično vnetje želodčne sluznice
ter za nastanek rane na želod-
cu in dvanajstniku so odkrili in
potrdili prisotnost bakterije
(Heliobacter Pilori). Tako da-
nes zdravijo rane na želodcu
tudi z antibiotiki. Predhodno je
potrebno dokazati prisotnost
omenjene bakterije. To pa je
možno le z gastroskopijo. Šte-
vilni bolniki, ki so se dolga leta
zdravili s številnimi zdravili in
dietami neuspešno, so po tak-
šnem zdravljenju ozdraveli.
December bo minil hitro
kljub težavam. Redno uživajte
zdravila in pazite na dieto. Ga-
stroskopija bo pokazala pravo
stanje vaše želodčne sluznice
in vzrok za težave. Ob čakanju
na preiskavo pa se zavedajte,
da zdravnik le zdravi, narava
pa ozdravi. Naravi pa moramo
pomagati.
St. 49.-7. december 2000
30
GUSBA
NOVI TEDNIK
Full Cool Demo Top žur
Javna finalna oddaja bo v torek, 12. decembra, ob 16. uri v diskoteki Jungle
v torek, 12. decembra, bo
ob 16. uri v diskoteki Jun-
gle v Celju javna finalna
oddaja Full Cool Demo Top.
Celjski radijci to oddajo
pripravljamo že četrto leto
zapored. Zanimanje med
mladimi je tako veliko, da
lahko takšen žur obljubi-
mo tudi prihodnja leta.
Vstopnine tudi letos za to
prireditev ne bo!
Na Full Cool Demo Topu
bodo nastopih vsi tisti, ki so v
posameznih mesečnih odda-
jah na Radiu Celje dobih naj-
več glasov poslušalcev oziro-
ma največ kupončkov, ki
smo jih objavljah v Novem
tedniku. Vse od januarja do
decembra so se predstavljali
po trije v posamezni oddaji z
demo posnetki. Sami so si
izbrali skladbo, nato v glas-
benem ateljeju Coda v Celju
posneli demo posnetek te
skladbe in se z njo predstavi-
li v otroški oddaji Full Cool.
Prav toliko, kolikor je meseč-
nih zmagovalcev, je še nekaj
mladih pevcev izbrala stro-
kovna komisija. Predsednik
komisije je že tradicionalno
znani glasbenik in producent
Vojko Sfiligoj. Prav tako je v
komisiji odlična pevka Nuša
Derenda, ki se lahko pohvali
z zmago na Hitovem festiva-
lu, z drugim mestom na festi-
valu Melodije morja in sonca
letos in lani, za najboljšo pev-
ko festivala pa jo je dvakrat
Pevka Nuša Derenda bo v ko-
misiji prireditve Full Cool De-
mo Top in glasbena gostja.
zapored nagradila tudi stro-
kovna komisija Slovenske
popevke. Vse posnetke je
dobro preposlušal tudi naš
glasbeni urednik Stane Špe-
gel.
Kot vsako leto smo demo
topovce razdelili v dve kate-
goriji. V kategoriji do 14 let
bodo tako nastopili: Tjaša
Žohar in Ines Majcen s
skladbo Naj pada zdaj dež,
Manuela Brečko s skladbo
Moje ime, Eva Verdev z de-
mo posnetkom Od zvezd pi-
jan. Barbara Maček s sklad-
bo Vrtimo planet. Maja Be-
lak bo pela Ranjena sem
mati, Mateja Postružin Fant
iz pravljice, Mojca Zupane
Ne kliči me. Barbara Mra-
tinkovič Zakaj in Nuša
Ofentavšek Zbudi se. V ka-
tegoriji nad 14 let pa bodo
nastopih:   Lea   Jurgec   s
skladbo Vrtimo planet, Na-
talija Drofenik bo pela Ne-
ka mi ne svane. Jasmina
Klenovšek Povej mi, zakaj,
Adela Doberšek bo zapela
skladbo Boginja, Tina Pla-
ninšek Waiting for tonight,
Staša Amon, Tea Hrnčič in
Minka Sevšek se bodo pred-
stavile s skladbo Brez tebe,
Lidija Hrustek s skladbo Sa-
njam, Vesna Ocvirk bo za-
pela pesem Ni te tu, Urška
Podlesnik Še si tu, Tina Ku-
mer Vsak moški in Blaž
Pentek Rekla je takrat.
Vse pevce bo ocenjevalo
občinstvo, ki bo izbralo svo-
jega favorita v kategoriji do
in nad 14 let, vse finahste pa
bo poslušala tudi strokovna
komisija. Skupaj bomo se-
šteli glasove in nagradili pr-
ve tri najboljše v obeh kate-
gorijah. Zmagovalec ali
zmagovalka bo dobil že tra-
dicionalno nagrado - sne-
manje skladbe v glasbenem
ateljeju Coda v Celju in ple-
sni tečaj v Plesnem valu.
Drugouvrščena bosta dobila
dvodnevno potovanje, ki ga
podarja turistična agencija
Palma iz Celja, tretjeuvršče-
na pa bosta lahko odšla na
Dunaj s turistično agencijo
Dober dan. Najboljši scenski
nastop bo tudi letos ocenje-
valo občinstvo, za nagrado -
velikega medveda - pa bodo
poskrbeli v Knjigoveznici
Bogataj in Trgovinici Špela,
prav tako pa bodo presene-
čenje za najboljši scenski
nastop pripravili tudi v tr-
govskem podjetju Žana Ža-
lec.
Letošnjo prireditev so
nam pomagali omogočiti
Aero Celje, CBH, Cetis Celje,
CMC Celje, Etol Celje, Plesni
val Celje, Študentski servis
Študent Celje, Zavarovalni-
ca Adriatic in Zavarovalnica
Triglav OE Celje.
Tudi letos smo v goste po-
vabih posebne goste. Med-
tem ko bo strokovna komisi-
ja preštevala glasove, bomo
prisluhnih duu The Twins.
Predstavila bosta nov album
z naslovom Glas srca. To je
tudi zmagovalna skladba le-
tošnje Slovenske popevke.
Prav tako bosta zapela sklad-
bo Ne slava, ne denar, ki jo
trenutno veliko vrtijo na ra-
dijskih postajah. Posebna
glasbena gostja bo tudi Nuša
Derenda, ki bo kmalu izdala
nov aibum, predstavili pa se
bodo tudi plesalci Plesnega
vala iz Celja.
■HMMMi: SIMONA BRGLEZ
Vigredovih deset let
Ansambel Vigred iz Laš-
kega bo v četrtek, 7. decem-
bra, praznoval. Na jubilejni
torti mu bo zagorelo deset
svečk za deset let dobrega in
uspešnega glasbenega dela.
Jubilej bo ansambel prazno-
val v Kulturnem centru Laš-
ko, kjer mu bodo delali
družbo mnogi odlični gostje
in številni ljubitelji narodno
zabavne glasbe, ki so povab-
ljeni na slavje.
Ansambel Vigred se je za
jubilej posebej pripravil in iz-
dal novo kaseto ter CD z dva-
najstimi skladbami. Prvo ka-
seto so fantje in dekle izdali
pred led, vendar je letošnji
izdelek »tisti pravi«, ki naj bi
ogrel vse, ki imajo radi lepo in
umirjeno domačo glasbo s
prijetnimi teksti.
Ansambel Vigred je veliko
nastopal na dobrodelnih kon-
certih, se udeležil vseh dose-
danjih devetih festivalov na
Vurberku ter osvojil zlatega
Orfeja na Ptujskem festivalu.
Ansambel je vsa leta med naj-
bolj popularnimi na Celj-
skem.
Na jubilejnem koncertu, ki
se bo začel ob 19.30 uri, bodo
nastopili Alpski kvintet, za
humor bosta poskrbela Stra-
šna Jožeta, zaigral pa bo tudi
še ne enajstletni harmonikar
iz Zgornje Rečice pri Laškem,
Dejan Kušer (na sliki), prese-
nečenje letošnje jubilejne 20.
Zlate harmonike, kjer je osvo-
jil zlato plaketo.
Ansambel Vigred bo ob ju-
bileju poskrbel za vrsto pre-
senečenj. Na koncert z na-
slovom »Vsak svoje ima živ-
ljenje« vabijo člani ansambla
Vigred Peter Jagodic, Lovro
Skorja, Drago Krajnc in Va-
lerija Skaza. TV
EKSPRES EKSPRES
• Na vrh angleške lestvice
single plošč se je takoj po
izidu zavihtela uvodna tema
filmske uspešnice Charlijevi
angelčki »Independent Wo-
men« trenutno najpopular-
nejšega ženskega R&B benda
Destiny's Child in s prvega
na drugo mesto porinila ko-
maj 18-letno ameriško
zvezdnico LeAnn Rimes in
njeno aktualno uspešnico
»Can't Fight The Moonlight«.
V ZDA so na vrhu prav tako
Destiny's Child, na drugo
mesto se je po 16 tednih pre-
bila Mya s pesmijo »Čase Of
The Ex«.
• Po dobro sprejeti zbirki us-
pešnic se na sceno z novim
glasbenim izdelkom vrača
odlična ameriška pevka
Randy Crawford, ki je ljubite-
lje ležernih soul popevk to-
krat spet navdušila s ploščo
»Play Mode«.
• Že nekoliko zaprašeni in
rahlo pozabljeni kralj popa
Michael Jackson pripravlja
skladbe za svoj novi studijski
album - prvi po letu 1997
objavljenemu »Blood On The
Dance Floor«. Polovico
skladb za album, ki naj bi
izšel pri založbi Sony marca
prihodnje leto, je že posne-
tih, za zvočno podobo Mic-
haelovih stvaritev pa bo po-
skrbel team vrhunskih pro-
ducentov Teddy Riley, R
Kelly in Rodney Jenkins, ki
imajo »na vesti« tudi aktualni
album »Forever« skupine
Spice Girls.
• Burmanske oblasti so pre-
povedale prodajo in posluša-
nje novega albuma »Ali That
You Can't Leave Behind« sku-
pine U2. Irski megazvezdniki
so namreč pesem »Walk On«
posvetih burmanski demo-
kratski voditeljici in Nobelovi
nagrajenki za mir Aung San
Suu Kyi, ki je zaradi svojih
prepričanj že več let v hišnem
priporu. Sicer pa so U2 v to-
rek, 5. decembra, v New Yor-
ku odigrali edini letošnji kon-
cert v ZDA, kjer so poleg
skladb s prej omenjenega al-
buma predstavili tudi nov sin-
gle »Stuck In A Moment«.
Tam prisotne srečneže sta
ogrevala britanska break-
beat heroja Chemical Brot-
hers.
• Izšel je koncertni album le-
gendarnega folk-rockerja Nei-
la Vounga. Na plošči »Road
Ročk Vol. 1« so posnetki
skladb, ki jih je gospod Young
odigral z ekipo priznanih glas-
benikov na svoji letošnji tur-
neji.
• Od srede novembra je tudi
na domačih policah na voljo
box-set s štirimi kompaktni-
mi ploščami z najvidnejšimi
deli legendarne kalifornijske
skupine Eagles. Zbirko, na
kateri poleg njihovih največ-
jih uspešnic najdemo še po-
snetke z novoletnega koncer-
ta, spremlja kar 44-stranska
knjižica s fotografijami in
spremnim besedilom.
• Los Lobos, Son Volt,
Johnny Cash, Ani Difranco,
Chrissie Hynde iz skupine
The Pretenders, Raul Malo in
še nekaj pri nas manj znanih
glasbenikov so na novo obde-
lali in posneli skladbe s kult-
nega akustičnega albuma
»Nebraska« prvaka ameriške
delavskega ročka Bruce
Springsteena.
• Pevec skupine Blur Damon
Albam bo s kultno trip-hop
navezo Massive Attack napi-
sal pesem za legendarnega
reggae pevca Horacea Andyja.
• Sony records je z zbirko
štirih CD-jev obeležil deseto
obletnico smrti legendarnega
blues kitarista in pevca Stevi-
ea Raya Vaughana. V ti. box-
setu, ki je izšel pod prepro-
stim naslovom »Stevie Ray
Vaughan and Double Troub-
le«, je kar 55 skladb, ki jih je
Stevie posnel v svoji razmero-
ma kratki, a nadvse bogati
glasbeni karieri.
• Bralci vodilnega angleške-
ga glasbenega tednik New
Musical Express so za najv-
plivnejšo osebo v zgodovini
popularne glasbe izbrali 52-
letnega pop kameleona Davi-
da Bovviea.
• S koncertom v ljubljan-
skem klubu Hound dog so
prejšnji četrtek osmo obletni-
co delovanja obeležili Sasua-
ges.
• Divji kojoti so v RSL studiu
v Novem mestu posneli ma-
terial za novo ploščo »Dvign'
me gor«. Nanjo so spravih 12
s heavy-metalom, grungem
in funkom obarvanih avtor-
skih skladb.
• Pri založbi Corona je izšel
debitanski LP »Ne govori«
Apolonije, nekdanje pevke
dance skupine Final.
• Založba Nika je objavila pr-
vi solo album Slavka Ivanči-
ča, bivšega člana skupin Fa-
raoni in Bazar. Slavko je za LP
»Črta« posnel deset skladb,
med temi bodo seveda tudi
že preverjeni »Zgrabi me« in
»Črta« ter aktualna uspešnica
»Daj mi en dim«.
• Ista založba je ta teden ob-
javila tudi nov album »Iskre«
vodilne slovenske jazz pevke
Mie Žnidarič. Pod vseh deset
skladb sta se kot avtorja be-
sedil podpisala Feri Lainšček
in Svetlana Makarovič, glasbo
je napisal Miin življenjski so-
potnik Steve Klink, ki je po-
skrbel tudi za zvočno podobo
tega izdelka, na katerem naj-
demo tudi skladbo »Ljubezen
je zakleti grad«, ki jo je Mia
zapela skupaj s celjskim
slavčkom Otom Pestnerjem.
• V studiu LUCA v Novem
mestu so zasavski knap-roc-
kerji Orlek posneli prvih šest
skladb za novi album, ki bo
izšel v letu 2001.
• Založba Multimedia name-
rava te dni na domači trg lan-
sirati novo ročk atrakcijo, ki
naj bi se po prodaji in popu-
larnosti kosala z njihovimi va-
rovanci Siddharta. Gre za
petčlansko zasedbo Shyam v
znanih slovenskih alter-rock
zasedbah (Demolition Group,
Polska malca, It's Not For ša-
le...) kaljenih glasbenikov, ki
je v studiu Kif-Kif skoraj leto
dni pripravljala material za
prvenec »Željo daleč stran«.
..... .ST^E ŠPEGEL

FILM - TELEVIZIJA - RADIO
35

po dr. Senssa: v eni od
milijarde malih snežink, ki
padajo proti zemlji, stoji
0Sto, imenovano Kdolsko.
]/si prebivalci Kdolskega
imajo radi praznike, še naj-
Ijolj pa so nori na božič. Ups
. sem rekel vsi? Grinch je
lelena, dlakava, na vse jez-
0 in do vsega sovražna iz-
jema, ki mu gre božič stra-
šansko na živce. Torej mora
jiekaj narediti v zvezi s tem.
fal bi naredili vi?
Čakajte, naj vam najprej
fozložim. Prebivalci Kdol-
skega, u redu, obožujejo bo-
lii, toda poleg tega so splet-
jcarski, hlapčevski, nevedne
ovčke, ki imajo za župana
jiadutega izkoriščevalca, ki
m slepo verjamejo, božič
jiporabljajo kot pretvezo za
tekmovalnost, vse njihove
Uše so okrogle, nobenega
ostrega kota nikjer, da bi se
nanj človek oprijel, ne sek-
sajo, temveč njihovi otroci
priletijo k njim po zraku na
malih dežničkih, poleg vse-
gfl tega pa imajo izredno
zašiljene nosove. Kdo jih ne
U sovražil? Sploh, če je ta
Ido Jim Carrey, znani film-
ski anarhist in izpušni ven-
til za zadrževane strasti?
Seveda se zaradi ciljev fil-
ma niti ne more končati
irugače kot sladko. Carrey
se nazadnje upogne pod čari
osnovnošolske ljubezni, ki
jiada nanj zaradi njegovih
mišic (zelene dlake pa je ne
motijo), in v zadnji sceni se
te drži za rokice z vaščani,
sklenjenimi v krogu okoli
božičnega drevesca, in pre-
peva melodične popevčice,
ki nimajo kaj veliko smisel-
nega teksta. Res je, da še
tedaj poskuša zarjuti nekaj
po svoje, ampak opozorilni
pogled drage mu gospe mu
da vedeti, da tako ne bo šlo,
ie ho hotel kaj od nje. In ker
seveda vse svoje dolgo življe-
nje v odmaknjenih gorah,
uporabljanih za smetišče,
ni hotel drugega kot imeti
iekle,  skloni glavo in jo
uboga. (Eden od ščepcev
realizma?) Kot je tokrat
sklanjal glavo in ubogal Ro-
na Hoivarda, režiserja Wil-
lowa in Apolla 13. Jim -
bitje, ki mu je do zdaj bilo
skoraj nemogoče nadeti uz-
de, je ubogal? Pa je. Morda
že zato, ker je moral ves čas
nositi težek Grinchev ko-
stum in mu ni preostalo vo-
lje za kaj drugega. Saj so
tukaj še vedno njegove stal-
ne eskapade, zvijanje tele-
sa, pa nagli skoki, pa nad-
vse ritmične telovadbe, toda
te načeloma že poznamo iz
drugih filmov, in kar je reci-
mo v Jaz, Irena in jaz še
imelo nadgradnjo, je tukaj
bolj ali manj gola ponovitev.
Podobna situacija je s što-
si. Poglejte filmsko sceno z
njim, kako igra režiserja, ki
skuša svojega psička spre-
meniti v jelena, in mu na-
takne Rudolfov rdeči nos,
pa mu svetuje, naj sam naj-
de igralsko motivacijo, psi-
ček pa si nos kar se da hitro
sname - in potem mu Jim
reče nekaj takšnega kot:
»To! S tem, ko snameš svoj
okras, svojo laž, pokažeš
svoj upor proti bleščavosti
komercializma!« Jim svoje-
ga kostuma v filmu ne sleče.
To pove vse.
Ampak kljub tej relaksa-
ciji, ki je namenjena otro-
kom - in verjetno mnogo
bolj namenjena otrokom kot
pa kakšen Eddie »Trčeni
profesor« Murphy v svojih
egocentričnih osmih vlogah
- Jim še vedno ostaja v kon-
centričnih krogih svojega
anarhizma, in takšnale bolj
usmiljena relaksacija ver-
jetno pomeni samo predah
pred izletom v kaj mnogo
bolj udarnega. Dobro.
In, a že veste, da je Ant-
hony Hopkins postal samo
glas, ki spremlja Jimove do-
godivščine? Ali pa je tudi on
potreboval relaksacijo po ali
med drugim Hamiibalom
Lecterjem?
PETER ZUPANC
Lora, njeni mošici in i^ude
Agencija Teta Estera pred-
stavlja v sodelovanju s Celj-
skimi kinematografi in pro-
dukcijsko skupino Studia
VPK slovenski kratki film
»Lora in njeni moški«, ki bo
•la sporedu v kinu Mali
Union v Celju, v soboto, 9.
decembra, ob 19. in 20. uri.
Predstava ob 19. uri je odpr-
tega tipa in je brezplačna,
niedtem ko je predstava ob
20. uri izključno za povablje-
nce. V Malem Unionu bo za to
predstavo postavljen digitalni
projektor, ker je film zapisan
^ beta sistemu. Zato le dve
Projekciji.
Glavna junakinja filma je
■Moderna mlada dama, ki s
svojimi problemi spominja na
^rnedeno odvetnico Ally Mc-
^eal. Njena zgodba je klasič-
- Lora ima vse, samo lju-
bezni ne in ker ji zapeljivi
homoseksualni prijatelj Rok
'^e more uresničiti njene naj-
večje želje, jo raje zapelje v
^tavo, zaradi katere se glavna
l^nakinja znajde v precej bl-
atnih situacijah. V enem dne-
vu si mora namreč najti fanta,
ki jih išče v svoji bližnji okoli-
ci, in sicer v službi, v knjižni-
ci, v baru, ne uide pa ji niti
njen bivši fant, skratka, v
enem dnevu obdela vse tiste
primerke moške vrste, ki jih
sreča vsaka ženska vsaj enkrat
v življenju. V glavnih vlogah
nastopata Jernej Kuntner in
Sabina Kogovšek, poleg nji-
ju pa se je v svojih vlogah
enkratno znašlo še nekaj na-
turščikov. Močan element fil-
ma je prav gotovo tudi glasba
(Pavel Rakar).
In še zanimivost: 18-minut-
ni film je posnet brez finanč-
nih sredstev.
V drugem delu večera bodo
predstavili nov spot glasbene
skupine Nude, ki so ga režirali
in zasnovali isti ljudje kot film
»Lora in njeni moški« - Aleš
Zemlja, režiser ter Matej
Križnik, direktor fotografije.
Premierni predstavitvi obeh
projektov se bo pridružila eki-
pa filma in po vsej verjetnosti
tudi člani skupine Nude.
BK
SKRITA KAMERA
©Dobri mož, ki te dni z
darili razveseljuje otroke, je
očitno napravil zelo velik
ovinek okoli nacionalne
RTV hiše. Zakaj so se Mi-
klavžu televizijci zamerili,
ni znano. Bo pa zaradi praz-
ne malhe generalni direktor
Janez Čadež menda priprl
finančno pipico program-
skemu direktorju Janezu
Lombergarju. Pogajanja o
programski shemi za pri-
hodnje leto so bila sicer za
tesno zaprtimi vrati. Po ti-
stem, kar je vendarle pricur-
Ijalo izza njih, pa se da raz-
brati, da so bila zelo trda.
Tako se lahko zgodi, da kak-
šna načrtovana oddaja v pri-
hodnjem letu tudi ne bo ug-
ledala luči sveta. Za toliko
programa, kot bi ga želel
narediti Lombergar, varuh
RTV-jevske blagajne Čadež
namreč nima denarja. Četu-
di bi mu na pomoč z obilni-
mi darili priskočila še boži-
ček in dedek Mraz.
• Medtem pa je v polnem
teku snemanje programa, ki
nas bo kratkočasil čez praz-
nike in s katerim bo nacio-
nalka s komercialnimi po-
stajami tekmovala za naklo-
njenost gledalcev. Jože
Krajnc, urednik razvedril-
nega programa na TVS, bolj
znan kot polovica burkaške-
ga dueta Strašna Jožeta, ima
tako te dni tako polne roke
dela. Njegova šefica Miša
Molk mu je namreč zaupala
pripravo silvestrskega raz-
vedrilnega programa. Zade-
vo je Jože vzel strašno resno
in tak bo najbrž tudi pro-
gram. Strašen! Srečni gle-
dalci, ki bodo lahko čakali
vstop v novo leto ob televi-
zorjih!
• Mile Jovanovič, ki je od-
govoren za športne novice v
informativnem programu
TVS, se mora braniti vse
hujših napadov gledalcev.
Nezadovoljni so, ker nacio-
nalka niti z besedo ne ome-
nja tekem ljubljanskih ko-
šarkarjev. Pa možakar ni nič
kriv, da je TVS ostala brez
pravic   za   prenose   nove
evropske košarkarske lige.
Njemu so namreč samo zau-
kazali od zgoraj, da zaradi
tega TVS pač ne bo reklami-
rala tekem Olimpijinih ko-
šarkarjev.
• Barbara Lombergar se v
Odstiranjih loteva zanimivih
tem. A kaj, ko so njene odda-
je tako pozno na sporedu, da
večina gledalcev že spi. Očit-
no tudi njen soprog, ki bi ji
kot direktor televizije edini
lahko priskrbel boljši ter-
min.
• Slava najbolj popularnega
televizijca Maria Galuniča
le ni vsemogočna. Tako se je
moral minulo nedeljo nje-
gov Zoom umakniti Prešer-
novi proslavi s prvega na
drugi program. Naj mu bo,
ker je ravno 200-letnica nje-
govega rojstva, je menda za-
devo razumevajoče komen-
tiral TV voditelj in profesor
slovenskega jezika ter knji-
ževnosti.
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: 7. 12. ob 21. ter od 8.
do 13. 12. ob 16.30, 18.30 in
20.30 romantična komedija
Dobre mrhe.
Mali Union: 7 12. ob 20.30
ter 8. 12. in od 10. do 13. 12.
ob 21. uri akcijski film Shaft,
9. 12. ob 19. za izven ter ob
20. uri samo z vabili film Lora
in njeni moški.
Metropol: 7. 12. ob 16. in
20. uri ter od 8. do 13. 12. ob
16., 18. in 20. uri, 9. 12. pa
tudi ob 10. uri v matineji,
družinska komedija Grinch;
7 12. ob 18. uri ter 8. in 9. 12.
ob 22.30 romantična komedi-
ja Dobre mrhe.
Kino Žalec: 9. ob 18. in 10.
12. ob 20.15 komedija Jaz,
Irena in jaz, 9. ob 20. in 10.
12. ob 20.15 komedija Jake,
Brian in Anna.
Kino Dobrna: 9. ob 19. in
10. 12. ob 17 uri akcijski
thriller Samo še 60 sekund.
Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Tyra Banks je
sicer fotomodel in manekenka. Nagrajenci so: Marija Vrečko,
Hotunje 18, 3232 Ponikva, Tatjana Lavrinc, Dobrna 3b, 3204
Dobrna in Boštjan Brečko, Spodnja Rečica 139, 3270 Laško.
Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: Anthony Hopkins je v filmu Grinch
pripovedovalec. V katerem filmu je bil nagrajen z oskarjem?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 11. decembra. Izžrebali bomo tri dobit-
nike vstopnice za ogled filma.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
S».49.-7.cleceiiiiMr2000
36
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Nova renault laguna.
Nova laguna sredi marca
čeprav je marec še daleč,
se že sedaj ve, da bo tedaj pri
nas naprodaj nova Renaul-
tova laguna. Francoska av-
tomobilska hiša namreč v
teh dneh predstavlja svoj no-
vi avtomobil srednjega raz-
reda, ki bo naprodaj v dveh
karoserijskih različicah, in
sicer kot kombi (za sedaj se
še niso odločili za ime break,
kakor se je imenovala seda-
nja oziroma prejšnje izve-
denka tega vozila) in kot
kombilimuzina.
Obe karoserij ski različici
sta od lagune, ki jo poznamo
sedaj, nekaj daljši (kombi
470, kombiUmuzina pa 462
centimetrov), predvsem pa
Renault trdi, da je avto precej
varnejši. Tako so precej okre-
pili vso karoserijo, omisliti si
je mogoče kar osem zračnih
varnostnih blazin, vse izve-
denke so serijsko opremljene
s kolutnimi zavorami, v Fran-
ciji bo laguna serijsko oprem-
ljena z elektroniko ESP, ki
skrbi za stabilnost vozila ipd.
Na voljo bo pet paketov
opreme (authentique, expres-
sion, dynamique, privilege in
initiale), med številnimi no-
vostmi pa kaže omeniti poseb-
no kartico, ki nadomešča kla-
sični ključ. S to kartico je
mogoče vozilo odpirati na da-
ljavo in seveda pognati motor
(nekaj podobnega pozna Mer-
cedes Benz pri svojem precej
dražjem mercedesu S).
Menjalniki bodo štirje, in
sicer ročni 5 in 6-stopenjski
ter štiri ali pet stopenjska av-
tomatika. Tudi ponudba mo-
torjev bo zelo pestra, saj bo
mogoče izbirati med štirimi
bencinskimi in tremi dizelski-
mi motorji (dCi). Osnovni
bencinski motor je 1,6-litrski
šestvaljnik s 110 konjskimi
močmi, sledita dva 1,8-litrska
motorja s 118 in 123 konjski-
mi močmi, naj zmogljivejši je
V6 agregat, ki ponuja 210
konjskih moči. Dizelski mo-
torji imajo vsi enako gibno
prostornino (1,9 htra), pa od
105, oziroma 110 do 120
konjskih moči.
Francoska avtomobilska hi-
ša si od tega avtomobila veliko
obeta, saj je v njegov razvoj, ki
je trajal 38 mesecev, vložila
šest milijard frankov. Cene
nove lagune na slovenskem
trgu seveda še niso znane.
Peugeot in njegov 206 CC
Peugeot se je dokaj dolgo
pripravljal na predstavitev
modela 206 v kupe - kabrio-
letski varianti (CC). Ta avto-
mobil je bil kot prototip na
ogled na nekaterih največjih
evropskih avtomobilskih
salonih, sedaj pa je nared za
prodajo.
Osnova je 206 s tremi vrad,
pri čemer prednjega dela
praktično niso spreminjali.
Seveda je povsem drugačen
zadek, kar je razumljivo, kajti
tam je tudi prostor za dvodel-
no zložljivo kovinsko streho.
Slednjo uravnava elektro-hi-
dravlični sistem, ki v približ-
no 20 sekundah spremeni ku-
peja v kabrioleta in obratno.
Toda takšna hitra sprememba
in dvodelna kovinska streha,
ki pripomore k dejstvu, da je
peugeot 206 CC (coupe-ca-
briolet) avto za vse letne čase
in različne okoliščine, ima
svojo ceno. Predvsem shram-
ba za streho zmanjša razpo-
ložljivi prostor na zadnji se-
dežni klopi, še bolj pa prtljaž-
nik. Slednji je tedaj, ko je
streha razpeta, velik zelo upo-
rabnih 410 litrov, ko pa je
streha zložena, je v njem pro-
stora samo za 175 htrov. To je
tudi eden od razlogov, da avto
nima rezervne pnevmatike,
pač pa samo poseben sistem
za njeno polnjenje. Seveda pa
je peugeot 206 CC zaradi tak-
šnega značaja dodatno okrep-
ljen,  kar prinese  omembe
vredno povečanje teže (pluj
120 kilogramov). Motorja sta
dva, in sicer oba bencinska
štirivaljnika s po štirimi venij.
li na valj ter gibno prostornino
1,6 litra (110 KM pri 5750
vrtljajih v minuti) ter 2,0 litra,
ki ponudi 138 KM pri 600o
vrtljajih v minud. Podvozje je
vsaj deloma prevzeto od peu-
geota S16.
Kot kaže sedaj, bo prvi peu-
geot 206 CC na slovenske ce-
ste zapeljal prihodnje leto, re-
cimo sredi marca. Čeprav ce-
ne še niso določene, naj bi po
sedanjih približnih in neurad-
nih napovedih najcenejša iz-
vedenka stala nekako 3,1 mili-
jona tolarjev. Na sliki: peui
geot 206 CC.
Kangooji gredo na pregled;
Tako kot številne druge
avtomobilske tovarne, se tu-
di francoski Renault srečuje
s težavami pri nekaterih
svojih avtomobilih. Tako
bodo na izredni pregled po-
klicali vse kangooje, ki so
bili izdelani v času od 23.
decembra leta 1998 pa do 26.
maja letos. Kot pravijo, bi
lahko prišlo ne nenadnega
aktiviranja zategovalnikov
varnostnih pasov, s tem pa
do sproženja zračne var-
nostne blazine, kar pa lahko
povzroči nesrečo.
Pri Renaultu so sporočili, da
se po vsem svetu vozi kakšnih
264 tisoč kangoojev, od tega
dobrih 100 tisoč v Franciji.
Doslej je imela tovarna prijav-
ljenih 60 takšnih nenadnih
sproženj varnostnih blazin, v
približno 40 odstotkih pa so
se aktivirali zategovalniki pa-
sov. V Sloveniji je novomeški
Revoz kot uradni predstavnik
Renaulta pri nas prodal 2385
kangoojev, ki so bili izdelani v
omenjenem času, vendar do-
slej niso dobili nobene prijave
o morebitni okvari. Čez nekaj
dni bodo v pooblaščeni mreži
dobili vso dokumentacijo, ki
je potrebna za popravilo kan-
goojev, nato pa bodo začeh
obveščati lastnike avtomobi-
lov o preventivnem pregledu.
Kot pravijo, naj bi celotna
»operacija« stala 6,6 milijona
evrov, za vse skupaj pa naj bi
bila kriva švedska družba Au-
toliv, ki izdeluje varnostne pa-
sove oziroma zračne varnost-
ne blazine. Junija letos je mo-
ral Renault na podoben pre-
gled pokhcati 140 tisoč twin-
gov, zanimivo pa je, da so
delnice dsd hip, ko se je v
javnosti pojavila vest o teža-
vah s kangooji, nekohko pad-
le.
ZDA: BMW X5 je zelo varen
Tako imenovana preskusna trčenja, s katerimi tovarne ugo-
tavljajo, kako varen je avtomobil, so seveda v zadnjih letih
pomembno pomagalo pri pospeševanju prodaje. Ameriški
Insurance Insdtute, ki se ukvarja tudi s tremi preskusi, je tako
pred časom sporočil, da je po njihovih ugotovitvah BMW X5,
avto, ki ga sicer izdelujejo v ZDA (Južna Karolina), najvarnejši
v svojem razredu. Gotovo bo mnenje te neodvisne institucije
pripomoglo tudi k še večji tržni priljubljenosti tega vozila. Na
sliki: BMW X5.
Št. 49. - 7. december 2000
NOVI TEDNIK
FEUTON - INFORMACIJE
37
Sinkovičev Franci je bil eden tistih kozjan-^
jjuh fantov, ki so bili najprej v nemški ■
(fojski, potem v jugoslovanski armadi, nato,
pa so pomagali graditi ljudsko oblast. Naj-1
prej je prisegel Hitlerju, nato Titu in naj
jtoncu Rupretovemu Pepiju, ki je bil pred--
jednik domačega obloja. I
Rodil se je večkrat. i
Prvič leta 1922, ko je prišel na svet na srednje'
veliki kmetiji, ki je domovala nad kozjanskim)
irgom. Drugič se je rodil, ko je sredi vojne^
vihre, kot nemški vojak ustrelil svojega oficirja i
in se z bistroumnim izgovorom rešil zagotove ■
smrti. Zadnjič se je rodil, ko je preko maršala;
Tita izposloval sojenje mrtvemu svaku Josipul
Kolmanu, ki je izginil med povojnimi pobojil
aa Teharjih. '\
Pa pojdimo lepo po vrsti. ]
Iz Sinkovičeve kmetije se najlepše vidi po i
kozjanskem trgu. K njej je spadalo okoli sedem^
hektarjev zemlje, gorca na Zečah, nekaj gozdai
nad hišo, sedem glav živine in par konj. I
Idilično kozjansko štirirazrednico je Franci!
obiskoval takrat, ko je bil njen upravitelj Ivani
Slavec. Od vsega si je najbolj zapomnil dve^
hruški, ki sta stali pred šolo in nista imeli|
možnosti, da bi dozoreU. Nekega dne so sej
trški fantiči odločiU, da predčasno poskusijo j
prepovedane slastne sadeže. Upravitelj Slavec;
je tatice zalotil, ujel Adrinekovega Ervina, ki se*
je z naramnicami zapletel v ograjo, iz njega'
izsilil seznam vseh sodelujočih pri tem bara-'
binskem delu in si izmislil primerno vzgojnoj
kazen. Ne, ne! Nobeden ni bil tepen! Le trikrat^
so morali po golih kolenih do ceste in nazaj, i
Tudi Franciju se ni zgodilo nič drugega, čeprav^
je eno hruško napol že pojedel. ■
Po štirih letih so dali Francija v meščansko i
blo na Senovem. Tudi tu je Franci dokazal, da^
ni po kisU župi priplaval na svet. Vrnil se je z
malo maturo v žepu, kar takrat niso bile ravno
mačje solze. Prvo službo je dobil v odvetniški
pisarni doktorja Gojmira Jelenca, kjer je srečal
vse poglavitne kozjanske kulturnike od živi-
nozdravnika Franca Moserja do cestnega nad-
zornika Karla Marinška, ki so že na veliko
igrali v novi dvorani občinske hiše. Hitro so
spoznali Francijev igralski talent in smisel za
humor in ga izrabili v najrazličnejših vlogah:
Njega ni. Vdova Rošlinka, Dobri vojak Švejk,
Kralj na Betajnovi... Poleg tega je režiser Ma-
rinšek ugotovil, da Franci »visoko« poje in ga
vključil v posvetni in cerkveni pevski zbor, kot
odličnemu tenoristu pa ponudil tudi naslovno
vlogo v spevoigri Kovačev študent.
Ko so Nemci prišli v Kozje, je bilo vsega
konec.
Devetnajstletnega fanta so potegnili v Wer-
manschaft in njegovo glavno delo je bilo, da je
stražil Kozje. Družbo mu je delal frizer Maj-
dak, ki si je vedno kaj izmislil, da je dobro
prišel skozi. Nekoč, ko sta stražila ob Bistrici
in je bilo zelo mrzlo, je Majdak nalašč ustreHl v
gozd, češ da se je tam nekaj premaknilo, hitro
so poslali izmeno, ona dva pa sta odšla lepo na
toplo.
Počasi pa je postajalo v okupiranem Kozjem
za Francija prevroče, saj se je prevelikokrat
družil z doktorjem Moserjem, ki so ga zaradi
sodelovanja s partizani Nemci zaprli in ustreli-
li.
Franciju je bilo usojeno, da je ravno na dan
aretacije stražil na trgu. Z druge strani je
aretacijo, v kratkih hlačah in rjavi srajci,
nadzoroval volksturmovec Adrinekov Karli.
Poleg doktorja Moserja so na kamion naložili
še bratranca Pepija iz Podlinškove gostilne,
oba Vahčiča, ki sta bila njegova soseda, Krivče-
vega Maksa in druge. Franci je vedel, da bodo
slej ko prej naložili tudi njega.
Sinkovičev Franci v nemški vojski
(1943-1945).
Izkoristil je priložnost in se sredi leta 1942 po
švejkovsko znebil vojaških obveznosti in jo
podurhal k sestri Tončki na Dunaj, od koder je
iz varne razdalje spremljal vojno vihro po svetu.
Z jugoslovanskim potnim listom se je prijavil za
krvodajalsko akcijo, kar je bila takrat zelo
plemenita poteza, in dobil je izkaznico, ki je
pomenila vstop do pravega izobilja dobrot, ki
jih v času vojne ni bilo ravno na pretek.
Toda varno in udobno bivanje na Dunaju je
trajalo le dobrih šest mesecev.
V Kozjem so ga pogrešali, saj je bil goden za
vstop v nepremagljivo vojsko Tretjega Reicha.
Dober znanec, ki se mu je Franci nekoč prej
zameril, ker ni dosledno pozdravljal s Heil
Hitler, je poizvedel kje je, ga prijavil županu
Maierju in kaj kmalu se je na Dunaju oglasila
policija in Francija odpeljala v Brežice na
nabor.
Dobri vojak v nemški vojski
Marca 1943 se je začela Francijeva vojaška
kariera, kjer pa se ni ravno izkazal. Pravim
bitkam in spopadom je kot po čudežu ušel.
Odrejen je bil v Landsberg am Lech, kjer so
mlade vojake usposabljaH. Od tu so jih poslali
v Rusijo, a prišli so le do Katovvic, ko je padla
komanda, da so potrebnejši v Južni Franciji,
kjer so pričakovali invazijo. Obrnili so se torej
proti jugozahodu in v Liburni pod Pireneji
prebili šest mesecev v polni bojni pripravljeno-
sti, v kateri so manjkali samo še boji. Franci se
je tu specializiral za šoferja in zaupan mu je bil
petdeset kubični motor Zundapp s prikolico, s
katerim je opravljal kurirske posle za divizijo.
Potem pa se je zgodilo nekaj, zaradi česar bi
ga morah pravzaprav ustreliti. In to čisto po
neumnosti.
Oberleutnant Weidling, Francijev nadporoč-
nik in komandant, je bil zagrizen Prus in je
imel lepo navadico, da je ob četrtkih hodil v
Chevanceau, kjer je bila javna hiša. Franci ga je
moral tja peljati s svojim motorjem. Medtem
ko se je prepostavljeni zadrževal v omenjeni
hiši, je Franciju dovolil, da je šel na kozarček
burgundca in se tam, v okupirani Franciji,
spominjal domačega vina z Zeč, ki ni bilo tako
slavno, a bi takrat dal ne vem kaj, da bi ga spet
lahko okusil.
Nekoč sta z nadporočnikom spet šla na
prijetno pot.
Franci, z brzostrelko čez ramena, je sedel na
motor, odišavljeni oficir pa v prikolico. Zagri-
zeni Prus je bil v resnici dobrega srca, saj je tisti
dan privoščil Franciju uživanje sekta po mili
volji, prvič, ker so francoski šampanjci naj-
boljša stvar na svetu, drugič pa, ker ga tisti dan
dalj časa ne bo iz tiste hiše. Franci pa, ne bodi
len, si je privoščil kar tri stekleničice najbolj
nebeške pijače na svetu, ki v težkih vojnih
razmerah ni bila dostopna ravno vsakemu
vojaku.
Ob vračanju sta izgledala oba zelo zado-
voljna. Na motorju sta celo pela tisto »Wenn
die Soldaten durch die Stadt marschie-
ren...«
NOVI TEDNIK

39
Modni virus - usnjemanija
Če se niste »cepili« proti usnju, vas bo letošnjo modno sezono prej ali slej ujelo - če ne v total-iooku, pa kot
posamezen kos oblačila ali zgolj kot detajl, modni poudarek
če za hipec pozabimo na
ijgto našo bolj ali manj skrb-
jo prikrito navadico, ki sliši
ja ime Sprenevedanje, si mo-
famo priznati: ena izmed pr-
jinskih človeških želja je -
liiti lep. Biti svojstven, privla-
jen, zaželen... Seveda, tudi s
pomočjo oblačil, krojev, ki
poudarijo tisto, kar je na nas
lepo in morda tudi kaj manj
lepega zakrijejo.
Modni kreator Yves Saint
Laurent, Id slovi kot velik obo-
ževalec izjemnih tkanin, je re-
Icel: »Tradicionalno, etnično in
duhovno v povezavi z futuri-
stičnimi vzdušji visoko razvite
tehnologije ustvarjajo prese-
netljive podobe materialov, ki
zadihajo z ljudmi. Natančno
tako kot prelepa, druga koža.
Usnje, torej. Modno je letos kot
le kaj, saj skoraj ni eminentne-
ga kreatorskega imena, ki ga
ne bi vključil v svoje kolekcije.
Pravzaprav usnje kot eden
izmed najbolj prestižnih narav-
nih materialov vse od dvajsete-
ga stoletja dalje, ko so ga začeU
uporabljati tudi za oblačila in
ne zgolj kot modne dodatke, ni
nikoU povsem izginilo z mod-
joega prizorišča. Pa ne le kot
močan segment pri pripadni-
kih razUčnih subkultur (rocker-
ji, motorisd...). Usnje že dolgo
ni zgolj pojem za športno jak-
no, plašč, podložen s krznom
ali telovnik. V modni sezoni
jesen-zima 2000/01 se je naselil
tudi v poslovno, dnevno, celo
večerno modno filozofijo.
Se še spominjate? Vehkan
svetovne mode, pokojni
Gianni Versace, je v poznih
osemdesetih zaslovel prav z
senzualnimi, šokantno dekol-
tiranimi večernimi oblekami
iz tankega napa usnja.
Erotični element je seveda
v trenutno aktualnih kreaci-
jah še vedno močno prisoten.
Hit sezone: usnjena brezro-
kavna bluza.
čeprav so se črni barvi pridru-
žile še svedejše, od rdeče do
smaragdno zelene.
Kroji usnjenih večernih ob-
lek so seveda prilagojeni zah-
tevnosti materiala, vsekakor
pa to ni ovira za trendovske
elemente v podobi domišljij-
skih draperij, volancev, priši-
tih na dekolte ali spodnji rob
obleke, šal ovratnik, ki se na-
Z igro bleščic od dnevne do
večerne jakne.
Mario Velentino: barvitost v
velurju.
daljuje v romantično pentljo.
V skladu z zatonom minima-
lizma in obujanjem glamu-
roznih modnih vzdušij, se bo-
gate vezenine in bleščeče a-
plikacije (v stilu osemdesetih
let) vračajo tudi na usnjena
oblačila.
Vzorci? Seveda so in to nad-
vse atraktivni. Tehno-laser-
ski, napa z potiski kože ahga-
torjev in pitonov ter čisto novi
kosmičasti   tiski   živalskih
Hermes: kroko - krilo na
preklop. Bi ga imele tudi ve?
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
vzorcev, ki imitirajo videz na-
ravnega krzna. Hit motiv pa je
letos zagotovo usnjeni patch-
work, sestavljanka več različ-
nih vrst, debelin, podskov in
barv usnja.
In nega? Kakorkoli - nakup
usnjenega oblačila ni majhen
izdatek, zato je dobro vedeti,
kako usnje pravilno neguje-
mo, da preprečimo hude be-
sede, solze jeze in nepotreb-
ne reklamacije... Skrbno si
preberite priložena navodila
in nikar ga ne nosite v kakr-
šnokoh čistilnico, temveč v
strokovno usposobljeno, ki jo
spoznate po posebnem regi-
stiacijskem znaku.
Escada z volancem.
NAMIG ZA NAKUP
December se bo svetil
December je tu. Zadnji
mesec v letu, poln čarobno-
sti in pričakovanj. Marsiko-
ga bo zamikalo, da bo sebi in
svojim najbližjim kupil kaj
lepega. Ja, misliti bo treba
na darila. In - na zadnjo noč
v letu.
In prav s tem namenom
smo se ta teden potepali po
trgovinah in se ozirali za
bolj svečanimi oblačili. V
vseh bolje založenih trgo-
vinah z žensko konfekcijo
boste našli kar nekaj obla-
čil za posebne priložnosti
in za vse starosti. Pred-
vsem Labod, Mura, pa tudi
Rašica so znani proizvajal-
ci, ki nikoli ne razočarajo,
so pa cene dokaj visoke. Še
posebej, če vemo, da tako
oblačilo nosimo eno samo
noč.
Mladim in mladim po srcu
pa svetujemo, da obiščejo tr-
govino znanega francoskega
proizvajalca Naf-naf v celj-
skem Intersparu. Tam so se
dobro založili z raznimi svet-
lečimi topi, cene so od 5.990
tolarjev naprej, in dolgimi tu-
nikami, ki stanejo 9.990 to-
larjev - oboje pa dobite v
črni, srebrni, zlati in ciklam-
no rožnati svetlikajoči barvi,
svečane zvonaste hlače iz čr-
nega pliša stanejo 11.990 SIT,
dolge obleke od 12.500 do
14.990 tolarjev, svedikajoče
se črno krilo v modni dolžini
(z 20 odstotki kovinskih vla-
ken) pa stane 8.980 tolarjev.
Nikar ne pozabite na modne
dodatke - šal ali rutico (cene
so od 3.990 - 5.000 SIT) in
torbico v zlati, srebrni ali črni
barvi - te stanejo okrog 7.000
tolarjev.
Z 20 do 30-odstotnim po-
pustom boste lahko kupili
tudi razne tween-sete, pulo-
verje in pletene tope, dolga
krila v dveh dolžinah, hlače
in jakne (vse lahko med se-
boj kombiniramo v kostim)
pa z 20-odstotnim popu-
stom, ki vam ga bodo odšteh
pri blagajni.
Da bomo razveselili tudi
naše moške - v trgovini Naf-
naf imajo znano blagovno
znamko Chevignon. Za us-
njene jakne te znamke in
moške usnjene čevlje nudijo
deset odstotkov popusta. Iz-
birate pa lahko tudi med
moškimi srajcami, puloverji
in raznimi majicami do šte-
vilke XXL (54-56).
MOJCA MAROT
Nagrajenka novembra je
Nada Štrakl, Cesta v Šmart-
no 26, 3212 Vojnik, ki je pra-
vilno odgovorila, da so naj-
lonke s črto začeli izdelovati
leta 1940. Za nagrado si bo
lahko izbrala hlače v Scali
Zarja Petrovče.
40
KRONIKA S CEUSKEGA
NOVI TEDNIK
Deset srčnih dam
Veliko veselje zaradi šmarskega dvigala - Vsega je kriva Škotinja iz Šmarja pri Jelšah, članica združenja SILA -
Navdušenje nad Slovenijo in njenimi prebivolci
Zadnjo soboto v novembru je vzbudil po-
zornost ljubljanski dobrodelni bazar zdru-
ženja SILA, prejšnji petek slovesno odprtje
dvigala Doma upokojencev Šmarje pri Jel-
šah, ki se ga je udeležilo devet članic združe-
nja. SILA povezuje predvsem soproge tujih
diplomatskih, gospodarskih in drugih pred-
stavnikov, vse od leta 1993.
Loto pci ustanovitvi so pripravile prvi dobro
delni bazar; do danes jih je bilo enajst, saj so
jih dan po nastopu v Ljubljani ponovile na
Bledu, Novem mestu, Mariboru ali Kopru. V
vseh letih so uspele zbrati zavidanja vrednih 50
milijonov tolarjev, namenjenih slovenskim
materam bolnih otrok, slepim in beguncem,
domovom za invalidno mladino, kranjski po-
rodnišnici, žrtvam nasilja, domovom starejših
in otrokom z motnjami v razvoju.
Zanimivo je, da glavni namen povezovanja v
SILA (Slovenian International Ladies Associa-
tion) ni dobrodelnost. Gre za združenje 151
članic iz 40 različnih držav, ki delujejo predvsem
v Ljubljani. Vsak mesec se redno srečajo ob
jutranji kavi (»coffee morning«) v konferenčni
dvorani ljubljanskega BTC, odhajajo na izlete po
Sloveniji, za novinke priprav-
ljajo sprehode po stari Ljublja-
ni, članice predstavljajo vse
mogoče narodne kuhinje, pose-
bej se družijo še po jezikovnih
skupinah, matere z majhnimi
otroki... Med članicami iz vseh
mogočih dežel so Japonke, Ki-
tajke, Nepalka, Avstralki, Juž-
noafričanka ter nekaj Slovenk,
ki so bile dolgo po svetu.
Predsednica SILA je soproga
častnega konzula Finske Miša
Tičar iz Domžal, ki je pripelja-
la v petek nekaj članic v Šmarje
pri Jelšah. Zadnja dva meseca
je bila med najbolj zaposleni-
mi članicami, saj je za priprav-
ljanje dobrodelnega bazarja
nujnih več tednov dela. Tičar-
jeva je mlada upokojenka ter je
dolgo živela po svetu; najprej
je bila deset let stevardesa, po-
tem je bila s soprogom eno
Direktorica doma Zinka Šramel.
desetletje v Pragi ter dve leti in
pol v Indiji.
V petek so dame iz SILA
obiskale najprej steklarno Ro-
gaška Slatina, kjer so bile zno-
va predvsem po zasebnih naku-
pih. Pred tem so bile nekajkrat
prav tako v steklarski šoli.
SŠIcotske
v Šmarje
Na slovesno odprtje dvigala
upokojenskega doma v Šmar-
je pri Jelšah so prišle soproge
veleposlanikov Evropske uni-
je in Turčije ter atašeja Velike
Britanije ter druge upoštevane
članice iz Nemčije, Švedske,
Velike Britanije in ZDA.
Med slovesnostjo je predsed-
nica SILA posebej opozorila na
članico Sheeno Cvahte S Škot-
ske, poročeno v Šmarju pri
Jelšah, ki je opozorila na po-
trebo z gospodarsko šibkega
območja. Od enajstih milijo-
nov izkupička z lanskega ba-
zarja (namenjenega sloven-
skim domovom starejših) je
šmarski dom prejel za obnovo
starega dvigala in za novo, do-
datno dvigalo, 3,4 milijona to-
larjev. Cvahtetova živi v Slove-
niji tri desetletja; najprej je
bila v Celju, nato v Ljubljani,
zadnja leta pa v Šmarju pri
Jelšah, pod Sv. Miklavžem.
Pravi, da je Slovenija tako le-
pa, da po rodnem Glasgowu
nima domotožja. Na letoš-
njem dobrodelnem bazarju je
nastopila z žepnimi knjigami.
Udeleženke petkovega slavja
so bile navdušene nad lepoto in
raznolikostjo slovenske pokra-
jine. Med njimi še posebej so-
proga veleposlanika Evropske
unije Claire van den Linden.
Gospa je Belgijka, njen soprog
Nizozemec, njihov pravi dom
je v Bruslju. Veleposlanik živi v
Sloveniji od maja, soproga,
skupaj z mlajšo hčerko, od
julija. Družina, ki je bila dolgo
v Jordaniji in Izraelu, je zaseb-
no obiskala Slovenijo pred
dvema letoma ter trdi, da je
naša dežela pravi naslov za
ljubitelje narave. Navdušeni
planinci so, zato je bil velepo-
slanik s hčerko že na vrhu
Triglava. Veleposlanikovi so-
progi so med tednom posebej
pri srcu dolgi sprehodi s psom
ter obiskovanje koncertov, saj
se šali, da je »concert maniac«.
Slovenijo ima prav tako zelo
rada soproga turškega velepo-
slanika Oya Akinci, ki živi v
Sloveniji dve leti in pol. Pravi,
da je življenje v Ljubljani kot
nekakšen privilegij, saj je blizu
njene domovine, Ljubljana pa
za razliko od drugih prestolnic
blizu čudovite narave. Dolgo je
živela v Bruslju ter Moskvi in na
Hrvaškem. Pri Slovencih ugo-
tavlja, da so prav tako gosto-
ljubni kot Turki, posebej pa jo
veseli vsestranska krepitev od-
nosov med deželama. Na letoš-
njem bazarju je vzbudila pozor-
nost s turško stojnico, predsta-
vitvijo kuhinje ter ročnih del,
med katerimi je srebrnina.
Med udeleženkami slovesno-
sti, članicami SILA, je v Slove-
niji najkrajši čas Melanie Man-
ton iz veleposlaništva Velike
Britanije, ena od obeh Škotinj s
slovesnosti. Pred tem je živela
med drugim v Ugandi, Abu
Dhabiju, Nemčiji, Kanadi,
Hongkongu, na Cipru in Dan-
skem. Med kratkim bivanjem v
Sloveniji je dobila vtis o lepi
deželi in zelo prijaznih ljudeh.
Spomin na
MoniKovacič
v združenju SILA je še več
zanimivih   dam,   udeleženk
petkovega slovesnega odprtja
dvigala šmarskega doma upo-
kojencev.
Med najbolj navdušenimi
nad deželo na sončni strani
Alp je Christa Varagič iz
Nemčije, soproga poslovne-
ža, ki ima tukaj podjetje. Izha-
ja iz Porurja, v Ljubljani pa
živi, skupaj z družino, leto
dni. Meni, da je dežela izred-
no lepa in mirna, s čisto nara-
vo in zdravo hrano ter odlično
lego med Alpami in Sredo-
zemljem, tako da se tukaj po-
čuti boljše kot v Nemčiji. Po-
sebej vesela je, ker sta v Slove-
niji srečna tudi njena sinova
srednješolca, saj lahko gresta
pri nas v mesto kar sama.
Članica SILA Helga Hillen-
berg-Kovač s Švedske, ki je
poročena s Celjanom, živi med
Ljubljano in Stockholmom
zadnjih pet let. Dežela je lepa,
pravi, njena edina težava je slo-
venski jezik, zato se je napotila
na univerzo. Slovenščine se
skuša naučiti tudi podpredsed-
nica SILA, Barbara Bastone iz
ZDA. Njen soprog dela v eni od
največjih slovenskih bank, v
Sloveniji je leto dni ter ugotav-
lja, da je zelo lepa, zelena deže-
la, s čudovitimi ljudmi. Živela
je v različnih deželah, pred-
vsem v Veliki Britaniji.
Kot smo že omenili, je v zdru-
ženju SILA nekaj zanimivih
Slovenk, ki so dolgo živele po
svetu. V Šmarje pri Jelšah je
prišla Brigita Haviland iz
Ljubljane, mama še vedno zna-
ne slovenske popevkarice Moni
Kovačič (»Brez ljubezni mi ži-
veti ni«). Najprej je živela na
Vrhniki, z očetom, ki je bil
doma iz Lastnica pri Podčetrtku
ter bil sošolec Josipa Broza-
Tita. V ZDA je živela štiri de-
setletja, njen soprog je bil letal-
ski poročnik, zato je preživela
nekaj časa tudi v Maroku, Wies-
badnu in Salzburgu.. Izjemno
čila 81-letna dama živi zadnja
leta v Sloveniji ter pogosto leti v
ZDA. Tam bo, skupaj s hčerko
Moni Kovačič, tudi za letošnji
božič, vendar bo pred tem napi-
sala še zahvalna pisma za tride-
set sponzorjev letošnjega bazar-
ja. Hči, nekoč izredno priljub-
ljena Moni, je danes magistra
znanosti s področja psihofizio-
terapije ter živi v Kaliforniji.
Deseta srčna dam^
Delegacija združenja SILA
z velikim zanimanjem sprern,
Ijala bogat program ob odprtja
dvigala. Povezovala ga je direl^,
torica radia Štajerski val Miinj.
ca Kidrič, pela sta pevska zbor^
stanovalcev ter zaposlenih d&
ma upokojencev, v duetu
dirigentka zbora zaposlenij.
Greta Galuf (študentka prava ij
glasbe iz Šmarja) in domsl^
kuhar Franc Lakner, ki je ol
tem igral na kitaro. Šmarskem^
domu sta za novo pridobitei
javno čestitali direktorica do
ma starejših iz Loke pri Zida
nem Mostu Olga Golob (zdru.
ženju SILA se je hkrati osebne
zahvalila za njegovo darilo .
štiri posebej nastavljive postt
Ije) ter direktorica doma starej
ših iz Opatije na Hrvaškem Na
da Narančič, s katerim imajo
Šmarčani posebne prijateljske
stike. Stanovalke šmarskegj
doma Silva Ofentavšek iz Voj
nika, Karla Recelj iz Kostrivnj.
ce in Angela Ducman iz Rogai
ca so brale svoje spise o dvigalu,
napisane v šaljivem tonu.
Poznavalci trdijo, da ji
šmarski dom po vzdušju met
najboljšimi v Sloveniji, z nji
mi pa se strinja župan Šmarjj
pri Jelšah Jože Čakš. Na pri
reditvi se je zahvalil take
združenju SILA kot domu, ki
ga vodi Zinka Šramel. Pri
ljubljena direktorica živi ?
Šmarju pri Jelšah, kjer se je
rodila in odraščala v kmečki
družini v Korpulah. Po konča-
nem študiju v Ljubljani je
opravila pripravništvo v Celju
ter postala šmarska občinska
sanitarna inšpektorica. Direk
torica doma je sedemnajst let
S soprogom, znanim obrtni
kom, imata dva odrasla sire
ter leto dni staro vnukinjo
Direktorica je v prostem času.
skupaj s sodelavci, vsak tedec
v telovadnici, kjer igrajo od-
bojko ter na pevskih vajah
zbora zaposlenih, saj je med
njimi tudi kot pevka.
Trak nove pridobitve šmar-
skega doma sta prerezala
predsednica SILA Miša Tičai
ter Karli Rataj, predstavni!
stanovalcev.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
V zimskem vrtu šmarskega doma. Članice SILA (od leve): Christa Varagič iz Nemčije, Claire van den Linden (soproga veleposlanim
EU), predsedruca SILA Miša Tičar (soproga finskega častnega konzula), Oya Akiiun^ (soproga turškega veleposlanika), Škotiim
Sheena Cvahte iz Šmarja, Brigita Haviland (mama Moni Kovačič). Helga Hillenberg-Kovač s Švedske (poročena s Celjanom)
podpredsednica SILA Barbara Bastone iz ZDA. Na fotografiji manjka Melanie Manton (soproga britanskega atašeja]]
SI. 49.-7. december 2000