Celje - skladišče
D-Per
cp er... i
GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV - TRBOVLJE
Rudarski »SREČNO« TITU v Hrastniku
Predsednik republike Tite s soprogo Jovanko in spremstvom, v katerem so bili Marinko Miha, Kraigher Sergej, Šentjur c Lidija in drugi je v ponedeljek, 14. oktobra 1968 obiskal Hrastnik. Velika množica Hrastničanov in občanov iz ostalih dveh zasavskih občin je pričakala Tita že na železniški postaji, kjer so mu zaželeli dobrodošlico predstavniki družbeno-političnih organizacij, pionirji, občani in rudarska godba. Od železniške postaje do steklarne in naprej do kemične tovarne, je predsednika republike spremljalo spontano in prisrčno vzklikanje »Tito! Tito«
Hrastnik, slavnostno okrašen in razburjenje ter sreča na obrazih ljudi, so razodevali veselje in radost da je najvišji, najbolj cenjeni sin naše domovine obiskal tokrat tudi to rudarsko mesto v zasavskih revirjih. Dobre volje, veder in nasmejan je odzdravljal navdušeni množici. Kolektiv hrastniške steklarne ga je prvi pozdravil v svoji sredini in mu zaželel v imenu vseh hrast-niških delavcev, dobrodošlico. Tov. Tito si je z zanimanjem ogledal tovarniške prostore, se zanimal za proizvodne postopke, uspehe in perspektivo podjetja. V imenu steklarjev mu je, predsednik delavskega sveta steklarne izročil miniaturno klasično steklarsko peč, direktor steklarne pa album s fotografijami njegovega obiska v tem delovnem kolektivu. Množica občanov in zaposlenih v tovarni kemičnih izdelkov, je pozdravila Tita pred vhodom v tovarno. Ko se je kolona ustavila, so Titu izročili v spomin simbolično darilo — statuo industrijskega delavca.
Pravi izbruh navdušenja, spontane sreče in zahvale za vse, kar je storil za razvoj naše socialistične domovine pa je bil pred šolo narodnega heroja Rajka. Nad 7000 glava množica se, je pridružila dobrodošlici predsednika občinske skupščine Hrastnik, ki je v imenu vseh občanov zaželel tovarišu Titu in spremstvu prijetno počutje v tem rudarsko-industrijskem mestu za-
savskih reyirjev. Ko je Babič Milan izročil predsedniku Titu plaketo in diplomo prvega častnega občana Hrastnika, se je iz vseh grl slišala samo ena beseda: Tito! Tito! Tito!
Ko se je kolona avtomobilov u-stavila pred upravnim poslopjem rudnika Hrastnik, so predsedniku republike, njegovi soprogi Jovanki in spremstvu najprej zaželeli dobrodošlico najmlajši občani Hrastnika, nato pa še prvoborci in rudarji, oblečeni v [tradicionalne rudarske uniforme. Ob vstopu V rudniško čakalnico so udeleženci razgovora navdušeno pozdravili tovariša Tita, ki je veder in nasmejan prisrčno odzdravljal ter z zanimanjem opazoval dvorano, ki ga je spominjala na pravo rudarsko vzdušje.
Potem, ko je predsednik občinske skupščine Babič Milan seznanil visokega gosta z gospodarskim in družbenim razvojem občine. Hrastnik, je pomočnik glavnega direktorja Zasavskih premogovnikov Zorčič Jože seznanil predsednika z razvo-
jem, načrti in problemi našega kolektiva. Tovariš Tito je z izrednim zanlmanjejm poslušal izvajanje tov. Zorčiča ter ob koncu zastavil še nekaj vprašanj.
Tovariš Zolrčič Jože, pomočnik glavnega direktorja Zasavskih premogovnikov, je maršala Tita, ob njegovem obisku v Hrastniku, v ponedeljek, 14. oktobra 1968 nagovoril v pozdravnem govoru v rudniški čakalnici takole:
Tovariš predsednik!
Na kratko bi Vas rad seznanil z delom, uspehi in problemi rudarjev Zasavskih premogovnikov.
Z rudarjenjiem smo v revirjih pričeli že pred skoraj 150 leti. Do leta 1950 so obstojali samostojni rudniki: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Skupni problemi in želja po hitrejšem napredku, so združile rudarje Hrastnika in Trbovelj, da so se že leta 1950 med prvimi v Jugoslaviji integrirali v enotno' podjetje.
Foto J. Savšek — Direktor rudnika Hrastnik inženir Petrov Ivan izreka dobrodošlico maršalu Titu
Enotno podjetje je dalo vrsto- pozitivnih rezultatov, tako na tehničnem, kot na ekonomskem področju. Znatno se je povišala proizvodnja premoga, storilnost na zaposlenega, znižali proizvodni stroški in povečali osebni dohodki radarjev.
Kljub prizadevanju premogovnika po boljšem gospodarjenju, je gospodarska in družbena reforma le še pospešila prizadevanja za racionalnejši način gospodarjenja. Tako so se Zasavski premogovniki v letošnjem letu integrirali v enotno podjetje, ker smatrajo, da lahko le združeni umski in finančni kapital in enotno nastopanje na tržišču, prispevajo k omilje-nju problemov, pred katerimi stoji rudarstvo. Novo formirano podjetje Zasavski premogovniki je dalo že do sedaj vrsto pozitivnih rezultatov, ki se ne odražajo samo v ekonomski situaciji podjetja, ampak- tudi v splošni politični situaciji med radarji. V letošnjih 9 mesecih skupnega dela smo dosegli
1,305.000	ton proizvodnje in storilnost 1910 kg na moža, kar je več kot kdajkoli doslej.
Ob takšni proizvodnji so se povi-
šali tudi osebni dohodki, ki znašajo povprečno mesečno 92.000 S din. Do konca leta predvidevamo, da bomo s cca 5.000 zaposlenimi proizvedli
1,750.000	ton premoga, kar predstavlja vrednostno cca 17 milijard S din bruto proizvoda. Osebni dohodki za dosežene rezultate dela niso zadovoljivi. Vzrok temu je predvsem nizka akumulativnost v rudarstvu, saj je znano, da predstavljajo osebni dohodki v vrednosti proizvodnje več kot 50 % in da nam od ustvarjenega dohodka ostane le 2 % za sklade. Tako nizka akumulativnost seveda pomeni, da moramo uporabljati za modernizacijo le amortizacijo in tole del amortizacije, medtem ko večji del amortizacije pora-
bimo za obnavljanje kapacitet. Takšna situacija seveda zavira hitrejši razvoj in prizadevanje za večjo produktivnost in osebne dohodke. Neprimerni osebni dohodki radarjev v veliki meri vplivajo na to, da ni nobenega interesa za zaposlovanje v tej panogi, niti za študij rudarstva. Ob takem dejstvu si želimos da bi bil čimpreje izdelan in sprejet plan razvoja energetike Jugoslavije in da se na njenem izvajanju doslednje vztraja, kajti dosedanja nihanja v orientaciji uporabe energetskih virov in nejasnosti v predvidevanju ne morejo biti samo rezultat tržne zakonitosti, ampak morajo biti rezultat določene gospodarske politike, ki omogoča usmeritev razvoja celotnega gospodarstva.
Zadnji ukrepi zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta nam dajejo upanje, da bodo problemi v premogovništvu obravnavani z večjo odgovornostjo kot doslej. Zavzemamo se za trajnejše reševanje te problematike,. Ob teh zahtevah, da je družbena skupnost dolžna z dolgoročnimi programi zagotoviti obstoj premogovnikov, se tudi jugoslovan-
ski premogovniki na vse načine trudijo, kako premog kot gorivo še vedno obdržati interesanten za industrijo in široko potrošnjo. Zavedamo se dejstva, da nosi moderna tehnologija s seboj tudi preosnovo v načinu u-porabe goriv, vendar pa menimo, da pogosto zaradi doslej nekonstrolira-ne politike, poraba drugih goriv ni bila v celoti upravičena. Prizadevamo si, da poleg plasmana v industriji plasiramo čimveč premoga v široko potrošnjo, za kar iščemo najrazličnejše možnosti in načine — od uvajanja sodobnih trajno-žarnih peči, pakiranja premoga in moderne dosatve premoga kupcem. Prav tako vlagamo precejšnja sredstva v študije, ki naj omogočijo izboljšanje
tehnoloških postopkov, zvišanje produktivnosti dela, izboljšajo delovne pogoje rudarjev in omogočijo višje osebne dohodke.
Dosedanje zaostajanje premogovništva v modernizaciji in produktivnosti, je nujno popraviti z večjim interesom družbe za reševanje tega vprašanja in s še večjim aktiviranjem vseh razpoložljivih možnosti za nadaljnji razvoj.
Ko mu je tov. Zorčič odgovoril na vsa vprašanja, je tov. Tito dejal:
»Prepričan sem, da bomo težave, v katerih se sedaj nahajajo ne le vaš premogovnik, temveč tudi mnogi drugi premogovniki v Jugoslaviji uspešno rešili. Rešitev ni v zapiranju premogovnikov, tistih rentabilnih, temveč nasprotno, v modernizaciji le-teh. Tu mislim na-sploh na nujnost modernizacije naše industrije, kot celote. Vaša prizadevanja za rešitev teh problemov kažejo na to, da se kolektiv kot celota zaveda odgovornosti in pomembnosti dela ter pomembnosti uveljavljanja smernic gospodarske in družbene, reforme.
Ko sem obiskal steklarno sem videl sodobne, moderne in visoko automatizirane stroje, ki bodo že čez nekai let dajali visoke dobičke.. Zdi se mi, da ni pravilno, da bi višek ustvarjenega dohodka »zapirali«. Nujno bi bilo — e teh strojih sem govoril zato, da bo bolj razumljiva moja misel — da se vsa razpoložljiva sredstva usmerijo v odpiranje novih obratov, novih delovnih mest«
Ko je stopil v dvorano radar Dornik Anton še z dvema radarjema v delovnih radarskih oblekah, je v dvorani zavladal popolni molk. Tov. Tito je z zanimanjem opazoval njihov prihod. V dvorani je zadonel čist in jasen Dornikov glas. V imenu vseh 5.000 zasavskih radarjev je zaželel Titu dobrodošlico, v kateri mu je želel še mnogo zdravih let in u-spehov pri razvoju naše dražbe. Svoj pozdrav je zaključil z radarskim »Srečno« ter izročil Titu rudarsko svetilko, s katero so1 obšli vse revirje rudnika, nato pa je v dvorani zadonelo navdušenje. Tito se je z močnim stiskom rok zahvalil vsem trem radarjem. Rudar Dornik je kasneje dejal: »Ko sem stopil pred predsednika in začel govoriti, sc.m imel močno tremo, potem pa sem se spomnil, da je bil tudi on-nekoč delavec in beseda je stekla«!
Predsednik zavarovancev v Hrastniku Sihur Franc je seznanil predsednika Tita s težavami upokojencev ter ga opozoril na velike razlike med starimi in novimi unoknienci, ki znašajo ponekod tudi 300 N din. Nadlje ga je med drugim seznanil s številom aktivnega prebivalstva in številom upokojencev, ki ie nad republiškim povprečjem. Ko je tov.. Malovrh Viktor predsednika seznanil še z družbeno političnim delom in delom ter razvojem delavskih kulturnih in prosvetnih društev v tej zasavski občini, je v sklepnj be-
Po razgovoru v rudniški čakalnici se je tovariš Tito odpeljal v Čeče, kjer je bilo v njegovo čast pripravljeno slavnostno kosilo. Pevski zbor Svobode iz Hrastnika je zapel podoknico. Dobro razpoložen se je tovariš Tito fotografiral s hra-stniškimi prvoborci in osebjem doma v Čečah. Prebil je fle nekaj časa v sproščenem in prisrčnem pogovoru s Čečani in drugimi občani, ki so se. zbrali pred domom v Čečah. V zgodnjih popoldanskih urah je odpotoval.
Upajmo, da nas bo tovariš Tito kaj kmalu zopet obiskal. Tega pa si vsi brez izjeme zelo, zelo želimo. Foto J. Savšek — Predsednik Tito se vpisuje v spominsko knjigo	Janko Savšek
sedi tovariš Tito dejal;
»Iz vsega kar ste mi povedali in kar sem videl, sem prepričan, da se temu kraju obetajo boljši časi.
Govorili ste o težavah in problemih, povedali pa ste mi tudi, da bo letos dosežen narodni dohodek na prebivalca že okoli 800 dolarjev na leto.
To je dvakrat do trikrat več, kot v nekaterih drugih naših krajih. Prepričan sem, da ta številka ne bo zadovoljila vaših delavcev in da bodo stremeli še za večjimi uspehi, še za večjim narodnim dohodkom. Govoril sem že o premogovništvu, slišal sem za prizadevanja za rešitev teh problemov. Prepričan sem, da z e-nako vnemo in odgovornostjo rešujete tudi vse ostale probleme, in da jih boste tudi uspešno rešili.
Dotaknil bi se Se mednarodne politične situacije,. Povedati vam moram, da me sedanja situacija precej skrbi in da nisem prevelik optimist. To pa zato, ker me skrbijo težnje posameznih držav, da porajajoče probleme rešujejo s silo, z vojaško silo. Mi smo vedno povedali vsakemu, kaj je napak in to smo storili tudi ob zadnjih dogodkih v ČSSR. Vedno smo se in se tudi bomo borili proti tujim interesnim sferam. Želimo biti samostojna in neodvisna država. Obsojamo uporabo sile v reševanju problemov. Pripravljeni smo z vse,mi silami braniti neodvisnost naše države in zaog-toviti svetlo prihodnost vsem tistim ki prihajajo za nami«.
foto J. Savšek — Sprejem maršala Tita pred upravnim poslopjem rudnika Hrastnik
sem članom delovnega kolektiva in vsem poslovnim partnerjem čestitamo
^tdan republike - >29. november!
Problemi zaposlovanja in prekvalifikacija
zaposlenih
Tov. Anžur Bogdan, dipl. oec., komercialni direktor pri ZP-T, se je kot član revirskega komiteja ZKS Trbovlje, udeležil plenuma CK ZKS, dne 30. septembra 1968. Na plenumu je razpravljal o problematiki zaposlovanja in prekvalifikaciji zaposlenih. Glede na to, da njegova razprava ni bila doslej priobčena v nobenem časopisu, smo tovariša Anžurja naprosili, da nam jo odstopi za objavo v našem glasilu. To je storil radevolje. Glasi se takole:
V svoji razpravi bi rad podal nekaj misli predvsem v zvezi s tistim delom tez, ki govorijo o kadrovski politiki, problemu zaposlovanja in prekvalifikaciji zaposlenih. Iz tez lahko preberemo- naslednje:
Razvoj proizvajalnih sil v svetu kaže, da na posameznih stopnjah razvoja, nastajajo pospešeno spremembe v strukturi zaposlenih. Z reformo se je pričel ta proces tudi pri nas. Zato moramo veliko bolj kot doslej skrbeti — trenutno s pomočjo dopolnilnega usposabljanja in spremembe poklica — za mobilnost delavcev in njihovo ponovno zaposlovanje. Perspektivno pa mora bdi sposobnost hitre prekvalifikacije vsebovana kot rezultat v samem sistemu rednega izobraževanja.
Teze torej z vso resnostjo opredeljujejo problem zaposlenosti, vendar pa po mojem mnenju premalo nakazujejo politično rešitev tega vprašanja, ampak jo prepuščajo sestavi j alcem programa. Prav zato menim, ,da je potrebno podati jasnejšo politično oceno in orientacijo za reševanje tako pomembnega problema. Zato bom skušal v svoji razpravi odgovoriti predvsem na dve. vprašanji:
1.	kje so vzroki za nenehno naraščanje nezaposlenosti pri nas v Sloveniji in
2.	kakšne možne rešitve polne zaposlenosti lahko pričakujemo v prihodnje ob izdelavi programa družbeno ekonomskega razvoja SRS.
Razvoj tehnike in proizvajalnih sil je vnesel določene spremembe v proizvodnih odnosih ne samo v svetu, ampak tudi pri nas doma. Vse večja vnema po produktivnejšem in ekonomičnejšem načinu gospodarjenja zahteva, da delovne organizacije maksimalno izkoristijo vse obstoječe tehnično ekonomske možnosti in rezerve znotraj podjetja. To pa po eni strani pomeni, da visoka avtomatika in modema tehnologiia potrebujeta znatno manjše število zaposlenih, po drugi strani pa zahtevata večjo udeležbo umskega in visokokvalificiranega tehničnega ter ekonomskega dela; Gospodarska reforma je v času triletnega delova-
nja ukrepov že v veliki meri zaostrila odnose v proizvodnji in postavila v ospredje vse tiste ■ delovne organizacije, ki poslujejo sodobno in visoko rentabilno, pri vseh ostalih pa so izbili na dan nešteti problemi med katerimi je pravgotovo najhujši — brezposelnost.
Več kot zaskrbljujoča je ugotovitev, da število nezaposlenih pri nas v Sloveniji neprestano narašča. To naraščanje nezaposlenosti pogojuje določeno negotovost in bojazen med delovnimi ljudmi, dostikrat pa tudi nezaupanje v reformna prizadevanja. Administrativni način gospodarjenja je dopuščal razširjanje, obsega proizvodnje na račun števila zaposlenih, kar se je v veliki meri odražalo na produktivnost dela. Reformna prizadevanja pa so usmerjena prav v obratno smer. Dejstvo je, da je obseg števila zaposlenih v gospodarstvu že tako velik, da postavlja pogosto politične in ekonomske probleme. Pretežni del gospodarskih organizacij zaradi nizke produktivnosti finančno ni sposobnih odpirati nova delovna mesta, ampak bi jih morale, če bi hotele poslovati v optimalnih okvirih — celo ukinjati. Ta dejstva v veliki meri vplivajo na to, da je čutiti med delovnimi ljudmi vse večjo zaskrbljenost in bojazen za svojo perspektivo.
Vendar pa po drugi strani lahko ugotavljamo, da nenehni problemi, ki jih poraja blagovno tržno gospodarstvo, še vedno niso vzpodbudili zadostnega procesa hitrejšega izboljšanja in prilagajanja kadrovske strukfturei strukturi proizvodnje in potrebam razširjene reprodukcije v podjetjih. Vrsta delovnih organizacij se še vedno zapira sama vase v zastarele organizacijske oblike ter v nesodobno organizacijo dela in tehnologijo. Zapirajo vrata nekvalificirani delovni sili, še v večji meri pa visokokvalificiranim, strokovno usposobljenim kadrom. Ne uvidijo, da si samo z uveljavljanjem visoko strokovnih in izobraženih kadrov lahko zagotove sodobnejše koncepte v poslovanju, s tem pa tudi pogoje za njihov obstoj in nadaljnji napredek.
V veliki meri si upam trditi, da so prav nekateri posamezniki, njihovi osebni interesi, ali interesi posameznih skupin v delovnih organizacijah, glavna ovira za izbolišani" produktivnosti in zaposlen osti v podjetjih. Drugače si ne znam razlagati pojavov, da so še v mnogih delovnih organizacijah npr. odločitve o investicijah stvar samo nekaterih posameznikov, da obstojajo ponekod strokovni ljudje, na vodilnih delovnih mestih, ki nimajo dovoli strokovnega znanja in že v veliki meri zaostajajo za razvojem znanosti, tehnike in tehnologije; da zapostavljajo oziroma sploh ne vodijo nikakršne temeljitejše kadrovske politike in
pa, da prav iz teh delovnih organizacij beži cela vrsta dobrih strokovnjakov. ki so prišli v konflikt bodisi zaradi nagrajevanja, razprtij v podjetju ali pa zaradi dušenja njihove lastne iniciative.
Gornjo trditev bom skušal podkrepiti še z naslednjim; komisija za ugotavljanje javnega mnenja pri revirskem komiteju ZK v Trbovljah je na osnovi slučajnega vzorca anketirala približno 1 % prebivalstva v Zasavju. Iz rezultatov je razvidno, da je v strukturi anketiranih sodelovalo le 11 % komunistov. Za nas bodo zanimivi morda le odgovori in mnenja anketirancev na naslednja vprašanja: »Pri nas zadnja leta govorimo o nezaposlenosti kot o perečem problemu; zakaj je po vašem mnenju prišlo do tega«?. 52,3 % anketiranih je mnenja, da so vzrok nezaposlenosti tisti nekvalificirani ljudje, na vodilnih delovnih mestih, ki zapiralo vrata mladim šolanim ljudem: 45,9 % jih meni, da je zaposlenih še vedno preveč honorar-cev in 43.2 % jih misli, da je preveč zaposlenih unokojencev.. Komaj 8.3 % jih meni, da je za veliko število1 nezaposlenih kriva modernizacija proizvodnje in 7,7 %. da je kriva reforma. Te ugotovitve nam nedvomno pričajo o tem, da so neposredni proizvajalci močno zainteresirani za izvajanje reforme, za modernizacijo proizvodnje in za to. da zasedejo ključne položaie v delovnih organizacijah poslovni, strokovno usposobljeni ljudje. Jasno jim je da brez sposobnih in poštenih strokovnih ljudi, ki so vdani socializmu ne moremo pričakovati hitrejšega razvoja naše družbe (ob tem bi rad opozoril na tiste napake v časopisju, ki cesto grajalo sposobne in poštene ljudi zaradi njihovih visokih osebnih dohodkov; po drugi strani pa ie zelo malo napisanega o tistih liudeh. ki zaradi svoje nesposobnosti 'pripeljejo podjetje v nezavidljiv položaj).
O tem je potrebno opozoriti še na en problem. Gre namreč za to, da se v zadnjem času vse češče dogaja, da nekatere delovne organizacije v manjših, perifernih krajih, na vse načine iščejo strokovne ljudi, mlade strokovnjake, ki bi lahko s svojo sposobnsotjo in znanjem zagotovili boljši uspeh v poslovanju teh organizacij. Vendar, ker so te organizacije locirane pač v »nerazvitih« krajih, kljub temu. da tem strokovnjakom nudijo stanovanja, primerne osebne dohodke itd., odziva skoraj ni. Zato menim, da v pogledu zaposlenosti pri nas ne gre metati vse probleme v en koš. Eno je namreč brezposelnost, ki jo pogojuj" industrijski razvoj in moderna tehnologija, drugo pa je brezposelnost, ki stvar programa razvoja SR Slove,-kov, njihovih teženj in hotenj,
Na zastavljeno prvo vprašanje lahko torej odgovorimo, da se pogoji zaposlenosti v zadnjem letu v Sloveniji vse bolj zaostrujejo. Mislim, da ne bi ravnali prav, če bi se zadovoljili samo s pavšalnimi ugotovitvami, čes da je v tem trenutku brezposelnost obstala na določenem nivoju in zato ni potrebno storiti vse, da se ta problem čimprej, prav gotovo pa v okviru programskih prizadevanj, reši.
Zavedati se namreč moramo, da v prihodnje v industriji ni računati na kakšen občuten porast zaposlenih. Številka 30.000 oseb, kakršen je letni prispevek generacije v Sloveniji, pa nas ob dejstvu, da se stopnja zaposlenosti ne zmanjšuje, mora navdajati z veliko mero previdnosti in odgovornosti.
Iskanje kakršnihkoli konkretnejših rešitev ali dajanje receptov za rešitev tega vprašanja prav gotovo ni namen moje razprave. Konkretizacija tega problema je nedvomno stvar prgora marazvoja SR Slove-
nije, ki bi moral izhajati po mojem mnenju iz naslednjih idejnih izhodišč; predvsem bi bilo potrebno jasno opredeliti in definirati odgovornost do problema zaposlovanja. Eni namreč trdijo, da je izključno država tista, ki naj bi neposredno urejala odnose na področju zaposlovanja in skrbela za vse tiste, ki bi se radi zaposlili pa pri tem ne uspevajo; zavzemajo se za povečanje skladov, uvajanje javnih del za nezaposlene itd. Drugi, nasproti tej tezi, vidijo rešitev edinole v samih gospodarskih organizacijah. Ne da bi se spuščal v podrobnejše razlaganje menim, da morajo biti na eni strani živo zainteresirane za rešitev problema nezaposlenosti — gospodarske organizacije, da z oživljanjem gospodarske aktivnosti in razširjanjem proizvodnih zmogljivosti prispevajo k dodatni zaposlitvi; po drugi strani pa je naloga najširše družbene skupnosti, da eventualno tudi z dodatnim delom zajemanja akumulacije iz gospodarstva zagotovi naslednje:
—	da v obliki planiranja in koordiniranja poksrbi za odpiranje novih delovnih mest v terciarnih dejavnostih, obrti in drugih us-lužnostnih dejavnostih,
—	da z določenimi ukrepi zagotovi ustrezno zaščito, zdravstveno varstvo in možnost za ponovno vključitev v delo,
—■ da poskrbi za mobilnost in prekvalifikacijo delovne sile, prav-tako pa naj ima na skrbi planiranje in vsklajevanje bodočih potreb glede šolskih zmogljivosti,
—	in da ima v vidu zgodovinsko nujnost migracije delovne sile in zaposlitve na tujem ter z določenimi drugimi ukrepi (uvoz tujega kapitala in podobno) pospeši intenzivnost zaposlovanja doma.
Ob vsem tem pa mislim, da ne bi smeli prezreti vloge zavodov za zaposlovanje, ki bi morali postati ne le evidenčniki in distributerji, marveč in pre.dvsem strokovni analitiki in znanstveni načrtovalci na področju zaposlenosti.
Republiški poslanec Forte Karlo-Marko je govoril v republiški skupščini
Republiški poslanec v republiškem zboru skupščine SR Slovenije tovariš Forte Karlo-Marko je na za sedanju tega zbora, dne 27. septembra t. 1. sodeloval v razpravi k osnutku družbeno ekonomskih izhodišč za pripravo republiške bilance sredstev in obveznosti splošne, porabe v letu 1969. Glede na to, da njegova razprava v dnevnem časopisju ni bila objavljena, je pa za nas izrednega pomena, smo ga naprosili, da nam odstopi v objavo celoten tekst svoje razprave. Naši prošnji je radevolje ugodil. Zato v nadaljnjem navajamo celotno besedilo njegove razprave. Glasi se;
Tovariš predsednik, tovarišice in
tovariši poslanci!
Pridružujem se vsem onim izrazom zadovoljstva skupščinskih odborov in predstavnikov občin, da smo v letošnjem letu pravočasno- začeli z obravnavo izhodišč za pripravo republiške bilance za leto 1969. Kljub razhčnim stališčem do materiala republiškega sekretariata za finance menim, da moramo iniciativo sekretariata, da je predložil svoj material direktno skupščini, oceniti kot koristno. Zal do danes nismo imeli na voljo stališč izvršnega sveta SRS, kar pa n,e bi kazalo dramatizirati. Zavzemam se za to, da bi bilo potrebno odpraviti določbe 125. člena in ustrezno spremeniti 27. člen zvezne ustave.
Menim prav takoi, da bi morala v spletu družbenih razmerij imeti tudi ustrezen delež razmerja, ki se nanašajo na zbiranje družbenih sredstev kot merilo za obseg splošne
potrošnje kot ekonomsko politične komponente gospodarskega razvoja. Naš bodoči instrumentarij, ki bi te odnose urejeval, bi moral biti bolj smotern in učinkovit kot je bil doslej. Prav tako menim, da bi se v bodoče morali izogibati pogostih sprememb in improvizacij, ker iste vnašajo v družbene odnose in gospodarske odločitve negotovost in nezaupanje v trajnejšo vefjavo sistema. Pridružujem se onim, ki zastopajo stališče, da bi bilo treba določene stvari enotneje urediti v okviru republike in da različnost v politiki davkov in prispevkov vzpodbuja špekulacijo, prav tako pa določene; politične konflikte. Že v teku leta smo ugotovili, da tudi posebno skupščinsko priporočilo ni zagotovilo enotne davčne politike med občinami. Do itakšnih ugotovitev so prišli tudi pristojni odbori gospodarskega zbora.
V odnosu na proračun mislim, da je smotrno vztrajati na načelu enake rasti republiškega in občinskih proračunov. Vsako prenašanje funkcij iz republike na občine ali obratno bi se nujno- moralo ustrezno odraziti -na tem razmerju. Posebno pozornost zasluži tudi proučitev virov dohodkov krajevnih skupnosti. Zavzemam se za ostro pro-gresijo na visok skupen dohodek občanov. V zvezi s prispevkom iz osebnega dohodka kmetijske dejavnosti menim, da bi bilo v bodoče te stopnje nujno koordinirati s stopnjo prispevka iz zdravstvenega zavarovanja kmetov. Posebno našo pozornost zasluži predlog tolminske občine, da bi kazalo
višinske kmete popolnoma oprostiti od teh dajatev glede na družbeni interes, da ostanejo na svoji zemlji.
V osnutku družbeno ekonomskih izhodišč za pripravo republiške bilance sredstev in obveznosti splošne porabe za le,to 1969, je na strani 7 in 8 posebno poglavje, ki obravnava oprostitve plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka. Ne bi se mogel v v celoti strinjati s trditvijo v navedenem poglavju, »da z republiškim predpisom navedene oprostitve veljajo tudi za federacijo in občine«. Brez dvoma ima republika takšno pravico, vendar, če to izrecno predpiše, v kolikor pa predpiše samo za tisti del prispevkov, ki pripadajo njej, pa to ne pomeni,da bi to moralo veljati tudi za občine. Strinjam se s predloženimi zaključki, da bi se morale oprostitve predpisati le tedaj, ko gre za splošne gospodarske interese.
Dovolite tovarišice in tovariši poslanci, da v zvezi s politiko prispevkov in davkov opozorim na konkreten problem v našem premogovništvu, ki mislim, da sicer zasluži posebno obravnavo v naši skupščini. Menim namreč, da bi vsakršno- odlaganje razprave o tem. prej ko slej pripeljalo do neželjenih političnih posledic. Dejstvo, da o tem ni razpravljala republiška skupščina, da pa je bil problem premogovništva predmet razprave v zvezni skupščini, vzpodbuja določene komentarje. Pismo predstavnikov slovenskih premogovnikov, naslovljeno na skupščino, izvršni svet — prejeli smo ga tudi poslanci iz volilnih enot, kjer
so premogovniki locirani — zahteva vrsto razjasnitev, ker se po mojem mnenju določene stvari zamegljujejo v teh kolektivih samih, zaradi tega menim, da bi bila razprava o tem problemu v naši skupščini tudi koristna. V zvezi z vprašanjem, ki je na dnevnem re,du, pa želim opozoriti na dejstvo, da je zvezna skupščina sklenila odstopiti premogovnikom 4,7 % prispevka od delovnih razmerij ter istočasno priporočila republikam, da tudi one oprostijo premogovnike tega prispevka.
Na sestanku kolektiva trboveljskega rudnika sem bil s strani prisotnih rudarjev zadolžen, da to vprašanje sprožim pred republiško skupščino. Ob razpravi so rudarji z ra-zumeavnjem upoštevali situacijo v šolstvu in v občinah, zaradi tega so vztrajali samo na oprostitvi onega dela prispevka za republiški proračun v višini 1,51 %. Ta zahtevek je ponovljen tudi v pismu predstavnikov slovenskih premogovnikov in sicer na strani 4 (citiram): »Predlagamo vsem merodajnim organom, predvsem pa republiškemu izvršnemu svetu in skupščini socialistične republike Slovenije, da v skladu s stališči zvezne skupščine upošteva naše predloge in čimpreje odloči o naslednjih vprašanjih: 1. zniža proračunski prispevek iz osebnega dohodka za iznos, ki je namenjen, republiškemu proračunu (»1,51 %). Prispevek za kritje potreb šolstva naj bi premogovniki še nadalje odvajali«. V nadaljnjih točkah zahtev govori pismo še o upokojevanju rudarjev, energetski bilanci, prometnem davku na trajno žarne peči, ukinitvi nekaterih premogovnikov in o problemu integracije podjetij energetike.
Ta vprašanja kot sem rekel, bi naj bila predmet razprave merodajnih republiških institucij, prav tako pa tudi same skupščine in izvršnega sveta.Omejil bi svojo razpravo samo na dejstva, ki so v neposredni zvezi z zahtevkom po oprostitvi 1,51 % prispevka za republiški proračun. Opozarjam, da s to oprostitvijo soglaša v načelu tudi republiška gospodrska zbornica (o tem je govoril predsednik gospodarske zbornice tovariš Krese). S tem v zvezi menim, da ta oprostitev ne rešuje nakopičenih problemov v premogovnikih, ampak jih samo ublažuje, po mojem mnenju je to transfuzija z zelo kratkim učinkom, ki pa vendarle pomaga kolektivom premostiti težave, ki so se nakopičile. Vsi mi se še dobro spominjamo, kaj vse smo v prvih letih po osvoboditvi zahtevali od rudarjev. Žal smo danes pozabili rudarje, večkratne u-darnike: poslanca rudarja Zagoriška, Petka in Magistra iz Trbovelj, Kmeta iz Hrastnika, Lužarja iz Zagorja, Remiha iz Velenja, Pelka iz Kanižarice, Gričarja iz Kočevja. Kneza iz Senovega, Drnovška iz Laškega in druge. Takrat se je ob Zagoriškovih delovnih uspehih navduševala vsa Jugoslavija. Danes živi v Trbovljah v
rudarski koloniji, pozabljen od vseh, kot staro-upokojenec s 50 let in nekaj mesecev delovne dobe in pokojnino (po vseh uskladitvah) 71.485 S dinarjev.
Proizvodnja v Zasavskih premogovnikih se je dvignila od 1,500 tisoč ton na 1,750 tisoč ton v zadnjih desetih letih. Prav tako moramo ugotoviti, da se je dvignil rudniški učinek v tem obdobju v rudniku Tr-bovlje-Hrastnik od 1,14 na 1,92 ton/delavnik. Proizvodnja se je dvignila za 17 %; storilnost pa za 68 %. V primerjavi s povprečno rudniško storilnostjo rjavih premogovnikov v Jugoslaviji je v Zasavskih premogovnikih višja za preko 50 %. Kljub tem ugodnim rezultatom prizadevanj rudarjev pa se njihov finančni položaj slabša. Razna povečanja prispevkov po letu 1966, so situacijo v premogovnikih še zaostrila. Tu imam v mislih dodatne prispevke za soi-ciaino zavarovanje in poslovni sklad. Dovolite, da navedem povprečne o-sebne dohodke v Zasavskih premogovnikih:	v letu 1965 so znašali
71.000	S din, v letošnjem letu pa so povprečni osebni dohodki bili v višini 90.175 S din medtem, ko* je znašalo republiško povprečje v Sloveniji v juliju 96.200 S din in da so po podatkih iz julija osebni dohodki nižji le v kmetijstvu in obrti. Se slabša je situacija v luči dejstva, da v delitvi dohodka osebni dohodki predstavljajo 98 % dohodka, tako da skladov praktično ni in zaradi tega ni nikakršne materialne osnove za modernizacijo. Ob vsem tem je v preteklih letih pet tisoč zasavskih rudarjev oddvojilo praktično od svojih ušt nekaj sto milijonov za modernizacijo. Angažiranje, sredstev republiških rezerv, ki so bila odobrena šele v letošnjem letu, bo o-mogočilo nadaljnjo modernizacijo. S tem v zvezi moram opozoriti, da bo modernizacija brez dvoma zaostrila problem zaposlovanja na področju revirskih občin, posebej še. z ozirom na nujnost prekvalifikacije nekaj sto rudarje-invalidov, za ka-
tere mora sedaj skrbeti kolektiv Zasavskih premogovnikov.
V zvezi s finančno situacijo moram opozoriti še na eno dejstvo. Stalno naraščajo neplačani računi kupcev, ki so v letošnjem letu narastli na tri milijarde dvesto milijonov S dinarjev. V takšni situaciji je kolektiv prisiljen najemati premostitvene kredite za izplačilo osebnih dohodkov. Obresti sredstev v te namene bodo v letu 1968 znašale sto milijonov S dinarjev, ki nujno zmanjšujejo akumulativnost. Istočasno moram poudariti, da je kolektiv do sedaj izpolnjeval vse obveznosti do družbe, bank in drugih delovnih organizacij.
Tovarišice in tovariši poslanci! Kljub temu, da je jasna tendenca preorientacije energetike na modernejša in cenejša ter tehnološko za nekatere panoge sprejemljivejša goriva, vendar moramo zlasti z ozirom na današnjo situacijo pri nas in v svetu voditi računa o tem, da je premogovništvo panoga, ki direktno ali indirektno ustvarja možnost dela industriji in široki potrošnji na osnovi lastnega rudnega bogastva, ki v nacionalni ekonomiji zasluži določeno pozornost.
Iz vseh razlogov, ki sem jih naštel smatram, da je umestno, da se odzovemo priporočilu zvezne skupščine in ugodimo zahtevi slovenskih premogovnikov in z odgovarjajočim aktom oprostimo le-te plačevanja 1,51 % republiškega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Takšna oprostitev je tudi v skladu s 17. in 18. členom temeljnega zakona in 18. in 19. členom republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, kjer je predvideno, da vsaka družbeno-politična skupnost lahko izda predpise o trajnih in začasnih oprostitvah in olajšavah glede njej pripadajočega prispevka oziroma davka in dalje, da se takšne oprostitve in olajšave smejo predpisati, če je to potrebno za razvoj posameznih panog ali iz splošno gospodarskih interesov.
V DOBI ROBOTOV
KfiO M
Nekaj o poslovni politiki v podjetju
Predstavili bomo poslovni proces podjetja kot tisto njegovo- delovanje, pri katerem ob posredovanju bla-govno-denarnih in čistih finančnih odnosov nastopajo delovna sredstva, delovni predmeti, storitve in delovna sila, da bi bila zaradi njihovega povsem določ. kvalitat., kvantitat. in časovnega združevanja dosežena tista proizvodnja oziroma prodaja, ki jo predvideva poslovni predmet. Z ekonomskega stališča proučujemo elemente poslovnega procesa, iz njih izvirajoče stroške in rezultirajoče učinke; seznanjamo se z oblikovanjem in delitvijo finančnega rezultata; potem obravnavamo sredstva in vire sredstev kot posebnih ekonomskih kategorij; končno pa se dotaknemo posebnosti knjigovodskega spremljanja poslovanja, njegovega nadzora in analize. Vsa ta izvajanja pravzaprav pomenijo uvod v razumevanje poslovnega procesa z ekonomskega stališča. Čeprav izvajanja skušamo vedno nekoliko računovodsko obarvati, da bi bila v večjem stiku z izvorom podatkov v gospodarski stvarnosti, se vendar sučemo v območju ekonomike podjetja. Kot vemo pa se pri ekonomiki podjetja ukvarjamo z iskanjem ekonomskih zakonov in formuliranjem načel, po katerih bi poslovni proces podjetja lahko dajal najboljše rezultate. Drugače je s poslovno politiko. Poslovna politika se ukvarja s postavljanjem ciljev in določevanjem načinov in sredstev za njihovo dosego. Medtem, ko je naloga ekonomike podjetja presojati poslovni proces kot tak, je naloga poslovne politike njegovo usmerjanje. Poslovna politika torej pomeni uporabo spoznanih ekonomskih zakonov in formuliranih načel pri konkretni akciji posameznega podjetja.
K proučevanju poslovne politike lahko pristopimo šele tedaj, ko so nam dobro poznani problemi, s katerimi se ukvarja ekonomika podjetja. Zato le nekaj bežnih misli o poslovni politiki.
Poslovna politika kot dejavnost v podjetju je bistveni sestavni del upravljanja oziroma delavskega samoupravljanja. Pravzaprav ni mogoče govoriti o oblikovanju poslovne. politike v podjetju izven obravnavanja samega upravljanja. Toda upravljanje ni že izčrpano zgolj z oblikovanjem poslovne politike. U-pravljanje pomeni več kot samo to. Res pa je oblikovanje poslovne politike njegov najvažnejši sestavni del.
Oblikovanje poslovne politike pomeni odločanje o usmeritvi poslovnega procesa v daljšem, a tudi krajšem roku. Oblikovanje poslovne politike torej sestoji iz vrste poslovno-političnih odločitev. Do takih odločitev pa je mogoče priti na različne načine; na podlagi intuicije ali raz-
iskovalnih metod. Intuicija je subjektivna sposobnost vživetja v problem, ki ga je tako mogoče naenkrat razumeti v celoti in v delih, za razliko od umskega razglabljanja in raziskovanja, če temelji intuicija na bogatem izkustvenem spoznanju ljudi, obstaja verjetnost, da se bodo ti približali bistvu problema in da bo morda iz tega izhajajoča odločitev celo' dobra. Intuicija res omogoča hitre rešitve ter je koristna pri manjših odločivah, ki nimajo usodnih posledic, tvegana pa je njena uporaba pri Velikih odločitvah. Pri velikih odločitvah oziroma za poslovanje pri usodnih odločitvah je nujno treba uporabiti metode raziskovanja ter izsledke teh šele kombinirati z intuicijo.
Ne glede na to, ali so poslovno-politične odločitve zasnovane na intuiciji ali na raziskovalnih metodah pa je v vsakem primeru pri oblikovanju poslovne politike potrebno dobro poznavanje ekonomskih kategorij poslov, procesa. S tem pa še ni rečeno; da je, njihovo dobro- poznavanje že zadost. za oblikov. dobre poslovne politike. Pri poslovni politiki imamo namreč opravka tudi z drugimi momenti izven samih ekonomskih; vzemimo npr. samo socialne momente. Prav tako se pri vsakem usmerjanju poslužujemo določenih domnev o prihodnosti, s čimer nas še; tako dobro poznavanje sedanjosti in preteklosti ne rešuje določene negotovosti.
Poslovna politika sestoji iz vrste poslovno-političnih odločitev. Zato pomeni vsako funkcionalno razčlenjevanje poslovne politike hkrati razvrščanje; posameznih poslovno-političnih odločitev v določene skupine glede na to, v kakšni zvezi se pojavljajo.
Poslovno-politične odločitve seveda ne izčrpajo vseh odločitev, ki so potrebne, pri poslovnem procesu. Piri njem se pojavljajo npr. tudi poslovno-tehnične (operativne) odločitve. Vendar nas zanimajo le prve, ki spadajo v sklop poslovne politike.
Poslovno-politične odločitve lahko najprej delimo na tiste z dolgoročnim in tiste s kratkoročnim značajem. Medtem, ko so druge prilagojene obstoječim okolnostim jih prve v mejah možnosti celo utegnejo spreminjati; v kratkem roku se je npr. treba prilagajati danim kapacitetam, medtem ko je v dolgem roku mogoče povečati te kapacitete.
Poslovno-politične odločitve lahko dalje delimo na strateške (temeljne) in taktične (izvedene). Strateške odločitve so navadno dolgoročne, usmerjene so neposredno na osnovne cilje podjetja, navadno so o-kvirne in dopuščajo več variant konkretnega reševanja problemov. Strateške odločitve; vsebujejo temeljna načela poslovanja in s tem oprede-
ljujejo celotno poslovno- politiko podjetja. To so navadno najbolj pomembne in usodne odločitve. Na-, sprotno so taktične odločitve, navadno kratkoročne, niso usmerjene na osnovne cilje podjetja, temveč na konkretne naloge v okviru že opredeljenega cilja, prav tako niso- več okvirna, temveč prav konkretne in odločilnega pomena za ravnanje, v določenih razmerah. Medtem, ko strateške odločitve zahtevajo več razmišljanja in raziskovanj, taktične odločitve ne zahtevajo toliko časa za pripravo. Taktične odločitve ne vsebujejo več temeljnih načel poslovanja in ne opredeljujejo več celotne poslovne politike podjetja, temveč konkretizirajo ta temeljna načela poslovanja in oblikujejo poslovno politiko v posameznih podrobnostih.
Nekatere poslovno-politične odločitve zadevajo po svojih ciljih in posledicah celotno 'podjetje, druge pa samo kako izmed njegovih organizacijskih enot. Prav tako se nekatere od poslovno-političnih odločite;v tičejo celotnega poslovnega procesa, druge pa samo- funkcionalnih poslov-, nih procesov. Zato tudi razčlenjujemo poslovno politiko podjetja na splošno poslovno politiko in funkcionalne poslovne politike,. Opredelitve funkcionalnih poslovnih politik ustreza razčlenitev celotnega poslovnega procesa na posamezne poslovne procese,. Vemo pa, da je treba razlikovati naslednje funkcionalne poslovne procese: proces investiranja, kadrovski proces, proces nabave (v ožjem smislu), proces proizvodnje, proces prodaje in proces financiranja. Temu pa sledi naslednja funkcionalna razčlenitev poslovne politike;
investicijska politika
kadrovska politika
nabavna politika (v ožjem smislu)
proizvodna politika
prodajna politika
finančna politika
Pri vsaki izmed zgoraj naštetih poslovnih politik seveda razlikujemo strateške (temeljne) in taktične (izvedene) poslovno-politične odločitve, oziroma dolgoročne in kratkoročne poslovno-politične odločitve.
Pri investicijski politiki gre zlasti za usmerjanje nabave delovnih sredstev, ki pa potegne za seboj tudi ves tehnološki in ekonomski raz-\7oj podjeja; ta politika je pretežno strateškega in dolgoročnega značaja. Pri kadrovski politiki odločamo o zaposlovanju delovnih ljudi, o prenehanju njihovega delovnega razmerja, o imenovanju direktorja in drugih vodstvenih kadrov, o stimulaciji, disciplini, strokovnosti in delovni klimi; ne glede na to; ali ima strateški ali taktični značaj, so pri njej vedno precej poudarjeni razni, socialni momenti izven samih eko-
nomskih. Pri nabavni politiki (v ožjem smislu) gre za usmerjanje celotnega nabavnega poslovanja; tu nastopajo odločitve v pogledu nabavnih poti, dobaviteljev, obsega nabave, rokov pri nabavi, normalnih zalog materiala itd., ki imajo spet deloma strateški in deloma taktični značaj. Pri proizvodni politiki gre za probleme oblike proizvodov, proizvodnih metod, količine in asortimenta proizvodov, razvoja proizvodov, kvalitete proizvodov, tehnične, opremljenosti dela, kooperacije itd.;
opravka imamo torej že spet deloma s trateškimi in deloma s taktičnimi odločitvami oziroma z dolgoročnimi in kratkoročnimi odločitvami. Pri prodajni politiki se usmerjamo- na probleme organizacije, prodaje, propagande, odnosov do kupcev, zalog proizvodov, cen rabatov itd.; tudi tu so potrebne deloma strateške in dolgoročne odločitve, čeprav so mnogokrat zelo številne ravno taktične in kratkoročne odločitve,. Končno teži finančna politika k problemom priskrbe finančnih sred-
stev, njihovega preoblikovanja (pla-smana) in vračanja ter posebej urejanja finančnih odnosa jev podjetja; spet imamo opravka deloma s strateškimi in deloma s taktičnimi odločitvami oziroma z dolgoročnimi in kratkoročnimi odločitvami.
Naloga splošne poslovne politike pa je pri vsem tem vsklajevanje funkcionalnih poslovnih politik v enotnost ciljev in nalog podjetja kot celote, torej v ohranjanju kohezije podjetja.
(nadaljevanje sledi)
PROBLEMATIKA REDNIKA TRBOVLJE
Ob integraciji rudnika Trbovlje-Hrastnik in rudnika Zagorje, šobile izvedene tudi razne organizacijske sprem,embe.
Dejavnost bivšega obrata Trbovlje, sedaj rudnika Trbovlje, se je razširila š|e z GRAMAT-om (opekarna, kamnolom, betonarna) in nekaterimi drugimi enotami (menza, samski dom itd.). Zato problematika rudnika Trbovlje ni samo v proizvodnji premoga, ampak v enaki meri tudi v drugi dejavnosti. Vendar je težišč« dela pa tudi problemov v proizvodnji premoga.
Jamski obrat:
celotna proizvodnja je bila odvisna od večih vzrokov, ki so bistveno vplivali na višino proizvodnje, predvsem pa je to bila zakasnitev izgradnje nove termoelektrarne v Trbovljah. Ta zakasnitev in pa razni remonti v stari termoelektrarni Trbovlje, so vplivali na precejšen izpad planirane proizvodnje premoga, saj je znašala proizvodnja do 30. 9. 1968 le 194.454 ton komercialnega in 164.886 ton kotlovnega premoga, na-pram planiranim 179.900 ton komercialnega in 234.100 ton kotlovnega premoga.
Če upoštevamo da se proizvodnja premoga iz jame Trbovlje bistveno preusmerja na povečanje proizvodnje kotlovnega in zmanjšanja komercialnega premoga, potem je jasno, da je za normalno obratovanje potrebna približno enakomerna proizvodnja in seveda tudi enako- enakomerni odvzem premoga (ali direktno v termoelektrarno, ali pa v deponijo). To bo v bodoče pri polnem obratovanju nove termoelektrarne še važnejše pa tudi težje izvedljivo.
Trenutno so v jami Trbovlje odprta. štiri polja: Plesko, Terezija II, Vode in Pola j. Vsa polja so normalno odprta in poteka odkopavanje brez večjih težav, če izvzamemo vodne vdore, in občasno povečana pritiske v polju Terezija II. Proizvodnja komercialnega premoga (Plesko in Terezija II) je omejena z odkop-no dolžino in je možna dnevna pro-
izvodnja do 600 ton. Večja možnost povečanja proizvodnje pa je pri kot-lovnem premogu (Polaj, Vode in občasno Plesko), ki Pa je omejena bolj zaradi pomanjkanja kopačev (predvsem na odkopih) ter neenakomernega odvzema, kot pa zaradi dolžine odkopne fronte. Pri tem je potrebno omeniti, da se je stalež jamskih delavcev od 1. 1. do 30. 9. 1968 znižal za 60 delavcev in to predvsem kopačev na odkopih in progah, od tega je 24 delavcev odšlo k obratu za specialna rudarska dela (Zah. Nemčija, Bor itd.).
V	tem času je prišlo 32, odšlo pa 92 jamskih delavcev. Rudnik Trbovlje je odstopil začasno drugim enotam v ZP-T delavce zaradi večjih potreb v teh enotah (Zagorje, Hrastnik, Separacija in nabavni sektor), katere pa brez vpliva na delo v rudnikih Hrastnik in Zagorje ni možno takoj odpoklicati. Tako primanjkuje približno 40 delavcev zaradi povišanja proizvodnje, v naslednjih mesecih (oktober 1910 ton, november 2100 in december 2060 ton/dan). Največji problem delavcev bo v mesecu oktobru, saj je poleg povišane, proizvodnje, še mnogo dodatnih del tako na primer likvidacija treh čel ter zasipavanje opuščenega preloženega savskega rova.
Tako lahko probleme v jami Trbovlje zaključimo z naslednjimi u-gotovitvami;
1.	za doseganje planirane proizvodnje je potrebna zaposlitev najmanj še 30 jamskih delavcev;
2.	enakomerna proizvodnja in odvzem premoga sta predpogoj za realiziran je plana proizvodnje.
GRAMAT (Obrat za proizvodnjo gradbenega materiala):
V	tej enoti so se posebno v tem letu pokazale posledice premajhnega vlaganja v preteklih letih tako v kamnolomu, kot tudi v opekami. D očim je to za opekarno še delno razumljivo, zaradi začasne stagnacij^ v proizvodnji opeke v celoti gradbeni industriji SFRJ, pa so bile zahteve po oddaji proizvodov kam-
noloma Vode vedno večje od dejanskih možnosti. V letu 1968 pa se je gradbena dejavnost močno povečala in tako kamnolom kot opekarna sploh ne moreta zadovoljiti zahtevam kupcev.
V kamnolomu je predvsem potrebno povečati prostornino bunkerjev za drobljeni material, istočasno pa je treba urediti tudi transport v samem kamnolomu ter tehnično izboljšati sistem odkopavanja. Le povečanje, kapacitet bunkerjev, uvedba kamionskega ali podobnega prevoza v kamnolomu ter izboljšanje nakladanja (bager ali posebni nakladalec) lahko zagotove normalno gospodarno poslovanje v tem kamnolomu. V kolikor ne bi bilo možno vložiti potrebna sredstva v modernizacijo kamnoloma, potem je vprašanje nadaljnjega rentabilnega obratovanja kamnoloma Vode zelo problematično.
Tudi v opekarni Trbovlje obstoja problem ureditve stalne neprekinjene proizvodnje opeke, ki bi istočasno tudi zagotovila izboljšanje kvalitete opeke. To pa je možno le s postavitvijo nove umetne sušilnice. To sicer še ni dokončna rešitev za ekanomičnejše poslovanje opekarne, je pa vendar osnovna izboljšava za zagotovitev stalne, celoletne proizvodnje in izboljšanje kvalitete opeke. Z nadaljnim delom pa bo treba modernizirati tudi notranji transport, ker dosedanji nikakor ni primeren.
MENZA IN SAMSKI DOMOVI;
Obe enoti sta stalno v težavah in izkazujeta izgubo. Ta se je v zadnjih mesecih zaradi odhoda vajencev v Zagorje ter odhodom delavcev iz ■ podjetja še povečala. Trenutno so kapacitete samskih domov kot tudi menze delno koriščene tudi s tujimi naročniki oziroma koristniki, kar pa je le začasna rešitev. Pri tem pa moramo imeti določene kapacitete pripravljene za sprejem novih delavcev, ki so rudniku nujno potrebni.
Vendar j« možno vse, probleme
tako v menzi kot v samskih domovih lahko reševati le v okviru potreb in možnosti celotnega podjetja in ne le rudnika Trbovlje.
Če povzamem vse naštete pro-
bleme v delovni enoti rudnika Trbovlje, potem je razvidno, da to niso več le problemi, ki se nanašajo na proizvodnjo premoga, temveč tudi drugi, katetre pa moramo1 tako1 iz e-
konomskega stališča kot tudi glede možnosti zaposlovanja naših delavcev, hitreje in daljnosežneje reševati.
Majdič Cveto, dipl. inž. rud.
Delo samoupravnih organov
Osrednji delavski svet »(ODS) in upravni odbor (UO) ZP-T sta imela v času od 13. 9. do 23. 10. 1968 tri seje oziroma zasedanja. Na teh sejah oziroma zasedanjih sta razpravljala in sklepala o naslednjih zadevah:
1.	Na 9. seji upravnega odbora, dne 27. 9. 1968:
—	ugodno je rešil 3 prošnje, 1 pa bo obravnaval kasneje,
—	ponovno je potrdil svoječasni sklep, da morajo vse delovne enote obvezno spoštovati navodila o dela prostih sobotah,
—	imenoval je interno komisijo za popis delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba); ta komisija mora pripraviti potrebno dokumentacijo za glavno komisijo,
—	tovarišu Urbaniji Alojzu iz Zagorja je odobril izplačilo enkratne odškodnine za škodo, povzročeno na stanovanjskem objektu zaradi odstneljevanja v kamnolomu Orlek v Zagorju,
—	odobril je Prusi Andreju, dipl. pravniku, da kot pripravnik o-pravi enoletno sodno prakso pri občinskem sodišču v Trbovljah, pod določenimi pogoji,
—	v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov je odobril izplačilo denarnih nagrad v znesku a 70,00 N din članom delovne skupnosti, ki so šli v pokoj in so prenehali z delom v času od 1. 1. do 17. 9. 1968; hkrati je odo^ bril izročitev pismenega priznanja ter pogostitev s krajšim izletom,
—	načelno je soglašal z uvedbo toplih malic na jamskih deloviščih po predlogu službe varstva pri delu s tem, da o tem naknadno razpravlja in sklepa še ODS,
—	strinjal se je s tem, da je treba rudniku Zagorje — obratu Kotre-dež nuditi vso potrebno pomoč, da bo postala njihova proizvodnja rentabilna. S tem v zvezi je dobilo tehnično vodstvo nalogo, da tako pristopi k izdelavi načrta za sanacijo tega obrata in da na prihodnji seji UO poročata tehniški direktor in direktor rudnika Zagorje o izvajanju sprejetih ukrepov za zagotovitev izboljšanja proizvodnih pogojev,
—: uprava podjetja je dobila nalogo, da , izdelajo program tehnološkega in organizacijskega razvoja
podjetja,
—	soglašal je z rebalansom-poprav-kom finančnega plana osnovne dejavnosti za leto 1968,
—	sklenil je, da naj o načelnih stališčih strokovne komisije za pripravo osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, obvezno predhodno razpravlja in zavzame stališča rudniški odbor sindikata rudarjev in sindikalne organizacije posameznih delovnih enot,
—- vse delovne enote morajo obvezno spoštovati izvajanje proizvod nega in finančnega plana, predvsem v pogledu proizvodnje in planiranih poslovnih stroškov,
—	sklenil je„ da podjetje ukine avtobusne prevoze članov delovne skupnosti na delo in z dela z rudniškimi avtobusi. Te avtobusne prevoze naj bi v bodoče izvajalo podjetje SAP Ljubljana s svojim prevoznim parkom; za potrebe podjetja bi obdržali en avtobus za razne potrebe, prav tako pa bo1 še nadalje vozil rudniški tovornjak na relaciji Dobovec-Trbovlje; komisija ODS za pror-met z osnovnimi sredstvi je dobila nalogo; da pripravi predlog za izločitev avtobusov, splošni sektor pa je dobil pooblastilo, da nadaljuje z razgovori s podjetjem SAP zaradi sklenitve najugodnejših pogodbenih določil.
2.	Na 7. zasedanju osrednjega
delavskega sveta, dne 30. 9. 1968;
—	potrdil je finančni obračun ter ugotavljanje in delitev dohodka za čas od 1. 1. do 31. 8. 1968 za vse dejavnosti v podjetju,
—	potrdil je rebalans — popravek proizvodnega plana, kakor tudi finančnega plana osnovne dejavnosti za leto 1968. Vse delovne enote So dobile opozorilo, da popravljeni proizvodni in finančni plan za letošnje leto obvezno izvajajo,
—	potrdil je popravek programa u-porabe investicijskih sredstev za leto1 1968, hkrati pa je naročil, da strokovne službe proučijo problematiko vseh treh kamnolomov pri rudnikih v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju zaradi bodočega investiranja,
—	odobril je razširjeno poslovanje podjetja,
—	odobril je popravek pravilnika o pripravnikih in sicer, da imajo pripravniki z visokošolsko1 izobrazbo pravico do mesečnega na-
domestila v višini od 1.100,00 do
1.500,00	N din ter pripravniki z višješolsko izobrazbo 900,00 N din,
—	razrešil je članstva v ODS tovariša Kadra Matijo iz rudnika Trbovlje na njegovo lastno željo in predlog delavskega sveta rudnika Trbovlje,
—	rudniškemu odboru sindikata rudarjev — ROS je odobril dotacijo v znesku 5.000,00 N din za poslovanje te organizacije v letošnjem letu,
—	razpisal je volitve v svet delovne skupnosti rudarskega šolskega centra. Te bodo 5. novembra 1968. S tem v zvezi je imenoval tudi komisijo za pripravo seznama volivcev ter volilno komisijo in volilne, odbore,
—	odobril je nakup opreme za ureditev prostora za razdeljevanje toplih malic na rudniku Hrastnik,
—	sklenil je razpisati anketo med člani delovne skupnosti o nameravani uvedbi toplih malic na jamskih in zunanjih deloviščih.
3.	Na 10. seji upravnega odbora,
dne 15. 10. 1968;
—	strokovne službe so dobile nalogo, da štiri sklepe, ki so, bili sprejeti na prejšnjih sejah in doslej še niso bili izvedeni, izvedejo v čimkrajšem možmejn roku,
—	ugodno je rešil 4 vloge, 1 je zavrnil, o eni pa bo naknadno razpravljal,
—	odobril jc 14 štipendijskih pomoči za šolanje na raznih srednjih, višjih in visokih šolah,
—	razširil je svoj sklep, da podjetje priznava plačilo prevoznih stroškov za prevoz članov delovne skupnosti z reševalnim avtomobilom, če so se ponesrečili pri delu. Podjetje plača te stroške tudi v primerih, kadar gre za prevoz na specialne preglede od doma pa do zdravnika; za osnovo služi zdravniška napotnica,
—	inženirju Jenčiču Francu in inženirju Mlakarju Mirku je odobril službeno potovanje v Holandijo zaradi ogleda naprav za čiščenje odpadnih vod,
—	Golobu Mirotu iz rudnika Trbovlje je odobril sodelovanje na strokovni ekskurziji po Italiji zaradi ogleda modernih opekarskih obratov,
—	splošni sektor je dobil nalogo; da s sodelovanjem rudniškega odbora sindikata rudarjev izdela po-
seben pravilnik o dolžnostih in pravicah članov delovne skupnosti, ki koristijo rudarske uniforme za sodelovanje na raznih proslavah itd.,
potrdil je poročilo tehniškega vodstva o izvedenih ukrepih za izboljšanje proizvodnih pogojev in nalog na obratu Kotredež v Zagorju,
družbeno, političnim organizacijam na območju podjetja je predlagal, da pospešeno vsklajujejo vsa sporna vprašanja do delitve dohodka ter da dosežejo enotna in napredna stališča do oblikovanja osnovnih načel novega pra-
vilnika o delitvi osebnih dohodkov,
—	potrdil je poročilo o poteku del in problematiki na gradbiščih OSRD v tu- in inozemstvu,
—	potrdil je poročilo o izidu ankete za uvedbo toplih malic na jamskih in zunanjih deloviščih v podjetju. Sklenil je, da tople malice uvedejo zaenkrat le na področju rudnika Hrastnik, ker se je na tem rudniku večina odločila za uvedbo teh malic; v ostalih delovnih enotah pa uvedba teh malic zaenkrat ne pride v poštev,
—	potrdil je poročilo analitskega oddelka o izvajanju navodil o de-
la prostih sobotah. S tem v zvezi je dobil ta oddelek dodatne naloge, ki se nanašajo na isto zadevo in o katerih bo razpravljal UO na prihodnji seji,
—• soglašal je s poročilom o izvedenih službenih potovanjih v letošnjih prvih devetih mesecih,
— soglašal je z odločitvijo uprave podjetja, da s 1. novembrom 1968 podraži premog za široko potrošnjo in da se uvede dvojni sistem cen premogu, t. j. zimske in letne. Prav tako je soglašal tudi s poročilom o akciji za izdelovanje, domačih trajnožarnih peči.
Tine Lenarčič
Najvažnejši investicijski objekti v letu 1968 — pričetek gradnje težkotekočinske separacije
V junijski številki tega lista smo podrobneje poročali o pripravah za gradnjo nove težkotekočinske separacije v Trbovljah. V pretekli dobi so pripravljalna dela napredovala v toliko, da je sedaj gradnja objekta v polnem teku.
Gradbeno dovoljenje za cesto ce-mentarna-separacija smo dobili razmeroma zelo kmalu. Obnovitev že preje enkrat zahtevane lokacijske odločbe za cesto ni bila težavna. Za gradbeno dovoljenje za cesto smo potrebovali le soglasje od cementarne. in od železniškega transportnega podjetja. Žel. uprava je po posebni revizijski obravnavi projekta ceste, dala svoje soglasje k gradnji. Cementarna pa je stavila pogoj, da se sedanji provizorični pristop na nivo ceste v najkrajšem času uredi v skladu s projektom prestavljene glavne ceste Trbovlje-kolodvor, ki je medtem že tudi v gradnji.
Ker se je zelo mudilo, da vsaj provizorično pripravimo cesto za prevoze materiala pri gradnji pralnice za TT separacijo, je obrat za specialna rudarska dela že pred prejemom potrebnih gradbenih dovoljenj pričel s pripravljalnimi deli na cesti in na širokem izkopu terena, kjer bo stala težkotekočinska pralnica. Pozneje je ta dela prevzelo gradbeno podjetje Obnova iz Ljubljane.
Pot za dosego gradbenega dovoljenja za gradnjo težkotekočinske pralnice pa je bila precej dolga. Nabaviti smo morali strokovno oceno Zavoda SRS za varstvo pri delu. Zavod je opravil strokovni pregled predloženih gradbenih tehnoloških in elektroinstalacijskih projektov. Tudi Rudarski institut v Ljubljani je s svoje strani izvedel strokovni pregled tehnološkega projekta pralnice. Vlogi za gradbeno dovoljenje smo morali predložiti tudi soglasja železnice, Elektro-Ljubljana in republiškega sanitarnega inšpektora-
ta. Ker je sanitarni inšpektorat vezal svoje soglasje na vodnogospodarsko soglasje, smo morali tudi tega priskrbeti. Vodnogospodarsko soglasje, ki je bilo izdano pred leti, je namreč bilo že zastarelo. Novo vodnogospodarsko soglasje, smo dobili s strani republiškega sekretariata za urbanizem, ta pa nas je obvezal, da pol leta po začetku obratovanja no-nove pralnice, predložimo projekt za zgraditev čistilnih naprav za odpadno separacijsko vodo. Sele, ko smo zbrali vsa ta soglasja in strokovne ocene, je lahko pristojni upravni organ skupščine občine Trbovlje izdal lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje za težkotekočinske pralnico. Kot že rečeno, je izvajalec gradbenih del gradbeno podjetje Obnova iz Ljubljane,
Obrat za specialna rudarska dela je v tem času dogradil podzemeljsko strojnico za kompresorje. V teku je montaža prvega kompresorja. Podzemeljski bunker za rovni premog je skoraj v celoti po gradbeni plati, dokončan. Medtem, ko so pričeli z gradnjo pralnice pa delo na projektiranju ostalega rekonstruiranega separaciskega kompleksa teče intenzivno dalje. Za samo pralnico načrti za moč (elektrotehnični projekt elejttro pogonov in elektro kontrolnih naprav) še niso gotovi, prav tako je še v izdelavi projekt za o-grevanje separacijskih objektov. Končan je tehnološki projekt pokla-siranja. V delu je gradbena tehnična dokumentacija za izvedbo gradbenih del nad bunkerjema A in B, ki jih je potrebno- izvesti v zvezi s poklasiranjem separiranega premoga. Sem spadata tudi transportna mostova, ki bosta povezovala pralnico z bunkarjem A in oba bunkerska objekta med seboj.
Ker je kosovec, v katerem so posamezni kosi često zelo velikih dimenzij, težko prodajati, je naša komercialna " služba predlagala, da
naj bi, če je le mogoče, novo separacijo urediti tako, da kosi premoga ne bi bili večji od 120 mm. To pa zahteva vključitev posebnega drobilca v separacijski shemi in s tem v zvezi dodatno gradbeno in tehnološko- projektiranje drobilne, naprave ter preusmeritev nadkopa III in transportnega mosta, po katerem transpo-rtirajoi rovni premog do pralnice. Pojavljajo se predlogi za ureditev suhega odsejevanja ravnega premoga, da bi bili popolneje prilagodljivi menjajočim se potrebam trga. Zato bodo projekti izdelani tako, da bi bilo omogočeno pozneje kdaj, če bi se pokazala nujna potreba, v tehnološki proces vključiti tudi sita za suho odsejavanje rovnega premoga.
Kot rečeno, je bilo vodnogospodarsko soglasje vezano na pogoj, da v 6 mesecih po- izgradnji pralnice predložimo projekte čistilnih naprav za odpadlo vodo. Da bi lahko projekte pravočasno pripravili, bomo morali takoj pristopiti k izdelavi pripravljalne študije in k poizkusom načinov čiščenja vode. Sele na podlagi rezultatov te študije bo mogoče pristopiti k izboru dokončne koncepcije za tehnološki postopek čiščenja vode in nato pričeti z izdelavo tehnične dokumentacije za čistilne naprave. Skušali bomo pridobiti merodajne organe, da bi vsaj del stroškov za izdelavo študije krili iz sredstev republiških skladov. Ekonomičnost proizvodnje bo pri obravnavi problematike čiščenja separacijskih odpadnih vod vsekakor igrala najpomembnejšo vlogo.
Pust Ivo, dipl. inž. rud.
PRIČAKUJETE LAHKO VSE!
»Stric vam je hudo- bolan in lahko pričakujete vse!« reče zdravnik nečaku.
»Nikakor ne vsega, gospod zdravnik« odgovori 6n. »Jaz dedujem po' njeni sarho polovico«.
GRADNJA NOVIH OBJEKTOV ZA TRANSPORT PREMOGAVTETII
S pričetkom gradnje nove TET II, je bilo potrebno misliti tudi na sodoben in učinkovit transport premoga iz separacije v elektrarno oziroma njene deponijske prostore,.
Star transportni sistem je omogočal le transport premogovega prahu iz usedalnik bazenov pri separaciji, preko poševnega koridorja v rudniško vzhodno in zapadno deponijo ali direktno v deponije, pri stari trboveljski elektrarni.
Transportni trakovi so bili dimenzionirani izključno le za transport premogovega prahu, imeli so širino 500 mm ter temu primerno kapaciteto 60 ton/uro, kar je za takratne razmere popolnoma zadostovalo.
Z naraščajočo proizvodnjo in sprepnenjeno odkopno metodo v jami, se je količina premogovega prahu dvignila in je bilo potrebno transportne trakove širine 500 mm zamenjati s 600 mm, kar je še dopuščala konstrukcija trakov brez večjih predelav. S tem so bile za sedanje potrebe kapacitete povečane na c ca 80 ton/h.
V letu 1964 smo na separaciji v Trbovljah dogradili drobilec in transportni sistem za kotlovni premog, ki je še se,daj občasno v obratovanju. Sestoji se iz zvračalca, udarnega drobilca, tračne tehtnice in štirih transportnih trakov. Kotlovni premog so vozili iz jame do zvračalca v vozičkih, kar je povzročalo zastoje pri obratovanju separacije (ranžira-njej. Zdrobljen kotlovni premog je bilo možno transportirati direktno v bunkarje nad kotel Pauker v elektrarni ali pa po transportnih trakovih v deponijo nad tovarno zidakov ali v deponije pri stari TET. Če smo morali transportirati kotlovni premog' v deponijo, smo morali prekiniti transport prahu iz bazenov, o-ziroma ga deponirati v našo zapadno deponijo, ki pa je bila takrat namenjena potrebam cementarne Trbovlje.
Po dograditvi nove drobilnice za piremog v septembru 1967, so se kapacitete za drobljenje kotlovnega premoga povečale za blizu štirikrat.
Vzporedno z gradnjo nove dro-bilnioe; je obrat za specialna rudarska dela gradil tudi transportna nadkopa 7 in 8, ki povezujeta novo drobilnico in D postajo ter zvezo od D postaje na E postajo.
Rudarska dela, ki jih je izvajal obrat za specialna rudarska dela, so bila končana v februarju 1967 (nad-kop 7, 8) in letos junija in julija (Di-prekladalna postaja — E postaja). Doslej pa so montirali gumijaste transportne trakove, pogone, elektro naprave, razdelilno trato postajo otd. V nadkopih 7 in 8 ter D^prekladal-na E postaja so montirali trakove širine 800 mm. V koridorju D — E pa je trenutno še trak 500 mm, ki pa bo zamenjan z gumijastim tra-
kom širine 800 mm takoj, ko bo pričela obratovati nova TET II s polno kapaciteto, t. j. 125 MW.
Opisani transportni sistem je za ZP-T in oba dela termoelektrarne velikega pomena.
Z njim je omogočeno istočasno transportirati in deponirati premogov prah v deponije pri stari elektrarni ter deponirati kotlovni premog v deponijo nad tovarna zidakov ali deponirati kotlovni premog v depoja pri stari elektrarni in istočasno deponirati prah v zapadno deponijo.
Predvsem pa je ta transportni sistem zgrajen tako, da bo omogočal enakomernejši odvzem kotlovnega premoga iz naših jam, kar je bistvenega pomena za normalno in enakomerno obratovanje.
V gradnji imamo še drug transportni sistem iz naše zapadne de-
K stroškom poslovanja prištevajo, obresti na poslovni sklad, razne, mo; materialne stroške, amortizaci-prispevke zbornicam, strokovnim združenjem in socialnemu zavarovanju, izdatke za izobraževanje strokovnih kadrov in za financiranje šol, tudi druge stroške, ki so predvideni s predpisi in pogoji poslovanja.
Med materialne stroške, spadajo izdatki za material, režijo, prevozni stroški, to je stroški transporta, usluge drugih podjetij in oseb, obresti na kredie za obratna sredstva, zavarovalne premije, stroški reklame in reprezentance, stroški udeležbe na sejmih, nato stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev, nagrade za delo vajencev itd.
V skupino materialnih stroškov spadajo tudi potni stroški in dnevnice za službena potovanja in nadomestila za selitvene stroške zaradi službenih potreb, oziroma ža stroške preselitve upokojenih delavcev ali članov ožje rodbine umrlega delavca, terenski dodatki in nadomestila za ločeno življenje, izdatki za zaščitno obleko in obutev ter izdatki za službene obleke.
Nadalje spadajo v to skupino tudi izdatki za močnejšo' hrano potapljačev, osebja na ladjah in osebja, ki je zaposleno pri čiščenju komunikacij po vremenskih katastrofah. Tudi izdatki za prevoz delavcev na delo, če presegajo 6 novih dinarjev mesečno, nato nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni bolezenskega dopusta in avtorski honorarji stalnih in občasnih sodelavcev spadajo med materialne stroške.
Poleg navedenih izdatkov spadajo med materialne stroške tudi stro-
ponije, v kateri je 102.000 ton premogovega prahu, do novega koridorja pri drobilnici za kotlovni premog. V začetni fazi bo imel en verižni transporter in 9 transportnih trakov ter tračno tehtnico, pozneje bo možno transportne trakove podaljševati do konca naše deponije. Na ta način bo ,mogoče transportirati ves premog iz naše deponije v TET I ali TET lil, kar je posebno važno ob vključitvi nove elektrarne, v omrežje, ker se bo poraba premoga občutno zvišala.
Izpraznjena vzhodna in zahodna deponija sta nujno potrebni za deponiranje kotlovnega premoga in preogovega prahu, kadar bosta TET I in TET II v rednem letnem remontu tako, da bo rudnik Trbovlje lahko proizvajal in dobavljal planirane količine kotlovnega premoga.
Mlakar Mirko, dipl. inž. rud.
ški za električno energijo,' plin in vodo. Prav tako tudi odpisane terjatve, nadomestila za škodo, ki je nastala zaradi višje, sile (poplava, potres itd.), nato nadomestila nastale; škode, ki je ni mogoče pokriti iz rezervnega sklada, primanjkljaji pri popisu, naknadno ugotovljeni stroški iz prejšnjih let, izgubljene are, kazni za gospodarske prekrške,in prestopke, pehali, zamude obresti in podobni izdatki.
Predpisi točno določajo, kateri stroški — poleg navedenih — tudi spadajo med materialne izdatke.
(Preš servis)
Opica redsju: NI dinar in mi pojdi po banane!
Kaj so stroški poslovanja ?
Nove cene premoga pri Zasavskih premogovnikih
Na upravi Zasavskih premogovnikov v Trbovljah, je bil dne 7. oktobra 1968 sestanek s predstavniki vseh trgovskih podjetij s kurivom, na katerem smo navzoče seznanili z namero, da bo naše podjetje z novo kurilno sezono prešlo k drugačni politiki formiranja cen premoga. Takšno politiko cen namreč zahtevajo novi načini gospodarjenja, vse večja vloga tržišča v našem gospodarskem sistemu in prilagojevanje tudi premogovnikov sodobnim poneham tržišča.
Z zakonom o svobodnem formiranju cen (Ur. list št. 30/67) so bile dane premogovnikom možnosti, da določajo svoje prodajne cene na podlagi ponudbe in povpraševanja. Tako so Zasavski premogovniki že v letu 1967 s 1. novembrom povišali cene v globalu za 9 % in to v višjem odstotku debelim in manjšem odstotku drobnim vrstam premoga. S tem povišanjem oen smo hoteli doseči uskladitev prodajnih cen, po eni strani z ostalimi slovenskimi rudniki, po drugi strani pa med bivšima
rudnikoma Trbo-vlje-Hrastnik in Zagorje.
Prdoajna situacija v spomladanskih mesecih letošnjega leta je narekovala, da debelim vrstam premoga (kosbvec, k očkov ec, orehovec) znižamo' cene za 10,00 N din. To znižanje je trajalo od 1. aprila do 30. junija in je šele v juniju doseglo pričakovane rezultate. Od 1. julija veljajo zopet »normalne« cene, ki pa jih bomo s 1. novembrom nekoliko povišali, ker računamo, da bo povpraševanje v zimskih mesecih višje od ponudbe.
Da bi se izognili prevelikemu številu različnih cen premoga, nameravamo' formirati dvoje cen;
1.	zimske cene, ki bodo veljale od 1. septembra do 28. februarja (letos stopijo v veljavo 1. novembra);
2.	letne cene, ki bodo za 10 % nižje od zimskih in bodo' veljale od 1. marca do 31. avgusta.
Nove cene, ki naj bi pričele veljati s 1. novembrom 1968 so naslednje;
ganizacije z nami že predhodno sklenjeno pogodbo za določene količine in če nam vsakokrat z dispozicijo dokažejo1, kateremu industrijskemu podjetju naj se premog odpošlje;
6.	glede plačilnih pogojev bodo veljala naslednja določila;
—	plačilni rok za vse kupce bo od 1. januarja 1969 dalje 30 dni;
—	če bodo kupci poravnali svoje obveznosti v 10 dneh. bomo priznali 2% kassaskonta:
—	obrestna mera bo 8%;
—	poleg tega pa obstoja možnost podaljšanja plačilnega roka. Takšne odločitve pa bo pogojevala trenutna situacija na tržišču;
7.	prav tako bo s 1. novembrom pri-
šlo do povečanja cen premoga tudi v maloprodaji v Zagorju. Te cene pa bodo naslednje: kosovec	127,00	N din/tona
kockovec	122,00	N din/tona
orehovec	105,00	N din/tona.
Anžur Bogdan, dipl. oec.
Premog iz rudnika Trbovlje-Hrastnik
Vrsta	Sedanje cene na dan 1. 9. 1968	% povišanja	Zimske cene od 1. 9. do 28. 2. 1968	Rabat -io %	Letne cene od 1. 3. do 31. 8. 1968
kosovec	105,0	11,1	116,70	10 %’	105,03
kockovec	96,00	11,1	106,70	10%	96,03
orehovec	86,40	11,1	96,00	10 %	86,40
grahovec	79,80	11,1	88,70	10 %	79,83
zdrob	75,80	11,1	84,20	10%	75,78
prah	57,00	11,1	63,30	10%	56,97
Cena za tono franko nakladišče rudnika.					
Premog iz	rudnika Zagorje				
kosovec	105,00	11,1	116,70	10 %	105,03
kockovec	101,00	11,1	112,30	10 %	101,07
orehovec	89,00	11,1	98,90	10 %	89,01
grahovec	80,50	11,1	89,40	10 %	80,46
zdrob	'78,20	11,1	86,90	10%	78,21
prah	64,70	11,1	71,90	10%	64,71
Osnovni princip formiranja novih
cen je naslednji:
1.	podjetje preide na formiranje »zimskih« in »letnih« cen premoga;
2.	osnova za nadaljnje obračunavanje in poslovanje so zimske cene, ki se bodo za široko potrošnjo (za trgovska podjetja s kurivom, u-stanove, hišne svete ipd.) znižale v poletnih mesecih (od 1. marca do 31. avgusta) za 10 %', v zimskih mesecih pa bodo ostale nespremenjene;
3.	prav tako so tudi osnova cenam za industrijska podjetja »zimske« cene, ki pa jih bomo - regulirali
s politiko rabatov. Tistim industrijskim podjetjem, ki bodo z nami sklepali letne pogodbe, boi-mo priznali 10% rabata skozi vse leto1, tistim pa, ki se iz različnih razlogov pojavljajo kot kupci samo občasno pa bomo postavljali cene v odvisnosti od trenutnih tržnih situacij;
4.	nove cene za industrijska podjetja bodo stopile v veljavo s 1. januarjem 1969 ob sklepanju pogodb za novo poslovno leto;
5.	za vsa industrijska podjetja, ki kupujejo premog preko trgovskih podjetij, veljajo prav tako cene z rabati, če imajo trgovinske or-
SRECNO!
Vedno si najdete izgovor za predčasni izhod iz dela...
Možnosti racionalnejšega odkopavanja premoga v Zasavskih premogovnikih
V letu 1966 in 1967 so bili izvedeni poskusi visokotlačnega napajanja (skrajšano VTN) premogovega sloja v pripravljalni odvozni progi in na širokočelnem odkopu v premogovniku Hrastnik — jama Ojstro, odkopno polje, Erič in v jami Hrastnik, odkopno polje C. Poskusi so bili izvedeni z malo eksperimentalno črpalko Jdhočeske Strojimy, Vele-šin, zmogljivosti 10 l/min. in napajalnega pritiska do 150 atn (atmosfer nadpritiska) pri pogonskem pritisku komprimiranega zraka 5 do 6 atn ter napajanje vode 4 do 5 atn. Novembra 1967 pa so bili opravljeni poskusi v jami Hrastnik, polje A z VTN postajo firme, Gesbo Herberde (Ruhr), kapacitete 60 l/min. in napajalnega pritiska do 160 atn, pogon črpalke z električnim asinhronskim motorjem moči 22 kW in »S« izvedbe. Tlačno' glavo je mogoče zamenjati z močnejšima 250 ali 315 atn za količino napajalne vode 35 ali 26 l/min., kar omogoča prilagoditev Gesbo črpalke stanju in razmeram premogovega stebra, odvisno od trdote in petrografske sestave premoga ter zahtev rahljanja in dobivanja oziroma odpraševanja in odpli-njevanja pri različnih globinah napajalnih vrtin. Rezultati poskusov so bili zadovoljivi z malo črpalko Jihočeske, zelo dobri pa z napravo Gesbo-. Ocenitev vsestranske uporabnosti pomožne metode VTN za poenostavljeno pridobivanje, odpraše-vanje in odplinjevanje premoga, bo z nabavo lastne opreme in s poskusi v jami Hrastnik omogočila potrditev rezultatov dosedanjih proučevanj.
Znano je, da se uvedba kompleksne mehanizacije odkopavanja premoga ni obnesla v Trbovljah in pravtako v Hrastniku, pred vsemi zaradi težke tektonike, znatnih jalo-vinskih vložkov, slabe neposredne krovnine — črni gorljivi lapor in tudi neskladnosti v mehanizaciji — uporabe trenskih stojk namesto hi-dravljičnega podporja zaradi pomanjkanja sredstev za nabavo le-tega.
Vključitev visokotlačnega napajanja v redni proizvodni proces bi ob ustrezni strokovni pripravi ru-dariev — napajalcev dosegla znatno večji efekt na pripravi in odkopavanju premoga. Zato je upravičeno, da naloge te pomožne metode prikažemo z ozirom na poboljšanfe. dobi-valnih, kakor tudi tehnično-zdrav-stvenih varstvenih pogojev dela pri dobivanju premoga.
Metoda VT napajanja omogoča ovlaženje in rahljanje premoga, v primeru manj trdejga premogovega sloja pa celo neposredno kopanje-lomljenje premoga ročno ali pa s kopalnim kladivom brez odstreljc-
vanja. Pri trših premogih olajša rahljanje premoga neposredno rezanje in nakladanje s skobljičem ali belgijskim skleperj-em; še uspešnejše pa je nakladanje ob manjšem miniranju s stransko nakladalno lopato, ki tovori na dvoverižni transporter in predstavlja pokretljivejši stroj, kakor pa dokaj zahtevna skob-Ijičerva naprava. Sledi, da bo ridob-Ijemi premog porabil manj razstreliva, a delež debelih vrst premoga bo znatjio večji; s samim napajanjem pa se premogov steber istočasno odplini in količina prahu je močno zmanjšana, kar predstavlja večjo delovno in zdravstveno, zaščito zaposlenih rudarjev. Še učinkovitejše in važnejše pa je napajanje pri vertikalni koncentraciji odkopavanja premoga, kjer je mogoče z napajanjem nadkopnega dela širokega čela, 3 do 6 m debelega premogovega stropa, enakomernejše rušiti premog v večjih komadih ob manjši porabi razstrtaliva. To dejstvo pa je pomembno za zmanjšanje izgub premoga in pojavov ognja, nastalega v zaostalem zrušku premoga v stropu.
Izvrednoteni rezultati okoli 240 napajalnih vrtin so dali naslednje vrednosti:	povečanje komandnega
premoga za 10 do 30 %, zmanjšanje porabe razstreliva za 15 do 20 % zaradi večjega razmaka vrtin, znižanje prahu za 50 do 60 %, odvisno od usklajenosti napajanja s pridobivanjem in skoiro popolno odplinjevanje metana, katerega je bilo v,stropu tudi nad 6 %; na 0,3 % — praktično merjeno na spodnji meji točnosti interferometra. Poboljšani so mikroklimatski pogoji na delovnem mestu zaradi ugodnejše temperature (vodno, napajan je-razhladitey), manjše količine prahu in eksplozivnih plinov, kar neposredno vpliva na deilazmožnost in varnost rudarjev. Podgrajevanje je trajnejše in varnejše zaradi zmanjšanja delovanja hribinskega pritiska, kot posledica znatno slabejših pretresov pri-hribine zrahljanega premogovega čela zaradi lažjega miniranja.
Navedene prednosti VTN zagotavljajo gospodarnost te ■ pomožne metode. Po. podatkih tujih; virov in približnem izračunu avtorja se povečajo stroški dobivanja premoga zaradi vključitve VT napajalne faze v odkopavanje za približno 4 %,' na drugi strani pa znižajo za.8 do1 10.% žditadi večje produktivnosti in iz-korjščenosti odkopa, .ob istočasnem povečan iti tehnične in zdravstvene, zaščite rudarjev na širokem čelu.
7 Prednji rezultati predstavljajo povpreček poskusov metode VTN, pogojenih s slojnimi razmerami, trdnostjo premoga (150 do 450 kp cm2) in dolžinami napajalnih vrtin (krat-
ke 1,5 do 2 m, srednje dolge 2,5 do 5,5 m in dolge 6,5 do 7,5 m) na čelnem in nadkopnem delu širokega čela pa tudi v odkopni-tranšportni progi. Podatki so skromni, upoštevajoč težave poskusov zaradi male zmagljivosti češke eksperimentalne VT-črpalke.
Mislim, da vsa tehnologija, ne samo rudarska, išče kar najbolj enostavne rešitve, vendar sodobne načine eksploatacije, v težnji, zmanjšati fizično delo. uporabiti ustrezajočo mehanizacijo in povečati teh-nično-zdravstveno varnost delavcev.
Če upoštevamo napore dveletnih poskusov napajanja na rjavih premogih, je koristnost te pomožne metode očitna. Ugotavljam, da bi taka poenostavitev pridobivanja premoga v kratkem obdobju popolnoma spremenila mišljenje o uporabi dokaj komplicirane in za naše, žilave premoge neprimerne kompleksne mehanizacije pri takih težkih montan-geoloških pogojih, kakršni .sp pri nas, kar je dokazano z večletnim naporom in požrtvovalnim delom strokovnjakov in rudarjev ha naših prernogovnikih Rasa. Trbovlje, Hrastnik. Zagorje, Velenje pa tudi v Zenici, Kaknju.in Brezi, kjer so pogoji sloja ter prihribine ustreznejši za odkopno mehanizacijo. Tfežiti j,e k enostavnemu pridobivanju in mehanizaciji posameznih delovnih faz: priprave materiala (razstrelilna dela), nakladanja in prevoza izkopni-ne. S pomočjo VT napajanja je priprava premoga olajšana, miniranje je malo. v določenih primerih ce.lo odpade. Nakladanje zrahljanega premoga na transportno sredstvo, kakor nam kaže primer v Zagorju pa je najenostavnejše s stransko nakladalno lopato. Odklopili oziroma progovni transporterji pa glede Svoje zmogljivosti ne predstavljajo nikakfe ovire za hitro in učinkovito odvažanje izkopnlne.
Ugodni dosežki poskusov sd vplivali na odločitev večih premogovnih bazenov, da so naročili VTN opremo za nadalinje proučevanje napajanja slojev premoga. Tako za dobivalne in varstvene namene srednjebosan-ski premogovniki za Kakanj, kjer dielaio s skobliičema firme Beiin in Westfalia, Zasavski premogovniki za Hrastnik, a - rudnik lignita. Velenie za odplinjevanje CO, v pripravljalnih progah. Nabavljene vijstikoka-pa.citetne napajalne črpalfeeti-bodo vkliučene v proizvodni proces š:-o-kočelnega odkopavania ...’ kot redna pomožna metoda dela odke-nne partije ob ustrezni organižacin : dela z nalogo, doseči najustreznejši ciklus dobivanja premoga. Tako boi dosežena maksimalna odkopna hitrost, zmanjšanje izgub premoga in, s tem boljše izkoriščenje stropnega ;pre-
moga in ugodnejši mikroklimatski pogoji na čelu. Večja produktivnost čela in, čeprav predvidevam, manjše število odkopov, povečani delež komadnega premoga, manjša poraba razstreliva, znižanje števila poškodb in obolenj, bo vplivalo na gospodarnost eksploatacije zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov rovnega prepnoga.
Pomožna VTN metoda je pri večini rudarsko-tehnično razvitih proizvajalcih premoga v svetu predpisana s strani rudarskih oblasti zavoljo delovnega varstva. VTN-mini-ranje je priporočljivo glede na njegove tehnične prednosti; zmanjša se poraba razstreliva za 30 do 40 %, prah do 70 %, eksplozivni plini do 80 %, odplinjevanje je popolno, po-veča pa se komadni premog za nad 35 %, odstreljeni premog se le deloma ruši do transporterja, torej ni razmeta premoga v že odkopane od-kopne pasove. Mikroklimatski pogoji so zelo poboljšani, a tehnična in zdravstvena varnost je skoraj popolna. Največja prednost tega vodnega razstreljevanja pa je možnost istočasne . priprave, materiala, ne da bi bilo potrebno rudarjem zapuščati odkopa, slično, kakor je to primer pri lomljenju premoga s stisnjenim zrakom do 800 atn po metodi Armstrong v Raši.
Iz navedenih skopih podatkov sledi, da predstavlja VTN metoda veliko racionalizacijo pridobivanja premoga ob pogoju njene smotrne u-porabe, in omogoča znižanje proizvodnih stroškov, s tem pa večjo konkurenčnost premoga napram o-stalim primarnim energetskim virom.
Poskuse z eksperimentalno črpal-
ko Jihočeske je na prošnjo Katedre za tehnično rudarstvo-oddelka za montanistiko FNT omogočila uprava rudnika rjavega premoga Trbov-Ijg-Hrastnik. Za uspešnost študije gre predvsem zahvala strokovnemu kolegiju in rudarjem obrata Hrastnik ter razvojnemu oddelku uprave.
Prva etapa poskusov je bila izvedena v obdobju od februarja do junija 1966, deloma od oktobra do novembra istega leta v jami Ojstro in od marca do aprila 1967 v jami Hrastnik. Opravlje.no je bilo 6 faz poskusov z nalogo, proučiti vpliv napajanja na poenostavljeno pridobivanje premoga in povečano varstvo pri delu. Nadaljnji fazi, t. j. sedma in osma faza pa sta bili odloženi do nabave večje, zmogljivejše VTN opreme, ker je mala češka črpalka za zahtevnost zadnjih dveh nalog, preslaba. Izvesti je treba še poskuse srednje globokega napajanja stropnega dela premoga zaradi lažjega rušenja in VTN dobivalno miniranje čela ter stropa odkopa. V nadaljevanju tega pregleda bodo o-pisani poteki in dosežki prve etape poskusov, ki so bili pogojeni z le-žiščnim in odkopnimi razmerami v obeh širokočelnih odkopih. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so poskusi VTN tekli občasno, kar je imelo svoje nezaže,ljene posledice: motili so redno proizvodnjo iz razlogov, ker visokotlačno napajanje ni bilo vključeno v pridobivalni proces na širokem čelu. Z nabavo lastne opreme bo omogočeno ob pomoči študijske grupe razvojnega oddelka ZP-T od čela pa do separacije, sistematično spremljanie druge etape poskusov v obdobju 3 do 6 mesecev in bodo doseženi rezultati zanesljiva
podlaga za uspešno izvajanje te pomožne metode. Pogoj pa je, da bo napajanje vključeno v pridobivalni ciklus napredovanja čela in pripravljalne proge ob najprimernejši organizacijskimi shemi odkopavanja premoga. Kasneje, ko bi VT napajanje na čelu bilo že uvedeno, bi v tretji etapi prešli na proučevanje razstreljevanja pridobivalnih vrtin s pomočjo vodnih ampul (podjetje Kamnik) in VTN miniranja s posebnimi razstrelilnimi glavami, ki prenesejo približno 150 do 250 odstrelov, seveda pri pogoju uporabe vodoob-stojnega razstreliva, kar bi močno vplivalo na nadaljno izboljšanje od-kopnih in varstvenih prilik.
Iz pridobjlenih izkušenj lahko izvajamo naslednje sklepe: dosedanja proučevanja kažejo na to. da so možnosti pomožne metode VTN za racionalno pridobivanje rjavih premogov, verjetno tudi lignitov, znatne in da bo z nabavo sodobne opreme premogovnikom ta predvidevanja mogoče dokazati, s tem pa doseči znaten napredek v pogledu lažjega, produktivnejšega, varnejšega in cenejšega odkopavanja premoga. Potrebno pa bi bilo predvidevanja premogovnikov podpreti, kakor tudi pripravljenost sodelovanja Katedre za tehnično rudarstvo, saj gre za študijo uvedbe nove pomožne metode, za kar je potrebno predvsem pomoč sklada Borisa Kidriča. Metoda je zaradi nagle tehnične izpopolnitve VTN opreme prešla iz območja varstva že na področje pridobivanja premoga na širokem čelu.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Doc. Tarter Karel, dipl. inž. rud.
Proizvodnja opečnih izdelkov in prodaja v letu 1968
Zahteve tržišča po opečnih izdelkih so se v lanskem, posebno pa v letošnjem letu tako močno povečale, da potreb kupcev nismo mogli in tudi še sedaj ne moremo zadovoljiti. Povečanje se odraža v dveh smereh in sicer število stalnih odjemalcev, t. j. gradbenih podjetij, se je znatno povečalo, drugič pa obseg konkurenčnosti od prejšnjih 20 — 30 km, je porastel za 2 — 3 krat. Uspešnost prehoda iz okvira pretežno lokalne prodaje je bila pogojena predvsem z dobro kvaliteto opečnih izdelkov, konkurenčnih cenah in ne nazadnje dejstvo, da smo organizirali lasten in stalen prevoz, s čemer smo lahko regulirali ceno — franko kupec. Večina kupcev iz vrst družbenega in privatnega sektorja nima dovolj lastnih vozil in se zaradi tega danes na tržišču vse bolj uveljavlja praksa, da prodajalec formira in nastopa s ceno franko kupec.
Zanimanje družbenega sektorja, predvsem gradbenih podjetij, je bilo
v glavnem le za tri asortimente opeke od enajstih, kolikor smo jih proizvajali v letošnjem letu. Zelo veliko zanimanja je za opeko — modularni blok, ki jo vse češče uporabljajo in katero nekatera gradbena podjetja uporabljajo kot nadomestilo o-stalim zvrstem gradbenih materialov (siporeks). Poleg modularnega bloka smo dosegli velik razmah pri navadni zidni opeki, ki jo s klasificiranjem, t. j. prebiranjem že v sami peči in na nakladišču, plasiramo kot dimniško oziroma fasadno opeko. Za dimniško oziroma fasadno opeko smo uspeli na osnovi rezultatov Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani zainteresirati gradbena podjetja kot so Tehnika Ljubljana, Gradbeno podjetje Grosuplje, GP Pionir Novo mesto, GP Projekt Kranj itd. Pri prodaji fasadne opeke in dimniške opeke nismo imeli nobenih prigovorov glede kvalitete, so pa prigovori glede oblikovne strani (ostrorobnost), kar pa odločujoče
vpliva, da na tržišču ne dosegamo še bolj ugodne cene. V zadnjem času je interes za dimniško opeko celo na mariborskem področju, saj smo z gradbenim podjetjem Stavbar iz Maribora ravno sedaj v razgovorih za dobave v letu 1969. Kot tretji, zelo konjukturen asortiment, je opeka porolit vseh dimenzij, katero pa u-porabljajo predvsem gradbena podjetja, ker njihov način gradnje temelji na večji uporabi betona.
Pri cejotni prodaji opeke v letošnjem letu, je privatni sektor že vedno močno zastopan. Od prodanih količin do konca avgusta 1968 smo prodali 45% privatnemu sektorju, katerega odvzem je vezan na takojšnje plačilo ob prevzemu opeke
Ker lahko trdimo za prodajo, da je bila v letošnjem letu dokaj ugodna, pa ne moremo trditi za proizvodne pogoje. Naša opekama je glede na proizvodni proces zelo zastarela, saj so vse faze proizvodnje, razen izdelovanja surove opeke, po-
vsem iste kot pred 50 leti. Tak način proizvodnje, kjer gre Opeka čez 10 ali. več rok pa ne more zadovoljiti zahtevam tržišča, posebno ne glede zunanjega izgleda. Omenil sem že oblikovno stran, ki pa je pri naši fasadni in dimniški opeki zelo pomanjkljiva, saj bi jo izboljšali le z postavitvijo umetnih sušilnic, katere gradnja je pri sedanjih količinskih in kakovostnih zahtevah tržišča, nujno potrebna.
Za leto 1968 je bila planirana proizvodnja v višini 4,5 milijonov opečnih enot s tem, da je bil plan za posamez. asortimen. predviden le orientacijsko. Ker gradbena podjetja tudi letos niso hotela skleniti letnih pogodb, smo bili prisiljeni usklajevati našo proizvodnjo le na podlagi njihovih okvirnih prijav, katere pa so bile včasih nerealne pa tudi nei pravočasne.
Poleg navedenih težav so bile
vremenske prilike skrajno neugodne, pri čemer smo imeli dvakratno nevšečnost, ker: nismo mogli prilagoditi proizvodnje potrebam tržišča, po drugi strani pa je bila opeka premalo osušena, zato nismo dosegli vedno' zaželjene kvalitete. Pri odvzemu opeke iz peči je bilo nekajkrat tudi čez 50 % loma.
Vse to pa bi ob ugodnejših vremenskih pogojih, predvsem pa u-metnih sušilnicah, odpadlo.
upokojenih tovarišev
Poslovitev od
Kot običajno je uprava podjetja skupno s samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami, organizirala 2. oktobra 1968 poslovilni razgovor s tistimi člani naše delovne skupnosti, ki so šli v pokoj v času od 1. 1. do 17. 9. 1968. Poslovitev je bila v gostišču Hum v Laškem.
Na poslovilni razgovor so bili povablieni naslednji tovariši: iz rudnika Hrastnik; Kolšek Martin, Oblak Ivan, Korbar Ivan, Krajnc Leopold. Orožen. Marjan, Slapšak Miha. Jankovič Ivan, Skale Gvido, Vuk Leopold, Jerman. Franc, Boršt-ner Franc, Hočevar Alojz, Rinaldo Bojan, Šikovec Rudolf. Brečko Anton, Laznik Ladislav, Golež Martin, Turšič Vinko, Bratuša Avgust, Zdovc Jože, Ravnikar Anton, Selič Anton; iz rudnika Trbovlje:	Grivec Ivan,
Špiler Jože, Frigl Martin, Paveljšek Jože. Bizjak Albin, Kavšek Ivan, Pavlin Martin, Molan Ernest. Kra-fogelj Martin, Frece Franc, Jamšek Miro, Žuža Stane. Eberli nc Franc, Cirer Franc. Petrič Leopold, Kmetič Maks. Grablič Minka, Levec Avgust; iz rudnika Zagorje: Drolc Franc, Vozelj Franc, Ivšek Karel, Majcen Stane.. Sušnik Anton, Podbregar Anton, Klančišar Ivan. Ocepek Viktor, Goste Maks, Dariš Drago, Grom Franc,
Glasilo »-SREČNO« izdajajo Zasavski premogovniki Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja vsake dva meseca.
Urejuje ga uredniški odbor:
Dobčnik Stane, Leskovar Jože, Sotlar Alojz, Malovrh Metod, dipL inž. rud., Savšek Janko, Anžur Bogdan, dipl ec. Jermol Adolf, dipl. inž. rud.. Tine Lenarčič.
Odgovorni urednik: Jermol Adolf, dipl. inž. rud.
Tiska,- Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna.
Naklada 3000 izvodov.
Prosenc Rudolf, Bračun Jože Vidic Ivanka, Kos Jože, Cirar Franc, Ost-rožnik Ivan, Merčun Franc, Karnar Ludvik, Koren Franc, Kmetič Anton, Gričar Ivan;
iz separacije: Mahkovec Stanko, Bučar Anton, Reberšek Matevž, Škrbec Ivan, Lipovec Mladen. Pečnik Alojz, Barbej Amalija, Randl Ana, Kajtna Maks, Koritnik Justa, Slapar Jože; iz elektrostrojnega obrata; Jerman Leopold, Zafel Franc; iz obrata za specialna rudarska dela: Mustečič Aleksander, Vresk Franc; iz avtoparka:	Hrast Adolf, Brečko
Adam;
iz nabavnega sektorja: Bajda Alojz, Hribovšek Alojz;
iz rudarskega šolskega centra; Prosenc Pavle;
iz uprave podjetja; Sihur Franc.
Vsi, ki so šli v tem razdobju v mi besedami nagovorili ter pozdravili predstavniki vodstva podjetja, samoupravnih organov ter družbeno političnih organizacij. Razgovor je trajal od 12.30 do 18. ure. Udeleže,n-pokoj, so prejeli s strani podjetja po 70,00 N din ter zahvalno' pismo za dolgoletno delo v podjetju. Vse. udeležence so s toplimi in prisrčni-ci so se pripeljali na ta razgovor, kakor tudi vrnili, z rudniškimi avtobusi.
Vsem, ki so dolga leta sodelovali z nami v korist podjetja in vse naše skupnosti, naša naj pri sr č ne; ša zahvala za vloženi trud!
L. T.
Poslovitev od upokojenih članov delovne skupnsoti ZP-T v gostišču Hum — Laško
^Dopisujte v svoje glasilo!