SAVINJSKI VESTNIK GLA5ILO OSVOBODILNE FRONTi MESTA CELJA, OKRAJA CELJE - OKOLIC* IN OKRAJA ŠOŠTANJA LETO III., STEV. 51 CELJE. DNE 23. DECEMBRA 1950 POSAMEZNA STEV. 2.50 DIN Zadruge v celfsfii okolici - med najboljsimf pri izvr- ševanju lesne proizvodnje Okraj Celje-okolčca je bil v letoš- njem letu med tistimi oikraji, ki so imeli največji plan v lesn. proizvodnji. V dabni povezavi s KZ in LIP, s stal- no kontrolo in pomočjo so izvršili letni plan do 15. t. m. v poseku s 93%, v oddaj'! pa s 83%. Smrekove hlodovine so posekali po planu, ki jim je bil v oktoibru povišan, nekaj nad 100%, od- dali po so jo 90%. Zaostanke imajo le v bukovini in mehki celulotzi, ker so bile te mase odkazane v premajhni mera, ali' pa y težko dostopnih tere- nih. Da 'bi KZ izvršile preostanek pla- na še do konca meseca, so že podvzeli KLO in zadruge potrebne mere. Svoj letni plan je v letošnjem letu dosegla in prekoračila prva KZ Skof- ja vas. Prav tako so presegle plan KZ Braslovče, Frankolovo, Buče in St. Ru- pert, doseglo pa ga je še nadaljnjih osem zadrug. Razumljivo je, da so le-ti uspehi odvisni od skupne borbe in po- vezanosti KZ in KLO, zlasti pa od za- vesti manipulantov. KZ Skofja vas je prav po zaslugi manipulanta tov. Pukla izvršila letnC plan že maja. Vse pohvale so vredlni tudi tov. Tajnšek iz Bra- slovč, Lednik iz Petrove, Rošar iz Vi- tanja in dr. Pri teh zadrugah so takoj v začetku leta v ziimskih mesecih or- ganizirala vozniške brigade in brigade sekačev ter pristopili k sečnji in pre- vozu ipovsod, kjer kmetje sami niso mogli izvršiti obvez. Tako je KLO St. Pavel izvršOl s frontno akcijo letna plan v i>etijh dneh. Kjer pa so kmetje sami lahko izvršiM svoje oibveznosti, so jih stalno opozarjali in spremljali pri' iz- vrševanju planskih nalog. Povsod, kjer se v plan niso izagrizU, plana niso izvršili. Zlasti se to opaža na kozjanskem sektoarju, kjer je voz- nikov in deliovne sile dovolj. KZ Dob- je, kjer je manipulant tov. Rabuza» je izdelala do konca oktobra le 12 pr. m. drv, KZ Zagorje pa, ki zajenoa pet KLO — niso v KLO Drensko rebro posekali niti kubika, niti spravili lan- skih zalog. Značilno je, da je manlipu- lant KZ član izvršnega odbora KLO in da rtam niso trije odborniki iizvršiU svoj'iíh planskih olbvez. V Rifengozdu je opravljal manipulant KZ tov. Mla- kar vsa druga delli (odkupoval sonč- nice, brigal se za odkup živine itd.), plan lesne proizvodnje pa so izvršili le 26%. Pri KZ Marija gradee se ni nihče pobrigal, da bi namestili mani- pulanta, 'zaradi česa je KZ izvršila plan komaj z 20%. Ogromna večina kmetov se je v pol- ni meri zavedala važnosti izvršitve plana lesne proizvo'dnj e. Vendar pa so biLi poedinci, ki so dcušali izvedbo za- virati. Tako je Berčnik iz Ljubnice (KZ Vitanje) nagnal sekače Ciz gozda, ki mu jih je poslal manipulant, sam pa ni posekal lesa. Majhenič Ferdo ni izvr- šil oddaje lesa aa 1948, 1949 in 1950 leto, in sedaj, ko je poslala zadruga svoje deiiavce, ne dovoli več sekati kakor je predvideno za leto 1950. Dr. Mikuž iz Vojnika ima samo 8m^ ob- vezne oddaje, hoče pa po vsej sili pre- pričati poverjeništvo za lesno proiz- vodnjo, da nima lesa, kljub temu, da je ugotovljeno, da ga ima še mnogo več. Gor j up iz 2alca je samovoljno od- vozil drva, ki jih je KZ napravdia od njegove obvezne oddaje. To so najbolj grobi primeri: pomanjkljivosti čuta od- govornosti. Razumljivo je, da je okraj take škodljivce že kaznoval. Na osnovi letošnjih izkušenj in po- manjkljivosti! 'Ije izdalo poverjeništvo za lesno proizvodnjo vsem KLO navo- dila, kako naj pristopajo k prúpravam za izvedbo piana lesne proizvodnje v 19'51. letu. KLO so prejeli plane ,in nalog za izdajo odločb. KLO izdajajo odločbe, ki obvezujejo posestnike ko- ličinsko in časovno za oddajo lesa. V zvezi s tem KLO sklicujejo sestanke s kmeti, da se takoj ugotovi, kdo bo lah- ko sam posekal in spravil do kamion- ske ceste ali skladišča in komu bo tre- ba pomagati a najeto delovno silo. KZ morajo s temi posestniki skleniti po- godbe za oddajo do 15. januarja 1951. V kolikor KZ nimajo delovne sile za pomoč posestnikom, ki ne bi mogli sa- mi obveze izvršiti, morajo organizirati frontno samopomoč in sicer v zimskih mesecih. V dogovoru s KLO in KZ je poverjeništvo odločilo, da morajo biti vsi zaostanki iz leta 1950 in mase, predvidene v planu za 1951 posekane v prvem tromesečju, t. j. v zimskih me- sec h. Glede prevoza so KZ o ircma KLO prejeli polletni plan prevoda. V zvezi s tem se bodo vršile sektorske konference še v decembru letos. Tako bodo kmetje že v začetku leta sezna- njeni s planskimi: nalogami, katere bodo lahko izvršili še pred spomla- danskimi deli. Na ta naCii bo zasigu- rano redno izvrševanje plana v lesni proizvodnji, kmetom pa bo preostajalo dovolj časa tudi za druga dela. R. M. Volitev v okrajni in mestni ljudski odbor se je udeležila ogrom- na večina volivcev v nedeljo so bile volitve v okrajni ljudski edbor Celje-okolica in mestni ljudski odbor v Celju. Volitve so potekale živahno in so volivci v ogromni večini odzvali svoji državljanski dolžnosti. Celje in mnoge vasi so bilo okrašene z zastavami. Najboljše so potekale volitve v mestu in industrij- skih središčih, kjer so mnogi delavci odšli na pro.stovoljno delo v tovarne in rudnike. Končni izid volitev je naslednji: V Celju se je volitev udeležilo 96,65% volilnih upravičencev. Za kandi- date OF so oddali 97,54% glasov, a črna skrinjica jo sprejela le 2,46%. V okraju Celje-okolica je volilo 90,57% volilnih upravičencev, tza kan- didate OF je glasovalo 94,13%, v črno skrinjico pa 5,87% volivcev. Celjani so polni zaupanja v Icandidato OF izvolili NMO odbornike ^ Volitve v Mestmi ljudski odbor so v Celju kljub nekaterim napakam do- bro uspele. Volitve so pokazale, kako so volilne komisije ijivršile svojo na- logo in kako so se pripravile na vo- litve. Volilni imeniki so bili ponekod pomanjkljivi, zato je potrebno vnaprej temeljito proverbiti resnično stanje vo- livcev v območju posameznih volilnih enot. Dobra stran teh volitev je bila riaizdelitev terena na mianjše volilne enote. Pri nedeljskih volitvah se je spet iz- kazala deseta volilna enota, kjer so že ob 10. uri voliU 100%. Nič manjši us,peh ni pokazala prva volilna enota v I. četrti, kjer so ob 13. uni tudi do- segli 100%. Tudi četrta volilna enota je zelo dobro in hitro izvršila volitve. Kot pri volCtvah v osnovne odbore OF, se je kmečko prebivalstvo Tremarij ze- lo dobro izkazalo. Najslabše so se po- kazali v Zagradu, kjer so dosegli ko- maj en in pol odstotka v času, ko so nekatera volišča imela že čez 50%. Po- nekod volivci niso niti vedeli, da so volitve, ker volilne komisije niso рга^ vočasno razposlale volilne listke, ki so bill! vsem volilnim komisijam in vo- liVcem v veliko pomoč. Na splošno so volivci z veUko za- vestjo opravili svojo državljansko dolž- nost. Tudi obisk predvoHlnih sestan- kov je bil zelo lep. Na predvolilnih sestankih so skoraj povsod z navduše- njem sprejeli v obveznost krajevni sa-, moprispevek za ii5:graditev Mestnega gledališča v Celju, katerega izgraditev bo ena največjih zmag Celjanov v tek- movanju na časit desete obletnice OF. I?id volitev je dokaz, da Celjani za- upajo v kandidate OF, ki ibodo eno- glasno skrbeli za čimprejšnjo izgra- ditev socializma. Tudi v okraju Caife-okolica so valiii« zgodaj olivela v Gotovljah je glasovalo 85 volivcev takoj potem, ko so volišče odprli. V dopoldansk.h urah so zaključili volit- ve v Dobrni-cent er in na volišču št. 1 v Zadobravi. V Zg. Rečici je prišla na volišče nekaj pred deseto uro velika skupina rudarjev s harmoniko in pet- jem bor*benih pesmi, na kar so odšli na prostovoljno delo v rudnik. V Graj- ski vasi.so volivci zahtevali od volčlne komisije naj odstrani črno skrinjico, češ da nil potrebna, ker so izbrali do- bre kandildate. V Domu onemoglih Grmovje so zaključili volitve že ob 8. uri. Zelo dobro so se izkazali tudi v Bučah in v Laškem, kjer je do osme ure glasovalo preko 50% volivcev.. Tu- di delavci v Starah, St. Pavlu in Pol- zeli so opravili svojo volilno dolžnost že pred odhodom na delo. Dober izid voHtev je dokaz, da so volivci zbrali res dobre kandidate. Iz majhnih skupinic upornikov je nastala močna armada 06 deBetlminici rojstva naie Jugoslovanske armade Pripadniki naiSe armcicle se giloboko zanreciajo^ da so del naroda in da njiliov^o delo pripada ljudstvu v počastitev dneva JA, se je ure- dništvo obrnilo na vodstvo celjske garnizije, ki nam je poslalo kratek pregled dela svojih prOpadnikov v času njihovega bivanja v Slove- niji. Na svoji borbeni poti od Cme trave, skozi vso Jugoslavijo, so se današnje enote celjske garnizije zaustavile v Mo- zirju leta 1945. 2le takrat so se vojaki in vodstvo močno trudili, da se čim- bolj zbližajo z domačimi ljudmi. Po- magali so mladinski organiizacijd, sode- lovali pri obnovi porušene zemlje in iza priznanje za svoje p)ožrtvovalno delo, so od tamkajšnjega mestnega mladinskega komiteja dobdli lepo aa- stavo v dar. Vojaki-mladinci, ki so takrat bili navzoči, sft danes večinomA že spet doma, a ona, ki so še danes tu so večjil del podoficirjd in oficirji. Od takrat je minilo pet let Enote garnizije so medtem zapustile Mozirje in prišle v Celje, kjer so še naprej go- jili bratstvo liîn edinstvo med naroda Jugoslavije. Med tem časom so se me- njali v celjskih vojašnicah tisoči na- ših mladincev iz vse Jugoslavije, na katere so voditelji prenašali tradicije enote še iz časov vojne. Poleg ogromnih nalog, ki jih postav- lja pred mlade vojake in vodstvo vo^ jaška vizgoja, ki je njih prva naloga, So pripadnika celjske gamiâije паеЦ še vedno dovolj časa, da so v proetih urah priskočili na pomoč s prostovoljnim delom ter na ta načih krepko posegli v 'izgradnjo naše domovine. Zgodilo se-je, da je Lesno industrij- skemu podjetju grozila nevarnost, da vsled pomanjkanja delovne sUe ne bo izvršilo plana. Vojska mu je prisko- čila na pomoč. S pomočjo 9.300 prosto- voljnih delovnih ur, ki so jih dopri- nesli vojaka in vodstvo, je LIP plan izvršil. Ob drugi ipriliki je v Železarno Store prišel velik transport starega železa. Uprava je bila v zadregi, kje naj vza^ me ljudi za raiatovor? In spet so pni- skočili na pomoč naši vrli vojaki, kii so pri tem delu prispevali 1.200 'p¡rosto- voljn'ih ur. Pomoč vojske v Celju ni bala ¡samo v industriji. V kmečki delavni zadrugi Arja vas so imeli tol'iko prtidelka, da niso bi l'i! kos, da ga pospravijo. Takrat je prišlo na pomoč 50 vojakov in ča- stnikov, ki so zadrugi dalfr 1.500 pro- stovoljnih гдг. Tudi Tovarna emajlirane posode eo pri'spevali 4.500 prostovoljnih ur r prid izvršenja plana. Prav tako To- varni sadnih sokov z nad 2.800 prosto- voljnih ui', Industrijskemu servisu v Celju 2.400 ur in pri gradnji letališča v Levcu 6.500 prostovoljnih wr. Ko je gorela Mozirska planina s kočo vred, so pripadniki celjske gamazlije požtvovalno pohiteli na pomoč, da re- šijo ljudsko imetje od težke nescreče. Pri gašenju tega velikega požara so vojatoi in vodstvo prispevali 12.000 pro- stovoljnih ur pri napornem delu. To so samo večji primeri. Delali so tudi v drugih tovarnah, pri obnovitvti gledališča, pri gradnji ribogojnice itd. Skupaj so vojake in vodstvo v tem letu prispevali v Celju in okolici nad 48.000 prostovoljnih ur. Poleg prvotnega dela, so pripadniki garniziije predvsem pa oficirji mnogo pomagali pri raznih političnih akcij ah^ Delo naše vojske in sodelovanje z ljudstvom, ki je v teh kratkih bese- dah opisano, je samo del resničnega prizadevanja, a jasno dokazuje, da se pripadniki naše Armade globoko za- vedajo, da so del naroda in vse nji- hovo delo pripada ljudstvu. ,Na proslavi 29. novembra, praznika ustanovitve FLRJ, je major Radovič takole povedal: Mi ne bomo ostali samo pri tem, je dejal, ko je analiziral uspehe gar- nizije. Ti uspehi nas ne bodo zaslepili in omamili, pač pa nam bodo v še večjo vzpodbudo, da dosežemo še ve- ličastnejše uspehe. Dali bomo vse od sebe, da bomo čim bolj pomagali na- šemu narodu in delovnim ljudem pri gradnji, boljšega in srečnejšega življe- nja. Toda pozabili ne bomo, da je naša glavna naloga, obramba miimega in srečnega življenja naših narodov! Bliza se konec leta - ftafco je pa z odkupi? Smo na koncu letošnjega leta in pre- den preidemo v novo lete, bodo morali krajevni ljudski odbori zaključiti z od- kupi, odborniki pa podati obračun svo- jega dela, če bodo hoteli, da volivci ne izgube zaupanja v njih. Težko bo polagati obračun, če ne bodo pohiteli, da se še do konca leta izterjajo vsi zamudniki in iiz.polnijo od- kupni plani. Delovni ljudje v mestih, ki 30 zaradi slabih odkupov prikraj- šani v preskrbi in kmetje, ki so od- kupe pravočasno 'iizvršili, bodo zahte- vali od zaviračev in špekulantov te- meljit obračun. V okraju Celje-okolica ibodo morali še posebej piohiteti, ker so pri mno- gih odkupih v precejšnjem zaostanku. Pri prosti oddaji krompirja se ne zga- nejo. Čeprav so obvezno odkupili 98.9 odstotkov krompirja, so odkupili do se- daj le 19,5% krompirja proste oddaje Za slab uspeh odkupa so najbolj od- govorni krajevni odbori, ki planov niso razbili na kmetovalce. V Vitanju, kjer se je sprva KLO upiral raabiti plan, ni bilo tudi nobenega odziva. Ko so pa plan razbili, so kmetje začeli do- važati krompir, tako da so v Vitanju v dveh dneh odkupili 2 vagona krom- pirja in presegli plan za 40%. Največji oportunizem in skrajno ne- zain ter estíranos t iso pokazali krajevni odbori v Dobrni, Blagovni, Ljubečni in v gospodarsko najmočnejšem KLO v okraju Ponikvi pri Grobelnem, kjer niso niti do danes razbili plana proste oddaje na kmetovalce. Eden najslab- ših je KLO Dobrna, čeprav je bil nek- daj med prvimi, kjer so se odborniki upirali razbiti tudi plan ajde in prosa in kjer je med njimC izavladala famili- jarnost, da pri raznih oddajah ščitijo svoje ljudi in sorodnike, jim odmer- jajo prenizke odkupe, kar povzroča nezadovoljistvo in negodovanje pri ostalih kmetih in zavira uspešne od- kupe, ki niso pravilno razdeljeni. V St. Vidu pri Planini so odborniki tudi trdili, da krompirja zaradi suše ni. Plan obvezne oddaje so zpolnili le 60%. Najslabša je bila Planinska vas in Vrh, ko so pa razbili plan prostega odkupa na zahtevo okraja, so odkupili v dveh dneh 7000 kg krompirja. Tipi- čen primer oportunizma, familijarno- sti, protekcionaštva, in zaradi tega tudi nepravičnih odmer pri odkupih, je KLO Slivnica. Zato so tudi tam naj- slabše izvršili odkup žita, krompirja in masti. Le poglejmo njihovo pravič- nost: Kmet Kladnik Miha iz Javorja, ki ima 2.25 ha orne, 6,3 ha obdeloval- ne zemlje in 4 prašiče, je bil obreme- njen za 70 kg masti. Nasprotno so pa odborniki predpisali predsedniku KLO Mastnak Jožetu, ki ima 2,28 ha orne zemlje, 4,47 ha obdelovalne zemlje in 5 prašičev le 15 kg masti. Presodite, če je to pravično? Dalje kmet Polenš'ak Adoli, ki ima 2,3i9 ha orne zemlje, 5,99 ha obdelovalne zemlje, je obreme- njen komaj za 12 kg masti. Pravilno lin pravočasno so raizibili plane prostega odkupa krompirja v KLO Braslovče, kjer so ziaradi tega plan za 58% presegli, v Gomilskem, kjer so dosegli že 93% plana in v St. Petru v Savinjski dolini, kjer so od- kupili 70% krompirja. Tudi pri ostalih odklopih se v okraju še ne morejo pohvaliti. Predvsem so težave pri mleku, kjer so dosegli ko- maj 73% letnega plana." Padec mleka je nastal zlasti zadnje mesece in v tem mesecu beležijo le 7,5% mesečnega pla- na. Najslabša pri odkuipu mleka sta KLO Dob je, kateri je odkupil le 44% in Kalobje 50% mleka. Krajevni odbo- ri se bodo morali bolj torigati za od- kup mleka, kajti mnogim je to deveta briga. Kontrolni organi so ugotovil več primerov, da kmetje krmijo z mlekom svinje in da se mleko meša z vodo. Otroci v Celju pa sprejemajo le četrt litra mleka dnevno. Krivci takega po- četja bodo ostro kaznovani, nekateri so pa že prejeli: zasluženo kazen. Mesečni plan masti so v okraju do- segli komaj 20%, zato ni čudno, če potrošniki ne sprejemajo pravočasno obroka masti. Ravno tako še čaka več tisoč pod;rošnikov v celjski okolici na krompir izaradi malomarnosti tistih krajevnih odborov, ki odkupK>v ne ć'z- polnjujejo. Nepošten odnos do odkupov so imeli tudi'v KLO Kalobje. Devet odbornikov so obremenili le za 1884 kg žita, name- sto za 4321 kg. Kmetu Bukovšek Mar- tinu So predpisalii 5 kg masti namesto 45 kg. V oktobru bi morali odkupiti 1309 kg masti in 21.137 kg živine. Ko- liko so pa sploh v tem mesecu odku- pili ne vedo, ker evidentičar ni vodil gospodarskih listov in evidenco o od- kupih. Plan oddaje za leto 1951 niso razpravljali na zboru volivcev. Pri tem delu je delal le evidentičar. Isto tako niso izdelali plana za oddajo tržnih viškov krompirja in vina v količini 8500 litrov. Za takšen odnos se je že zagovarjal tajnik KLO Ribezelj Jakob pred sodiščem ter prejel tudi zasluženo ka^en. Tudi nekatere kmetijske zadruge imajo slab in nepravilen odnos do od- kupov, kar povzroča nejevoljo pri kmetih in škoduje odkupom. Mnogo- kje ne vodijo točne evidence o odku- ph in imajo malomaren odnos do pre- vzema artiklov. Takšen je poslovodja Doberšek iz KZ v Dramljah, ki ni ho- tel 13. t. m. prevzeti masti in fižola, tako da so ga kmetje nosili domov. Kmetici Rupnik Matildi, ki je pripe- ljala koruzo, fižol in mast, je prevzel samo koruzo, ostalo je zavrnil, češ da bo sprejemal naslednje dni. Za takšen postopek se bo moral zagovarjati. Najboljša pri odkupih sploh sta KLO Petrovce in Sv. Jurij pri Celju. Pred- vsem pa Petrovce, ki služi za vzgled vsem ostalim odborom v okraj vi. Ker se tu odborniki zavedajo svojih nalog ip odgovornosti pred svojimi vol'ivci, iz- vršujejo samostojno tiln pravično vse gospodarske naloge v sodelovanju s frontnim odborom. Zato tu ni izaostan- karjev, kar je dokaz, da bi enake uspg- he želi tudi drugod, če bi pravočasno, pravilno in pošteno razbijali odkupne plane, ki so, če so nepravilni, glavni vzrok slabega odkupa. VZOREN OFICIR V CELJU JE POROČNIK BELAMARIC Najlepši zgled, kako naj dela oficir JA v množičnih organizacijah, daje v Celju poročnik Belamarić Niko. Takoj po osvoboditvi se je aktilvno priključil množičnim organizatìijam, zlasti Ljudski tehniki in Zvezi borcev. Poročnik Belamarić ima tudi največ zaslug za uspeh obeh manevrov v Bra- slovčah in Dramljah. V zadnjem letu je tudi preuredil vrste predvojaške vzgoje. Zaradiil delavnosti je postal kmalu poznan in priljubljen v vseh množič- nih organizacijah. »trau 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 23. decembra 1960 Stev. Mi Delo organizacij Zveze borcev v šoštanjskem okraju se zboljšuje v nedeljo 10. decembra so se v Šo- štanju ab rali 'bi vài borci iz Zg. Savinj- ske in Šaleške doline na zasedanju okrajnega odbora Z/veze borcev^ Od 118 deleigaitov se je 25bora udeležilo 70 deleigatov, ostali so bili večinoma upravičeno odsotni. Zboru je priso- stvoval tudi zastopnik Glavnega odbo- ra ZB Slovenije tov. Popdft in zastopnik GOZSS. Po poročilu predsednika se je raz- vila zelo živahna diskusija, v kateri so sodelovali številni delegatje. V raz- pravi se je oglasil tudi zastopnik GO ZB Slovenije tov. Popit. Organizacija ZB v Soétanju je od časa ustanovitve dosegla že lepe tispe- he, vendar bi bili tispehi še večji, če bi bil okrajni odbor ZB bolj delaven. V letošnjem letu so odkrili 4 spcxminske plošče v Velenju, Šoštanju, Smartnem ob Dreti in na Ljubnem. Razdelili so okrog 300.000 din različnega blaga in oibutve ter poslali ha brezplačno izdrav- Ijenje 6 članov. Krajevne organizacije bo sodelovale na kuiltumo-prosvetnem ipolju in pri prostovoljnem delu. Pri popiisu žrtev so ugotx>vili, da je v šo- štanjskem oikraju 1275 ljudi padlo v '.borbah ali so bili polbitl kot talci. Sam okrajni odbor ZB ni izvršil vseh svo- jih nakHg, ker je delo slonelo le na sekretarju. Delo je pešalo tudi zaradi tega, ker se je tekom leta sekretar ved- no meno al. Sele, ko je pred kratkim prevzel seikretarsko mesto tov. Prod- nik Franc, so se pokazali vidnejši uspehi. Vendar čaka novai'zvoljeni od- bor veliko in odgovorno delo, ida bo organi^cija sposobna izvajati naloge, ki stoje pred njo. Do sedaj so bile seje zelo redke in slabo obiskane, ker se mnogi od članov dosedanega odbora niso zavedali nalog, ki jih je nakaizail I. kongres pred dvemi leti. P*remalo so 1 skrbeli za invalide in njihove družine, za odlikovanja zaslužnim Ухлхет io^ NOB. Zaradi teh in sličnih slaibosti, j« organizacija štela le 2020 članov, če-! prav bi jih lahko imela štirikrat tolikci Krajevne zveze so se premalo briigale za zbiranje zgodovinskega materialaj, iii NOB. Vse premalo so se člani ZB udejstvovali na političnem rin ideólo-' škem polju, zato je tudi v organizaciji! zavladala neaktivnost. Vsaj do neke mere delavne organizacije so bile na; Ljubnem, v Lučah, Zavodnjii, Solčavi, Smartnem ob Paki in še nekatere, med-: tem ko so organizacije v Družmirjul Radmirju, Topolšici bile nedelavne.' Glavna naloga organizacij bo, da v' svoje članstvo pritegnejo vse ostale, kd; imajo pogoj za sprejem. Do sedaj je Okrajni odbor ZB nudil premalo ix>-i moč krajevnim organizacijam, raz-] pravi j ali so le o prireditvah ;in o po-i Wvljanju spominsküh ploeč. V nemar so prepuščali najvažnejše, kot je iz- venarmijska vzgoja, vklj tekmuje v časi iO. obletnice OF Od učencev ih učiteljstva iz nižje gimnaziije in osnovne šole v Dpbju smo sprejeli sledeče pismo: Se kratek čas nas loči od pomemb- nega zgodovinskega dne, praznika, ki je zapisan v srcih našiih delovnih lju- di — 27. april. Prihodnje leto na ta dan bo preteklo 10 let, od kar je bila v Ljubljani xistanovljena Osvobodilna fronta, ki je po vedla naše ljudstvo v borbo in do zmage. Ker je ta dan najpomembnejši v zgo- dovini naših narodov, sprejemajo učen- ci in učiteljstvo osnovne šole in nižje gimnazije v Dobju v čast 10. obletnice Osvobodilne fronte sledeče sklepe: Kot v osnovni šoli tako bomo tudi v nižjii gimnaziji pouk kvalitetno dvig- nili, zavedajoč se, da je le kvaHteten pouk jamstvo za dober uspeh. Ker ne bomo limeli izobraževalnih tečajev, se bo vsak od petih učiteljev pripravil na najmanj eno poljudno znanstveno pre- davanje, ki bo dostopno tukajšnjemu prebivalstvu. Prav tako bomo iz razni- mi prireditvami razveselili in vnesli vsaj nekaj kulturnega življenja v ta odmaknjeni, zakotni kraj. Pionirjem bomo nudili vso pomoč pri učenju ter jih vzgajali v ljubezni do domovthe, rodnega kraja in naših voditeljev. Red- no vsak mesec bomo imeli s starši otrok roditeljske sestanke dh poskr- beli za čimštevilnejšo udeležbo. Zbolj- šali bomo šolski obisk v osnovni šoU za 20%, v gimnaziijii pa za 5%. Tako smo na tretji konferenci osnov- ne šole in nižje gimnazije v Doibju sprejeli gornje sklepe. Trdno smo pre- pričani, da jiih homo izpolnili in tako pripomogli k hitrejši graditvi naše do- movine. Izvenarmadna vzgoja prehivahtvm : Kako smo v Celju ^preživeli' letalski napad,,. Mimo kot vselej so hiteli Celjani p svojih poteh. Vsakodnevno življenja se jiiti za trenutek ni zaustavilo, če prav so ljudje že nekaj dni poprej zve deli. da lahko pričakujejo »izračni na pad«. Prebivalstvo 'je skilb za svoj^ življenje prepustilo budnim organiza ci j am PAZ in VRV. »Sovražnik« je ; zraka napadel mesto 15. t. m. Nçkaj minut pred drugo uro popoi dne, je radio napovedal bližanje sovraž- nih letal v smeri Celje z južnovzhodn< strani. Sirene so pomestu z enoglasnin zvokom v trajanju ene minute obja- vile zračno nevarnost. Enote PAZ s< hitele na določena mesta, prav takt kemične, gasilske, sanitarne in tehnič- ne enote. Tudi obveščevalna postaji pri mestnem ozvočenju je bila nared Na Anskem in Tolstem vrhu so po- stavili opazovalnice. Ob dveh popol- dne so javili, da se sovražna letala bli- žajo Celju. Takrat so sirene presunlji- vo (zatulile zračno nevarnost z zavij a- jočim tonom, ki je iz časov resnične vojne ostal skoraj vsem v spominu. "V naglici so zapustili ljudje ceste in jav- ne prostore in »Zbežali« v »zaklonišča«, Promet se je ustavil. Šoferji so svoja vozila »rešili« na »varnejša« mesta. Ce- lje je v trenutku izumrlo. Le enote PAZ in VRV so še oživljale mesto. Le- tala niso prišla samo strašiti. Na že- lezniško postajo je »treščila« rušilna bomba. Trenutek nato se je »stresel« tudi Titov tirg, Prešernova ulica, trž- nica, a na Ljubljanski cesti se je »se- sula« hiša. Letala mečejo zažigalne in rušilne bombe. Na skladišče Jugopetro- la so padle fosforne ploščice, v »pla- menih« je bil tudi Prosvetni dom in stavbe poverjeništva za notranje za- deve. V štab je prišlo tudi poročilo, da se- na Savinjsko nabrežje spuščajo pa- dalci, a nad Gaiberjem so opazili leta- lo, ki je spustilo propagadni material. Patrulje VRV so dobile nalog naj »za- jamejo ali pokončajo padalce, a pro'- pagandni material v Gaberju naj po- berejo in uničijo. Poročilo z opazoval- nice na cerkvenem stolpu je prineslo novo »usodno« vest. V Prešernovi uli- ci so zapazili strupene plihe! — Blisko- vito so se podale kemične enote z ma- skami na obrazih na ogroženo mesto, a mestna cisterna je poškropila oku- ženi prostor s sredstvom za degazacijo; Nevarnost strupenih plinov je bila O'd- stranjena, a istočasno so sirene na- znanile konec zračne nevarnosti. Le- tala so odletela v smeri severovzhoda. Ljudje zapuščajo »zaklonišča«. Ga- s,ilci so prihiteli v kraje »močnih po- žarov«. Tehnične enote so ogradile prostore, kamor so se zarile bombe, ki niso eksplodirale. Sanitetne ekipe so reševale »ranjence«. Meščani odstra- njujejo »ruševine« un kmalu je življe- nje v Celju spet potekalo mirnim po- tom naprej. Ta zračni napad je bil sicer vaja enot PAZ in VRV. Sovražnikove sile je predstavljalo eno edino letalo, ki) v primeru vojne gotovo ne bi tvegalo na- pada na Celje. Čeprav smo se tisti dan Celjani »igrali« vojno, je bil ta poiz- kus naših moči dovolj jasen dokaz, ka- ko potrebno je sodelovati v protiletal- ski zaščiti, kajti v primeru vojne bo »igro« zamenjala bridka resnica. Enote, ki so sodelovale pri obrambi mesta, so dokazale, da so sposobne in priprav- ljene tudi na resen primer napada. ^ IÒOF Slovenije razpisuje nagradno tekmovanje za najboljše prispevke iz območja frontne dejavnosti in dejavnosti ostalih množičnih organj/ae.j o poteku šestmesečnega tekmovanja v proslavo 10. ofc- letnice Osvobodilne fronte. KAJ BOMO PISALI? V okvir dejavnosti frontnih pa tudi drugih množičn.h organizacij Bodi predvs^n njihova politična delavnost, t. j. utrjevanje in demokratizaciija ljud- ske oblasti in neposredno sodelovanje ljud.stva pri upravljanju države, uprav- ljanju podjetij po delavskih svetih inaklado lista prihodnje leto zvišali, sprejemamo nove naročni- ke. Naročite se čim prej. Celoletna na- ročnina znaša 145 din, polletna pa 72 din. Naročnike opozarjamo, da takoj na- kažejo naročnino za leto 1951, istočas- lo pa poravnajo zaostanke za leto 1950. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. — Telefon 7. — Bančni račun pri Komunalni banki v Celju št. 620-1-90JÜU-4 — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v gotovini. - četrtletna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — »Savinjski vestnik« izhaja vsako soboto. PISAN DROBIŽ BIROKRATSKO POŠILJANJE INVA- LIDA IZ URADA V URAD Ivan Zagozdnik je 80% invalid, doma iz Ljubi j e pri Mozirju in še do danes ni dobil industrijske nakaznice za drugo tromeseCje. Zagozdnik je bil pet mesecev v Ljubljani na tečaju, a vrnil se je v začetku junija s potrdilom v roki, da nakaznice za drugo tromesečje še ni dobil. Pričakoval je, da jo bo dobil na KLO Ljubija. Toda tam je niso imeli in je tudi ni dobil. Sel je na okrajno poverjeništvo za trgovino in pre- skrbo, kjer je tudi ni dobil, pač pa po- jasnilo, da jo mora dobiti v Ljubiji. V Lju- biji so mu spet rekli, da Narodna banka v Šoštanju nima nakaznic na zalogi in da bo treba počakati. Ker pa nakaznice le ni in ni bilo, se je obrnil na Okrajno kontrolno komisijo. Tu so mu rekli, da bi moral na- kaznico dobiti v Ljubljani. Peljal se je v Ljubljano, kjer je dobil v upravi internata potrdilo, češ da mora nakaznico dobiti na KLO. Ker nakaznice KLO le ni dobil se je Zagozdnik obrnil na Ministrstvo za trgovino in preskrbo, od koder je dobil odgovor, da mora nakaznico sprejeti v Ljubiji. Zagozd- nik, se je končno le naveličal boriti se z birokracijo in poslal pritožbo na republiško kontrolno komisijo od koder čaka sedaj re- šitve. Kdo bo Zagozdniku plačal stroške poto- vanja, kje iskati krivdo, da nakaznice za drugo tromesečje se ni prejel, čeprav je že december tu?