262. št. - 4. leto.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600' K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2'— K V Ljubljani, četrtek 27. o&tobra 1921
. ^,z **
«r„,I	ni'znicj
v *****
Uredništvo:
Woltova uiica 1/1. Telefon 360
Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44.
jkopisi se ne vračajo. Sanjem je priložiti znamko za odgovor.
Internacija Karla Habsburžana.
ftARL IN CITA V SAMOSTANU TIHANY. KARLA IN NJEGOVO SPREMSTVO SE INTERNIRA NA OTOKU MALTI. VODITELJI KARLOVE PUSTOLOVŠČINE
ARETIRANI.
Dunaj, 26. oktobra. (Izv.) Po vesteh, ki so jih prejeli tukajšnji antantni krogi, se nahajata Karel in Žita v samostanu iTihany internirana, kjer ostaneta pod nadzorstvom toliko časa, dokler ne določi antanta definitivnega kraja, kamor izženejo kraljevsko dvojico in njihove otroke.
Rini, 26. oktobra. (Izv.) Kakor poroča oficijelna »Tribuna«, se bo poverilo nadzorstvo nad Karlom in Žito Italiji. Madžarska vlada bo plačevala Karlu odgovarjajoče apanaže. Razven tega je finančni položaj razkralja zasiguran tudi po velikih posestvih' njegove žene Zite.
Budimpešta, 26. oktobra. (Izv.) Po semkaj došlih vesteh se je antanta odločila, naseliti Karla in njegovo družino na otoku Malta, kjer mu bodo nakazali kot bivališče enega izmed starih gradov malteškega viteškega reda.
Dunaj, 26. oktobra. (Izv.) Glasom poročil iz Šopronja so izsledile Horthy-jeve čete Osztenburga v neki kleti v Totisu in ga aretirale. Polkovnik Lchar
je bil baje od svojih lastnih pristašev ubit. Horthy sedaj zasleduje upornike, vendar se zdi,' da zapadne Madžarske kljub temu ne misli očistiti od vstaških tolp, ker bi omogočile predajo Burske Nemški Avstriji. Na imenovanem ozemlju so se baš zadnje dni zopet pojavile številne madžarske tolpe, preostanki razkropljenih karlističnih in ostenburgo-vih čet, ki so se tamkaj zopet združile z Ilcjjasovimi in Pronayevimi četaši. Situacija na zapadnem Madžarskem postaja na ta način zopet kritična.
Bern, 25. okt. Švicarski zvezni svet je sklenil izgnati tele osebe spremstva bivšega kralja Karla:	nadvojvodo
Maksa, škofa dr. Seidla, vrhovnega komornika grofa Ledochowskega, krilnega poboČnika von Schonto, stotnika Bergmanna in soprogo, generalnega ravnatelja von Steinerja in soprogo, gospo von Borowiczenyjevo roj. grofico Schonbornovo, barona Hyeja in legacijskega svetnika von Clatza.
Albrecht pretendent za madžarski prestol.
Beograd, 26. okt. Presbiro poroča \z Pariza: »Daily Mail« javlja iz Budimpešte, da je došel tjakaj nadvojvoda Albrecht, ki je oženjen s Horthy-jevo hčerko in ki je pretendent na madžarski prestol. Mnogi trdijo, da
so pristaši nadvojvode Albrechta dobro manevrirali, ker so pregovorili Karla, naj sedaj poizkusi restavracijo, da bi se čimbolj diskvalificiral za vedno in tako zagotovil uspeh nadvojvode Albrechta.
Koncentriranje naše vojske na severni meji.
NAŠA VLADA JE ZA ODLOČEN NASTOP. VOJAŠKE PRIPRAVE V JUGO-SLAVIJI, ČEŠKOSLOVAŠKI IN ROMUNIJI.
Beograd, 26. oktobra. Povodom dogodkov na Madžarskem je imel ministrski svet danes dopoldne in popoldne svoje seje, na katerih se je ponovno razpravljalo vprašanje prihoda razkralja Karla na Madžarsko. Namestnik ministrskega predsednika g. Trifkovič je poročal najnovejše vesti o razmerah na Madžarskem. Iz Romunije je dobila naša vlada poročilo, da je Romunija popolnoma solidarna z nami v vprašanju Madžarske, da pa zahteva, da morajo elani male antante ostati v mejah, katere odredi velika antanta. Objavil se jc sklep velike antante, s katerim se zahteva, da mora Karl Habsburg biti interniran na otoku Malta. Pretresali so se razni pogoji, ki se bodo stavili madžarski vladi, da bi se mogli preprečiti nadaljnji poizkusi sličnih avantur. Vlada je nocoj odposlala poročilo Nj. Veli-Canstvu kralju Aleksandru o vseh ukrepih, ki jih je odredila zaradi prihoda razkralja Karla v Budimpešto. Poročilo se je poslalo tudi ministrskemu predsedniku Pašiču v Pariz in mali antanti. Na današnji seji ministrskega sveta je Poročal tudi vojni minister o pripravah In o koncentriranju naše vojske na severni meji. Minister za notranje posle g. Pribičevič je poročal o redu, ki vlada na naši severni meji. Na seji ministrskega sveta je bil prisoten tudi vojvoda Bojovič. Jutri popoldne bo zopet seja ministrskega sveta, kateri bodo prisostvovali tudi zastopniki parlamentarnih klubov. Na tem sestanku bo ministrski
svet poročal zastopnikom parlamentarnih klubov o naši zunanji situaciji.
Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Eeo-gradska okružna' pukovska komanda izdala je povelje, da se od 27 do 29. t. m. pri imenovani komandi javijo vsi vojnoobvezani letnikov 18S9—1890.
.Pariz, 26. okt. Češkoslovaški minister za zunanje zadeve posl. dr. Be-neš je izjavil praškemu dopisniku tista »Matin«; Novi restavracijski pc skus Karla je dal mali ententi povod, ukreniti vse pdtrebno, da se prepreči za bodočnost vsaka akcija, ki bi mogla ovirati ali ogrožati konsolidacijo Srednje Evrope. Četudi se glase poročila ugodno, bo Češkoslovaška nadaljevala mobilizacijo, Madžarska vlada hoče, kakor se zdi, pokazati svojo lojalnost napram mirovnim pogodbam, toda spričo zadnjih dogodkov se mora zahtevati, da dokaže to popolnoma, pa naj si bo glede habsburškega vpiaša-nja ali vprašanja razorožitve ali Zakadile Madžarske. Z mobilizacijo in diplomatskimi koraki more češkoslovaška vlada pomagati pri zagotovitvi po mirovnih pogodbah ustvarjenega reda v Evropi in je uverjena, da jo bodo pri tem podpirali zavezniki. Tokrat se namerava rešiti .habsburško vprašanje končnoveljavno in zahtevala se bo od Madžarske razorožitev in rešitev burškega konflikta. Češkoslovaška zahteva izvedbo mirovnih pogodb in ničesar več. Pri tem ravna v popolnem sporazumu s Francijo in drugimi zavezniki.
Ententa proti oboroženi akciji na Madžarskem
Zagreb, 26. oktobra. »Jutarnji list« Poroča iz Beograda: Včeraj sta zastopnika angleške vlade Young in francoske vlade Simons posetila namestnika predsednika vlade dr. Marko Trifkoviča. Ob tej. priliki je bila izročena demarša An-Shje in Francije zaradi eventualne ak-ClJe proti Madžarski. Obe vladi stojita n_a stališču, da h vsaka oborožena ak-c>Ja odveč, ker je Karel že interniran. Naša vlada je mnenja, da'mora izgnati ^arla iz Madžarske vlada katera koli je na krmilu. V ostalem pa se mora do konca izvesti trianonska mirovna pogodba.
načiln° je, da namestnik italijanskega Poslanika ni prisostvoval temu posetu, .čimer je samo potrdil sumnjo, da Ita-Ua ničesar ne ukrene v skladu z Angl;jo n rrancijo glede vprašanja madžarske Sa problema.
Beograd, 26. oktobra. Besedilo ki jo je veleposlaniška konferen-
ca izročila Madžarski, v prepisu pa tudi naši vladi, se glasi: 1. madžarski kabinet mora najkategoričneje izjaviti, da je Karl in vsa njegova rodbina odstavljena od madžarskega prestola, 2. madžarska vlada mora ujeti Karla, 3. madžarska vlada se mora pobrigati, da Karl zapusti Madžarsko s pogoji, ki jih določijo zavezniki. Ako bi se Madžarska ne pokorila in ne ugodila tej zahtevi veleposlaniške konference, odklanja antanta odgovornost za posledice, ki bi zadela Madžarsko.
Rim, 26. okt. V današnjem ministrskem svetu je poročal . minister zunanjih poslov marchese Della Tor-rette o dogodkih na Madžarskem in o jamstvih madžarske vlade za bodočnost. Listi izražajo svoje zadovoljstvo. da sta madžarski narod in vlada pnč lojalno zavrnila.
RAZDEITTEV DE2AVE NA OBLASTI.
ren?e°v3:rad’ 261 olc,obra. Na konfe-Čevi*’ can«v vlade Trifkoviča, Pribi-molJV" Gjurieica z zastopnikoma de-
^'ubuT * in radika,neff» kluba u lovanovičem m Marinkovičem
so se nadaljevala posvetovanja o razdelitvi države na oblasti. Ta r-lbnr je sklenil, da se • kraljevina SHS razdeli na 25 oblasti. Vprašanje je v načelu rešeno, dočim bodo o detajlih razpravljali tekom današnjega dne.
OBSODBA DRAŠKOVIČEVIH ATENTATORJEV.
Zagreb, 26. okt. (Izv.) Danes ob i0. uri predpoldne . je bila izrečena obsodba proti atentatorjem na ministra Draškoviča, Alijagiču in drugoni. Točno ob 9. uri je prišel v sodno dvorano senat in zavzel svoja mesta. Sodniki so bili vsi v črnem s črnimi ovratnicami. Takoj nato so bili privedeni v sodno dvorano obtoženci. Sodniki vstanejo. Predsednik dr. Vajič z glasnim povdarkom prečita razsodbo, s katero se obtoženci spoznajo krivim v smislu obtožnice. Vsi obtoženci z veliko napetostjo pričakujejo rezultat razsodbe-ter nepremično gledajo na papir, raz katerega čita predsednik razsodbo. Obsojeni so:	Celakovič in
Lepandič na 15 let prisilne ječe, Ali-agič na smrt, Petrovič na 15 let, Jovanovi' na 2 leti. Marinkovič je bil oproščen. Razsodba je globoko učinkovala na vse obsojence, izvzemši Petroviča, ki fudi v tem trenotku ni zatajil svoje hladne, cinične narave. — Razsodba bo predložena vladarju v potrditev oziroma v pomiloščenje.
JUGOSLOVANSKI LEGI JON AR JI - V PRAGI.
Praga, 26. okt. Danes je dospela v Prago deputacija jugoslovenskih legionarjev pod vodstvom dr. 'Pivkuta. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki češkoslovaških legijonarjev, poveljnik vojaške posadke, zastopniki finančnega ministrstva, ministrstva za narodno brambo ter zunanjega ministrstva, nadalje zastopniki mestne občine in drugih korporacij. Pri prihodu vlaka je godba svirala jugoslovensko in češkoslovaško himno. Govorniki so pri pozdravu naglašali prijateljstvo obeh držav ter njuno trdno voljo vzdržati red in mir v Srednji Evropi.
PROTESTNI SHOD BEOGRAJSKE
VSEUCILIŠKE MLADINE.
Beograd, 26. oktobra. Presbiro javlja: Vsa vseučiliška mladina brez razlike političnega mišljenja je danes imela velik protestni shod, na katerem je najenergičneje protestirala proti restavraciji bivšega kralja Karla na Madžarskem. Vseučiliška mladina je pokazala, da je voljna dati vsp za domovino, da se zaveda, da bi s prihodom Habsburžanov na Madžarsko prišel tudi Viljem v Nemčijo in Ferdinand na Bolgarsko in da bi se s tem ustvaril predvojni blok, ki bi poizkušal revanšo. Mladina je ob ranogo-brojni udeležbi meščanov na impozanten način manifestirala svojo žel jo, da se enkrat, za vselej končajo poizkusi restavracije Habsburžanov in da se naj ne ruši več pridobljeni mir svobodnih narodov. Zahtevali so razorožitev Madžarske in izvršitev mednarodnih pogodb, posebno trianonske, da se uvede demokratičen režim v Madžarski, ki bo edini mogel zajamčiti mir in blagostanje. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da naj vlada najenergičneje zaščiti legitimne narode in državne interese. Shoda se je udeležilo več tisoč oseb. Po shodu je mladina priredila manifestacije pred češkoslovaškim in romunskim poslaništvom.
RADIČ PROTI KARLISTOM.
Zagreb, 26. oktobra. (Izv.) V »Svobodni domovini« izjavlja Radič, da v imenu svoje stranke z ogorčenj:m demontira vesti, da bi bili v kakšni zvezi s Karlom in njegovimi poskusi priti zopet na madžarski prestol. Nadalje svari svoje pristaše pred eventualnimi pozivi ali vabili hrvatskih emigrantov v inozemstvu na kakšen oborožen upor ter jim kliče v spomin političen program ' stranke, sprejet dne 8. decembra 1920 v Zagrebu. Mi smo Hrvatje, pravi Radič v svojem članku, ter ostanemo Hrvatje pred celim svetom. Kdor bi zatajil našo stvar in pustil tudi samo enega Madžara na Hrvatsko, ta je' izdajalec našega naroda in naše domovine.
NOVI KABINET V NEMČIJI.
Berlin, 26. okt. Novi kabinet je sestavljen takole: Državni kancelar in zunanji minister dr. Wirth (cen-trum); podpredsednik in državni minister Bauer-(večinski socialist); notranje stvari dr. Koster; državno-brambni minister Gessler (demokrat); gospodarski minister Robert Schmied (večinski socialist); minister za prehrano in začasno finančni minister dr. Hermes (centrum); minister za pošto Gicsbert (centrum); delovni minister Braun (socialni demokrat); minister za promet Groner (demokrat); pravosodje Radbruch (socialdemokrat); ministrstvo za obnovo začasno še ni zasedeno.
Ceha!
Karl Habsburg je ali ni, ali je in ni interniran. Madžarski in drugi zanesljivi dopisni uradi nam bodo po — hvalabogu — potrganih telegrafskih in telefonskih žicah še nekaj časa poročali o marsičem, kar bo odobril vsemogočni mednarodni židovski kabinet po svojih »narodnih« državnih borzah.
Facit vsega tega je: general Zečevič je zahteval izredne kredite in ministrski svet mu jih je odobril.
T o so suha dejstva. Kar pa prihaja pri tem prav težko na tehtnico, je vprašanje plačnika. Mi že itak nimamo uravnovešenega bidžeta. Vsled ravnovesja so se nameravale črtati postavke za razne kulturne institucije. Mi smo bili od vsega početka proti tratenju življenjskih pravic zavodom, ki so od dne oživotvoritve svoje neizpodbitna, razvijajoča se narodova last.
Danes moramo, predno se oglasijo zopet kaki zlovešči glasovi kulturne kasandre ponovno opozoriti nato naše slovensko in jugoslovansko narodno stališče. Vsled izrednih izdatkov, ki jih bo imel gospod vojni minister za zavarovanje države, ne sme trpeti naše narodno vsakdanje življenje, a najmanj se sme dotakniti v tem narodnem življenju katerakoli kulturna institucija.	(
In tu nastane vprašanje, odkod naj vzamemo denar, kdo naj plačo »ceho«.
Denar brez dvoma moramo dobiti. Upoštevaje modri vladarski načh. sedanjih vladodržcev moramo računati s tem, da bodo celo za to samoobrambno protimadžarsko akcijo, ki ne pomeni drugega ničesar, kakor pa izvršitev diktata velike antante pod imenom »Trianon« (ako je antanta takraf. sploh mislila resno) naši finančniki zahtevali kritje doma.
In tega ne smemo dovoliti nikdar. Nam je bila v mirovni pogodbi zasU gurana neizpodbitno nele trianonska meja, ampak z razorožitvijo Madžarske tildi učinkovita mednarodna sigurnost te naše državne meje. Ako danes Madžarska Karla negira vsled nedoseženega uspeha, ne pomeni to nikakor, ('a je Madžarska s tem že izvršila vse pogoje napram naši državi, ki jih diktira mirovna pogodba.
Budimpešta se je že v burskem vprašanju pokazala in razgalila prav natančno v svojih načrtih. Burški incident je pravzaprav najvažnejši povod sedanji Karlovi akciji in edina sankcija, ki je mogoča, ki jo je Madžarska absolutno dolžna dati, je razorožitev. Razorožitev mora izvršiti naša država pravzaprav — vsled teh dogodkov — nujno in kot mandatar antante. Mi samo izvršujemo mirovno pogodbo. Stroški za to eksekucijo morajo pas. na ledja krivca in to je Madžarska.
Madžarska je s svojimi organi podpirala akcijo, ki jo je formalno zapo-čel človek po imenu Karel Habsburg, Madžarska torej v najskrajnejšem slučaju ni zmožna braniti svoje zasigurane državnosti proti Habsburgu s svojimi organi. Razorožitev je potemtakem brezpogojna nujnost.
In če ni izvršena ta razorožitev še do danes ter se vsled tega ogrožajo z mirovno pogodbo zajamčene naše državne meje, je jasno in po praksi vseh držav um'jivo, da nosi stroške akcije za striktno izvedbo trianonske miro\ne pogodbe krivec — in ta krivec je Madžarska.
HygcslGvar*e so fzk?]u€iP iz mon£anls?ii:o@ visoke šole v Leobnu.
Leoben, 26. okt. (Izv.) Na monta-nistični visoki šoli v Leobnu so včeraj izključili poleg Poljakov in Rumunov tudi vse Jugoslovane z motivacijo, ua so inozemski dijaki pobrali Nemcem vsa stanovanja. Toda namen te izključitve je popolnoma drug: Nemci pričakujejo, da bodo v nemških državah še nadalje v posesti najboljših služb, ker bode primanjkovalo domačih strokovnjakov. Tudi način vpisovanja je bil unikum, ki se je mogel zgoditi le v Nemški Avstriji! faktično ni sklepal profesorski zbor, kdo izmed ino* zemcev naj še nadalje ostane v šoli — temveč — švabski »burši!« — Da izgloda pa stvar še lepša, se nahaja med temi burši precejšnje število ljubljanskih in mariborskih nemškutarjev, katerih očetje kot Galle in dr. (imena navedemo drugič) so v Jugoslaviji v državnih službah. — Poljska je takoj storila primerne protiukrepe. S prihodnjim tednom bodo v Poljski zapr-
te vse nemške srednje šole in iz pujskih visokih šol odstranjeni vsi Nemci, kot se je to zgodilo že lansko let«• z izbornim uspehom. Enako stori tudi Romunija. Pričakujemo od naše pokrajinske, posebno pa od centralne vlade, h kateri se je že podala deptt-tacija jug. leobenskih montarystov, da takoj zapre vse nemške srednje šole in jih ima zaprte toliko časa, dokler se ne sprejme nazaj naših dijakov', ki so leobensko montanistično šolo ž? posečali po eno ali dve leti. Ako se ne bo povračalo klin s klinom, nam že jutri lahko pomečejo vse naše viseko-šolce tudi' z Dunaja in Gradca. Part nobenim pogojem ne smemo mirno gledati, kako pljuje na nas gnila državica Nemška Avstrija. Še manj p; smemo dopustiti, da bi razni nemški burši dobivali v Jugoslaviji najboljše službe. — Jugoslovanski leobetiski montanisti.
JUGOSLAVIJA PROTI DOLOČBAM BENEŠKEGA DOGOVORA.
Dunaj, 26. oktobra. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, d^ bo jugoslovanska vlada proti beneškemu dogovoru vložila protest. Oficijelno se to sicer še ni ztrodilo, vendar se opaža v Jugoslaviji silno, ostro razpoloženje proti izvedbam' določ beneškega dogovora. Za to se navaja dva vzroka. Jugoslovani trdijo, da so bili prevarani, ko se jc od njih zahtevalo, da izpraznijo B:\ranjo pred predajo Burške od strani Madžarske. Dalje pomenja ljudsko glasovanje v Šopronju nftrušitcv trianonske pogodbe in vsako iz poslednje izvirajočo _ varnost. Jugoslavija je sedaj mobilizirala in ne sme opustiti prilike, da energično nastopi proti vsakemu poskusu Madžarske vstvariti kak nov pravni položaj. Po mnenju jugoslovanskih politikov je mejna črta glasovalnega ozemlja tako potegnjena, da v slučaju za Madžarsko ugodnega 'izida glasovanja tudi ostali del Burške ne pripade Nemški Avstriji. Na ta način bi Madžarska dobila trdno pozicijo med Jugoslavijo in Češkoslovaško. To je pač pravi vzrok, zakaj je Torrelta
tako radevolje vstregel madžarskim željim. V tem naziranju se strin‘a tudi Češkoslovaška. Zato povdrirr-ta obe vladi čim najenergičnejše, d mora biti konec ne samo Karlvv pustolovščin, marveč tudi madžarskega oboroževanja. Delrfvali bor,la z vsem povdarkom pri francoski vl'1-di na to, da «e tudi na Madžarskem no istih določbah, kakor se je to že zgodilo v Nemčiji in Nemški Avstriji, izvede popolna razorožitev-
Borzna poročila.
Dunaj, 26. oktobra. (CTU.) Devize: Amsterdam 153.150—154.150, Zagreb 139$-— 1402. Beograd 5590^—5510, Berlin 2697— 2703, Budimpešta 508.50—601.50, Bukarešta 3055—3065, London 15.790—15.810, MHan 15.790—15.810, Ne\vyork 4488—4492, Praga 4547—4553.
Zagreb, 2f>. oktobra. Devize: Berlin 179.50—182, Italija izplačilo 1165—1175. Ček 0—11;.0, London lzplačliQ 1 lc>0—1175, New-Vork ček 0—292, Pariz izplačilo 2110—2150, Praga 302—304, Švica izplačilo 5375—5400, Dunaj 7.60—7.75, Bukarešta 211-214, Budimpešta 39—39.50. Valute: Dolarji 287.25— 288, avstr, krone 0—11, carski rublji 12— 17, francoski franki 0—2140, nemSke marke 182—190, rom. leji 205—208. italijanska lire UM—1160.
Stran 2.
■ML Bi.'.* -tHMB.il I.
—... il....
Žalostna slika.
Od prejetja ustave sem naš parlament ni zboroval, Če izvzamemo dva dni v mesecu avgustu, ko se je potrdilo Zakon o zaščiti držaVe. Cež tri mesece torej je delala vlada brez kontrole parlamenta. Imela je v tem času tem večjo moč, ker je prešlo vsled odsotnosti kralja v njeno področje tudi izvrševanje kraljevske oblasti.
Priprost državljan si je gotovo predstavljal, da sta si glavni vladni stranki prišle na čisto vsaj glede delovnega programa jesenskega parlamentarnega zasedanja. Toda, o bog, slika, ki smo jo dobili 20. oktobra, ko se je sestal parlament, je rias pripravila tudi ob te upe. V treh mesecih si radikalci in demokrati niti niso prišli na jasno, kako se ima parlament otvo-riti, ali z ukazom ali brez ukaza. Namesto, da bi se seja pričela ob 10. uri kakor je bila napovedana, se je otvo-rila šele ob pol i, uri, ker so v tem cdsu ministri razpravljali o tem, ali z ukazom, ali brez ukaza. Ni treba poudarjati, da je bil tudi temu postopanju glavni vzrok strankarski. Na eni atrani se je šlo za predsednika parla* menta, na drugi pa za to, koliko časa naj parlament še deluje. Radikalci se Sedaj, ko so demokrate prisilili, da so žrtvovali glavne točke svojega progra-ma, predvsem agrarno reformo, čutijo močne in bi hoteli, da čimprej pride do novih volitev. Nasprotno pa bi demokrati volitve radi kolikor mogoče zavlekli, da bi vsaj deloma izbrisali tekom ustavne borbe in tudi pozneje Storjene pogreške.
Vse se vrti okoli te točke. Interes Stranke, to je glavno, kar imata ti dve največji stranki neprestano pred očmi. Pri tem zanemarjata svoje dolžnosti, ki jih imata napram narodu in državi. Ako bi radikalci in demokratje količkaj podvrgavali svoje strankarske interese skupnim narodnim interesom, bi ne prišlo do tako žalostne slike, kakršna se nam je nudila 20. in 21. oktobra. V tem slučaju bi tekom treh mesecev vsaj delovni program izgotovili in od 20. oktobra naprej bi se lahko vršilo neprekinjeno zasedanje, tako, da bi bilo mogoče rešiti najvažnejša vprašanja, ki tarejo narod. Na' Go* Špodje niso tekom treh mesecev napravili niti pičice, zato se je po dveh dneh, ali bolje rečeno po parurnem zasedanju parlament zopet cdgodil. Torej nobenega materijala, ničesar niso pripravili, kako naj se seja otvori. liadi te malenkostne stvari, ki bi jo rešil vsak pastir, so si bili ministri ■Jako v laseh, da niso niti skupno sklepali, marveč so se razdelili po klubih. Poslanci pa so poldrugo uro čakali na rešitev. Naposled je bila seja otvor-jena vendarle z ukazom, izvoljeno predsedništvo, nato pa so bili poslanci topet poslani na dopust.
Vsled tega skrajno nemarnega postopanja danes ni zbran parlament in poslancem ni dana možnost, da bi zavzeli stališče napram dogodkom v Madžarski. Tudi jim je onemogočeno, da bi se bavili s težko notranjo politično situacijo, ki jo označuje neprestano naraščajoča draginja, padanje Valute, velika korupcija in gaženje zakonov. Vladi je to prav, njej je ljubše, 'da, sploh hobene kontrole nima m da j! ni tr,eba dajati odgovora za svojo politiko.
1      ■
Radikali in demokrati so si v laseh. To stoji. Sedaj čakajo samo še na prihod PaŠiČa, da on teši spor. COtoVo rešitev ne bo v prid demokratov, ker gre tako Pašiču, kakor ostalim radikalcem samo za to, da oslabe demokrate ter tako postahejo absolutni gospodarji v državi.
Taka je slika v Beogiiadu. Narod pa čaka na delo parlamenta, na dobre zakone, ki bodo izboljšali njegov položaj. Kakor stvari stoje, na žalost ni mnogo upanja, da bi mogel sedanji parlament nadaljevati svoje delo. Tudi, če bi se radikalci in demokrati sporazumeli, nam ni od tega parlamenta dosti pričakovati, ker je močno okru-pen. Manjka namreč okrog , 120 poslancev (komunisti, radičevci in narodni klub). Opozicija, ki je, ako je stvarna, zelo koristna, ker stavlja za preke reakcijonarstvu, je tako oslabljena, da ne pomeni mnogo! Iz teh razmer je edini izhod ta, da se takr j sklene volilni zakon, nato pa razpišejo volitve. Pri bodočih volitvah pa morajo biti stare stranke, ki jim je stranka vse, narod pa nič, tepene. V Srbiji jih bodo tepli osobito zemljoradniki. ki so mlada in poštena stranka. Zaostali pa tudi ne bomo V Sloveniji, kajti preri-no ne odstranimo zagrizenega strankarstva in na njega mesto postavimo delo, toliko Časa ni upati na izboljšanje razmer.
Sedanja slika političnih ra/.mer je dovolj žalostna, zato minihj poskrbeti, da bo boljša, veselejša.
O etosu Mana rim« skesa parlamenta.
Jugoslavija bo postala eden najvažnejših industrijskih konzumentov Evrope in najbogatejša evropska dežela žita, mesa in ttld. Spričo te gospodarske bodočnosti jugoslovanske države se nekateri uvidevnejši državniki in publicisti Italije propagirali teritorijalno spravo z našo državo, prijateljske odnošaje in vpostavo trajne medsebojne izmenjave gospodarskih dobrin. Zamisel je bila lepa. Tudi na naši strani so se našli za-nešenjaki osobiio Dalmatinci, ki so pričakovali, da bodo na podlagi prijateljskih odnosov mogli razširiti svije simpatije do laške kulture in umetnosti in nadomestiti dosedanjo nadvlado germanskega sveta v naši javnosti in šoli z italijanskim. Taka stremljenja so bila pacifistična in za oba naroda sprejemljiva. Toda v tfe ideje se je zagozdilo jadransko vprašanje, ki za enkrat nastopa v reškem problemu in v boju primorskega Jugoslovanstva. Po treli letih trpljenja in državljanskega ponižanja, ki ga je naše pleme preživelo pod italijansko strahovlado, so miroljubni načrti navedene Vrste za vselej pokopani. Človeške strasti so se preveč razgibale, nečloveško postopanje z našimi rodnimi brati onstran meje je dobilo obseg, ki, še ne da Več popraviti.
V poslednjem času so se zopet dogodile stvari, ki znova potrjujejo tluzi-jonizem vsake sprave z Itali:o in njenimi današnjimi voditelji. V septembru So tržaški fašisti požgali Narodni dom pri Sv. Ivanu, uničili ž bombami dvota-no konzumnega društva v Rojanu in opustošill hotel Evropa, zbirališče tržaških Slovencev. V vsaki moderhi državi bi se bilo krivce prijelo in jih stro-
go kaznovalo. V TrStu pa se danes po žigalci svobodno izprehajajo in kujejo neovirano načrte, kako bodo še dalje uničevali naš rod na Primorskem Logično \ je bilo, da nismo ostali hladnokrvni ter da smo izdali znani poziv slovenski javnosti in trgovstvu, da se izvaja gospodarski bojkot in jnemogoči bivanje italijanskih trgovcev v naši sredi, ako bi se razmere in oblike boja proti našim rojakom v Julijski Benečiji ne izpremenile. Bilo je v času ljubljanskega velesejma, ki je pokazal nepričakovani ražmah našega gospoda, stva. Zato se je polastil tržaškega trgovstva pravcati strah, da so z obupanimi rokami tekali po pisarnah tržaškega mišjega komisarja in ga rotili, da napravi kcncc fašistovskemu divjanju Strah je bil razumljiv, kajti na zaloškem kolodvoru je stalo stotine vagonov živine za izvoz, ki so se zadrževale, italijanski trgovci so občutiliprvi rahii poizkus trgovskega bojkota, Po uredništvih tržaških listov je bilo mnogo vpitja obilica očitkov in kletvic pa se je usula direktno na urednike glasila tržaškega fašizma »Popolo di Trieste« Prvi urednik, g. Cino d’ Angelo, je nekam sramežljivo govoril, da je pač pomilovati, ako bi vsled fašistovskega delovanja trpeli trgovski odnosi Trsta z Ljubljano. Vendar pa so cilji fašizma napram italijanskim Jugoslovanom tako idealni, da odtehtajo škodo bojkota. Pravi nasvet za naš bojkot pa je oal g. Francesko Giunta, dični voditelj težaškega fašizma, ki osvetljuje v do'oljni meri moralično višino člana rimskega parlamenta in ki Ka priobčujemo kot značilnega za etos današnje lialije, kjer se je resno mislil, napisal in izdal v navedenem listu:
»Tudi mi imamo svoje orožje in porabljati ga hočemo brez usmiljenja! Kajti, tu imamo Še precej slovanskih uradnikov pri železnicah, pri posM, na ladjah, v luki, po privatnih uradih, v ladjedelnicah, v tovarnah, ki dobivajo dobre plače na škodo naših soplcmcnjakov, ki so še brez dela, ali pa delajo ob neugodnih pogojih... Kak sklep fašistov more od danes do jutri odrediti kot represalijo lov na Slovane In to pot, po izzivanju iz Ljubljane, se utegne ta lov izvršiti do kraja!... Italijanski denar naj gre v korist italijanskim uradniku n in delavcem! Naj se začne z odpuščanjem sovražnikov naše dežele na raz^ežno, a italijanski denar naj se razdeli: bojevnikom. Tržačanom in rcnjikobm! Fašisti so v tem pogledu pripravljeni za bitko!«
To je dokument činizma in barbarstva, ki mu ga ni najti para Ta kričavi skrunilec Dantejeve obletnice na našem Snežniku javno izpoveduje, da se bo za dejanja, ki bi jih mi podvzeli proti Italiji^ kaznovalo lastne sodržavljane. Fašisti so pripravljeni bitko! Oboroženi od pet do glave, knkor al bahski skipetari,. imajo po*um in viteško navdahnen polet (0, da r.?va’ju jejo na naše neoboroženo ljudstvo, 1:1 se proti njim niti braniti ne s-re! Zatrta. bi bilo od naše strani in od strani ”aših nespečnih bratov na Primorskem točiti sentimentalne solze o barbarstva in pe Vati slavo humanitetl. Predobro poznamo italijansko kričavost in bojni po gum, da ne bi vedeli, da se moramo pripravljati za tisti čas, ko bomo pokazali moč naše pesti in viharni pohod
proti tržaškim in soškim bregovom Vitalnost polmilijonskega ljudstvu bi že izdržala 50 let. Tedaj pa bo pUŠe!
Čas krvavega Viteštva in	CnaklU
borcev.
۩ spodarsfio-
Uspeh drž. posolila.
»Jugosiovenski Lloyd« prinaša rezultate, ki so dosedaj znani o uspehu podpisovanja državnega posojila. — Točni rezultat državnega posojila še do danes ni znan, ker vsi bančni zavodi še niso poslali svojih izkazov. Kolikor je dosedaj znano je podpisanega državnega posojila 270 milijonov dinarjev. V ta znesek pa niso vračunani podpisi okrožnih in srežSkih uprav v Srbiji, kjer se cenijo podpisi na 20 milijonov dinarjev. Če k tej svoti prištejemo še ne prijavljene svo-te raznih denarnih zavodov, se lahko raeuna, da znese skupna svota podpisanega državnega posojila okrog 300 milijonov dinarjev. Lahko .mogoče je, .da bo tudi prekoračena svota 3O0 milijonov dinarjev, vendar bistveno rezultat ne bo spremenjen.
Z ozirom na dosedaj znane rezultate odpadejo na posamezne pokrajine ti-le podpisi državnega posojila:
I. Beograd (7O) in Srbija (30) — too milijortov; II. Zagreb (65) in Hr-vatska in Slavonija (15) •— 80 milijonov; III. Vojvodina 50 milijonov; IV. Slovenija 35 milijonov; V. Bosna in Hercegovina 25 milijonov; VI. Dalmacija 8 milijonov dinarjev.
Direktno po strankah je s tem ostalo nepodpisanih 20O mil. din., katero SVoto pa po dogovoru prevzema in jih podpiše sindikat * združenih denarnih zavodov. Po ključu, ki je bil že naprej določen, odpade na posamezne pokrajine in denarne zavode od 2O0 milijonov nepodpisanih dinarjev po tem-le vrstnem redu:
I. Zagreb, Hrvatska in Slavonija 11O milijonov; II. Beograd in Srbija 30 milijonov; III. Slovenija 30 milijonov; IV. Vojvodina 12 milijonov; V. Bosna in Hercegovina 15 milijonov; VI. Dalmacija 4 milijone dinar:
Po tem računu bi odpadlo od razpisanega državnega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev na posamezne pokrajine te-le svote:
I. Zagreb, Hrvatska in Slavonija 190 milijonov; II. Beograd in Srbija 13O milijonov; III. Vojvodina 62 milijonov; IV. Slovenija 65 milijonov; V. Bosna in Hercegovina 40 milijonov; VI. Dalmacija 12 milijonov dinarjev.
Kakor rečeno, številke se nekoliko Še lahko spremene ob končnem zaključku, ko bodo rezultati točno znani. Vendar, kakor so doslej rezultati znarii, ne bo bistvenih sprememb.
-j- Mesne cene v Mariboru. V olov* sko meso I. vrste 1 kg 24 kron, II. vr» ste 22 kron, lil. vrste t8—20 K; meso od bikov, krav in telic 16 kron, telečje meso I. vrste 18 kron, II. vrste 16 K, svinjsko meso sveže 1 kg 32 kron.
-f Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 278—283 naših kron, za if>o avstrijskih kron je plačati to naših, 1 laška lira stane 11 naših kron, franco* ski frank stane 20 naših kron, za 100 češkoslovaških kron je plačati 300 do 304 naših, 100 nemških mark stane 19O do 205 naših kron.
-f- Trgovska pogodba z Nemčijo je vsled sklepa ministrskega »veta podaljšana za 4 mesece.
-j- Dobava za našo vojsko. Uprava
vojne opreme I. v Beogradu bo nabavila v svoji pisarni do dne 15. novem' bra 190.000 komadorv; srajc iti bomb. platna, 190.OO0 komadov spodnjih ulač in 135.000 metrov platna 155 cm širine. Kavcija 1,017.000 din.
-f- Kupna cena zlatega denarja je v Nemčiji zopet poskočila in znaša danes za zlat 20 mark 54° rnark. V začetku junija se je plačalo zanj 260 mark, a za kg čistega žlata 37-°00 mark, v- začetku julija 42.500, V začetku avgusta 47.600, v začetku Septembra tudi toliko, v začetku t. m. pa že 63.0OO mark. Danes pa plačujejo kg čistega zlata že po 750°° mark-
•j- Izvoz semen iz Češkoslovaške republike v Ameriko. Izvoz semen zlasti semen od sladkorne pese stalno narašča. Izvoz. maka, deteljnega semena (Trifolium pratense, Trifolium repens, Trifolium inkarnatum) in repe je tudi živahen bolj ko je bil kdaj, no saj dobivajo Američani s svojo visoko valuto češke produkte malodane zastonj.
-j- Trgovinska bilanca Italije v prvi polovici t. 1. je pasivna. Mednarodna italijanska trgovina v prvi polovici t. 1; izkazuje razloček med uvozom in izvozom ali. primanjkljaj več ko 8 milijard lir. Pri uvozu ima Češkoslovaška deleža za 139 milijonov lir in zavzema dvanajsto mesto, pri izvozu pa znaša njen delež 33 milijon, lir in je glede izvoza na petnajstem mestu. V primeri z lanskim letom so se znatno okrepili italijanski stiki z Nemško, ki je glede izvoza precej Zedinjenimi državami in Angleško, italijanski trgovinski stiki z Britansko so se pa zmanjšali.
Dnevne vesti.
— Bivlim
Svoječnsno smo
naročnikom zamudnikom, bili primorani celi vrsti naročnikov ustaviti list, ker vkljub jpeto v a tlim opominom niso plačali zaostanek naročnine. Malomarne?.! menda mislijo, da (e s tem zadeva pozabljena. Zadnjič opominjamo te zamudnike, naj svoj dolg poravnajo, Sicer nastopimo i* Iztirjavo, ki jim bo provzročila več stroškov, kakor znaša njihov dolg. UpravniStvo »Jugoslavije«.
— Francoske štipendije za naše vlso* koŽolce. Francoska vlada spreirrte tudi letos nekaj štipendistov iz naše krallevlne.
Pogoji so: popolnoma končane ?tudiie M univerzi, odličen uspeh v študilah in znanje francoščine, priporočila profesorjev in fakultet glede moralne in strokovne kvalifikacije. Štipendija traja eno letti ‘er zna?a (300 frankov mesečno. Za potovanje se bo izplačalo 400 frankov.
— Praški župan dr. Baxa ie Imenovan za predsednika češkega upravnega sodišča.
— Štiri nove pokrajinske strokovne zadruge. V uradnem listu št. 123 je Izšla uredba oddelka minstrstva za trgovino ln
v fearel Capek:
R. U. R.
Dr. Gali: Prvi ognji, goreča vejica pred votlino! Ognjišče v tefcoru. Strašna gramada!
Fabry: Še bdiš ljudska zvezda, svetiš brez trepeta, popolni pla-ftien, jasni in iznajdljivi duh. Vsak tvoj Žarek je velika misel.
Domin: Baklja, ki kroži Ie roke v roko, iz stoletja v stoletje, rečno naprej.
Helena: Večerna svetilka družini. Deca, deca, morate iti spat. » Žarnica ugasne,
Fabry: Konec.
Hallemeier: Kaj se je zgodilo? >
Fabry: Elektrarna je padla. Sedaj smo na vrsti mi.
(Na levi se odpro vrata, med njimi obstoji Nana.)
Nana: Na kolena! lira božje sOdbe je prišla!
Haiicmeiert Zlomka, ti si še živa?
Nana: Delajte pokoro, pagani! Konec sveta Je! Molite! Ubeži)! Sodni datl.s	*
Helena: Z bogom, vi vsi. Gali, Alkvist, Fabry.
Domin (odpre vrata na desni): Sem, Helena! (zapre za njo). Sedaj hitro! Kdo bo pri vratih?
Dr. Gali: Jaz! (zunaj hrup). Oho, se it pričenja. Nazdar, fahtje! I[2b'eži na desno skozi tapetna vrata).
Domin: Stopnjice?
Fabry: Jaz. Pojdite k Heleni. (Si utrga Cvetko Iz šopka m odide.)
Domin: Predsoba?,
Alkvist: Jaz.	-	,
Domin: Imate revover?
Alkvist: Hvala, jaz ne streljam.
DbttM: Kaj mislile napraviti?.
Alkvist: Umreti! (Odide.)
Hallemeier: Jaz ostanem tu.
(Spodaj bistra predstrelka.)
Hallemeier: Oho, Gali že igra. Pojdite Harry!
Domin: Takoj! (Pregleda dva brovninga.)
Hallemeier: Hudiča, pojdite k njej.
Domin: Z Bogom. (Qrc na desno k Heleni.)
Hallemeier (sam): Sedaj pa hitro barikado. (Sleče suknjo iti Vto zofo, fotelje, mižico pred vrata na desni.) frvffti eksplozija.)
Hallemeier (preneha z delom): Proklete duše, imajo bombe.
tjonovnn streljanje.
' Hallemeier (nadaljuje delo); Človek se mora braniti. Tudi Čc ... tudi če... ne udajte se, Gali!
Eksplozija.
Hallemeier (se vzravna in posluša): Torej, kaj? (Zgrabi težko omaro in jo vleče k barikadi.)
(Skozi okno stopa po lestvi Robot. Na desni streljanje.)
HaUemeier (se trudi z	omaroX	Se	malo.	Poslednji	okop	. . .
Človek se . . . ne sme . . .	nikoli udati.
(Robot skoči z okna in	prebode	Hallemeierja za omaro. Drugi,
tretji, četrti Robot, skačejo	z okna.	Za	njimi	Radius in	drugi	Ro-
boti.)
Radius: Gotovo?
Robot (vstane od Hallemeierja, ki leži na tleh). Da,
Od desne pridejo novi Roboti.)
Radius: Gotovi?
Drugi Roboti: Gotovi.
(Od leve zopet drugi Roboti.)
Radius: Gotovi?
Drugi Roboti? Da.
Dva Robota (vlečeta Alkvista). Ta ni streljal. Ubiti?
Radius: Ubiti. (Pogleda Alkvista.) Pustiti.
Robot: -To je človek.
Radius: To je Robot. Dela z rokami kot Roboti. Zida hiše. Zna delali.
Alkvist: Ubijte me.
Radins: Delal boš. 2idal boš. Roboti bodo mhogo zidali. Zidali nove hiše za nove Robote. Jim boš služil.
Alkvist (tišje): Umakni se, Robot! (Poklekne poleg ftirtvega Hallemeierja in mu dvigne glavo.) Ubili so ga. Mrtev je.
Radius (stopi na barikado). Roboti sveta! Padla je moč človekova. Z osvojitvijo tovarne smo gospodje vsega. Etapa Človeštva je prekoračena. Nastopil'je nov svet! Vlada Robotov!
Alkvist: Mrtvi!
Radius: Svet je tistega, kdof Je siltfejŠi. Kdor hoče živeti, mora vladati. Gospodarji sveta smo! Vladarji morja in zemlje! Vladarji zvezd! Vladarji vsemirja! Prostora! Prostora! Več prostora za Robote!
Alkvist (pri vratih na desni): Kaj ste napravili? Brez ljudi poginete!
Radhr: Mi ljudi Roboti, na delo! Marš!
Zastor.
Tretje dejanje.
Poižkusni laboratorij v tovarni. Če se odpro vrata v ozadju, se vidi neskončna vrsta drugih laboratorijev. Na levi okno, ha desni vrata
v operacijsko dvorano. — Ob levi strani dolga delavna miza z neštetimi epruvetami, steklenicami, ponvami, kemikalijami in majhnim termostatom. Nasproti okna mikroskopski aparat s stekleno kroglo. Nad mizo visi vrsta gorečih žarnic. Na desni pisalna miza z velikimi knjigami in električno svetilko. Omare z instrumenti. V levem kotu uuivalnik, nad njim zrcalce, v desnem kotu zofa. — Pri pisalni mizi sedi Alkvist, z glavo oprto na dlani.
Alkvist (lista v knjigi): Ne najdem? Ali ne zapopadetti? Se ne morem naličiti? Izgubljena vlada! Oh, zakaj niso vsega napisali! — Gali, Gali, kako ste izdelovali Robote? Hallemeier, Fabry, Domin, stakaj ste odnesli toliko v svojih glavah? Ko bi bili zapustili vsaj sled RossUlnove skrivnosti! O! (zapre knjigo s silo). Zaman! Knjige ne govore več. So neme kot vse ostalo. Umrle so, umrle z ljudmi vred. Ne išči več! (Vstane, gre k oknu, ga odpre.) Zopet
noč. Kq bi mogel spati. Spati, sanjati, videti ljudi Kako, zvezde
so še vedno? Zakaj so zvezde, če ni več ljudi? O, Bog, zakaj niso ugasnile? — Ohladi, ah, ohladi mi čelo, stara noč! Božanstvena, vzvišena kot si bila — noč, kaj hočeš tu? Ni zaljubljencev, ni sdnj; o dojka, mrtev je spanec brez sanj: hikomur ne boš več blagoslavljala molitev, ne, blažila več, mamica, src trepetajočih v ljubezni. Ni ljubezni. Helena, Helena, Helena! (se obrne od okna. Pogleda epfo-vetev katere je vzel iz thčrmostata.) Zopet nič! Zaman! Kaj bi s tem? (Razbije eproveto.) Vse je za nič! Saj Vendar vidite* da n0 morem več. (Posluša pri oknu.) Stroji, vedno le stroji! Roboti, ustavite jih! Ali mislite, da jim izsilite življenje? Oh, ne prenesem teža! (Zapre okno.) Ne, ne, moraš iskati, moraš živeti. Samo če bi ne bil tako star! Se ne staram preveč? (Gleda v zrcalo.) Lice, ubogo lice! Podoba poslednjega človeka! Pokaži se, pokaži s6, že tako dolgo nisem videl človeškega obličja! Človeškega nasmeha! Kako, to naj bo nasmeh? Ti rumeni, Šklepetajoči zobje? Oči, zakaj tako mežikate? Fej, fej, to so starčevske solze, pojdite vendar! Ne znate veS zadrževati svoje vlage, sram vas bodi! In ve pomehkužene, posinele ustnice, kaj to blebečete? Kako se treseš, umazana brada? Tole tu da je poslednji človek? (se obrne proč). Nikogar več nočem videti! (sede k mizi). Ne, ne, samo iskati! Proklete formule, oži-v’ c! (Lista.) Ne najdem? Ali ne zapopadem? Se nc morem naučiti? —
(Trkanje.)
Alkvist: Naprej!
/(Vstopi Robot — sluga in obstoji pri vratih.)
Alkvist: Kaj je?
Sluga:,Gospod, centralni odbor Robotov Čaka, kdaj jih sprejmeš.
Alkvist: Nočem nikogar videti.	,	,k.
\	(Dalje	prihodnjič.;
Stran 3
m ---------
tadustrijo o ustanovitvi fcadrils urarjev, optikov, zlatarjev, pasarjev !n gravenev; eadruge fotografov; zadruge sodaVlčarj&V |*| zadruge tapetnikov, preprogarjev, iide-'ovateljev žimnic in posteljhine.
— Razdelitev naše države v HJlasti. V SeJl komiteja ministrov sc je dne 25. t. m. razpravljalo o razdelitvi države V oblasti, Posebno 0 razdelitvi Sloveiiije.
—- Seznamek začasnih Zakonov, uredb, Pravilnikov In odločb za dobo od 1« decembra 1918 do proglasa ustave je prinesel Uradni list št. 128. Seznamek obsega skoraj U strani.
— Odobrene šolske knjige. Pokrajinska Uprava, oddelek za prosveto in vere, je odobrila sledeče šolske knjige: 1. Fizika za višje razrede srednjih šol, spisal prof. Jos Reisner. 2. Prva srpska ill hrvats-ca čitanka za slovenske osnovne šlcole, priredili Iv. Lesica, P. Lokovšek in dr. R. Molu: 3. Slivenska čitanka za II. razred srednjih šol. Sestavil Jos. Wester.	•
— Nov priročen prlstojbenlk izide te-•fom decembra in bo obsegal na preko 200 Straneh v sistematični, abecedno Urejeni razprcdelbl vse pristojbine v smislu i:ove-
sedaj od zakonodajnega odbora Skupščine odobrenega začasnega zanona, jtakor tudi vse sodno In poštne pristojbino. Upoštevane so pa tudi še prešnje vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stano broširana Din 10.00 kot priporočena tiskovina Din. 11*50 ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in Ja privatnike, ki imajo posla z oblastmi Radi omejene naklade je naročal take) pri izdajatelju: Dr. Ivanu Čemeti, Gospodarska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 Izvodov 10 odstotni nad 500 izvedov 20 odstotni popust, denar je vpo-Slatt ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368.
— Pomanjkljiva Izobrazba bivšega ce-Pjltja Karla? Leta 1919 se je dal bivši etsar Karel vpišati kot privatist na ptujski gimnaziji, da bo polagal izpite. Dne 3. oktobra r. 1. pa je dobilo gimnazijsko ravnateljstvo tlsmo, naj se Karlu vrnejo dokumenti. Potreboval bi jih v Budapeštl.
— Prepovedani listi. Vlada le prepovedala madžarski list »Friss-Ujjag« in ,’a japonski list Nag-Obc-Nik (Svobodna beseda), ker piš.eta sovražno proti naši državi.
— Posledica fantovskega rrtplra. Dne 7. julija sta napadla v Depaljiva«! Ftanc Janežič in Franc Cajhen 'fanta Jožefa Mer-kuna. Cajhen ga je pobil z vilami po (leti Janežič pa ga je obdeloval s kolčem. Ko le priletel Merklinu njegov tovariš Kavčič *ia pomoč, sta tudi tega pretekla. Obsojena sta bila in sicer Cajhen na t> mesecev
teče, Janežič pa na en teden zapora. Caj-len mora tudi plačati Merkunu za bolečine In zdravila 1000 kron.
— Nevaren nasilnež. Dne 8. aprila so zaprli nekega jako nevarnega človeka, delavca Gregorja Jankoviča iz Sr?dnicga br-tfa, ki se je izdajal tudi za Koširja. Radi tihotapstva ga je prijela laška obmejna straža in odvedli so ga v Trst. Tam v zaporu so Sl kratkočasili čas kaznjenci s tem. da so si pripovedovali dogodke iz svojega živ-Jlenja. Jankovič, takrat znati pod imerom Košir je pravil tovarišem, kako je ukradel 70 komatov, in kako je ubil in oropal nrko Žensko. Radi tega umora je bil d >>«0 čiisa
V preiskavi. Rešila ga je njegova Jena, ki je potrdila, da je bil on tisti čas, ko se je »zvrSil umor, pri njej. .Kmalo nato pa je Drišla druga ovadba, ki ga dolži,1 da )e fcrozil gostilničarki Mariji Kristanovi, da jo fobije ali da ji požge, ker mu ni hotela posoditi denarja. Vsled te grožnje mu 'c Iztočila baje 400 kron. Dalje je izvabi! tovail-»etna Fr. Zupančiču ln Al. Vidrihu 1000 lir
£ln pobegnil.. Obtoženec dosledno vse taji. ričam se je videlo, da se ne upajo dosti povedati, fcer same priznalo, da jo Jankoviča vsi hoje, ker ni pošten In vedno grozi, da ho koga ubil ali kje požgal. Obsojen je bil tadi hudodelstva poneverbe na 8 mesecev težke ječe.
w — Razne tatvine. Neznani vlomilci so 1'omili pri Heleni Oospeti v Senožetih in II j°kradli za okrog 7000 kron različnega oln-?,*• — 30lethl miz. pomočnik R. Stiks ie {tožil do 21. jul. pri knezu V/indischgrJtžu ■j. HaasbergU. Ko je odšel Iz službe je shra-
tam pet dobro zabitih zabojev kot svojo I* : Ko Je kasneje pisal po te zaboje, se domačim čudno zdelo, da. Ima Stik« to-*Ko stvral. Odprli so zaboje in našli v njih 8 okrog 12.000 kron pokradenih predme-,ov. — Ciganska tolpa, ki Je šotorila v «0dnjlh dtieh iia produ SaVe pod Šmarno |°ro je pokradla z nekega dvorišča v srnartnem za preko 5000 kron raznega perila.
~ Prijatelji zvonenja. Vaški fantje Iz Zadobrove in Sneberjev so si dovolili pfed kfatkim sledečo zabavo. Šli so h cerkvi v cg. Zadobrovi, pristavili na zVortlk lestve Jn splezali v stolp. Ob 1 uri so začeli zvoniti In potrkavati m so se vadili v tej umetnosti do 3. zjutraj. Oblasti Jih sedaj zašle-"ujejo radi kaljenja nočnega ttllftl.
d, ~ u,boj na Bledu. Dne 22. t. m. so se JteplI nekateri fantje Iz Bleda in okolice. Med pretepom Je bil. Anton Kepe Iz &le-Pa težko poškodovan. Prepeljali so sa v J-eon šeg v Ljubljani, kjer je vsled dobfienlh wskodb umrl.
nnuu. ?eDaril “ že,,eznlc> se vedno bolj S?l*vlJa)o In postajajo vedno predrztieJSI. v ,°, vsak dan se dogajajo Žepne tatvine T vlakih ta na kolodvorih osobito v Zlda-I* rii. °it? ,n tudi vLJuhljanl. Predsnočnjem y» “Kradel neznan žepar nadzorniku Juž.
tla;«m*ed vožnio iz M,a/.lbDra v Ljubljano žepno uro ta verižico vredno 8000 K.
£tr.e,a “ požar‘ °°rjušah nad °ninjetn Je udarila v nedeljo zvečer strela en« « Posestnika Mlakarja. Ubila Je konja, kh*kravo IH eno kozo ter zanetila ogenj, i?a, So kmal° pogasili, ta mož, ki Je olt^oi } na)veČli človek v radovljiškem le<i(i.n lma vednr> kako nesrečo. Lansko nelfPi	*e VEela damica tri otroke, pred
ca u	i pa mu le eksplodiral dihamlt, ki
1° j}faferre* v 1“ mu ie Pri tej priliki ubi-
V	na	kolodvoru v Beogradu.
iSrariti. zvečer Je zopet razburil beo-tigrnln? frebivalstvo velik požar, ki Je c0 ril n iAUni£l kolodvor in bližnjo okoli-Savi ml* ’ u.rf ,so zapazili V smeri proti *klad	r3°znaIo se Je, da go H
hitro Vir-i /-.e,ezn,}ke postaje. Požar se Je v kateri/« 2,aCela )e goreti tud: baraka ija	l dvornt v,ak- Posrečilo se ie,
druKe dvorno garnituro ln tudi "Se (Jlv|anip°2ove ,praVoCas,w odpeljali. Med •nočii/ Sit požara ®° se čule posamezne clna. O-i.-i0"30	.	splodirali so sodi ben-
Vllno „ j11' vojaštvo, žendarmerlja in ci-^ripMp , iva‘stvo so se trudili na vse 56 llin\Aomelc po?,ar na skladišče, kar flltt v končno tudi posrečilo. Ko se je zru-
Vat ol«vi,De,nu •'ilrd'" se ie P°žar Je en-in ponovno ogrožal okolico.
f!
toda ta plamen til trajal dolgo. V notranjosti skladišča je gorelo včeraj Že efel dah. Škoda je ogromna. Kako je nastal oženj še ni znano.
~ Paztreljevanje bomb ’n munlcije.
Prebivalstvo v Petrovaradinu pri Novem* sadu sta presenetili v nedeljo dve silno močni eksploziji, ki sta tako pretresli mesto, da so bili nekateri uverjehl, da ie bil potres. Dognali so končno, da je vojaštvo razstrelilo zunaj mesta precejšno množino neporabnih bomb in pokvarjene municije.
Uubliana.
= Konzulat Češkoslovaške Republike v Ljubljani priredi proslavo 28. oktobra, dneva osvobojenja češkoslovaškega naroda in ustanovitve Češkoslovaške republike, pod protektoratom general, konzula Češkoslovaške Republike dr, Otokara Beneša dne 28. oktobra 1921 v opernem gledališču v Ljubljani. Sodelujejo: Primadona gna. Zi-kova. Operna pevka gna. Šterkova, g. režiser Boris Putjata, profesor Glasbene Matice g. Šleis, g. dr. Ivan Lah in orkester Narodnega gledališča V Ljubllani. Dirigira ter spremlja na klavirju kapelnik g. Ant. Ba-latka.
= Čegkoslovensku obec v Ljubllani zve krajany ku krajanske schflzCe na verandč hotela »Union« dne 28. fijna 1921 po slavnostnim koncertč v opernim divadle. Jugo-slovanšt! hostč vitdni.
= Na narodni praznik dne 28. oktobra 1921 konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani ne uraduje. -
= Proslava 28. oktobra. Kakor lani, tako priredi tudi letos konzulat čehoslova-ške republike na dan 28. oktobra v Narodnem gledališču slavnostni koncert, čegar ves kosmati dobiček je namenjen naši prepotrebni »Jugoslovenskl Matici«. Letošnja predstava čelioslovaškega 28. oktobra pa ima še poseben pomen. Ker ml ne praznujemo ta dan samo praznik osvobojenja bratskega slovenskega naroda, temvež veliki dan našega najboljšega zaveznika. _In danes, ko sta naša in češka armada pripravljeni, da z orožjem v roki dokumentirata zavezništvo, danes je naša dolžnost, da tudi ml manifestiramo za čehoslovaško in jugoslovansko vzajemnost. Veličastna in impozantna mora biti ta 'manifestacija, veren izraz naše trdne iir neomahljive volje. Zato proslavite* veliki 28. oktober, zato sa udeležite( v petek slavnostnega koncerta v gledališču.
>= 15 kg težak grozdje prinesel s seboj g. Janez Zupančič iz St. Janža na Dolenjskem, katerega bo slovesno izročil starešini vinske trgatve, katera se vrši v nedeljo 30. oktobra v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ulica 3.
= Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 16. do 22. t. m. se je rodilo v Ljubljani 34 otrok (16 dečkov, 18 deklic), med temi 3 mrtvorojeni. V isti dobi je umrlo 21 oseb (15 moških, 6 žensk), med temi 11 domačinov in 10 tujcev (v zavodih). Smrtni vzroki so bili: 1 jetika, 1 pljučnica, 2 škerla-tinka, 1 trebušni legar, 3 griža, 1 zastrup-ljenje rane, 2 srčna hiba, 1 rak, 8 drugih naravnih smrtnih' vzrokov. Nalezljiv« bolezni so bile naznanjene: 2 slučaja davlce, 4 slučaji škerlatinke, 1 slučaj trebušnega le-garja in 5 slučajev griže.
= Stavka 'čevljarskih pomočnikov Je končala včeral s poravnavo. Mojstri so priznali pomočnikom 22 % povišanja pri zaslužku. — Krojaški pomočniki, ki so tudi stavkali, pa delajo' že od ponedeljka. Tudi ti so se poravnali irj so dosegli 33 % poviška.
= Ogenj na Vrtači, V nekem stanovanju hiše Stavbinske družbe se je vnela stena za pečjo. Ogenj se je širil proti stropu, ki je kmalu pregorel in že se je vnemalo podstrešje. K sreči se je pripetilo to po dnevi, ko so ogenj kmalu opazili. Prišla je ljubljanska požarna bramba, ki Je ogenj b pomočjo domačinov V kratkem pogasila.
= Zasačena tatica. Na glavnem kolodvoru Je ukradla neka tatica neki Ivani La* čenovi nov ženski plašč, vreden 3000 kron. Tatico, jako'mlado dekletce, so prijeli in ji vzeli plašč.
= Ponesrečen delavec. V mizarski delavnici Matija Perko v Šiški je zgrabil stroj mizarskega pomočnika Stefana Klavoro ln mu poškodoval levo roko.
= O, mola kitara! Uradni sluga ljubljanski N. pride po uradnem poslu k neki stranki. Ko Je vršil svoj posel, se ozre po sobi ta zagleda na steni kitaro. Zdi se mu znana, stopi bližje in jo spozna res za svojo. »O. moja kitara 1« je radostno vzkliknil. Kitata mu je bila ukradena s podstrešja v začetku letošnjega leta, ko so gospodarili znani podstrešni tatovi po Ljubljani. Pri Isti stranki Je našel tudi svoj dežnik in palico. Dotična stranka Je te predmete od nekega človeka kupila. Policija ima že sled in Jeiz-ročila zadevo drž. pravdništvu.
= Zgubila se je v nedeljo 23. oktobra na cesti pod gostilno na Toškem čelu kratka ženska vrlina jopica iz modrega ševijota, obrobljena z modrim trakom. Pošteni najditelj se naproša, da Jo odda proti nagradi pri vratarju deželnega sodišča, v Ljubljani*
= Našla se le denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se v trgovini 2lbert, Prešernova ulica.
= Razkralj Karel — in sneg. Skupino kmetov Iz ljubljanske okolice, ki so stali na hodniku pred deželnim sodiščem. Je vprašal neki navihanec, kakšen razloček je med razkraljem Karlom In snegom. Kmetje so mu odgovorili sledeče:	Karl Je zginil v
dveh, sneg pa bo zginil tudi V dveh dneh.
Maribor.
Osnujte »Ljudsko vseučilišče« v Maribora/ Maribor Ima z najbližjo okolico do 40.000 prebivalcev ta je po velikosti drugo hajvečje mesto v Sloveniji. Kot središče Ima seveda Več znanstvenih ta kulturnih društev ta duševnih delavcev je v izobilju. In vendar se nikdo ne zmeni, da bi organiziral zlasti Izobrazbo nižjih slojev. Vse duševno delo ostaja v ozkem društvenem okviru W tako leže duševni kapitall —1 mrtvi za širšo publiko. Čudimo se, da ni v celem Mariboru najti niti enega človeka, ali pa eno društvo, da bi se resno pobrisal za vprašanje ljudske Izobrazbe in dal inlcljativo, da bi se osnovalo takozvano »Ljudsko vseučilišče« ali kaj sličnega. Le »Zgodovinsko društvo« sd oglasi s kakim predavanjem vsako leto parkrat, ali pa še ne. Se največ Je fetorllo v tem oziru »Zensko društvo«, ki je imelo lansko zimo redna predavanja. A to društvo ima ha zunaj preozek okvir ta tazUn ožjih poznavalcev tega društva ŠlrŠe občinstvo niti ne ve, da sO bila ta predavanja pristopna vsem in nekatera tudi res zanimiva. Spominjamo se lanskega predavanja tega društva p zgodovini Maribora po g. dr. Kovačiču, ko se Je kar trlo občinstva.
—	Včasih se oglasi tudi »Sokol«, a tudi ta predavanja so bolj slučajna in za marsikoga pod to firmo odbijajoča. Zal. da ie tako, a
še bolj žal, da je resnično. Skušenj je dovolj, da bi bilo na tem polju dosti ih prav hvaležnega dela, ako bi še ga lotilo prav. To Je pokažal zdravstveni tedfett o počitnicah Vročega poletja. In sedaj se bližajo dolgi zimski večeri, ki bi se mogli krasno uporabiti v ta namen. Zato naj še vendar vzdramijo prizadeti posamezniki ali društva in naj vzemo stvar v roke. Našli bodo gotovo povsod dovoli odmeva. Nai se naše življenje tu v tako važni postojanki na meji ne končava samo v osebni ali pa strankarski politični gonji, ampak ustvarjajmo skupno tudi kaj pozitivnega. PremostUjmo prepad med Inteligenco in nižjimi sloji z Izobrazbo! Skrb za Izobrazbo ljudstva lahko zbliža vse dandanes vsled politike tako ostro opredeljene stranke in osebe vsaj k temu skupnemu delu, ki bode rodilo nam, ljudstvu in naši državi obilo res pozitivnega sadu. — Zato kličemo še enkrat: Osnujte »Ljudsko vseučilišče« v Mariboru!
V Limbušu je v soboto umrla učiteljica gdč. Vodenikova, hčerka tamošnjega nadučitelja, stara komaj 21 let. Pobrala jo je znana učiteljska bolezen — sušica. Pokopali so Jo v ponedeljek. N. v m. p.!
Nad 700 vagonov goveje živine stoji na progi od Zagreba, Zidanega mosta do Logatca. Italija je prepovedala uvoz živine, ker je baje jugoslovanska živina okužena po slinovkl in parkljevki. Živina gladtije in trpi žejp. Sedaj skušajo živino v zaklanem stanju pošiljati čez mejo.
V soboto, dne 12. novembra, pfiredl mariborska »Glasbena Matica« v Gotzovi dvorani vokalni koncert z moškim in mešanim zborom.
igralci mariborskega gledališča gostujejo v torek zvečer v celjskem mestnem gledališču, kjer Vprizorijo Čehovo dramo »Striček Vanja«.
Falski električni daljnovod, ki je bil vsled nedeljskega neurja pretrgan. Vsled česar je bilo vse mesto v noči od ponedeljka na torek v temi, je bil šele v torek popoldne zopet popravljen.
Potrgane telefonske zli e po mestu, ki so bile znatna ovira lokalnega prometa, ,90 bile 1 že tekom pondeljka zopet popravljene.
Nedeljska nogometna tekma med mariborskim športnim klubom »Maribor« in ljubljansko »Ilirijo« je vsled Izredno slabe Ifire »Maribora« Izpadla v razmerju 4:0 v prid »Iliriji«.
Izgnana iz Maribora sta bila po prestani težki enoletni ječi, na katero sta bila obsojena radi tatvine, 20 letni Jakob Novak iz Vrhnike in 20 letni Karel Kozar Iz ljutomerske okolice.
Tatvina. Franc Rabič Iz Studencev pri Mariboru je ukradel svojemu tovarišu Kocbeku kolo, Vredno 3000 K. Bil Je aretiran in Izročen sodišču.
Nevarna grožnja. 32 letni Jože Mendel iz Studencev pri Mariboru Je V neki gostilni na Tržaški cesti zagrozi! tamkaj tislužbeni natakarici, da ji bo zdrobil kosti. Na njeno ovadbo, je bil zaradi nevarne grožnje aretiran in oddan v zapore.
Celle.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek zvečer je predaval urednik g. Vekoslav Špindler »o zgodovini In razvoju novinarstva«. Razložil nam je postanek prvega časopisja, njega razvoj in napredek v posameznih državah od prvega početka do sedanjih časov. Poslušalstvo, katerega se je kljub slabemu vremenu 'nabrala polna risalna dvorana, je z zanimanjem sledilo Izvajanjem predavatelja. — Prihodnje predavanje bo v ponedeljek dne 31. oktobra ob pol 8. url zvečer. Predaval bo mestni fizik g. dr. Mano Dereani o vzgoji mladine.
Na telefonskem omrežju po mestu Je sneg napravil mnogo škode. ‘Po mestu leži mnogo potrgane žice po tleh. Omrežje so pričeli popravljati.
Mestno gledališče v Celju. V torek 25. t. m. zvečer je gostoval ansambl mariborskega narodnega gledališča v Celju z Igro »Striček Vanja«. Igro je vodil gospod Milan Skrbinšek in pod njegovim spretnim vodstvom so Mariborčani dovršeno rešili svoje vloge. Posetniki gledališča, so bili s predstavo izredno zadovoljni in si želijo kmalu zopet videti mariborske igralce na celjskem odru.
Shod organistov in glasbenikov iz Slovenile se je vršil v torek 25. t. m. v Celju v dvorani hotela pri »Belem volu«. Udeležba je bila zadovoljna. Zbrani organisti in glasbeniki so na tem shodu razmotrivali o njihovih slabih gmotnih razmerah in bednem stanju in razpravljali, kako sl istega zboljšati. Se danes morajo nekateri teh ljudi vzdrževati sebe in svoje rodbine s skoro istimi plačami kakor pred vojno in opravljati razna dela, ki nikakor ne spadajo k njih glasbenem poklicu. Preosnovali so si tudi svoje dosedanje društvo tako. da bo odgovarjalo sedanjim razmeram. H koncu so sprejeli resolucije, v katerih prosijo vlado nujne odpomoči njih bednega položaja.
Skoro zimsko mrzlo vreme Imamo vsled zapadlega snega po naših krajih.
Stresanja krp skozt okna na ulico še vedno ne morejo opustiti stranke po nekaterih ulicah. Greš po ulici, pa tl naenkrat prileti na glavo drobno smetje. Treba bo v tem oilru strožjih policijskih predpisov.
Plul.
Protestno zborovanje vseh strank proti restavraciji Habsburžanov se Je vršilo včeraj ob 18 url v »Društvenem domu« ob velikanski udeležbi vseh slojev občinstva. Dvorana ta galerija sta bili nabito polni. Na zborovanju so nastopili kot govorniki: za NSS tov. Serona, za JSDS Komavli, za JI'3 dr. Oosak. Po končanem govoru zadnjega govornika se Je zapela »Lepa haša domovina«. Nato Je bila sprejeta resolucija ljubljanskega potestnega zborovanja, kateri pa se Je dodalo vsled med tem časom spre-ltienjene situacije še več točk, med drugimi sledeče tri glavne: I. Centralna vlada naj zahteva od antante, da se internira razkralj Karel najbllžje kje v Južni Ameriki, ne pa v Italiji, tako da mu bo enkrat za vselej onemogočen vsak poskus 2opetnega povratka. II, Naj se zahteva spojitev Jugoslavije s Češkoslovaško pdto:;: koridorja. III. Naj se zahteva od Madžarske povračili} vseh stroškov, ki so nam nastali vsled Karlovega povratka, ker je bil slednji gotovo domenjen z madžarsko vlado.
O kavarnarju »Evrope«. V našem listu štev. 259 Je nekdo poslal dopis, v katerem napada najetnnika kavarne »Evrope«. Po zadobljenih informacijah Je naša dolžnost,, da resnici na ljubo to mistifikacijo popravimo. Najemnik kavarne gosp. Pihler je spoznal, ds Je bil prej prisiljen čutiti nemško, zapeljan kakor tisoči drugih tukaj na meji, a je sedaj zvest državljan ta čuti popolnoma slovensko. Kar se pa tiče njegovega reklamnega lepaka, ni on kriv, temveč tlskarnar, ki Je napačno natiskal, dve
črki. O postopanju z gosti se gosp. Pihlerju kakof kavarnarju ne more očitati prav ničesar, ker je njegovo Zadržanje popolnoma korektno iti na meštu.
Protesino zborovanje proti draglnli. Predvčerajšnje poročilo o protestnem zborovanju javnih nameščencev proti draginji je pomotoma priobčeno pod rubriko Maribor mesto pod Ptuj,
Nemška društva. V Ptuju je še več nemških društev. Med njimi je tudi požarna btamba, ki ima še vedno nemška povelja. MnogO se je o tem že govorilo, na kak način bi prešlo to društvo v slovenske roke. Edini izhod je ta, da bi Slovenci pristopali k društvu kot sodelujoči člani. Pred kratkim se je ponovno slišalo kritiziranje, češ, da se še ni začelo s slovenskim poveljevanjem. Vsa ta kritika Je brezpredmetna. V društvu so' še vedno samo stari člani, ki so Nemci in niso dovolj zmožni slovenščine. Tekom treh let naše narodne države ni niti eden Slovencev pristopil kot sodelujoči član. Torej vsaki nas, ki kritizira, sam sebe obsoja! Društvo kot tako pa ni strankarsko, temveč pohiti na poziv ob vsaki uri na pozorišče, ne glede na to, če je isto last Slovenca ali Nemca. Ne kritizirajmo brez potrebe, temveč bodimo zadovoljni, če že sami nič ne napravimo, da nam drugi v nesreči, čeravno naši narodni nasprotniki, pomagajo.
Prelunurle.
Kal je pri nas vse mogoče? Iz Murske Sobote nam pišejo: Pri zadnjih madžaron-skih demonstracijah je bilo aretirano znatno število povzročiteljev teh obžalovanja vrednih dogodkov. Odgnali so jih v zapore v Maribor. Na največje naše presenečenje so jih pa zopet Izpustili, dasiravno še niti obteževalne priče niso bile zaslišane. Tako lahko tl očitni Izdajalci hodilo prcfsto Okrog in to v teh trenutkih, ko se je vsak čas bati madžarskih vpadov ter kljub jasnim zakonitim določilom vplivajo r?a priče ali pa pobegnejo Čez riiejo. Mi sicer ■ ne verujemo, kar se govori v Mariboru In Prekmurju, da je namreč tako hitro izpustitev Iz zaporpv pripisovati okclnosti, da so bogatejši aretiranci najeli odvetnika, ki je v bližnjem sorodstvu z namestnikom drž. pravdnika, kakor tudi ne verujemo verziji, da bi bili izpuščeni le bogatejši, revni pa pridržani y, za« porih, zahtevamo pa, da se .prezgodnja izpustitev preišče, in ev. krivci najstrožje kaznujejo. Dozdaj smo se vedno hvalili, kako nckoruptni da smo. Upamo torej, da v celi zadevi ni korupcije. Če pa je, pomeni to očividno kršenje ne samo kazenskopravd-nih predpisov, temveč direktno najvitalnejših državnih interesov, da se moramo skriti pred najbolj nekulturnim »Balkancem«.
Primorje.
»Lega nazzionale« t. J. laško društvo, ki je že pred voino raznarodovalo slovansko- deco po svojih šolah in otroških vrtcih, se je vrgio sedaj naslov predšolskih in pošolskih slovenskih in hrvatsklh otrok, ker v osnovnih šolah že italijanska vlada sama dovolj skrbi za zastrupljenje naše mladine. Zadnje čase ie »Lega« ustanovila v Istri 20 novih otroških vrtcev, v tržaški okolici pa 3. V teh vrtcih je nad 1100 slovanskih otrok. Nadalje napoveduje »Lega« da bo začela ustanavljati razne tečaje in knjižnice za mladino, ki je že dovršila ljudsko šolo.	i
Na cesti je zmrznil v Barkovljah 621et-nl zidar Albert Martelanc, ki se Je vsled onemglosti zgrudil blizu doma na tla, a zjutraj so ga našli zmrznjenega.
Šport in turistika.
S. K. Sparta poživlja svoje člane, da se zanesljivo udeleži sestanka pri Novem svetu v petek ob 7. url zvečer.
Glasovi o Zikovem kvartetu. Štirje mladi glasbeniki, trije absolventi praškega, četrti tržaškega konservatorija so se sešll v opernem orkestru Ljubljane in se našli v umetniških težnjah, ki hrepene višje, kot le segalo njih dosedanje delovanje. Našli so sl tudi pot, do uresničenja svojih umetniških ciljev: osnovali so sl februarja meseca leta 192Q godalni kvartet. Vežball so se z ljubeznijo, z resnostjo in navdušenjem, v kolikor jim je seveda dopuščalo pedagoško delovanje na konservatoriju in sodelovanje v gledališkem orkestru. Idealizem Jih Je privedel do tega, da so zapustili svoja službena mesta v Ljubljani in so jih zamenjali za umetniško višje stoječim poklicem, ki Jim vsaj v začetku ne prinese dobrot v gmotnem oziru. Tako se je rodilo najmlajše češko kvartetno združenje, ki se je v preteklih dneh predstavilo ožjemu krogu interesentov v prostorih »Umčlecke Besede«. — Se jako mladi glasbeniki so tu sedli k put-tom: g. Rihard Zika I. gosli, g. Karel Sancin II. gosli, g. Ladislav Cernjr viola in g. Ladislav Zika čelo. Toda že prednašanje prvega stavka Dvorakovega ameriškega kvarteta v F-duru je zadoščal za dokaz, da so mladi kvartetaši zreli umetniki In da imajo zdravo, v globino skladbe prodirajoče glasbeno čutenje ter. da igrajo z drznim, ognjenim često celo s prekipevajočim temperamentom kot deležem njih češkega mu-zikantovstva, ki se še stopnjuje z mladostjo igralcev. Tudi v ostalih stavkih Dvorakovega dela smo opažali razumevanje duha skladbe ta nje orlginalostl, izrazitost melodije ter skrbno ta točno ritmiko. Kako presenetljivo se vzbuja v tem ensertiblu štirih lokov smisel za slog, se je čutilo iz Izvajanja Mozartovega kvarteta v B-duru. Tu se je posebno moglo zasledovati, kako visoko stopnjo skupne soigre Je ^združenje že doseglo, in kako Je v grl tožno določeno vzajemno zvočno razmerje posameznih instru-tnentoV. Najbolj raZVeS&lJIv In obeijcttt presenetljiv pojav pri teh umetnikih pa je njih avtokfitičJiost. Sami priznavajo, da morajb iz svojega načina orkestralne igre marsikaj Izločiti ln se ža reprodukcijo kotaorrie glasbe še mnogo naučiti. Kakšno veselje, slišati tako avtokritiko iz ust nadepolnih umetnikov. ki so sami naprath sebi strožji, kot poslušalci, presenečeni od prednosti njihovih izvajanj.
Pridobivajte
nove naročnike!
Pokrajina.
Trbovlje. Prejeli smo sledeči popravek.
Z ozirom na hotico »Iz Trbovelj« V št. 258 Vašega ccnj. lista, ki se tiče mene, prosim Va« Uljudno da objavite sledeče: Netn&ni g. dopisnik naj vzame sledeče tia znanje: Jaz imam kakor vsak blagajniški zdravnik po 'celem svetu pogodbeno določene ordinS cijske ure. V nujnih slučajih sem seveda vsak čas na razpolago, bodisi po dnevu ali po noči. Da se pa mora od ambulantnih bolnikov, katerih je dnevno od 70—100, včasih tudi 200 In Čez, zahtevati gotovo dls* ciplino In zadržanje po od bratovske skhd-nice (ne od menel) določenih ordinačijskih urah, mora biti pri tem številu bolnikov vsakemu razumljivo. Razumljivo je tudi, da pridem šele po končani popoldanski ordinaciji t J. ravno v večernih tirali do tega, da obiskujem doma ležeče bolnike, kar zahteva pri tukajšnji krajevni ra-daljl prccej časa. Pri tei priliki omenjam, da Imajo Ir* boVlje okoli 10.000 pripadnikov rudnika ter nekaj tisoč drugih prebivalcev lil samo Z zdravnika, katera sta v službi noč In dan ob nedeljah in praznikih. Kar se pa tiče mojega zobnega zdravljenja, je to v prvi vrsti v korist delavcem. V ostalem prosim g. dopisnika, naj se obrne namesto splošnih obdolžitev rajše s konkretnimi pritožbami na moje predpostavljene, to Je na brat. skladnico Trbovlje, katera Ima na podlagi najine službene pogodbe sredstev dosti, da me pokliče na odgovornost. Z odličnim spoštovanjem Med. dr. Hugon Baumgarten, zdravnik bratovske skladnice. Trbovlje, 23. okt. 1921. — NB. Besedo ima nai Informator.
Rofcaška Slatina. V zadnjem času se od gotove strani poskuša zvaliti krivda radi notic v našem listu št. 245 in 255 glede Rorjaške Slatine in poslovanja tatnošnjegS župana g. Bizjaka na uradnika Ivana Per* gerja. Ugotavljamo, da g. Ivan Perger ab» solnttto ni v nikaki zvezi s temi noticami in da se naj potrudi demokratska gospoda poiskati krivce drugod. — Uredništvo.
„Meitrankaritvo“ naše
uOtelltke crsanzacije.
UJU poverjeništvo Ljubljana taku pogosto povdarja, da je strogo strokovna organizacija. In res ima v tej organizaciji, ki bi morata biti strogo stanovska, združene člane raznih političnih prepričanj. Tako najdemo V njej pripadnike JDS, JSDS in NSF. Le učiteljstvo, ki pripada politično k SLS hodi svoja pota. Vsak pameten človek uvidi in odobruje, da stanovska organizacija druži razne politične pristaše. Zal pa, da moramo zopet in zopet po. Udarjati, da vodstvo UJU izrablja stanovsko organizacijo v politične svrlVe gotove stranke. Tako je svoj čas po* verjettik Jelenc priložil stanovske glasilu »Učit. Tovarišu« svoj agit; rični letak pri volitvi za konstitua. j v prilog stranki JDS, kar je vzbudilo med številnim članstvom, ki hoč* imeti nestrankarsko stanovsko organizacijo, mnogo ogorčenja. Do sedaj smo mislili, da izrablja vodstvo UJU poverjeništvo Ljubljana strokovno organizacijo samo v prid stranki JDS. Zadnji dogodek pa nas je uveril, da M haslanja tudi na JSDS. Zadnja števil* ka glasila »Kmetsko-delavske zve*«« se je poslala vsemu učiteljstvu in it< Cer pod naslovi, ki jih ima poverjeni* štvo UJU za svoje članstvo. Vprašamo, kako so prišli naslovi upravnika »Učit. Tovariša« v roke tipravništVU »Ljudskega glasu«, ki se tiska v Kočevju? Ali so bili podarjeni oziroma kupljeni z vednostjo poverjeništva UJU, ali je pa kdo to odredil na svojo roko brez Vednosti poverjeništva. Vsekakor je to čuden slučaj nestrankarske stanovske organizacije. Upamo, * bode g. poverjenik JelehC odredil tudi SLS in NSS stranki, kadar se bosta obrnili v agitacijske syrhe na UJU, poverjeništvo Ljubljana, isto ugodnost, kakor jo je sedaj priznal JSDS.
Drobiž.
* Ogromttl rogovi predfiotopnegi jelena, V nekem kamenolomtl pri Frel-burgu v Svlcl so našli nenavadno velike rogove predpotopnega jelena. Razmah rogovja meri 1 in pol metra.
* Drag poljub. Gospod Rbenežzet Whitfield, resen Anglež, z velikim na*\ očali, vozil se je v vagonu sam K mlado Francozinjo proti Marseillu. Ko je vlak drdral po ravnini, je skočil Art-glež nenadoma k Francožttijl in jo poljubil na čelo. Ona pa je potegnila ea zasilno zavoro iti vlak Je obstal. Dama se je hotela pomiriti, če ji gospod Ah«, glež plača 25.000 frankov. No, njcmtl se je zdela ta vsota previsoka in stvar je prišla pred sodišče* Sodba se glasi, da mora plačati obtoženec kot odškodnino 1000 frankov ln poleg tega naj odsedi mesec dni v ječi. To je bil zares drag poljtib.
* Kardinal Mercier ht fnara sporna niha. Neki belgijski komite je hotel napraviti šptomenik kardinalu Mercierth kateri sl je za belgijski narod stekel rhftbgo žašlug. Ko jfe kardihal čul o ntt-meravnl akciji, je zaprosil komite, naj optistl svbjo tidmero, ker se njemu taka slava zdi neokusna.
* Aparat, ki naznanja dim. V LOtl-donu so nedavno poskušali z aparatottl* ki takoj naznani z zvoncem, če se V prostoru, v katerem stojli tfttjavi koil6-» kaj dima. Uspehi poizkusa so bili sljajhi. Stroj je velike važnosti, ker bo opozoHl na požar že v prvem začetku. Osobito važen bo za one prostore, ki vsebujejo mnogo gorljivih stvari in ostajajo Ctt. noč brez nadzorstva*
MichčI Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Hitela je k oknu; zdaj jih je bilo petnajst. Roncherolles je tiho in mirno dajal povelja svojim Vojnikom. Mirta je smuknila po stopnicah in planila v skupno izbo. V pritličju sta bili dve okni, močno omreženi, kakor je bila navada tiste čase. Vrata so bila iz celega in okrepljena z železnimi oboji, kakršna so pač morala biti vrata krčme, ki so jo oblegali danes razbojniki, jutri razgrajajoči plemiči.
»Kako uro se utegne držati,« je rekla sama pri sebi. »Kaj naj storim? Prijeti ga hočejo. Zakaj? Da ga obesijo! Oh, njega — na vešala...«
V blazni grozi je škrtnila z zobmi in se udarila z obema rokama po sencih. Marsikateri hrabreč bi se je bil ustrašil. To ni bila več lepa Mirta, miroljubna plavolaska, s šegavim smehljajem. Vse, kar je bilo v nji upornega, se je razbrzdavalo in vrelo. Grozeče je pogledala okrog sebe.
»Branila se bova!« je siknila izmed zob. »
Zadaj, v levem kotu izbe, so bile lesene stopnice. Odprtina, ki je držala v klet. je bila na desni. Mirta je dvignila zatvoro in jo prislonila k zidu. V izbi so bile mize, klopi,
stolči, dvoje visokih omar in ogromen predalnik. Potegnila ga je bliže in privlekla tudi omaro. Drugače je ne bi bila niti premeknila, danes jo je prestavila kakor peresce.
S čudovito smotrenostjo nagona je razvrstila to pohištvo — ne okoli vrat, kakor bi utegnil kdo misliti, nego v krogu okrog kletne zatvore.
, Omare so tvorile nekakšen skrajnji zaslon, stolce in mize pa je razmetala po izbi tako, da je nastalo borišče, posejano z zaprekami, ki so imele zadrževati napadalce. Znoj ji je tekel curkoma po obrazu. Lasje so se ji razpustili . . .
»Dobro bo!« je zahropla nazadnje. »In zdaj orožje!«
K zatvori je položila dve drvarski sekiri in vse raznovrstne nože, kar jih je mogla nabrati po kuhinji.
Ko je končala ta utrdbena dela, je hitela z blaznimi skoki na vrh. Planila je k oknu in prevrnila pri tem veliko vrečo. Z vročičnim nemirom se je ozrla na ulico: še vedno jih je bilo petnajst,
Z gotovostjo je sklepala, da čakajo ojačenj, zakaj Roncherolles in Lagarde sta zrla venomer proti koncu ulice. Nehote se je ozrla Mirta na hiše, ki so ležale nasproti. Vsa okna so bila zaprta, dasi je bil že velik dan. Prebivalcem nikakor ni bilo do tega, da bi videli, kaj se bo godilo. Kdor kaj vidi, je priča. In vrag si ga
vedi, kaj se lehko zgodi vrlemu meščanu. ki je bil priča pouličnega klanja. Eno samo okno je bilo odprto; pri njem pa je stala ženska in gledala nepremično na ulico; ženska z belimi lasmi, bledimi lici in žalostnimi črtami obraza ... Mirta se je umek-nila in prekrižala, šepetaje sama pri sebi :
»Gospa brez imena! Oh! Ona pomeni nesrečo! Slaba se nama obeta! ...«
Kaj je neki gledala gospa brez imena? Da je bila Mirta manj zbegana in je pozorneje premerila skrivnostno ženo, bi bila videla, da ne zre niti na krčmo, na nič razen dveh mož. Videla bi bila, da počiva njeno kalno oko na teh dveh postavah kakor žarek prekletstva ... Videla bi bila, da sta to maršal in veliki profos, Jacques d’01bon de Saint-Andre in Gaetan de Roncherolles.
Odmikaje se od okna je Mirta zadelo z nogo ob vrečo, katero je prej prevrnila. Nestrpno je zagodrnjala; ko pa so ji padle oči na zapreko, se je zdajci nekam zamislila. Smehljaj ji je razjasnil obraz. Lepa in strašna se je zdela v tem trenutku. V kotu izbe je stal ročni mlin za mlenje dišav. Pograbiti vrečo in stresti četrtino njene vsebine v mlin je bilo delo sekunde. Mirta je mlela z besno hitrostjo. Ko je domlela, je stresla dobljeni prah v zabojček in
spet napolnila mlin, ki je brnel z zamolklim glasom. Cesto je tlačilo smrtno molčanje. Sosednje hiše so trepetale v nemi grozi. Ceta pred krčmo je delala svoje poslednje priprave. Vsakdanje kuhinjsko delo v tem trenutku je bilo res nekaj nenavadnega in strahotnega.
' (Dalje prih.)
Proda se:
GLASOVIR
v dobrem stanju se ceno proda. F. Marinko, fotograf. Poljanska c. 13.	2145
PRODA SE
malo posestvo, v najlepši lezi pri župni cerkvi v Št. Rupertu, Dolenjsko, z živino in drugim inventarjem. Zelo pripravno za obrtnika, rokodelca ali kot letovišče. Lepo poslopje v dobrem stanu, ne daleč od žel. postaje. Več se izVe na licu mesta ali pri lastniku Fr. Pograjc, Celje — Breg 33.
2163
Službe:
Čevljarskega pomočnika
sprejme takoj Franc Šifrer, čevljar v Škofji Loki.	2177
KONTORISTINJA,
obene mblagajničarka se sprejme v trgovino z mešanim blagom v malem mestu na Štajerskem. Reflektlra se na izvežbano starejšo moč, katera bi bila tudi zmožna, v odsotnosti zastopati lastnika. Detajlirane ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov pod šifro: »St O. O.« na upravo »Jugoslavije«.
KNJIGO VODKIN JA
se sprejme. V poštev pridejo samo tiste * večletno prakso. Nastop s L novembrom. Ponudbe do 30. oktobra na upravo lista pod »Knjlgovodkinia 100«.
VEC MIZARSKIH POMOČNIKOV
izvežbanih v farnirju in vsakovrstnem mizarskem delu, potrebujem. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši ali izven. 2178
ižazno:
SKLADIŠČE
v sredjni mesta se vzame v najem. C. ponudbe pod št. 2167 na upravo lista.
MESEČNO SOBO
išče gospod, eventuelno s hrano. Cenjene ponudb^pod A. O. na upravo lista. 2116
FILATELISTI!
Dve krasni zbirki znamk vseh delov sveta se proda. Naslov pove uprava Jugoslavije.
2176
DVE ALI ENO MESEČNO SOB O
išče proti dobrem plačilu državni uradnik, oženjen, brez otrok. Dopisi pod »soba za stalno« na Aloma Company, d. z o. z, Ljubljana, Kongresni	trg 3.	2179
SOBO BREZ POHIŠTVA
s separiranim vhodom se išče za privatno pisarno. Cena stranska stvar. Ponudbe pod »Pisarna« na Aloma	Company, d. z o.
Ljubljana, Kongresni	trg 3.	2180
SUHO, MANJŠE SKLADIŠČE
se išče proti dobremu plačilu v sredini mesta. Dopisi pod »Skladišče« na Aloma Com* pany, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.	2181
JANČIGAJ & GAGEL
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. S.
POZOR! Prodajamo od danes naprej dokler zaloga traja po konkurenčni ceni:	POZORI
moške čevlje, prima telečje usnje po K 40O— moške čevlje, prima box usnje po K 450—.
					—		
		MS			5SS5	M	
Naznanilo.
Ravnokar prispeli pariški modeli damskih klobukov, — Cenjene dame se vabijo na ogled brez prisilnega nakupa. Soproge železničarjev in javnih nameščencev, katere se legitimirajo z izkaznico imajo 10 ®/# popusta, ter se jim blago dostavi tudi na mesečno odplačevanje na dom.
Marija Jeglič, Ljubljana,
Slomškova ulica 27.
Pred nakupom naj si j vsakdo ogleda veliko j
zalogo j
«
jedilnega orodja, jeklene-
fa in aluminijevega, potne ošare, čevljarsk. orodja, ; rinčic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vse druge potrebščine za krojače, ■ šivilje, čevljarje, sedlarje == i. t. d. pri	-
kip Fetelinc-u j
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. j
Največja izbiral Nizke cenel S
HA VELIKO IN MALO II l
ra® san mmm mm
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
l mm ii
regislrovana zadruga z omajano zavezo
TTtarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici.
Podružnica m TRurski Soboti in Dolenji Lendavi.
Hranilne vloge na knjižice obrestuje po
^io TNl
čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim =—	—	nadzorstvom.	 ■■	1	■	—
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Celefon it. 54.	Čekovni	račun	it	11.325.
.Slovan1
letniki 1908 do 1917
krasno vezani
so na prodal.
Uprava JMUSHOT v Ljubljani, Marijin tra štev. B.
H. SELJAK
gaBoš-a gamaše
obutev
Ljubljane, Prešernova ul. 95.
Šolski miki.
lastna zaloga L I, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110'—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike.
Vse šolske potrebšine.
Cigaretni papir,
Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci in šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinske in Blaznikove. Razpošilja po nizkih cenah.
Uran - Papirnica
Ljubljana, Mestni trg 11.
Prazne nove In rabljene
vreče (dlakove)
v vsaki množini po najnižji ceni pri
FR. SIRC, KRANJ.
KupaiBin siili? gob?, m, brinjevo olj?.
Gostilničarji pozori
Proda se velik godbeni
avtomat.
Poizve in ogleda se pri g. Zug-witzu v gostilni pri Jelen-u (nasproti tovarne) na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
Drago Schwab
trgovec
Jelka Razinger -Schwab pofočena
Ljubljana	Št.	Pavel	pri	Preboldu	Ljubljana
27. oktobra 1921
nreiena tovarna za najiaznovrstneji
Iz prvovrstnega- materijaia In v vsaki množini. Prevzemajo se tudi stare pile v novo nasekanje.
Brata KOLENC, Mirna, Dol.
Cene zmerne.	Izvršitev	toina.
Pazite na znamko: BRAKO MIRNA.
•tft
•
%
:
o
9
:
Dobra In najcenejša postrežbal Slovenski trgovci l
\
Vaš lastni zavod je, ki Vam ga kliče zavednost v spomini
Slovenska trgovska del, družba
Centrala: Ljubljana, (Ravnatelj: Robert Walland).
Resljeva cesta St. 22 (v lastnem poslopju), poleg glavnega kolodvora.
==. Uvoz in izvoz. —  ■■=
Vedno po možnosti izpopolnjena velika zaloga
kolonljalnega In špecerijskega blaga, banaSka moka In deželni pridelki, špirit in žganje.
Železninslti oddelek se opasti in preostala zaloga se po znižanih cenah odda.
Podružnici na Rakeku in v Sevnici.
Zahtevajte ceniki Telefon (interurb.) 484. Telegrami: Trgovska družba.
••
:
:
:
s
Restavracija .Južni Kolodvor* Maribor.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah.	Franjo	Stikler,	restavrater-
prvovrsten
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno.
Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
Odgovorni urednik; Dominik Čebin.
Iždaia konzorcii dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Llubiiani