PoSBnlnu plalana d eobmliil h Ccna DSn Slovenski dum Sleu. 230 17 £|ubUaiilt o ietclck, 8. ohtobrn 1936 leto 1. Pred usodnim preobratom v španski zadevi Boljševiška Rusija je odpovedala nevtralnost v španski državljanski vojni London, 8. oktobra. Reuter: Iz Moskve poročajo, da jo moskovska vlada sklenila, da se ne bo več držala obvez nevmešavanju v špansko državljansko vojno, če druge države takoj ne bodo storile svoje dolžnosti in preprečile kršitev sporazuma o nevmešava-nju. Moskovski delegat v londonskem odboru je že obvestil odbor o tem stališču sovjetske vlade. V tem poročilu je sovjetski delegat podčrtal, da Nemčija in Italija skozi Portugalsko pošiljata vojni materija! španskim upornikom. London, 8. oktobra. Sprememba sovjetskega stališča glede nevmešavanja v špansko zadeve je prišla prepozno in zato jo vsi listi se ne morejo komentirati. Liberalna »News Chronicle« piše, da je nov položaj silno resen. Socialistični dnevnik »Daily Herald« pa pravi, da je jasno, da Nemčija in Italija pošiljata orožje upornikom, svari angleško vlado, da naj stori v Berlinu in Rimu svojo dolžnost, prav tako po odvrača sovjetsko vlado, da naj ne bo prenagla. «Daily Mail« piše, da je korak sovjetske vlado nesramen, vendar pa pravi, da je položaj tako napet, da ga je treba hitro razčistiti. London, 8. oktobra. Zastopnik sovjetske Busije v londonskem odboru o nevmešavanju je včeraj pozno popoldne predsedniku odbora !»o naročilu svoje vlade z dne 7. t. m. pred-ožil izjavo, v Kateri opozarja, da je dne 15. septembra španska vlada v svoji noti portugalski, nemški in italijanski vladi protestirala proti temu, da te države neprestano pošiljajo orožje španskim upornikom. Sovjetski delegat Kagan je omenil dokumente, ki jih je o tem objavila španska vlada v svoji beli knjigi in je še zatrdil, da tako postopanje portugalsko, nemške in italijanske vlade sporazum o nevmešavanju razdira, ker so pod plaščem no- E vmešavanja skriva pomoč španskim upornikom. Sovjetska vlada je zato prisiljena, da takoj odpove sporazum o nevmešavanju, če delo dotičnih držav ne bi takoj prenehalo. Ta korak moskovske vlade je prišel docela nepričakovano in utegne imeti silne posledice, saj se lahko zgodi, da se španska državljanska vojna razvije v mednarodni spopad med boljševizmom in njemu nasprotnimi gibanji. Obitreljevanje Barcelonc in Vatencife Btirgos, 8. okt. c. Včeraj popoldne so po poročilu iz San Fernanda na sredozemski obali nacionalistične križarke obstreljevale Valenci jo in Barcelono. V obeh mestih je zaradi obstreljevanja nastalo veliko razburjenje, čeprav niso bojne ladje svojega ognja namerile na mesto, marveč le na pristaniška skladišča. V Barceloni vlada zaradi tega velika skrb, ker so prišle nacionalistične bojne ladje na vzhodno obalo in vidijo v tem namen, da bodo beli preprečili dovoz orožja po morju. Barcelona ima sicer še zvezo s Francijo po progi, ki drži ob katalonski obali, pomorska pot pa jo zdaj odrezana. Na severni fronti so nacionalistične čete napredovale včeraj po načrtu in zavzele več manjših krajev. Cesto iz Toleda v Madrid so povsod, kjer je v oblasti belih, očistili in uredili za promet. Večjega vojaškega pomena pa jc zavzetje kraja Santa Cruz del Retmar, ki je oddaljen 60 km od Madrida in kjer bodo nacionalisti uredili vazno oporišče za nadaljnje prodiranje proti Madridu. Bela letala so včeraj spet letala nad Madridom ter vrgla v večjih množinah letake, na katerih je natiskan ultimatum Madridu, da se ali uda, ali pa sprejme nase posledice splošnega napada. Boljševizacija vladne vojske Berlin, 8. okt. AA. DNB: Poročajo s francosko-Španske meje, da se nadaljuje boljševizacija španskih vladnih čet. Vojno ministrstvo je odredilo, da sc odpravi dosedanji način pozdravljanja med vojaki in da se odslej vojaki pozdravljajo s stisnjenimi pestmi. Madridski sovjetski poslanik je ponudil v imenu delavskih organizacij svoje države, da se organizira transport ranjencev vladne vojske v bolnišnice in okrevališča na stroške delavskih organizacij sovjetske Rusije in sicer tako, da se stroški za prevoz vpišejo na račun dotičnih organizacij. Vladne vesti Madrid, 8. oktobra. AA. Vlada ie odobrila posebni kredit 5 milijonov pezet za utrditev Madrida. Dela vodi posebni strokovni odbor. V pokrajini Badaijoz so vladine čeie napredovale za tri kilometre. Na aragonsk fronti so vladne čete uspešno bombardirale uporniške položaje pni Belchiti. Včeraj dopoldne je vojni minister sporočil preko madridske postaje, da se položaj na severnem in severnovzhodnem bojišču ni bistveno spremenil. Na Oviedo so vladne čete izvršile srdit napad. Na fronti pri Barbastru je vladno topništvo obstreljevalo uporniške postojanke pri Huesci. Vladno letalstvo je izvršilo več uspešnih napadov na neko uporniško kolono. Uničilo je več velikih tovornih avtomobilov municije. Na južnem bojišču je uporniško letalstvo obstreljevalo okolico Castra del Rio v pokrajini Cordobi. Na centralni fronti se ni zgodilo nič po-mebnega razen streljanja iz pušk tu pa tam. Pariz, 8. oktobra. AA. Tukajšnje špensko veleposlaništvo objavlja, da je bil vpostavljen redni letalski promet med Madridom in Parizom. Major Fey je pozval kneza Starhemberga na dvoboj Avstrijski domači spor se razvija Dunaj, 8. okt. o. 7. napol uradne strani poročajo, da se zaradi vseboli rastočih sporov v avstrijskem Heimatschutzu kancler dr. Schuschnigg resno bavi z mislijo, da bo to oboroženo organizacijo razpustil. Avstriji ni potrebna nobena taka ustanova več, odkar jc dobila svojo redno vojsko. Verjetno je, da bo pozval tudi notranjega ministra Baara V. Bahrenfelsa in finančnega ministra dr. Drašlerja, naj odstopita, ker sta se v tem sporu preveč udejstvovala. Obe ministrstvi bo vodil nekaj časa dr. Schuschniigg sam. Razgovore z voditelji Heimaischutza bo začel avstrijski kancler danes. Pričakujejo, da bo to vprašanje zdaj za vselej rešeno. Zaradi izjav, ki jih je knez Starhemberg dajal zadirje čase o majorju Feyu in o njegovem delu v Heimatschutzu, je spor med tema dvema prvakoma prišel teko daleč, da je maior lev vcerai pozval kneza Starhemberga na dvoboj. Knez Starhemberg je namreč javno obdolžil Feya, da je s svojo malomarnostjo zakrivil umor kanclerja Dollfussa. Major Fey pa je govoril, da je organizacija začela propadati po krivdi voditeljev od 1934 1., 80 odstotkov vseh članov Heimatschufza je proti Starhembergu, zlasti na Tirolskem in na Koroškem in zahtevajo, naj odstopi. Pri velikem zboru Heimatschutza, ki bo v kratkem na Dunaju, se bo pokazalo, da Starhemberg nima za seboj drugega, kakor osebnih prijateljev in tistih, ki so odvisni od njega. Spor v tej organizaciji ie za to postal na Dunaju že javni škandal, ki dobiva vse širše oblike in se zdi, da Avstriji pripravlja še resne notranje pretrese in skrbi. Vprašanje je le, ali se bo avtoriteti avstrijskega kanclerja posrečilo, da j te notranje spore še enkrat zagladi in avstrijsko 1 barko reši. Po!j'ska in koSonige Varšava, 7. oktobra. AA. Izjave poljskih delegatov v Ženevi na sejah odbora ZN o potrebi kolonij so jasno orisale problem Poljske, pravi v svojem poročilu poluradna agencija Iskra. Problem židovskega etnigrantstva mora takisto dobiti svojo solucijo v sodelovanju z gospodarskimi in finančnimi činitelji inozemstva. Prihodnje leto bo treba proučiti tudi možnost poselitve Palestine z Židi. >Ekspress Poranyi« označuje poljske zahteve v Ženevi glede možnosti nabave sirovin in naseljevanja v prekmorskih krajih kot važen činitelj poljske diplomatske akcije. Ti problemi, ki so zdaj prišli pred mednarodni svet, pravi list, ne bodo več izginili z dnevnega reda. Poljske zahteve v Ženevi pomenijo opomin in poziv, da sc vendar že začno urejevanje problemov, od katerih je odvisen mir sveta. »Kurier Polski« pravi: Čeprav je Poljska v Zvezi narodov načela vprašanje kolonij, nikakor ne misli danes zahtevati kolonije, temveč hoče samo opozoriti^ svet, da je kolonijsko vprašanje za Poljsko vprašanje prvega reda. Razen tega zahteva Poljska revizijo izseljenskega vprašanja, ki jo v tesni zvezi z vprašanji ZN in z vsem kolonijskim problemom. List misli, da bi bila najboljša solucija vprašanja poljske preobljudenosti izpolnitev poljske industrije, toda dokler se to ne doseže, je treba iskati možnosti za zaposlitev mnogih nezaposlenih delavcev. Takšna možnost je izseljevanje. V tem pogledu je vprašanje židovskega izseljevanja v Palestino posebnega pomena. Sovjetski parnik, ki je prispel v Cartageno in tam čaka, da v slučaju potrebe vkrca madridsko vlado. Policija v Gdanskem še naprej zapira socialiste. Med drugimi je aretiran tudi predsednik socialistične mladinske organizacije. Poslanka gospa Gertruda Miiller, ki je bila včeraj aretirana, je bila danes izpuščena iz zaporov. Obramba češke krone Praga, " okt. b. Danes dopoldne so je sestal parlament, ki je razpravljal vprašanje devalvacije Seške krone in proučil predlog ministrskega sveta, ki je bil sprejet na snočnji seji. Današnja seja zbornice je bila zelo kratka in finančni minister dr. Kalfus je v kratkih besedah obrazložil predlog ministrskega sveta, nakar ga je poslal proračunskemu odboru, ki mora do jutri zjutraj do 9. ure izdelati poročilo. Plenarna seja zbornice bo jutri popoldne ob 4., dopoldne pa bodo jx>sveto-vanja posameznih strank. Na jutrišnji seji bo bržkone govoril tudi ministrski predsednik dr. Hodža. Novi zakon o češki valuti predvideva v svojem prvem členu, da mora imeti češka krona zlato vrednost najmanj 31.21 miligrama, a največ 83.21 miligrama, kar pomeni, da se bo devalvacija izvršila med 10.6 in 15.98 dosedanje paritete napram zlati pariteti iz 1. 1934, torej še pred prvo devalvacijo pa bo znašala sedanja devalvacijska meja 25.50 do 29.90. Usoda lire Rim, ’> okt. b. Z odlokom finančnega ministra so bile danes prvič po devalvaciji odprte vse italijanske borze. Istočasno se je pričelo podpisovanje 5% posojila na vrednost nepremičnin. Rim, 7. okt. b. Uradni list »Gazeta Ufficiale« objavlja naredbo za vpis novega posojila in višino progresivnega davka na dobičke delniških družb. Pri ocenitvi vrednosti nepremičnin se bodo upoštevale tudi vkpjižbe. Po statističnih podatkih računajo, da bo obvezno posojilo vrglo Italiji okoli 8 milijard lir, ker znaša celotna vrednost nepremičnin v Italiji približno 260 milijard lir. Posarf e zadnjic predZN Ženeva, 7. oktobra, c. Tako zvana šesta komisija, ki ima nadzorstvo nad mandati in kolonijami, je danes reševala zadnji odstavek posaar-skega vprašanja Pred in po plebiscitu v Posaarju je zbežalo v Francijo mnogo prebivalcev, ki so menili, da se bodo hitlerjevci maščevali nad njimi. Poldrugo leto jih je morala vzdrževati franco- ska vlada in vlada je izdala zanje okoli 8 do 9 milijonov frankov. Francoska vlada pa tega ne bi mogla več dajati in zato je danes padel v tej komisiji predlog, da se vsi begunci iz Posaarja prepeljejo v Paragvaj. ' Francoski delegat Grumbach je danes zahteval od ZN, da mora ona nositi stroške za prevoz teh ljudi v Južno Ameriko. Za njihov prevoz bi bilo potrebnih 400.000 Švicarskih frankov. Angleški delegat je ostro nastopil proti temu pojmovanju, češ, da so posaarski begunci politični begunci s pravico azila v Franciji, ki jih ne more oskrbovati ZN. Komisija pa je z 12 proti 7 glasovom glasovala za francoski predlog in za kredit, ki naj financira prevoz posaarskih beguncev. Oboroževanje poživlja angleško gospodarstvo London. 8. okt. Na banketu, ki ga je priredil londonski župan, je rekel finančni minister Ne-ville Chamberlain, da je oboroževanje Anglije zelo poživilo angleško gospodarstvo. Angleška zunanja trgovina pa še zdaleka ne predstavlja, kar je bila ta trgovina pred krizo. Zunanjo trgovino lahko uredi samo splošna stabilizacija valute. Nato je minister pohvalil delo francoske vlade in še poudaril, da funt ni vezan na nobeno tujo devizo. Minister je rekel, da upa, da se bo svet vsaj nekoliko vrnil k prejšnjim trgovinskim razmeram. Češki Nemci in ZN Praga, 8. okt. AA. (CTK) «Deutsche Land-post», organ nemšltoke. Nevarnost velike povodnji bi bila neizbežna. 2e dosedanje deževje in sneženje je po-vzročilo, da so reke s potoki začele naraščati. Ljubljanica, kakor tudi njeni pritoki, so zvrhani. V Lipah in Črni vasi kmetje s strahom pričakujejo trenotka, ko bo Ljubljanica prestopila bregove in se razlila po njihovih njivah in travnikih. Z največjimi napori skušajo med vsemi ovirami pospraviti pri-| delke na varno. V gornjem toku okoli Bevk pa je • Ljubljanica že mestoma prestopila svoje bregove. Otrok padel s 3. nadstropja in ostal živ Maribor, 7. oktobra. Danes zjutraj okoli pol 7 se je pripetila v Studencih nesreča, o kateri se še sedaj govori po vsein predmestju. Z okna v tretjem nadstropju hiše v Krekovi ulici 6 je omahnila mala 5 leina Zlata Sišek ter padla v globino. Pri padcu se pa otroku skoraj ničesar ni pripetilo. Ni si zlomila niti ene kosti, zadobila je le lažje notranje poškodbe. Reševalci so jo sicer odpeljali v bolnišnico, kjer niso mogli ugotoviti na otroku nobenih nevarnih poškodb, začasno so jo pa vseeno obdržali tam, ker bi se morda posledice padca pokazale pozneje. Mala Zlatka je doma iz Kranja, kjer je njena mati tkalka v neki tovarni. V Maribor jo je pripeljala pred nekaj tedni k stari materi ter je dekletce sedaj živelo v Studencih. Danes zjutraj je opazovalo skozi odprto okno, kako naletava zunaj sneg. Pri tem je izgubilo ravnotežje ter s smrtnim krikom strmoglavilo v globino. Ljudem, ki so padec opazovali, je zastalo srce. Prepričani so bili, da je obležalo dekletce v globini mrtvo. Bilo je res izredno naključje, da si ni tako rekoč nič prizadelo in ljudje upravičeno verujejo, da je dekletce varoval angel varuh, da ni obležalo mrtvo. V snegu in mrazu žive -pod drevesi Maribor, 7. oktobra. Na Teznem opazujejo ljudje že nekaj tednov obupuo bedo skupine ljudi, ki nima nobenega drugega zavetja, kakor vejevje malega gozdiča poleg železniške proge pri vojaškem vežbališču. Vdova, ki so jo z njenimi šesterimi otroci — naj-nilajši ima 6 mesecev, najstarejši pa 12 let — de-ložirali, se je s svojo borno ropotijo vselila v gozd. Od nekod pa se je pridružil stanovalcem še neki 100% invalid, ki ne prejema nobene invalidnine, in tako je ta skupina človeške bede ostala pod milim nebom ter se nahaja Se sedaj tam, izpostavljena najhujšiin vremenskim neprilikam. Kadar je zelo mrzlo in deževno, se zatečejo čez noč v živinske vugone, ?ki se nahajajo na tezenskem kolodvoru, čez dan pa beračijo za živež in se stiskajo okrog svoje uboge imovrhe pod deskami, ki so si jih namestili nad glavo, na premočeni slami, ki jo imajo na golih tleh. Posledice tega obupnega življenja se poznajo najbolj na ubogih otrocih. — Trije najmlajši so oboleli od prehlada ter so začasno sprejeti v bolnišnico. Ostale tri čaka ista usoda, mati pa je tudi močno bolna ter ima noge čisto odprte. V takšni nepopisni bedi žive ljudje, za katere se nihče ne zmeni. Pobreški občini je to gotovo znano, vendar dosedaj še ni ničesar ukrenila. — Naj bi pristojna oblast pritisnila na občinsko upravo, da najde bednim ljudem primernejšega zatočišča. (fPrva legija" gledališču v mariborskem Maribor, 8. oktobra, s. Mariborsko gledališče uprizori v soboto znamenito katoliško umetnino »Prvo legijo«, dramo iz jezuitskega življenja. Delo, ki je doživelo djzdaj povsod, kjerkoli je bilo igrano, ogromne uspehe, ao prav gotovo tudi v Mariboru našlo svoj od?iv in razumevanje, ki ga ta drama v vsej meri 'udi zasluži. Predstava v kateri nastopajo simo močke osebe, bo zanimiva nedvomno tudi zaio, ke. se predstavi mariborski gledališki publiki jrvo pot kot igravec g. Peter Malec, ki. to docela svojevrstno delo tudi režira. Nedvomno bo imela Malčeva režija svojo moč in privlačnost prav kaj kor lani, ko nam je mojstrsko zrežiral Arnovo dramo »Izdajo pri Novari«. Kakor vemo iz kritik ob priliki njegovega lanskega nastopa v ljubljanskem gledališču, premore g. Malec tudi kot ipfra-vcc bogat zaklad. — Naj nihče ne zam.idi ogledati S' to znamenito jezuitsko dramo Trgatev v Lendavskih goricah Dolnja Lendava, 6. oktobra. 5. oktobra se je začela trgatev v Lendavskih goricah. Letošnja trgatev grozdja pa zdaleka ne dosega one količine lanskega grozdnega pridelka. Grozdje se je že pri cvetenju deloma osipalo. Prav teko je letošnje suho leto zelo veliko škodovalo rasti trt. Vmesno deževje je povzročilo, da se ie peronospora močno zajedla v mlado grozdje m tako povzročila gnitje in sušenje na grozdju. So primeri, da je dobil vinogradnik na prostoru, kjer je lansko leto pridelal trinajst hektov vina, je pridelal letos samo enega. V splošnem pa se giblje letošnji vinski pridelek na polovici, torej za polovico manjši kod lanski Ker so mnogi vinogradniki precej revni in niso pravočasno začeli škropiti grozdja, je pač posledica sedanjega stanja. So pa primeri, kjer ie vinski pridelek enak z lanskim. Grozdje tudi zdaleka ni one kakovosti kakor lansko. Tudi ni moglo prav dobro dozoreti radi nagle spremembe vremena. Zato bo letošnje vino precej kislo in se bodo cene zelo poslabšale. Potrebno bo precejšnje sladkanje vin, sicer se sploh ne bo moglo spraviti na trg. Veliko boljše kot Lendavske gorice, so pa obrodile Sirehovske in Filovske ter Dobrovniške gorice. Ob 19 letnici Krekove smrti Danes devetnajsti!; praznujemo obletnico smrti prvega voditelja slovenskega naroda, prvega moža, ki je v najtežjih časih našega življenja s svojo vero in požrtvovalnostjo ustvaril politično enotnost slovenskega naroda. Devetnajsta obletnica ni za Slovence nič bolj vesela, kakor so bile prejšnje, zato ker njegovega spomina in dela nismo dejansko v svojih stremljenjih, v svojem političnem delu in v svojih socialnih zahtevah nadaljevali. Od njegove dedščine še živimo, toda to je premalo. Zavedati se je treba, da ni naš gospodarski, socialni in narodni položaj nič bolj rožnat, kakor pa je bil ob času njegove borbe. Naša rešitev je v tem, da bomo vsi postali njegovi duhovni in dejanski nasledniki. Filmi, Poštna hranilnica na jutrišnji dan, ki je posvečen spominu na blagopokoinega kralja Aleksandra I. Zediniielja, ne bo poslovala. ki jih velra videti . . . ali ne videti »Grad Hubertus« (Union). Film je izdelan po romanu Ludviga Ganghoferja, ki ga poznamo iz »Slovenčevega« podlistka tudi v našem prevodu. Torej je njegova vsebina znana, da je ne gre navajati. Kakor je roman dobro in zanimivo čtivo za vsakogar, tako je tudi film izdelan zvesto po vsebini romana in ga je prijetno gledati. S tem filmom so Neimci začeli vrsto tako zvanih domačinskih* filmov, ki smo jih poznali doslej le iz tirolskih burk. Dejanje filma je umirjeno kljub vsem konfliktom, ki jih doživljajo trdi zakoreninjeni gorski ljudje med sabo. Svet starih gradov, lova, divjih lovcev, trmastih očetov in prav tako trmastih sinov, prevlečen s sojem romantike, ki nam je dosti bližja, kakor bleščeča neresničnost operetnega blaga, je filman v svoji pravi podobi in nad vse dostojno. Vsebina sama nas spominja na domače prizore iz Jurčičevega »Desetega brata«. Mojstrska je v tej filmski zgodbi fotografija, ki predstavlja v filmu poezijo, kolikor je ne pokaže dejanje. Resno, lepo delo, ki mu daje odliko tudi igra glavnih igralcev, med njimi Paula Richterja in Hansi Knotckove, ki jo poznamo še izza »Dušice Rožemarije«. (Film so časnikarji videli že pri poskusnem predvajanju avgusta.) »Prijatelj moje žene« (Matica). Burka z malce pikantnim naslovom, ki je preračunan na reklamo, kakor vsi taki filmi. Sicer pa je zabavna reč, ob kateri se človek dobro nasmeje, kar je zasluga v igranju Paula Horbigerja in drugih. Torej na kratko: Film za razvedrilo. »Neustrašena tovariša« (Sloga). Pri tem filmu bodo prišli na račun tisti, ki ljubijo preprosti, nič miselni ali globoki, ponekod naravnost bedasti humor amerikanekih popularnih junakov Stana Lau-rela in Oliverja Hardyja. Njune burke že poznamo. V njih ne gre za vsebino, marveč za vrsto smešnih in neumnih situacij, ki so podprte s tipičnimi ame-rikansikimi humorističnimi gestami. Vse skupaj je tako neumno, da se človek mora smejati, in se smeje poldrugo uro kar naprej. Torej, kdor je tega potreben, mu je treba ta tipični amerikanski veseli film priporočiti, saj sta Laurel in Hardy čisto izpodrinila Pata in Patachona. Nova občinska uprava v Laškem Celje, dne 7. oktobra. Kr. banska uprava je razrešila ves dosedanji občinski odbor v Laškem z županom g. dr. Rošem na čelu in imenovala novo začasno občinsko upravo s predsednikom g. Ognjeslavom Tropom na čelu. V občinsko upravo so bili imenovani še naslednji člani: Gerkman Franc, posestnik in r>ro-kurst, Ferenčak Miloš, kom. fin. kontrole v pok., Deželak Ivan, posestnik in Hrastelj Peter, mizarski mojster, vsi v Laškem. Nova občinska uprava, v kateri so možie, ki uživajo popolno zauptnje ljudstva, je prevzela takoj posle in so bili vsi člani tudi že zapriseženi. Povečana trška občina Vransko Celje, 7. oktobra. Z ukazom kraljevih namestnikov sta bila kraja Prekopa in Sv. jeronim od občine Tabor v Savinjski dolini priključena trški občini Vransko. Kakor znano, sta bila oba kraja svoječasno tudi samostojni občini. Velika škoda v vinogradih, sozdovih in na poljih Celje, 7. oktobra. Zadnje izredno slabo deževno in sneženo vreme je povzročilo v vinogradih in na poljm ; mnogo škode. Uničeni so poljski pridelki, no ajda, veliko škodo trpijo vinogradi, v gozdovih ie pa polomljenih mnogo dreves. Zaradi snega je potrganih tudi veliko telefonskih iri eleklric-nih napeljav. Mestni avtobusi so imeli danes veliko zamude zaradi zapadlega snega. Veliko snega je zapadlo tudi na Svetini. Shodi minfstra Letice Vrliovina, 7 oktobra. Na potovanu po Liki je finančni minister Dušan Letica prišel v ponedeljek v Gospič, kjer jc govoril o duhu, kK preveva program JRZ in delu kraljevske vlade. V svojem govoru je minister podčrtal: Bratje Hrvati si v nekaterih krajih drage naše domovine pripenjajo na prsi. °b določenih priložnostih hrvatsko trobojnico Kadar se te trobojnice tako razkazujejo kot izraz osebnega zadovoljstva, kot manifestacij osebnega ponosa na slavno preteklost bratov Hrvatov — zakaj bi kaj imeli proti temu? Hrvatska trobojnica je simbol prizadevanja, ki so ga pokazali v preteklosti bratje Hrvati v kulturnem, socialnem, gospodarskem in političnem napredku. Če v takem duhu delajo Srbi in Slovenci in si svoje ambleme svoje lepe preteklosti pripenjajo na prsi, jim tega ne Žalna komemoracija za drugo obletnico smrti blagopokoinega kralja Aleksandra I. bo jutri ob 10 dopoldne v ljubljanski stolnici, ob 11 pa v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča. Dolnfa Lendava Dolnja Lendava, 6. oktobra. Razsvetljava na lendavski pošti. V Lendavi imamo elektriko in mnogi hišni posestniki so si dali napeljati elektriko v svoia stanovanja. Samo poštna uprava v Lendavi uporablja še vedno svetilke, kar pa nikakor ne odgovarja dobri poštni službi. Na tukajšnji pošti je uslužbenih 8 uslužbencev n morajo z vestnostjo vršiti svojo službo. Zato bi bilo v interesu poštne službe kakor tudi radi zdravja uslužbencev, da poštna uprava stori potrebne korake in da napeljati čim preje elektriko v svoje poslopje. Ker je Lendava precejšnje poštno kržišče, saj vozi poštni avtobus iz Sobote, obenem pa je tudi končna postaja radi bližnje državne meje, pričakujemo, da bo poštna uprava n> kmalu izvedla. . Mrzla burja in sneg. 5. oktobra .proti yfififru se jc naenkrat dvignil močen sever, Ki je bS podoben kraški burji. Preko goric se je podil doli do mesta in ie postalo mrzlo, kakor bi bTJIJže sredi decembra. Ljudje so začudeno opazovali to čudno vremensko spremembo. Preko noči se je naenkrat odelo nebo s črnima oblaki in je začelo deževati, proti jutru pa celo snežiti. Zdi se, da bo to vreme trajalo dalje, kar pa nikakor ne bi bilo dobro za naše polje, kjer ie še precej pridelkov nespravljenih in na mnogih krajih še. stoji ajda nepožeta in nespravljen krompir. Tihotapstvo suhih gob Pred nekaj dnevi so ljubljanski trgovci s suhimi jedilnimi gobami iz dobrih virov (od svojih nabiralcev, ki so jim še ostali zvesti) zvedeli, da se tihotapijo velike količine suhih jedilnih gob iz Poljanske in Selške doline v Italijo. Ti tihotapci pa 6e niti pred oblastjo ne skrivajo. Nasprotno hvalijo se celo, da jih graničarji in orožniki lepo v miru puste, kadar oni tihotapijo gobe brez dovoljenja carinske oblasti preko meje. Ta kupčija je tako cvetela, da so ti zajedalci svoj delokrog razširili celo na središče vse gobarske kupčije, v Ljubljano, kjer trgujejo v znanem skladišču z gobami. Gotovi poznani avtoprevozniki in njih uslužbenci prevažajo v Ljubljani nakupljeno blago v Škofjo Loko, oz. v obmejne kraje, kakor 2iri, Zalilog itd., in odtam gre roba preko meje. Svarimo vse nabiralce in podeželske trgovce z gobami pred prodajo gob ljudem, ki jih tihotapijo preko meje. Carinsko in orožniško oblast pa bi blagohotno opozorili, da posveti malo več paž-nje baš obmejnim krajem v Poljanski in Selški dolini, kjer cvete tihotapstvo. 60letnrca c^iske okoliške deške šofe Celje, dne 8. oktobra. jutri, dne 9. okt. bo celjska okoliška deška šola praznovala 60-letnico svojega obstoja. Pred ustanovitvijo celjske deške okoliške šole, so obiskovali otroci iz bivše celjske okoliške občine ljudske šole v mestu, ki so pa bile, kar se samo po sebi razume, nemške in je bil zato mestnim sinovom iz okolice pouk zelo otežkočen, ker niso razumeli nemščine. Ko je pa leta 1874. mestna občina zidala za osnovno šolo novo šolsko poslopje poleg Grofije, je nastal za mladino iz okoliške občine povsem nov položaj. V novi šoli sc je še bolj poudarjal pouk in vzgoja v nemškem jeziku, poleg tega bi pa morala okoliška občina plačevati velik prispevek za svoje otroke. Ko so občinski možje v bivši okoliški občini uvideli tak položaj, so sklenili, da bodo sami ustenovih in vzdrževali za svoje otroke osnovno šolo, ki ie bila takrat namenjena dečkom in deklicam. S tem sklepom je bil položen temelj okoliški osnovni šoli, ki ie stopila v življenje 1876. leta m sicer 9 oktobra, ko se je vršila slovesna služba božja in nato vpisovanje otrok Ze dve leti nato, leta 1878. pa so šolske sestre ustanovile za okolico samostojno deki. osnovno šolo. Okoliška deška osnovna šola si ie pridobila za celjski slovenski živeli mnogo zaslug. Solo so namreč obiskovali poleg otrok, ki so bili po zakonu dolžni obiskovali to šolo. tudi skoraj vsi otroci zavednih celjskih Slovencev Naša želja je, da bi šola tudi v bodoče vzgajala mladino kakor dosedaj ter da bi bila v ponos občini, slovenskemu narodu in jugoslovanski državi. smemo zameriti. Te tri trobojnice so kot amblem! naše preteklosti okrašene z islimi barvami in iz teh barv je kombinirana tudi naša mlada jugoslovanska trikolora. Od tu in tam Odpravnik španskega poslaništva na našem dvoru Tomas Maycas de Meer je obvestil našo vlado, da se je pridružil nacionalistični vladi in zato podal ostavko na svoje mesto. Stalna jugoslovanska delegacija odpotuje danes v Dresden na trgovinska pogajanja z Nemčijo. Delegaciji obeh držav se sestajata od časa do časa, da urejujeta načine plačevanja, izmenjavanja blaga in zadeve, ki se tičejo trgovskih odnosov obeh držav. Italijanski poslanik na našem dvoru grof Viola di Campalto je včeraj odpotoval iz Belgrada na svoje novo službeno mesto v zunanjem ministrstvu v Rimu. Pred jesenskim zasedanjem Narodne skupščine se formirajo novi poslanski klubi. Te dni se je združila četvorica poslancev, desidentov demokratske stranke, ki upa, da se ji bodo v kratkem pridružili vsi poslanci, ki so po prerivanju zadnjih dni ostali izven vseh skupin. Računajo, da bo iz teh »divjakov« nastal klub, ki bo imel 10 članov. O pokanju in nezadovoljstvu v JNS nočeta ni- česar vedeti in še manj povedati oba bratca iz Knafljeve ulice. jJutarnji list« iz Zagreba pa ve povedati, da je na zadnjem kongresu JNS v Bel-gradu, takrat, ko so na novo pleskali stol svojega predsednika, izjavil prvak in velmož Juraj De-metrovič. da bi se JNS z vstopom Jevtiča spremenila v cigansko družbo. Za njim pa je tudi Jovo Banjanin, ideolog JNS, dejal, da bo v takem primeru odrajžal iz stranke. Ce ve tudi belgrajska »Politika« povedati, da se bo trhla JNS razklala, potem bo že nekaj res. Neplačani računi zn »navdušene stotisoče« shodov v Nišu in Sarajevu so še vedno na dnev- nem redu in jih bo sodišče obravnavalo na razpravi 23. oktobra. Razpravo bo počastil tudi predsednik jugoslovanskih fašistov general v p. I’era Zivkovič. Zanimivo odločitev je izdal državni svet o kulaku. Zagrebška občina je naložila posestnikom »kuluk« za 1. 1935 in jih opozorila, naj ne nasedajo ljudem, ki pravijo, da se kuluk ne sme več pobirati. Posestniki hiš pa s tem niso bili zadovoljni in so vložili pritožbo na bansko upravo, ki je odločbo mestne občine razveljavila. Na pritožbo občine je zadevo obravnaval tudi državni svet, ki se je pa pridružil tolmačenju banske uprave. Kerestinski dogodki se obravnavajo pred zagrebškim sodiščem že tri dni. Danes so bili zaslišani ostali obtoženci, ki jih državni pravdnik ne dolži najhujše krivde. Vsi so dejali, da se ne čutijo krive in da so bili bolj opazovalci kakor pa soudeleženci pri krvavi moriji. Danes se razprava nadaljuje. Skok iz drvečega tramvaja bi skoraj stal življenje zagrebškega študenta Uadoševiča. Fant je skočil tako nesrečno iz prvega voza, da je padel pod prikolico, ki mu je strla levo nogo. Zagrebška policija je imela te dni v gosteh prav zanimivega gosta, ki je ljubil velik del Evrope, zlasti pa Avstrijo, Nemčijo in Ceškosliv^ško Bruno Gasiorek je verziran goljuf. Spodrsnilo mu je, ko je hotel nekemu zagrebškemu starinarju prodati majhen pisalni stroj za 300 din. Starinar je to javil policiji, ki je prodajalca prijela. Mož ji je znal‘hitro povedati, da je stroj kupil od nekega neznanca v Ljubljani. — A laž ima kratke noge, zlasti ker se je policija obrnila na švicarsko tovarno, ki je izdelala ta stroj. Tako se je ugotovila pot stroja od zastopnika tovarne v Bel-gradu do belgrajskega lekarnarja Jovanoviča, od katerega pa je na tihem in brez kupne pogodbe prešel v »posest« Gasioreka na vlaku od Sušal a do Zagreba. Mož bo moral obrajžati naj Inv več zaporov po raznih državah, ker ga iščejo dunajska, berlinska in praška policija. Državni svet je izdal važno tolmačenje o tem, kako je treba razumeti zakon o mestnih občinah, čl. 160, ki pravi, da morejo mestne občine odpuščati iz svoje službe uradnike bodisi po lastni odločitvi, bodisi na zahtevo upravnih oblasti. — Državni svet je odločil, da je bil ta člen le prehodnega značaja jn je njegova veljavnost nehala 6. septembra 1935. Zakonski predpis je veljal le tri mesece. Zadružna zveza v Splitu je stavila predloge, kako naj bi se ta zavod ozdravil. Država naj bi dala 11 milijonov, zveza bi nato najela posojilo 1 milijon dinarjev, ki bi bilo prometni kapital, zadruge-članice pa naj bi odpisale 30% svojih terjatev. Zveza upa, da se ji bo ta načrt posrečil. V sušaškein pristanišču je med skladišči lesa včeraj izbruhnil požar. Goreti je začela baraka družbe »Vilhar« iz Belgrada. Gasilcem se je posrečilo ogenj udušiti, da so tako odstranili še večjo nevarnost, če bi se vnelo bližnje skladišče oglja. Poštni minister dr. Kaludjerčlč je imel blizu Livna v Bosni avtomobilsko nesrečo, ker se mu je avtomobil prevrnil v jamo. K sreči se je poškodoval samo avtomobil. V Novem Sadu je sodišče obravnavalo prav zanimivo tiskovno tožbo. Andrej Bauer, izdajatelj tednika, je tožil izdajatelja »Jugoslovenskega naroda« Dragoviča, ker je ta trdil, da je Bauer dobil podkupnino od Beočinske tovarne, ki je bila v resnici namenjena njemu. Sodišče pa je verjelo obtožencu, ki se je zagovarjal s tem, da je vest ]>rinesel v svojem listu brez komentarja le kot reporter, in ga oprostilo. Reformatorske cerkve so imele svoje zasedanje v Novem Sadu in sklenile, da smatrajo civilno poroko prav tako za obvezno kakor cerkveno. Med te cerkve spadajo razni adventisti, nazarenci, baptisti in še več podobnih. Izvozniki iz vse Jugoslavije so te dni zborovali v dvorani trgovske zbornice in zahtevali, da država energično poskrbi, da izvozniki ne bodo utrpeli prevelike škode pri svojih terjatvah v državah, ki so svojo valuto razvrednotile. Finančno ministrstvo je objavilo, da je državna blagajna sprejela v tretjem desetdnevju meseca septembra od carin skoraj 23 milijonov dinarjev. Od lani se je ta znesek iz iste dobe povišal za 5 milijonov. Od 1. aprila pa do 30. septembra letos so bili dohodki od carin preračunani na 351 milijonov, izterjali so jih pa 12 milijonov in tri-četrt več. Preiskava o umoru narodnega poslanca Mi-linčiča kaže, da so oblasti prijele vse prave krivce. Ugotovilo se je, da je bil umor pripravljen že nekaj časa in da je glavni obtoženec Gvozdan Ra-denkovič dal karabinko svojemu prijatelju, ki jo jn pa dal ubijalcu Vukojičiču z naročilom, da ubije poslanca Milinčiča. Direktor »Našičke«, Sor, je doživel blizu Plev-ljega to, da je padel brzojavni drog na njegov avtomobil, njemu pa zbil štiri zobe. Sneg in zameti so zrušili nekaj brzojavnih drogov, ki so se med seboj še držali z žico. Zaradi megle šofer tega ni opazil in je kljub zmerni vožnji zadel ob' žico. Zaradi pritiska se je podrl tudi še stoječi drog, kajti žica ga je potegnila nad avtomobil. Zimska Ljubljana v jeseni Ljubljana, 9. oktobra. Že tretji dan naletava nad Ljubljano sneg; zgodaj, za marsikoga prezgodaj, je postala Ljubljana res bela. Kar brez pravega prehoda je hipni rnrzli val brsnil sneg, sicer najprej samo po hribovju, toda kmalu nato po dolinah, kjer ga ob tem času na vadno še ni bilo. Cez noč je zavela mrzla 6apa m Ljubljana se je znašla v pravcatem snežnem metežu. Spremenjeno poulično življenje Prvi vplivi spremenjenega vremena se seveda opažajo najprej po ulicah. Ne samo, da so ulice svoje lice popolnoma spremenile, tudi življenje po njih je drugačno. Prej smo lahko videli postajati pred izložbami ljudi, ki 60 motrili pred trgovinami vse mogoče stvari, videli smo — zlasti v opoldanskih urah — poulične sprehajalce; skratka: nikomur se ni nikamor mudilo. Sedaj je slika ravno nasprotna: na ulicah se pojavljajo samo posamezniki, ki so jih privlekli v cestno brozgo opravki; vsak kolikor mogoče hiti, da bi bil prej zopet pod streho in na toplem. njihovimi šipami pa dremajo šoferji. Malo je posla, kakor se vidi. Brez ozira na mraz in vreme pa stoji na svo jem mestu na križišču pred pošto še — stražnik. Le da je sedaj odet v črno policijsko palerino. Njega ne more pregnati z mesta ne sneg ne dež. Eno prijetnejše nadomestilo za mraz in brozgo, ki mu silita z vseh strani, pa gospod stražnik le ima: sedaj ob takem vremenu mu ni treba odganjati ti6tin številnikov, ki so se vedno postavljali ob voglu pred kavarno »Slon« ali na nasprotnem oglu — na mestih, ki morajo biti odprta za promet. To delo je sedaj opravilo vreme, ki mu Ljubljančani ne morejo vračati hudega pogleda ali godrnjanja.. Ubogi Tivoli! Tivoli je vreme zdelalo, da se mora človeku milo storiti. V treh dneh je ta naš lepi park trikrat spremenil svojo sliko: pred štirimi dnevi so ga Lfuhljana danes Koledar Danes, četrtek, 8. oktobra: Brigita. Petek, 9. oktobra: Dionizij. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv lukoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta št. 20 in mr. Gartus, Mosle. Oalopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vozačev dne 11. oktobra na vojaškem vežbališču Fužine pri Ljubljani. Začetek ob 14. uri. Drž. II. deška meščanska šola v Ljubljani — Bežigrad. Otvoritvena služba božja bo v nedelio, dne H.oklobra ob 8 v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški. Zbirališče pred cerkvijo. Po sv. maši odi- ( dejo dijaki k blagoslovitvi nove šole, ki bo ob develih. V ponedeljek, 12. oktobra se prične redni pouk ob osmih Učenci prvih in drugih razredov se zbero v hodniku v pritličju, ostali pa rva hodniku v 1. nadstropju. Tudi nova mala filharmonična dvorana v I. nadstropju Filharmoničnega poslopja je prav tako sijajno akustična, kakor povečana velika dvorana. To so pokazale vse skušnje, ki so se v teh dneh vršile v dvorani, dokazal bo pa tudi prvi komorni koncert, ki bo v njej v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 20. Nastopi solist na clavecinu gospod Artur Gervin, komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in drž. konservatorija pod vodstvom gosta dirigenta Bojana Ikonomova. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Sedeži od 15 Din navzdol stojišča po 5 Din, dijaška po 3 Din. Značaj koroških Slovencev je naslov predavanju, ki ga bo imel na II. prosvetnem večeru 9. oktobra v veramdni dvorani hotela Union g. dr. Janko Arnejc. Ker je predavateljica g. dr. Angela Piskernik vsled bratove smrti zadržana, smo morali naprositi drugega predavatelja, ki je obiskovalcem prosvetnih večerov od lanskega večera dobro znan in ostat v prijetnem spominu. Na predvečer obletnice plebiscita na Koroškem se hoče Prosv. zveza, kaizabnega Viteškega kralja v svojih privatnih stanovanjih ne izvaja nobene vesele ali hrupne glasbe. Lastniki obrtnih in trgovinskih obratov se polivajo, da naj imajo 9. oktobra dopoldne med 10. in 11. uro zaprte svoje lokale. — Banska uprava. * Vojnim dobrovoljcem. — Voini dobro>'olici v Ljubljani bomo imeli v petek, 9. t. m. ob 19 v društveni sobi, Frančiškanska ulica 10 žalni sestanek za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Potem se udeležimo žalne svečanosti na Taboru. — Prihodnji mesečni sestanek ljubljanske sreske organizacije vojnih do-brovoljcev bo v torek, 13. oktobra ob 20 v običajnem prostoru v restavracij »Briški« (pr. Zvezda). Na tem sestanku bo — poleg drugega programa — poročal tov. dr. Meršol o romanju vojnih do-brovoljcev v Dobrudžo. — Odbor. Rezervne častnike vabimo, da se udeleže komemorativnega sestanka ob priliki druge obletnice smrti Viteškega kralja' Aleksandra I. Zedinitelja, ki ga priredi pododbor Združenja rez. častnikov v Ljubljani v petek, dne 9. oktobra t. I. ob 18 v Zvezdi, 11. nadstr. — Uprava. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. url Četrtek, 8. oktobra: »Tudi Lela bo nosila klobuk«. Red Četrtek Petek, 9. oktobra ob 15: »Prva legija. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Izven. Sobota, 10. oktobra: »Kralj Lenr«. Red A. Nedelja, 11. okt.: »Florentinski slamnik«. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 8. oktobra- »Madame Butterfly.« Gostuje tenorist Anton Drmota. Izven. Cene od 36 dinarjev navzdol. Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra: »Dvojno knjigovodstvo«. Premierski abonma. Mariborsko gledališče Cetrlek, 8. oktobra ob 20: »Zorka«. Red B. Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra ob 20: »Prva legija«. Premi e r a. B 1 o k i. Nedelja, 11. oktobra ob 20: »Pohujšanje t dolini šentflorjanski«. Prva ponovitev češke komedije »Zorka« bo jutri, v četrtek. Vlogo primarija Maha igra to pot Josip Borko. Opozarjamo na gostovanje ljubljanske opere prihodnji torek. Ljubljančani pojo »Madame But-terfly«, izredno melodiozno Puccinijevo °P®ro-Naslovno vlogo poje priljubljena primadona Zlata Gjungjenčeva. Kot javljeno, imajo abonenlje in lastniki blokov pri gostovanjih ljubljanske opere 50/<; popusta, vendar velja ta popust le enkrat. Decembra meseca bo še eno gostovanje z »Madame But-terfly«, tako da pride druga polovica abonentov, ki se sedaj ne bo pravočasno pobrigala za vvop-nice takrat na vrsto. Maribor Frančiškova mladina dobi prapor. Prihodnjo nedeljo, 11. oktobra, bo Frančiškova mlad!na v Mariboru razvila svoj prapor. Razvitje se bo izvršilo v okviru večje svečanosti, ki se vri' popoldne ob 17 v Mladinskem domu v Cvetlični ulici. Navzoč bo tudi vrhovni voditelj Frančiškove miad;ue, ljubljanski gv^rdijan p. Krizostom Sekvanič. Mariborske prijitelje mladine opozarjamo na to prireditev j Plemenito srce. V Rušah je umrla nadučitelje-va vdova gospa Antonija Lasbacher. Vse svoje premoženje je zapustila v plemenite namene. Hišo v Mariboru v Marijini ulici 27 je z večjo vsoto denarja zapustila novi ustanovi, ki je namenjena vzgoji revne dece iz učiteljskih rodbin. Upravljalo bo ustanovo Zensko društvo v Mariboru. Spomnila se je v testamentu še ruške cerkve, Društva slepih, Dijaške kuhinje in Učiteljskega doma v Mariboru. Blago pokojnico so položili ob veliki udeležbi ljud-■ stva na farnem pokopališču v Rušah k večnemu I počitku. božali še topli žarki jesenskega sonca in v njem je bilo še vse živo. Pred tremi dnevi se je zbudil v debeli odeji, ki mu je pritiskala proti tlom_ veje dreves in nasadov. Pod velikimi in težkimi snežnimi kronami je klonil ves Tivoli. Pred dvema dnevoma pa Tivoli svojega mokrega in težkega snežnega bre mena ni več zmogel: počilo je tu, počilo tam, začelo se je lomiti — v Tivoliju je nastalo pravo razdejanje. Kloniti so morali celo 6tari orjaki-kostanji, debele veje leže pod njimi, kakor da je udarjala strela. Okoli očaka Trubarja, kjer je bilo še predvčerajšnjim vse sklonjeno, je danes vse polomljeno in v zrak štrle le goli vršiči posameznih debel. Sneg je dvignil trzne cene Nepričakovani nastop zime, mraza in snega je imel svoj vpliv tudi na živilski trg. Tu je naenkrat opaziti živahnejši promet, ki pa vedno fiotegne za seboj tudi svojo neločljivo posledico: dvig cen za povpraševanim blagom. Tako je tudi na trgu. Cene kmetskim proizvodom so se- nekoliko dvignile; sicer prav malenkostnot a dvignile so se. Saj nikdo še ni z ničemer zalozen za zimo, najmanj pa z živili. Podeželani, ki prinašajo na trg živila, nimajo nič proti snegu. Kajti ne gospodarska sloga in ne razni ukrepi cen njihovim pridelkom niso dvignili — sneg in zima pa vsaj nekoliko vplivata tudi na cene na živilskem trgu. Večji vpliv ima zima na kupčije ob Ljubljanici, kjer stoje vozovi z drvmi. Cena drv je ponekod že narasla, a je razmeroma prišlo v mesto le malo drv. Sedaj, ko je pritisnil sneg in z njim mraz, se je moral marsikdo, ki je prej še odlagal, končno le sprijazniti tudi s tem izdatkom. Povpraševanje za drvmi je večje, zaradi tega pa so višje tudi cene. Kje so Ljubljančani! V nekaterih dnevnih urah so sedaj ljubljanske ulice tako prazne, da se človek kar sprašuje, kam so izginili Ljubljančani. Saj se število prebivalstva pozimi nič ne zmanjša. Nasprotno, prišlo je dija-štva, vrnili so se počitničarji in število se je prej povečalo, kakor zmanjšalo Dejansko je bila sprememba le v tem, da se je ljubljansko družabno življenje preneslo iz ulic, sprehajališč, izpred kavarn in iz verand v zaprte prostore: v stanovanja in zimska družabna shajališča, kakor je gledališče, kino, posebno pa v vroče gostilne in v tople kavarne. Tu je sedaj vse živo, včasih zmanjkuje prostora vsevprek. V ostalem živi Ljubljana —-in v tem najbrž tudi drugim krajem ni prizanešeno — v znamenju nahoda. Sedaj je čas, da moremo o nahodu reči samo dvoje: ali dobimo mi njega, ali vlovi on nas. Zgrešimo pa se le redko. Zdravila so različna, lekarnarji priporočajo to in ono, in včasih kakega zdravila kar ne morejo prehvaliti. Človek že hoče verjeti — a tedaj tudi lekarnar kihne, s čemer je seveda konec kupčije. In jx>scdnik nahoda, ki je hotel dobiti v lekarni odpomoč, jo zavije zopet nazaj v kavarno ali gostilno, ker najboljši lek sla še vedno — tako pravi marsikdo, ki sicer nima pravega opravičila — žganje in rum ... Ko pride prava zima . . . Vsevprek torej vidimo, da je ljubljansko jesensko življenje, kakor so ga nam prinesli zadnji trije dnevi, skozi in skozi pusto in zaspano. Človek bi obupal, če bi se moral zavedati, da bo tako vso zimo. Toda vemo, da nam ravno rima prinaša toliko prešernega razpoloženja, kakršnega moremo doživeti le redkokdaj poleti. Ko nam bo pordečil obraze pravi zimski mraz. ko nam bo zaškripajo pod nogami in ko se bodo valile f>o ulicah cele šume smučk, šele tedaj bo zavladalo po mestu, f)osebno med mladino, listo razpoloženje, po katerem moremo res reči, da ni zima tista stara in vse skozi osovražena ter neprijetna starka, marveč oni težko pričakovani in veseli čas, v katerem življenje ne zamre, marveč dobi samo svojo drugo, morda še zanimivejšo sliko. Kaj običajni so sedaj po ulicah prizori, ki dokazujejo dvoje: da je zima sicer tu, da pa na njo ljudje še niso bili pripravljeni. To so kupi premoga, ki leže pred posameznimi hišami, ki jih trgovci zalagajo z gorivom. Ob Ljubljanici pa je postala kupčija z drvmi živahnejša, kakor kedaj poprej. Saj pa ludi ni čuda. Letos so že kar prve dni oktobra morali kuriti celo že v javnih lokalih, kar je gotovo svojevrsten pojav v letošnji jeseni — po koledarju je ja še jesen. Sedaj kurimo že skoraj vsepovsod in tudi iz železniške čuvajnice v Tivoliju se je včeraj kadilo, kakor iz kolibice v Sibiriji. Ljubljana brez promenade Najvidnejša sprememba, ki je nastala v zadnjih treh ali štirih dneh, je gotovo na Aleksandrovi cesti in naprej proti Tivoliju, kjer je bila vsakodnevna ljubljanska promenada. Tu, kjer je bilo vedno toliko življenja, kjer se je zbiralo ljubljansko staro in mlado, kjer so se sklepala znanstva, kjer so se pretresali vsi mogoči, jx>sebno seveda šjx>rtni dogoditi, skralka: kjer je bilo tri četrt ljubljankega življenja, je sedaj pusto in zaspano. Izginili so plitvi Klobuki s krivci za trakom — zima jim je kos. Prej tako svetli tlak, v katerem se je lesketala večerna luč, pokrivajo sedaj kupi skidanega snega; #se do stranskih zidov pa sega brozga, ki tako Neprijetno preseneča vsakogar, ki je tukaj po opravkih. Ob strani samevajo zasneženi avtomobili, za Nemška radio-industrija Izgublja trg Nekaj tednov po berlinski olimpijadi — zdaj je o njej že precej potihnil glas — je bila v Berlinu olvorjena tradicionalna radio-razstava. Dokler je olimpijada predstavljala, kljub trgovinskemu neuspehu, kar se tiče dotoka deviz, neoporečno uspeh propagande, do tedaj so morali prireditelji radio-razstave ugotoviti, da niti najboljša propaganda ne more povečati kupčij, kadar za to ni potrebnih finančnih in drugih pogojev. Ljudje so ne samo nehali z nakupovanjem, marveč so začeli odbijati nakupovanja tistih aparatov, ki jih priporoča propagandno ministrstvo. Obstojal je namen, da se odstranijo veliki aparati, s katerimi se more sprejemati tuje postaje, da bi bil na ta način Nemec primoran poslušati samo nemške postaje in biti samo pod njihovim vplivom. Odgovor je jasen in na dlani. Medtem ko je bilo od julija meseca 1934 do konca junija 1935 izdelanih še nad dva milijona in prodanih tudi okoli dva milijona radio-aparatov, so v enako dolgem času v letih 1935 in 1936 nemške tvornice radio-aparatov izdelale samo 1,240.000, prodale pa 1,370.000 aparatov. Izdelovanje ljudskih aparatov je padlo od številke 929.000 na 438.000, prodalo se jih je pa le 487.000, to je za 386.000 manj kakor prejšnje leto. Poleg tega je očividno, da je industrija predvidevala, da se teh aparatov ne bo več toliko prodalo, kakor se jih je v prejšnjih letih in je zato proizvodnjo zmanjšala mnogo bolj, kakor bi pa zahteval normalni razvoj prodaje. Stari aparati - stara šara Zaradi slabe produkcijske politike danes leži po tvornicah in trgovinah 300—400 tisoč aparatov, ki so postali med tem tudi že ne več moderni. Razbila se je tudi že akcija za izmenjavo radio-aparatov. Ta delavnost bi v resnici morala dati trgovini nekako injekcijo in jo poživiti. Podatki pa kažejo, da je bilo vsega skupaj zamenjanih le kakšnih 25 do 30 tisoč aparatov. Dejstvo, da se vsak dan manj prodaja te vrste priprav, je zelo težko zadelo tovarne. Za to je dober dokaz, da so morale štiri znamenite radio-izdelovalnice v zadnjem četrtletju lanskega leta ustaviti plače nameščencem, in to v času, ko se navadno trgovina Šele začenja in ima najboljše izglede, da bo dobro uspela, ali vsaj, da se bo obrnila na bolje. Pri tem pa ne moremo reči, da je Nemčija že prenapolnjena s temi aparati, ker ima vsega samo 37% nemških družin radio, dočim znaša la odstotek na Danskem 64% kljub temu, da tam država sama ne dela posebne propagande za to stvar, kakor je n. pr. v sedanji Nemčiji. Poleg tega pa zmanjšanje tovrstne prodaje ni dovedlo do opustitve produkcije in omejitve števila raznih tipov. Na lanski razstavi je bilo 140 vrst radio-aparatov, na letošnji je bilo 200 novih tipov. Ce pridamo še kakšnih 100 tipov od prej, lahko rečemo, da je bilo na letošnji razstavi okoli 300 vrst aparatov. Vse te okolnosti pa niso prinesle pocenitve produkcije. Gospodarska politika je poleg tega uvedla tudi sistem korporativnih cen«, ki ga je sicer industrija v po-četku pozdravila, sedaj pa bi se ga vsi že radi iznebili. Računali so po cenah, ki so jih postavile najdražje firme. .Uniformirani' radio-programi Vzroki tega razvoja so različni, vsi pa imajo skupno podlago. Novi sistem v Nemčiji je uniformiral tudi programe radio-postaj, ki jih danes ne posluša bogve koliko ljudi. Kdo bi tudi večno poslušal satno vojaški korak in koračnice, govore večjih ali manjših »Fiihrerjev« in priskutna propagandna in nacionalistična odrska dela. Padla je kupna moč nemškega kupca, ker je padel tudi zaslužek. Opravka pa še vseeno nekaj ima. Ljudski radio-aparati pa na drugi strani tudi nikogar ne privlačujejo, ker nanje ni mogoče poslušati tujih radio-postaj, ki so v praksi, čeprav ne javno, prepovedane širokim slojem ljudstva. Tudi za prihodnje leto niso izgledi kaj dosti boljši, ker bo poklican k vojakom nov letnik, zaradi česar bo odpadel marsikateri kupec, starega letnika, ki sedaj služi vojake, pa še ne bodo odpustili domov. Radio-delavnice se morajo povrhu tega še iznebiti svojih aparatov na skladiščih — večinoma ti aparati niso več moderni — vendar pa so še vedno uporabljivi. Ti aparati, ki se prodajajo zelo poceni, predstavljajo za novo produkcijo težko konkurenco. Edina možnost, da se odstrani kriza v radio-industriji, je v tem, da se omeji trgovina na drobno in debelo. Nemčija zahteva kolonije Prvi od vodilnih osebnosti v nacionalni Nejn-čiji je dr. Schacht energično postavil zahtevo, da se Nemčiji morajo vrniti kolonije. To zahtevo je postavil že prej, preden je prišel na oblast nacionalni socializem, in to leta 1929, ko je bila debata o Youngovem načrtu. Za njim je tudi vodja nemške nacionalistične stranke Alfred Hugenberg odločno nastopil za to, da dobi Nemčija svoje ko- lonije nazaj, in tudi to prej, preden je prišel na oblast sedanji kancler Hitler. Adolf Hitler, ki je v svoji knjigi >Mein Kampfc podčrtal, da bodočnost Nemčije ne obstoji v kolonijah, pač pa na njenih posestvih na kontinentu, je na nurnber-škem kongresu kot poslednji nastopil z zahtevo po kolonijah, in to kljub temu, da je pred dvema letoma v nekem razgovoru izjavil, da vprašanja s ~ ‘ 8 0~c-»yc'' / ' ' « - . r • ' '. ■ .. ---- gys V zadnjem času so monsumi v Indiji prinesli silne nalive in s lem v zvezi velike poplave. Favvzi bej Al-Quawchi, voditelj arabskih teroristov v Palestini. kolonij ne smatra za načelno stvar. Kakor Italija pred abesinsko vojpo, tako sedaj tudi Nemčija išče zemlje pod soncem in zahteva možnosti, da dobi razmaha v svojih lastnih kolonijah, kjer naj najde tudi prostora za svoje prebivalstvo, ki mu je tesno doma, da preskrbi svojo industrijo s kolo-nijalnimi proizvodi. Bivše kolonije ne pomenijo mnogo? Ali so morda Nemčiji vendarle potrebne kolonije? Znano je, da bivše nemške kolonije niso pomenile za predvojno Nemčijo skoraj ničesar niti kot kolonizirana zemlja, niti kot izvor surovin. Te kolonije menda tudi ne bi bile prav velikega pomena za sedanjo Nemčijo. Kadar bi v teh kolonijah trgovina tako oživela, da bi nesla nekoliko deset milijonov nemških mark, to ne bi bilo v celoti mnogo več kakor komaj dva procenta vsega nemškega uvoza. Zato tudi ne more biti govora o kakšnih življenjskih interesih. Iz bivših nemških kolonij ne bi mogli dobiti niti dovolj petroleja za Hitlerjevo Nemčijo, niti železne rude, niti bakra, svinca in volne, zelo malo pa bombaža in kavčuka. Ravno tako pridelajo v teh kolonijah malo kave, kakaa, oljnatega semena. Sempatja so še nekatera neznatna najdišča dijamantov. V številkah ... Vse bivše ftemške kolonije merijo skupno 2,952.900 kv. km z 12,236.000 prebivalci. Te kolonije so: Togo (87.200 k v. km in 1,033.000 preb.l, Kamerun (790.000 kv. km in 2,653.000 preb.), Jugozahodna Afrika 835.100 kv. km in 105.000 preb.), Vzhodna Afrika (995.000 kv. km in 7 milijonov 666.000 preb.), Kiao-Čau (552 kv. km in 195.000 preb.), Karolinški in Maršalski otok (^milijona 476 kv. km in 41.000 preb.), Nova Guinea (240.000 kv. km in 604.000 preb.) in Saoma (2 milijona 572 kv. tali z 39.000 prebivalci). Kot mandatarji so: Za Togo Anglija in Francija, za Kamerun tudi Anglija in Francija, za Južno Afriko Južnoafriška Unija, za vzhodno Afriko Anglija in Belgija, za Kiao-Cau Kitajska, za Karolinški in Maršalski otok Japonska, za Novo Guinejo Avstralija in za Samoa Nova Zelandija. Kakor se vidi iz teh podatkov, gre tu za 12 milijonov ljudi, ki bi morali naenkrat spet pasti pod nemško oblast. S tem nastaja vprašanje, ali je mogoče, da narod, ki je zgradil svojo državo na rasni teoriji, ki mora biti čista, nemška, dobi pod svojo upravo 12 milijonov črncev z jasnim ciljem, da prirodno bogastvo čim bolje porabi za dobrobit Nemčije. Nedoslednost teh zahtev je tudi v okolnosti, da na eni strani Nemčija poudarja svojo prenaseljenost, na drugi strani pa s svojo politiko prenaseljenost še povečava. Ce bi v resnici prišlo v razmotrivanje vprašanje vrnitve kolonij Nemčiji, tedaj bi vendar Nemčija morala za te svoje bivše kolonije plačati velikansko odškodnino, kajti finančna nioč teh kolonij se je pod upravo sedanjih mandatarjev zelo povečala. Tako se je n. pr. samo v francoskem Kamerunu v teku zadnjih desetih let proizvodnja kakaa skoraj petkrat povečala, porasla pa je tudi produkcija banan, kave in palmovega olja. V francoskem Togu je pridelek kakaa postal še enkrat večji, kakor je bil tedaj, ko so to zemljo držali Nemci, produkcija jedrc kokosovih orehov je petkrat večja, narasla pa je tudi proizvodnja bombaža skoraj za polovico. Iz tega se vidi, da so druge uprave znale kaj dobro dvigniti vrednost kolonij in je zato težko dajati kako priporočilo, da se te kolonije sedaj vrnejo Nemčiji. Zahteve Romunk Pred nedavnim so romunske žene zborovale v Konstanci, kjer je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri so označene politične in socialne zahteve Romunk. Na kongresu je bila izvoljena tudi delegacija, ki je dobila vso svojo podporo v Zvezi romunskih žensk za popolno emancipacijo. Ta delegacija je izdelala posebno spomenico, ki jo je poslala posameznim ministrom in predsednikom zakonodajnih teles. Romunke zahtevajo vse politične pravice, ki jih romunska ustava daje moškim. Vse kandidatne liste, bodisi pri občinskih ali kakih drugih volitvah, se morajo zavrniti kot nepravilne, ako ni na njih določenega števila ženskih kandidatov. Po volitvah se mora tem ženskam poveriti vse socialno skrbstvo. Na ta način bi bilo podano popolno jamstvo, da se socialna vprašanja ne bi reševala s strankarskega stališča, pač pa tako, kakor je v resnici treba. Popolnoma enakopravne morajo biti ženske tudi glede dobivanja služb, o izvrševanju teh in tudi glede plač. Predvsem pa Romunke zahtevajo, da je treba čiinprej revidirati kazenski zakonik in da se vanj vnesejo paragrafi, ki bi se morali uporabiti takrat, kadar kak moški zanika očetovstvo. Potegujejo se tudi za to, da se organizirajo posebna sodišča za nedorasle in da morajo imeti pri njih besedo tudi ženske. Vlada naj podpira tudi vsako iniciativo glede ustanavljanja šol, v katerih bi se kmetske ženske učile gospodinjstva. Javne hiše se morajo ukiniti tudi v resnici, ne samo na papirju, ženske pa naj vstopijo tudi v policijsko službo, da varujejo moralo. Zakono-dajstvo je treba razširiti z določbami, po katerih bi bili moški enako kaznovani za širjenje venerične bolezni kakor ženske. Romunski politični činitelji in člani parlamenta so že obljubili, da se bodo za te ženske zahteve pri prihodnjem parlamentarnem zasedanju zavzeli. Radio Programi Radio L|ubljana Četrtek. S. oktobra. 12.00 Reproduciran orkestralni koncert — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Ca*, spored, obvestila — 13.15 Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A-duru (plošče) - 1-4 (XI Vreme, borza — 18.00 Jugoedo-vaimka orkestralna glasba (Endio-orkcster) — 18.40 SlovenSčina 7,a Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila , , Nac. ura: NaS narodni kralj (Stanojevič iz Bolgrada) — 19.50 Šahovaki kotiček - 20.00 Večer Jugoslov. pesmi. Sodelujeta: pevski zbor »Cankar* in Radio orkester — 21.15 Koncert ruske glasbe (Iladio-orkester) — ffi.OO Ca«, poročila, spored — 22.20 LMck irae iz Verdijevega Reiiuiema (plošče). Drugi programi Četrtek, 8. oktobra. Belgrad I: 20.00 Orkester kr. garde — 22.00 Scliumanov godalni kvartet. — Belgrad II: 20.00 Split Savkovič). — Zagreb: 20.00 Prenos iz Bolgrada —22.20 Plesna glasba. — Dunaj: 10.20 Igre 22.20 Sopran — 23.45 Jazz. — Budimpešta: 20.00 Spevoigra »Čudežni otrok« (o Mozartu) — 21.80 Ciganska glasba — 22.20 Klavirski trio — 23.20 Jnorz. — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 20.40 Vitimi jeva igra »Val buta v stemo« — 22.10 Zbor — 22 40 Plosna glasba. — Rim-Bari: 20.45 Resiilglijeva opera »Plamen«. — Praga: 20.00 Zbor — 20.20 Legerjeiva igra »Jesen« — 20.50; Oikoster in solisti — 22.15 Lahka glasba. — Varšava: 1P.50 Verdijeve skladbe — 21.00 Simfonična koncert — 21.45 Lahka glasba — 22.20 Bachove in Brahmsove skladbe — 23.00 Plesne plošče. ■ “ 0 Važno! Novo! Dr. IVAN PREGELJ Osnovne trtice knjttevne teorije broširano Din 24‘— Dr. ANGELA PISKERNIK Slovarček slovenskega In nemškega Jezika s slovniškimi podatki za Slovence broširano Din 20’—, vezano Din 30’— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani 70 Zeleni pekel V takih trenutkih čuti človek tovarištvo, ki je prasok življenja, tista skrivnost, ki veže človeka z njegovim bližnjim. Na izdajstvo sploh ni mogoče misliti. Strah se sploh ne more roditi, zakaj ves položaj je tako natrpan z zanimanjem, da človek nima niti malo časa, da bi ga utegnilo biti strah. Kvečjemu enkrat ali dvakrat v življenju baje pride vsak moški v položaj, ko še tako visoka nagrada ne bi mogla priklicati na pomoč policaja. Začel sem preračunavati, kakšne so naše nade. Južno od glavne struge veletoka Amazo-ne divjaki svojega orožja ne zastrupljajo. Zakaj ne, tega ne vem, vem pa, da je to res. Tobajci so bili oboroženi z loki, vsak je imel nekaj puščic, na vsaki puščici so bili štirje nazaj zavihani kavlji. Te puščice so bile take, da jih je bilo le z veliko bolečino in težavo mogoče potegniti iz rane. Ker je bil gozd tako neprodiren, se nam je zdelo precej neverjetno, da bi mogli Tobajci streljati na nas, preden bi jih tudi mi dobili pred oči. Razen tega orožja so imeli še težke železne kije, ki bi bili v majhni razdalji dovolj nevarni. Toda s temi bi lahko Indijanci nastopili šele, kadar bi umolknile naše puške. Jeklenega orožja niso imeli. Vsakdo od nas je imel en revolver s sedmimi streli. Naši služabniki pa so bili oboroženi z dvocevkami na šibre. Z našim toplim orožjem bi lahko postrelili petintrideset Indijancev, preden bi se morali zanašati na naše škornje in pesti. To nam je bilo pri tem boju zapisano v dobro. Toda tudi stolpci na strani dolgov so bili, kar moram priznati, precej obilno napolnjeni. Polagoma so čez nekaj ur Indijanci nehali šepetati. Začel je vstajati hrušč, ki je bolj in bolj naraščal in nas obdajal kakor zid na vseh straneh. Iz trušča in teatra okoli in okoli sem sklepal, da mora biti na vsaki strani najmanj kakih dvesto Indijancev. Hvaležen sem bil nebu, da nismo potovali po ravni poti, ali po odprtem prostoru, kjer bi Indijanci iz teh vidnih znamenj o svoji premoči dobili korajžo in nas napadli. Njihovi klici, ki so doneli nad našimi glavami, so izgubili boječi zvok in so postajali vsebolj samozavestni ter gotovi, ko je popoldne bolj in bolj bledelo. Bili so o svojem uspehu prepričani. Nikdar še niso stopili pred četo dobro oboroženih obupanih mož, ki so pripravljeni na vse, toda že zdavnaj so premagali tisto dobo svojega razvoja, ko jim je že sam pok puške vlival strah v žile. Osrednje vprašanje, ki je dajalo posla nam vsem, je bilo v tem, ali imajo dovolj po- guma, da bodo vzdržali prvo uničujočo ploho svinca. Če bodo prestali to skušnjo, potem smo lahko imeli sami sebe za zgubljene, in se pripravili na to, da nas bodo pojedli. Sonce je medtem naglo padalo in še zmeraj smo bili precej oddaljeni od taborišča. Zato smo spodbadali živali in se spustili v dir. Divjaki so bili najmanj petdeset metrov daleč od ceste. Ker jih je neprodirna goščava zelenja ovirala, da bi videli razliko v naših korakih, jim je moralo uho izdajati našo naglico. Vsekakor so morali opaziti, da jim skušamo uiti. Takoj so postali klici voditeljev jasnejši in glasnejši. Čutil sem, da so se konice sulic, katere so držali v rokah Indijanci, ki so korakali v sporednih vrstah, obrnile proti poti. Čisto preprost račun mi je povedal, da morajo Indijanci po kakih štiristo metrih na cesti zadeti skupaj. Tigrovec je imel isto misel in je zakričal, ne da bi se ozrl: »Hočejo nam narediti zasedo. Takoj, ko bodo napadli, jim pomerite v trebuhe.« Njegov glas je donel hladno in mirno in ni izdajal ničesar od tistega, kar je čutil. Manjši mož, kakor je bil Tigrovec, bi bil nekaj ohrabrujočih besedi naslovil predvsem na služinčad. Toda prav to njegovo vedenje nam je dokazovalo, da nam brez pridržka zaupa. Mislim, da ta trenutek tudi nismo potrebovali nič opogumljevanja. Spomin na vole, ki so jih Indijanci mučili do smrti, je razvnel naša srca. Zato si nismo želeli ničesar bolj, kakor da bi že kmalu videli temna telesa, ki se valjajo v prahu. Čeprav nisem čutil nič strahu, si vendar nisem upal govoriti. Sto metrov od kraja, kjer so se zbirali Indijanci, smo nenadoma obstali. Tigrovčev obraz je za sekundo izgubil svojo resnobo. Veselo se mi je nasmehljal. »Želeli ste si kake dogodivščine? No, kaj mislite o tej stvari?« Indijanci so takoj vedeli, kaj se pripravlja. Njihovi klici so nenadoma prenehali. Sli-Sali smo, kako se nešteto ljudi skrivaj plazi po gozdu. Videti nismo mogli ničesar, naj smo še tako napeto gledali okrog sebe. Upali smo, da bomo prišli do strela, preden se bo krog okoli nas v širši razdalji sklenil. Listje je šumelo in na ušesa nam je udarjalo šumenje vej, ki so jih Indijanci izpuščali iz rok. Naši služabniki so se nemirno premikali v sedlih, toda niso niti malo poskušali, da bi pobegnili, kljub temu, da so kot domačini čutili pred svojimi divjimi brati tisočkrat večji strah, kakor mi. Nenadno je vstalo divje rjovenje izmed drevja, ki je vzbujalo stoteren odmev, tako da so se začeli naši konji vzpenjati. Grmelo je okoli nas, robato in jezno, kakor nevihta, glasovi so prihajali komaj iz razdalje kakih petdesetih korakov. Začudeno smo se spogledali. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mutseena naročnina 12 Din. za 'nozemstvo 25 Din Oredništvo: Kopitarjeva nlica fi/IIL Telefon 29°4 in 29% Uprava; Kopitarjeva & Telefon 2992 Za Jueoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček