St. 171. IZHAJA VSAK DAN ob nećeijah tn praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. P«B&i»iČ(ie Ste*, se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) £ mnogih »obakaraiih v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarel« Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. CE>.E: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-otanj pa 40 stot. Oglase sprejema InBeratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Trst, v nedeljo 22. Junija 1918. Tečaj XXXVIII Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA n celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozir. Itroialna na n*d«ljako tzd&nj* „EDINOSTI" «t«i»: • -o*lo lato Kron 5'20, k« pol lotn Kron 3 66. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranfcs- vana pisma sa ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafiej?. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Naredni don) Izdajatelj in odgovrrni urednik ŠTEFAN GODINA. La^nik koDSOrcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoItno-hraiillnRnl ra*un Stev. 841-652. TELEFOM St. 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje volilski shod za Sv. Ivan: danes, 22. t. m. dopoldne po procesiji v prostore „Konsumnega društva* pri cerkvi. Poleg teh shodov se vrže tuii sledeči volilski sestanki: za Sv. Križ: danes, 22. t. m. ob 11. dopoldne v prostorih g. Ivana Košute p. d. „Pirčevega". za Bazovico: danes, 22. t. m. ob 47a popoldne v gostilni »pri Lipi". Okoličani! Veliki I. voiilskega razreda! Kand?dat|e političnega društva .Edinost" za vcUtev jutri, dne 23. t. m., so sledeči: 1. VOLILNI OKRAJ (Skedenj, Sv. Mar. Magd. Zgornja in Spodnja): Anton Sancin pok. Matije, trgovec v Skednju. Dr. Josip \Vilfan, odvetnik. II. VOLILNI OKRAJ (Rocol, Lonier, Sv. Ivan, Kclonja, in Konkonelj): Josip Ne gode pok. Antona, kamnosek na Vrdeli. Dr. O tokar Rybar, odvetnik. III. VOLILNI OKRAJ (Bazovica, Lipica, Pa-driče, Trebče, Gropada, Bane, Opčine, Prošek, Koctovelj, Sv. Križ, Barkovlje, Rojan in Greta): Venccslav Cernigoj, uradnik južne železnice, Karel Malalan pok. Ivana Mar, podjetnik na Opčinah, Ivan Renčelj od Ivana, uradnik v pokoju, Dr. Edvard Slavik, odvetnik. Okoličani! Volilci I. razreda! Oddajte v ponedeljek, dne 23. t. m., svoje glasove složno tem kandidatom. Politično društvo „Edinost", I. volilni okraj (Sv. Vid): JMlakso Cotič pok. Josipa, urednik, 3Fitip Jvaniševič od Josipa, trgovec, Dr. Edvard Slavfk, odvetnik. II. volilni okraj (Staro mesto): JtHp 3vaniševič od Josipa, trgovec, III. volilni okraj (Novo mesto) : Jttatko jttandlć pok. Jttatka, urednik, Jernej pinter pok. Jerneja, bančni uradnik, |)r. Otokar Styb£r, odvetnik, Dr. Edvard Slavfk, odvetnik. IV. volilni okraj (Nova mitnica s Skorkljo): Srečko gartelj od Josipa, trgovski prokurist, Dr. Jerdinand Černe, odvetnik, Jran 3[ravos pok. Josipa, zasebni uradnik, Dr. Otokar *lybžr, odvetnik. V. volilni okraj (Stara mitnica s Kjadinom) : Jran potnik pok. Benedikta, uradnik drž. železnice, Dr. Edvard Slavik, odvetnik, Dr. JOSip Uilfau, odvetnik. VI. volilni okraj (Sv. Jakob): Dr. Josip Dilfan, odvetnik. Politično društvo „Edinost*. Volilci I. mestnega voiilskega razreda. Jutri, dne 23. t. m., kliče Vas j vaša obcinarska in narodna dolžnost na volišče. V treh volilnih razredih, so naši volilci sijajno dokazali, da ume-vajo v polni meri te svoje dolžnosti. Posnemajte jih tudi Vi in oddajte jutri, due 23. t. m., vsi do zadnje g a svoje glasove slOTeusklm narodnim kandidatom, ki so: PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevei Ivan Dolenec« — Na varnem sem, ljuba mati — |e pisal Leonard; — toda preden te dosežejo te vrstice, bom že Jadral po modrih morskih valovih. Nihče ne ve, kdo sem, izvzemši plemenito dekle, s katerim sem ravnal tako podlo, in njenega očeta. Pomagala sta ml, da sem mogel pobegniti, in iščejo me Se ve dao v Manchestru. Če se kdaj snideš žnjo, mati, bodi dobra napram njej, zaradi tega, kar je storila zame. Ne žaluj zaradi mene, ljuba mati. Pride čas, ko boš čula o meni in me zopet videla. Če se ti zdi prav, po-j kaži cčet u to pismo. Jaz ga ne morem pro-} siti. da bi mi odpustil; če mu Je mogoče,« stori to sam kedaj, ne da bi ga prosil jaz. j To pismo ti pošiljam po Allardycu. On Je dober, plemenit človek in ni čisto nič kriv moje nesreče. ' Httitf bodoča balkanska politika. Vsi znaki kažejo, da bo spor med balkanskimi zavezniki, ki so oboroženi do zob, jako težko razrešiti mirnim potom. Srbsko-boigarska pogodba je postala nekak gordijski vozel, ki čaka samo Še meča, ki naj ga preseče. Mi avstrijski Jugoslovani in sploh vsi Slovani moremo le s strahom in bojaznijo zasledovati dogodke, ki se vfše sedaj na našem jugu in ie želeti je, da bi ne prišlo do bratomorne vojne, ki bi zadala slovanski ideji, ki je tako mogočno vzklila nad razvalinami Turčije, smrten udarec, v naših sovražnikih pa povzročila opravičeno veselje. Ni naš namen in tudi ne naša naloga, da bi razpravljali o nehvaležnem vprašanju, ali je srbsko-bclgarska pogodba še veljavna ali ne, še manj pa, da bi se po-stavljali izrecno na srbsko ali bolgarsko stališče, in da bi ugibali o izidu krize. Za □as |e v tem irenotku zanimivo vprašanje: kakostališče z a v z e m a v n a j n o -vejšem balkanskem položaju naša monarhija in kak kurz nameravajo gospodje na Balihaus-platzu v svoji bodoči balkanski politiki? To nam je če dni natančno razložil gospod Berchtold in sicer potom ogrskega ministrskega predsednika grefa Ttsze, ki |e v svojem ekspozeju o politični situaciji v Evropi z ozirom na dogodke na Balkanu, med drugim izjavil: Prihodnjo jutro je sprejela grofica pismo, ki ga je pisala nepoznana roka, in je prosila Oeraldlno, naj je odpre. — O, mama, pismo je od nje — od Marion — mislim mis Puddovo —, Je rekla. — Kako plemenita duša mora biti i Pismo je bilo pisano nežnočutno ia je pisalka ž nJim prepričala grofico, da je njen sin na varnem. Sporočila jej je tudi nekaj podrobnosti o njegovem begu. Rekla fe, da jej jn pisala le za slučaj, ko bi mr. Hastingsu ne bi bilo mogoče pomiriti svoje matere zaradi sebe. V svojem in svojega očeta imenu je izrekla upanje, da gospa grofica pogumno prenese težki udarec. O svojih lastnih razdrtih upih ni napisala niti besedice in nobene iožbe o doživljeni sramoti. Z grofom niste govorili o stvari, položili ste pa obe pismi na njegovo pisalno mizo in pred obedom |e prišel z obemi pismi i v rokah v sobo svoje soproge. — Ti pismi treba sežgati — je de|al.; Mogli bi napraviti neprijetnosti kapitanu nje-; gove ladje, ko bi se izvedelo, da je ušel z\ njegovo pomočjo. Ko se povrne, nagradim; kapitana. „Usodepolna zmota bi bila, če ne bi kdo hotel razumeti, da se končna rešitev balkanskega vprašanja ne more izvršiti brez nas in tudi ne proti našim interesom. Ob začetku balkanskih zapietljajev smo bili izjavili svoj desiateres-sement, ali popolno nezanimanje za balkanske dogodke je nemožno. Mi moramo varovati naše interese in zato ne bomo trpeli nobenega razvoja, ki bi bil nasproten našim interesom. Vprašanje razdelitve osvojenega teritorija |e privedlo do ostrega kofiikta med zaveznikoma in preti celo vojna. V tej situaciji je nenadoma nastopila Rusi|a s posebno akcijo napram Srbiji in Bolgarski in ta akcija je vzbudila domnevanja, nasproti katerim moramo našestališče popolnoma jasno označiti. Našo s blišča ja popolna neodvisnost balkanskih držav, pa naj si ?avez-niki urede sedanja vprašanja kakor ia hočejo : z vojno sli pa mirnim potom 1 Mirn*m potom dosežeta sporni državi rešitev lahko le na podlagi svobodne odločitve, ali pa potom razsodišča izvoljenega sodnika. Vsako drugo postopanje, ki bi imežo značaj intervencije, bi nikakor ne bilo združeno s popolno neodvisnostjo balkansslh držav. Ako nastopi sporazum potom kakega razsodŠča, potem se mi nikakor ne smemo omejiti v tem, da ne bi pri končni rešitvi balkanskih vprašanj povdarjali našega stališča in akceptiramo lahko le tako ureditev, ki zagotavlja popolno in resnično neodvisnost balkanskih držav. Ta princip Je za nas življensko vprašanje. Monarhija ima nalogo, v mirnem času podpirati razvoj balkanskih držav, v nevarnejših časih pa varovati njih neodvisnost. Vsak korak, ki ga storimo v tem oziru, nas le tesnejše zveže z balkanskimi državami." Grof Berchtold je te svoje besede v prvi vrsti naslovil na naslov Rusije, posebno pa na njenega ministra za vnanfe stvari Sazonova. Carjeva nepričakovana osebna intervencija, v kateri je v imenu Slovanstva apeliral na bolgarskega in srbskega kralja, naj preprečita bratomorno vojno in se podvržeta njegovi razsodbi, je povzročila na dunajskem Ballplatzu veliko vznemirjenje in kosternacijo. Grcf Berchtold se je čutil užaljenega in zato Je urbi et orbi naznanil, dane more trpeti n i -kakega protektorata Rusije nad balkanskimi Slovani, ampak ž Ji popolne neodvisnosti balkanskih narodov. Povedal je tudi čisto jasno, Avstrija ni pripravijena akcep&ati razsodbe, ki bi ue garantirala resnične neodvisnosti balkanskih Slovanov. Naša bodoča balkanska polkika bo torej politika naklonjenosti in dobrohotnosti napram balkanskim državam, katerih neodvisnost hoče Berchtold varovati kakor pun-ČJco v svojem očesu. Seveda si grcf Berchtold predstavlja to neodvisnost čisto na svoj način. Po njegovem mnenju je treba spraviti vse balkanske države pod avstrijski klobuk in izpodrbiti rusko kučmo fn tako Ifm bo neodvisnost za^igurana. Da pa bo to možno, j je treba najprej vstvariti ca Balkanu balkansko Prusijo in sicer ped njenim okriljem, ki Ji bo omogočila, tako poetično kakor gospodarsko osužnjiii vse balkanske države. Cilj naše politike je torej: napeti vse sile, da se balkanska zveza razb.'ie za vedno in napravi med Srbijo in Bolgarsko nepremostljiv prepad; a to je ravno nasprotno od onega, kar želi Rusija in ž njo vred vsi Slovani. Če si pa na tak način Avstrija res pridobi simpatije med Jugoslovani — to je drugo vprašanje. Ravno sedaj je za Avstrijo — Saj te vendar veseli, da se je posrečilo to, Francis? — je drhte vprašala grof.ca. — Veseli me! — je dejal s tresočim glasom, ki je le izražal prejasno, kako globoko ga Je pretresla stvar. — Bog sam ve, kako zelo sem ljubil sina. Sedaj je končano vse in zahvaliti moramo boga, če ga ne bomo videli več! Vsedei se je k soprogini postelji in je strastno zaplakal, kakor ga še ni nihče videl kedaj. Nato je sežgal pismi in poljubi! soprogo na njenš bledi lici. Mr. Weld je izvedel šele pozneje, kam je pobegnil Leonard Hastings, ko je izvedel za njegov beg tudi že ves svet. Nekega Jutra, nekako teden dni po Lecnardovem begu, Je namreč izšla sledeča strašna vest v časopisju: .Strahovita nesreča na Atlantskem oceanu. — Ladi j a se je potopila z vsem možtvom. — Simo ena oseba rešena. — Poštni parni k, ki je prihajal iz Ntw Orleansa, je v temni megleni noči zadet ob parnik »Irene* in „Irene" se je potopila na mestu. Našli so samo enega človeka popolnoma izmučenega najugodne|ši čas, da popravi vse to, kar Je zagrešila tekom balkanske vojne, ker lahko skupno z Rusijo upliva ca mirno razrešitev krize in sicer tako, da bosta Srbija in Bolgarska zadovoljni. S tem bi se monarhija v "resnici pokazala prijateljico balkanskih držav In pridobljeno bi bilo zopet, kar |e bilo zgubljeno. Le v dobrih odnošajih z južnimi sosedi obstoji garancija za mirni razvoj naše države in nikjer drugje; če pa naši državniki še sedaj, po tollKih bridkih izkuSnjah in razočaranjih, niso spoznaali tega, DOtem ni zanfe nobenega zdravila več. Sicer pa pokaže že najbližja bodočnost, v koliko se posrečijo Berchtofdu njegovi najnovejši načrti. Blamirani Nemci. Petindvajsetletni jubilej nemškega cesarja Viljema II. s d hoteil fzrabiti tudi avstrijski Nemci, misleč, da morejo cb tej priliki zopet enkrat brez Ltrahu, da ti Jim mogel kdo očitati veleizdajo, pokazni v habsburški monarhiji vse svoje velikanske simpatije za prusko vladarsko rodbino Ho-henzolierncev. Vse je bilo pripravljeno, da bi bil v državnem zboru v začetku torkove seje zbornični predsednik dr. SytvestiT v imenu zbornice, torej v imenu vsega avstrijskega prebivalstva izrektl čestitke nemškemu vladsrju; toda stvar se je obrnila drugače. Odločno so se uprli predsednikovemu namenu pred vsemi Jugoslovani in češki ra-dikaici, ki so izjavili, da bodo svečanostao izjavo predsednikovo motili z medklici. Mia-dočehl in Poljaki so izjavili, da se uirakr.ejo iz zbornice pred predsednikovo izja vo, češki agrarci pa, da se odstranijo iz dvorane v znamenje protesta v trenutku, ko zaine predsednik s svojo izjavo. Odločno so oili proti predsednikovi namei tudi Malorusi. Predsednik dr. Sylvester |e torej moral odu-siitl svoj namen svečana čestitka cesarju Viljemu je odpad a. V nemške n taboru je zaradi tega nastalo, kakor je pač umljivo samo po sebi, velikansko razburjen.e. Vse, kar čuti nemSki v Avstriji, se Je zgražalo nad „neotesa-, nostjo" slovanskih poslancev, ki niso heteli napraviti globokega poklona pred Njim, ni-belunško zvestim zaveznikom Avstrije. No, sa| ne bi rekel nihče nič, ko bi ti pokloni veljali morda ?amo osebi Viljemovl, njemu kot človeku. Prepričani rmo,' da bi tedsj ne bilo ni;i enegn slovanskega pc-sianca v miši državni zbornici, ki bi se protivi! taki čestitki. Toda naravnost neod-pustlliv preh prot! slovanikfm narodom pa bi bil, ko bi njegovi zastopniki proslavljali prvega predstavitelja tistega sistema, kateremu je glavna naloga pcdjarmtjenje Slc-vanstva pod germansko gosbostvo, da, naravnost uničenje Slovanstva, "da bi kot edin gospodar od Belta do Adrije zavladal Nemec. In pred to telenemško idejo, poosebljeno v cesarju Viijemu II., naj bi se kla.ijai* avstrijski slovanski naredi, katerim darra-diem zadajajo avstrijski izvrševalci Njegove najvišje volje najhujše udarce, pred Njim" naj bi lezli v prah mi, ki moramo do vse skrajnosti napenjati svoje meči, da cbran mo svojo last pred grabežljivimi kremplji ve'e-nemštva, namesto da bi te moči posvečali kulturni povzdigi Ia gospodarskemu prčevitu svojega lastnega naroda I Mi naj bi poKub-ijaii roko, ki nas tepe z bičem, in nogo* ki nas pobija k tlom ! V četrtkovi seji državnega zbora je končno izbruhnilo nemško ogorčenje nad slovansko nepokornostjo. B!I Je koroški in nezavestnega, ki se je držal odlomljenega dimnikovega cilindra. Nihče ni vedel, kako se je zgodila nesreča; čuvaj na velikem parniku Je prisegal, da »Irene- ni bila razsvetljena in reŠenec tndi ni mogel povedati ničesar. Ni imel niti pojma, kako je prišel ca drugo ladjo. Silni sunek ga je moral vreči z .Irene- na drugo ladjo. Gotovo je bilo edmo le eno, da je bila „Irene" popolnoma izgubljena in da so vsi, ki so se nahajali na njej, ležali na dnu morja. Pošti parnik je bii le neznatno poškodovan in je mogel nadaljevati svojo pot proti Angleški. Njegovega kapitana ni zadevala nikaka krivda na nesreči. Noč je bila silno temna ia se zato ni bilo čuditi, da je velik parnik zadel cb malo nerazsvetl|eno ladjo in jo potopil4*. Ker ni bilo nobenega dvoma, da se je Leonard Hastings nahajal na »Irene", je bilo tudi popolnoma gotovo, da se je tudi ponesrečil žnjo vred. Lord Teraplestovve Je govoril z edinim rešvscem, ki je poznal njegovega sina In mu je povedal, da se je ob času katastrofe nđhsjal v kabini. (Pride še). nemški poslanec Sleitwender, ki |e rastopi! vsak baraba, vsak ničvredne?, in se oko- islov. dijaštvo veliko akcijo za svoja podp - . .—- —.----i---—J -'- riščal na tvoji nespameti. A jaz ti kličem z [društva, ker ona potrebuje|o tisočakov. kot glasnik velenemštva in sodnik nad slovanskimi revolucionarji. Ni nam na tem, da bi se obširneje bavili z njegovimi insinuaci-jarr.i na naslov slovanskih narodov, pribijeno naj le eno, da so bile njegove besede kruta žalitev vsega avstrijskega Slovanstva in prav tako omalovaževanje tistega parlamenta, ki bi naj predstavljal najvišjo voljo v konstltucijonalni državi, — voljo nareda. „Voščilo Avstrije nemškemu cer.arju obstoja, pa naj Je parlament kaj govoril k temu ali ne!" — tako Je dejal glasnik ve enemštva, posl. Stčinweuder. Toda motil se je! Vihar, ki |e siedil njegovim ošabnim besedam v zbornici, je pokazal, da Avstrija, da večji del Avstrije noče biti podpetnik velenemštva, da Je v nJem dovolj samozavesti, da odločno protestira proti taki namisli. In tisti, ki Je mislil, da sme soditi druge, Je skesano obsodil potem sam sebe in priznal, da je grešil. Slovanska samozavest Je sijajno zmagala nad velenemško naduto ošabnostjo. Blamaža, ki so si |o naprtili Nemci po mežu, ki ga imelo šteti med svoje najboljše, je bila tako kruta, da se |e niso upali takoj sporočiti svojemu svetu. Dočim je drugo časopisje našlo i časa i prostora, da Je objavilo poročila o skesani izjavi poslanca Steinwender|a, Je nemško časo-pisle v včerajšnjih jutranjih izdajah ali popolnoma zamočalo ves ta preznačilni nastop poslanca Steinvvenderja, kakor n. pr. graška „Tagespost", ali pa nizkotno zavajajoč občinstvo, objavilo le prvo izjavo SteicwenderJevo, ne pa tudi druge, kakor je storilo to tržaško velenemško trobilce — „Triester Tagblatt*. Nai pa si je že tako ali tako: velenemštvo je doživelo blamažo, ki je ne zbriše nikako zakrivanje. Pred zadnjo bitko. Okoličani, rojaki! Prihodnji ponedeljek, dne 23. t. m. vršijo se torej voiitve za I. razred v okolici Je-li treba Še besedi, da bi nas zdramile, navdušile in ogrele za naše pravice, da vsi, kakor en mož, storimo svojo dolžnost — sveto, narodno dolžnost?! Beseda nam je že vsejana v dušo, v srce, ki nam kliče v svetem ognju: „Trdno dajmo se skleniti, Sloga pravo moč rodi, Vse lahko nam bo storiti, Ako združimo moči. Brale vodi vez edina Nas do cilja enega: Prosta bodi domovina! Naj ne bo v naših vrstah niti enega lahkomišljenca, ki bi v odločiinem trenotku izdal svoje brate in zapustil svoje sorojake! Noben Italijan se ne spozablja tako daleč, da bi sovražil svoj lastni rod. Prav ima. Ali — čemu pa naj bi Slovenec delal to, kar ni prav? Kje je to zapisano ? Zato naj naša armada ostane v srcu in dejanju edina in edina v presrčni želji, da nam enkrat napoči „Zarja zlata boljših dni.* Da se to uresniči, mora naša armada — po besedah S. Gregorčiča: „ Ostati stalna Kot stena skalna". Da, ta naša zavedna armada mora za-klicati varalcem in zapeljivcem z donečim, pretresujočim glasom: „In jaz se na robo ne ganem, Sovragom kljubujem, OBtanem!" Dragi bratje okoličani! Ali se Vam ne zdi čudno — če včasih teko-le premišljujete, da se le med našim dobrim ljudstvom dobivajo reveži, ki se dajejo za vsako najmanjšo obljubo, ali iz praznega strahu zavajati na ostudno pot izdajstva? Med Italijani in Nemci ne najdeš take propalice, take reve, tako pomilovanja vrednega človeka. Še družijo se proti nam — pri letošnjih vo>itvah — da bi nas uničili na naših lastnih tleh. In mi naj jim nudimo še svojo pomoč zoper lastne, krvne brate? Kedo prevzame nase tako icfimco, tako ostudno, tako peklensko delo? Naj ne bo med nami tako nizko padlih! Kje pa je izšel ukaz, da moramo ravno mi koristiti tujim interesom z izdajstvom na svojih Gregorčičem: Le vstani borni brate moj Do danes v prah teptan, Fepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je vstajenja dan!" Vstani torej pogumno in defa] v novem duhu, v novem smislu! delaj z onimi, ki so ti bratje po rojstvu, po duši, srcu in krvi; z onimi, ki imajo s teboj enake težnje, enake ootrebe, enako trpljenje in gorje, in enake želje. Tafco učim, svarim in — delam že mnogo let; toliko let, da mi je v lase že zapadel sneg. No, hvala bogu, da je ostalo srce še mlado in zdravo, kakor je bilo nek« danje dni. Saj je ostalo zvesto svojemu narodu v sreči, nesreči, v zgodi, nezgodi; ž njim se je veselilo, ž nJim tugovalo; ž njim rado-stiio, ž njim se solzilo. Zato bi rad videl — na večer s;oJega življenja mile rojake — rad bi jih videl združene pri delu za narod — na ognjišču sloge, miru in ljubavi, plamen na skupnem delu v blagor domovine in v srečo naše mladine, ki ostane zvesta čuvateljica in krepka hraniteljica narodovih pravic za nami. Torej vsi na krov: v čast in korist sebi, v ponos in ugled naroda. Okoličan. Shod celokupnega slovenskega dunajskega dljcštoa. Neznatna notica (e bila čitati prejšnji teden po vseh naših dnevnikih; ta notica med dnevnimi novicami je vabila na shed dne 14. junija celokupno slovensko dunajsko dijaštvo, da se posvetuje o pereči dijaški socijalni bedi, da poišče pota odpc-močl in da odgovori, ali je za solidarnost celokupnega dijaštva in kako to solidarnost realizirati. Vabi>u in osebni agitaciji se je odzvalo slovensko dunajsko dijaštvo brez razlike struj in strank, v nenavadno velikem številu pa se je odzvalo tudi naše dunajsko podporno društvo, ki je pri njem našla n«ša akcija nepričakovano zanimanje. Prijetno nas |e iznenadilo in nemalo je pomagalo navzoče odposlanstvo podpornega društva, d a smo rešili vse preporne točkev smislu solidarnosti, da |e bil uspeh shoda popolen. Bodi mu iz-rečena na tem mestu naša najiskrenejša zahvala. Vse priprave za vspeli shod |e izvršil poseben odbor, kjer so bile zastopane vse skupine, struje in stranke. V tem ozkem krogu smo se bili posvetovali in kovali načrt, v tem ozkem krogu smo dosegli sporazum v vseh točkah. Ali čakal |e še forum javnega shoda, načrt je moral pokazati i tukaj, da ima v sebi življenjsko sDo, da nT le produkt bledikaste sentimentalne želje po slogi, ampak zavestno spoznanje, da je v gotovih vprašanjih dijaških stanovskih interesov možno hoditi skupno, da mora tu zmagati politična strpnost. Dejstva so presenetila še največje optimiste, ker akcija pripravljalnega odbora se je posrečila nad vse pričakovanje in postavljeni so temelji za solidarno delo v svrLo odpravljanja dijaške socijalne vede. Shod je otvoril tov. Koder, s prisrčnim pozdravom odposlanstva našega podpornega društva, zlasti gospoda Luzarj?, ki je bil živahno aklamiran od zborovalcev. V uvodnih besedah je orisal tov. Koder pomen shoda, utemeljeval njega potrebo in povdar-jat, da treba solidarnosti celokupnega slovenskega dijaštva, ako hočemo započeti veliko akcijo za odpravo velike mizerije in Je končno apeliral na zborovalce, naj se zave daje, da nas čaka delo, pozitivno dele, da ni Časa in mesta za rekrim: nacije minclosti, ki bodi pozabljena, ker čaka nas del j. Na predlog tov. L e m e ž a je bil na to sprejet soglasno kot predsednik sho^a tov. Koder. Za podpredsednika pa tov. K o b 1 e r iz Danice, L a d a j n e iz Save in O raže m iz Slovenije. Tov. Koder je nato predlagal za častnega predsednika gospoda Luzarja, kar je bilo sprejeto z velikim aplavzem. Da se pa to doseže, treba solidarnosti celokupnega slov. dijaštva, treba najti način za skupno delo in to bi bil za počitnice vsedi-Jaški cvetlični dan meseca septembra ter dij. sedjaina konferenca v LJubljani, ki postane forum, kjer se lahko posvetuje celokupno slov. dijaštvo o perečih stanovskih vprašanjih. Nato so se prečitale resolucije in se Je piičela debata o njih. Po živahni debati so se sprejele z malimi popravki vse predlagane resolucije. Zadnja točka Je bila volitev provizoričnega odbora, ki vzame vso akcijo v roke, da udejstvi resolucije. Za predsednika odbora |e bil soglasno izvoljen tov. Koder. Odbornike pa so imenovale sledeče skupščine: Danica, „divjaki", Sava, Slovenija, Jugoslavija, Kras, skupina Slovencev v Zvonimiru, socijalisti, veterinarji. Sprejete so bile sledeče resolucija: Resolucije. I. Slovensko dunajsko dijaštvo vseh struj, zbrano na shodu dne 14. VI. 1913 v restavraciji wSchwarzepanzerrhof", uvažujoč dejstva: 1) da se dohodki slovenskih vse-učiliških podpornih društev vedno boij manjšajo ; 2) da narašča število siromašnih slovenskih dijakov od leta do leta; 3) da se spričo splošne denarne krize manjša tudi kredit dijakom pri slovenskih denarnih zavodih, je sklenilo, da nastopa solidarno v odpomoč socijalne bede celokupnega slov. dijaitva. A. Ker je zbrano dijaštvo mnenja, da Je možno izvršiti tako akcijo le tedaj, če pritegne k nji kar največ slovenske javnosti, zato se obrača: 1) na vse slovensko aka-mično dijaštvo, 2) na slovenske vodilne kroge, 3) na vso slovensko javnost, da se priredi splošen dijaški cvetličen dan, katerega dohodki bi se sorazmerno razdelili na vstučiliška podporna društva na Dunaju, Gradcu in v Pragi. B. Ker je zbrano dijaštvo mnenja, da ne zadostuje samo akcija za zvišanje dohod-hov podp. društvom, ampak je treba delo za zboljšanje socijalnega stanja slov. di|. fundirati globlje, treba najti forum, kjer bi se moglo posvetovati celokupno slov. di-(aStvo o aktualnih splošnih in specijalnih vprašanjih dijaškega podporništva, zato se izreka za prireditev vsedijaške socljaine konference v LJubljani, ki naj se vrši že letos o priliki ljubljanskega dijaškega cvetličnega dne. * * * II. Slov. dunajsko dijaštvo, zbrano na shodu dne 14. VI. 1913, smatra za umestno, da aranžira združeno, brez razlike stru] in strank v zimskem semestru zabavne prireditve na Dunaju, kojih čisti dobiček naj se steka v blagajno dunajskega slovenskega dijaškega podpornega društva. lastnih? Kje je rečeno, da le sinovi našega L Prva tečka dnevnega reda je bil referat naroda morajo biti obsojeni v isto vr*o! toY' A m b r 0 ž 1 č 2 ° ^ši akciji na Du ljudi, ki je zaničevana od vsakega dobrega in poštenega človeka in prokleta od vseh narodov ? Le mi ? A, ne! Tudi mi hočemo nositi človeški dostojanstvo ia slovenski ponos o svojih poštenih slovenskih srcih 1 Zato recimo vsi navdušeni, potem, ko snu vse temeljito preudariil in se dobro pripravili za prihodnje volitve: „Staro preide naj, Vse novo bodi zdaj! In prenovi naj se tudi rojstni naš dom, naša mila okolica! V to svrho pa moramo izruvaii ves plevel, da na novo vsklije zdravo seme, ki naj obrodi obMo blagonosnega naju. Naslikal nam Je mizerno stanje blagajne dunajskega podpornega društva, ki je prazna ; podal nam je načrt, kako bi se moglo doseči sporazumno delo vsega dunajsskega dijaštva s podpornim društvom, izrazil nekaj želj, kako bi se reformiral način podpiranja,' pledlral za dijaško zastopstvo In končno podal še nekaj drugih načrtov, kako bi si pomagalo slovensko dijaštvo na Dunaju samo. Ill.zlet Trž. sokolske župe. Zleta Tržaške sokolske župe, ki se bo vršil danes teden na Opčinah, se udeleži, kakor so nam priglasili, zastopstvo Slovenske Sokolske Zveze iz Ljubljane s starosto dr. Oražnom na čelu. Poleg tega je priglasil tudi Sokol iz Postojne, ki bo zastopal Idrijsko sokolsko župo, svojih dvajset članov v kroju. Svoje paviljone na zletnem prostoru postavijo, kolikor nam le doseda| znano, društva iz Barkovelj in Opčin. V teh šotorih se bodo prodajale pijače in mrzle jestvine po nepretiranih, zmernih cenah. Čisti dobiček {e namenjen društvom, ki postavijo paviljon. Razen teh društvenih bo župni paviljon, v katerem se bodo dobivali tudi drugi predmeti in darovi, ki jih pokloni p. n. občinstvo In Sokoli. Prlpravja se tudi strelišče. Zletai odbor je prepovedal vsako prodajanje in ponujanje česarkolisibodi izven šotorov (bloki, cvetlice itd.). Cvetlfce in razglednice na željo se dobijo v župnem ali posebnem šotoru. Ponovno opozarjamo si. občinstvo, da naj se takoj preskrbi s sedeži in stejišči na t ibunah, ki se dobivajo že danes v predprodaji. Za občinske volitve. Pozor v< Iiici I razreda v II. in lli. okoličanskgiii volilnem okraju! Legltimadje, ki so Jih dobili volilci, so v mnogih slučajih zgrešene: zapisano |e krivo volišče. Nekateri volilci s Prošeka imajo zapisano v legitimaciji kot volišče — Opčine, na drugi sirani pa volilci z Opčin U Trebč pa Prosek namesto Opčin. Mestni magistrat sedaj razglaša uradno, da smejo volilci s tako po- O počitniški akciji Je referiral tov. L e-m e ž. Počitniška akcija Je prepotrebna, če hočemo izvršiti dunajsko akcijo, ker napol-!grešenimi legitimacijami, če so le niti moramo blagajno podpornega društva, \pravilno vpisani v voliiskih imenikih .»* ^ v re^ratu je razložil, kako na eni strani na-[dotičnih volišč, voliti brez nadalj- sadu v srcu vsacega okoličana. Zato : Proč zadujejo dohodki podpornih društev, kako'nega na tistih voliščih, kamor kra-nezavednost, proč strah 1 Saj s tem, da te j pa na drugi strani narašča število slo ven- jevno v resnici pripadajo. — vsled tvoje boječnosti — izrabljajo v skega dijaštva od leta do leta in kako se x * ^ - boju zopet tvoje rodne brate, kažejo na- avtomatično vzdihujejo odstoiki podpore po-i Ne do 2, temveč dO 1. sprotniki, da se ne brigajo za tvojo pravo trebnih dijakov. Dalje je povdarjal dejstvo, t Opozarjamo okoilčanske volilce, da se omiko in srečo in dejstvo da se udajaš da so popolnoma vsahnili dij. krediti pri bo volitev v I. okoličanskem volilskem njihovim podlim željam, daje ti spričevalo slov denarnih zavodih, tako, da so podpor- razredu dne 23. t. m. vršila od 9 dop. do duševne uoožnosti. Le dokler si nezaveden, na društva v vseučiHŠHh mestih edino upa- 1. pop, kakor Je uradno razglašeno. Na le dokler d goiobje naravi, te bo teptal oje slovenskega dijaka. Treba da započne nekaterih legitimacijah je pomotoma (?) na- znanjen čas volitev od 9 dop. do 2 pop., kar pa ni resnično. Volitev se zaključi ob eni popoldne! Pozor volilci na Vrdeli, Kolonji in Konkonelu! Mestni magistrat je pomotoma (?) razglasil, kakor je bilo čitati v italijanskih listih, da se bo vršila volitev dne 23. t. m. v italijanski občinski šoli na Vrdtli, dočim pa imate v legitimacijah zabeleženo kot volišče slovensko občinsko šolo ca Vrdeli. Sedaj se popravlja ta pogreška in se bo vršila volitev v slovenski šoli. Volišča za I. okoiičanski volilski razred. I. volilni okraj (Skedenj, Sv. Mar. Magd. Zg. in Spcd.): Eno volišče: gostilna Sabletta", pol. št. 31. pri Sv. M. Mjgd. Spod. IL volilni okraj (Lonjer, Katinara, Rocol, Vrdeia, Kolen a, Konsonel): 1. volišče: gostilna „Nichetto" v Rocolu za Lon|er, Katlaaro in Rocol; 2. volišče: obč. slovenska šola na Vrdeli za V r d e I o, Kolonjo in Kod-k o n e 1. III. volilni okraj (Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Križ, Prošek, Kontovelj, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Gropada Lipica in Bazovica) : 1. volišče: obč. šola v Rofanu za Greto, Rojan, Barkovl|e In Piščance; 2. volišče obč. šola v Bazovici za Bazovico, Lipico, Gropado in Padriče; 3. volišče obč. šola na Opčinah za Opčine Bane in Trebče; 4. volišče: obč. šola na Prošeku za Prosek, Mlramar, Kontovelj in Sv. Križ. Opozarjamo zlasti volilce pri P i š č a □-c i h, da volijo v Rojanu, ne pa na Opčinah, volilce v Trebčah in Banah pa, da sedaj c Imajo svojega lastnega volišča, temveč voli{o na Opčinah. Volitev se bo vršila jutri v ponedeljek dne 23. t. m. od 9 dopoldne do 1. popolne. VOLIŠČA za I. mestni volilski razred. Za volitve jutri v ponedeljek, dne 23. t. m., so določena sledeča volišča: I. volilni okraj (Sv. Vid): telovadnica v ui. della Valle. II. v o I i 1 n i okraj (Staro mesto): gledališče Verdi. III. volilni okraj (Novo mesto): obč. Šola v ul. Nuova št. 25. IV. volilni okraj (Nova mitnica s Škorkljo) : občinska šola v u!. Glotto. V. volilni okraj (Stara mitnica s Kjadinom): občinska šola v ul. Parlni, vhod v ul. Parini. VI. volilni okraj (Sv. Jakob): obč. šola v ulici delle Scuole nuove št. 12. Volitev se bo vršila od 10 dop. do 1. popoldne. Doli s kamoro! Na volilskem shodu laško- liberalne ka-more v petek zvečer so se že bahali nekateri kamoraški govorniki, da pade vsaj II. okoiičanski volilni okra{ pri jufršaji volltvl v roke karaori, kakor zrelo jabolko z drevesa, češ, pri voliti i v II. volilnem razredu se |e kamoraška stranka afirmirala kar najbolie, a sedaj v 1. volilnem razredu pa morata biti na vsak način izvoljena kamoraška kandidata. Slovenski volilci II. okoličanskega volilnega okraja l Tako se bahajo vaši najhujši sovražniki, ki komaj Čakajo, da bi Izginili zadnji slovenski okoličani s svoje slovenske rodne grude, tisti, ki bi vas v svojem brezmejnem sovraštvu najraje utopili v žlici vode, ko bi vas le mogli, da bi se potem oni šopirili nemoteno po vaši slovenski okoiičanski domovini. Slovenski volilci! listi hočejo zagospodovati v naši slovenski okolici, ki so vedno nasprotovali vsaki vaši želji do napredku, ki so vam odrekali doslej vsako, tudi naj upravičene j so zahtevo, ki so se norčevali iz vaših kulturnih In gospodarskih potreb, vas same pa pitali z nuj gnusne j šimi psovkami, s svinjami in — „Ščavi *! Ta lopovska, ta z'oiinska banda se hoče polastiti onega Sv. Ivana, ki |e veljal za slovensko narodno Irdnjavo v Trstu, ti poil- USTREDNl BANKA ČESKVCH SPORITELEN vt» del Pontmiao PODRUŽNICA v TRSTU 5.--vla Nuova 16. Vloge na knjižice 4y4 5% 1 poodpoved-Preraijne vloge H •/« J nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem računa ::: po dogovoru najugodnejše. n: YADIJE a KAVCIJE - - - MENJALNICA. Urada« ar« od ».-la.V, dop. In 2.V*-5. pop. galci naš h kulturnih zavodov, napadalci naše slovenske dece se hočejo ugnezditi v našem prijaznem slovenskem Rocolu, ti sleparji in goljufi hočejo s svojimi omazanirai kremplji ugrabiti najlepši del naše slovenske spodnje okolice I Slovenski volilci II. okoličanskega volilnega okraja, vi na svoj slovenski rod in jezik tako ponosni Svetolvančanl in vi vrli narodnozavedni Rocolčanl, ali res dopustite, da bi na vaših svetih slovenskih domovinskih tleh zavladala ona do skrajnega svojega dna korumpirana kamora, ki dviga proti vam tudi vraga iz pekla, samo, da bi vas uničila, da bi v vašem slovenskem Sv. Ivanu in Rocolu mogla nemoteno uganjati svoje lopovščine?! Prepričani smo, da ga ne bo med vami jutri volilca, ki bi ostal doma in tako prekršil svojo narodno dolžnost, še manje pa, da bi se našel med vami izdajalec svojega naroda, ki bi oddal svoj glas laško liberalni sleparski in zločinski kamo ri. Jutri, ko bodete stopali v boj (z glasovnico v roki, vam bodi pred vašimi očmi le en cilj: obramba vaših svetih do movinskih tal pred vašim najhujšim, najpodlejšim in najzlobnejšim sovražnikom — laškoliberalno ka-moro ! Nikdar in nikoli ne sme zavladati ta izmeček človeštva v naši slovenski okolici, nikdar in nikoli ne sme postati naša okolica torišče kamoraške zlobe in grdobe. Zato pa jutri v najodločilnejši boj z geslom : DOLI S KAMORO I Pazite na kamoraške sleparije! Lasko-liberalna kamora se je vrgla z vsemi svojimi silami na naš II. okoiičanski volilni okraj. Cela armada kamoraških agitatorjev se potika po Rocolu, Sv. Ivanu in Kolon|i od volilca do volilca in jih skuša pregovoriti, da bi glasovali za kamoraška kandidata. Kar se ne da doseči z besedo, pa skušajo doseči z — denarjem. Po 20, 30 in Še več kron ponujajo za glas! Slovenski volilci! Prepričani smo o vas, da vas ne more premotiti niti kamoraška beseda niti kamoraškl denar, da bi izdali svoj narod in prodali sebe najljutejšim sovražnikom vsega, i ar je slovensko I Vi ste možje poštenjaki, a zato bodi tudi vaša dolžnost, da preprečite vsako volilno goljufijo in sleparstvo kamoraških agitatorjev. Kakor hitro tore| opazite kakega kamoraškega agitatorja, ki bi ponujal komu denar, dajte ga nemudoma aretirati. Kamora pa slepari tudi še na drug način. Na razpolago so Jim legitimacije vo-lilcev, katerim legitimacije niso bile dostavljene, aH pa za katere so si na sleparski način preskrbeli ali prave legitimacije ali duplikate. In za te legitimacije IŠČeJo „vo-lilcev", sleparjev, ki bi glasovali na podlagi tujih, prisleparjenlh legitimacij. Plačujejo pa take sleparje po 20 K. Pazite torej prav dobro na take lopove in če opazite pri njih legitimacije, dajte jih takoj aretirati. Prav tako pa tudi izročite policiji ljudi, o katerih ste prepričanj.^ da niso volilci, pa vendar hočejo voliti. Če opazite to na dan volitve, dajte jih aretirati, preden morejo voliti; če pa so že volili, pa tudi. Bodile odločni, in pokažite „morettom" energično zobe, Če bi skušali sleparitl. Zlasti Je potrebno strogo paziti v bližini volišč, odkoder kar najtemeljitejše izpodre-pite vsakega kamoraškega lopova, ki bi hotel podkupovati in sleparitl, ali morda na kak drug način vplivati na volilce, da bi glasovali za kamoro. Ne bojte se ničesar in nikogar, kajti če nastopate proti kamoraškim goljufom in sleparjem, storite le svojo dolžnost, kajti vsak poštenjak je dolžan skrbeti za to, da se vrše volitve pravilno in pravično. Torej še enkrat: pozor na kamoraške sleparje in posvetite jim energično, če bi hoteli uganjati svo(e lumparije pri jutrišnji volitvi I Heil camorra! Lepa kandidata pa je res postavila cemško-laškoiiberalna kamora za naš II. okoiičanski volila! okraj. Prvi, dr. Lauro, je — renjikolo, ki si je šele moral dobiti avstrijsKO državljanstvo, drugi, Wagner, pa je — Nemec. In potem pa vpije ta lopovska nemško-laškoliberalna kamora, da se beri za — „Trieste ai T r i e s t i n i 1« Vidite torej, slovenski okoličani II. volilnega okraja, s kom vas hoče osrečiti kamora. Ponujajo vam renjlkola in Nemca 1 Ali se ne pravi to, naravnost norce briti iz vas 1 Vam, najprlstnejšim tržaškim domačinom. ponujajo in to celo pod geslom „Trst — Tržačanom" renjlkola, enega tistih, ki prihajajo v celih trumah iz blažene Italije odžirat izpred ust kruh vam domačinom na vaših domačih tleh, zraven pa še drugega, Nemca, ki ga je prinesla burja bogve odkod s severa doli, da tu z drugimi vred dela na to, da bi naš Trst Čim prej postal čim močnejši steber nemškega mostu od Belta do Adr:je, da bi čim prej Nemec zavladal ob našem ladranskem morju. Vsa lumparija nemško - laškoliberaine kamore se vidi v teh kandidaturah, zlasti pa v drugi, kajti kamora ni hotela dati Nemcem za njihovo pomoč pri letošnjih vo- litvah mandate v mestu, zato pa kandidira Nemca v okolici, češ mesto mora ostati laško, okolica pa, če zmagata kamoraška kandidata, pa na} le ima Nemca za zastopnika 1 Tako daleč gre torej sovraštvo laškoliberaine kamore proti nam Slovencem, da izdaja celo svo|e lastne koristi, samo da bi škodovala nam. Volilci II. okoličanskega volilnega okra|a! Le držite se strogo gesla: .Trieste ai Triestini* in pokažite pri jutršnji volitvi, da nimata renjikolo in Nemec prav ničesar opraviti v naši slovenski okolici 1 Kdor v resnici ljubi svojo domačijo, odda svo| glas edino le našima slovenskima kandidatoma ! Nemško - laškoliberalna kamora naj brani svoje renjikole in Nemce le samo za-se; mi Jih ne ma-ramo! — Slovenski okoličan voli le Slovenca I r Lumparija, ne pa pomota! Konstatiramo, da mestni magistrat do danes, dne 21. junija t. 1., še ni razglasil v uradnem „Osser-vatozu" volišč za II, okoiičanski volilni okraj ! | Ker se bo volitev vršila jutri v pone-■ deljek, dne 23. t. m., je razglasitev nemogoča, ker „Osservatore" ob nedeljah ne j izhaja. ♦ I * * Za jutršnje volitve v okolici so se vrgli Lahi, kakor se nam poroča, z vso silo na delo. Posebno današn]i dan mislijo dobro vporabitl v to, da premotijo naše mlačneže in mani zavedne volilce v svetoivanskem in rocolskem okraju, če ne zlepa, pa zgrda. Ali vse to nas" ne sme plašiti. Nasprotao 1 Vsakdo, ki žel1, da ostane ta najlepši del tržaške okolice slovenski, naj gre med naše ljudstvo In ga bodri in podučuje, da se lahko odbije strupeni in pogubni vpliv, ki ga zapušča nasprotnik na predvečer volilnega boja, ki se ima vršiti jutri v tem okraju. Sestanek zaupnikov, ki se je 7ršil v petek zvečer v Rocolu v Gospodarskem društvu", je izpadel jako lepo. Zbrali so se najboljši naši možje, naše korenike, cvet Rocola, koje je pozdravil tajnik polit, društva, dr. I. M. C o k. Po stvarnem, dolgotrajnem razmotrivanju o zadnjih in najpotrebnejših pripravah za volitve v I. razred Je prišlo do važnih sklepov glede agitacije, katere se poprimejo v zadnjih dveh dneh vsi naši možje v Rocolu z vso energijo. Razpoloženje med narodom (e najboljše in nade Je, da nam jutri ta okraj, ki nas najbolj sktbl, prinese največje veselje. Pogum! Atentat grabežljivih sovražnikov mora biti odbit, zmaga mora biti naša. Shod v Rojanu, ki se je vršil predsinoči, je otvori! dosedanji zastopnik Josip Pertot ter predstavil navzoče kandidate d.ra Edvarda Slavika, Ivana Renčelja in Vence:lava Černigoja, dočim Je odsotnost kandidata Karla Malalana opravičil. Kandidat Vencesiav C e r n i g o j je govoril o nalogah našega zastopstva v mestnem svetu tržaškem in o splošnih naših narodni naiogah na tržaškem ozemlju analogno kakor na shodu prejšnjega večera v Barkovijah. Posebno je naglašal, da se v poln! meri zaveda dolžnosti, ki jo prevzemlje s kandidaturo napram naši okolici. Zahvaljuje se na veliki časti, ali dolžnosti so še večje. V krajih, kjer se morajo manjšinski narodi z muko in naporom boriti, da cdbi jajo sovražno valovje, je naloga slovenskega zastopnika tem težja in zahteva duševnega napora in fizičnih in materijalnih 1 žrtev. Na volilclh je, da vsaj do neke mere ola|šujejo zastopniku te žrtve s tem, da so žnjim v kontaktu in da Jih sproti informirajo o vsaki potrebi. Vsi se moramo strniti v vrsto vnetih in neutrudnih delavcev, da našemu narodu zaslguramo življenje na tem ozemlju še za nadaljnjih trinajst stoletii. Z zadoščenjem smo opažali, da so govornikova izvajanja napravila na zborovalce najboljši utis ; a v največje zadoSčenje nam je bilo najglasneje pritrjevanje, ko |e govornis naglašal, da prvi in glavni naš cilj |e narodna borba, ker je ta borba predpogoj za povšpevanje vseh druzih interesov — sploŠ-nosti in pojedinčev. Kandidat Ivan RenčelJ se (e pridružil izvajanjem predgovornika in Je potem ojstro žigosal brezvestnost naših nasprotnikov v izbiranju sredstev. Ob enem pa je obžaloval, da so spričo vseh teh nezakonitosti povsem indifirentni — ali pa celo da-I Jajo potuho — faktorji, ki bi morali biti nevtralni in ščititi zakon. Zaključil je s pozivom, naj v ponedeljek store svojo dolžnot, [volile! in vsi narodni delavci. Kandidat dr. Sla vik ne dvomi na vspehu v tem okraju. Ali ta vspeh mora biti čim častne|ši. Kajti ta III. okral bodi glavni steber Slovenstvu okolice. Zgornja okolica Je čisto slovenska. Ali žal, da [e tudi neka| ljutike v njej. Tudi to moramo izčlstiti. Odpreti moramo zaslepljencem oči, da se bodo zavedali svoje vrednosti, da se ne bodo sramovali svoje narodnosti, ampak da bodo ponosni nanjo. In smemo biti ponosni. Če tudi nimamo vsega, kar imajo Nova trgovina M Ali9 Industria inglese" „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 () Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA44. 9C Cene, da se ni bati konkurence Sovama čevljev MOOUNG v Trstu 130 fllljalk. — 1200 delavcev I. podružnica: | Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-A-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box...........9*50 „ fini Goodje&r Welt . . . „ 13*50 , „ amerikanski . ... „ 11*— h „ „ najfinej&i „ 17'— nizki čevlji črni......„ 6'— „ zelo fini črni.......11*30 „ amerikanski luksus . . „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ .....4*20 nizki čevlji, močni.......5"— „ „ chevreau . . . . , 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt „ 11*— n amerikanski luksns . - » 13*— „ m v barvah . n 14"— „ „ lakasti . . „ 15'— Čevlji visoki in nizki za otroke od 2 K dalje. CORSO 11 UL CAVANA 11. Dr. Korsano Ur. Al. Martine!!! Cesare Cosciancich iMKtsIitttari iik-ttlmft fdbHra od 9.—1. te od 3.-6. Trat, Barriera vacchla 33 jj n. m AR TURO MODRICKV Prodajalnlca maouf. blaga In drobalh predaatav Trst, nI. Belredere 33. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manset, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Neverjetno! Krčmarji pozor!! Fino olje po 9t5 vin. liter dostavlja na dom slov« tvrdka A. Furlan Trst, ulica Glulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve ! — =nr=i| JOSIP STRUCKEL Trst, vogal u!. Nuova-S. Cfcterlna Nov prihod volnenega blaga za raoike in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in o^radki zadaje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce inoderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenih. Specijalist za sifilitlčne in kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Dlana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do I. in od 51/, do 6l/, pop. Fratelli lauber Trst, uli^a Carducci 14 (ex Torronto) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet* JI potrebščin za sedlarje. Pomladanske novosti za ženske in moške obleke in vse v te streke spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št 37. Vestna, točna postrežba. □ □ Zaktevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - r Največja in dobro znana, odlikovana zaloga obuva.! JOSIP STANTIt Trst via Rosario št. Z radi preselitve prodaja vse v zalogi se nahajajoče blago po najnižjih cenah. Velika izbei* vsakovrstnih obuval za moškef ženske in otroke, kakor tudi vsakovrstnih sandalov in telovadnih čevljev^ Zaloga Ciril~Metodovega voščila. Tvrdka ustanovljena leta. 1890. — Zalagatelj čevljev c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. — Za obilen obisk se priporoča JOSlp StcLIltiČ POZOR! 80000 parov čevljev 4 pari Čevljev le za K 8 50. Zaradi zastanka plačil več velikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi ceaami. Prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Čevljev na trakove, nabiti podplati, rujavo ali črno usnje, veleelegant., najnovejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štiije pari stanejo le K 8'50. Razpoailjatev po povzetju D. Wulkan, Krakov (Avstr.) Isaka 3-E. T. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. i p. GIUSEPPE SIEG A manufakturna trgovina Trst, via Barriera vecchia št. II. Bogata izber angleikega blaga - batisiov, perkalov, zefirjev, paoama, v vseh barvah zadnje novosti. Konkurenčne cene. Posebnost: potrebščine za krojače. DRRUJTE ZR „ODRSKO KUHINjO" PT- VELIKA ZALOGA ŽELEZNINE1» KOVIN Trst, ulica G. Carducci 26. VELIKA IZBERA ROČNIH POLJEDELSKIH STROJEV Refttolcl za žito. Rofoe mlafllnice. vile 9 oseh oblikah. Trebllnlkl za zrnfe !n mz Rezalniki za klala o oseh velikostih. Velika zaloga žefeznin za vrata, okna in pohištvo. Kuhinjske potrebščine v veliki izberi. :: Raznovrstno orodje. Avstrijska paroplovna del. dražba „Daliatia" vzdržuje sledeče glavne proge: Trst-Metkovlc A. (postna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6'30 uri zjutraj. Trst-Metković C. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. nri popoldne. Povratek v četrtek ob 6'30 uri zjutraj. Trst-Kcrčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 nri zjutraj. Trst-Šiben!k (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7-l5 pop. Trat-VI3 (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek v^ak poDedeljek ob 7*15 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. L ni Prva slovenska mirodilnica v Trstu Hlojz Saleteij ■lita Carraderl 18, v bližini gostllat ND0, Zaloga barv, čopičev, mrežic sa plin, predmetov is gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-■ffr a nalnih posodah in drugo, mmm »aa« © s © © Mehanična delalnica 4larlkLantschner zapris. cenilec Trst. Via Geppa št. 12 Telefon 138. Ekskluzivno zastopništvo in zaloga »vetovnoznane tovarne kolen (birikljev) in motociklet tiTIttlA tvr-dke Joch. Pneh & Co.v Gruden Utlrkoppi Neumunn kakor tudi tu* in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin. Zaloga In upeljava elektr. zvoncev. — Sprejme kakorSnoaibodl popravo v svoji stroki. (7*°) A* S © Caffle Knovo Sfi 17 (NOVA KAVARNA) Trat, Piazza Barriera Settefontane Prva udobnost. Bogata izbcra časni -kov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon t9-8f. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrvten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naroČila na dom. Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. ESJ ' a^f i Uf I F^M f Dreže (Koes) Iz cailKcssns slovenske tosarne drež, sa tfasesle dosedaj ivlif I* le Ml • nsrsčclte pri domači turdKl, ki kri posiieže m KsnHureač^m ceoalL- usepoBsod najboljši sloves. iMaJaKt, J. J. SOBAN, Trst G. Vasori Ifl, Priporočam se vdani „EDINOST" St. 171." Ptran V. Česa nas uci Trst? „Soča-" je priobčila ta-le članek : Italijanski liberalci v naših primorskih deželah čutijo v današnjih časih nujno potrebo afirmacije italijanska ob vsaki priliki, zlasti seveda ob volitvah, in čutijo potrebo pokazati, da stranka živi, da, da e močna, da ima zaslombo v ljudstvu ter da hoče tudi v bodočnosti gospodovati ob Adriji. Naravnost presenetljiv je bil uspeh italijanskih liberalcev pri nadomestni de-želnozborski volitvi v Puli pred kratkim "isom; toliko glasov je zbrala na svojega ,;andidata koruptna, s sleparstvom opeča-tena, gnjila italijanska liberalna stranka. V Trstu so delali s polno paro, več ni bilo mogoče. Kar so mogli storiti italijan ski liberalci v Trstu pri letošnjih občinskih oziroma deželnozborskih volitvah, so storili in pokazali so, da živijo in da hočejo tudi v naprej gospodovati v Trstu. Italijanska liberalna stranka čuti hud veter okoli sebe, vodje slutijo, da jej preti krah; zato pa so zbrali vse svoje sile, da se pokažejo še enkrat ali dvakrat, predno jim solnce zatone. Da bi se mogla stranka s takimi grehi, kakoršne ima na svoji vesti italijanska liberalna stranka zlasti v Puli, Trstu in v Gorici, še vzdržati za dlje časa, to ni mogoče. Moral bo priti med italijanskimi liberalci preobrat, ob jednem pa naraste moč slovanskega življa po\'sodi tako, da nekdanjih zlatih časov absolutnega gospodstva za italijansko liberalno stranko ne bo nikoli več nazaj. Bodo še huji boji v imenovanih treh mestih. Nad vse hudi so že sedaj v Trstu. Slovenci v Trstu se borijo junaško, vstrajajo in prodirajo. Uspehe beležijo ob vsakih volitvah, tako tudi ob letošnjih. Slovenski trud, slovenska požrtvovalnost sta 'občudovanja vredna. Zato pa sledijo tudi uspehi. Letošnji slovenski uspehi so še toliko več vredni, ker smo videli tudi socialne demokrate, da so napeli svoje zadnje sile, da bi zmagali s svojimi kandidati, in ker so pomagali italijanskim liberalcem tudi Nemci. Ali navzlic tolikim nasprotnikom so prišli na vseh voliščih slovenski glasovi do upoštevanja, v mestu v dveh okrajih »o vzročili celo ožje volitve z italijanskimi liberalci in socialnim demokratom so pomagali pri ožjih volitvah v mestu ter jih spravili v zbornico. Tako hladno in dalekovidno računajo in delajo tržaški Slovenci sredi ljutega boja, ko se njim nasproti vse vzdržuje j vsake pomoči, da, ko jih hoče vse ugonobiti. V tržaškem volilnem boju so igrali Slovenci sedaj lepo važno ulogo, ki kaže, kako bodo padali na tehtnico še le v bodoče njihovi glasovi, kako bodo šteli te glasove italijanski liberalci in kar ni mogoče ž njimi pame s p r eg o -j t n e b e nas, da v o r i t i sede?! j Narodna politika, to je n a š a < politika, tako nam narekuje-Trst, s tako bomo prodirali ini zmagovali; z medsebojnim, zmerjanjem in klanjem, z bo-j jem pod domačo streho, bomo-propadali. Kdo se bolj veseli razdorov med Slovenci nego Nemci in Italijani ?! Na-; rodno politiko nam nareku-j jejo razmere; narodna politika-^ prevladaj tudi pri letošnjih' deželnozborskih volitvah! Za j narodno zastavo naprej! Pod njenim okri-: ljem je dosti prostora* za naša prizadeva-j nja v vsakem pogledu : v narodnostnem, j gospodarskem, kulturnem, socialnem. SI ponosom gledamo na Trst. Naj [ služi goriškim Slovencem v [ vspodbuio in posnemo! Zaloga moke prve vrste Telefon št. 231 - Rjva GrUtTillia Si. 12. • Telefon št. 23l Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDiČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. Rodi uažne cestne ansflfie. Cene zmerne. Narodna M. STOP AR demokratje, Nemci v Trstu, kakor rečeno, so glasovali za italijanske liberalce ; niso hoteli postaviti svojih kandidatov kakor pred štirimi leti, marveč volili so italijanske liberalne kandidate. Morda iz kake ljubezni do italijanskih liberalcev ? Kaj še ! Nemci vidijo naraščajočo slovensko silo, vidijo uveljavljenje svežega slovenskega življa na tržaških tleh, vidijo pa tudi gnjilobo italijansKe liberalne stranke v vsem Primorju. Nemci računajo, da se italijanska liberalna stranka ne bo mogla vzdržati na površju, pomagajo pa jej z namenom, da bi je bilo prej konec! Da, Nemci vidijo, kaj uga- Iz Rakitovca. — Na naš dopis, priobčeni v 187. štev. „Edinosti", nam je odgovoril g. deželni poslanec Josip Pan-gerc. Zelo smo mu hvaležni za to, ker le tako se pojasni stvar, ker bo v občno korist in ne le v korist posamnikom. Zato i i se nadejamo, da nam ne zameri nekoliko j ' pripomb k njegovemu odgovoru. j Koj v začetku nas je zavrnil s trdi- j tvijo, da naš dopis ni nikdar videl Raki-j tovca. Ali je dopis videl Rakitovec, ali ga j ni videl, to je brez pomena. Nima po-; mena, kedo piše in tudi ne, kje se piše,! pač pa ima pomen le to, kod se bo gra-! dila nova cesta ; kajti enkrat zgrešeno ostane nadlega in težava dotičnim prebi-; valcem. Drugič trdi g. poslanec, da se on ni i potezal ni za projekt Loka-Katinara-Gabro- j vica in tudi ne za projekt Loka-Kalužca (tako imenuje ljudstvo točko državne; ceste pod Andrijašičevo hišo)-Kastelec. Mi Pekarna in odlikovana slašcicarua se nočemo prepirati, ker je dolžnost g. i poslanca, da se poteza za ta ali drugi projekt. Saj smo ga volili za to, da se yrst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podruž- poteza za ljudske potrebe in koristi ? j , Farneto 6. Telefon 16 64 a. Da se g. poslanec ne bo čutil preveč užaljenega, moramo navesti dejstvo, ki j SVOJI K SVOJIM! nas je opravičevalo in nas še opravičuje i Za birmo in ženitnine bogata izber k mnenju, da se g. poslanec zavzema za konfektov, bombonier ter vsak dan oni načrt, ki projektira cesto iz Loke1 svežih slaščic proti Kastelcu. G. poslanec sam trdi, da —————————————— je porabil podporo v lajšanje bede in da bb babioaktivhe tehmalke toplice ma je v ta namen uravnaval klance nad Ga-1 TOPLICE NA KRANJSKEM brovico. Ako bi se izvedla cesta po načrtu Postaja Dolenjske želeanioe Straž«- Toplloe. Loka-Katinara-Gabro vica, odpadli bi vsi. Akroterma 38® C, ki daje na dan nad 30.000 hekt. klanci nad Gabrovico. Torej denar, ki se ■ radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna ga porabi za uravnavo teh klancev, je j in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, P , c , ^ . , . 1 'j • izborno učinkujoče pri protinn, levmatizmu. lscnias, taKoreKOc zavrzen in ravno zato je ijua-; nevraigiji. kožnih in ženskih boleznih itd. Elektro-.. stvo iz Gabrovice in Ospa nasprotovalo ' terapija, masaža. Ravnateljstvo: kopališčni zdravnik socijalni temu. Mi si ne moremo misliti nikakor, ! dr. Konst. Konvalinka. Udobno urejene sobe za tujce da bi kedo rabil denar za cesto, o kateri in družabne sobe. zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- ni prepričan, da ostane še v rabi ali Zato smo uverjeni, da ste bili za — Loka-Kalužca; ker, ako bi se zvršil ta' projekt, ostali bi v rabi vsi klanci nad Gabrovico in zato se Vam je zdelo potrebno, da jih že popred uravnate. K temu prepričanju nas sili tudi izjava, ki ste jo dali neki osebi ob deželnozborski volitvi. Ako ste pozabili na to, lahko vprašate osebo, saj je sedaj v Vaši Velika zaloga m tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST t • o — ""Š j* Via S. Lucia 5-18 Vin S. Luci« 5-181 S BOGATA. Di LEPA IZBKBA FIKEGA D HAVAĐ1TMA NHSTT1 Ti P IfT A SIJ 0 f DELO BOLIDU O to ntktmtilk rtsl}«. CKNB ZNJBKL p Veliko skladišče klobukov dežnlkev, bala bi pisano srajca, Izladsk. platna iepnlh rsbeav, naških nagovle Itd. Itd. K. CVENKEL.Tr.«, cor.«32 - Postrežba tofina in vestna vita okolica, izborna restavracija. ali ne. J proSpefc+i in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. ! kraje deželo IZVrŠUiB projekt Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. i--6 Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecclva 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trsoulno Iestoln In Koloni], blaga Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. L Srnesta fregnati, 7r§t ulica S . Lazarja štev. 17. Skladišče kož barvane, vse?i vrst -umeriš in črna za čevljarje 'n sedterj« z de-avnica gornjih delov čevljev (tomaje). TeVčJs teže črne In rumene (Bokskalb). ^oiftiia Ta ss-bolje vrste za barvane čavfja. Haro^be za točno In hitro dotično bližini. Kar Podgorje nam ne pra\ imo pišete radi ceste Mune-Vodice-nas ne zanima; kajti ta cesta koristi in ne škoduje, vendar pa da je cesta Rakitovec-Zazid- s takim namenom nja ta stranka in sodijo, da bo uganjala, Loka-Osp potrebnejša, nego pr^j omenjena če bo sedaj ojačena in podprta, še hujše Mune imajo že svojo cesto, ki izteka na reči, ki jej morajo izkopati čim prej po- državno cesto pri Račicah. Vodice isto-litičen grob. Je tako na svetu, da onih, tako, ker njih cesta prihaja čez Goleč v ki derejo v pogubo,, ki se s sleparstvom Obrov. Tako so vse vasi, ki bi se poslu-in goljufijo hočejo držati po koncu, ne'zevale te ceste, oskrbljene s potrebno vzdržiš od padca, marveč derejo dalje in)cesto; izvzemši samo vas Jelovice. Po-prejalislej telebnejo v prepad, iz katerega j glejte sedaj pa drugo stran! Vse vasi od jih ni več nazaj. Slepost italijanske libe-1 Loke tja gori do Sluma nimajo nobene ralne stranke in ob jednem njeno slabost ceste. Ali ne kaže to večjo potrebo ? Ali podpričuje zadosti dejstvo, s kakim ve J^ova trgovina modnih preBmetov za moške, žeuske it» otroke V Trstu, ul. della Caserma 17 CTCDMPrifl jugoslovanska razpsiiljafna K. O I LKIVILVIM V CELJU it. 3O2.' Vzorrl In ceni!:, čez tisoč stvari a slikami poitnl pe prosto ca boUkn§ im rokontftliiotnte Prmroča vtlfi U )tilf itrjajt Ultštc la sjičijt Ml •r«talzM ađimrmiMmr F r**b m froiani mjmčitL Prtporočemm md mšjalorečik mlmčmjih, kmdmi mm je trmba OdUkffviae s kolajnami na rasnih nastavak h i 9000 cdiavnlčklmi ■pridavaH. Isboral okmai H^* bbonl tHu Lekarna SerraVallo - Trst ■ v Pristno Urnsko solno 1 i II pomladna in poletna sezona 1913. Gdrezek 3* IO m dolg / l odrezeic 7 kron 18 kompl. trcško obi. \ «{ (suknja, telovnik, hlače) j 1 odrezei: 17 kron -{- + + samo + + + -1 odrezek 20 kron Odreže k za Črno salonsko obleko 20 K fcakor tod blago Z i površnike, tuii.itov.ikr lodne, r.ril. knmgarne, blago za dam»re obleke ud. po-iija po tovarn^kib tenah kot reelua i;i aolidna, n*;-bf lje zntna tovarniška zalogu suzna Slete! - Irnhof - Brno i'A mm) Vzorci gratis in franko. DfrnduoHti privatnih odjemalcev, če naroČuiejo riu^na naravnost pri tvrdki Sloge! - Imhof na tovarniškem mestu ho znatne. Stalne, nizke ef-ne. Velik izbor. CzoruE, pazljiva postrežba t' di malih naročil v popolnoma svežem blagu Prva jugoslovanska tovarna glasovsrjev Anton Pečar Trst — via Farneto 5t. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglascje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ■ Delo točno.--Cene nizke. ~~—— 10 IS Moderna železne ograje za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostora za temo itd. Iiusirovan katalog štev. 104 brezplačno. Josip Gergič, Trst Rocol — Molino a vento Stev. 40. Prodajalna čevljev vseli vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk ALOJZ KRŽE Barkovlje, (Bovsdo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Pomlažno zdravljenje! KFlČIStllnl COj popolnaflkuiae6 Sk. ^ 6 — 2 2 50 Sirup iz sasaparile . . . steklenica „ „ „ „i odi ran" ZALOGA V LEKARNI > GALEN0« alloa S. Ctlino. - Telefon 20-76. Trgovina jest vin in delikates CELESTE FURLANI 1 rat, via Belvedere št. 57. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja se pakete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr. HINKO BRAUNIČAR, vodja trgovine. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez ■ vsake bolečine " Dr J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST - uHoa deiia Caserma fet. (3, II. nadst „Žična industrija alpskih dežel" Ferd.Jer-git5ch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trsi u. Podružnica tovarne v • Gradcu, Gostingeii Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pressrasse 29. Tel. 4144, šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrlsra vecchla št. 25 lene dogovorne, w Plačilo na obrale Sprejme se popravljanje šlvalniii strojev vsakega zlstema. Prodaja Igel. ol|a in aparste*. Kupuje in prodaja že rabljene šiva ine stroje. 601 Elizabeta družba za parne mline (££) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan ooo •LAVNO ZASTOPSTVO t Ferdinand funt, trst ulica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. Aete Lisica Trst, uL Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo št. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obiak. Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke G^ustoPilottifuGius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. J Riva Pescatori štev. 14 j Specijaliteta: ladijske uvetdjke Po- j I Morske kopelji v Grijanu SVSS&S V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ladja rMirau odslej vozila od pomola sv. Karla neprstrgoma v Grijan in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb. Vozne cene so sledeče: Tja in nazaj........K 1*—. „ „ „ s kopeljo vred . . . „ 1*30. » M » » n „ za otroke „ 1*—, Tja ali nazaj......... —«60. , „ r za otroke . • . . „ —*30. Abonentski listki so razmerno cenejši. eoda In škatlje I* bele in kamno barvne pločevin*. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 z* (brez z vezave). b,— iF=)i==3a ! Nova tovarna kandit j v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) i Romano Cimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin. Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. Prodajalnica ur In dragocenosti ' G. Bneher (•z drug Drago tina Vekjeta) Trst cono a 36. Bogati izbor ilatanine, arebrnine, dragocenosti ia žepnih ur. Kupuje in menja staj« zlato in tuđi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe In popravlja vsakovrstna srebrnine, zlatanine, ukor tudi Kepne vre. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. V. Trgovina razne PERUTNINE v bogati izberi. Irst, nI. Campanile št. 15. - Tel. 759. Purani, goake, raos, piščanci, Štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: aajol, srne. jerebloa« skalne Jerebice (kotornl), fazen I. čajne maslo In Jajoa. V»s po csnl, da se ni bati nikake konknreaoe. Nova klobučar na Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2 Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovarexw Velikanska isbera angleških čepic za može in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo ee poprava SMiHe ofilja In dro za foriTo, pstrolja ii stavb, eterijala Josip Miceui Trat, via San CJIIino it 2 (Sv. Ivan) '.1, -sV> Erminia Warbinsk manufakturna trgovina, Trst, jI Giulia št. 14. Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna srienasta spodnja krila, spodnje srajce za žanske, moška in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opz^mljene, bradat, cefir, jerkal, volneni in bombažasti vcali, pepita-bla^o, norosti po K 1'SO, križasto po K —'TC,- platno, kotonina, sifon, brisače,, pokrivala, zagrinjala, predpo-steljniki, troj^ik in volna žimnice. Svilenine in predmeti zu opremo. NEPRODIRNE TEGOma-OBRTKi lABRDBASSgSS* ul. S. Fraueesco d'AsIsi št. 2 L u^dstr. Psitna b-aaiicJčil rtčur, TaJc:;a »6-04. Poapiea^B vsej* zazcanlti sJavuems. občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem iftie trenil ne skrinjice Vitka družina, ktksr isdl vsek pesasozslk lahke dsfel takt ckrisJiM, U m prisarne ia prinraajevsnjs adlh Ia v«5jlb svet. Skrlijlce se dobe pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilns ricge od vsakogai, tndi 6e ni člao in jih obrestuje po Restavracija FINDING Trst, via Colegna 11 Vsako nedeljo in praznik PJLES Vsto? 50 stotin^ po 8 30 stot. K plesu ovira mestna godba Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetne sesalke, kopelji in kop-ljski peči. Vsakovrstne sobne peči, ace:. aparati. Zaloga aparatov za žareče luči. Mrežice in stekla RodoSfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica. 31 uda vecehhi HEHEIK " PEEUER Trst, ulica S. Lcizzaro 20. Tovarna pohištva iz bambusa, indijskega trsja iu protja. Praktični in koristni darcTŠ za vsako priložnost. EMILIH CERE0RT0 Campo Bau Glacoiao Ster. d« Priporoča cenj. občinstvu svoja trgovino pisarniških in Solskii potrebščin. Prodaja razglednic in igral vseh vrti Prodaj 2jo se tudi molitve nI ki v slovenskem jezika. Zaloga IzdeJanib oblek Velika izbera vsakovrstnih cW«k za gespode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliieta v veznji. — Izbera volnenega blaga. v ww*w wy v w w w ff f f vvf ♦ NA 0BK0KE! " Proti takaj^e-u ♦ plajilu. Cene 2iierne ^ Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovaanl St. 16 L nad zraven „Eaffet Aut.a*. — Telefon 2£i, Kim. II. :: Pozor i SkladlfJe nahaja v I. nad. :: Novi zobozdravnišhi ambulatorij ul. Rcsslni št. 32 (vogal ul. deJle Poste) laloratsfij za moderno itntistiho. Umetni zobje od K 4 — dalje, plon-be z materijalom najboljše kakovosti po K 2. Izbiranj o zob brez bolečin po l K. Or Jinacijske ure: od 3 dopcL do j pop. in ad 3 do 7 uv^it*. Ob nedeljah in pra*nlždh od g do rj. LAHTE za vozove, vagone, bla^o i. t. d, Obleke in plašči iz cerade. Volnene Ddsje in plahte za konje. O-IOV. SIVITZ, Tir s t Telefon št. 18-83. ulica O. Galatti št. 8= Telefon št. 18-83.. Artistični fotografičn? zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia St. 2" lekarne Pieciola). — Fotogratiije uvetieai in motatm papirju, plastičao in travna izvršene. Povečanj« V3ake slike n?. olja. akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnica z artisti ft-nimi pozami 10 k'jajadov 3 K. Zavod je oi• prt od 8 zjatraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakerinera si bo^i vremenu. Bsnfeal davek od hranil, vlog plačo^s zadruga sama. Osje posoj. na cazna obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadayna pojasnila se dajejo ▼ orada med aradaiml arami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ar s dopoladae Ia od 8 do 5 ar« popoldne. Trgovtko-obrina zadruga ▼ Trato. uL S. Franeesco Stev. 2. L nadsti. | AN&ELO EEMIEE RoJan-j ulica di Roiano št. 2. Prodajalna manufakturnebla&a in drobnih predmetov. Zaloga irgotovljenega perila in na met«, zaves vsakovrstnih preprog, tapetov, batLita, paiiajue. perkala, zefira, črnega, ia barvacega satina, srajr, nogavic, trliža in v^ine za žimnice. dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cer.e zelo zmern« -s- Siuiio Riiirjea-i- TRST, alloa Slosse Carlseti #t«v 2S a TlLWON luv, tif u a E55«»» VrlcptUlal Min«, B,SS» rsks U a»f», karflj«, t SLH slaatlial 9t»\ U »pni«, il#ttr proti latluencl. slabi prabftvl, ielod-Mat kri a, anetja jetel ln obistf, proti oslabolcstt, prebit-tooja. sobo bolu ln aiUilm bolesnim, proti trganja, opeklinam kolala bolernlm Itd. »*, »11 */i aU velika steklenica K 6'60 Lekarnarja A.Thlerryja Stoperesno mazilo edino prl«tno zanesljivo ločilno sa rane, oteklino, odstranjuje ls telesa tm »Vodljivo onovl Ia većinoma naoe,taje mU£D9 operacijo. Učinkuje tudi proti Btarim nill]s. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotink. Dobiva se: Lekarna prt Angela varuhu, ADOLF THIERRT, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Ha debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCE SCO M£LL. SVOJI K SVOJiiH! Prvo srbsko, slovensko, hrvatsko msnofaktorno trgovino IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barriera veeehia štev. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perils, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. Vse po cenah, ki se jim ni treba bati konkurenee. l| Ljudska urarna § BOGOMIL PIMO Ei Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 (laspioti csir?e st. Aittaa MTsaa) B ^v Bogat izbor ur, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic Itd. Konkurenčne cene. Točna upa prodala Emilio Miiiler aajagladaejis b rejia prodajalni«« Trata, tUI.1i (vogal ulic« & Nlcolft). VELIKA IZBERA ▼•rltlc, slati*, mlf ■Ih, kater t« Al ataa-ur vsaka Uotanovtjoa« late MM. KAREL DELAMI po visokem c. kr. namestništvu K0NCESIJ0NIRANI Z0B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere St. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. MIROĐILNICA Antonio Ursich IL= ul. Barriera vecchia 14. j Zaloga barv, čopičev, f.rnežev, pečatov, ribjega olja, praškov proti mrčesom najfinejših sveč, suhega sadja, voska, laka za tlak, dišav in krtač. J? FRAN RUPN1K, krojaSki mojster. Trat. nlica Geppa St 10. I. >. Mesarji: ALOJZU (Luigi) DOLENZ. — Inl, mi-OHn ulica Belvedere St. 2. Riccardo Baldassi, sumnega društva") priporoča evojo mesnico. Mizarji: Josip Štolfa vsakovrstna mizarska dela. mizarski mojster, Trat, ulica Belvedere St. 10. — IzvrSu?« 397 Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI, Tr8t ulica l9tria 5te' 21 drugo. Prodaja olja, kiaa, mila i« 33S Pekarne: IfKlP A7MANN Zgornja Greta Stev. 275 JUOII nimITInilli priporoča svojo pekarna Vsakovrstne slamnike od preprostih do najfinejših, cene pri- . merno niske, priporočam gospodom1 PripOrOCaill cenJenemu obč«nstvu9vojo doto Prodajalne jestvin : u J Mllla l Trst, Piazza Ponterosso 5. ndl, VUa BvJUlCj, Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: pristno čajno ma&lo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilea obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vod i a. 508C Trgovine s prekajenim mesom trgovcem in slavnemu občinstvu. Fran Cerar, tovarnar slamnikov, — Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. ooooooooooooooooooooooo 00000000000000000000000 ooooooooooooooooooooooc* 1 PRIPOROČLJIVE TURDKE 1 o 0 00000000000900000000000 0*3000000000000000000000 Brivnice: ivn^lilo lase kupujem ter izdela jem vsakovrstna l2|laUIC najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIO, uL Acquedoto 20. 1752 prodajalno prekajenega meda, prvovrstnega Dreherjevega piva na pipo, brez aparata, in vsakovrstneea vina. Trst, ulica rianiti Stev. 24, vogal ulice Ce vana (nasproti muzeja Revoltslla) Lastnik: JOSIP TOMAŽIĆ. Šivilje. AplCCrO Trst. Via Barriera v. 33. vrata . niLULTl, 13. Damska krojačnica. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleSkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Urarne in zlatarne: , Urama in zlatarna anjnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti. Popravljajo se budilniki z garancijo po K 1-—. Caio ' Sguadrani. Ženske lasi izčeSljane in rezane, kupujem po dobri ceni. A. S e bek vlasuljar, Trst, via Oarducci 9. 1365 Anton Novak, brivec KS: vedere St. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2660 Kupujem Železnine: Železo, stare kovine: Anton Cera sca Trat, nI. Olmo St. 12. 1730 Brivska dvorana. S^p«.«! Rojana in okolice, ae priporoča brivaka dr orana t ulici Montoraino 7. Za dobro po- ; strežbo Jamči Štefan Vakomanorid, brirec. Žganjarne: Antnn Tlirl# edina Blovenska žg^njama in millUII I UI IV, zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž ni „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Cthega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca RazpoSilja tudi na deželo. Stara grška žganjarna .". Čevljarji: IBE iisav J P Ivan Kosmerij Ivanov M Rojan, ul. Montorsino št. 7, priporoča o. obdlnatrn stoJo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. ud Filill Piki O TR8I» ulica Molino a vento 11. rilip I I IVI U priporoča svojo delavnico in \ prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja ; noSene čevlje, vse po najnižjih cenah. n^voji k i svojim !u Trsta, VU Oavaaa ber likerjev; specijalitete kraniBki brinjevec, kraSki vec in rum. Oene nizke, capečenci. GrSka mastici Andrej Antonopulo. 6. Tu ne dobi bogata ls> grSki in francoski koijak , slivovec in briski troplso -lzber grenčic. dlaščlot Is iz Sija. — Se priporoči Razni: APpkp. Trst, ulica Istria St. 67. — Proda-« nCUvA jalna čevljev vseh vr9t v veliki iz- • beri za moSke, ženske in otroke. Sprejema naroČila j po meri in popravke. Cene smerne. Inein M oporni Trst> ulica c-onti štev. 38. JUOl|J Iflal/aiUI Prodajalna Čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. PrnHain ali y najem ^ dai£ I I UUdJU kavarne, mlekarne o razne gostilne, in drugi obrtni obrati, hiSe, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—11. 3—6, telefon št. 825. 417 Stalni krajevni agenti zmožni nem. _ _ ščiue, se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugaase St. 20. 3242 Fotografi: MS i lili hči aP°n3ini so artistične fotografije ns »IflJIJIiUOl kristalu, porcelanu itd. za privesbe; j nagrobne kamne in Blično. — Zastopnik velikegi ' podjetja za reprodukcijo artističnih fotogranj j« GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, ulica Nuov» št *1 (palača Salem). 1491 ) Fotog rafa naa^v: Trst, ni. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 Knjigoveznice: ^nton Zcrjal-Trst priporoča svoje trgovine jestvin ulica Commerciale 19, s podružnico ulica Iatria 6. Zaloga ia bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsakovrstno kožuhovino. Krojači: Ifrniarnina IVAN gorctćan, Trat, ulica 1 IVrUJCftUiHUa Pasquale Revoltella ah Cbi&dino in Monte St. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstva za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika iz ber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po duaajs kem kroju. 772F „BONVECCHIATI" Trst, ulica Carlo Ghega št. 17. * Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na kosilo in večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči vse udobnosti in dobro postrežbo J. VAUPOTIČ. za OpeldRs In zvečer abmiHMt, zel« ugodna. Izboraa ki-hlnja Ib budjejovlšk« pivo (ilč glavobola). Zaorao Restavracija-Hotel Balkan 1 Neumljiv nam je stavek: „Točka 374 m, leži mnogo više nad Zazidom, torej je lega projektirane ceste pri Zazidu precej višja, nego se hoče pokazati. Cesta je projektirana skozi Zazid in če je točka 374 m še višje, bo menda projektirana cesta vedno še nižja, nego cesta pod So-cerbom, ki je po mnenju g. poslanca 3lJl m nad morjem. G. poslanec trdi, da je Loka oziroma Predloka v višini 123 m. Kedor pozna krajevne razmere, bo vedel, da Loka in Predloka ni eno in isto in tudi ni oboje v isti višini. Loka je vas, a Predloka obstoji le iz treh poslopij, t. j. cerkve, župnišča in male hišice, v kateri ima cerkovnik stanovanje. Ta tri poslopja nimajo tacega prometa da bi bilo potreba radi njih cesto nižati in naš projekt je pri tem, da gre cesta mimo Loške cerkve t j. v višini 220 m. Katinara, pravite sami, da je v višini 220 m in to je dovolj očito, da bi bila cesta, izpeljana od Loke do Katinare, skoraj ravna, medtem ko bi se morala do Kalužce vzdigniti vsaj za 50 m in od tam dalje pod Socerb še več. Ta trditev g. poslanca je za nas zlata vredna, kajti neoporečno je, da bi se cesta od Katinare proti Gabrovici in Ospu le nižala in ne zopet bližala. Zato ostane v veljavi še vedno naše vprašanje : „Zakaj bi mi morali hoditi s hriba v dolino, zopet na še višji hrib, in zopet v dolino, ako hočemo priti v Trst ?! Ali ni bolje, da se vedno le nižamo, dokler ne pridemo t Trst? Nočemo več tratiti ni časa ni prostora, ampak pravimo, da oni, ki ste prevzeli dolžnost, da skrbite tudi za nas, pridite na lice mesta in se prepričate sami, da je naša trditev istinita. In potem ustrežete želji vasi Slum-Rakitovec-Zazid-Podpeč-Loka-Gabrovica-Osp. Brezposelnost Htsmstin zMeu v Trstu in nlsn! vzroki. Lansko leto je bilo v sedanjem času zaposlenih v Trstu nad pet tisoč zidarjev, dočim je letos padlo to število na približno tri tisoč. Vsled tega je seveda na-rastla brezposelnost zidarjev. Kjer pa je brezposelnost, tam sta tudi beda in revščina. Če iščemo vzroke tem obupnim razmeram, jih najdemo v denarni krizi, ki je zavladala v zadnjem času. Vsled te krize se zidanje stavb ne vrši, stavbinski podjetniki so brez dela, in tako nepre stano narašča brezposelnost zidarjev. Zidarji so pričakovali, da dobe letos dovolj zaslužka, ker se je nameravalo v letošnjem letu graditi več velikih zgradb, kar pa se je — menda iz zgoraj navedenega vzroka — opustilo, in nade zidarjev so lepo splavale po vodi. Marsikdo upa na zaslužek, ko prične redno delo pri vojašnici in ju-stični palači. Toda. kako dolgo bo trajalo to sitno čakanje, nam ni znano. Dolžnost vlade je, da stvar pospeši, da pridejo naši delavci do zaslužka. V tem pogledu naša vlada premalo izpolnjuje svojo dolžnost napram državljanom. Treba bo pritisniti, da ukrene vlada na ta ali oni način, samo, da pridejo naša ljudje do kruha. Če ne najde drugega izhoda, pa naj zapodi one tisoče regnikolov, odkoder so prišli!! Če bi bila naša vlada vestna in naklonjena našim ljudem, bi morala v slučaju, da so našinci brezposelni, izgnati vse neavstrijske državljane ! To bi bilo pošteno delo in kaj takega mi tudi lahko zahtevamo. Mislimo namreč, da gre pravica do zaslužka v Avstriji predvsemi avstrijskim državljanom, ki morajo napram tej državi izpol njevati svojo dolžnost s tem, da plačujejo davke — direktne, ali pa indirektne — in da morajo iti, če treba, tudi kri prelivat za njo. Vsakemu človeku se bo zdelo naravno, da bi morala država naj poprej skrbeti za svoje ljudi, potem šele za tujce. Toda pri nas v Avstriji so razmere zelo čudne. Na tisoče naših državljanov trpi vsled brezposelnosti pomanjkanje, dočim na tisoče tujih državljanov-renj kolov, dela. To ni nobena pravica. Kdor pa vseeno trdi, da je to prav, ta ima ali prismojene možgane, ali pa Je zloben. Sedaj pa še nekaj drugega. Žalostno bi bilo, če bi pozabili na enega, ki stoji v sprednjih vrstah povzročiteljev teh razmer. To je socijalna demokracija, to je tista mednarodna organizacija, ki nam je povzročila že veliko zla. Pri vseh strokah, torej tudi pri stavbinski, imamo ogromno renjiko-lov in tudi precej Nemcev. Socijalnim demokratom, posebno pa tržaškim italijanskim, so renjikoli dobro došli, sprejemajo jih z odprtimi rokami. In če se kdo postavlja v bran proti temu, češ, naši ljudje morajo imeti tukaj prednost, odgovorilo čisto enostavno: Mi smo mednarodna organizacija in kot taka moramo braniti interese vseh delavcev. Nam je dobrodošel vsak zatiranec, in če je pnsel tudi iz Avstralije. . Tuje zatirance torej poznajo, naših pa ne vidijo, ampak celo slabšajo njihov obupni položaj s tem, da jih podijo z dela in da jih nadomeščajo s tujci! Čudno pa je le to, da tržaški socijalni demokrati samo s slovenskimi delavci tako postopajo, Italijanom pa dajejo povsod prednost. Je pač tako. Italijanski socijalni demokrati so narodni, od slovenskih pa zahtevajo, da morajo biti mednarodni in delati štalažo italijanskim šovinistom. Da so italijanski socijalni demokrati res na-cijonalni, to dokazujejo ožje volitve med Slovenci in Italijani v III. in IV. mestnem okraju, pri katerih so glasovali italijanski socijalni demokrati za italijanske liberalce, torej za italijansko kamoro. In žalostno je, da je tudi slovenskih delavcev, ki tako postopanje odobravajo in ki podpirajo tržaško italijansko narodno-socijalno demokracijo kot člani njenih organizacij. Med zidarji n. pr. imamo precej takih, oziroma smo jih imeli, ki so neprestano agitirali za mednarodno zidarsko organizacijo in ki so se povzpeli celo do takega strankarskega fanatizma, da so one zidarje, ki so bili člani narodnih strokovnih organizacij, pretepali in podili z dela. Kdo se ne spominja velikega zidarskega gibanja, ki se je vršilo lansko leto ? Socijalno demokratični zidarji so hvalili mednarodne organizacije in so jih podpirali z denarjem, ki je seveda romal na Dunaj. Nositi mednarodnim organizacijam denar, pa ne pomenja nič drugega, nego, podpirati tujce, Nemce in Italijane, torej smrtne sovražnike Slovencev. Vsega tega zidarji bržkone niso vedeli, ker bi sicer ne postopali tako fanatično in osorno za mednarodne in proti narodnim strokovnim organizacijam. Toda znano je, da je ta fanatizem, ki je bil seveda samo hipen, v kratkem času doživel — konec. Konec je doživel v tistem hipu, ko se je podala v boj zidarska skupina NDO, v boj za to, da zidarje prepriča, da je za nje boljša taka org - rizacija, ki ne im-portira tujcev, marve"; skrbi v prvi vrsti za interese domačinom B ji so bili sicer hudi, a dosegli smo, da jo terorizem, ki se zidarji, ki v sedanjem času niso organizirani, organizirajo, kajti brez organizacije se bo njihovo življenje vedno bolj slabšalo. S tem, da so od socijalnih demokratov odstopili, še niso storili svoje delavske dolžnosti. Svojo dolžnost izpolnijo šele takrat, kadar se od prvega do zadnjega pridružijo vrstam „Narodne delavske organizacije". Slovenski zidarji v Trstu! Posledica vaše brezbrižnosti je, da ste brez dela. Ko bi bili organizirani v NDO, bi organizacija ostro nastopila za vaše interese in bi zahtevala, da se tisti renjikoli in Nemci, ki vam odjedajo kruh, odpuste in da sprejmejo vas na delo. NDO to sicer tudi sedaj zahteva, a kadar bodete vsi organizirani, bo zidarska organizacija močnejša in njen nastop bo imel tudi uspeha. Socijalna demokracija ne stori nič v tem smislu za vas, ker je mednarodna. Nadalje se razmere zidarjev poslabšujejo tudi na ta način, da jih pri raznih podjetjih plačujejo pod tarifo. Vemo, da so zidarji, zlasti ob tej veliki brezposelnosti potrpežljivi in da se podjetniki zavedajo tega. Te razmere more odpraviti edino le močna organizacija zidarjev. Organizirajte se v NDO, katera bo — kakor do danes — tudi zanaprej z vso silo nastopala za zboljšanje vašega položaja. Za svojo dolžnost smatramo pa tudi, da tržaške zidarje opozarjamo na leto 1916. V tem letu poteče namreč sedaj veljavna pogodba med zidarji in podjetniki. Ce bodo tržaški zidarji leta 191(5, ko se bo 6radbena9 knlturnotchična ter zemljemerska pisarna 3ng. J. Skoberne S 3ng. 2). gustinčlc Zrst ulica Zonta štev. 9 Zrst »lillillllH 11 MIIMWdh -Sggff^TZ-.Tt-. Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva. Izredna c. kr. državna loterija v skupne vojaSke dobrodelne namene. TA DENARNA LOTEBIJA vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625.000 K. Glavni dobitek: 200.000 K, Žrebanje se bo vrSilo javno na Dunaju 3. julija 1913. Srečka stane 4 K. Srečke se dobijo pri oddelku za drža7ne loterije na Danaju III. Vordera Zollamt^traMe 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčr.ih, poštnih, brz javnih in železniških urad.h, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prost . 09 c. kr. glavnega loterijskega ravnateljska tte»dri d0- loterije >. t BJjKVar Okusne ■■■« 'i i......i 'i iiw—mi hladilne pijače ki se pripravljajo iz sadnih sokov, tvorijo krepčalnl popitek za staro in mlado, vendar je iztiskanje sadja na domu predrago in obširno. ImkoSene in Štedljive g nje r.tbijo radi tega originalne esenca .Diamant", ki vsebujejo popoln sadni aroma. Originalne, steklenica, ki stane 75 p 1. izda 8 funtov limonadnega soka z najčistejšim sa-lmm okusoih, kakor n. pr. jagoda, črešuja, malina, citrona, limeta in ananas. Obstojnost je neomejena. Pripravi se lahko po potr.bi vsaka množina. Da se vsakdo prepriča o kakovosti, pripravljen sem poslati vsakemu m! ? h originalne steklenice na UFSipUCIUI fcCŠ** poskušnjo, ===== ako dopošlje dotičnik ta oglas z natančno označbo stanovanja ii> tozadevni strošek za pošiljate v, ki stane Iv 1*50, kateri znesek se lahko dopošlje v /.na mkah. Povzetne post Ijatve so izključene, ker stanejo 30 pf. dražje, ter treba pri tem 3 kratn. dela in vece kontrole. friedr. freudsnthal, tjsmburg 20. Restavracija „Rila bella Trieste" (Karel in Veronika Tusehak) ulica Molin grande št, 4 (Ljudski vrt). Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja - Izbor,, štajerska, istrska vina, teran. - Razna vina v steklenicah - Prvovrstno punt.gamsko pivo iz soda — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre. HT. šfprsRo 5lroua maslo prve vr te prodaja v vsaki množini kilogram po kron 3*20 MlcKarna Adoif Bernhard Hari&or, Koroška cesta $1.10. i Igm-JT ""'BTTf^T/nrlff^" TTTTifTFr* sklepalo o novi pogodbi, dobro organizi rani, bo možno doseči marsikak pri- boljšek. ■ . Naravno je, da so podjetniki pri sklepanju pogodbe kolikor le možno trdi. Gorje delavcem, ki imajo pri obnovljenju pogodbe slabo organizacijo, ali pa je celo nimajo. Nadalje nam bo treba gledati na to da bodo leta 1016. stavbinski podjetniki sklepali pogodbo z „Narodno delavsko organizacijo", ali pa vsaj z obema organizacijama, z NDO in s socijalno demokratično. To pa zato, ker nam je znano, da socijalni deraokratje čestokrat ne ščitijo interesov domačih delavcev. Lansko leto n. pr. so zahtevali posredovalnico dela, ki so jo tudi dobili. Toda potom te posredovalnice so dobivali delo renjikoli in Nemci, Slovenci pa so gledali skozi prste. In le zasluga NDO je, da omenjene posredovalnice dela ni več. Torej zelo previdni bomo morali biti 1. 1916. Z ozironi na navedeno je pač dolžnost vseh slovenskih zidarjev v Trstu, da spoznajo pomen NDO. Kdor je zaveden, kdor ima odprte oči in vidi, kaj se pravzaprav godi okoli njega, ta bo vršil svojo delavsko in narodno dolžnost in se pridruži organizaciji zidarjev pod okriljem NDO. Torej -naprej! lodne in modno bltgo rt rospode in dame, priporoči KAREL KOCI AN X X tovarna aaknn X X v Humpoiou (Č«*ko> XX Utorci franko. XX Peželani! Posuš kupuje po najvišjih eenah turaka JuIitiS Fanta, Trst, ulica Fontana 4 (v hiši JVIankoe). Tudi druga zelišea in korenike se kupujejo. Pojasnila daje ista tvrdka. A. SBOGAR Trtt, VI« Gaetano Donizattl S. kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za nikellranjt, po s re brnenje, bakranj« Itd. Hd. j e Telefon »26, Roa. IV. Popravlja pripravo za točenje piva, ciotosje nm «s h* bencin, se^aljke, iivalne rtrojo, motocikle, bicikle in Izvršuj« druga dela, ki spadajo • v stroko mehanikov, priprave xa električno razsvetljavo, električne inotoije in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone In vsako delo elektrotehniško. - Zalega iainio, »tekel za gas la elektrike In d'ugih predisetev. PORTOR9SE Lužne in peščene kopefji. Zdravljenje z radijem. 30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovanja, s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme v plavanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ples v zdra- viliŠčnem kazinu. V ,,V LI 8. LORENZO" GASlfiO DES ENTRANGERS (junij — september). Vsak dan v Trs in iz Trsta 8 pomorskih veženj. Dolenjske Toplice na Kranjskem. C. kr. preizkuševališče radija na Dunaju je v minolem letu ugotovilo, da vsebuje tukajšnji vrelec, ki izvira iz ogromne globočine, radioemanacijske količine v veliko višji meri, nego vsa druga bližnja kopališča. Vsled tega se letošnja sezija prav lepo razvija v znamenju radio-emanacije. V zadnjem času je narastlo število gostov nad 200, torej mnogo več, nego prejšnja leta do tega časa. Poleg domačih gostov iz Kranjske so obiskali tukajšnje kopališče tudi gostje iz visokih krogov: z Dunaja, iz Prage, Gradca in drugih večjih mest. Kakor pa je že sedaj razvidno iz priglasov, se je trdno nade- dr. Wilfana in br. Perica ter gospodične učiteljice naše dekliške šole, ki so pomagale pripravljalnemu odboru. Nato je br. Engelmann podal besedo br. Jezeršku, ki je s krasnimi besedami razložil pomen in namen Sokolstva. Brat Engelman je poročal, da je pripravljalni odbor storil, kar je bilo mogoče za materijalno podporo. Januarja se je sklical prvi sestanek. Bili so resni premisleki, če bo Sokol pri nas uspeval ali ne. S pomočjo članov drugih šentjakobskih društev smo se začeli resno pripravljati. Br. Jezeršek je preskrbel, da se je vršila nekaka predpriprava radi letošnjega nastopa na Opčinah. Nato je br. Šorn prečital in pojasnje- vati, da letošnja sezija nadkrili po številu; val pravila, katera so bila potem eno-gostov vse druge dosedanje sezije. I glasno sprejeta. Pesebna privlačna sila so novi, ele-l Br. Engelman je predlagal v imenu gantni separatni bazeni, s stalno menja- ] pripravljaln. odbora, da se sprejme predlog jočo se toplo vodo, ki priteka v bazene iz radi vstopnine in članarine in sicer: letos na novo najdenega posebnega, zelo \ vstopnina 1 krona, mesečnina 80 vin. radioaktivnega vrelca. Ti komaj dovršeni Br. Bizjak je poudarjal, da bi bila novi kopalni separatni bazeni prijajo po- članarina previsoka. Pozneje pa je umaknil Sicer pa v vrstah NDO ni takih oseb, ki bi se bojevale proti nasprotnikom z osebnimi napadi, kakor to delajo razni socijalni demokrati. Mi se bojujemo proti stranki, ne pa morda proti posameznemu Človeku, ker smo v tem ozira pač nekoliko več socijalni, nego pa socijalni demokrati, ki ne čutijo prav nič socijalno — kar je na podlagi njihovih dejanj živo razvidno. Upamo, da se bo sodrug Kermolj potolažil, ko prečita te vrstice, in se mu odvali težki kamen od srca. sebno onim obiskovalcem, ki jim ni ljubo skupno kopanje v velikem bazenu. Poleg kopalnih separatnih bazenov se fe napravila tudi elektroterapija, ki vsebuje poleg galvaničnega in faradičnega loka, tudi Štiri celične kopeli in sinuso-idalne faradične kopeli, ter električna masaža. Separatne kopeli stanejo za vsako kopelj 1 K 20 st., druge cene pa se niso od prejšnjih let nič izpremenile, razun, da se je zvišala cena v knežji kopeli za 10 st., kar je umevno pri ogromni množini delavnih moči. Vse one, ki nameravajo obiskati kake toplice v svrho zdravljenja, opozarjamo, da so dolenjsko-kranjske Toplice zelo moderno urejene in do sedaj še vedno najceneje. OdUoroua sela „Matice Slovenske" dne 13. junija t. 1. — Predsedniku Jugo-slov. Akademije v Zagrebu se je izročila častna diploma. Akademija izda v kratkem navodilo za proučavanje dialektov ter zasnuje po vsej priliki poseben Dialekto-loški Zbornik, kjer najdejo mesto tudi slovenske dialektološke študije; raziskovalcem dialektov se bodo dajale podpore. — Urejanje društvene knjižnice napreduje. — Nekatere korekture zemljevida se niso že vrnile. — Prof. dr. Drechsler je izročil rokopis srbohrvatskih narodnih pesmi, ki izidejo letos. — G. ravnatelj Iv. Hribar je za „Vošnjakovo korespondenco", ki jo ureja dr. Lončar, dal nekaj Vošnjakovih dopisov. — G. dr. Vidica spis „Zaupna korespondenca v Napoleonovi Iliriji" še ni končan. — O Einspieierju spiše monografijo g. svetnik J. Scheinigg v Celovcu. Vnanje proslave Einspieleijevega spomina na Koroškem se Matica udeleži. — Kii-harjevo narodopisno gradivo o ogrskih Slovencih izda Zgodov. društvo v Mariboru. „Matica" natisne rokopisno zgodovino ogrskih Slovencev v ogrsko-sloven-skem jeziku iz 18. stoletja. — Iz okolice Rimskih Toplic je Matica prejela narodne pesmi in pravljice. — Matica upravlja denar za BIei\veisov spomenik; še žive člani odbora za ta spomenik naj ukrenejo, da se stvar formalno uredi. — Razpisovale se bodo redno častne nagrade za beletri-stične spise; Matica pa hoče slično postopati tudi z nagradami za dobre znanstvene spise, — Matica izda za svojo oOietnico zgodov. spominsko knjigo, ki jo spiše prof. Grafenauer. O publikaciji obra-zovalne umetnosti se je posvetovanje pre-lož-lo. — Za II. zvezek „Slov. Jubilejev in Spominov" se pripravijo monografije o Sketu, Einspieierju (o Mencingerju se bo pisalo na koncu njegovih Izbranih spisov), o Streklju, o Aškercu, Kranjčeviču, Vrh-lickem, Slavejkovem, o Bol. Prusu in Gončarovu. — Matica z zanimanjem spremlja delo inženirskih organizacij za tehniški slovar. Slovar je potreben, a delo zahteva časa. — Jeseni se vzida v Mengšu pisatelju Jan. Trdini spominska plošča. Šentjakobski Sokol. Ustanovni občni zbor „Sokola" pri Sv. Jakobu v Trstu se je vršil pretekli torek zvečer v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Občni zbor je otvoril brat Engelmann. Pozdravil je mnogoštevilne udeležence, posebno pa zastopnika TSŽ starosto br. svoj predlog ter se je sprejel predlog pripravljalnega odbora. Ž a naslednjo točko, volitev odbora, je prekinil predsednik občni zbor za 10 minut, da so se navzoči člani posvetovali o listi odbora. Ko se je občni zbor zopet nadaljeval, je predlagal br. Bizjak volitev? po vzkliku. Enoglasno je bil izovljen za' starosto br. Engelman Vinko, za podsta-rosto br. Dimnik Ivan, za načelnika br. Jezeršek Egon. Odborniki pa sledeči bratje: Pišot Radivoj, Cesar Franjo, Česnik Mirko, Rom Ivan, Ćeretnik Martin, Čehovin Lju-bomir; namestnika brata Jemc Anton in Miiiler Ignacij, ter za pregledovalca računov brata Šorn Josip in Zafred Fran. V zast^p S. S. Z. je bil izvoljen br. Jezeršek, za T. S. Ž. pa br. Cesar. S tem je bil dnevni red izčrpan. Starosta novega Sokola se je iskreno zahvalili vsem zboro valcera za njihovo sodelovanje i ter zaključil občni zbor z društvenim po-' zdravom „Nazdar". Za naš Sv. Jakob je ustanovitev So-) kola dalekosežnega pomena. Na zborovanju smo opazili zastopnike vseh slojev, zato upamo, da bo društvo zbiralo v svoji sredi vse one, ki čutijo in delajo v pro-speh našega naroda ter jih družilo v brat-siri ljubezni. Kamnoseška obrt stara, dobra idoča in dobro upeljana, s strojnim obratom (žaga - brus) s potrebnimi prostori in poslopji se zaradi bolezni proda ali pa pod ugodnimi pogoji da v najem. Izdeluje Be predvsem nagrobne spomenike, oltarje ter v stavbeno in mizarsko stroko spadajoče predmete. Zaradi ugodne krajevne lege in prostorov, bi se lahko upeljala obrt za izdelovanje cementnih in betonskih predmetov, ker ni nikake konkurence daleč na okoli. Podjetnemu Slovanu je zagotovljena sigurna bodočnost, ker ima računati na podporo merodajnih faktorjev. Pismene ponudbe na Inseratni oddelek „Edinosti" pod „Kamnoseška obrt. Št. 1347*. Ces. kr. prlv. Einnione Adriatioa di Sienrta v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovani a proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morjn in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacij ah. Delniška glavnica ln rezerve dne 31. decembra 1912 K 175.540.187-98. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1912) K 534.593.429 S0. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 758.460.366 S8. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In vainejtlb krajih Avtro-Ogr kB ■Qt*rtiJi*. kocke (gotova goveja juha) p- fjjj^fjl po iJ vin. so najboljše! Varatvvna Jl Zvui« uamta V« krlžo.m. Sodrug Kermolj in njegov „International". (Iz krogov NDO). Marsikomu bo znano, da se odlikuje sodrug Kermolj z izdajanjem pekovskega glasila, ki nosi naslov „International". Ta list je pisan po Kermoljevem mišljenju, j Osebni napadi so Kermolju tako sveti, da \ jih pod nobenim pogojem ne more opustiti. ] Ko bi bil Kermolj nekoliko več izobražen,j bi znal, da v delavskem gibanju osebni \ napadi ne igrajo ravno največje uloge in | da se osebnih napadov poslužuje le tisti,! ki nima argumentov, ki nima nobene glo-. bokosti, ampak je skoz in skoz plitva du-! šica. Će bi se Kermolj samo tuintam obregnil ob kako osebo, bi človek nič ne imel proti temu; toda on porablja rubriko „Trst*4 edino in izključno le v; svrho osebnih napadov. Vpra-: samo Kermolja, kaj imajo od tega pekovski delavci, ki so mu baje tako zelo pri srcu, da se za nje niti ne zmeni ? V zadnji številki se je zopet — kakor vedno — zbasal na g. Brandnerja. Med drugim pravi tudi to, da Brandner deluje samo na to, kako bi Kermolja uničil. 0, ti revež Kermolj! Kaj pa vam je zopet padlo v glavo ? Menda nimate drugega posla, kakor da izmišljate razne neresnice, ki jih potem z debelimi črkami objavljate v „Internationalu*. Na vse druge neumnosti je nevredno odgovarjati, zato bodi Kermolju odgovorjeno samo na zgoraj navedeno, iz rokava iztreseno neresnico. Brandnerju niti na misel ne prihaja, da bi Kermolja uničil, nasprotno, on privošči sodrugu Kermolju še dolgo let življenja. Proti ljudem, ki pomenijo veliko ničlo, bi bilo pač neumno nastopati. Dolgoletno življenje pa je treba privoščiti kapacitetam Kermoljem tudi zato, ker je pač koristno in potrebno, posebno za pekovske delavce v Trstu, če taki pametni ljudje živijo dolgo — dolgo let! Sodrug Kermolj „Nar. delavski organizaciji* in Brandnerju prav nič. ne škoduje, ker nima za to potrebnih zmožnosti, zato bi bilo čisto zgrešeno, če bi kdo vodil boj proti Kermolju. Slabotni možje ! Stari ali m'adi! Na obupajte ! Jaz sem Iznašel! Moj aparat „H" odstrani takoj vaso moško sla-botnost (nevrastenično impotenco). Nikako notranje sredstvo, nikak« zdravilo! Zahtevajte diskretno pošiljko mojega prospekta in priložite 40 vin. v znamkah. Naslov : „Nova mehanika 405" Poštni predal 40. — Budimpešta. — Glavna pošta. Korespondenca in prospekt le v nemškem jeziku. 70.000hektolitrov za eksport popolnoma odležanega češkega budjejeviškega piva lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan" v Trstu. Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: Tvrdka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdlrlvo 4. m „Alla Citta di Lione" - Trst - Borzni trg 3. Velikanski popusti ob priliki ureditve inventarja. Svila fantazija prej K 2 50—3 20—4*50, sedaj K 145—195—2 45. Tafet prej K 1-95, sedaj K 1.28. Foulard dvojna Sirokost prej K 4 50, sedaj K 2*95. Mušlin de soire prej K 4 50, sedaj 2*95. IGMRZIO POTOCNIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršuj ejo naj elegantne je in najsolidneje po najprimernejših cenah._ TRGOVINA (ZGOTOVLJENIH OBLEK za moSke, ženske m olroke Obleke po meri. CENE IZREDNO NIZKE. R QH 1N£ C & co" ""T"" 4#¥illlivv « ^ - Ponterosso 8 (za cerkvijo n Antona novega) «ruiu*iua»»u u Ulica della Torre 2 trst ulica San Lazzam 11 UOSdl Ul. NUOVII13. Italijan', pa imamo nekaj na svoji strani, česar oni nimajo: mi smo mlad, čil narod! Zato tudi napredu[emo vzllc vsem težavam. V marsičem pa smo že celo prekosili Italijane, n. pr. v denarni organizaciji, tako, da menijo najivni Iialiiani, bogvedi od k|e da dobivamo denar 1 (Veselost). Je moči v nas, ie da nas nasprotniki višje cenijo, nego se mi sami. Nale delo in naša disciplina izsiljujeta pri njih respekt do nas. Burna veselost Je vladala po dvorani, ko je dr. Slavik na svoj znani sarkastični način pripovedoval, kako {e strah pred nami nasprotnike že tako zmeSal, da si sedaj razbijajo glave, kako naj bi tolmačili pojm „triestini", ko so že izdali parolo: »Trieste ai triestini" ! „Piccolo* se izvija okolo tega pojma, da nikdar ne veS prav, ka| hoče reči prav za prav. Zato pa |e ,In-dipendente" bolj odkritosrčen. Po njegovem ]e trieštin vsakdo, ki Je s karaoro, pa naj Je raakari iz Afrike ali Amerike. Le n a S slovenski okoličan, ta nitrieštin! (Ogorčenje.) Pravijo, da Je Trst postal Jvellk. Ali ravno Italijani imajo najmanje za suge pa tem, ker so nesposobni za vsako resno delo in nimajo nikakega smisla za velike potrebe. Zato so izgubili vso veliko trgovino In tržaška industrija je v nemških rokah. Tudi banke so vse v rokah Nemcev. Propadajo pa tudi v politiki. Znak za to |e dejstvo, da beračijo pomoči pri Nemcih in tudi ori nas Slovencih. Trst Je postal velik v prvi vrsti po svoji poziciji, po svoji geograflski legi. Trst |e pcstal to, kar Je, potem, ko so nekdanji Tržačani prosili Avstrilo, naj vzame Trst v svojo zaščito proti tistim Italijanom, za katere se navdušujejo sedaj naši kamoristl A Trst bi bil gotovo postal še veliko večji, da so bili na mestu tržaških Italijanov drugi — tudi mi Slovenci. Kajti naši signori nimajo nikacega smisla za dobro komunalno upravo. Na vsem svetu ga ni tacega velisega mesta, ki bi bilo tako zanemarjeno v vsakem pogledu kakor je naš Trst. N mamo pitne vode, nimamo kanalizacije. Naše mesto stoji na kupu gnoja. In dejstvo je, da morda percentuvaino ni v nobenem drugem mestu umrljivost tako velika, kakor v Trstu, ki bi mogel biti najbolj zdravo mesto. Z morja nam prihaja dober svež zrak, a nad nami Je Kras, ki ima boljši in zdravejši zrak, nego marsikateri sloveči kraj, kamor se hodijo ljudje zdravit. Naši Italijani niso delali druzega, nego manifestacije, za tisto Italijo, pred katero Jih |e nekdaj Avstrija — rešita 1 Načrtov imajo pač vse polno — cele skladnice. Ali od kje denar ob takem gospodarstvu? Če bi pa bili od nekdaj razumno gospodarili, bi danes mi uživali dobroto marsikatere naprave. Pa tudi sedaj so tako konfuzni, da ne vedo druzega, nego da razpravljajo o tem, kdo |e — trieltin? (Burna veselost.) Strah in respekt imajo pred nami, da beračijo na vseh straneh za pomoč, a mi naj bi se sami zametavali?! Izvojujte v ponedeljek sijajno zmago, da tudi omahljive! dobe poguma. Podelite nam mandat, a mi vam obljubljamo, da ga črez leta položimo zopet v vaše roke Čistega in neomadeževa-nega 1 Mi ne želiiro Italijanom nič slabega in priveščamo jim vse pravice. Zahtevamo za se le enakopravnost, da bomo mogli živeti tu kakor sogospodarji. Mi nočemo gospodariti nad nifcomur, nočemo pa, da bi kdo drugi nad nami gospodoval. Neprestano odobravanje je spremljalo ta krasna izvajanja, a na koncu je donel frene-tičen apls/z. Na to se je dr. Siavik še spominjal s čustvenimi besedami umrlega zastopnica tega okreja, g. Alojzija Goriupa ter bivših zastopnikov d.ra Josipa Pertota, d.ra Marti-nisa in S?etka Martelanca, ki jim je v imenu političnega društva „Edinost" in v imenu okolice izrekal zahvalo na nesebičnem in zvestem delovanju. (Glasno pritrjevanje.) Makso Cotič je priporočal najener-gičnejše nastopanje onim, ki bodo stražili izven volišča, na ulicah. Dobra lekcija že zjutraj zgodaj, pa je tak-le moretto panan za ves dan. (Hrupna veselost.) Ne želi nasilja ali nezakonitosti, pač pa neizprosno energijo proti nasilju in nezakonitosti. (Glasno pritrjevanje.) Pridružujoč se temu pozivu, sta dajala dr. Slavik In Josip Katalan razne umestne nasvete. V svojem zaključnem govoru je predsednik Josip Pertot izrazil svoje veselje na tem, da pristopajo k delu mlade sile ter zaključil z vsklikom : pomozita naj nam Beg in sreča junaška 1 Domače vesti. Okoličani, pozor na izdajalce 1 Pre Jeli smo: Te dni se klatijo po okolici razni slovanski odpadniki in podajači kamore. Politično in narodno torej propali ljudje. Med temi je več magistratnih uslužbencev, plačanih tudi z našim denarjem. Takov le agitator v službi sovražnikov |e pri sv. Ivanu znani Anton Vatovec „Tuoncc", ki je dobil — kakor smo izvedeli — od magistrata 4 d jI dopusta, da se na stroške davkoplačevalcev klati po okolici In lovi nezavedne ljudi. Mar! plačulemo mi davke v to, da razni odpadniki, U žive od naših žuljev, hodi|o agitlrat za kamoro, mesto da bi — delali 1 To fe sramotno In zahtevamo od poklicanih faktorjev, da napravijo konec temu škandalu, da občina izrablja svoje uslužbence za politične agitacije, kakor se Je to godilo doslej Še na vsaki volitvi. Dalje treba posebno paziti na znanega lačnega kamorista Frana Ćernlgoja (Zajca). Ta človek se baha sedaj Javno, da ima dovolj denarja za agitacijo proti Ščavom. Tako se Je sam izrazil napram nekim osebam. Paziti je nadalje na gostilno Glesičevo »Air Accetilene", kamor zahaja ta odpadnik. Tam bi utegnili vloviti raznih drugih poštenjakov, da Jih spravimo pod ključ. Radi bi vedeli, če Je ta „Zaje" še v službi pri g. Subanu ? Priporočamo ga temu našincu, kajti po vsacih volitvah» ko |e želodec zopet prazen, ga morajo sitlti Slovenci ... i Dragi okoličani 1 Proti laki družbi moramo nastopiti z vso silo in zaustaviti njihovo po zakonu kazn|ivo početje. Ti ljudje ne delajo tega iz prepričanja, ampak le za Judežev groš, ki ga dobivajo od kamore. Nasproti takim ljudem ne sme biti nikakih ozirov. Njihovo početje treba uničiti za vednr, da ne bodo več delali škode naši pošteni stvari f : Klofuta za klofuto 1 V seji zbornice poslancev dne 19. t. m. Je porcčevalec o proračunskem provizoriju, nemški poslanec Steinwender oni del zbornice, ki ni hotela vihteti kadilnice pred nemškim cesarjem Viljeimom, insultirai in ponižal naš parlament na tak način, da je navstal škandal, kakoršnji so redki tudi v naši, na škandalih vendar dovolj bogati zbornici. Po viharju pa Je prišlo na hodnikih do zelo značilne scene, ki kaže, kako nemški poslanci cenijo drug druzega in tudi svoje delo. V kuloarju se je znaai Nemec Hummer, ki Je „v rožcah« prišel v zboru co in izzval ponovne viharje, približat Strir,wender|u in se pobafca!: Jaz sem bil edini, ki ti je zvesto stal ob strani 1" Na to ta je izpustil Steinwender velekarakteristlčen vsklifc: „Rav-| no še tega mi je manjkalo!" S tem Je menda Nemec Steicwender dovolj Jasno' označil moralično kvaliteto Nemca Hum-j merja!! Potem pa Je prišel še en nič manje ka- i rakteristlčen vsklik iz ust nemškega poslanca Wedra: »Vtem tednu dobivamo Nemci klofuto za klofuto!" Če Nemci sami Javno kvitirajo dobljene klofute,; potem je to zelo poučno za slovanske' stranke: če so le energične in složne, mo-i rejo tudi dajati klofute ... in prav nič ni-potrebno, da jih Slovani le prejemamo! Otroški vrtec družbe sv. C. in M ' na Vrdelci vabi k .Otroški veselici", katero priredi danes, v nedeljo, dne 22. junija v prostorih »Gospodarskega društva" istotam. -— Začetek točno ob S1/* popoldne. Vstopnina 40 vin., otroci 20 vin. Sedeži 20 vin. Na c. kr. moSkem učiteljišču v Gorici bo vpipisovanje za sprejem v prvi tečaj v č e t r k e k, dne 3. julija t. I. od 8 do 12 dopoidne. S seboj treba prinesti: a); krstni list, b) zadnje Šolsko izpričevalo, c)! izpričevalo utadnega zdravnika o telesni spc-1 sobnosti. Podrobnosti o sprejemnem izpitu so' razvidne iz naznacilnice v zavodu. Pripominja se, da se meseca septembra? ne bodo več sprejemali gojenci za prvi let-j nik, ako bo že po sprejemnih izpitih meseca > julija doseženo najvišje možno število go-| jencev (štirideset). \ Slovenci v Istri — Rusi. Dne 13. t. m. sem se peljal z istrsko polževko iz Kopra ob 330 popoldne do Dekanov. Med Koprom In Lazaretom je prišel v voz železniški uslužbenec ter zahteval vozne listke — seveda samo v blaženi laščini. Ker so uslužbenci nastavljeni za stranke in ce stranke za uslužbence, se nisem odzval laškemu vprašanju „prego biglietti", temveč sem mirno čital .Edinost". Na Lazaretu vstopi v voz drug železniški uslužbenec, prlcie naravnost k meni in me vpraša v čisti slovenščini poj voznem listku. Ko mi Je preščipnil listek,) me Je začel ta železoiški »kavalir", ki je go-j tovo Slovenec, obdelovati, da bi me lahko bilo sram, da se upam zahtevati od želez-j niškega uslužbenca, naj govori z meno; slovenski. Ta uslužbenec da Je rojen v Trstu! in ne zna slovenski, in kaj mislim mogoče,! da bodo „ železniški uslužbenci govorili 10 |ezikov. Ce hočem govoriti slovenski, na| greru na Rusko, ker Istra spada pod Av-: strijo. Izstopivši iz vlaka v Dekanih, sem! vprašal tega reveža, ker drugače mu ne rao-! rem reči, naj mi pove svoje ime, ali Junas,! ki pošilja Slovence iz Istre, se mi ni upali povedati svojega imena. Dosedaj so nas pošiljali Lahi na Rusko, sedaj nas bodo pošiljali tudi Slovenci, usluž-beni na progi državne železnice Poreč-Trst. Vprašam torej slavno ravnateljstvo državne železnice v Trstu, ima II res zapisano v službenih predpisih, da morajo istrski Slovenci, ako govore slovenski, iti v Rusijo? Menda vendar ne! Slovenci, ki se vozite po železnici, ne odgovarjajte In ne dajte nobenemu listka, ako govori z vami laški, potem bodo pač merali izginiti taki slovensko-iaSki uslužbenci. Austro »Američana I hpva mava -m AmoniLn. --- brza zveza Trst— New-York „Martha VVashington" 5. julija. »Kaiser Franz Joseph" 12. julija. Trst—Qu ebec—Montreal „Polonia" 26. julija. Trst — Buenos-Ayres „Columbia" 26. junija. »Oceanla* 3. julija „Sofia Hohenberg- 24. julija. Medpotoma se zaustavi v Neaplju, Barceloni, Las PalmaB, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, II. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu ulica Molin picoolo it. 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohia & C o, Trst, ulica Ponterosso it 3, I. n. Pisarnovodjo in izurjeno stenografinjo išče v odvetnik dr. Fran Šolar v Trstu, ulica Farneto 1, II. Nastop takoj. Andrej Purič kovač, Trst, ulica Media 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. Franc Štrancar gostilničar v Trstu, ul. GiulianI 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO v kateri teči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter istrsko in druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priooroča so cenjenemu občinstvu za obisk. Tovarna kCTČegov In potnih torb v vseh velikostih ln popravila po nizkih o en ah — Pošiljat ve na vse strani. Trst ul. Silvio Pellico štev. 8. J(a prodaj sta dve hiši s prodajalno, gostilno in pekarijo. V prvi se nahaja velika nova krušna peč, štiri sobe, in obokana klet, v drugi tri sobe, dve kuhinji, veranda, lokal za trgovino in gostilno in skladiščni prostor. Hiši imata skupno dvorišče in vrt. Ležita ob državni cesti Reka—Trst v Šapja-nah, kamor je železniška postaja. Hiši zamore kupiti posameznik ali pa dva, katerih eden bi se bavil s pekarijo, drugi z gostilno in trgovino. Prodajna cena 12.000 kron. Lastnik: Anton Žnlderšič, Ilirska Bistrica. Josip Zavadlal Trst, ulica Marco Polo 6. Priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno Večkrat na ddn svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah. PEOTIN, ISCHIAS. Rimske toplice v Tržiču Sezona od 15. majnika do srede oktobra. lo- vite blatne kopelji z naravnim tržiškiin „fangom". masaža, elektroterapija. U*pesno proti protinu ishias, kroničnemu in mišičnemu revmatizmn, p A » S A __^ ^▼VVTT^V T "v" "T1 'f' T T f y veliko z; lego mrtvaških predntetov. VP!lfi od P°rcelana ln biserov vezanih z nedeno V tU 11 j,co, 0(J umetnih cvetio S trakovi In napiti. Slike na poroelanaatih ploscan za spomenike. Hajnlžje konkurenčne 00a«. Josip Trampuš Trst; ulica Farneto št. V priporoča svojo pekarijo. Večkrat as dan aveŠ krah. Zalogo moke vsake vrste Iz — prvin mlinov. — Vino in likeri ▼ steklenicah. Sladi&c« in biAkotini. - Postrežba tudi ni ium. ODLIKOVANA tržaSKa prodajalna obuval ULICA GIO8UČ CARDUCCI §T. 2: Baznn različnih izberov najfinejših molkih in ti» akih obuval po najnlijfh cenah se prodajajo <~ po izrednih cenah : Usnje Boicalf s trakov) . . . . po K IG Usnje Bozcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K 10 5G Usnje Bozcalf z zaponaml Triunph po K 10*50 Enaki ta dečke 1 K nisnj. - Vsakov. blago I. vrv. Oblike moder ue. Delo zelo trpežne lo?o pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.) Prevoz mrličev na vsa kraja Zastopstvo ■ prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opdlne it. 1701 T. VITEZ v Nabrellnl na trga pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETlC v škednju. = Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Poletje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksnrjoznih. Krasna izbira vencev iz nmetnega. cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drnge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja nI. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. 6 T I B I L J Dne 29. t. m. se vrši z!et Tržaške Sokolske Župe na Opčinsh. Ob tej priliki postavi Trž. Župa s»oJ Iastai paviljon z Jedili in pijačami. Obračamo se torej na naie trgovce in drugo narodao občinstvo s prof-njo, da daruje kolikor mogoče v ta namen. Darove, kakcr raznovrstno pecivo, likerji, vino, mrzla ledila ler lestviae soSoh. na| se izvolijo poslati gospe Zfnfci dr. Rybarevi, ul, Valdirivo 11, ali pa vratarfci v Narodnem domu gospe Bičkovi. Na zdar! Šentjakobska podružnica CMD priredi dne b. Julija veliki CM dan z veselico, ki se bo vršila v prostorih kons. društva .Jadran" pri Sv. Jakobu in na kateri sodeljujejo vsa šentjakobska društva. Veselica NDO v Barkovljah. Danes, 22. t. m. priredi „Nar. del. organizacija* veselico v prostorih »Narodnega doma" v Barkovljah. Na sporedu je godba, petje, srečkanje itd. Začetek ob 4 pop. Vstopnina 40 v'n. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za knjižnico NDO, se nadejamo, da poseti slavno občinstvo veselico v častnem številu. Tržaška mata kronika. Roparski umor. Morilca renjikola. V Starem mestu, v uiici Cspitelil št. 9, je sta novala že dalje časa v 111. nadstropju 67 letna Angelika Framenlfni, rojena v Trstu, pristojna pa v Turjak v Italiji. Njen soprog je že več let v tržaški bolnišnici za kronične boln ke, njena hči pa Je omožena v Milanu. Framentinijeva je imela v najemu dve sobi in kuhinjo, pa |e navadno oddajala večjo sobo v podnajem. Tako je tudi 15. t sn. oddala sobo v podnajem mlademu parčku On je bil star kakih 20, ona pa 15 let. V zglasilnlci sta navedla, da sta poročena, toda imeni ste biii pisani tako nerazločno, da ju ni bilo mogoče prečitati. Kot poklic Je navedel on, da Je knjigovodja. Bil je srednje postave, plavolas, z majhnimi brkami, ona pa se je nosila zelo elegantno, je imela kostanjaste lase in velik črn slamnik z nojevimi peresi. On je napisal v zglasilnico, da je rodom iz Padove, ona pa iz Benetk. Pogodila sta sa, da bodeta plačevala za sobo 16 K na mesec, kavo zjutraj pa posebej. Framentinijeva se je preživljala z oddajanjem sobe, nekolko si Je pa tudi na-beračila. Danes zjutraj pa sosedje niso videli Franu>ntinJJeve, d3 bi bila prišla iz stanovanja. To se jim |e zdelo čudno in so šli trkat na vrata, ki pa so bila zaklenjena odznotraj. Poklicali so torej policijo, ki Je dala odpreti vrata. Ko so vstopili, se llm |e pokazal grozen prizor. V sobi, ki sta (o imela v podnajemu ena renjikola, ki Ju pa ni bilo v stanovanju, je ležala Framentinijeva mrtva na tleh, a okrog vrata Je imela trdo zadrgnjen prtjč. Bila Je torej očividno zadavljena. Morala pa se je hudo braniti, kajti bila je i po licu i po rokah vsa ogrebena. O onih dveh tujcih bi bilo, kakor rečeno nikakega sledu. Nadaljnja preiskava Je dognala, da so bili FramentlniJevi vzeti iz ušes uhani z demanti, vredni okrog 300 K in da je izginila tudi zlata ovratna verižica s sedmimi stremeni in še neka manjša zlata verižica. Bilo ]e očividno, da je ona renjikolska dvojica zadavila starko in odnesla potem kar je našla vrednosti In tudi majhno svoto denarja, ki ga je imela starka v omari, ter nato pobegnila. Dognalo se Je tudi, da sta odšla iz stanovanja snoči okrog pol 9. Zločin se je torej moral zgoditi snoči okrog 8. Ker pa se jima je gotovo preveč mudilo, nista mogla natančueje preiskati starkinega stanova nja in zato tudi nista našla hranilne knjižice glaseče se na 1900 K, ki Jo Je našla potem policija in Jo vzela v obrambo. Kam sta izginila zločinca, se ne ve, in Je oblast razvila o njima najobširnelše poizvedovanje. Mrtvo truplo so po oblastvenem izvidu prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Strahoviti zločin je v vsem Starem mestu, kjer Je bila Framentinijeva splošno poznana, pobudll velikansko senzacijo. Lepo nevesto Je imel natakar Romeo Borri, ki je uslužben pri L'oydu. Zaročil se je namreč z neko Klaro Nejedly, s'anujočo v ul. Sorgente štv. 9, in je komaj in komaj čakal, da Jo popelje pred oltar in potem kot svojo ljubljeno žtnico na svoj dom. Samo po sebi je umljivo, da Borri svoji preljub-Ijeni nevestfci ni samo zaupai svojega gorečega srca, temveč tudi še marsikaj druzega, kajti kdo bi ne zaupal s*oji nevesti vsega, kar ima. Zato Je shranil Borri, ko je moral na morje, pri svoji nevesti vso svojo obleko, ii je nI potreboral, potem razne dragocenosti in tudi hranilno knjižico, glasečo sena svoto okrog 500 K. Pred kratkim Je izročil svoji nevesti še nadaljnih 30 K, da bi mu jih plodonosno naložila, kar se je tudi zgodiio, toda vse drugače, kakor pa je mislil Borri Borri se Je vrnil včeraj z »Baronom Oautschem" zopet v Trst, obiskal svojo nevesto in potem vzel hranilno knjižico ter šel v mestno hranilnico, da dvigne nekaj denarja. Toda tu so mu povedali v njegovo veliko presenečenje, da Je denar dvignjen skoraj do zadnjega vinarja. Ko Je prišel zopet k svoji nevesti, pa Je dognal, da so vse njegove stvari, ki jih Je shranil pri njej, prodane, ali pa zastavljene. Tedaj pa |e tudi pri nJem izginila vsa njegova vroča ljubezen in Je dal svoio ljubljeno nevestico po možeh postave odpeljati na hladno. Loterijske Številke, izžrebane dne 21. junija : Dunaj 31 18 32 34 81 Društvene v&stL Pevsko društvo »Trst* bo imelo danes popoldne ob 3 pop. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Pevsko društvo »Trst" naznanja, da se vrši danes ob 3 pop. V. redni občni zbor v društvenih prostorih ul. Giorgio Gal-lattl 20 I. (Del. podp. obč. Narodni dom). Po občnem zboru se vrSi skupen izlet. Člani so vljudno naproŠeni, da se polnoŠte-vilno udeleže občnega zbora. BRZOJAVNE VESTI. Vprašanje ruskega razsodišča. SOFIJA 21. (Kor.) Kakor se zatrjuje v dobro podučenih krogih, Je ruska vlada na bolgarsko vprašanje, kako stališče namerava zavzeti Rusija / razsodišču, odgovorita, da se bo pogodba vsekakor izvršila, vendar pa se more o tem vprašanju razpravljati šele na sestanku zavezniških ministrskih predsednikov v Petrogradu. Bolgarska vlada smatra ta odgovor za nezadovoljiv in to tembolj, ker je že enkrat izjavila, da se ne more vdeležiti sestanka, dokler Srbija ne prizna pogodbe. Novi spopadi med Srbi in Bolgari. BELGRAD 21. (Kor.) Uradna srbska poročila zatrjujejo, da 4e prišlo zadnje dni m treh krajih da spopadov med bolgarskimi In srbskimi predstražaml, pri čemer so bili trije srbski vojaki ubiti, eden pa ranjen. Bolgarske izgube niso znane. Srbija odklonila bolgarske predloge glede demobilizacije. SOFIJA21. (Kor.) mAgence telegraphlque bulgare* poroča: Srbski poslanik v Sofiji, dr. SpalajkoAćf je izročil danes popoldne bolgarski vladi odgovor Srbije, v katerem srbska vlada bolgarske predloge glede de mobilizacije odklanja. Nov srbski predlog. BELGRAD 21. (Kor.) Srbska vlada Je danes po svojem poslaniku v Sofiji izročila bolgarski vladi noto, v kateri ponovno predlaga demobilizacijo in poživlja bolgarsko vlado, naj se tudi ona udeleži sestanka Štirih ministrskih predsednikov v Petrogradu. Srbija namerava popustiti. DUNAJ 21. (Izv.) — Tukajšnji politični krogi označujejo sicer položaj med zavezniki za nespremenjen, vsndar se nahajajo v poročilih, ki so došla tekom današnjega dne iz Belgrada, simptomi, iz katerih je posneti, da bi bila Srbija proti kompenzacijam pripravljena deloma popustiti ia deloma ugc-diti bolgarskim zahtevam. S to verzijo se tudi strinja naša informacija, ki smo jo dobili iz merodajnih krogov, ki izjavljajo, da je kljub skrajno kritični situaciji še vedno možna mirna rešitev krize. Zelo verjetno Je, da konečno vendarle pride do sestanka ministrskih predsednikov. Med velesilami se vrši živahna izmenjava misli, ki stremi za tem, da se predloži ves kompleks spornih vprašanj veleposlaniŠki konferenci! Če se to v resnici zgodi, potem bi se reunija vrnila k prvotnemu načrtu ustanovitve avtonomne Macedonlje, da se tako preprečijo bolgarske in srbske aspiracije. Grki in Bolgari. SOLUN 21. (Kor.) Zastopnika „Agence telegraph!que bulgare" Nahumova in profesorja Sanova, ki sta bila pred kratkim de-pcrtlrana na Grško, so grške oblasti sedaj izpustile. SOFIJA 21. (Kor.) Kakor poroča „Ag. telegraph que bulgare", Je dobil bolgarski poslanik v Atenah ukaz, naj še enkrat energično intervenira pri grški vladi »adi preganjanja Bolgarov v Solunu in bližnji okolici, ki so zavzela že tako velike dimenzije, da so se vršile hišne preiskave celo v bolgarskem liceju, kjer Je bilo aretiranih več učencev. Rusija priznava bolgarsko stališče. DUNAJ 21. (Izv.) „Neue Freie Presse" poreča iz Londona, da Je Rusija že priznala opravičenost bolgarskega stališča in da Je car pripravljen sprejeti razsodbo le na podlagi srbsko-bolgarske pogodbe. Notifikacija nastopa kralja Konstantina. DUNAJ 21. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne grško specijalno odposlanstvo v posebni avdijenci in Je vzel na znanje no-tifikacijo vladarskega nastopa kralja Konstantina grškega. Nov tajni svetnik. DUNAJ 21. (Kor.) Cesar je imenoval princa Bogomirja Hohenlohe, ki Je kaker znano nesel cesarjevo pismo carju, za svojega tajnega svetnika. Hude kazni za vojaške upornike na Francoskem. MONTPELUE2 21. (Kor.) Vojno sodišče Je od 13 vojakov, ki so bili obsojeni radi vdeležbe pri zadnjih vojaških demonstracijah v Rodezu, obsodilo dva na 5letao trd nja vs k o Ječe, vse ostale pa na zapor od 5 let do 4 mesecev. Zrakoplovna tekma na Dunaju. DUNAJ 21. (Kor.) Današnja zrakoplovna tekma je bila radi deževnega vremena pre-[ ložena na ponedel|ek. Požar v Carigradu. CARIGRAD 21. (Kor.) Danes poneči Je v okraju Kaslm pri Peri zbruhnii požar, ki je vpepelil 40 lesenih hiš. de!, organizacija Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov sklicu{e danes, dne 22. t. m. ob 9 dopoldne v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2, društveni shod z dnevnim redom: „Narodne in mednarodne strokovne organizacije". Deželni odbor NDO sklicuje za danes, dne 22. t. m. ob 10. dopoldne Javen shod v dvorani „Del. kons. društva" pri Sv. Jakobu. Dnevni red: „Šentjakobsko delavstvo in organizacija". Slovenski delavci pri Sv. Jakobu! Zadnji dogodki so morali pač vsakemu indife-rentnemu slovenskemu delavcu odpreti oči. Nasprotniki slovenskega delavstva se neprestano množe, in v zadnjem času so se začeli uprizarjati celo strajki proti slovenvkim delavcem. Če se naše delavstvo vkljub temu dejstvu ne vzdraml, ga bodo nasprotniki izpodrinili. Skrajni čas Je, da se upremo proti tem razmera«!;. Postavimo proti združeni falangi nasprotnikov — močne vrste organiziranega slovenskega delavstva I Le na ta način se nam bo mogoče braniti proti krivicam in se bojevati za zbol)šan]e, obupnih razmer slov. delavstva v Trstu. Zato vsi na shod! Vesti iz Goriške. Ustanovni občni zbor podružnice NDO v Gabrovici pri Komnu se bo vršil danes, v nedeljo, ob 2 popoldne v prostorih gosp. župana v Gabrovici. Na njem bodo govorili: predsednik osrednjega izvrševaloega odbora NDO dr. Sosič, strokovni tajnik Brandner in predsednik zidarske skupine Pregarc. Delavci, oziroma zidarji v Gabrovici! Udeležite se tega občnega zbora v čim impozantnejšem številu. Kolesarsko Športno društvo „Ilirija" se udeleži današnje korporativno. Proddjo se *r*ta' okn*» stopnice, .°miv*! 5t. 18. niki, ograje itd , ulica Piccardi 977 Costante Marco l^^oVSl njarno in slaščičarno, nahajajoč o se v ulici Iatitnto Ste v. x. — Vsakovrstni likerji in vino r steklenicah. Cene smerne. Izlat V Qoe|i9n j® n»jPrijetnej3i vsak dan. IAICI f OCOlJdll g parniri 4kiat na dan, t. železnico ravno tako. V Sesljanu je na državni ce«ti 8 gostilen, posebno pa se pri I. 5ucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori te« zmerne cene. Vljudno vabi IVAN £UC. 111 Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. TomažiČa v ulici Moliu a vento 5tv. 3 v Trstu. — P e g a n L e a n d e r, voditelj. 524 Pl»innrflP9 se> P0<* novim vodstvom, na novo I I l|JUlUUa urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn-v Gorici. Cene zmerne. 1252 O H H SI C O meblirana soba za dve OBebi s porabo UUUa O v kuhinje, v stanovanju je voda in plin, ul. Madcnnina 13, I. vrata 4. 987 U|qq skoro nova g 5 prostori, 400 klaftrov zemni od lji$£a, 2 vodnjaka, 5 minut od žel postaje V rdela, proda se za 18.000 na račun 10.000 kron. Naslov pri Edinosti pod §L 1301. 1301 deželna zavarovalnica i5č® agente. Pisati Trst, postni 1338 Nižjeavstrijska predal št. 392. Išče Edinosti 1349. qa pomočnik iznčen v Žganjarski stroki. Nastop 1. julija. Naslov pove ins. od. 1349 Išče gg ne daleč cd Trsta, v bližini morske ko- Izredna državna loterija v dobrodelne namene. C. kr. glavno ravnateljstvo drž. loterij priredi izredno loterijo za skupne vojaške dobrodelne namene. Žrebanje se vrši 3. julija t. I. Spored te loterije Je Jako bogat in izkazu|e 21*146 dobitkov v gotovini znesku K 625 000. izmed teh glavni dobitki K 200.000, 50.000, 30 000 in 20.000. Srečke se dobivajo po K 4*— v tobačnih trafikah, loteri|sklh nabiralnlcah, menjalnicah, pri davčnih, poštnih, železničnih uradih itd. pelji, soba z dvema posteljama in h hrano. Ponudbe pod „Snaga 898" na ins. oddelek Edinosti. 1477 Pneniila d0 znea*a K 15.000 na okolićanska r UOUJlia posestva na razpolago. Poizvedbe v ulici Belvedere St 7 (gostilna). 1357 Josip Pi rje ve c na °pžinah pri Trata sprejme takoj učeaca. 1363 Meblirano sobo čedno ia "ačao v bližini Naslov tu. Narodnega doma,, ne iSče. 100 Prazna soba kuhiD^a z vodoin maia sob* vento 7, I., vrata 9. se odda v najem. Molino a 1370 Sokolski krojza aredD^° p°stav° q* pr°* Rocol §t. 4«, II., vrata 26. daj. Ulica Molin a vento. 1368 IVIO n Qonir%0 urar> Trst, ul. Belvedere St. 65. I vali OClIlba Popravlja vsakovrstne ure z garancijo po najnižjih cenah. Postaja Dutovlje-Skopo julija t. I obilo zabave. Ples itd. Poskrbi zato sko-peljska čitalnica .Kras" in gostilna Lovrenca Živec. Prihitite semkaj stari in mladi, bližnji in daljnji ! 136« flHotnni CO koncesijo po jako ugodnem po-uuoiupi OD goju za gostilničarski obrt v ajdovskem okraja. Naslov pri inseratnem oddelka Edinosti pod št. 1371. 1371 Poslano*) Nenavadna produkcija ki vlada danes na polju odvajalnih sredstev, onemogočuje izbiranje teh ali onih izdelkov. Vendar pa je najboljša v tem pogledu kisla voda „Fran z-J o s e f iz studencev v Ofen-u (Budimpešta), kajti ista vsebuje ločilne in mečilne soli v največji meri. Radi tega ne izostane uspeh, tudi ako se jo užije v majhni meri. Tudi zasluži kisla voda „Franz-Josef" posebno pažnjo, ker ne škoduje prebavilom v nikakem pogledu, kakor je to slučaj pri mnogih modernih me-čilnih krogljicah, tinkturah in te vrste sredstvih z vsakovrstnimi nazivi. V najboljši dokaz pa so spričevala slavnih klinikov dunajskega vseučilišča, kakor n. pr. Bamberger, Braun, Breisky, Kraft-Ebirg, Meynert, Schanta in drugih. — Dobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah kislih vod. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja arednifitvo le toliko, kolikor mu zakon veleva. MALI OGLASI MALI OOLASI M raCma|* p« 4 via. >miO. Maataa tlakaaa " vat IUI--4J*« Plat* aa takt) k S5 VComnatMI P" Gorici hišna št. 111 odda ouilipturu se takoj v najem meblirano stanovanje: kuhinja, izba, tri sobe, kopelj in vrt. 1371 Išče aq dekla za gostilno Karaman, ul. Scor-OtJ zeria št. 4. 1373 Dohioo 86 Slovenkam DdUlbd Molino a vento 7 Ijudno priporoča, ulica 1375 Išče se dobrega in vestnega gostilničarja za „Narodni dom" v Podgradu (Istra). Nastop čim prej. Natančnejša pojasnila daje in ponudbe sprejema Podgradska posojilnica in hranilnica v Podgradu. Iščemo pisarniško moč gospoda ali gospodično z znanjem češke ali nemške stenografije. Obvladati mora istočasno hrvatski eveu-tuelno italijanski jezik v govoru in pisavi. Ponudbe z zahtevo plače itd. na »Prvni parni mlyn Kladensky, Bratfi Klinger & Popper, Kladno — (Češko).« Odprta je nova mesnica v Rojanu, ul. Apiari 5 (za cerkvijo) Prodaja se goveje, telečje in koštrunoro meso ter perutnine. Cene nizke. Ženitvena ponudba. ^ s se radi spoznali s 34—451etaima mladeničema ali vdovcema v svrho ženitve. Prednost imajo državni nsluibencL Sprejema:o se le resne ponudbe pod .Magda", poltnoležeče Barriera, Trst. 1373 I onn enhn *n B°bi°° Odd* odlična gospa ci-LCpU 911IIII milnemu gospodu. Settefontane 8, V. nad. 1034 » ZOBOZDRAVNIK u Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro $L 23. gpre]«iiia od 9—1» • DEFMDE& — FBOHE9B. itHJAtb /AnAiai. m MIH JALNI C A. II NA mOQ IN 2R0-RAČON PO DOOOVORt* froUUA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9-12. 2V»-5V». *ms*t»* ZAZASfrfAMJ* ZiRutr non trapr Douwa nscs rrr. bijcspuaAh*. tKATBNI UU5DITL REHBOGRS-KKEDOT UHU FMTI Dfiimoomut TTOOUUA. BORZNA FAEOCTLA. - IKKAS45 Filijtlke v Opatlfi in L?tiM?afi? m maseams f? I izi i pa K^ko si se predrznil vzeti nekaj druzega nego pre~ izkušeno dobri Ottoman papir ali stročnico tuca ^ 9TT0MAN Pekarna in sladcičarna MIKUSCH zdeluje kruh z zdravim higijeničnim elektr. strojem Trst - Piazza S. Frar.cesco d Assisi 7. Prodaja moke 1. vrste, sladčice in pi epečencl, (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Zalagateij zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5% popust. Gostilna Max Trat, vla Petro Bilo 2 (prt nov, trgu). Togi se iatrafco in domače Crno in belo vino, kraški teran vipavsko vino in Dreherjero pivo. To6%o •b tudi v&kovrutnl likeri In Žganje ter l >v> ^.nhlnja vedno pripravljena % gcrktml ln ===== mrzlimi Jedili. ===== Ivan Žnidarčič Trst, ulioa Belvedere 17, Trst Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice in Neaprja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : •trobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti. Cene ugodne in točna postrežba. Hopostl zn pomlad In zn poletje 1 Moške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje novosti.......od K 15 -48 Deške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ kotoninastih hlač od K 2 20 -5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. :: Specijaliteta: delavne obleke, srake ss spodnje srajce Itd. Itd; as Samo v dobro znani trgovini „Alta clttfi d! Trieste" ulica Giosiie Carducci (ex Torrente) št. 40. TehniCna poslovnica FRANC & KRANC, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavatai Tangyet oajlzmtnejftt notorje aa baacim, plia, flpojal plia ia noter]« BS Mftt, sistem „Diesel- stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomoblls na feenzfe Sn para. Prevzemajo dalo iadoatrijalaik tovarn kakor: Mllal za aioka, atrajl za proizvajanj« al J a, tevmree leda, stroji aa kaaeaeieae, stroji in tovarne aa aamaat, stroji in nameifienja sa ■Izarekt afcrt, centralno kazjatev, stroji sa drobljenje različnega blaga, ksmiSne tovarna itd. Hameidenje u elektnćso r»ivetl|»ve in prenoe moSL ElsktriSna vsdigala za oaaba (Llft) sistem Pedretri, kakor tudi vsdifala ca blago. Stroji sa kovaško ia drug« obrti. Madaraa tranaailalje. Seaaika ia cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehaifiaih potrebšSin. Vsakovrstna oavl« Oradjs la stroji aa poljedelstvo in preše za vino. Olje, ssmahi, pipa itd. „Aadaro* najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proraimm! Is »Mik astsUnv msteaj. — — — Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! 'r'uSm ŠSDE DDG RESTAVRACIJA AURORfl Trsi, oL Carincci st. 13. Od danes naprej dunajski damski orkester u 99 {L Edehveiss 7 gospic pod vodstvom ANNIE RITTSTEIGER. Posebno izbran glasbeni narodni program. KOMCERT traja vsak \ečer od 7 do polnoči VSTOP PROST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOM1NES. Poleg renomirane ga Goeasovega piva ae toči pivo Reuchel-Brfiu iz Eulmtacha. m DrarRaimondo Bisiach opozarja svoje cenjeno odjo-malstvo, da se je vrnil v svojo uram o na svoje prej šnje meBto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega koDSumnega društva". — ZA ^ s^^gs BIRMO je na razpolago bo-iv^V^Agata izber ur, verižic in pri-veskov po konkurenčnih ; cenah. Velika, zaloga obura? za moške, ženske ln otroke čevijarnica Mikoli f* TRST ul. G. Caprin 16, vog. ul. detla Guardia 22. Prevzemu naročila, po meri In popravlja. LASTNA DELAVNICA. F. Pregei Trst, via Giuseppa Caprin 10 (pri Sv. Jako?: j) priporoča cenjenereu občinstvu svojo zn. iroililfiie* p * prodaja se vsakovrstne mirodije in dru^ . Sipe, barve, kisline in profiiraerije. S vi če. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne, Tovarna kovčegov ln potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA OS PITALE ŠTEV. 5. Sprejemajo sa naročila ln popravila te stroke -- Osne abaolntno konkurenčne. Izvršujejo se odpošiljatve na deželo. Velika zaloga dvokoles In šivalnih •trojav, gramofonov, erkestronev prt Bfctjel - U, Oerloa, Stolna vlloa št. 2 ln 4. ■•ftanlčna dalavnioau — Prodaja na •brok«. Ceniki franko. Vallka zalogi vsakovrstnih strojsv rabljenih po oenl Zobotehnični ambulatorij Univ. zdrarn t« Dr, Makso Barrv Ermanno Scbultze. I. tehnik. Trst, ulica Caserma Ste?. 17, IL nadsi; Pomebni zavod za umetne zobe brez u» us plošče. Plombiranje z zlatom, Dlatinoir i porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zr.iv nanje krivo rastočih zob. Zmerne etre, Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 po VRDKA Franoesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST i je preložila svojo trgovino šivanih strojev biciki'ev in pridevkov z mehanično delar-1 nico vred iz ulice Ponterosso §tev. 4 v ulico Campanile štev, 19. Ivan Krže Trst - Piazza 8. Gtoversril iv h fcahinjakih in k!«t»ratik p p? -••>, _ IČia o