In praznikov Iaaued dally «xcopt Saturdays. Sundaya and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnllkl prostori: I 9967 South Lawndalo Ava. i Oüica of PublioaUoa: 1667 South Lawndale Ava. Tslsphona, Rockwall 4904 LETO—YEAR XL Cana ltata HUM aittir Juuiry IS. I WS at ttM Utt Act o( Cooarwa a« Marc* l 1ST» CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 12. JULIJA (JULY 12), 1*48 Subscription $1.00 Yearly STEV.—NUMBER 135 Acceptance far ma Dm, at .pocial aato o« postaao in -ct>™ »»0». Act of Pot. 9. 19IT. author,«.« m> Juno 4 ima Spor med železničarji in kompanijami izravnan na konferenci v Washington!) Bratovščine sprejele zvišanje plače za 15 in pol centa na uro. Vlada bo vrnila železnice lastnikom Wa*hington, D. C.. 10. jul. — Mezdni spor med železničarji in kompanijami, ki je povzročil vladno zasego železnic, je bil izravnan. Zadevno naznanilo je objavila Bela hiša. Reprezen-tanti kompanij in treh bratovščin so izs^vnaU nesoglasja na konferencah, katere je aranžiral John R. Stealman, delavski svetovalec pred9ednika Trumana. Truman je odredil zasego železnic, ko so bratovščine strojevodij, kurjače v in kretničarjev zapretile z oklicem stavke. Bratovščine so sprejele zvišanje plače za 15 in pol centa na uro. Zvišanje je retroaktivno od 1. novembra. Nekatera pravila in regulacije so bile revidirane v prilog železničarjem. Predsednik Truman je pozval reprezentante bratovščin in kompanij v svoj urad in jim čestital, ker so se sporazumeli. "To tovščine so lani predložile zahteve kompanijam, katere pa so zavrnile. Med drugim so zahtevale zvišanje plače za 30 odstotkov. Ko so se pogajanja razbila, je Truman imenoval posebni odbor, ki je priporočal zvišanje plače za 15 in pol centa na uro in revizijo nekaterih delovnih regulacij. Bratovščine so izjavile, da zvišanje plače ni zadostno, ker so se življenjski stroški dvignili. Kompanij e so potem obvestile bratovščine, da ne bodo šle preko priporočil Truma novega odbora. Bratovščine so se odločile za oklic stavke 10. maja, nakar je Truman odredil zasego železnic. Justični department je pri federalnem sodišču izposloval in-junkcijo proti bratovščinam in s tem preprečil stavko. Injunkc«-jo je izdal federalni sodnik'T. je velika pridobitev za deželo,"■ Alan Goldsborough. On je izje dejal. "Želel sem izravnavo' javil, da bi bila stavka železni-in sugeriral pogajanja, ker sem carjev katastrofa za deželo, vedel, da je to edini pravilni na- —- čin, zato vam čestitam " Čistka V Čehoslovaiki Izravnava spora pomeni, da armaJ-bodo železnice kmalu vrnjene armaai kompanijam. Prišle so pod vlad-' Praga, Čehoslovakija, 10. jul. no kontrolo 10. maja. Vojni taj- i— V čehoslovaški armadi se o-nik Royall je takrat prevzel vod- beta čistka. General J. Pro-stvo železniškega prometa. Via- chaska, direktor vzgoje v armada je izposlovala od feder%lnega! di, je objavil članek v listu Ru sodišča injunkcijo proti bratov-1 de Pravoj glasilu komunistične ščinam in s tem preprečila stav- j stranke, z naznanilom o politič ko. 'nem pouku v vojaških šolah/ Sklicanih je bilo več konferenc po nastalem sporu, ki pa so se izjalovile. Zadnja v Beli hiši je bila uspešna, ker je rezultira-la v dosegi sporazuma. Revidirane regulacije določajo plačo strojevodjem in kurjačem za čas, ki ga zapravijo na postajah, ko čakajo na delo. Revizijo regulacij je sugeriral posebni Tru-manov odbor, ki je posegel v konflikt med bratovščinami in kompanijami. Spor je trajal eno leto. Bra Angleški pobojniki poslani v Mala jo Zatirali bodo upor domačih delavcev London. — (ALN) — Britske mu imperiju pride vse prav. Do leta 1921, ko je Irska izvojevala svojo neodvisnost, je britski imperij pošiljal na Irsko svoje najhujše pobojnike. Od takrat so britski pobojniki našli pot v Palestino, kjer so vladali nad Židi z železno pestjo. Preteklo jesen so palestinski Židi dobili pravice neodvisnosti, nakar so britski pobojniki navidezno zgubili svoj krvavi posel. Sedaj pa se jim je odprla nova pot, da terorizirajo prebivalce v Malaji in Um zatrejo delavsko gibanje. "Novi častniki bodo sprejeti v smislu načel komnustiične stranke," pravi naznanilo. "Oni, ki se ne strinjajo z načeli, ne bodo služili kot poveljniki." Zid je ugrabili Angleie v Jeruzalemu London, 10. jul—Agenti židovske teroristične organizacije Ir-gun Zvai Leumi so udrli v poslopje v Jeruzalemu in ugrabili pet Angležev. Komisija za pre mirje je poslala protest židovskim oblastem. Zunanji urad britske vlade je zapretil z dra stično pkcijo, ako ne bodo An gleži izpuščeni. Domače vesti Oblak Chicago. — Glavni urad SN-PJ so zadnje dni obiskali: Mary Rosenberger, Ambridge, Pa., Rudolph in John Hribar, Ches-wick, Pa., Joseph in Theresa Hauptman iz Witta, 111. Is Clevelanda Cleveland. — V Maple Height-su je umrl John Fortuna, star 67 let, doma is Stehaja pri Sv. Lovrencu, v Ameriki 44 let, član SDZ in KSKJ in delničar Narodnifa doma v Newburghu in Maple Heightsu. Tukaj zapušča ženo, poročeno hčer, vnu- , „ „ kinjo in polbrata, v starem kra-^ey, tajnik blagajnik Kongresa ju pa hčer, polbrata in dve pol- industrijskih organizacij. De- Program civilnih pravic na rešetu Senator Lucas napovedal nominacijo Trumana Phlladelphla. Pa.. 10. jul. - Trumanov program civilnih pravic, ki je sproiil revolto demokratov v južnih državah, je na rešetu kovačev platforme demo kratske stranke. Konvencija stranke se bo pričela v ponde-ljek. " , Možnost je, da bo prišlo do kompromisa med kovači platforme. Rebelni demokrati se sklicujejo na državne pravice v pobijanju programa civilnih pravic. Drugi zagovarjajo program, ker skušajo pridobiti zamorce za podpiranje kandidatov demokratske stranke. Taft-Hartleyev protidelavski zakon je obsodil James B. Ca- sestri. — V Collinwoodu je u-mrl George Nezich, rodom Hrvat, star 68 let, v Ameriki 42 let. Zapušča ženo, hčer, in brata, v starem kraju pa sestro. — Pri družini Leo Yanchar so se oglasile Vojeffice in pustile hčerko, pri gostilničarju John Lenarčič pa sinčka. — Poročila sta se Helen M. Dolenc in Robert Whalen iz New Yorka. Nov grob v Glrardu Girard, O. — Dne 5. jiiljja je po daljšem bolehanju umrla v Avon Parku pri svoji hčeri Anna Leikovec, članica SNPJ. Mož John1 ji je umrl pred več leti. Zapušča pet sinov, tri hčere in več vnukov. \ Nor grob v Chlcagu Chioago. — Mrtvega ao aašH v postelji Antona Banicha, ki je dalj časa bolehal na srci*. Bil je član KSKJ. Zapušča ženo,, tri sinove in tri hčere. mokratom je svetoval, naj aesta-vijo "Rooseveltovo platformo". Dejal je, da ja T«ft-Hartleyev zakon porušil tamelje politiki, ki je bila formulirena in izvajana v času Rooefvaltove administracije. Carey je bil član Trumanove-ga odbora, ki j« sestavil program civilnih pravic. Taft-hiartleyev zakon je označil za prvi korak oživljanja odprte de-avnice v industrijski Aaneriki. Pravi namen je zdrobitev delavskih organizacij. ¿I Izjalo generala Eisenhower-, da ni kandidat za noben po-itlčen urad, so oni voditelji stranke, ki podpirajo Trumana, sprejeli z zadovoljstvom na zna nje. Senator Ludas iz Illinoisa e napovedi!, da tfo Truman no-miniran pri prvem glasovanju na konvenciji. Pet Japoncev obsojenih na smrt Jokohama, Japonska. 10. jul. — Pet Japoncev je bilo obsojenih na smrt na obravnavi pred ameriškim vojaškim sodiščem. Spoznani so bili za krive umoru Kongres zahteva zasči to pravic zamorcev Philadelphia, Pa. — Kongres za. civilne svobodščine je pozval Trumanovo administracijo, naj stori korake za zaščito civilnih pravic zamorcev v južnih drža vah. V pozivu poudarja, da bo več tisoč zamorcev tvegalo živ ljenja, ako bodo skušali oddati glasove kandidatom na listi tretje politične stranke pri volitvah. Kongres se je izrekel tudi za preklic Taft-Hartleyevega protidelavskega zakona. 65 ujetih ameriških letalcev. Ob sojenci so Tošio Taširo, Masa') Košikawa, Hatsuki Kambe, Kei-jI Kamimoto in Mataiša Oku bo unionist) označuj zaslišanje pred kongresnih za inkvizicijo Now York, — (FP) — Pozori-šče kongresnega lova na čarovnice in zaslišanja delavskih voditeljev je bilo premeščeno v New York. Člani kongresnega pododseka za delavske zadeve I so zasliševali uradnike unije vlada Angleška delavska poslala W. U. Graya. svojega policijskega načelnika, ki je izgubil delo v Palestini, v Malajo. Britska pobojniška policija, ki ji načeluje Gray, se ne sme zamenjati z briukimi poklicnimi policaji, ki skrbijo za red in mir. Grayevi pobojniki predstavljajo tajno teroristično skupino, ki sestoji iz raznih nepridipravov, Ibpovov in. barabskih tipov . Malajski delavd. uposlenl večinoma na kavčukastih planta (ah, zaslužijo komaj nekaj centov na dan. Zadnje čase so se začeli upirati suženjskim razmeram britski h izkoriščevalcev To je vzrok, da je britska vlada nadnje poslala svoje teroristične pobojnike. je Wholesale & Warehouse Workers CIO o kršenju provizij Taft-Hartleyevega protidelavskega zakona. Člani pododseka so osvojili metode odseka za neameriške aktivnosti in stavili uradnikom unije vprašanja, ki niso imele nobene zveze z zaslišanjem. Od uradnikov so zahtevali odgovora na vprašanja glede politične o-predeljenosti Ursdniki niso ho teli odgovsrjati na vprašanja in se sklicevali na prvi in peti a-m en d men t federalne ustave. Izjavili ao, da je zaslišanje inkvizicija. Njen namen je uničenje unije in vrženje uradnikov v ječo govarjali na vprašanja. Vprašani so bili, ali so komunisti ali člani komunističnih frontnih organizacij. Odgovor mora biti le da" in "ne." William Michelson, poslovni agent unije, ni hotel odgovoriti na vprašanje kongresnika Char lesa J Kerstena, republikanca iz Wisconsina, aH je komunist sli ne. "Na vprašanje bom odgovo ril. kadar bom stopil v volilno sobo," je dejal. "Vprašanje je potrdilo mojega mnenja, da je namen zaslišanja izvršitev dela katerega niao mogli izvršiti de lodajalci. Namen je uničenje unije in omreženje njenih urad nikov." Arthur Osman, predsednik nije, je tudi obdolžil kongresni ke, da hočejo uničiti unijo "Za vsakega Osman a, ki ga hočete vreči v ječo. bo vstalo sto dru gih Osmanov," je dejal. "Mi bo-imo pognali ljudi vaše vrste iz Kontrola predaja* rtja tobaka v Italiji Američani ne bodo grmadili profitov Rim. 10. jul. — Stari dobri časi, ko cigareta ni bila samo dim, temveč tudi denar v bankah za nekatere Američane in Italija ne, so minili v Italiji. Italijanska vlada se je končno odločila za pre vzet je kontrole nad prodajanjem cigaret in U>-baka. Prodajanje je sedaj njen monopol, kot je bil pred vojno. Vlada je tudi izpodbila noge črnim tržiščem z ameriškimi cigaretami. Prodajala jih bo < na vsem. ki lahko plačajo ceno. Uveljavljen je bil zakon, ki Joloča težke kazni za kršilce. O-14/n, ki bi prodajali v drugih državah izdelane cigarete v Italiji, preti osemnajst mesecev zapora, onim, ki prodajajo itaUjanvke cigarete brez dovoljenja, pa enoletni zapor. Čistka ae je pričela takoj pn uveljavljanju zakona. Mnogo oseb je bilo že aretiranih. V vojni dobi ln v času okupi- zapadne države za razgovore z rusi Pogoj je preklic sov jet* ske blokade zapad• nega Berlina NOVE RESTRIKCIJE UVELJAVLJENE London, 10. jul. — Amerika, Velika Britanija in Francija ao se Izrekle za obnovo pogajanj z Rusi o vseh berlinskih vprašanjih, ako bodo Ruai preklicali blokado zapadnih predelov mesta. Istočasno ao naznanile u-staviteV pošiljanja reparacijake-ga blaga iz svojih okupacijskih con v zapadni Nemčiji v Rusijo. Predlog glede obnove poga-janj je v notah, katere so zapad ne države naslovile Rusiji. V teh so naglasila, da imajo pravico do okupacije zapadneg* Berlina, ker je mesto v mednarodni coni, ne del ruske okupacijske cone. Note uključujejo pritožbe in obdolžitve. da Rusi niso samo pretrgali komunikacijske zveze med Berlinom in zapadno Nemčijo, temveč tudi končali aktivnosti "komandature" in uveljavili denarne reforme v svoji o-kupacijskl coni. Borita, 10. jul. — Ameriška vojaška vlada je svetovala prebivalcem v zapadnih predelih Berlina, naj potrpežljivo prona-lajo posledice ruske blokada. Izjavo je objavila, ko ao sovjetske oblasti uveljavile nova restrik cija, Izjava je tudi priznanja, da je aovjetaka blokada učinku vita. Akcija proti rudarski uniji Lewis pozvan pred sodišče Washington, D. C., 10. Jul, — Vlada se je obrnila do federalnega sodnika T. Alana Golds-botougha, naj izda injunkcijo proti rudarski uniji UMWA in njenemu predsedniku Johnu L. Lewisu, da se bodo rudarji vrnili na delo v "kaptivne" premogovnike jeklarskih kompanij. Goldsborough je odredil, da mora Lewis nastopiti pred njim prihodnjo sredo in navesti ras-loge proti iidanju injunkcije. Lewis bo moral pod pretnjo kazni pozvati rudarje, naj se vrnejo na delo, Unija in Lewis sta bila že dvakrat kaznovana zaradi žaljenja sodišča, ker ae nista pokorila in-junkciji. Kazen $2,130,000 jima je naložil sodnik Goldsborough. V imenu vlade se je obrnil do sodišča Robert N, Dehman, pravni svetovalec federalnega delavskega odbora. Jeklarske kompanije so obdolžile Lewisa nepoštene taktike. Kompanije nočejo podpiskti pogodbe s unijo, ker vsebuje provizijo glede unijske delavnice. Izjavile so, da je provizija kršenja Taft-Hartleyevega zakona. Rudarji se drže stare tradicije, ki je, da ne delajo brez pogodbe. Organizacija operatorjev na polju mehkega premoga je pod pisala pogodbo z unijo, kakor tudi organizacija operatorjev na polju trdega premoga. Opozicijo vodijo le jeklarska kompanije, ki posedujejo premogovnike v sedmih državah. PJBHJPHjU Vlada je priznala, da transportna latala niao kos nalogi. Nastalo je pomanjkanje livil in premoga. Zaradi pomanjkanja premoga so morale električne centrale omejiti obrat. Prizadet je prometni tistem Cestna in podullčna železnica ne bosta operirali med šasto uro svečer in šesto uro zjutraj. Poraba elektrike v hišah je bila o mejena na štiri ure na dan. Cestna električna razsvetljava je bila znižana za 75 odstotkov. Industrije bodo morale tudi omejiti obrat zaradi pomanjka nja premoga. Polkovnik Frank L. Howley, poveljnik amerilklh Žitna srediiia ooplavljena s pienico Kansas City, Kans., 10. jul. — Žitna središča so poplavljena m pšenico kot poalodica bogate letina. Železniški vagoni, natrpani 9 pšenico, stoje na progah ln1 vsa skladišča so napolnjena. Ralph E. Clark direktor distribucije železniških vagonov, je dejal, da je samo na postaji v Kansas Cltyju 7,500 vagonov naloženih s pšenico, za katero ni prostora v skladiščih, Jeklarska unija vodi kampanjo arabska liga proti podaljšanju premirja Vojna med Arabci in Udi v Palestini se obnovila AMERIŠKI LETALO-NOSEČ V HAIFI Kairo, Egipt, 10. jul. — Arabska liga, katero tvorijo reprr-zentanti arabskih dežel, ja zavrnila apel Združenih narodov za podaljšanje premirja v Palestini. Štirltedenako premirja je poteklo v petek. Vojna med Arabci ln žkii v Palestini se ja obnovila. Apel Arabski ligi, naj se iireče za podaljšanje premirja in demilitarizacijo Haife in Jerusalama, je naslovil švedski grof Folke Ber-nadotte, posredovalec Združenih narodov. Poveljstvo armada Izraela, židovske države v Palestini, poroča, da so egiptske četa «tačele ofenzivo pruti Židom na južni strani Tel Aviva, kjar ja sadež židovske vlade. V ofenzivi ao topniške enote, oklopni avtomobili in bojna letala, Grof Bernadotte ja naznanil obnovo bitk med Židi in Arabci, Izjavil je, da Je vlada Izraela sprejela njegov predlog fta po daijšanje premirja, Artbska liga pa zavrgla/ Obnovo bitk ja naznanil R. Azzam, generalni tajnik Arabske lige. Egiptske Četa so v ofenzivi na ozemlju pri Bear Tuvijl, 23 milj južno od Tel Aviva. Druge eglpteke čete ao zbrana pri Is-d udu. „... "Obnova sovražnosti me ja razočarala," je rakel Bernadotte. "Prizadeval se bom le nadalje za podaljšanja pramirja, demilitarizacijo Jeru9alema in Haife Vojna se nikdar na izplača. Poraženci vedno Izgube, kakor tudi zmagovalci." Bernadotte je dajal, di sa bo ponovno sestal z voditelji Arabske lige v Kairu ain Jih skušal pridobiti za podaljšanja premirja. Potem bo konferlral 9 člani izraelske vlade v Tel Avivu. Ameriški letalonosac Palau je dospel v Italfo. Na svoj krov bo vzel člane komisija sa premirje Združenih narodov. Lake Succeaa. N. Y„ 10. Jul -Ameriški delegat Philip C. «fes-sup Je predlagal, naj varnostni Chicago. — Jeklarska unija CIO vodi kampanjo za zvišanje plač. Joseph Germano, direktor unije v čikaškem okraju, Je svet Združenih narodov podvza-naznanil sklenitev pogodb z'me drastična korake za ustavi-mnogimi kompanijami. Pogod-|tev sovražnosti v Paleetinl. Ako iwley, poveljnik amerilklh mnogimi kompaiiljaml. Pogod- tev sovražnosti v raiatun». a*< Berlinu, je priznal krltïêno be določajo zvišanje plače od 15'se bo Arabska liga ša nadalje u čet v _ . situacijo v zapadnem Berlinu, do 28 centov na uro In krijejo ki je posledica ruske blokade, 'okrog 25,000 delavcev. obdolžitve proti holandui pred varnostnim svetom Lake Succeaa. N. Y., 10. Jul.— kolonialni sili in obe izkoriščata Varnostnemu svetil Združenih domačine narodov ao bile predložene obdolžitve proti Holandljl, ki kri čl, da mora dobiti večjo smeri- cijc Italije so ameriški vojaki in Ako pomoč na podlagi Marshal-mornarji lahko dobili za zavoj- lovega načrta za vzdrževanje ček ameriških cigaret tisoč lin politične in ekonomske stabilno- Delali so profite in pošiljali de-nar domov Vlada le naznanila, da bo zatrla tudi črna tržišča z živili. ali, istočasno pa skuša uničiti politično in ekonomsko stabilnost indoneške republike z blokado. Obdolžitve je izrekel L N Pa-lar reprezentant indoneške republike Dejal je, da holandska blokada je že povzročila ogrom no škodo republiki, zaeno pa Ja svetu odvzela velike količine surovega materiala, ki Je na Javi, Sumatri in Madurl. Palar Je tudi obdolžil repi* I kongresa pri volitvah Ujv najcijl poslal Paul G Hoffman. ad Uradniki ao bili posvsrjeni, da komuniste je uvod v fašizem v mlnlstrator Marshsllovega pro bodo kaznovani, ako ne bodo od- Ameriki." grama. Predsednik gilda bo pomagal Hoffmanu San Franciaco. — (FP) — Konvencija časnikarskega gilda CIO je dala Harryu Martinu.l l.v.k,«. .v«ov.U. » Irvajanju 7,W.nlh n.rod«*, k.l.n )* bi >' ~ Marshallovega načrta za pomoč poverjena r«*šlt*v zapadni Evropi Akcija Je sle- med Ifolandljo In Indoneškn redila brzojavki, ki jo Je konven- publiko, da je onemogočil Izvod Ainerlško-avstralski kompromis je sprejela Indoneške republika, Hoiandija pa zavrgla Reprezentant Belgije v komisiji je pieprečil izvedbo kompromisa. Kompromis Je v soglasju z dogovorom, ki je bil sklenjen v Rcnvillu. Objavljena poročila potrjujejo obdolžitve reprezen tanta Indoneške republike, da Holandcl ustanavljajo lutkarske' nen države ln kršijo sklenjeni dogo- zapadno vor Indoneški republiki hočejo odvzeti reprezentacljo v združenih državah Indonezije. Predlog, da varnostni svet razpravlja o obdolžitvah, ni dobil zadostne večine glaaov Za pitala poduljšanju premirja, naj varnostni svet odiedl ekonomike sankcije proti arabskim de-želam in *e izreče tudi za upo rabo vojaške sile Dimitrij Z Manullakl, delegat sovjetske Ukrajina In predsednik varnostnega svata, Je dejal, da bo sklical izredno sejo svrta, na kateri bo razprava o akciji, ki naj bi ustavila bitke nird žldi ln Arabci v Palestini, bo ameriško-avstralskega kom promisa In izravnavo konflikta s vota, potrebna konflikta d#m K1*""' Islandski delegat Kelco Van Kleffens je zanikal obdolžitve. Priznal je blokado, ki pa )e bila odrejena, da se ustavi nelegalna Belgija In Hoiandija sta soaerinl tigovlna Ameriško letalo treiiilo na tla Berlin, 10. Jul. — Ameriško lian»|>of t no letalo, naloženo s živili, )e treščilo na tla v bližini Fi ankfurta. Živila ao bila namenjena prebivalcem v zapad-Berlinu, ki je odrezan od Nemčije zaradi ruske blokade Dva člana posadke sta se ubila Policijski napad na stavkarje v Milanu Rim, 10 jul - Policijska enote ao napadla stavkarje v Milanu 9 plinskimi bombami, ko ao stav-karu okupirali tovarno živil. Tanki in oklopni avtomobili so bloki«ali tovarno. Slfdlla Je bitka na pesti, v kateri je bilo več I oseb ranjenih. PROBVITA PONDELJEK, 12. JULUA 19*3 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE of VirohiM m Zdnišeae drševe (Isvea Cblcafs) Is Kanado MM na loto. HN M pol leta. 12.00 M četrt lato; sa Chicago in okolico Cook Cov M-M m colo lels, »4.7» m pol lato) aa lnoaem*tvo »II JI. Subscriptipa rales: lor lh« United Štete« (pacepi Chicago) aad c«n«d« M JO por year. Cblcapo aad Cook Ceuafty MM par year, foreiga couatrles »11J0 par yoar. Cono 09 lasov po dogovoru,—Rokopisi dppisov In »enaroiealh člankov M na vračalo. Rokopisi literarno vtebia» (črtica, porasti, dum., pasmi itd.) »o vrnejo pošiljatelju la T »lučaju, »o Jo prilaM Advartalng rat»« on agreement.—»«aausertot» al communications aad unsolicited articles «rill not be returned. Other manuscript», auch aa stories, plays, poems, etc« will be returned to seadar cgly when accompanied by sell addressed aad stamped envelope. Naslov a» vsa. kar im» »tik s liatomi PROSVETA MI7-M Sa L»wnd*le Ava.. Chicago 23. IlUnoto Titov režim v borbi za avtonomije Mi s. Eleanor Roosevelt je zadnjo sredo v svoji slndiklron koloni menila, da se je Jugoslavija znoša v "težki situaciji" kot posledica spora med Titovim režimom In Moskvo. Žena ne kaže nikakega strupa ne do Rusije niti do Titovega režima, izraža pa željo, "da bi Sovjetska unija spregledala in dala svojim obmajaim dižavam, ki imajo bistveno komunistične viade, dovolj sproščenosti, da bi se počutile kot svobodni in neodvisni narodi." To je v resnici kordinalna potreba. Do zdaj so sovjetski diplomati na raznih mednarodnih kon/e rencah In tudi v Lake Successu deklamirali in zagotavljali svet o "suverenosti" narodov v vzhodni Evropi in govorili o "novi demokraciji". Nastop Kominforme proti Titovemu režimu pa po-kazuje. da so bile te besede bolj kamoflaža kakor pa realnost, odnosno, da se je Moskvu zadnje mesece odločila za spremembo "linije" in Kominformo spremenila v Kominterno, skozi katero hoče zopet diktirati svojim satalitkam in "bratskim" komunističnim strankam. To je tudi jedro »pora med Moskvo in Belgradom To je razvidno tudi iz odgovora osrednjega odbora jugoslovanske komunistične stranke na napad Kominforme. V tem odgovoru je rečeno med drugim tudi sledeče: "Ne moremo iti preko dejstva, da je Informacijski urad (s svojo izjavo) zdrobil principe na katerih je bil ustanovljen in kateri so dajali vsaki stranki svobodno voljo, da sama odloča, da 11 se ravna po sprejetih zaključkih ali ne. Toda Informacijski urad ne pritiska samo na voditelje jugoslovanske komunistične stranke, naj priznajo napake, katerih niso storili, marveč tudi poziva članstvo jugoslovanske komunistične stranlk cja,rtfvoUi,ra v stranki in zdrobi njenoi enotnost." (Prevod je pb ^^čirili S to svojo potezo In spremembo linije je Moskva storila eno svojih največjih zablod, katera more u»tv*ritl le še večji propad med Vzhodom In Zapadom in Ihhko prinese zle posledice tudi y vseh obmejnih državah z levičarskimi režimi. To »tališče Kominforme, njena nova litMja namreč postavka vse levičarske režime v vzhodni Evropi, kakor tudi vse pridružene komunistične stranke pred alternativo, da mca-ajo enostavno slediti direktivam Moskve glede njih notranje it» zunanje politike, ali pa »e ji upreti. Prva pot vodi v slepo pokorščino, podložnost in diktaturo, druga | pa vsaj začasno v težak položaj, v katerem so je zdaj znašla Tito va Jugoslavija. Se več! Nova linija Kominformo, odnosno Moskve, prinaša tudi bratomorni boj med komunisti samimi in lahko privede do civilne vojne v vzhodni Evropi. In odgovornost za eno kot drugo ne bo nosil zapodili imperializem, marveč nepoJm-| Ijlve zablode Moskve. Da se je Titov režim uprl tej novi liniji Kominforme, se ni ču diti. In sicer se jI ni uprl radi fabrlciranih očitkov, du se jo "Izneveril" marksizmu In lenlnizmu, da Je "sovražen" Sovjetski unl-, jI In da je skrivoma začel koketirati z zapadnlm Imperializmom, prav tako ne radi kakego nacionalizma, marveč vslod tega, ker so jugoslovanski komunisti že preti leti prišli do zaključka, da se preobrat Iz kapitalizma v socialisem ne da v vseh državah Izvajati po enem kopitu ali po vrhovni komandi kake tuje sile. V •vsaki driavi je važen faktor njeno zgodovinsko, socialno, gospodarsko In kulturno ozadje. Zdrava pamet nam narekuje, da je v revolucionarni dobi, ko se bije borba med storim In novim svetom. potrebna v vsaki državi taku luktika, s katero je mogoče priti do cilja najbolj sigurn« In ob najmanjših Žrtvah. Taka pot Je v luči zgodovine tudi najkrajša, čeprav se nestrpnežem vidi najdaljša Po osvoboditvi so jugoslovanski komunisti mnogo razpravljali o železnem jopiču, v katerega so bili vklenjeni pod Kominterno. Priznali so, da so delali napuke največ radi tega, ker so morali izvajati sklepe, ki jih je delala vrhovna komanda v Moskvi, daleč od terena, v tuji državi. Nu podlagi lastnih Izkušenj so prišli do zaključka, da si takega fteleznega jopiča več ne žele, ln če je bila taktika Kominterne slaba in zgrešena za politične stranke, ki so bile brez odgovornosti, zgolj propagandističnl organi, je enaka taktika še toliko slabša za in v onih državah, kj*r komunisti nosijo glavno odgovornost za vlado 1* tega razloga je Titov rešim tudi odklonil novo linijo Kominforme, ker je It' posnetek zmot Kominterne. V resnici m* čudimo, da so na to linijo pristali komunisti drugih vzhodno evropskih držav, kjer nosijo glavno odgovornost za vlade. Kako zmotna je ta taktika, je razvidno tudi Iz trga; ker so komunistični prvaki na Čohoslovaikem in Poljskem zdaj te prisiljeni tolažiti kmete, da v njih deželah ne bo prišlo do prisilne kolektlvizat ij< poljedelstva po sovjetskem vzorcu To pomeni, da si za svoje detel«* um)vato roke od dokumenta, kateiega so kot Člani Kominforme komaj par tednov prej podpisali ter naperili proti Titovemu režimu! Prej uli sle) bodo prisiljeni slično storiti tudi ogrski, rumunski in bolgarski komunisti, da italijanskih In francoskih komunistov sploh ne omenjamo Ako bodo na drugi strani sledili Kominfotmi in pričeli na primer s prisilno kolekti-vizacijo kmetijstva, bodo med svojimi kmeti naleteli nu enak ali pa še večji odoor kakor je naletel Stalinov reflm. Tudt posledice bodo enak« ali pa še hujše ko so bile v Rusiji, kateri le nasilno koloktivlfacijo prinesla veliko lakoto v letih INI43 fce več od-pota pa bi bilo kje* koli v Evropi, kjer je kmet še večji Indlvl-(i ua lis t kakor je bil ru»kt mu/ik. kateremu je Me revolucija leta 1917 dal» zemljo 6 tem bojem se jugoslovanski komunisti faktrčno bore za avtonomijo komunističnih strank in novih levičarskih režimov v so-vjet»ki sferi. Kako U» Titov režhn preživel to krizo. Je seveda še vprašarje. odvisno predvjtern od lastne solidarnost). Ako v Mo skvi ne »pregledajo in tm/najo, da »o napravili kartiinalno za blodslej dosegli pokojnino *a vse ljudi. Glon Taylor, kandidat tretje stranke za podpredsednika Zedinjenih držav, jo dejal, da bi morali dobivati vsi $I0Q mesečne pokojnine, ki so v potrdi in dosogll starost 60 let. Taylor je to rekel 21. junija na banketu v Kensingtonu, katerega se je udeležilo nad 300 oseb. Dasi Je večerja stal» $2.50, so navzoči tudi prispevali $315 za tretjo stranko. T» denar se je zbral v kratkih 15 minutah, kajti govorniku M je mudilo v Carnegie Mnsicnivprano v Pittsburgh, kjer. Je'nastopil še isti' v&er Jiati dan je senator Taylor govoril na petih krajih, in sicer popoldne pred Westing-housom» kjer ga je poslušalo o-krog 4,000 elektrarskih delavcev, potem je govoril na shodu neke cerkvene organizacije, ob 5:16 pa je nastopil v New Kensingtonu, ob sedmih je govoril po radiu, ob osmih pa v Pitts biirghu. N»j omenim, da nas je blagoslovil neki pastor, a Taylor nam w9 povedal, da se je že zgodilo v več krajih, da se pastorji niso upali priti na shod nove stran-te, torej sb tudi oni pod kontro-o. Ako se bomo val boli, kako naj ohranimo našo demokracijo? Taylor nas je posvarit, da če ne bomo volili za kandidate tretjo stranke, se lahko zgodi, da no bomo imeli v 1. 1952 sploh prilike voliti, kajti zgodi oe lahko tako kot se je v Nemčiji. Torej, rojaki, ustanavljajte po stojanke tretje stranke, Izvolite odbore in se priključite k okrajnim organizacijam. V okraju Westmoreland je postojanka tretje stranke, katera bo poslala štiri delegate in namestnike na narodno konvencijo, ki se bo vršila 23., 24. in 25, julija. No-minirnn je bil tudi podpiaani, a treba je denarja za kritje stroškov. Naj omenim, da sem do sedaj prodal že 70 Članskih kart Upam. da jih bom prodal vsaj nekaj sto. Pojdite vsi na delo za to stranko, tako da bo orga nlzacija ostala po volitvah In da bomo lahko prihodnje leto pcstavill listo lokalnih kandidatov Hratje, učimo se voditi gospodarstvo v prid delovnega ljudstva V Coverdalu sem se ustavi pri Rottjančičevlh, kateri so da Ameriški Slovani stojijo trdne! V New Torka Jo meolnl svet CIO odprl zdravstveni urad sa vse llovkorle in njih drušine. pa naj pripadalo h kateri koli uniji. Delavoftvu naklonjeni sdravnlld ordinirajo v tam uradu brezplačno. I Justični tajnik Clark, ki je j proglasil Ameriški slovanski kongres za "subveraîlvno, nelojalno" organizacijo, ni prestrašil ameriških Slovanov in njegova krivična obdolžitev je napravila prav nasproten učinek: napredni Američani slovanskega rodu po vsej Amer'ki z ogorčenjem zavračajo gestapovske metode justičnega departmenta, zaeno pa je njih delo. za demokracijo in mir dobik) £e večji zamah. William Abramchik, predsed nik Srednjezapadnega slovanskega kongresa, poroča, da je bilo članstvo najprvo razburjeno in ljuto ter predlagalo, da bi organizacija poslala posebno deputacijo v Washington, toda to je bilo nemogoče izpeljati. Glavno Da je, da je bila prva seja po Clarkovem napadu dobro obiskana. Seje se je udele žilo več oseb kot katere koli v zadnjih šestih mesecih. Iz Lo6 Angelesa poročajo o uspešnem festivalu Slovanskega sveta za južno Californijo. Te ga festivala, ki se je vršil 13. junija, se je udeležilo nad 2,000 oseb, katere so se ponovno zavezale, da bodo še bolj odločno de 11 prepeljati domov truplo njih bridgea, prav tako je lepo pela oenoeno oe- sina, ki je padel zadnjo vojno v Margie in njen spremljevalec te^taJScSKSd Franciji. Razumljivo, krsta je Herminieja. Skoda, ker se «i, vJs^om AmJr^a ^vabila zaprta. En sin te družine občinstvo bolj mirno zadržalo.I Seveda je bila velika gneča po 8kt*d kon«re8a-vaem travniku, da ne štejem o pa je bil po nesreči ustreljen v New Yorku. Moje iskreno so-žalje! Žolto časopisje se zopet satansko raduje radi nekega nesporazuma, ki je nastal med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. * Isti dan se je vršila konferen- n» Vi «n Kili V noslooiu Poseí- 1ca Ameriškega slovanskega kon- ma letoma, zato je prišlo preveč dela na naše pridne društveni-ke, Najbrže odbor sam ni pri- O zadevi ne bom tu komentiral,1 ¿»koval tako velike udeležbe. | namreč če je resnica, da Jože Gpvbrniki so tudi dobro opra-Stalin zahteva več socializma, vili, zlasti gl. tajnik Vider. Vo-Toda sami lahko sodimo? da ima ditelju programa pa se je zdelo Jugoslavija velike težave pri nepravilno, da je br. Vitfer go-gradnji socialističnega reda, kaj- voril o tretji strttrikii ih ga je o- tl bila je silno porušena, vse pa je težko čez noč ustvariti. Hearstovo časopisje trdi, da je v Rusiji 14 foilijondv suženjskih delavcev. Te številke so vsekakor pretirane, kot je pretirano vsako poročilo, ki ga objavi Hearstovo časopisje. Rusi so vpregli v prisilno delo tudi mnogo nemških ujetnikov. Ti ujetniki so le v toliko krivi, kar so verjeli Hitlerjevim besedam. Toda kdo naj bo kriv? All. so morda Rusi krivi, ker so jim Nemci povzročili toliko škode in pobili na milijone ruskih vojakov in civilistov? Rusija bi se zelo dvignila gospodarsko, ako ji ne bi vsilili vojne. Senator Taylor je tudi vprašal. kaj bi mi naredili, če bi Rusi zgradili baze v Mehiki ln Kanadi, kakor smo jih mi v Grčiji ln Turčiji ter v drugih krajih po vsem svetu. Danes ima A-merika čez 500 baz v tujih deželah. Resnica v oči bode, ampak tako je! To smrtonosno taktiko danes vodi 121 oseb. Cäs je že, da bi se ameriški. narod prebudi ln stopil na prste tem rogovlležem, ki bi radi sa vsak način zanetili tretjo svetovno vojno. Agitirajmo za Wallacea iti Taylorja in z rfjuno zmago bomo "pomagali pomesti z mill-taristi in wlllstreetarjl. Ameri ka je imenitna dežela, samo voditelji niso zanič. Zadnjič je predsednik Truman dejal, da ni kongres zanič, kongresniki pa so mu odgovorili, da ni on zanič. Oboje je resnica! Udeležil sem se tudi pennsyl-vanskega dneva SNPJ v South Parku pri Pittaburghu. Zelo ml je bil všeč pevski zbor. Iz Am- pozoril, da se on ne strinja s tretjo stranko. Toda občinstvo se je radi tega incidenta zgraža, ta Na Konou prggrAtna «o je prijavil k besedi tudi poznani kemični inženir Jože Zavertnik, sin pokojnega urednika Zavert-nika. Inženir Zav«rtnik se namreč zadnje tri mesqce mudi v Pittsburghu, kjer nadzira neka dela za njegovo družbo. On je povedal, da je vodja programa na napačnem potu, ker je kritiziral predgovomika, kajti tretja stranka ni farsa, pač pa živo telo in ima bodočnost, zato je dolinost vsega naprednega delavstva, da se je oklene. Te besede «o pomagale, da se je razburjenje poleglo in ljudje so govorniku hvaležno aplavdirali. Prijatelji, brzdaj mo svoje telo in dušo. Ako hočeš biti govornik, moraš znati hitro misliti. Zato pa je treba citati knjige in se izobraževati. Senator Taylor je dejal, da nekateri senatorji še niso prečitall niti ene knjige, bdkar so absolvirali z u niverze. Potem si lahko predstavljamo, koliko vedo o mednarodnem gospodarstvu. Ne, ta ki ljudje, ne bodo mogli posta burghu. Udeležilo se je je 332 delegatov. Ta velika reprezen-tacija je bila najefektivnejši odgovor Pittsburgh Pressu, ki nesramno blati to organizacijo in njene voditelje kar naprej že zadnjih osem mesecev. Dne 20. junija pa je bila v New Yorku organizirana ženska postojanka Ameriškega slovanskega sveta, isti dan- pa so Slo- ka na Ameriški slovanski kongres ni prestrašil naše ljudi jn ne zavrl dejavnosti naše organizacije, pač pa jih še posjieiil in zaeno zcjružfl vse demokratične skupine ln organizacije v močno ljudsko koalicijo za mir io demokracijo. B6J proti Mun^tovem prfdfcBto Da ni bil sprejet zločesti Mundtov predlog na aadnjem zasedanju kongresa, je veliko pripomogel tudi Ameriški slovanski kongres in njegovi voditelji, ki so napeli vse sile proti temu predlogu, čigar uzakonitev bi zadal» smrtni udarec civilnim svoboščinam. Naša, .organizacija je tudi močno protestirala proti tako zvanemu zakonskemu p-snutku za razeelniske osebe, kateri odpira vrata v Ameriko bivšim nacističnim Jcol*boratorjj»m, petokoloncer^ in vojnim zjpcin-cem. Aktivnosti ASK v me»ecu juliju V mesecu juliju se vrŠe mnoge priredbe Ameriškega slovanskega kongresa. V Cleveland^ se je vršil slovanski dan f. julija, v Chicagu U. julija, v Detroitu pa sfe bo vršfl 18. julija, v New Yorku 25. julija. V lem mesecu je na programu več priredb in pik nikov tudi v državi Penni. Četrta konrmtffr Ampr$cp0» slovanakeoa konereea ¥ septembru Odbor je ž» pridno n» dplu s pripravami za četrto konvencijo Ameriškega slovanskega kongne-sa, ki $e bo vršila 24 -25. septembra v Chicogu, IU. Na tej konvenciji se bodo zbrali zastopniki slovanskih organizacij iz vse Amerike. Odbor bo povabil tudi Henryja Wallacea in senator- .vani praznovali slovanski dan v ja Taylorja, ki se bosta gotovo Milwaukeeju z lepim uspehom, odzvala. * Tprej napad Justičnega tajni- ♦ r»MU i Jih Odbor. viti pravega temelja Združenim narodom. Bratje in sestre, udeležite se tudi piknika Westmorelandske federacije, ki se bo vršil 18. julija v Beechwood-parku, to je ob 180. cesti od Trafforda proti Harriaon Cityju. Ta park je lahko najti. Na pikniku bo gotovo tudi dosti petja, kajti naši rojaki radi prepevajo. O pikniku bodo še drugi pisali in tudi Tone Rednak bo oznanil po radiu. MoJo popotovalno turo bom končal drugi teden. Obiskal bom naše naročnike za veliko reko Monongahelo. Torej na svidenje! Anton Zornlk. SNPJ poslala $7. Društvo je darovalo $5, Albina Kravanjà pa $2.00. Albina Kravanja. Popravek Glencoe. O.—V poročil^ Odbora za svobodo tiska je pomota. Glasiti bi se moralo, da je Albino Krovanja od društva 54 sko in tudt politično te«no povezala z vsemi državami v sovjetskem bloku, zlasti še z Rusijo. Ako Moskva prlaill te države na ekononiaki bojkot, zlaati Čehoelovaško in Poljiko in Rumunljo, od katerih je Jugoaiavija odviana za nove stroje, koksovski premog in petrolej po gosohn. tedaj bo Titov rešim, v»e jug«>slovan •ko hud»tvo zelo udarjeno Mala Albanija, katero le Titov rešim faktičoo postavil na noge in bil men najboljši prijatelj, je že pretrgola vse goapo» darske rdnošaje in ugnala vse jugoslovanske misije, vojaške, kulturne in gugpodarskr Poslabšali so se tudi odnosa ji med Belgra dom In Sofijo, kakor tudi i ostalimi državami v ruskem orbitu Proti Titovemu režimu «o ae obrnili tudt avatri)okt komunisti ki no se postavili proti prikliučltvl alovenske Koroške k Jugoslaviji, enako tudi italljanaki In francoski komunisti. Titov rešim Je v sovjetskem orbitu čer noč postal garjeva ovca. ker vztraja pri demokratičnem načelu da mora vsak narod, vaaka država imeti pra vteo do aamoviade brez zunanjih diktatov. pa n#j prihajajo iz Moskve l.ondona ali Wa*hintftftne • Nekaj, kar se do daneo še ni upala storiti nobena satelitk» ameriškega ali sovjetskega oaončja. Mladinska okrevališč* je prtvzelo ministrstvo za ljudsko zdravje Ljubljana.—Na osnovi medsebojnega sporazuma med ministrstvom za socialno skrbstvo in ministrstvom za ljudsko zdravje LR Slovenijo je slednje prevzelo upravno vodstvo štirih mladinHkih okrevališč: Gozd-Martuljek s kapaciteto 110 otrok, v Ponikvah na Dolenjskem s kapaciteto 76 otrok in dve študentski okrevališči, eno v Tupaličah na Gorenjskem s kapaciteto 40 študentov in eno v Mošeniški Dragi pri Opatiji s kapaciteto 35 študentov. Prenos upravnega vodstva se je izvršil zato, ker spadajo omenjene ustanove po avojem značaju bolj v delokrog ministrstva za ljudsko zdravstvo kot za socialno skrbstvo. Namenjene so predvsem mladini, ki je prebolela kakšne nevarne bolezni in je kljub temu. da Je nevarnost postala, še vedno potrobno nege in zdravniškega nadzorstva. Ministrstvo za socialno skrbstvo bo preko svojih organov še nadalje soodločalo pri Izbiri mladine. Republikancem oo aa aadajl kotivesseiH delali preglavico Heal komuaikacMake unije CIO. ki oo p4 kotirali pred k oo venčno dvore no In republikancem otttalL d» pomagalo raobtieli ajik stavko, ker oddajalo program pa radllakt poatajt WFIL. ki Jo odločao od klonila pogajati so M aovo pogodbo Razfibano življenje v naših letoviščih Ljubljana. — Po vseh letoviščih, okrevališčih in izletniških točkah Slovenijo je zavladalo živahno sezonsko iivljenje Členi sindikatov kažejo najvot veselja za letovanje ob rhorju medtem ko je za ostale kraje lani man je manjše Na Bledu sta lotos ž» foetova li skupini Bolgarov in Albancev Živahen le tudi izletniški prt) met Nad »JOO dijakov in o-krt* 30.000 sindikalnih članov Je I v prvih 5 mesecih obiskalo raz , ne izletniške točk» ob morju. .Postojno in ve lese Jem v Za-'grebu ' PONDELJEK, Ii JULIJA 1948 PROBVITA Bučka—primer dobrega dela frontne organizacije Ljubljana.—Izza drevja, ki je razbohoteno v svojem zelenju, ae je prismejala prav na vrhu grička velika, nova, rdeča streha. Naj reče kdo, kar hoče, toda ta streha ae prav res smeje." Celo domačini, ki jo gledajo dan za dnem, postajajo veseli ob pogledu nanjo. Ctoveku prične srce nekam bolj veselo utripati in v sebi začuti moč, da bi postavil ves svet na glavo. Se po bližnjicah navkreber, pa smo v Bučki. O Bučki, njenih prebivalcih, posefcno pa o njihovem zadruž-' nem domu govori vsa bližnja in daljna okolica kakor o čudežu. Ta "čudež" danes stoji tako mogočno, da na njem komaj opaziš desko, na kateri ¡je z modro kredo napisano: "Bučka — zadružni dom.\ Mogočna enonadstropna stavba, zidana iz kamna, z obokanimi vratmi, to je le vhod v zadružni dom. Tu bo le "buffet", kakor pravijo domačini, odprt hodnik in vstop v dvorano, v prvem nadstropju pa soba z balkonom in prostor za kipoaparatu-ro. Ta "predsoba" zadružnega doma je dqlga devet metrov in pol. Ima tudi svQjo znameni-tpst. Na0 oknom v prvem nadstropju je v kpn>en vklesana letnica 30. IV. 1W8. Vse številke so bile izklesane Že točno pred dvesto leti, le številko devet je vaščan, kamnosek, napravil iz številke sedem. Kamen za stavbo so namreč dobili iz starega gradu v Dolenjih RadO-ljah in ta kamen je nosil letnido 30. IV. 1748. Točno čez dve sto let, 30. IV 1946, pa so ga vzidali v zadružni dom, v spomin na temno preteklost in v spomin na začetek gradnje zadružnega doma, znanilca nove, svetle bodočnosti vasi. Za to čelno stavbo se dviga 22 metrov dolga dvorana z odrom. Poleg nje bo garderoba, poseben vhod za igralce, šest sob, hodnik in drugi potrebni prostori, pod njo pa tri velike kleti. Ta del zadružnega doma je deloma že pod streho, deloma pa bo v naj-hljjjjfr dneh. Toda s tem palače na Bučki še ni koaec. To je komaj dobra polovica. Koliki, ki so zabiti v zemljo, kažejo nadaljnji obris doma, ki bo dolg 65 m. Sezidani bodo še prostori za razne pisarne in prostori za< zadružno trgovino in podjetja. Na prvi pogled je človek takd, prevzet od veličastnosti tega dela, da mu je živahnost, ki vladš okoli doma, kar sama po sebi umevna. Toda klici h vseh strani "apno bo zmanjkalo," vprašanja, "kako je z opeko," človekš kmalu spomnijo, da je gradnji zadružnega doma prava borba. Kajti komaj zadoni klic po apnu, že drvi voz do prvega kmeta, ki ima še nekaj apna. Bučka je sedaj tako razgibana, da takim težavam, ki se pojavljajo sproti, zlahka kljubuje. Kakor pravijo graditelji, da je bilo to razgibanost najbolj težko doseči. Pričelo se je takole: Pobudo, ' da bi v Bučki gradili zadružni dom, sta dala Anton Salmič in Franc Iljaš. Pridobila sta le nekaj prebivalcev. Potem pa se je začela borba. Takrat je bilo le malo ljudi, ki bi verjeli, da je mogoče zgraditi v Bučki zadružni dom, posebno pa so bile preveč live govorice o skupnem go stvari. Določiti je bilo treba kraj in še marsikaj. Priredili so zbirko in šli od hiše do hiše. Ušpeh pa je bil tako majhen, da bi z nabranimi stvarmi zgra- kotla, še foanj pa skupne postelje. Tako je tudi ta nova pravljica izgubila svojo moč. Sama sta v kratkem času nabrala toliko prostovoljnih prispevkov, da je gradnja zadružnega doma postala že resnica. Seveda so imeli pri tem velike zasluge tudi drugi odborniki in aktivisti OF. Prvega aprila, ko so začeli ko-.pati temelje za zadružni dom, delovni polet je zajel hm vas Ljublfana.—O svojem zadruž-, nem domu so v Sp. Slivnici pri Grosupljem prav za prav govo-' rili že pred meseci, le precej težavna stvar se je takrat zdela kmetom graduja tako velikega dili 14 zadružnih domov? No s Slivnico ae druge vasi še ne mo rejo primerjali. Krajevne uprave za gradnjo zadružnih domov nišo znale povsod tako odločno organizirati dela, pa tudi okraj- dili s težavo malo hUttco, kaj še- jih je bilo p,., delu ielo „^fo toda organizacije Osvobodilne fronte so st kmalu zadale nalogo, da bodo pri delu naredile 6400 ur prostovoljnega dela, Vozniki so obljubili vožnje, pripeljali so gradivo in dom je začel rasti. Vsak dan jih je bilo več na delu. Preoetal je samo eden, ki pri gradnji zadružnega doma še noče delati. - Sedaj pa še nekaj podatkov o delu. Za pripravljalna dela so naredili 2520 ur, za prevoz materiala 420 ur, za izkop temeljev 653 ur, skupno pa so naredili pri gradnji zadružnega doma 13,044 delovnih ur. Za Izkop temeljev le zadružni dom, ki naj bi bil ponos Bučke. Priprave se niso premaknile z mrtve točke. Anton SalmiČ in tovariši, ki so se trdno odločili, da morajo zgraditi zadružni dom, so kmalu uganili, kje je vzrok. Stvar je bila v tem, da prebivalcem Bučke ni bilo všeč, da bi dom stal v vasi Dobrovec, in v čudoviti govorici, ki se je pojavila za kotlom in kaŠČo. To je bila kar sto metrov dolga postelja, na kateri na j bi morali spati vsi prebivalci Bučke. To nezadovoljstvo in pravljico o postelji pa so zlomili akti- visti v odboru, posebno pa Še'je prva zasadila lopato pionirka dobra agitatorja SalmiČ in Go-1 Vida Jurovič. Zelo pridno je de-lob. Obenejn so se odloČili, da lal 72 let Stari Ivan Kotar, ki je bodo dom postavili na Bučki in j Ves meaec razstreljevul skale in s tem odstranili nezadovoljstvo zato postal udarnik ih nosilec zaradi prostora. SalmiČ in Go-'zlate značke. V priznanje za lob sta že iz izkušnje vedela, da' svoje delo so prejeli graditelji pri takih govoricah, kakor o ko- dom* ob slovesnosti 1. maja ra-tlu, kašči in pošastni stometrski dioaoarat, knjižnico v vrednosti postelji ne zaleže nobena stvar 10,090 djn in motorno sadno Ikro« toliko, kakor razgovor s posa- piinico. Kmetijska zádruga iz meznikom, dokazi o njihovi neresničnosti in razkrinkavanje. Vzela sta načrt zadružnega doma in šla sama od hiše do hiše. Načrt sta v vsaki hiši lepo razložila, pojasnila pomen zadružnega doma in dokazala, da v tem W J ■ ^ Krškega jim je dala ¿0,000 din, okrajna lovska zveza pa 6,060 din. Teko danes Bučka, zadnja hriboyaka vas krškega okraja, prednjači v okraju. Zasluge za tp ima predvsem organizacija OF, ki je v tem kraju res razgi- ne bo nobene skupne kašče, ali bana.—(Slov. porot.) Mreže angleškega imperializma na Srednjem vzhodu Medtem ko prihajajo iz raz-< burkanih arabskih dežel vsak dan težje in vznemirljivejše novice, ki razširjajo mučno nego-< to vos t na mejah in ki niso brez občutnifa. posledic daleč naokoli, je koristno, da pretresemo vzroke te krize na Srednjem vzhodu, o kateri-vsi politjčnj, opazovalci soglašajo, da sodi med najpomembnejše dogodke po tej vojni. Potovanje, ki ga je podvzel v začetku tega leta po teh deželah bivši britanski zunanji minister Anthony Eden, je jasen znak zaskrbljenosti v londonskih )irogih, predvsem med britanskimi konservativci, ki se le težko sprijaznijo z zmanjšanjem angleškega vpliva v tej coni, ki je politično in ekonomsko življenjsko važna za Veliko Britanijo. Dežele arabskega Srednjega vzhoda—Egipt, Sudan, Palestina, Tranajordanija, Strija, Libanon, Irak, Saudska Arabija in Yemen—imajo razen lokalnih posebnosti mnogo »kupnih potez: njihovi prebivalci govorijo isti jezik, so iste vere, imajo iste tradicije In precej podobne navade; ljudske množice so po večini kmečke, živijo v izredni bedi in so večinoma nepismene; zelo visoka je'umrljivost otrok; zdravstvene zaščite, ki je že v glavnih mestih minimalna, na deželi sploh ni. Politično so vsi arabeki narodi (razen Saudske Arabije, ki je pod močnim ameriškim prodiranjem, in Yemena) borijo proti kotlu, skupni kašči itd. Prebi- britanskemu imperializmu. Vsi valci Bučke pravijo danes o tem takole: "To so same pravljice, ki jim danes nihče ne verjame, takrat pa so bile pri nas zelo žive" Na Bučki so sklicali sestanek, na kater/m so se podrobno seznanili s pomenom zadružnega doma ln s pridobitvami, ki Jih bo z njim dobila Bučka ln njena okolica. No, da je bilo na tem sestanku še vedno mnogo govorenje o kotlu ln kašči. ni treba tajiti. Malo je manjkalo, —pravi Salmič,—pa bi kotel, namreč sovražniki napredka vasi zmagali. Pri glasovanju, sli bodo gradili dom ali ne. so bili samo trije glasovi več MzeH. Prvi led le bil seveda a tem prebit Izvolili so 44 članov v odbor za gradnjo zadružnega doma in razdelili naloge Eden bo skrbel za les. drugI za kamenje, tretji za apno, za zidarska dela. za opeko. za tesarska dela itd Prav vse so določili Sedaj se te poj a vda pred njimi še večja ovira. Ničesar man (razen Palestine) ao na papirju neodvlani. Kljub temu pa ao britanske čete le vedpo v Egiptu in Sudanu, Transjordaniji in Iraku. Umaknile so se samo iz Sirije ln Libanona. V vseh deželah arabskega Srednjega vzhoda je močno nacionalno ljudsko osvobodilno gibanje. Toda vse njihove vlade so formirane iz oseb, ki so bile v preteklosti voditelji nacionalne neodvisnosti, ki pa so se potem prodale britanskemu imperializmu in zdaj v svojih deželah izvajajo absolutno hlapčevsko politiko za britanske interese 'Ta politika ae izraža v sabotaži vseh možnosti arabskim čile avojo neodvisnost, v mednarodni areni pa z odločne proti so v jets ko orientacijo. Sistem njihove v lede so dane« zsntksnje ustavnih pravic in demokratičnih svoboščin arabskim narodom, prevanjsnje neodvte- Eugenio Heale Arabska liga, ki jo sestavljajo vse arabske države (razen Palestine), je organizacija, ki združuje repjtoionarne vladne sile vseh držav, Ta organizacija je doslej dobro služila britanskemu imperielizmu; izdajala je neodvisno naHonalno gibanje arabskih držav ter se podvrgla gospodarskim in vojaškim Dritan skim interesom. Ideja, uMtvariti blok držav Srednjega vzhoda, ni nova. V dobi med dvema svetovnima vojnama eu hoteli angleški im-perialifti pridobiti s svojimi na črti proti Sovjetski zvezi ne sa mo njene sosedne države, kakor Turčijo, Irak, Afganistan in Iran, ampak tudi druge dežele arabskega sveta. S tem namenom je bil pod ščitom britanskih konservativcev leta 1937 sklenjen Seadabadski pakt med Turčijo, Iranom, Irakom in Af ganistanom. Ta pakt je bil odločno antlsovjetskega značaja Istočasno pa so francoski impe rialisti, ki ao se pridružili bri tanskim, sanjali, da bi še razširili ta blok proti Sovjetski zveri. Znani izdajalec Weygand je sanjaril o napadu na Sovjetsko zvezo ravno iz vojaških baz Siriji in Libanonu, deželah, ki so bile tedaj pod francoskim mandatom. Ta politika imperialiatov je se veda popolnoma propadla. Vzro ki tega neuspeha so bili nena vadni napredek in ugled Sovjet ske zve», kakor tudi odpor gibanja za nacionalno osvoboditev arabskih dežel. To so bili osnovni vzroki, ki eo uničili vse načrte imperialiatov o ustvarjanju bloka, v katerem naj bi bi prvi člen Saadabadski pakt. Po koncu vojne so hoteli i m perialisti takoj obnoviti an 11 sovjetsko koalicijo i Arabsko ligo ki je nadaljevanje in razvoj sta rega Saadabadskegu pakta Ker pa so v sami Arsbski ligi nastali nesporazumi, ki so se v zadnjem času še poslabšali, tudi ta orga nizanja nI več zadostovala d Ijem britanskega imperializma zato ao pričeli pripravljati dru ge načrte, da bi Jo nadomestili „rtlnfn^i k. ~ nudilo I * P®?1*"1'« •»•^om. ki bi bri-in prtložnosti, ki se n"5® Unekenw Imperializmu bolje za-takim deželam, da bi uresnl- „„,„„«, a.^a^h»__. u__. poslopja. Misel na zadružni na uprava za gradnjo ¿adruinih gotovi I dominacijo nad Srednjim vzhodom Ti načrti so hoteli združiti dve ali več arabskih dom, na belo, prijazno poalopje. kjer bi bilo kulturno in gospodarsko središče vasi, pa je prevzela predvsem tiste domačine, ki so zaposleni v tovarni v Gro supljem. Ob večerih in v prostem času so se pogovarjali S posameznimi kmeti o vsem, kar so slišali in govorili delavci o pomenu zadružnih domov med seboj v tovarni, na sestankih in odmorih. — In kar na mah so bfli maloštevilni propovedniki "skupnih loncev In kotlov" tak6 osamljeni, da so hočeš nočeš morali prenehati s to propagando. Preostalo jim je edino še tarnanje, kako in kje dobiti material, kar je postalo zanje popolnomš nerešljiva uganka. Na okrajni upravi za gradn)p zadružnih domov pravijo, da ie po nekaj takih, ki jim gradnja zadružnih domov ne gre v račun, skoraj v vseh vaseh, le t» razlika je, da zapadejo njihovemu vplivu včasih tudi bolj odločni kmetje. V Slivnici pa ni bilo tako. Zaslugo zato ima seveda tovarna iv OroMlpljem in delavci, ki ao st daj ie vajeni tešav in ovir pri delu, še bolj pa borbe a takimi težavami, saj ao borba za petletni plan in tekmovanja tako utrdita in «gradila delavce, da skoraj ni več zapreke, pred ka tero bi klonili. In taki delavd so doma tudi v Slivnici I "Kako," so dejali, "zadali smo si obvezo, da bo dom dograjen do 1. maja. pa bi tega ne storili! To vendar ne gre!" Tako seveda tudi ni Šlo. V aprilu so graditelji zadružnega doma nadoknadili vae, kar so v prejšnjih mesecih zamudili. Ko ao vašča-nl videli, s kakšno vnemo so jim pdleg delavcev-domačinov priskočili na pomoč tudi ostali delavci grosupeljske tekstilne tovarne ln drugih sindikalnih podružnic in ko je pričelo rasti poslopje na najlepšem kraju, na vasi skoraj ni bilo več tako mla dega ln ne tako starega, ki ne bi našel na gradllišču primemo delo. T 27 dni so gradili—neprenehoma in s trdno voljo, da mora biti dom do roka zgrajen. Okraj na uprava za gradnjo zadružnih domov je poskrbela in nakupila večino potrebnega materiala, ki ga na gradlliŠČu ni bilo v do-voljnih količinah. Odlično pa so organizirali pomoč graditeljem doma tudi delavci grosupeljske tekstilne tovarne Tu so se na podlagi raznih predlogov odločili, da bodo delali delavci, ki so doma v vaseh, ki grad|> zadružne domove, le na lastnih gradi liščih, kjer najbolj poznajo pro bleme in težave in kjer so najl bolj zainteresirani, oatali delavci pa so se porazdelili po številnih majhnih delovnih skupinah ki so ob prostem času odhajale na tista gradillšča, kamor jim Je svetovala okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov. Delo takih majhnih skupin je bilo neprimerno uspešnejše, kot pa de bi odhajale na gradillšča velike skupine. Laže je bilo s prevo zom, z organizacijo dela.pre skrbo orodja in laže je bilo vo diti tudi evidenco. Delavci te tovarne ao napravili skupno 900 ur na gradllišču zedružhega doma v Sp Slivnici, prav toliki v Grosupljem in nekaj manj v ftmarju V Sp Slivnico pa so prišli za dva dni tudi zidarji o-krajnega gradbenega podjetja, katere je vas sprejela z velikim navdušenjem in jim pripravila hrano, oni pa so prispevali kot strokovnjaki znaten delež k gradnji. In tako je bila 1. maja otvoritev V 27 dneh so zgradili poslopje od temeljev ter ga tudi pokrili "Sedaj ni več vprašanje, kako bomo opravili še vsa ostala dela," rada pove domačinka, tr dna kmetica, ki z vsemi silami pomaga predsednici A?Z v vsa) "2e ko je bil dom dva pednja od tal, so dobili kmetje silno zaupanje vase in nobenih omahovanj in tarnanj nismo več slišali. Vsa ostala številna dela. ki domov pojmuje svoje delo ne-toliko preveč birokratsko. Takole so rekli: "V Slivnin je dom pod strehv» sedaj bomo u smfrili vse sile, da bo dograjen rju, potfm se za ženemo na Polico itd.-—da bodo po vrsti zgrajeni vsi doinovj." Pri tem računu pa njso na upravi dovolj upoštevali želja in razpoloženja vaščanov. Kmetje so bili po večini že pred meseci navdušeni za gradnjo domov, krpjevne u-3rave pa niso pokrenile dovolj, da bi se začelo z resnim ablra-njem materiala za gradnjo. Čakali so pač, da se okrajna upra v a "zažene tudi v njihovo vas". Tako je bUo veliko razpoloženje za gradnjo na Turjaku, vendar do danes še ni bilo ničesar stor-(pnega. Tako je bilo tudi v Grosupljem, kjer se Številni vos- dograjeni, ima podjetje v tu velike investicije za rai tev svojih obratov, in sicer njo nove barvarne, ki bo en najmodernejših v Jugoslfcvij gradnjo nove tkaiokf to iovt ga upravnega poslopja. Med lij vimi poslopji bo tudi velika t4 varniška restavracija in Industrijski magazin, ki bo z viajn oskrboval ¿tevilno delavstvo. V načrtu je tudi razširitev sedanjih otroških «jasli in ureditev večjega "Doma igre in deljT. prvikl zbor Mariborska »r«di)»ic« "?olid«rno.t" y K*r#- n&u •• lepo rMvij« Clean up—Or fail liuwit tfm /touiti, ti I** Ntamhrtfi km«M. "•*«* ¿ «'«•4 tUThlé H'«»." Bodite psi 1] Ivi pri delu I graditi | stanovanja Maribor.--Spričo stanovanjske stiske, ki je v Mariboru še vpd-no eden iziued osrednjih problemov, je sklenila Mariborska predilnica in tkalnica, da bo že letos zgradila stanovanjske bloke V neposredni bližini poletja ao razsežni prostori, kjer je sedaj nekaj starih poslopij in zaraščenih vrtov. Tu ao 28. t. m. sve- Kaninik—Lanske jeseni je bil idik v Kamniku ustanovljen sindikalni moški pevski zbor "Solidarnost", Pod vodstvdm profeioifa glasbe Mihelčiča se je redno vadil in nastopal ob prireditvah ln manifestacijah. Po dbbrem pol leta je s bor že tolik* napredoval, da je v soboto t2. maja priredil prvi koncert. Na koncertu je zbor nastopil t obsežnim pevskim sporedom. ffcvl niki prevzeli delovne obveze, za »«terem ^ zrastli itlrje sta katere pp se ni nihče pobrigal novanjski bloki, ki bodo imeli n sporedo čano odprli veliko gradilišče, na | del koncerta je obsegal partizanske skladbe ln "StalingraJeko,\ n ostale so neizpolnjene. Čeprav bo za dokočno ureditev doma v Slivnici potrebnih i le mnogo del, saj ni še okenskih okvirjev, zemljfi Še ni dokočno zkopana ln tudi del dvorane še nI pokrit, je bil dom zgrajen kljub temu v rekordnem času ter bo primer tega gradillšča lahko za vzgled ostalim gradili-ikčem, vzgled, kako se prfmaga-jo težave, kadar so kmetje živo zainteresirani pri gradnji, kadar je na grgdillšču res dobra organizacija dela, ki zna tudi dobro izkoristiti pomoč, ki jo nudijo člani okoliških sindikalnih podružnic. (Del. enotneet) po 36 sodobno urejenih stanovanj. K tej pomembni svečanosti se je poleg vsega delavatva in uslužbenstva zbralo vodstvo podjetja, zbrali so se zastopniki sindikalne podružnice, krajev, sindikalnega sveta, gr^db, podjetja "Konstruktor" in Zveze tekstilcev 2e ta dan ao začeli kopati temelje za nove zgradbe. Večino zemeljskih del bodo S prostovoljnim delom opravili delavci in nameščenci podjetja sami, zavedajoč se, da bodo dobili v stanovanjskih blokih lepa in prostorna stanovanja % Poleg stanovanjskih blokov, ki bodo v surovem stanju Še letos V drugem delu koncerta ao bile na programu slovenske umetne in narodne pesmi. Ko bo zbdr v jeseni dobil svoje prostore v kulturnem domu, ki ga bodo te dni zadeli graditi, bo imel vse pogoje za nadaljnji razvoj. Budimpešta. — Francija Je vrnila Madžarski 1700 kg zlata It) draguljev, ki so jih v Času ynjne odpeljali nafcistj ln )tl predstavljajo del bivšega madžarskega zaklada, tfemciso sipa-trall navedeno zlato In dragulje kot vojni plen. AOITIRAJTfc IX PKO|yVT9 % » IAH .ONE IN,.. shower too! imeli zadružni dom pa bo le'nlh elementov in izredno ostra treba graditi, zanj je treba mwv'borbs proti komunizmu držav v eno asmo državo, ki bi so še pred nami, bomo prav ta- bila |jopolnoma pod britanskim ko opravili v rekordnem času nadzorstvom, medtem ko bi bile fn prav gotovo ne bo zapreke, druge drževe. ki bi ostale zunaj, pred katero bi klonil! zaradi lege tsko oslabljene, ds * bi morale v območje velike An- Kako pa je z drugimi kraji v glo-arabftke države okraju Grosuplje, kjer bodo gre- whtn you heat water Electrically ODPOClTE, OČKA I Tudi eke bests sadnll ns vrsti v vaši prhi. vaa ne be prettaMl roras . . . seda J ko «relets vode na modern električeo načtn. Val dobe ferke prho . . . kadar prelete vodo elektrtčnol Udobnost In ugodnost, ter dovoli gorke vode Je avtomatično vaša. ako Imate evfemetltmn elektrt6eo vodo-grelec, prave velikosti. Umivanje posode, ¿Iščenls In kopeli ae Iskkelše In prlpravneJŠe« ter lahko računate Imeti dovolj gorke vode vee dae. vaak dan Nikoli vam nI treba čakali naalo. ona šaka ea raet Nobenih cevnih, ne dimniških sves nI treba ln svetlo-bell grelec se lahke postavi v vaši kuhinji aH Igralni sobi enako ket v pritličju. Vaš avtomatičen električen vodo-grelec oslene suasj vedno šlst in klsden. ker de fes I s IneelsHIa ebdršl vae gor koto snolraj, tnako ket tkermo« steklenica- Oglejte »1 ts sov« tvloeiall*»« v«4o «rrfes pri v«Um trgovca, sli m v bltinp Edison prmlsjslfti. IT COITt to umu I, »..« ) • >"l •» fiM,*.» W*f '••(, 'W,»*M> It« I? •-•>•! if» h tO» »» —0 f.*.*f»C»<«*9» 'H4f •• ••>•> .»«/ ta«« INtf AUâflOM >••»,> Im I h <<*•, U if. I»"«« I» . •'M «NO»«. MMN, 0* *w*„ m 0 m f i Ml m »»t '•» .......................... : \ < Commonwealth edison company, Zgodoviuka por It preteklega stoletja r. DIMEŽ STRAH KRANJSKE DEŽELE Car ar Anton Danilo (Nadaljevanje) "In v mestu menda tudi nisi bil brez punce? Od tod tvoje «labo izpričevalo, da so te izklu-6111. ko bi bil lahko mašo bral. Pa kaj boš sedaj? Doma?" "Ko bi Urške ne bilo, bi šel za pUarja, tako pa ne vzdržim nikier." "A oče bo zvedel!" "Prav za prav bi jaz tega očetu nikdar ne povedal. Niti ne bom. A če bi ae ravno tako pripetilo! Ti me še ne poznat. Zanjo bi v ogenj skočil." "Komedije bi imel! Nekaj je nekoč o meni slišal, toliko da ni vame skočil."— 'Tudi name se dere, da mi te vae preseda,— Saj bi se oprijel kmetije, pa . . . Zadnjič me je poslal v Kranj • pramom; pa vrag vedi, pram je obetal pri hiši, prav ko je ona stopila čez Prtf " "Aha. aha! Kaj pa ti?" "No, poeta I sem." "Kako pa? Pred dekletom boi vendar postal!" "In pram je začel biti, da bi ae bil voz kmalu prevrnil v jarek. Vrag ga prineee • svojo kobilo prav Majdiča mimo. Ta griža salamen-ska. In «večer! Da bi videl očeta, kakor ria je bil. Zmerjal me je kot cigana." "de dobro, da te ni ubil. Mene je nekoč hotel. Če bi matere ne bilo ... Se z bežati bi ne bi bil mogel. Pa tako je rjul, ko je dobil tisto piaanje iz Ljubljane zaradi tebe! Se nikoli ga niaem videl takega. Ubil bi on človeka." Janez skuša Štefana, kaj da misli. "No, kaj mislil? Da bi on ubil človeka?" "E, ne bi ne. Razjezi se te, ali hudega ne stori nikomur.—Ni slab človek." Janez je postal malo zmeden: „ "AH tako recimo, če bi mu kdo res storil krivico! Ga ne bi ubil?" "Kakšno krivico?" "No, veliko krivico." Ste/an smaje z glavo: "Hm, hm, ne bi! Tujega morda ie, toda svojega!— Raien če bi . . ." se ototavlja nadaljevati. "Ako bi kaj takega zagrešil, kar je . , "Proti poitenju," povzame hitro Janez. "Ej, potem ie. Pri taki stvari bi vsak vzrojil. Zakaj vprašuješ?" "Pa vendar niai ti storil kaj napačnega? Daj, povej! Janez se obotavlja. "E, vidi* ... tako ... no, ne vem kako bi ti povedal" "Saj vem, kaj si storil," prsvi Štefan. Janez ae prestraši. "Kdo ti je povedal?" "Nihče, ampak mislim si lahko.—Huda stvar je In bojim se! Ti ne veš, kako se bojim!" "E, ne bo tako hudo! Zgodilo ne je, pa je! No, kaj pa lirika?" "Urška, Urška I, Ravno zaradi nje sem a« spozabili A to ti je blaga duia!" "He-he, rada te ima!" "Da. rada me ima prav zares rada!" "No vidii!" "A tistega vseeno ne bi bil smel storiti . . . Uh, kaj bo, ko bo izvedel oče! Boš videl Štefan, ubil me bo!" "Kaj pa ona?" "Ej, beračija; komaj da se močnika nasiti! In delati bo treba, ali ona ne bo zmogla." • "E, njej ne bo nič hudega. Ona ni kriva, le jaz. jaz sem kriv!" "Jaz pravim, da je treba jesti, a delo je težko. Ona edina dela in zasliižl. Njena mati pa je vna zgarana in bolehna kot tvoja mati." "Uria je pridna kakor čmrlj; zlate roke ima. Če bo le zmogla " "Zakaj bi ne zmogla?" "E, prijatelj, oslabela bo, oslabela. Je pač težava." "Kakina težava neki?" "I vrag naj.se spozna v tvoji kaii." Od ceste se silil očetov glas, ki se z nekom razgovarja. "Tu je, sedaj bo pa Vojska." Štefan skoči in prime za delo. Janez ne je tudi dvignil in pričel pobirait trske. Stari Siherl se nenadoma prikaže. Je trdne postave, visok; njegov korak pa je malce težak. Je golordk ter se opira na palico .. . "Halo, sta te spet v pomenku, kaj ne? 1 seveda! Davno že nista bila skupaj! Kaj? In drva ie niso zložena, In za grčo sem tudi rekel, naj se razcepi. Kako dolgo bo ie tO ležalo tu. okoli?" "Žaga je pokvarjena," hiti Štefan, "Ali jaz drugo naredim?" "Ne, ne pravim tega; le to sem hotel reči, da je žaga zanič/" "Tvoja glava In tvoje roke so zanič. Kaj dela ta sekira tukaj?" • "Toporliče sem tesal." Janez hitro pobere sekiro in jo položi h kladi. "In tu je vse nastlano." Štefan je v zadregi. "Živini sem nosil." "Saj se pozna. Od skednja pa do hleva je vse nastlano." "V starem koiu sem ga nosil, pa puiča." "Zakaj nisi vzel novega?" "V hlevu je!" * t "Seveda zaradi lepiega. Ti bom ie pokazal. Zvit si kot kozji rog." "In ti, Janez, kaj p« j« s teboj? Sedii in lenarit. Ali ne naj del tfelft? Kaj pa mislil? Ali boi vedno kar tako postopal? Vzdigni se, če ti pravim, in delaj. Ali mislii, da sern te zastonj redil? Za nobeno rabo nisi, Nisi ne itu-dent, ne gospod. Za kmeta pa sploh zanič! Kaj vendar mialli? V vojaško suknjo te bomo vtaknili. Mogoče se boi tam kaj zresnil." Janez hoče očeta speljati, "Oče, Stoje je bil tukaj ..." Siherl ga nill ne posluša. "V mestu bi bil vsaj lahko za pisarja, ker za kmeta nisi. Pa ne, ker ti mati daje potuho. Če bi bil za kaj, bi mi né kradli tatovi vsako noč sadja/' "To so oni Iz , . . Kakor srake so," se vtakne Štefan vmes. a "Ne čenčaj, gobezdalo! Kdo te kaj vpraša?" Hodi sem in tja , .. (Dalje prihodnjič) Tržaški paglavec B. Pahor (ODLOMEK) In zdaj sedli v kleti gestapov-ske^ centra le. in Frane sedi ob tebi, in bunker je ves tesen kakor celica v satju, kakor tema, ki naju duil. Zunaj pa je Trst, v januarski noči. Natanko vem: poslopja so skrila svojo sramoto, luči, ki so za zatemnjenimi okni, ko da ne gorijo. Huje je videti svetlobno ipranjo ob oknu, kakor gmoto mrtve teme Ker špranja svetlobe je poskus nečesa, ki ne sme biti. Ker. glejte, lahko bi se iskrile žarnice v izložbah, lahko bi bile žai ntce v naših očeh. žarnice bi lahko koketirale na Korzu, zorele v grozdih belih lampionov, na obrežju. In tramvaj bi lahko slovesno peljal žarnice na sprehod vzdolž vseh tržaških ulit "Frane, zda) se bo ples račel", sem rekel. "Bo. kar bo", je dejal Frane Da. toda /d*) cepiš, pod zemljo. v cementnem Natju, in drob ce zgodbice tbnaš, piavljico. ki jo boš inotal natveztl feldveblu Baje |e feldvebel. tolstorltl feld-vebel. Pripovedko o pisalnem stroju o OF o proglasu tržaškim ljudem. Da. o proglasu, tudi to' Ropotali so pi> našem stanovanju, tisto jutro, in <*e se je prikaral na vratih spalnice z desno roko si je ptidržal spodil)« hlače v psnu, / levico je zakrilil. ves hud "Niste v svoji hiki", s«* je /a drl. Toda oni so »r zakadili vanj. "Pod marmorjem, na nočni omarici, proč vrzi!" Ko so Kreneta in tebe odpeljali, so oni ie in še brskali. Eden je planil v sobo in Marica je tiste tri tipkane liste zmečkala in vrgla pod posteljo. Nekje nad Montuco se je danilo, tržaško jutro je prltipalo v Maričino sobo, pobožalo njeno mizico, pokrov svetlega šivalnega stroja. "Kaj išče tuj človek v tvoji sobici", je posepnilo jutro. Toda Marica ni spoznala njegovega mehkega glasu, kakor da lega smrtna megla na predmete, bilo Ji Je tesno pri srcu; zaradi pomečkainh papirjev. In fant je premetaval in iskal; nazadnje Je legel na trebuh, nič mu ni bilo žal lep<> zlikanih domobranskih hlač, in našel je. O, ka| mi mar bunker, klet! Se to ne da je nad mano Ober-danov trg! Za tiste tri tipkane l»>lr ml je! Za tisti priproatl stavek, na katerega sem bil ta ko ponosen "in vrli vojščaki mogočnega Rajha si bodo razbili glavo ob skalalt tržaškega brega, kakor si jo je taztreščll rimski črnnarajčmk" O, jaz ni-sem nikak politik, nikak vojak, jaz sem tam. k|ei so za svobodo, tam. k|er imajo morje, jadra in veter Jaz sem tržaški paglavec, bolan, ker nlbeluniki Gornji kujejo po ulicah moje mladiMtt, razsi jen kakor morje. In morje se peni. kot poplava zg«nega šampanjca te l>a, )a/ sem napisal. t<»da pl-sel sem jaz, tržaški klatei. tn tako vem videl Tižačani bodo, nkiiti za črnimi okni. razbirali i ike tapirografitamh listov. Za* MV tujem stanovanju ste". jrl mtsttli si bodo plavolaseg« raj« rekel trdo, Tedaj sent šepnil hovca fcot kopalca, kako se je Mirim ' \ ¿pet na vd.skočno desko, od na- šem bregu, nekje. In prsat in nadut bo nemiki skakač. v očeh bo imel valhalski sijaj: Drang nach Osten! In zalučal se bo v poceni o-avojevano morje—tedaj pa bo njegova trda lobanja, treičila ob skalo, ki jo Je morje pretkano zakrivalo (pretkano je naše morja, ali nisi vedel lega, Sigfrid?} "Trda, kaj? Ha ha", se bo za* krohotala skala v vodi. "Kako črna je njegova kri", a« bo namrdnil val. "He he he", bo nato ie za-plivkal val, in obliznil bo skalo, ln opral z nje črnikasto peno. Tako Je bolelo tebe. ko so dr-drall tanki zdolž tvojega brega Toda naši miličniki so vse to •krčili, za feldvebla so pripra vili samo izvleček. Ne bo bral o oatn skali. Vse bo potekalo. Kdaj. uradniško, policijsko, nikjer ne boš mogel ziniti o morju, o skakaču In s Franetom čepiš v kleti lepe palače, nad vama je šumot, žužnjanje avtomobilskih gum. ki drče po asfaltu. železni ples tramvajev na Oberdanovem trgu. In Trst nekje razpada. Trst ja otok, odžagali so mu pomole, odaekali, odgruli so mu jih! Frane. in midva sva črva v tr-iaiken podzemlju! črva v ce mentu. in tržaike hiše stoje na robu prepada. Ampak vendar na. Frane' Naju bo konec, toda čuj. nekie bibota Starobreškt potok, p«hI cestnimi tlakom, z njim gre |M»s«*m iz davnine Petje naših mamio peric, smeh ver-delsklh deklic, ki bite)o s perilom eb |«et ilmkr' Čuj. Frane, in potok je rodil Kras. in na kraški gmajni ni -cementnih bunkerjev (;i«4 sred brinja. |>o ostrem kamcnju—in kakor na! vzmeteh zrase straža iz tal: "Stoj!" Da, stoj! Izmislil si bom pripovedko za gestapavča, Frane. Toda, vet, Cankarjev letak niso naill, šel j« v tržaike hiše. Tu, prav tu, ob Oberdanovem trgu je govoril Cankar. Kakor je bil rekel tedaj on, je bilo na letaku: zdaj je borba ena, je prapor en sam! - In Frana in jaz molčiva. Da naju pokličejo, čakava. In jaz si lomim misli, da bi skoval spodobno zgodbo Možgane si trebim, kakor bi ruiil granatno jabolko, toda v glavi mi kljuje, kakor tema, ki tiiči z vseh nadstropij v klet: zdaj je borba ena, ena ena ena. "Je prapor en sam", sem krik-nil na glas. Zvok je zakrožil po kleti kot ujeta ptica. Frane se je zganil; stegnil Je svoje dolge noge, ker podplat njegovega Čevlja je škrt-nil ob zidu, sključen je moral sedeti. "Kaj pravil", je rekel Frane. "Da ja borba ena!" * "Ah, da", ja dejal negotovo Frane. "Da je bil Cankar pred 25 leti prav tukaj nad nama nekje! da je imel predavanje tu, ob Oberdanovem trgu! Silili? "Ah, da", je rekel Frane. , Potem Je molčal. Zdi se mu, da se mi od strahu meša. Meša >e mi? Ali ne bi bila ime nitna reiitev, če bi se ti meialo? Tržaiki mulec, ki se je poetavil pred nemške tanke, ker so stresali njegove ulice, ln je ponorel! Kaj vel ti, feldvebel, o Cankarju? Ne, ni pisal detektivskih romanov, tvoj brivec v Hanqvru nima njegovih brošuric . . . Da, biti tepček, hoditi sred policajav kakor senca, kakor pred dnevi, sredi vojačkov polkovnika kokalja. "Revček", so rekli in fi trkali s kazalcem po čelu. Oh, morebiti, morebiti, da, dada, poslali so te k nemikim izvedencem prav zaradi tega. Feldvebel je psihiater in ti si idiot. Triaiki malček, ki je znorel v ljubezni do njegovih pomolov, školjk, < morskih konjičkov. Feldvebel, Jaz sem idiot! Vei, Dostojevski je napisal o idiotu. Ali ai bral? Pa tak du-šeslovec mora brati v»e to, seveda. Torej,, o Dostojevskem bom povedali jaz ga tako dpbro poznam! kakorrr . . .,ih srajca sva si bila, on in jaz. Oh, oprosti, feldvebel nekaj neollKane ga sem najbrie bleknll? Da, poznava se izza mladih let, v iolo sva hodila skupaj, v isti klopi sva sedela. Torej kdo je idiot, hočei vedeti, ali jaz ali ti? Pa zakaj me vendar bijei? Čakaj, nai Fjodor, o nJemu ti ie povem, v šoli ga ie ni metala bož-njast, vei. To se je pričelo kasneje, ko ga je ujela gestapo. Vil, v sami srajci, bos je hodil po Trstu, trdil je. da se je tukaj rodil, da moči morje prag nje gove hiše, da ja tukaj samo on gospodar. Idiot ne? Trmasti idiot, kakor njegov idiot, he he he . . . V klet je tedaj štorkljal vojak. Frane, zdaj gre! Zastava na Montuci Joie Medved Maja 1942 sem z dvema tovarišema pričel organizirano delovati za OF. J*rvič smo se sestali v neki krojačnici v središču mesta z Albinom ČoUrjem (Karlom). Na drugi sestanek pa je priiel Čotar v družbi Darka Maruiiča (Blaža). Sestanki so bili dalj časa na istem mestu. Ko pe so postajali nevarni, smo se pričeli zbirati po raznih hi-iah naših sodelavcev, tako pri Sv. Jakobu, Magdaleni. Skednju in drugod. Zaradi varnosti pa so Blaž. Karlo in drugi aktivisti po končanem sestanku ostali kar v hiii ter tam tudi prespali. Ob 25. obletnici Oktobrske revolucije je OF organizirala propagandno akcijo. Pro propagandni material papirnatih zastavic s srpom in kladivom in letakov v italijanščini sem moral v Skedenj. Tisti večer je burja zavijala okrog vogalov tr-žaikih ulic. Paket, v katerem je bil propagandni material, je bil slabo zavit in zvezan, tako da bi se lahko vsak čas razvezal in to pred očmi karablner-jev in agentov, ki sem jih sre-čaval na vsakem koraku. No, kljub vsemu sem material srečno prinesel do doma |n ga razdelil desetim tovarišeip. Akcija' se je pričela ob 20. uri in je trajala 15 minut. Zastavice in letake smo razstresli rp vseh ve*ah,. nadstropjih, jih vtaknili pod vrata, v poštna nabiralnike in jih nalepili t>o zidovih. Pri delu. pa nam je bila dobra zaveznica burja, ki je material takoj raznesla po cestah. Policisti s6 se zaman trudili, da bi pobrali letake. Ljudje so razume- li, da je bila izvršena ilegalna1 so prihajali do nas z ulic. Ven-akcija. ! dar je večina jetniških paznikov Drugo jutro pa je vihrala na'obdržala fašistične znake in je kakor Jožeta Smagurca. Čepel sem pri svoji nelepi dolžnosti in mislil, da morda zadnjič o-pravljam to človeško delo. Sklanjal sem glavo na oetra kolena, kljubovalno sem čepel. Brez slave, brez misli, toda nekje zadovoljen človek, ki je našel poslednjo svobodo. Pred priprtimi vrati je stal Romu z zabitimi očmi. Kakor 4eblo je stal, steber nove, sijajne Evrope pred straniščem, v katerem trmasto čepi tržaški fantalin! Rekel sem mu: "Predolgo ste Montuci velika rdeča zastava, katero je bilo videti tudi z Gol-dorTijevega trga. Sele ob 18. uri so jo fašisti sneli. Oktobra istega leta je bil aretiran tov. Čotar. Policija ga je čakala v zasedi na kraju sestanka, kamor je l>il namenjen. Njegovega naslednika tovariša Udo-viča Jožeta (Nino) so ubili dne 7. januarja 1943 kvesturini v ul. Ginnastica. Bilo jih je 30, tako da mu ni usf>elo pobegniti, živ pa ni hotel pasti v roke fašističnim rabljem. Žato je rajši daroval svoje življenje za svobodo primorskega ljudstva. Dne 14. februarja je bil pokrajinski plen um OF za Primorsko, katerega sem se udeležil kot zastopnik tržaških delavcev. Z menoj je odpotoval tudi Žvab Vlado, ki je pozneje umrl v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Na plenumu je bilo zbranih vsega skupaj 18 tovarišev, tudi drugače ostalo vse pri starem. Desetega septembra smo zahtevali od ravnatelja zapora izpustitev, ta pa je poslal nad nas karabinerje in vojak^ s strojnicami. Proglasili smo gladovno stavko, medtem pa smo izvedeli, da so oblast v Trstu prevzeli Nemci. Popoldne so se nenadno odprla vrata jetnišnice in bili smo svobodni. Za prostost smo bili dolžni antifašističnemu ljudstvu in nekaterim paznikom, od katerih eden je kasneje pustil svoje življenje v Nemčiji. Komaj pol ure potem so Co-roneo že zasedli Nemci. Pod nemško okupacijo je delovanje postajalo še aktivnejše, ustanovila se jf VOS, organizacije so se pomnožile in razširile, z druge strani pa se je prav tako pridno udejstvovala tudi esesovska policija. Osem okrajev s centrom mesta se je po- med njimi tudi Bebler, Matevž, novno organiziralo. Sprva je Branko Babič, dva Italijana iz imel vsak svoje ime, ki se je Gorice in drugi. Nastanjeni Bmo bili v neki kmečki hiši v okolici Sempasa. Okrog {poldneva smo bili obveščeni, da se nam približuje 30 vojakov. Umaknili smo se na obronke za hišo. Vojaki so se za dobro uro ustavili pred hišo, nato pa nadaljevali- pot. Takrat smo bili vsi oboroženi ter bi v primeru izdajstva, za drago ceno branili naše življenje. Drugi dan sva se s Žvabom vrnila v Trst, kjer sva morala podati poročilo. Sestanek smo imeli v, njegovem stanovanju, kamot bi moral priti tudi aktivist Bidovec, ki je ušel iz italijanske internacije. Ker ga do opoldne še ni bilo, smo sumili, da nekaj ni v redu. Kot najboljšemu ponavalcu hiše, kjer je Bidovec prebival, so mi dali nalogo, da se prepričam, kaj je na stvari. Nekaj časa sem opre-zoval okrog hiše, nato pa sem vstopil. Niso se še dobro odprla vrata, ko mi je že zarenčal v obraz neki južnjak: "Roke kvišku!" Odpeljali smo se v karabiner-sko vojašnico v ul. Rossini. Tam so bili že oče pokojnega Pinka Tomažiča in štiri tovarišice, ki jih je v isti hiši aretiral marša-Io policije Vlro. Bidovca sem videl šele po dveh mesecih na kasneje zaradi konspiracije spremenilo v številko. St. Jakob in Skedenj sta se med seboj kosala za številko 1, ki je končno pripadla prvemu zaradi njegovega aktivnega udejstvovanja. Prvi tajnik okrožja je bil Segulin Franc (Boro), ki je prišel v Trst konec novembra J943, za njim Velušček Anton (Matevž) leta 1944. Oba je esesovska policija konec leta 1944 prijela in ju pq groznih mukah usmrtila. "PROLETAREC" —Socialistično-delavski Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matica. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana $3 sa celo. 11.71 «a "pol. $1 sa četrt leta. NAROČITI SI GA I Naslov: PROLETAREC CHICAOO t«. ILL. 2301 South Lawadale Avenue čakali, kaj?" , ."Na-a", je rekel in odkimal z dvorišču Coron^ja. glavo; do pičice kot, Jože Sma- ob polomu fašizma so ravnali «ure. .„,,, Zdaj je Romun odklepal težka vrabca. "Frane, začel se je ples". "Samo vi pridite", Je rekel Romun. "Trden bodi", je rekel Frane. "Kar bo, bo", sem rekel jaz. "Molči, pa bo", je dejal Frane. Frane je mož! Molčati, molčati, da, da, in da. Toda ne, kako molčati, če se tolstoriti Sig-frid zvali nate, z vso težo mogočnega Rajha? Govoriti, govoriti, biti tepec, norec, boijast-nik, idiot, govoriti ln nif ne izdati! . In štorasti romunski kmet v esesovski uniformi dviga svoje Koval je t škornji, nato podr- prevelike škornje s stopnice na saval po gladkih stopnicah; ka-1 stopnico. Razsvetljena palača je kor Joie Smagure, je podrsaval,'kakor mrzla klavnica sredi tem-veš, ko je peljal vozičeji k Lu-'nega mesta, kakor sodišče, pred njevim. Ne, k Soružniku. zato katero so postavljene vse trža-ker tam so manj brili norce iz ške hiše. Gestapovska centrala njega! Jože si je bil potegnil je hladni muzej, v katerem ze-hlače visoko na prša, pa so mu lenkasta luč obsvetljuje nepre-vseeno visele čez pete. In ta mične mumije, vojak prav tako lovi obilne škor-| In Trsta ni več! O, Je, je! Jaz nje ktfkor Joie. Le da je imel sem tu! In jaz sledim nerod-Smagurc klobuk na ušesih, in' nemu bebcu v preobilnih škor-pipo. I njih. In jaz sem zdaj triaiki Romun je, moiak Včeraj me paglavec, katerega je strainlk je peljal na dvorliče. na potre- ujel, ko je lučal kamenje v iar-bo. In rad sem ga imel za hip!niče nad ulico! TISKARNA S.N.PJ. sprejema vsa- v t i »kar »ko obrt »padajoča dola Tiska vabHa za veeelice in shode, vtzitnice. časnika, knjige, koledarje, letake Itd. e slovenskem, hrvatskem, slovaškem, šeikem. angleškem jeziku ln drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SUPJ. DA TtSKOVtNE NAROČA V SVOJI T1SKA9N! .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarna .... Cene zmerne, unijsko delo prvt vrele Pilite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY »47 »S S. Lawadale šrssss . . Chteafe Mínelo z nami tako kot prej. Nič se ni izpremenilo, čeprav je prišla na vlado Badoglijeva klika. • Se vedno smo ostali "ribelli" in te mu primerno so tudi z nami ravnali. Zasliševali so nas, pretepali, mučili in vlačili po ječah, nakar pa smo bili itak navajeni. Po razpadu Italije 8. septembra 1943 so nas še vedno držali zaprte. Veliko spremembo smo ujetniki zaznali po nemirih, ki NAZNANILO: Ker naa je že več ljudi napro* silo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: 1520 — 16th St. N. W. Washington 1 D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General, -745 — Sik Avenue. New York 22. N. Y. in Yugoslav Consulate General lit Wast Randolph Street Chicago 2. Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. "PROSVETA" 2S37 g. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111______________ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. .19. V slučaju, da Je od etran! upravnlštva kakšna takoj ohveellte, da ee lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Za Zdrul driave ta Kanado MM Za CMaaf o ln m.-----rae i ali t ftedaika Ul_Ml 3 tednika In________4.4« 4 tednike I tedniker ta_____ Za Evropo fat Daernik I11JC _ Tednik SU0 Iapetatte spodnji kupon, priletne poftetme vseto denarja ali v pisani te si nanMla Pvasvala. Sat ki Je vaša lej ^ "Z*UMasaSm*' * * ^ U V aaksneas slučaju ne veš hal » tednika* PeJasaOat—Vselej kakor hitra kateri Uh članov. Id sa prišteti, preneha biU član SNPJ, ali če se preseli proč ed družine ln bo «ah te val sam svoj list tednik, bode moral UsU član Is dotične družina, ki je tako akupno naročena na dnevnik Prosveto. ta takoj nasnaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Pros veta. Ako tega ne store, tedaj mora upramiitvo «nilati datum ss to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA SNPJ. SSS7 S. Lawndala Ave. Chi as pa S3. Prtlošana pašUJaas I) lasa__ČL Ustavil» Hov nareétflfc__________ Kadar ee preselite, vselej iHe svoj sta-l m novi naslovi «