CELJSKI tednik leto VI. — St. 50 — CENA 10 DIN c£lj£. petek, 16. оесбашка lü5a Urejuje uredniški odbor - Odgovorui u 11 ilnik. Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg i — Poštni predal 123 — Telefon: urednišivo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-50'5-T-1-2ía pri Mestni hranilnici v Celju — Lctnu iiu ročnina 500, polletna 25Ü, četrtletna 125 dm — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana __g^otoviui ne vračamo. GLA8ILO SOCIALISTieNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKBAJA v PRIJATELJSKI ETIOPIJI so maršalu Titu pripramli slodesen sprejem Prijateljski obisk, ki ga predsednik Jugoslavije tov. Tito vrača eti- opskemu vladarju in narodu, je odjeknil po vsem miroljubnem svetu. Svetovno časopisje daje temu obisku zelo važen pomen, zlasti pa v po- gledu utrjevanja aktivne koeksistence v svetu. Pred dnevi je eskadra, ki je spremljala našega predsednika na to pot obstala v etiopskem pristanišču Asaba, kjer so visokemu gostu priredili nadvse svečan sprejem. Pol je maršala Tita in njegovo sprem- stvo nato peljala proti prestolnici Etiopije. Na vsej poti do Adis Abebe je prijateljsko etiopsko ljudstvo bilo zbrano v velikih množicah. Mesta so bila okrašena s transparenti in zastavami obeh držav, ljudje pa so navdušeno vzklikali in pozdravljali našega predsednika. Medtem je mar- Predsednik Tito in cesar Ifaile Selassie ob lanskem obisku etiopskega suverena v Beograda Šal Tito Že prispel v glavno mesto Adis Abebo, kier je bil sprejem nadvse veličasten. Predsednika je dočakal sam etiopski vladar Haile Selassie z najvišjimi državnimi funkcionarji in velike množice prebivalcev pre- stolnice. Od tega obiska si ne obetajo samo narodi Etiopije in Jugoslavije veliko korist, temveč vsi, ki jim je stvar miru in sodelovanja pri srcu. Razgovori, ki jih bo imel tov. Tito z etiopskim suverenom, bodo utrdili prijateljsko zvezo med dvema teritorialno zelo oddaljenima državama. Istočasno pa se bosta brez dvoma razgovarjala o stvareh, ki prekora- čujejo meje odnosov med prijateljskima državama. Maršal Tito se bo v Etiopiji mudil 14 dni, nato pa se lx) ob vrnitvi ustavil v Egiptu, kamor je tudi povabljen na uradni obisk. Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade Dvaindvajsetega decembra slavi Ju- goslovanska ljudska armada štirinajst- letnico svojega obstoja. Pred štirinaj- stimi leti je bil ta decembrski dan priča rojstvu popolnoma nove, ljudske, re- volucionarne armade, armade osvobo- diteljev, armade bratstva in enotnosti in zaščitnice neodvisnosti ter svobode nove Jugoslavije. Doba štirinajstih let je silno kratka za ustvaritev velikih del. Toda Jugo- slovanska ljudska armada je ob sode- lovanju narodov Jugoslavije storila ve- like korake, napore in herojska dela. Štiriletna borba z močnejšimi sovraž- niki je prinesla svobodo, neodvisnost in oblast delovnemu ljudstvu Jugoslavije. Zato v teh decembrskih dneh pripad- niki ljudske armade s posebnimi ob- čutki oživljajo spomine na bojevito pot, po kateri so korakali pod razvito za- stavo, ki jo je razvil vrhovni koman- dant maršal Tito. Ta pot je pot heroj- skih bitk širom po Jugoslaviji, v katerih so partizani osvobajali domovino ped za pedjo. Dvaindvajseti december je eden od veličastnih dni naše bližnje preteklosti. Ta dan je edinstven v zgodovini raz- voja ILA, svetel in nepozaben spomin preteklosti, je dan sedanjosti in bo- dočnosti. Tudi bodoči rodovi bodo imeli ta dan zapisan v slavnih poglavjih ved- no žive knjige revolucionarne epohe tovariša Tita. Po dobojevani zmagi je Jugoslovan- ska armada stopila z roko v roki v obdobje socialistične izgradnje. Na strani navdušene mladine so bili pri- padniki armade. Odstranjevali so ru- ševine, usposobili promet, gradili nove ceste in železnice, vrtali predore in zi- dali industrijske objekte. Armija je bila in ostane važen činitelj našega no- tranjega socialističnega razvoja. V teh desetih letih narodi Jugosla- vije niso imeli na plečih zgolj velikih naporov za izgradnjo. Bila je v nevar- nosti tudi njihova neodvisnost. Ob ta- kih dneh je Jugoslovanska ljudska ar- mada s svojo močjo in odločnostjo predstavljala nepremagljiv zid vsem, ki so imeli napadalne in osvajalne name- ne. Vedno bomo imeli pred očmi leto 1948, ko so vzhodne države pod vod- stvom Sovjetske zveze ogrožale našo svobodo. Zapomnili si bomo dogodke leta 1953, ko so zapdne sile hotele vsi- liti svoje neupravičeno »rešitev trža- škega vprašanja«. V vseh teh dogodkih so se namere naših nasprotnikov raz- bile. Bile so onemogočene ravno zato, ker je izza volje jugoslovanskih naro- dov, izza odločnosti predsednika Tita, stala zanesljiva oborožena moč. Tudi danes, ko je položaj v svetu nekoliko boljši, ne moremo dovoliti gledanj in dejanj, ki bi podcenjevala vlogo Jugoslovanske ljudske armade, v našem družbenem razvoju in obstoju socialistične države. Ko stopamo prazniku Jugoslovanske ljudske armade naproti, mi pripadniki celjske garnizije pozdravljamo delov- no ljudstvo mesia Celja in okraja, po- zdravljamo državljane in istočasno iz- ražamo svojo pripravljenost, da živo sodelujemo v naših skupnih naporibi dela, ustvarjanja in napredka. Komandant celjske garnizije podpolkovnik Jože Ožboll Ali bomo v Celju res dopustili zapreti prepotrebni bakteriološld laboratoriji Večkrat govorimo in pišemo o pro- blemih zdravstvene službe v Celju, po- sebno o pretesnih prostorih naših zdravstvenih ustanov. Skoraj neznano pa je delo in delovni pogoji bakterio- loškega laboratorija Okrajnega higien- skega zavoda, ki ima svoje prostore v Zdravstvenem domu v Gregorčičevi ulici. Ta opravlja bakteriološke in serolo- ške preiskave za vse področje seda- njih okrajev Celje in Trbovlje. V nje- govo delo spadajo preiskava krvi na sifilis, tifusna in druga obolenja; pre- iskava blata, urina, gnojev in raznega drugega kužnega materiala ter preiska- ve živil in vode. V preteklem letu je bilo narejenih vsega 8:5.281 preiskav. Tudi v letošnjem letu bo število preiskav približno ena- ko lanskoletnemu. Kvaliteta dela in oprema laborato- rija sta dobri. V stalnem sodelovanju z Mikrobiološkim inštitutom medicinske fakultete v Ljubljani uvajajo vse sodob- ne preiskovalne metode. Razvoj laboratorija ovirajo njegovi delovni prostori. Moderen bakteriolo- ški-serološki laboratorij mora imeti večje število prostorov, v katerih se lahko opravljajo različne vrste preiskav ločeno druga od druge, da ne pride do okužitve materiala v samem laborato- riju. Poleg tega mora imeti posebne prostore za pripravo gojišč, sleriliza- cijo in pomivanje steklovine. Vsega te- ga naš celjski laboratorij nima. Vse delo se opravlja v dveh sobah s po- vršino 69 m2, od katere pa je 36 m' zavzete s pohištvom. Stalno je tukaj zaposlenih 8 oseb. Tako pride na ene- ga uslužbenca komaj 4 m= proste po- vršine tal. Ta prostor še občutno zmanjšuje dejstvo, da opravljajo tukaj tudi staž mladi zdravniki in da so dnev- no na praksi po tri do štiri gojenke šole za medicinske sesire. Pri delu je treba paziti na varnost in zdravje zaposlenih, posebno praktikan- tov, ker je večina materiala kužnega izvora, izolirajo in vzgajajo še žive bolezenske klice, ki pri nepazljivosti lahko povzročijo težko obolenje. Ker zaradi tesnih prostorov ni mogoče lo- čiti kužnega materiala od nekužnega, se pogosto zgodi, da so na mizi drug ob drugem blato, urin, mesni izdelki in zdravila. Delo zahteva stalno upo- rabo plinskih gorilnikov. V manjši so- bi, kjer pomivajo steklovino, razkužu- jejo material in pripravljajo gojišča (kar bi moralo biti nujno ločeno), gorijo stalno trije do štirje plinski gorilniki, ki tako onesnažijo zrak, da je nevaje- nemu človeku skrajno neprijetno. Stalno delo pri odprtem oknu pa v zimskem času tudi ni mogoče. Za laboratorij so namenjeni zadostni prostori v nedograjenem traktu stavbe Občinskega LO Celje. Načrti so gotovi, z delom so pričeli in ga tudi ustavili. Čas izgotovitve ni znan. Edina začasna rešitev vprašanja prostorov je v tem, da stranka, ki stanuje poleg laborato- rija, dobi primerno stanovanje, nje- na dvn prostora pa bi naj dodelili labo- ratoriju. Tu niso potrebne nikaksne pre- zidave, ker je to stanovanje že z vrati povezano z laboratorijem. Za primer- javo samo še to: bakteriološki labora- torij v bolnišnici ima dve sobi, približno za polovico manjši (28 m^) kot labora- torij Okrajnega higienskega zavoda. V bolnišnici je letno pregledanih nekaj čez tri tisoč vzorcev, v tem laborato- riju preko 30.000. V laboratoriju v bol- nici je stalno zaposlena ena oseba, tu- kaj osem. Ko je oksajna inšpekcija dela pre- gledala te prostore, je svoje poročilo sklenila takole: »Inšpekcija ne more prevzeti pred zaposlenimi zdravstveni- mi delavci in pred skupnostjo nobene nadaljnje odgovornosti, zato bo, v koli- kor se stanje do 1. decembra 1955 ne uredi, prisiljena delo v laboratoriju pre- povedati.« Komentar je nepotreben. Ostaneta le dve dejstvi: laboratorij je nujno potreben in ga ni mogoče za- preti, delo in razvoj laboratorija pa sta v sedanjem položaju nemogoča. 22. december - Dan JLA bo v Celju svečano proslavljen Kot vsako leto bo tudi letos v poča- stitev Dneva jugoslovanske ljudske ar- made v Celju vrsta prireditev na šport- nem in kulturnem področju. V celjski garniziji je bil osnovan širši priprav- ljalni odbor, ki aa vodi sam koman- dant garnizije, podpolkovnik narodni heroj Jože Ožbolt. Najbolj vabljivi so v športnih tek- movanjih brez dvoma prehodni pokali za več zvrsti športnega udejstvovanja, predvsem pa pokal za zmagovalca v nogometnem turnirju, ki so ga lani osvojili pripadniki garnizije. V nogometnem turnirju se bodo po- merili klubi NK Svoboda, NK Kladi- var in ekipa garnizije. V odbojki bodo s tekmovalci garnizije tekmovale ekipe Tiskarne, I. gimnazije, 11. gimnazije, to- varne »Metka«, učiteljišča, ekonomske šole, »betona«, industrijske kovinarske šole in »Partizana« iz Šempetra. V ko- šarki se bodo pomerili tekmovalci gar- nizije, učiteljišča, prve in druge gimna- zije in »Kovinarja« iz Stor. Tudi letos t>o prirejen tradicionalni patrolni tek povezan s streljanjem. To prireditev organizira garnizija v pove- zavi z Okrajnim strelskim odborom. V počastitev dneva l>odo tudi kul- turne prireditve. Na predvečer praz- nika, 21. decembra, bo v Mestnem gle- dališču svečana akademija, kjer bodo sodelovali pevci »Svot)ode« in godbeni- ki godalnega orekstra »Ivan Cankar« iz Celja. Tudi vojaki bodo imeli dve kulturni prireditvi, medtem ko bodo pripadniki JLA imeli po šolah in ko- lektivih predavanja o nastanku in raz- voju naše oborožene sile. V okviru proslav bodo vojaki prire- dili tudi likovno razstavo, na kateri bo razstavljal tudi akademski slikar, se- daj voiak Ljubomir Lah, ki je po po- reklu Celjan. Glavna svečanost ob Dnevu jLA pa bo na dan praznika v kasarni, kjer bo parada in bodo najboljši vojaki, pod- oficirji in oficirji pohvaljeni ter nagra- jeni. Za sedaj bomo imeli v Celju le sedem potrošniških svetov Razmišljanja in debate okrog usta- novitve potrošniških svetov so se v Ce- lju že kar preveč razvlekla, medtem pa so državljani vedno znova in znova ugotavljali, kako potrebna bi bila tudi v Celju »uzakonjena« družbena kon- trola, zlasti v nekaterih špecerijskih trgovinah. Končno pa je te dni Svet za gospodarstvo pri celjski mestni občini pripravil osnutek odloka o ustanovitvi svetov potrošnikov in ga dal v raz- pravo svojim članom na četrtkovi seji. Potrošniške svete bodo najprej usta- novili v tistih poslovalnicah, kjer so po- trošniki najbolj zainteresirani in kjer je družbena kontrola najbolj potrebna (špecerijske trgovine, mlekarne, pekar- ne in mesnice). Postopoma pa bodo s prvimi izkušnjami le-teh uvedli potroš- niške svete tudi drugod. Po tem predlogu, ki ga bo obravna- val še ljudski odbor na svoji prvi pri- hodnji seji, bo na območju mesta Celja imela vsaka trgovina odnosno podjetje svoj potrošniški svet. V priključenih krajih Štore, Skofja vas in Šmartno v Rožni dolini pa bo za vse v enem kra- ju poslujoče trgovine po en potrošni- ški svet. Svete potrošnikov bodo imele tudi trgovine zadružnih organizacij. Svete potrošnikov, ki bodo šteli od 5 do 11 članov, bo imenoval Svet za gospodarstvo na predlog ztx)ra voliv- cev, množičnih organizacij. Trgovinske zbornice in podjetja. V svetih bodo predvsem potrošniki določene trgovi- ne. Mandatna doba sveta lxi predvi- doma trajala eno leto. Svet za gospo- darstvo pa si zadržuje pravico odpo- klica, da izpraznjeno mesto tudi med mandatno dobo lahko dopolni. KRI REŠUJE ŽIVLJENJE Pod tem geslom zbira v decembru ekipa transfuzijskega zavoda za Slo- venijo najdragocenejšo tekočino — kri. Nedavno je ekipa delala v Šmarju pri jelšah. Udeležba prebivalstva na tej akciji je bila zelo lepa, kar je dokaz, da imajo polno razumevanje za pomoč sočloveku tudi kmečki ljudje .i Priprave in organizacijo dela za to človekoljubno akcijo je prevzel pose- ben štab s sodelovanjem občine, zdrav- stvenih delavcev, RK in množičnih or- ganizacij. Terensko delo pa so nad vse uspešno opravili gasilci in tečajnice RK. Tečajnice RK iz Šmarja bi lahko postavili za vzgled vsem tečajnicam drugih krajev, kako pravilno so razu- mele to akcijo in tudi kot prve kar sku- pinsko pristopile k oddaji krvi. Stev. 50 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 16. decembra 1955 »Nič ne hi postalo bolj nevarno za delo in obstoj Združenih narodov kot poskus spremeniti to organizacijo iz središča za prilagajanje mednarodnih ukrepov v ekskluzivni klub in navse- zadnje v orodje za ideološko vojno,« je dejal dr. Brilej v palači OZN v New yorku. Mislim, da se sleherni naš človek strinja z odločnim in jasnim stališčem našega rojaka. Jugoslavija ho glasovala za sprejem tudi tistih držav, s katerimi je imela velike težave in ki jih tudi danes ne more šteti med svoje prija- telje, vse zato, da se omogoči čim širše sodelovanje med narodi. To namreč iz dneva v dan naletava na bolj ali manj eksplozivne mine, po- ložene v kolesnice strme in zavite poti človeške zgodovine. Naštejmo nekaj primerov: Bagdadski pakt je izredno ostro orožje zoper vsak poskus, da bi na Srednjem vzhodu poleg Velike Bri- tanije veljala še kaka druga sila. An- gleški in ameriški listi pišejo, da se je ta MEDO pakt moral skleniti zaradi ne- uspeha ženevske konference in zaradi vsiljive penetracije SZ na Srednji vzhod, ki da se loteva olržave za drža- vo. Zapad ne štedi z denarjem, da pri- vablja arabske države v to novo blo- kovsko mrežo. Navadili smo se že, da vsak osvobodilni pokret »svobodni za- padni svet« obsodi kot mednarodni ko- munizem, ki da ruši in onečašča več sto let stare pojme o gospodarstvu in lastnini. Se celo se obsoja ta dejavnost tega bavhava na področju, kjer vro iz zemlje najmočnejši viri nafte. To pa je glavno, čeprav se po navadi prekriva za lažno krinko boja za ideale svobod- nega sveta. To je tudi dinamit, ki je pognal v zrak s težavo postavljene provizorične mostove med obema taboroma — v Aziji. Tu se je ob obisku Hruščeva in Bulganina pokazalo, da je duh kx)lo- nializma na Zapadu globoko ukoreni- njen, da si brez njega ureditve sveta niti zamisliti ne morejo. Incident zaradi prostodušnih izjav Hruščeva je samo nedolžno repetiranje ob stvareh, ki Za- padu ne gredo v račun: SZ in Burma sta se sporazumeli, da bosta delali za priključitev Formoze LR Kitajski, za združitev Indokine in Koreje, obsodili sta blokovsko politiko in podcenjevanje nerazvitih kolonialnih ljudstev. Neje- volja zaradi sovjetskih potez v Indokini in Burmi je na Zapadu tako velika, da že dvomijo v smiselnost obiska obeh sovjetskih prvakov v Angliji. SZ je v dani situaciji nedvomno pri- dobila pri azijskih narodih. K temu je pripomogel tudi Dulles s svojo izjavo o razgovoru s portugalskim zunanjim ministrom. Dulles je Goo nazval portu- galsko pokrajino, kakor da sploh ni ko- lonija. Ni čuda, če ZDA izgubljajo po- pularnost, čeprav so prepričane, da z zlatom otovorjen osel prepleza še tako visok zid. Duh lahko stare tudi največjo silo, besede lahko rušijo imperije, mi- selnost, ki se polasti množic, postane materialna sila, kakor je nekoč ugoto- vil Marx. Za ZDA ni prav nič spod- budno in razveseljivo, če se na terenu, ki ga obvladajo, opirajo na najreakcio- narnejše elemente, prežete s sovraštvom do socialističnih idej. Tako dopuščajo, da na Formozi Cangkajškov sin, ge- neral Cang Cing Kuo, razglaša inva- zijska politiko in prerokuje, kako se bo celinska Kitajska zgrnila okoli prve na- cionalistične divizije, ki bi se ji posre- čilo utrditi mostišče na celini. Nekoliko znosnejše stališče so ZDA zavzele v zadevi Cipra, kjer so posre- dovale med Anglijo in Grčijo. Vse kaže, da bosta obe grški osvobodilni organizaciji, Enosis in Eoka, dosegli vsaj delno avtonomijo tega znamenitega oto- ka. Angleži bodo imeli besedo le še v obrambnih zadevah in zunanji politiki. V 20. stoletju ni mogoče pogasiti pla- menice nacionalne svobode, naj jo vi- har zgodovine vrže na ta ali oni konec našega planeta. S tega vidika je velikega pomena razpravljanje o rasni diskriminaciji v Južni Afriki na Generalni skupščini OZN. Dežele, ki početje Strifdomove vlade v Captownu brezpogojno obsoja- jo, žal niso dosegle dvetretjinske ve- čine, tembolj pa se je pokazalo, da je rasistično pojmovanje dobilo svojega naravnega zagovornika v kolonializmu. Rasizem in kolonializem pa gotovo ne bosta sukala koles zgodovine. Do svoje vlade je prišel Maroko. Se- stavil jo je Si Bekaj z znosnim pro- gramom: neodvisnost Maroka, vendar jjovezanost s Francijo. Stranka Istiklal ima 9 ministrstev, toliko, kolikor jih je terjala. V Franciji se bodo pomerile parla- mentarne sile. Mendès-France računa, da bo njegovo radikalno krilo v zvezi s socialisti izšlo iz volilnega boja s pre- pričevalno zmago. Faure, ki ga je vod- stvo radikalov zaradi razpusta skup- ščine izključilo iz stranke, računa na desničarske zaveznike. Komunistična stranka, ki je pri zadnjih volitvah ime- la relativno največ glasov, pa v Fran- ciji ne pomeni toliko, kolikor bi lahko, ker je vse preveč odvisna od tujega vodstva in ji manjka živih sokov iz dcmiače prsti. Desničarji pa so brez pravega programa, izvzemši katolike. V Nemčiji je prišlo do hudih trenj zaradi Berlina, ki ga Rusi prepuščajo Vzhodni Nemčiji zato, da bi bil še bolj naslonjen na Vzhod. Angleži to dejanje obsojajo, češ, da ruši modus vivendi (začasno rešitev sožitja). Zapad ne bo nikoli priznaj Vzhodne Nemčija med- tem ko SZ vedno bolj poudarja njeno pomembnost. Te dni se Grotewohl mudi na obisku v daljni Mongoliji, na Ko- reji in na Kitajskem. Skratka: Po »mali Ženevi« je nasto- pila »mala napetost«, mala hladna voj- na, ki jo razpihujejo spet brez pomi- slekov. Eden bo obiskal Eisenhowerja, da hi skupaj poenotila politiko Zapada in odpravila nesoglasja med članicami NATO, čigar vojaški zastopnik, koman- dant letalskih sil, je pred kratkim iz- javil, da morajo biti vse letalske sile, vključno grške, popolnoma enotne. In da bi bolj držalo in več pomenilo za hladno vojno, je povedal še to, da so tudi grški oficirji na Zapadu dovršili atomsko šolo in da se ta šola nadaljuje. Ne bo dolgo, ko bo dobil podoben od- govor. Premirje v hladni vojni je bilo zares kratko. T. O. Vse dolžnike, ki nam dolgujejo račune za oglase in za naročni- no, vljudno prosimo, da zaradi uspešnega novoletnega zaključka račune čimprej poravnajo. To velja zlasli za tisle dolžni- ke, ki so prejeli v tem tednu opomin, med temi dolžniki so tu- di podjetja in ustanove. Naš tekoči račun pri Mestni liranilnici štev. 620-305-T-1-266. Istočasno sporočamo vsem ce- njenim strankam, da so uradne ure vsak dan od 8. do 12. ure, razen ob četrtkili in sobotali. Uprava Celjskega tednika Celje Vzgoja novega—socializmu predanega cloveha najvažnejša naloga društev „Svoboda" IVAN REGENT. PRVI ČASTNI ČLAN DELAVSKO KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA »SVOBODA. V ŠTOR AH Preteklo sredo ie bil v Storah v Do- mu Svobode tretji redni leini občni zbor delavskega kulturnoumelniškega društva »Svobode«. Dvorana Doma je bila do zadnjega količka napolnjena s člani in gosli. Prisotni so navdušeno pozdravili v svoji sredi predsednika Zveze Svobod in Ljudsko prosvetnih drušiev Slovenije lov. Ivana Regenta. Med vidnejšimi gosti na občnem zboru v Šlorah so bili tudi predsednik Zveze Svobod za okraj Celje tov. Andrej Svetek, predsednik Okrajnega odbora Ljudske prosvele lov. Frece Marica in drugi. Pred začetkom občnega zbora so nastopili pevci ženskega, moškega in mešanega pevskega zbora štorske Svobode. Zborovanje je otvorit predsednik upravnega odbora »Svobode« iz Štor, tov. Jože Majerle. Po izvolitvi delov- nega predsedstva, katerega je vodil lov. Jože Mrevlje, je podal predsednik društva poročilo. Dejal je, da je v pre- teklem letu društvo doseglo izredno lepe uspehe, da je prekoračilo ozek okvir in začelo delovati na širšem pod- ročju ter povečalo število aktivnih so- delavcev. Ko je govoril o sekcijah, včlanjenih v društvu, ie dejal, da je bila največja skrb posvečena izobra- ževalni sekciji, vendar so ludi ostale sekcije zelo uspešno delale. Ugotovil je, da ima drušlvo še vedno premalo pomoči s strani poklicnega prosvetne- ga kadra, pa tudi moralne in materi- alne pomoči podjetij in ustanov. Pri lem je seveda izvzela Železarna, na katere plečih sloni v glavnem društve- na dejavnost. Tajnik društva Jože Brdnik je s šte- vilkami podprl ugotovitev, da je imelo društvo »Svoboda« v Štorah v pretek- lem letu obilo uspehov. Navedel je, da je tudi upravni odbor uspešno deloval, saj je imel osem sej in tri plenume ter več manjših posvetovanj. Da bi vklju- čili čim več novih članov in dejavnost društva razširili, so v vseh obratih ozi- roma v vseh sindikalnih odborih izvo- lili poverjenika »Svobode«. Letos se je vključilo 149 novih članov, tako da društvo sedaj šteje 577 članov. Vendar ta številka še ni zadovoljiva in bo tre- ba vključevanje novih pospešiti. Izobraževalna sekcija je letos orga- nizirala 9 predavanj s splošno izobra- ževalno vsebino. Ta predavanja je po- slušalo okoli 574 oseb. Priredili so tudi izobraževalni tečaj. Lepe uspehe beleži tudi knjižnica, ki je lani kupila 700 novih knjig in jih ima sedaj nad 2.000, redno vpisanih bralcev pa je 151. Največje uspehe je brez dvoma do- segel ženski pevski zbor. Imel je 13 nastopov, od tega več samostojnih koncertov. Zbor šteje 30 žena. Godbena sekcija je sicer bila najbolj podprta, saj so za njo nabavili nove inštrumente, toda manjka ji še disci- pline pri rednem obiskovanju vaj. Moška pevska sekcija šteje 35 čla- nov in je letos priredila tri lastne kon- certe. Večkrat je nastopila z moškim pevskim zborom »Svobode« iz Celja. Z le-temi so šlorovski pevci organizirali lurnejo po Bosni in tlercegovini. Dramatska sekcija je letos uprizori- la dve igri. Tej sekciji je uspelo z lastnimi sredstvi preskrbeti odrski material. Šahovska sekcija ima 27 čla- nov. Redno so vadili ter prirejali te- kmovanja z drugimi šahovskimi dru- štvi. Končno je treba omeniti še kino- sekcijo, ki je letos predvajala 89 raz- nih filmov, bo pa morala v bodoče skrbeti še za pestrejši filmski reper- toar. Temu poročilu je sledilo še blagaj- niško in gospodarjevo poročilo, nato pa je predsednik delovnega predsed- stva prešel na najbolj svečan del ob- čnega zbora, ko je navzočim sporočil, da je tov. Ivan Regent proglašen za prvega častnega člana Svobode v Što- rah. Tov. Mrevlje je visokemu gostu izročil lepo diplomo s posvetilom, isto- časno pa je pionirka Cerarjeva v spremstvu dveh prionirjev izročila tov. Regentu šopek rdečih nageljnov. Tov, Regent se je ginjen zahvalil za-^ izkazano čast in doživetje, potem pa v zelo izčrpnih besedah govoril o na- logah društev »Svobod« in Ijudskopro- svetnih društev. Poudaril je, da je naj- važnejša naloga vseh teh društev, da pomagajo prevzgojiti in preobraziti na- šega delovnega človeka, da bo sposo- ben upravljati z državo, ki si jo je pri- boril z orožjem v rokah in žuljavimi ro- kami. V razpravo je poseglo še več aktiv- nih članov, predvsem ^pa vodje posa- meznih sekcij. Ob koncu so izvolili nov plenum in nadzorni odbor ter podelili diplome vsem članom, ki v društvu de- lajo neprekinjeno pet in več let. Di- plome je prejelo 14 članov: Alojz Do- beršek, Leopold Doberšek, Rudolf Flis, Gorjup Marija, Filip Hrastnik, Perpar Zofija, Franc Perpar, Fridolin Seničar, Ivan Stepanič, Sajbert Fanika, Drago Zaveršnik, Žoliar Milica, Fric Žohar in Jurij žohar. Vsem pohvaljenim je če- stital tudi Ivan Regent, v imenu dru- štva pa predsednik delovnega predsed- stva. Po končanem občnem zboru so sek- cije društva priredile primeren spored. V veselem razpoloženju so člani pre- živeli slavnostni dan, ki jim bo ostal dolgo v spominu. Ženski pevski zbor »Svoboda« v Štorah Nii ni tako skrito, da ne bi postato ocito... Zakon o socialnem in zdravstvenem zavarovanju delavcev in nameščencev je zagotovil socialno in zdravstveno varstvo najširšim slojem delovnih lju- di, ne glede na to, ali so bili pred uveljavitvijo teh zakonov socialno za- varovani ali ne. Potreben je le dokaz o zaposlitvi za določeno razdobje. Ker je okupator ponekod uničil sta- re delovne knjižice, razne katastre in arhive po ustanovah in podjetjih, je dana možnost, da se doprinaša doikaz o zaTX)slitvah tam, kjer ni na razpolago listin, z zasliševanjem prič. To pa daje priliko raznim nepoštenim ljudem in špekulantom, da se vtihotapijo med upokojence z raznimi lažnimi pričami in drugimi dvomljivimi dokazi. Prej ali slej pa pride njihovo nepošteno po- četje na dan in vračati morajo neupra- vičeno prejete zneske. Tako se je zgo- dilo tudi v tem-le primeru: Kmet iz šmarskega področja je v svojih mladih letih hodil po svetu ia si-služil svoj kruh kot sezonski delavec na Tirolskem, Dunaju in drugod. Z udeležbo v prvi svetovni vojni je na- bral okoli 15 let zaposlitve. Po povrat- ku iz svetovne vojne si je kupil maj- hno kmetijo. Nekajkrat se je še podal na sezonsko delo na razrfa gradbišča, vendar pa samo za nekaj mesecev. Po- leti je delal pri vseh važnejših delih na kmetiji, pozimi pa je raje posedal za zapećkom in hodil na koline, kakor da bi delal. Vseh zaposlitev od konca prve svetovne pa do začetka druge sve- tovne vojne ni bilo niti za pet let. Ven- dar je prinesel dokaze, da je delal pri gradbenem podjetju Dukič v Trbov- ljah 8—9 let, pri novogradnji ceste Zi- bika—Pristava pa okoli 11 let. Našel je priče, ki so potrdile, da je bil na obeh delovnih mestih zaposlen blizu 20 let. Vse njegove zaposlitve z lažnimi doka- zi vred so izkazale 35 službenih let. S tem je dosegel, da mu je bila priznana polna osebna pokojnina. Cim je dobil denar v roke, je nehal delati na kme- tiji, češ, da ga bo odslej živel maršal Tito. Začel je popivati in se norčevati iz delovnih sosedov. Ti so podvomili v njegovo pravico do pokojnine in ta dvom sporočili dalje. Zaslišne so bile nove priče, ki so dejansko stanje raz- čistile in dokazale, da mu manjka še precej let do polne pokojnine. Ustav- ljena mu je bila pokojnina, obenem pa tudi izdana odločba, da mora vse, kar je neupravičeno sprejel, vrniti. Da bi povračilo onemogočil, je na hitro pro- dal par volov, denar potrošil, svojo kmetijo pa prepustil mlajšemu rodu. Kmalu nato je umrl. Sedaj so bili njegovi nasledniki kot prevzemniki njegovega premoženja kli- cani pred sodišče, kjer so morali pri- znati očetove nepoštene, manipulacije in se zavezati, da bodo kot prevzerrfni- ki premoženja povrnili zavodu za soci- alno zavarovanje vse, kar'mu je bilo neupravičeno izplačanega. To ne bo lahko, kajti znesek gre v 150.000 din, dohodki iz hribovite majhne kmetije pa so pičli. Tako je v tem primeru prišlo na dan nepošteno izkoriščanje socialnega za- varovanja. Na enak način bo prej ali slej prišlo na dan še mnogo podobnih primerov. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo enkrat očito... „ Volivci v šeniiurski občini so nakazali dosti problemov V šentjurski občini so pohiteli z vo- litvami v krajevne odbore, kajti v vseh krajih so zbori volivcev že bili. Na vseh zborih so bile jasno analizirane naloge bo>dočih krajevnih odborov, ki bodo lahko s svojo prizadevnostjo po- magali k vsestranskemu razvoju šent- jurske občine. Volivci so kritizirali trgovska pod- jetja, ki niso sTX)sobna, da bi priskrbela potrošnikom kurjavo. Tudi odnos do potrošnikov marsikje ni pravilen. Lo- kali so slabi in ne odgovarjajo higien- skim ter sanitarnim zahtevam. V trgo- vini je slaba izbira in slab promet, če- mur so pa tudi vzrok premajhni kre- diti. Ko bodo izvoljeni potrošniški sve- ti, se bodo pomankljivosti v marsičem odpravile. Redke so tudi gostilne, ki bi nudile toplo hirano. Abonentov se branijo, češ da je premalo zaslužka in da imajo z abonenti izgubo. V nekaterih gostilnah imajo tudi to navado, da še kar naprej dajejo pijancem pijačo, namesto da bi jih odslovili. Priporočljivo bi bilo — tako so želeli volivci, da bi se odprla v kakem večjem kraju, kakor v Šent- jurju, gostilna brezalkoholnih pijač. Nekatere gostilne bo treba še uçediti, ker ne odgovarjajo sanitarnim predpi- som. Šentjurska občina je pretežno kme- tijska, zato je razumljivo, da so volivci inzesli mnogo kmetijskih problemov. Govorili so o potrebi zimskega škrop- ljenja sadnega drevja, o zatiranju ži- vinske kužne bolezni, o razširitvi mre- že umetnih osemenjevalnih postaj. DEDEK MRAZ ob letošnji Novoletni jelki v Celju Za letošnjo Novoletno jelko bo pri- pravilo Drušlvo prijateljev mladine v Celju malim meščančkom spet obilo veselja. Dedek Mraz bo sicer letos mo- ral nekoliko bolj slediti kot prejšnja leta, toda prireditve bodo v glavnem enake kot so bile lani, samo da ne bo sprevoda po mestnih ulicah. Ker letos začenjajo novoletne počit- nice za šolsko mladino nekoliko prej, bodo tudi praznični dnevi prilioda ded- ka Mraza pomaknjeni na 26. in 27. de- cember. Pravljični trg bo tam kot je bil lani, na parkirnem prostoru za rc- slavracijo Vino-Koper. Dedek Mraz bo oba omenjena dneva prihajal okoli 5 popoldne med zbrane pionirje in Cici- bane, obkrožen s pravljičnimi bitji. Poleg ie proslave bodo v Celju ki- nomatografi predvajali mladinske filme, brez dvoma pa ho na sporedu še več drugih prireditev za mladino. Obdaritev otrok bo letos kolektivna. Dedek Mraz bo obdaril pionirske od- rede po šolah in domovih, dalje mla- dinske domove in vrtce, oglasil pa se bo tudi pri mladinskih in pionirskih sekcijah pri raznih športnih društvih. Nagrade, ki jih bo razdelil, bodo pred- vsem smuči, sanke, knjige in podobna praktična darila. 5rez dvoma bodo otroci deležni praznovanja Novoletne jelke tudi doma v družinah, medtem ko bodo verjetno tudi nekateri kolektivi priredili prazno- vanje Novoletne jelke za otroke svo- jih članov. Za hitrejšo in cenejšo graditev stanovanj Skoraj dnevno lahko slišimo ljudi, ki tarnajo, da se v Celju vse drugo lahko dobi za denar, samo stanovanje ne. Drugi spet pravijo: »Vse drugo bi še ne- kako šlo, samo če bi imeli čeprav skromno, toda higiensko stanovanje!« Razne prošnje za dodelitev stanovanj romajo vsakodnevno na Upravo stano- vanjskih zgradb, tako da se že usluž- benci omenjene uprave ne spoznajo več, kdo je stvarno najbolj potreben stanovanja. Takšni in podot)ni primeri se dogajajo, lahko rečemo vsak dan. Toda če se ozremo vsaj malo okrog po našem lepem mestu, bomo videli, da bi se omenjena stanovanjska kriza dala — vsaj po mojem mnenju sodeč — v marsičem omiliti. Torej poglejmo: Če se ustavimo ob Ljubljanski cesti in nekaj časa opazujemo »Gradisov« blok, ki se s svojim marmornatim vho- dom »postavlja« najbrž pred vsemi drugimi, si lahlcučnimi izleti ter ogledi muze- jev, razstav, podjetij, prirodniti lepot in posebnosti samo po sebi ni перкј- sredno produktivno v smislu večanja in nastajanja materialnih dobrin, pač pa ustvarja pogoje za večjo produktiv- nost pri vseh, ki bogate z novimi spo- znanji svojo zavest in tako dosezajo ob delu naprednejše, pravilnejše mi- šljenje, dojemanje situacij in pogojev ustvarjalnosti. Izobraževanje je torej važen pogoj za večjo storilnost, za ustvarjalnost in razvoj v delu. Izobražen človek mnogo bolje in uspešneje rešuje številna vprašanja in probleme svojega osebnega življenja, kot najde tudi lažje izhode iz mnogih življenjskih kriz. Temeljito poznavanje stvarnosti kateregakoli področja omo- goča in olajšuje njeno obvladovanje ter izrabo v korist družbe in tudi po- sameznikov. Naša borba za obstoj, za višji eksistenčni standard, za boljšo bodočnost naših otrok ni nič drugega, kot stalna borba s stvarnostjo prirode, družbe in zavesti. Le temeljita in s prakso preizkušena spoznanja stvar- nosti našega življenja tvorijo pogoje uspehov v naši borbi z njo. Izobraže- valno delo nam nudi mnoga nova spo- znanja in obenem razvija v nas spo- sobnosti logičnega, dialektičnega, iz stvarnosti izhajajočega mišljenja. Oelejmo si delo Ljudske univerze v Celju v zadnjih petih letih. Od jeseni 1950 do jeseni 1955 je LU v Celju priredila 312 predavanj, ki so imela 25.715 udeležencev. Povprečna udeležba na predavanju je 82 udele- žencev. V centralni predavalnici je bilo 125 predavanj, v ostalih predavalnicah mesta Celja Ì27 predavanj, na področ- ju okra-!a pa 60 predavanj s predavate- lji LU v Celju. Navedena predavanja je opravilo 50 predavateljev iz Celja in 31 predavateljev iz Ljubljane. Udeležba na predavanjih je eno osnovnih vprašanj iz dela naših LU. Cim večje in požrtvovalnejše je v tem pogledu sodelovanje društev in mno- žičnih organizacij, tem boljši je obisk na predavanjih. Pravilno je zato, da gledamo na izobraževalno delo LU kot na delo, za katerega uspeh so soodgo- vorni tudi mnogi družbeni činitelji in no samo odbori Ljudskih univerz. Po- tem bodo uspehi lahko še mnogo boljši. Najskrbneje izbrana ter opremljena z najboljšimi nazorih so bila predava- nja v centralni predavalnici. Največji obisk beležijo predavanja o spolnem vprašanju in vzgoji (nad 500), preda- vanja o živčnih in duševnih obolenjih in potopisna predavanja. V njih je vsakdo od udeležencev upal najti dro- bec odgovora na svojo osebno proble- matiko s tega področja ali zadovoljiti fantazijsko radoznalost. Srednji obisk (150—300) so imeli literarni večeri, koroški večeri, zdravstvena predavanja. predavanja o telesni vzgoji, nekateri filmski večeri. Liudje se radi udeležujejo predavanj o temah, ki so jim že iz čtiva, življe- nji ali drugače poznane, da že pri- bližno poznajo njihovo vsebinsko ob- močje. Povsem nova tema pa ne vzbu- ja v njih še nikakih predstav ali vpra- šanj in tedaj ni osebno-duševnih po- gojev za udeležbo. Predavanja: Dela- vec, njegov poklic in razpoloženje pri delu. Moderna v našem slikarstvu, o Koroški (škodia, da splošni interes za njeno poznavanje pojema), o atomih in še nekatera druga niso dosegla niti 50 udeležencev. S predavanji v centralni predavalni- ci naj se zadovolji potreba po tistih znanjih, ki so trenutno v družbi v ospredju, ki pomenijo tudi nova do- gnanja in potrebe, razvoj v gospodar- stvu, tehniki, kmetijstvu, prometu in umetnosti, znanosti ter kulturi sploh na območju Celja in okolice. Rezultati delovanja in proučevanja mnogih stro- kovnjakov tega območja naj bi se v bodoče še bolj odražali v .temah cen- tralne predavalnice. Uspehi predavanj v ostalih preda- valnicah Celja zavise v veliki meri od organizatorjev, ki znajo vzbuditi v lju- deh dovolj zanimanja za udeležbo. Teh predavanj se je udeleževalo 40—50 lju- di. V 5 letih so bila predavanja na Spodnji in Zgornji Hudinji, v Gaberju pri Svobodi, v Cinkarni, v dvorani Be- tona na Ljubljanski cesti, v Klubu na- meščencev, na Obč. LO, v Trnovljah, v Zavodni, na Bregu, v Zagradu, v Med- logu, v Liscah, na Jožefovem hribu, v Novi vasi in na Dolgem polju. Največ predavanj v teh predavalnicah so or- ganizirale krajevne organizacije SZDL, nekaj tudi sindikalne podružnice. Dru- štvo naprednih žena. Predavali so iz- ključno predavatelji iz Celja. Zaželene in obravnavane so bile predvsem teme, ki imajo tesno vez s sodobnim življe- njem (vzgoja, zdravstvo, gospodarstvo, politika) ali dajejo znanje o kakem zanimivem področju (vesoljstvo, atomi, potopisi). Z ohranitvijo in nadaljnjim razvojem iniciativnosti množičnih . or- ganizacij za prirejanje predavanj, bo možno z rednimi predavanji učvrstiti zanimanje za udeležbo in dati tem ve- čerom obeležje pozitivne kulturne tra- dicije. Sorazmerno malo je bilo predavanj LU po podjetjih. Nekaj zanimanja za predavanje je bilo v Tovarni perila, v Metki, v Aero, v Tovarni emajlirane posode. Ideološki krožki pri Svobodi v Gaberju, v Metki ter v Storah pa bodo letos imeli že tretjo delovno dobo. Sele v minuli delovni dobi so pre- davatelji LU redno predavali tudi v posameznih krajih okraja. Teh preda- vanj je bilo lani 57 in so bila v na- slednjih krajih: Store, Laško, Vojnik, Rogaška Slatina, Mozirje, Pristava, Pre- bold, Dobrna, Šoštanj, Polzela, Ljubno, Lažiše nad Laškim, Spitalič. Dokaj izobraževalnega dela je bilo opravljenega tudi v jezikovnih ter ostalih tečajih LU od jeseni 1950 do jeseni 1955. Število udeležencev je bilo v jeseni od 200 do 300, v mesecu maju ob zaključku pa seveda dokaj manj. Vsa leta se poučuje angleški je- zik v večih skupinah, nemški jezik v dveh skupinah. Dve leti se je pouče- valo tudi strojepisje, kjer je bilo ved- no več prijavi j enee v kot pa prostora zanje. Redno se poučuje v tečajih tudi stenografija (začetne in nadaljevalne skupine) in esperanto. Vemo, da mno- gim nameščencem zelo primanjkuje znanja slovenskega jezika, zlasti pra- vopisa in slovnice, vendar je bil to- vrstni tečaj z malo udeleženci le v letu 1953—54. Obsežnejše delovno področje celjske LU in vedno večja pomembnost iz- obraževalnega dela bosta nedvomno tudi ob letošnjem občnem zboru ute- meljevala nadaljnjo razširitev odbora. Številčno in kakovostno močan odbor LU, ki bo dovolj povezan z vsemi družbenimi činitelji, bo lahko zadostil tudi v bodoče vsem nadaljnjim po- trebam po ljudsko izobraževalnem delu v Celju in okolici. Svarc Ivo Odbor Ljudske univerze v Celju Od leve proti desni stoje: Pogačnik Janko, član odbora; Ambrož Martin, blagajnik; Zupan Jože, tajnik; Dobčnik Malo, operater; Stanič Janko, čl. odbora. Od leve proti desni sede: Podjavoršek Tončka, vodja tečajev; Svarc Ivo, predsednik; Ravter Ema, vodja ciklusov predavanj^_ V žalski občini rešujejo socialne in zdravstvene Drobleme Pred kratkim je bila druga seja Sveta za socialno poliiiko in varstvo matere in otroka, medtem ko sta se sestala Sveta za zdravstvo ter za delo in delovna razmerja šele prvič. Na vseh zasedanjih so člani svetov analizirali socialne in zdravstvene razmere na svojem širokem delovnem področju. Pri tem so posvečali posebno skrb pro- učevanju socialne strukture občine, zla- sti kar se tiče onemoglih ter socialno in moralno ogroženih državljanov. Po- sebno zanimive so ugotovitve glede onemoglih, med katerimi prevladujejo v pretežni večini bivši hlapci in dekle. Ti »hlapci Jerneji«, ki so jim bogate kmetije izpile skoraj vse življenjske so- kove, so padli v breme skupnosti, na- mesto da bi v miru in tihem zadovolj- stvu preživljali jesen svojega življenja tam, kjer so ga pravzaprav pustili. Na- ša napredna socialna zakonodaja bi jim morala to omogočiti. Med njimi so tudi taki. ki bi imeli pravico do pokoj- nine, pa si je niso znali pridobiti. Večina takih onemoglih revežev živi več ali manj bedno življenje, saj zna- šajo podpore splošnega skrbstva ko- maj 500 do 1000 din, v prav redkih pri- merih pa največ 2000 din. Svet je po te- meljiti razpravi o tem najtežjem social- nem problemu sklenil, da bo v novem proračunskem letu ukinil podpore vsem tistim, ki jih niso nujno potrebni, zvi- šal pa jih bo vsem ostalim resnično so- cialno ogroženim. Vendar bo tudi taka rešitev le začas- na. Za trajno rešitev vprašanja one- moglih ho treba misliti na ustanovitev doma onemoglih. Zasilno ga bodo do- bili v adaptirani občinski hiši v Žalcu, kjer bo našlo zavetišče prvih sedem onemoglih. Nekatere druge bodo sku- šali dodelili posameznim družinam, ki razpolagajo s primernimi stanovanjski- mi prostori, pa bi jih bili pripravljeni ob primerni mesečni vzdrževalnini do- stojno preživljati. Da bi trajno rešili pereč problem, bodo preuredili za dom onemoglih bodisi gradič na Pernovu blizu 2alca ali pa Čmakovo graščino na Gomilskem. Nič manj težaven, če ne celo težji je problem moralno in socialno ogroženih otrok. Prvih je v občini šestintrideset. Izhajajo predvsem iz moralno ogrože- nih družin, ki so najčešće zabredle v tak položaj zaradi pijančevanja enega ali pa obeh roditeljev. Število socialno ogroženih otrok znaša petinštirideset, pri čemer pa niso všteti partizanski otroci. Posebno poglavje zavzemajo pri tem rejniki, med katerimi je prav malo po- šienih. Zaradi tega je položaj moralno in socialno ogroženih otrok še težji. Skrbniki so sicer pri vseh postavljeni, vendar so do sedaj le redki redno po- ročali o izvrševanju svojih dolžnosti. Svet bo med prvimi uredil vprašanje skrbniške službe. Štirideset obiskovalk vrši vzorno svojo odgovorno funkcijo. Ce upošte- vamo, da temelji njihovo delo na pro- stovoljnosti, se pravi da ne prejemajo zanj nobenih nagrad, zaslužijo požrtvo- valne obiskovalke vse priznanje. V kratkem bo svet sklical konferenco prosvetnih delavcev, predstavnikov društev prijateljev mladine in obisko- valk, na kateri bodo izčrpno obravna- vali problem moralno in socialno ogro- ženih otrok. Vprašanje mlečnih kuhinj rešuje svet v koordinaciji s svetom za šolstvo. Zanimivo pri tem je, da so upraviteljstva nekaterih hribovskih šol mlečne kuhinje odklonila, dasiravno bi bile prav pri njih neogibno potrebne. Med take sodijo vsekakor šole v Pire- šici, Grižah in v Galiciji. Končno je svet ugotovil- potrebo, da se ustanovi pri občini zaradi velikih in pomembnih nalog samostojen svet za zaščito matere in otroka. tlosliostvo je pomemben gospodarski ciniteij (Z zasedanja plenuma Gostinske zbornice za okraj Celje) Po nedavni združitvi Gostinskih zbor- nic okrajev Celje-m.esta in okolice ter Šoštanjskega okraja je Gostinska zbor- nica štela skupno 204 članov. Na pod- ročju sedanjega okraja pa je skupno 329 gostinskih gospodarskih organiza- cij. Od tega je 92,4 % članov zbornice. V prvih devetih mesecih tega leta je gostinstvo v Celju-mestu ustvarilo pre- ko 302 milijona din prometa, v okolici Celja preko 355 milijonov, na področju i bivšega šoštanjskega okraja pa 183,4641 tisoč din prometa. | Slika ustvarjenega prometa nam do-j kazuje, da je gostinstvo v našem okra-- ju važen gospodarski činitelj in mu bo^ zaradi tega treba omogočiti sredstva zal širši razmah. • v naSem okraju hoCemo imeti kulturno gostinstvo Na področju našega okraja imamo kaj različno urejene gostinske lokale. Številni so primeri izredno čistih in lično urejenih gostinskih obratov. Ima- mo tudi že lokale, ki so urejeni po vi- dikih sodobnega gostinstva — imamo pa, žal, tudi še precej zanemarjenih gostišč, ki ličijo skoro na beznice. Vzrok takemu stanju teh pMDsIednjih pa v naj- več primerih ne m.oremo iskati v po- manjkanju sredstev za investicije, tem- več izključno v malomarnosti. Gostin- ska zbornica bo zavzela odločno stališče, da se v bodoče takim nekulturnim in nehigienskim obrtom odvzam^e dovo- ljenje za obratovanje vse do časa, do- kler tako gostišče ne bo odpravilo osnovnih pomanjkljivosti. Zbornica je sklenila posvetiti več po- zornosti tudi vprašanju gostinskega šu- šmarstva, ki je v našem okraju že pre- cej razpredeno in močno škoduje go- stinskim obratom. V teh primerih je vsekakor treba obsojati člane zbornice, da takih primerov ne prijavljajo na okraj. Korenitih sprememb bo potrebno tudi v pogledu kulturne postrežbe, kar ve- lja predvsem za podeželsko gostinstvo. Mnoge naše gostilne v okolici niti kru- ha nimajo. Ne bi bilo nič napak, če bi take gostilne, ki točijo samo alkoholne pijače, ukinili. Tudi v tem primeru lahko govorimo o malomarnosti takega gostinca, kajti vsaj mrzla jedila bi pač lahko nudila vsaka gostilna. gostilne NA podeželju SO prazne, ker je DOMA DOVOLJ PIJACE Poseben Iproblem predstavlja letos podeželjsko gostinstvo z ozirom na iz- redno sadno letino. Ker imajo ljudje dovolj pijače doma, manjša gostišča dnevno stočijo tako malenkostne količi- ne, da ne morejo biti v skladu s pav- šaliziranimi dajatvami. Tu je zlasti pri- zadeta Savinjsita dolina, kjer imajo vsa pavšalirana podjetja z ozirom na ome- njeno dejstvo previsok pavšal. Clan zbornice iz Mozirja je zato predlagal Gostinski zbornici, naj določi skupno z gospodarskim svetom Ewsebno komi- sijo, ki bi na terenu preverila ali je pavšal v danih razmerah primeren ali ne. Zbornica bo v takih primerih vse- kakor upravičena zagovaarjti potrebo po individualni korekturi predpisanih dajatev glede na dejansko opravljeni promet. Občina Šoštanj je že osvojila sklep v tem smislu. Zbornica bo enako priporočilo dala tudi vsem ostalim ob- činam, okraj pa bo gotovo uvidel upra- vičenost te akcije. PRECEJ JE BILO V CELJU STORJENEGA ZA PREHRANO ABONENTOV PO ZNOSNIH CENAH, TOPLI OBROKI FO PODJETJIH PA SE NISO KAJ PRIDA OBNESLI Družbena prehrana je bila v zadnjem času predmet zelo obširnih razprav v našem mestu. 13 gostinskih obratov od- prtega tipa nudi hrano preko 1000 abo- nentom. V primerjavi z drugimi mesti se abonenti celjskih gostinskih obratov ne morejo pritoževati niti nad kako- vostjo, niti nad ceno prehrane. Jasno je, da so cene glede na kakovost in kalorično vrednost hrane različne. (Ce- na za kosilo in večerjo se giblje med 115 in 156 din.) V zadnjem času so začeli po tovarnah in obratih prav intenzivno reševati vprašanje nuđenja toplih obrokov de- lavcem. Zal pa se je ta lepa in koristna zamisel izrodila v takoimencvane »črne« neregistrirane bifeje in vinotoče. Šte- vilo le-teh se je v zadnjem času precej povečalo. Zbornica bo storila vse potreb- no, da take vinotoče ali legalizira ali pa ukine. Taki »črni obrati« ne izsto- pajo samo kot nelojalna konkurenca našemu gostinstvu, ampak omalovažu- jejo tudi vse predpise o strokovni izo- brazbi in zdravstvenem stanju zapo- slenega osebja, plačilo prometnega dav- ka in drugih dajatev — v mnogih pri- merih pa je tudi vrsta sanitarnih po- manjkljivosti. V TECAJIH V ROGAŠKI SLATINI SE VZGAJA GOSTINSKI KADER Strokovni vzgoji kadra posveča Go- stinska zbornica izredno pozornost. V našem okraju je bilo v 112 primerih ugotovljeno, da so v gostinskih obratih zaposlene osebe brez kvalifikacije, iz- polnjujejo pa vse pogoje, da se lahko prijavijo za strokovni izpit. Trenutno je v Rogaški Slatini gostinski tečaj, ka- terega obiskuje 40 kandidatov. Za dru- gi tečaj, ki bo v januarju, so dobili doslej že 60 prijav. PROSTORI GOSTINSKE ZBORNICE IN OTROSKI VRTEC Gostinska zbornica uvideva potrebo, da svoje poslovne prostore v Jurčičevi ulici izprazni za potrebe otroškega vrt- ca. Tej potrebi pa ne more zadostiti toliko časa, dokler ne najde v mestu po- trebnih prostorov. Predlagani prostori bivše gostilne Miklavžin so od središča mesta preveč odmaknjeni. Da bodo to pereče vprašanje čimprej rešili, bodo apelirali na gostinska podjetja, ki po- slujejo v okolici, pisarne pa imajo v Celju, da jim prepustijo te prostore. Bavijo pa se tudi z mislijo, da bi za- sedli prostore v hotelu »Savinja«, ki so neprimerni za oddajo stanovalcem. Zbornica je sprejela sklep, da bo to vprašanje v kratkem rešila v prid otroškega vrtca. Z VRANSKEGA Pred kratkim je bil dograjen trans- formator za območje vasi Brode in za Kovinsko podjetje. * TVD »Partizan« gradi kar dve smu- čarski skakalnici, 15 in 20 metrsko. Obe sta tik pred dograditvijo in v nepo- sredni bližini Vranskega. Podjetje PypQta bo ustavilo obratovanje? v podjetju »Pyrota« v Celju je bilo v zadnjem času že več komisij, ki so ugotavljale obstoječe pomanjkljivosti, istočasno pa postavile tudi roke za iz- vršitev določenih nalog za tehnično zaščito delavcev. Izkazalo se je, da je pretežni del postavljenih nalog ostal do danes nerešen in da predstavlja obratovanje pod obstoječimi pogoji nc samo veliko nevarnost za tamkajšnje zaposlene ljudi, ampak tudi nevarnosti večjih gozdnih požarov, ogroža pa tu- di sosedna gospodarstva. Upoštevajoč nesreče, ki so se v pod- jetju že zgodile in bi se mogle znova ponoviti, je Okrajna inšpekcija za delo po ogledu posebne komisije sprejela sklep, da se obratovanje v tako izpo- stavljenem podjetju »Pyrota« ustavi vse dotlej, dokler se ne odpravijo pomanj- kljivosti, ki predstavljajo stalno nevar- nost za zaposlene delavce kakor tudi za družbeno lastnino. Podjetje »Pyrota« pa je mnenja, da je v takem podjetju, kjer se predela- vajo eksplozivi, v prvi vrsti treba skr- beti za varnost človeka, ne pa da se ukine poslovanje, ker podjetje nima predpisanih načrtov, garderob, tušev, angleških stranišč itd. Strinjajo pa se s tem, da bi bilo nujno potrebno imeti v podjetju vodovod odnosno zadostno količino vode za primer požara. Mne- nja so, da podjetja ne bi bilo potrebno takoj zapreti, pač pa naj bi se preskr- bela potrebna sredstva za izgradnjo vodovoda, pri čemer bi ves delovni ko- lektiv pomagal s prostovoljnim delom. Svet za gospodarstvo je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o tem vpra- šanju, vendar se ni mogel dokončno odločiti niti za ustavitev obrata niti za nadaljnje poslovanje pod pogoji, ki so nemogoči. Dejstvo je, da bi podjetje moralo zboljšati tehnične naprave, to- da za sedaj investicij ni kje vzeti. Člani gospodarskega sveta so bili tudi mnenja, da podjetju »Pyrota« le ne bi kazalo opustiti misli na izdelovanje raket proti toči, ker so v te namene že- dali izdelati v Storah specialni stroj. Rakete pa je podjetje tudi že izdelo- valo in so se baje bolje obnesle kot uvožene. Zato bo gospodarski svet imenoval posebno komisijo, ki bo še enkrat preverila stanje v podjetju Py- rota in predlagala, kaj se da v danem primeru storiti, da bi podjetje lahko še nadalje poslovalo. Komisija za imenovanje direktorjev pri Obč. ljudskem odboru Celje razpisuje naslednja mesta: Mesto ravnatelja trafisportnega podjetja »PREVOZNIŠTVO«, Celje, Stritarjeva 2. Pogoj: Avtomehanik ali podobna strokovnost z daljšo prakso. Mesto direktorja drž. gosp. podjetja »APNENIK PEČOVNIK« Celje. Pogoj: Srednja šola s komercialno prakso ali temu slično. Mesto upravnika za obrtno slaščičarsko podjetje »ZVEZDA« Celje. Pogoj: Ustrezna poslovna praksa. Mesto poslovodje novoosnovanega obrtno-šiviljskega podjetja »SALON NEVA« Celje. Pogoj: Šivilje z mojstrskim izpitom in naj- manj triletno prakso. Osebe, ki so kakorkoli kaznovane ali so v kazenskem postopku, ne pridejo v poštev. Plače po tarifnem pravilniku podjetij. Ponudbe ž življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kva- lifkacij ter dokazali o izpolnjenih pogojih je poslati na .tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 31. decembra 1955. Stev. 50 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 16. decembra 1955 iz življenja na naši vasi Kmetovati po starem nc haže več NA KONFERENCI V VOJNIKU SO SE POMENILI, KAKO DVIGNITI KMETIJSKO PROIZVODNJO Nedavno je bila v Vojniku konferen- ca v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi, kaiero je sklical Občinski od- bor SZDL Vojnik. Konference so se poleg članov Občinskega odbora SZDL, članov Občinskega komileja ZK, udele- žili vsi vaški odborniki SZDL, občinski odborniki in predsedniki in tajniki upravnih in nadzornih odborov kmetij- skih zadrug našega področja. Na konfe- renco so prišli ludi predsednik Glavne zadružne zveze tov. Viktor Avbelj, se- kretar Okrajnega komileja ZKS in zvezni poslanec tov, Franc Simonie in predsednik Okrajne zadružne zveze v Celju tov. Franc Lubej. Konferenco je otvoril predsednik Občinskega od- bora SZDL tov. Stane Softer, pozdra- vil navzoče in podal splošno poročilo o stanju kmetijstva na področju ob- čine in o dejavnosti štirih zadrug. Poudaril je slabo stanje našega knie- tijstva zaradi zaostalosti, neznanja in ker naši kmetovalci ne čutijo potrebe po izobraževanju. Da bi sčasoma vsaj mladino lažje zainteresirali za napred- nejšo kmetijstvo, bodo tudi letos de- lovale v zimskih mesecih kmetijsko go- spodarske šole v Vojniku, Strmcu in Dobrni. Nadalje je tov. Sotler omenil nepra- vilen odnos odbornikov do zadruge, kajti v primeru dobička so le-ti mne- nja, da je dobiček njihov, če je izguba, pa bi radi državi naprtili plačilo. Zato se še vse preveč opaža, da še ni med zadružniki tistega odnosa do zadruge, kot bi moral biti, da bi čutili v zadrugi organizacijo, v kateri se bodo gospo- darsko dvignili. V poročilu o stanju zadruge Franko- lovo je omenil slab odnos poslovodje do zadruge, kjer je le-ta v glavnem vo- dil zadrugo in sta morala upravni in nadzorni odbor izvrševati njegove di- rektive oziroma se za direktive odbora skorajda ni zmenil. Zaradi malomar- nega odnosa do zadružne lastnine je uničeno 2500 kg umetnega gnojila, po- slovodja dolguje zadrugi 220.000 din itd. Najbolj zanimivo pa je to, da nista upravni niti nadzorni odbor sposobna dati poslovodji odpoved in čakata na ostale instance, menda zato, da bi se mu ne zamerili. Frankolovska zadruga tudi ne bo mogla izvesti škropljenja sadnega drevja, ker nima niti ene mo- torne škropilnice. Tudi v vojniški zadrugi ni vse v re- du, kar se vidi že iz lega, da je od- klonila kmetijskega tehnika, katerega ji je občina našla, češ, da jim ni po- ireben. Pospeševalni odseki bodo sla- bi, če ne bodo imeli dobrih strokov- njakov. Najboljša zadruga je Dobrna, ker ima res dobro vodstvo in dobre kmetijske strokovnjake. Njihov kmetijski tehnik je že pristopil k sestavi posebne kar- Joteke, kar bi naj tudi ostale zadruge storile. Tudi odkup mleka je zadruga dvignila na 150 1 dnevno, dočim v za- drugi Strmec zberejo komaj po 8 do 301. Izgleda, da pač v Strmcu krave tako slatx) molzejo, ali pa so temu krivi pra- šiči, ki jim mleko zadnje dni njihovega življenja še prav dobro tekne. Pa kaj bi, kaj nas brigajo celjski otroci, glav- no, da b>o dosti masti?! Tov. Lubej je poudaril, da bo mogo- če samo z utrjevanjem kmetijskih za- drug dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Na kmetijsko proizvodnjo slabo vpliva- jo dohodki naših kmetov izven kmetij- stva, predvsem prevozništvo, saj zna- šajo dohodki izven kmetijske proizvod- nje 40%. Tov, Lubej je seznanil navzoče tudi z novim osnutkom davčnega za- kona, ki bi naj ukinil progresivno lest- vico obdavčuve, pač pa bi ostrejše za- jel ostale dohodke izven kmetijstva, kar so seveda vsi odobravali. Nadalje je priporočal, da bi si naj zadruge napra- vile načrt za leto 1956 po odsekih, se- veda takšnega načrta ne bodo mogle sestaviti brez kmetijskih strokovnja- kov. Tovariš Viktor Avbelj je poudaril, da bo treba nujno preusmeriti del investi- cij v kmetijstvo. Dati moramo sredstva tja, kjer bo več uspeha. Hočemo tak- šen napredek v kmetijstvu, kjer bodo zadruge odigrale odločilno vlogo s tem,, da bodo nudile cenejše usluge s stroji, kot pa bi jih sami opravili s konji. Stremimo za tem, da bo naš kmet po- rabil manj delovne sile, da bo oprav- ljal dela predvsem s stroji, ne pa, da bo odvisen od drage delovne sile. Nismo pa za take zadruge, kot so to bile pred vojno, ko so si kmetje kopi- čili zemljo, jo obdelovali s ceneno de- lovno silo in je tako ponekod rasla vaška buržoazija, drugod pa smo imeli vaško revščino. Zato je treba jasno povedati, da naj nekateri kmetje ne stremijo za tem, da bi si povečali svoj zemljiški maksimum, saj ni kmetijski napredek le v množini zemljišča, am- pak predvsem v kvaliteti obdelovanja zemljišča. Ta konferenca je bila brez dvoma zelo važna. Na njej so postavili prve vogelne kamne za nadaljnjo uspešno sprovajanje resolucije plenuma SZDL. Udeleženci — kmetje so uvideli, da po starem ne bo šlo več naprej, da bo treba iskati novih poti in smernic za uspešno kmetovanje. R. V. Važno posvetovanje predstavnikov kmetijskih zadrug v Žalcu v Žalcu je bilo pred dnevi važno go- S'podarsko posvetovanje predsednikov kmetijskih zadrug na območju občine Žalec. Posvetovanja se je udeležil predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije in zvezni ljudski poslanec to- variš Viktor Avbelj, predsednik okraj- nega odbora SZDL za okraj Celje in zvezni ljudski poslanec tov. Franc Si- monič, podpredsednik OLO Celje to- variš Miran Cvenk, predsednik Okrajne zadružne zveze Celje tov. Franc Lu- bej ter zastopniki oblasti in političnih forumov občine. V referatu o stanju zadružništva na področju občine Laško, ki ga je po- dal tajnik hmeljarskega odbora tov. Karel Kač, je bilo ugotovljeno, da se upravni odbori zavedajo svoje vloge v utrjevanju kmetijskih zadrug ter za dvig kmetijske proizvodnje. Ugotovili so tudi, da se vse zadruge ne krepijo dovolj, ker upravni odbori le-teh niso dovolj delavni, kot n. pr. v SL Andražu in Ponikvi, kjer tudi ni bi- lo dovolj budnosti nad uslužbenci, ki so zakrivili občutne primanjkljaje za- drugi. Predstavniki zadrug so pouda- rili, da je za krepitev zadruge nujno potrebno namestiti poštene in gospo- darsko razgledane upravnike. Tovariš Viktor Avbelj je poudaril, da bomo edino preko splošnih kmetijskih za- drug lahko bistveno pripomogli k dvi- gu kmetijske proizvodnje. Kmetijske za- druge je treba čimprej usposobiti za odkup, za kar je potreben tudi dober kader. Zadruge si lahko zagotovijo ka- der tudi s štipendiranjem. Tov. Simo- nič je predlagal, da dokler ne bomo imeli dovolj strokovnega kadra, naj po- magajo zadružnikom vzorni kmetovalci. Tov. Lubej pa je predlagal, da zadru- ge v zimskem času pristopijo k na- črtnemu delu in si čimprej sestavijo perspektivni plan za prihodnje leto. Za povečanje stanovanjskega sklada Pretekli torek je bila druga seja Sveta za komunalne zadeve OLO Ce- lje, ki jo je vodil predsednik Sveta tov. Jeras Venčeslav. V središču obravna- ve seje je bila stanovanjska problema- tika in okrajne ceste. Poročilo o stanovanjskih problemih je zajemalo stanje na področju celot- nega okraja. Tako je sedaj v okraju preko 900 hiš v stanovanjski skupnosti. Vključenih pa še ni 132 hiš, ki so pod upravo rudnika Velenje in 20 hiš rud- nika Laško. Po novem letu t>odo naj- brže tudi te hiše prišle v stanovanjsko skupnost. Hišni sveti in stanovanjske skupnosli dobro delajo razen v neka- terih občinah (Mozirje, Šmarje). Poe- notiti pa je bilo treba delo stanovanj- skih uprav, od katerih je najboljša uprava v Celju. Na področju okraja sta Je dve Sta- novanjski zadrugi, obe v Celju. Drugod jih še ni, čeprav so dani pogoji (Ko- njice, Žalec, Šoštanj). Ustanovili pa bi jih bilo potrebno, saj je precejšnje po- manjkanje stanovanj. Tako samo v Ce- lju primanjkuje 1862 stanovanj. Občine, bi morale skrbeti za ustanavljanje za- drug ter jih v vsakem pogledu pod- preti. V poročilu so bili zajeti tudi drugi problemi s področja stanovanjskih za- dev, posebno še vprašanje gospodar- jenja 5 finančnimi sredstvi stanovanj- skih uprav. Razprava je bila zelo živahna. Čla- ni sveta so obširno razpravljah o usta- navljanju stanovanjskih skupnosti, po- sebno še v pogledu teritorialnosti. Sta- novanjske uprave naj bi organizirale svoje delo na enotnih načelih. Pospe- šili pa bo potrebno ustanavljanje sta- novanjskih zadrug, ki so najboljši iz- hod za ipovečanje števila stanovanj. Zato naj občine takoj pričnejo z de- lom na tem vprašanju in preskrbijo pri- merne zazidalne načrte. Na seji so obravnavali tudi proble- matiko okrajnih cest. O tem je poro- čal tov. Vivod. Uprava vzdržuje 499 km okrajnih cest 111. reda s 108 cestarji, 6 delovodji in 9 pisarniškimi uslužbenci. Ceste IV. reda pa vzdržujejo občine, ki pa so v mnogih primerih v slabem stanju, ker nimajo občine na razpolago finančnih sredstev. Tudi na cestni upravi imajo velike težave, ker nimajo dovolj mehanizacije, potrebe pa so Ve- like. Zgraditi bo potrebno tudi nove ceste in mostove ter jih modernizirati, prihodnje leto pa prvenstveno dokon- čati že začete cestne gradnje v dolžini okrog 40 km. Člani sveta so v razpravi še bo\\ osvetlili težave in slabo stanje nekate- rih okrajnih in občinskih cest. Bili so mnenja, da je potrebno ustanoviti ob- činske cestne uprave, ki bi imele svoje delovne skupine za sezonsko delo na svojih cestah. Prav tako naj bi gozdne uprave vzdrževale svoje ceste. Ostala podjetja, ki koristijo okrajne ceste s svojimi težkimi vozili, pa naj bi plače- vala določene prispevke za vzdrže- vanje. POSVETOVALNA KONFERENCA GOSPODARSTVENIKOV V ŠENTJURJU PRI CELJU Vse odkupe naj prevzamejo kmetijske zadruge Pred nedavnim so se na pobudo Občinskega ljudskega odtx)ra Šentjur pri Celju sestali gospodarstveniki šent- jurske občine in nekateri predstavniki večjih trgovskih podjetij, ki imajo tr- govske stike s področnimi zadrugami in trgovskimi podjetji. Predsednik Šentjurske občine, tova- riš Hlastec, je pozdravil konferenco. Nato je šef gospodarskega odseka, to- variš Pospeh, obširno razpravljal o tr- govinskem in splošnem gospodarskem položaju v občini. Na območju Šentjurske občine sta dve trgovinski podjetji, »Resevna« v Šentjurju in »Glinca« v Slivnici. V šent- jurski občini ni potrebno povečat' šte- vila trgovskih obratov, saj je poleg tr- govinskih podjetij še 8 kmetijskih za- drug. Pač pa bi Šentjur nujno potre- boval lastno pekarno, ki je sedaj snloh nima. V šentjurski občini je v kmetij- ske zadruge včlanjenih 55% kmetov. Odkupna dejavnost po kmetijskih za- drugah je različna. Splošni odkupi kme- tijskih proizvodov naj bi se vršili pre- ko kmetijskih zadrug. Pri tem pa ne- katerim zadrugam povzročajo težave: pomanjkanje prevoznega pgrka, neu- rejena skladišča in lokali. Odkup živi- ne bi se moral vršiti organizirano le preko kmetijskih zadrug, ki bi morale imeti sposoben odkupni kader. Naše papirnice in rudnike nujno po- trebujejo mnogo celuloze in jamskega lesa, zato je tudi povpraševanje po teh precejšnje. Da pa so se cene lesu dvi- gale, je v veliki meri krivdi na pre- kupčevalcih, ki povzročajo veliko ško- do. Letos je bila na našem področju bogata sadna letina. S počasnimi pre- vozi pa se je mnogo sadja pokvarilo. Da bi se odkup izboljšal, ie potrebno, da vršijo kontrolo cen trgovinski in- špektorji. Družbeno kontrolo, je pou- daril tovariš Pospeh, pa naj bi izva- jali potrošniški sveti, ki so pri neka- terih trgovinah že izvoljeni, medtem ko se jih ponekod branijo. Po poročilu je bila živahna razprava. Prvi se je oglasil k besedi tovariš Ga- brič, direktor podjetja Mesnine iz Ce- lja, ki je predlagal, da bi vse odkupe vršile kmetijske zadruge, ki pa naj ne gledajo samo na dobiček, marveč mo- rajo biti le posredovalec med proiz- vajalci in potrošniki. Za odkupni delo- krog pa mora zadruga smatrati le svo- je področje. Direktor podjetja Mleko iz Celja tov. Stern je poudaril, da bi morali mleko ho]] organizirano odku- povati. Cene mleku ne moremo zvišati, čeprav ni v sorazmerju s cenami kr- mil. Nekatere zadruge se premalo za- nimajo za odkup mleka, češ, da imajo premalo dobička. Pri tem je še pri- pomnil tovariš Hlastec, naj bi zadruge ugotavljale maščobnost mleka ter tako dokazale kmetom, kakšne kakovosti je njihovo mleko. Zastopnik OZZ iz Celja, tovariš Ste- blovnik, je govoril o oljaricah, odkupu in izvozu sadja ter o zaščitnih sred- stvih sadnega drevja. Poudaril je, da vlada veliko pomanjkanje embalaže za izvoz sadja, primernih skladišč, prevoz- nih sredstev in sposobnega strokovne- ga kadra za odkup. O odkupu lesa, po kdterrm je ve- liko povpraševanje, je razpravljal inž. Najzer, direktor LIP Šentjur, Svet za hmetifBtvo p žalski občini |е raznravíjat o zivinorefi Svet za kmetijstvo pri žalski občini je na svoji zadnji seji razpravljal o sta- nju v živinoreji na področju občine Ža- lec in ugotovil, da je potrebno za na- predek živine tudi v prihodnjem letu uvesti pavšalno plačevanje skočnine, ker je dosedanja praksa pokazala, da je ta ukrep pomagal zmanjšati število zakotnih bikov. Svet je nadalje ugoto- vil, da število plemenjakov ne zadošča. Zato je sklenil, da bo skupno s KZ po- skrbel za primerno povečanje pleme- njakov, predvsem na hribovitem pod- ročju občine, kjer je umetno oseme- njevanje otežkočeno. Pri obravnavanju živinorejskih vpra- šanj so ugotovili, da je še vedno ve- lika nevarnost okužb goveje živine po tuberkulozi. Zato bo Svet predlagal Občinskemu odboru, da sprejme odlok o obvezni tuberkulinizaciji goveje ži- vine. Ker je nastopil čas zimskega škrop- ljenja sadnega drevja, je Svet sklenil, da se škropljenje vrši organizirano. Za- to je priporočil vsem KZ na področju občine, da sestavijo načrt dela in škropljenje začnejo takoj. Tudi Celju bomo dobili poklicno svetovalnico Pred dnevi je predaval v Celju psi- holog profesor Albin Podjavoršek o po- menu in nalogah poklicne svetovalnice. Trenutno delajo v naši državi tri; med temi je ena v Ljubljani. Za prihodnje leto pa se predvideva ustanovitev po- klicnih svetovalnic pri vseh okrajnih po- sredovalnicah za delo, tako tudi v Celju. Vsa pripravljalna dela so že v teku in je računali, da ho celjska sve- tovalnica že spomladi lahko pričela z rednim delom. Odločitev glede bodo- čega poklica je vsekakor ena izmed najvažnejših v našem življenju. Saj ve- mo, da je nezadovoljslvo pri delu in v poklicu večkrat vzrok za nesreče pri delu, pijančevanje in neurejeno dru- žinsko življenje. Za pravilno izbiro b)0- dočega poklica moramo upoštevati na- slednje momente: veselje in nagnjenje kandidata, njegove telesne in umske sposobnosti in razpoložljiva mesta v listi gospodarski ali družbeni de- javnosti. Zato je predavatelj tudi naka- zal potrebo, da bi poklicna svetovalnica razpolagala s pregledom praznih učnih oziroma delovnih mest za posamezne poklice. Dragoceno pomoč poklicni svetovalnici t>odo lahko nudile splošno- izobraževalne šole, ki jih mora vsah naš državljan med svojo učno obvez- nostjo obiskovati. Učitelji spremljajo tako umski razvoj vsakega izmed svo- jih učencev, kot tudi ..jegova posebna nagnenja, n. pr. spretnost pri ročnem delu ali posebno zanimanje za tehniko, modelarstvo itd. Posebej je predavatelj opozoril na to, da šolsko spričevalo ni samo edino in dokončno merilo učen- čevih sposobnosti, vendar je pa jasno, da ho le tisti, ki ho imel višk) šolsko predizobrazbo, imel tudi večjo izbiro poklicev. Dejstvo je, da so nam potre- bni predvsem kvalificirani delavci, če hočemo uspešno tekmovati in ustvarja- ti v našem gospodarstvu. Predavatelj je omenil tudi tako imeno- vane »modne poklice«, zaradi katerih je večkrat ogrožen normalni dotok mla- dih delavcev v ostale poklice. Vseka- kor moramo pozdraviti ustanovitev te pomembne družbene ustanove v Celju. V diskusiji lie med ostalim učitelj Gobec povedal, kako so že svoječasno skušali usmeriti mladino v posamezne pokHce, predvsem učence iz sedanje I. osnovne šole, katerih so se deloda- jalci nekaj časa branili, ker so bili ve- činoma s področja delavskega Gaberja. Navedel je tudi konkretne primere, ko mu je uspelo nekaterim svojim bivšim učencem pomagati do tistega poklica, za katerega so čutili veselje. Zastopnik Biroja za delo pa je opozoril na kri- tično stanje v nekaterih poklicih na področju celjskega okraja, ki so na tem. da bodo izumrli; to so krovci, te- sarji, optiki, itd. R. L. , DVA POPRAVKA Krivico smo storili nastopajočim čla- nom telovadnega društva v Preboldu, ko smo pomotoma v zadnji številki na- šega lista navedli, da je slavnostno akademijo v čast 29. novembra in v čast razglasitve rezultatov sindikalnega tekmovanja priredilo telovadno dru- štvo Polzela. Upamo, da je s tem naša napačna navedba popravljena in da so nastopajoči telovadci iz Prebolda do- bili vsaj delno zadoščenje. Prav tako smo krivico napravili tudi prizadevnim laškim pionirjem, članom RK, ko smo pomotoma navedli, da so pošiljko jabolk rogozniškim pionirjem poslali celjski pionirji — Podmladkarji in ne laški. CELJSKI TEDNIK. 16. decembra 1955 Stev. 50 — etran S Celjski svobodaši so lahko zadovoljni s svojimi uspehi v ponedeljek je bil v Gaberju v dvo- rani pri »Jugoslovanu« iretji letni občni zbor DPD »Svoboda« Celje. 2c prvi pogled v prenapolnjeno dvoranico ka- že, da to društvo dela v izredno težkiti prilikati, v tem edinem prostoru, ki ga kna na razpolago. Med udeleženci obč- nega zbora so bili tudi vidni gosti: se- kretar Občinskega komiteja ZKS v Ce- lju tov. Cveto Pelko, predsednik OSS tov. Albin Medved, član Okrajne zveze Svobod tov. Uršič, dalje delegacija društva Svobode iz Stor in mnogi dru- gi gostje. Pred začetkom občnega zb)ora je na- stopil tamburaški zbor, ki je v dru- štvu najmlajša sekcija in se je tokrat prvič predstavila javnosti. Občni zbor je otvoril predsednik DPD Svoboda Celje tov. Andrej Sve- !ek, nato pa je nastopil zelo uglajen ženski pevski zbor, za njim pa pod vodstvom dirigenta Ferlinca prizadev- ni moški pevski zbor. Poročilo, ki ga je nato podal pred- sednik društva tov. Svetek, je bilo pol- no lepih misli in napotil za delo dru- štVa, prav tako pa tudi priznanj in pohval za uspehe v preteklem času. Tov. Svetek je članstvu prikazal glav- ne napotke, ki jih je nakazal letošnji jeseniški kongres. Poudaril je, da je izobrazba delovnih ljudi prvensivena naloga društva. Zlasti je to potrebno v Celju, ki je središče industrije. »Celj- ska Svoboda,« je dejal tov. Svetek, »mora dejavnost svojega društva še posebej dvigniti, stremeti za čim boljšo kvaliteto, ker se okoliška društva zgle- dujejo na uspehih in delovanje Svobode v okrajnem središču.« Dalje je tov. Svetek ugotovil, da je tudi v Celju po- moč prosvetnih delavcev Svobodi še vedno premajhna in da je prepričan. da bo krog sodelavcev iz njihovih vrst v okviru Svobode vedno večji. Nadalje je naglasil, da je društvo še vedno pre- ozko in da bo treba v prosvetno in kul- turno življenje pritegniti ves mestni teritorij, kar pa tío mogoče storiti edi- nole s tesnejšo povezavo z organiza- cijami SZDL in drugimi množičnimi organizacijami. Ugotovil je tudi, da je dejavnost društva tako velika, da jo že resno ogroža pomanjkanje primernih prostorov 1er da bo treba nujno mi- sliti vsaj na skromen začetek gradnje provizorija, če že ne doma kulture. Poročilu predsednika je sledilo po- ročilo tajnika društva tovariša Lada La- pajne. Le-ta je ugotovil, da je dru- štvo premostilo notranje organizacij- ske težave in začelo uspešno širiti svojo dejavnost. Vesela je ugotovitev, da je društvo posvečalo največjo po- zornost ideološki vzgoji delovnih ljudi. V tekočem letu so organizirali dva ideološka tečaja, katera je obiskovalo okoli 60 članov. Prirejali so tudi štiri- najstdnevna predavanja, predvsem s področja ekonomike. Moški pevski zbor je imel v tem letu 54 nastopov, od tega 17 samostojnih koncertov. Posebno je uspel koncert v počastitev 35-letnice delovanja dru- štev Svob)od in 10-letnice osvotjoditve. Skupaj 5 šlorskimj pevci so šli na turnejo po Bosni in Hercegovini, kjer so priredili osem zelò dobrih koncer- tov in navezali stike z društvi v krajih, kjer so gostovali. Od lani jc ia zbor povečal število članov za enkrat. Da- nes šteje 65 pevcev. Tudi ženski pevski zbor je bil zelo uspešen. Med 24 na- stopi je bilo 16 samostojnih koncertov. Čeprav so pevke matere in delavke, ki delajo v različnih izmenah, so vendar dosegle zavidljivo zborno ubranost in kvaliteto. Lepe uspehe jc dosegla tudi glasbena šola, ki šteje 68 učencev ali enkrat več kot lani. Ti učenci plaču- jejo samo polovično šolnino. Učenci te šole so imeli letos 14 nastopov. Tamburaški zbor je najmlajša sekcija v društvu, zaenkrat še maloštevilna, ker ni sredstev za nabavo novih inštrumen- tov. Knjižnica je bila ob poplavi pre- cej prizadeta in vendar je od lani do letos pridobila nad 1500 novih knjig, ki jih je sedaj v omarah nad 4500. Na zeleno vejo se še ni mogla povzpeli dramatska sekcija, toda izgleda, da bodo led prebili pionirji. V društvu je včlanjenih 1242 članov, kar pa še vedno ni dovolj spričo 16.000 zaposlenih delavcev v Celju. Posebno poročilo je dal predstavnik odseka Zagrad—Pečovnik. Ta močni odsek je svojo dejavnost tako dobro razvil, da si je ustvaril pogoje za usta- novitev samostojnega društva Svobo- da. Razprava, ki je poročilu sledila, je bila zelo bogata in koristna. Na koncu so izvolili nov plenum, nadzorni odbor in delegate za Okrajni svet Svot)od in ljudskoprosvetnih društev. Zelo svečan je bil trenutek, ko so dolgoletnima članoma Francu Arnšku in Štefanu Lahu sporočili, da ju je Kon- gres na Jesenicah odlikoval z odliko- vanjem II. stopnje za dolgoletno re- volucionarno delovanje v Svobodi. Isto- časno pa so razdelili pohvalne diplome naslednjim prizadevnim članom: Borisu Ferlincu, Slavi Kralj, Silvestru Ogra- jenšku, Antonu Teržanu, Marici Zevnik, Anici Sloje, Reziki Kač, Štefki Vodu- šek, Eriki Kozoderc, Pavli škorjanc, Rudiju Černigoju, Francu Oselu, Ivanu Rataju, Francu Podrebšku, Florijanu Zahojniku, Anionu Vovku, Hinku Sajo- vicu, Karlu Ločičniku, Ferdu Pilihu, Francu Štoklasu, Martinu Plankarju, Francu Baušarju, Avgustu Hriberšku, Viktorju Tratniku, Jakobu jeranu, Stan- ku Posineku, Karlu Žoharju in Martinu Slantelu. Na koncu je komisija za sklepe se- stavila na osnovi poročil in razprave koristen načrt za delo DPD Svot>oda v Celju, ki iz leta v leto dosega lepše uspehe in ki ima odločilno vlogo pri izobraževanju delovnih množic ter raz- vijanju prosvetnega življenja v našem mestu. Jesenska razstava celjskih likovnih umetnikov v sindikalni dvorani Zdravstvenega doma je bila v teh dneh razstava celj- skih likovnih vunetnikov. Razstava je obsegala 44 slikarskih, risarskih in gra- fičnih del, plastike ni nobene. Prenizka in premala dvorana je za klubske razstave neprimerna, saj take razstave zahtevajo vsaj trohico po- membnosti. Poleg tega premala raz- stavna ploskev sili razstavi jalee — ki hočejo a propos razstaviti čim več — v gosti in zato slabi aranžma, ki gre v škodo splošnega vtisa razstave in torej indirektno škodi spet razstavljal- cem samim. Razstava je, na kratko povedano, povprečna! Se vedno je razstavljenega preveč umetnostno slabokrvnega gra- diva, da bi mogla boljša dela zaživeti. Toda oglejmo si raje nekoliko kritično posamezna dela in njih razstavljalce! Deržkovih sedem grafik predstavlja najenotnejši in najboljši opus na raz- stavi. Njegove barvne ujedanke ga ka- žejo na nadaljnjem osvajanju tega tudi tehnično dovolj kompliciranega pod- ročja. Njegov razvoj je tako logično organski, da smemo od njega pričako- vati še mnogo novega in lepega, tako v tehničnem kot tudi v izraznem in umet- niškem oziru. Koncova akvarela »Vojna« in »Mir« sta zanimiva bolj po svoji nenavadni in tudi sugestivni tematiki, kot po svo- ji tehniki. »Teharje« so barvno izra- zito, a precej veristično delo s sledovi razpoložljivosti. Oba Lorenčaka sta izčrpana od svoje samostojne razstave, katero te dni po- stavljata tudi v Mariboru, zato ju tu- kaj ne fckmn karakteriziral. Poleg tega so razstavljena dela starejšega datvuna! Lovrenčič je razstavu dva dobra le- soreza, med katerima je ixxsebno ome- niti »Barke«. »Tihožitje« je skica pre- cej akademskega značaja, »Dolina Vardarja« pa lavirana risba, polna ma- kedonskega pokrajinskega razx)oloženja. Lovrenčičevo najboljše delo гга razstavi je akvarel »Siptarija«, ki je delan v posebni suhi akvarelni tehniki. Anja Maček razstavlja pet akvarelov, med katerimi sta dobro »Hercegnovi« in »Motiv iz Logarske«. Njeni akvareli so barvno ix>gumno postavljeni, manjka pa jim povezujočega osnovnega tona, kar jih dela nekako nemirne in jih de- loma celo trže. Mačkova ima močan prirojen dar za barve, ne zna jih i» med seboj prav vezati in e tem često- krat vzame svojim îx>krajinam tektone- kost in zračnost. Okomova razstavlja samo cvetje, ki pa je podano vse preveč opisovalno in veristično. Zaradi preobilice detajlor izgubljajo njena dela osnovno razpk>lož- Ijivost, katero kažejo le »Lokvanj«, »Te- loh« in »Tihožitje«, ki je tonsko še naj- bolj ubrano. Podjed kaže poleg Deržka še naj- bolj konstanten razvoj. Njegovi »Pokra^ j ini« sta dobri, razpoložljivo ubrani de- li, katere odlikuje intimnost in neki mir, ki je razlit preko njegovih gora. Tehnika je postimpresionistična, mo- goče t>arvno nekoliko premalo pogum- na, a zato tonsko lepo ubrana. Podjed iz svojih platen ne kriči, ampak pri- poveduje in ga je prijetno iposlušati. Pristovškova se ponavlja. Njen »Po- gled iz Jožefovega hriba« je sladkobno, äcorajda kičasto delo. »Portret dr. 0.« je bil že prevečkrat na razstavah, zato o njemu ne bom govoril. Oba pastela sta prijetna. »Gladiole« so še najboljše delo, a tudi preveč maniriranç, Ščukini akvareli so sicer tonsko pri- jetno ubrani, manjka pa jim resnejše- ga barvnega študija. Dobra sta »Motir iz Polane« in »Motiv iz Prekmurja II«, sicer pa ne kaže posebnega slikarskega napredka. Lahko se reče, da je Mačko- va toliko preveč barvna, kolikor je Sču- kova preveč tonska. Akvarel pa zahteva oboje! Vudlerjevi pasteli so deskriptivni, veristični, i>odani z bojaznijo pred last- nim izrazom in zato brez umetniške po- tence! Zaključno lahko rečemo, da razstava ne kaže posebnega napredka. Značilna zanjo je provincialna stagnacija in samozadovoljnost. Umetniki, ki rastejo in se razvijajo (Deržek, oba Lorenčaka, Lovrenčič, Podjed in Cesar), tega vtisa stagnacije niso mogli rešiti. Seveda je upoštevati dejstvo, da je dve tretjini razstavijalcev amaterjev in da je raz- stavni prostor in aranžma slab, vendar je iskati vzroka v familiarnosti (bojazen pred zamerami!) in v nekaki indolenci razstavi jalcev do razstave same! Iz te razstave lahko potegnemo kot rezultata, da je v Celju nujno potreb- no za dvig likovnega ustvarjanja dvoj- no: 1. razstavni paviljon primernih oblik (o katerem bom razpravljal ▼ enem prihodnjih člankov!) in 2. višja organizacijska oblika likovnega življe- nja samega. Ni vsak umetnik, ki prime za čopič, pero ali kredo, ter vidi samo predmet in pozablja na sebe; ampak je zato i>otrebna vsaj iskrica kreativ- nosti, to se pravi moči, da položiš svoj jaz v ustvarjeno delo. Zato bi naj y bodočo višjo organizacijsko obliko celj- skega likovnega življenja — mogoče nekak klub, prišli le lunetniki, kateri bi si zato dobili vstopnico na razstavah. Brezdvomno bi taka organizacija vpli- vala stimulativno na kvalitetni dvig razstavljalcev, pa tudi razstav samih. Za Celje, ki kulturno zaostaja za toza- devnim tempom ostalih mest (Ljublja- na ima že kar šest galerij, paviljonov in siceršnih razstavnih prostorov, ga- lerije imajo Maribor, Ptuj, Varaždin, Koper, Piran!) sta omenjeni dve zahte- vi nujni, saj bi se kulturni standard celega savinjskega predela z momentom njih uresničitve takoj dvignil. Več se bom s tem vorašanjem pobavil v enem prihodnjih člankov, kjer bom govoril predvsem o problemu kiča in njegovi prosperiteti v provincialnih prilikah. Jože Curk Razpis za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 1. februarja do 30. jimija 1956) Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in drvižbenega uprav- ljanja, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd. in si žele razširiti in Inglobiti politično zneuije. Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11 do 31. 12. 1955, hkrati pa tudi na svoj občinski komite. V prijavah navedite osebne podatke, pxxiatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v i>olitičnih organizacijah, o osnovnem pwklicu in zaix)slitvi in o višini mesečnih prejemkov. Sola ima intemat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tova- rišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. Absolventi kmetifshe-gospodarshe sole v Brastovčah na nasi severni meji Redke so kmetijske gospKvdarske šole v Sloveniji, ki so lahko ponosne na tako poučno potovanje, kakor so ga bili de- ležni absolventi KGS v Braslovčah ko- nec oktobra. Se vzglednejši je pri- mer, da so bivše učence spremljali čla- ni odbora te šole in njihovi predava- telji. Od doma so se z avtobusom podali naravnost na Mariborski otok, kjer so si najprej ogledali hidiroomtralo in ob- čudovali napredek naše tehnike. Spo- toma so se oglasili pri vsej Sloveniji znanem sadjarju in drevesničarju Iva- nu Dodinšku. Na njegovem p>osestvu ne raste samo sadno drevje, temveč kljub prodnati zemlji tudi pšenica, ki je pri- dela 35 q na ha. Njegove krave simen- tal&ke pasme dosegajo viöoko mleč- nost. Zakaj? Na kožicah v senci posu- šena krma ima v sebi vse beljakovine in vitamine, ki dajejo živini zdravje, rast in mleko. Svoje vrtove obdeluje z univerzalnim Wolf ovim orodjem. V sarnejše in rodovitnejše. Težko in zamudno je to delo, a vendar uspešno. Ves potek preizkušanja jim je razlagal strokovnjak tovariá Adolf Sauperl. Preko St. Uja so nadaljevali pot v Apaško dolino. V Cmcih so se ustavili na kmetijskem posestvu. Tu so opazo- vali vzorno rejo živine simentalske pas- me. Cisti in najsodobneje urejeni hlevi so vzbudili občo p>ozomost. Tudi svi- niereja je na visoki stopnji. Posestvo se bavi tudi s pridelovanjem semen- skih žitaric. Sodobno kletarstvo so si ogledali v Bowierovi kleti v Gornü Radjgoni. Pri- jazen sprejem in pogostitev sta navdu- šila mlade kmetovalce. Naslednjega dne so nadaljevali pot v Mursko Sobo- to, kjer so si ogledali najmodernejšo tovarno za izdelovanje mleka v prahu. Z globokimi \'tisi so prišli do državne- ga posestva v Kakičaniu, kjer jih je presenetila vrsta od 500 do 700 kg tež- kih krav z visoko mlečnostjo. Obilna krma iz polsladkorne pese, silaže in na kožicah sušeno seno dela čudeže. Pre- ko Liutomera so prišli na vinogradni- ško posestvo Železne dveri. Matični vi- nogradni in breskovi nasadi zapuščajo močne vtise. Tu so poslušali predavanje o cepljenju in sujenju trt. Okoli 500 de- lavcev se pri složnem kolektivnem delu trudi, da bi posestvo rodilo čim več in tako koristilo naši skupnosti. Tudi za- nje je lepo poskrbljeno. Okrog hiš ima- jo še svoje ohišnice za svoj priboljšek. Kdo jim tega ne bi privoščil, saj ne delajo samo za sebe, marveč v korist posestva in naše skupnosti. Kuiturnoprosvetno življenje na naši vasi KULTURNOPROSVETNO DELO NA VRANSKEM Pred dnevi je bil redni letni občni zbor PD Vransko. Iz poročil predsed- nika tov. Vogrinca je bilo razvidno, da jc Ljudska univerza v redu delovala. Pohvalil je tudi knjižničarko, ki se fru- di, da bi pridobila čim več bralcev. Igralska družina je redno delovala, vendar bi bilo potrebno še več pred- stav, katerih pa en sam režiser ne zmore. V preteklem letu smo tudi go- stovali po sosednjih odrih. Gostovanje je bilo v Motniku, kjer so ljudje pokazali veliko zanimanje za predstavo. Veliko nasprotje pa smo doživeli v Preh)oldu, ki nam ni nudil nobene pomoči in dobili smo občutek, da Pretwicani ne želikJ gostovanj drugih družin. ODRSKA DEJAVNOST POD BOHORJEM Ljudska presveta Pilštanj-Lesično je uprizorila Niccodemijevo tridejanko »Učiteljica«, najprej na tesnem šolskem odru na Pilšanju, nato pa v kino dvo- rani v Kozjem, obakrat ob polni ude- ležbi. Nastopila je izključno mladina, večidel začetniki. Ljudska prosveta v Kozjem je ljube- znivo sprejela našo mladino, ji brez- plačno nudila dvorano in jo povabila, naj še pride. Odprla je na stežaj vrata gledališkim družinam, zlasti mladini, da pokažejo na sedežu svoje občine sado- ve svojega dela. R. Z, KORISTEN POMENEK DELAVCEV V VOJNIŠKI OBČINI V nedeljo je bila v Vojniku konfe- renca prosvetnih delavcev vojniške ob- čine, katere se je poleg 45 učiteljev osnovnih šol in profesorjev udeležilo tudi večje število gostov, predvsem članov šolskega sveta, sveta za šol- stvo pri občinskem ljudskem odboru, člani občinskega komiteja ZKS ter ob- činskega odbora SZDL. Navzoč je bil tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora tov. jošt, predsednik Občin- skega odbora SZDL tov. Sotler, ki je konferenco vodil. Prosvetni delavci so obravnavali vrsto vprašanj šolske in prosvetne de- javnosti v občini, predvsem pa so se pomenili o vlogi prosvetnih delavcev in njihovem izvensolskem udejstvova- nju. Sklenili so, da bodo pros'vetni de- lavci tesneje sodelovali z raznimi dru- štvi in prostati voditelji prosvetnega življenja med nami Razgovarjali so se tudi o delu šolskih odborov. Le-tem so določili tudi program dela in področje, ki ga morajo obravnavali. Ugotovili so, da bi samo reševanje materialnih pro- blemov in vmešavanje v učni program in rcdovanje lahko delu tega odbora samo škodilo. Konferenca jc bila zelo koristna in uspešna. KULTURNOPROSVETNO ŽIVLJENJE V OKOLICI 2IĆ Kulturno življenje se razvija v zna- menju letnih občnih zborov. Prosvetni društvi v Jerneju in Spitaliču sta že opravili svoje letne obračune, medtem ko stoji Žičko tik pred njim. Pri Jerneju so prevzeli vodstvo društva mladinci in videti je, da ho šlo. Paziti b)odo mo- rali bolj na uporabo denarnih sredstev, špitalčani se bore z vprašanjem dvo- rane, ki se nahaja v žičkem samosta- nu, ki pa je prišel pod upravo za za- ščito spomenikov. Vsa društva so usmerila letošnje de- lovne načrte v izobraževanje širokih slojev prebivalstva, kar je vsekakor pravilno. Ločani se še niso odločili za svoj obračun, čeprav so prejeli v ta namen že tri okrožnice. V društvu ni pove- zanosti. Na občnem ztxjru, če ga tx)do sploh imeli, se brodo pač morali pogo- voriti o disciplini v društvu, ker le tako bo možen večji uspeh. S. C. Tovarna emajlirane posode CELJE razpisuje DVE DELOVNI MESTI ZA KORESPONDENTKE. Pogoji: Dovršena srednja šola in nekaj prakse. Prednost imajo kandidatke iz območja Celja. Ponudbe poslati na upravo podjetja. RudLriîk premo^at Zabukov^cai pošta Griže proda kmetijske stroje: Škropilnico prevozno, roCno, so i KOTEL ZA SVINJEKUHO, VEUK, VOJASKI. ca. 3001 KOTEL ZA SVINJEKUHO. MALI, 1001 STISKALNICO, LESENO, ca. 1001 KOTEL ZA ZGANJEKUHO, 701 SLAMOREZNICO na električni pogon, brez motorja KOCIJO. 4-sedežno SADNI MLIN na ročni pogon RAZNE IШETIJSKE INVENTARNE PREDMETE Interesenti za odkup ponuđenih predmetov se naj javijo v roku 14 dni po objavi na Upravo rudnika IZabukovca. Prednost odkupa imajo gospodarske in družbene organizacije. Stev. 50 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 16. decembra 1955 Celjska Cinkarna v desetih letih socialistične izgradnje V prejšnji številki smo vam prika- zali razvojno pot Cinkarne od obnove do naglega vzpona proizvodnje, razvoj investicij, ki so tovarno dvignile vsaj delno iz proizvodne zaostalosti. Dej- stvo, da je kolektiv Cinkarne uspel proizvodnjo v desetih letih za štirikrat dvigniti, je uspeh, s katerim so delavci, nameščenci in strokovnjaki v podjetju pokazali, kako napačno bi bilo, če bi po osvoboditvi lo podjetje likvidirali. S tem uspehom so popolnoma upravičili zaupanje skupnosti, pa ne samo to. Cinkarna je danes kolektiv, ki pomeni v vrstah ustvarjalcev narodnega do- hodka izredno pomembno vlogo tako za okraj, kakor za vso našo skupnost. CINKARNA V ČASU »PLANSKE IZGUBE«... Čeprav je kolektiv Cinkarne požrtvo- valno ustvarjal, je vendar v tem pod- jetju bil pojem »izguba« pred leti dobro poznan. Te izgube so nastale z uvedbo enotnih prodajnih cen, ki v primerjavi obstoječih cen na zunanjem tržišču ni- so bile vsklajene. Cink je imel takrat ceno 16.74 dinarjev za kg, medtem ko je v letu 1950 bila cena cinku na zu- nanjem tržišču okoli 900 dolarjev za tono, kar bi preračunano na takratni kurs znašalo 45 din za kg. Cinkarna je v tistih letih delala s plansko izgubo, čeprav je država prodala precej cinka^ po cenah, ki so bile ustaljene zunaj" države. S temi razlikami so izravna- vali negativno in pozitivno bilanco v zveznem skladu. Izguba v letu 1948 je znašala Skoraj 8 in pol milijonov din. Naslednje leto se je proizvodnja dvignila za 47%, a istočasno že vnaprej predvidena izgu- ba na malo manj kot 12 in pol milijo- nov, ali spet točno za 47% več kot prejšnje leto. To se pravi, da so bili proizvodni stroški med obema letoma enaki. V letu 1949 so se morali v podjetju preorientirati od čeških na zapadne gline. Poleg tega se je nakopičilo še več drugih vzrokov, ki so povzročili padanje pri doseganju količinskega plana. Boj za količinsko doseganje je bil najvažnejši, zato pa se je odrazil v izredno ostri finančni obliki. V ti- stem letu je vsota izgube narasla na skoraj 36 milijonov din in je bila za 424% višja kot v letu 1948, medtem ko se je proizvodnja dvignila komaj za 180%. BOJ ZA ZNIŽANJE PROIZVODNIH STROŠKOV IN ZVIŠANJE METALNEGA . ___________..... DOBITKA PRLCINKll_________________ _____________^ . Navedene igzube so v naslednjih le- tih znatno padle. Kolektiv si je priza- deval, da bi dosegel zmanjšanje pro- izvodnih stroškov. Lotil se je najprej zviševanja odstotka* izkoriščanja me- tala za proizvodnjo cinka. To je pod- ročje, ki v Cinkarni velja vedno za po- zitivno v cilju povišanja proizvodnje ob enakih proizvodnih stroških. Pred leti je v Cinkarni veljalo kot normalno iz- koriščanje cinka v višini 75%, včasih pa tudi do 70%. V zadnjih letih pa so z izboljšanjem tehnološkega procesa dvignili ta odstotek nad 80%, tako da se danes smatra kot normalno izko- riščanje med 84 in 85%. Po uvedbi novega gospodarskega si- stema so izgube izginjale iz bilance podjetja. Akumulacija se je v obeh podjetjih (Cinkarna in Kemična) gibala takole: V letu 1952 601 milijon, v letu 1953 911 milijonov, v letu 1954 521 mi- lijonov, letos pa 800 milijonov. Zniža- nje v letu 1954 je povzročila katastro- falna poplava. USTVARJENA JE OSNOVA ZA NADALJNJI RAZVOJ Kot smo že omenili, so dosedanje investicije dajale neposredno večjo proizvodnjo. Tako se je za 100% dvig- nila proizvodnja cinkovega belila, tri- krat se je povečala proizvodna spo- sobnosti valiarne za cinkovo pločevino itd. Finančni odraz tega se bo poka- zal v najkrajšem času. Vzporedno s tem so bili ustvarjeni pogoji za na- daljnjo izboljšavo podjetja, predvsem za odstranjevanje ozkih grl, za kar bo- do spričo novih smernic za bodoče leto na razpolago tudi potrebna sredstva. Seveda tudi danes še v tem podjetju ne gre vse kot namazano. Precej jih ovirajo nekatere težave s surovinami. Rudniki, ki dobavljajo cinkove koncen- trate, spričo predpisov in možnosti raje izvažajo koncentrate, čeravno mora pri tem država doplačevati razlike, med- tem ko bi bilo mnogo koristnejše izva- žati predelan cink po veliko ugodnej- ših cenah. Dalje se podjetje trudi zmanj- šati uvoz potrebnih surovin. Cinkarna je z denarnimi sredstvi priskočila na pomoč odpiranju novega glinokopa v Globokem pri Brežicah, kar se že da- nes odraža v tem, da uvaža samo še polovico gline iz inozemstva. V bo- doče mislijo modernizirati pražilne na- prave, za sedaj povečati izkoriščanje žveplenih plinov in izboljšati nekatere druge oddelke, ki bodo ob nižjih pro- izvodnih stroških dajaU večjo proiz- vodnjo. Ob teh dejstvih lahko kolektiv Cin- karne v Celju optimistično gleda na bodočnost in je hkrati lahko ponosen na dosežene uspehe v desetih letih so- cialistične izgradnje. Če kdo vpraša, v čem se razlikuje sistem delavskega samoupravljanja od prejšnjih, so njiho- vi aduti krepki in jasni. M SOJINE DVORANE KAR NA VELHiO JE PRODAJAL Pire Alojz iz Celja je znašel dobi- čkanoscn način zaslužka. V podjetju Ccleia v Celju je kupil 5824 litrov vina po 105 dinarjev, 355 litrov slivovke po 230 dinarjev, 456 litrov pelinkovca po 215 dinarjev in 15 litrov ruma po 215 dinarjev. Vse to je prodal v splošni bolnici v Celju po precej zvišanih ce- nah, pri čemer je imel zaslužek v neu- gotovljeni višini. Sodišče ga je zaradi nedovoljenega trgovanja olDsodilo na 5 mesecev zapora. Kazen pa mu je od- ložena za dobo dveh let. ^ KR094IKA NESREČ Pri delu ii je zlomil nogo Gahcršek Konrad iz Rogaške Slatine. Klavžar Dominik iz Strmca pa je padel ter si pri padcu zlomil nogo. Hrustelj Martin, po poklicu traktorist iz Sešč pri Preboldu, je s cirkularko žagal drva. Cirkularka mu je odrezala vse prste na levi roki. Pri sekanju drv je poleno padlo na glavo Dobnik Mariji iz Dolge gore pri Ponikvi. Utrpela je na glavi težko po- škodbo. Pri telovadbi si je poškodovala no- go Velej Vilma iz Bukovžlaka. Pri nogometni tekmi na Glaziji je pa- del Babnik Franc iz Ljubljane. Utrpel je pretres možganov. Krajnca Ivana iz Zaloga pri Žalcu je v stanovanju nekdo napadel z no- žem. Zadal mu je poškodbe po glavi in telesu. S kolesom je padel Zalar Cvetko iz Slovenskih Konjic. Pri padcu si je po- škodoval glavo in utrpel pretres mo- žganov. V hišo gospodinje Slemenšek Angele v Ponikvi je prišel Miklavž s parkeljni. Slemenškova jih je polila z vodo. V zahvalo jo je eden od parkeljev udaril po glavi in ji prizadejal težko poškod- bo. Na Kladnik Angelo iz Kostrivnice se je zvrnil voz. Pri tem si je zlomila roko in nogo. Pri padcu si je pretresel možgane in /lomil roko Baš Ivan iz Gotovelj. Bračun Jože iz Kozjega si je pri pad- cu zlomil ključnico in roko. OČE JE V PREPIRU UBIL SINA 73-letni posestnik Blaž Rošer iz Ko- roške vasi pri Zrečah je bil zelo skop in starokopiten gospodar. Poleg tega je bil tudi surov do svojih otrok in do svoje pokojne žene. Večkrat se je s svojim sinom Alojzom prepiral in pre- rekal zaradi posestva. Pa tudi sin je bil vročekrvne narave, večkrat se je pretepal in bil zaradi tega tudi obso- jen. Letos 17. julija sta se oče Blaž in sin Alojz sprla v domačem hlevu. Sin je zgrabil očeta in ga tiščal proti jaslim, oče pa je potegnil žepni nož in zabodel sina v trebuh. Sunek je bil smrten in Alojz Rošer je kmalu iz- dihnil. Epilog tragičnega dogodka je bil pri okrožnem sodišču v Celju, ki je Blaža Rošerja obsodilo na 3 leta zapora. Sodišče je poleg obtežilnih okolnosti upoštevalo tudi olajševalne, predvsem razmere, v katerih so Rošerjevi ži- veli, in starost, zaradi česar je izreklo za. ubijalca svojega sina razmeroma milo kazen. VEČKRATNA KAZEN GA NI POBOLJŠALA Rudolf Skorja je zdrav in za delo sposoben. Bolj pa mu je ugajalo živeti brez stalne zaposlitve, tudi se ni ni- kjer stalno nastanil. Zaradi tatvin je bil že v bivši Jugoslaviji, pa tudi po osvoboditvi večkrat kaznovan. Komaj je odslužil zadnjo kazen in bil izpuščen iz zapora, se je zopet vdal staremu načinu življenja. V celjskem okraju je izvršil dva vloma in dve navadni tatvini. Pri sodišču se je zagovarjal, da je kra- del iz potrebe, ker ni našel zaposlitve. Sodišče takemu zagovoru ni verjelo. Vsak pošten človek lahko najde zapo- íli'ev, samo če hoče. Za^o bo Rudolf Skorja zopet sedel 1 leto in 6 mesecev v slrogem zaporu. NI JI USPELO 25 letna Krtalič Marija, delavka iz Zagreba, je septembra letos hotela brez dovoljenja oditi nekje nad Ma- riborom v Avstrijo. To pa ji ni uspelo. Obsojena je bila na 3 mesece zapora. IZ CELJA... Delavsko prosvetno druStvo „Pelagič" iz Banje Luke vrača obisk ceijskim svobodašem V jeseni sta moška pevska zbora Svobode iz Celja in Stor priredila tur- nejo po Bosni in Hercegovini, kjer sta priredila 8 zelo uspelih pevskih kon- certov v raznih mestih bratske repub- like. Ob tej priliki so člani celjske in štorske Svobode navezali tesne stike s lamkajšnjimi delavsko prosvetnimi društvi in jih povabili na obisk in ena- ko kulturno poslanstvo v Celje, Povabilu se je prvo odzvalo Delav- sko kulturnoumetniško društvo »Pela- gic« iz Banje Luke, ki bo v Celju go- stovalo 17. decembra. Gostujoče dru- štvo je za prireditev v Celju pripravilo zelo pester spored. Nastopili bodo s pevskim zborom, tamburaškim orke- strom in folklorno skupino. Prepričani smo, da bomo ob njihovi pesmi, glasbi in plesu spoznali tudi živopisnost na- rodne folklore bratske republike Bosne in Hercegovine, zato priporočamo Ce- ljanom, da si prireditev ogledajo. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (CENE V OKLEPAJU VELJAJO ZA PRIVATNI SEKTOR) Krompir 16 (16), fižol vis. - (70-80), fižol niz. 50 (60), solata 50-60 (40-80), cvetača 60 (100), špinača 60 (150), mo- tovileč - (150), ohrovt 18-34 (30-35), peteršil 40-100 (80), zelena 46 (60), če- bula 46 (50-60), česen 80 (120-150), zelje gl. 14-16 (14-25), zelje rib. 40 (40—50), repa sv. — (10—20), repa rib. - (35-40), pesa 30-34 (30), jabolka 22-24 (20-22), hruške 30 (50), slive su- he 130 (—), sadje suho — (80), smokve suhe 175 (140), limone 230 (—), jajce 23 (23-25), mleko - (31-32), skuta - (120—140), smetana — (200>, maslo — (480-540), vino - (130), žganje - (300 do 350), kokoši — (400—550), piščanci - (270-350), olje buč. - (500), orehi c. 170 (-), orehi luš. 600 (-), koleraba — (30), pšenica - (55), koruza - (40-60), nešplje — (25—30), pomaranče 250 (—), rozine 350 (—), redkev 20 (20—30), ječ- menova kaša 80 (—), koruzni zdrob — (70), por 40 (60), korenjček 50 (50), hren 80 (100). VZGOJNE METODE UČITELJA Pred- dnevi so se igrali otroci pred stanovanjskimi bloki na Dečkovi cesti. Med njimi je bil tudi moj sin Marjan. Med igro so se otroci med seboj sprli, kakor je to pri otrocih običaj, in bi si bili tudi takoj dobri, če se ne bi v njihovo igro vmešal predmetni uči- telj L gimnazije, tov. Josip Belak. Mo- jega sina Marjana, starega komaj 4 le- ta, je s palico pretepel tako, da je bil ves marogast in se je od strahu po- nesnažil. Prepričan sem, da je bil ta postopek popolnoma nepravilen. To vendar niso vzgojne metode, najmanj pa še zanj, ko ima posla z doraščajočo mladino in bi moral vzgojne metode malo dru- gače razumeti. Smatram, da ljudje, ki sami ne po- znajo vzgojnih metod, tudi ne morejo biti vzgojitelji mladine. Vzgojna meto- da s palico je v naši socialistični do- movini izgubila svoj pomen in bi se te- ga moral zavedati tudi Josip Belak. Zdravko Kolar SAMOMOR V TOVARNI Te dni se je primeril v Tovarni emaj- lirane posode nenavaden način samo- mora. Delavec v tovarni, Karel Mlinar, doma iz Vojnika, se je zaklenil v ko- palnico. Tam si je z nožem dobesedno razmesaril roko od zapestja do lakta in si razrezal tudi vrat. Ko so prišli reševalci, je bila vsaka pomoč odveč, ker je bil Mlinar že mrtev. Kaj je Mli- narja napotilo k samomoru, ni znano. Večji zavod v Celju sprejme sposobnega in zanesljivega BLAGAJNIKA Prejemki po dogovoru. — Po- nudbe na upravo lista pod šifro »Blagajnik«. ...IN zxe.e:d]a v partizanskih Dobrovljaii je zasvetila elelima v šahu« ogromne površine gozdov in snega Nekateri »kraljujejo« nad prostorom, ki je po dvakrat večji od Jugoslavije, pa vendar njegovo kraljestvo ne pre- more več kot pol tisoč ljudi. Policaji imajo svoje baze, kjer so še kolikor toliko udobno preskrbljeni. V teh ba- zah imajo dovolj goriva, dovolj hrane, električno luč iz dinama na vetrnice, radio, knjige in vsak me.sec morda obisk letala, helikopterja ali ladje, ki pripelje nove zaloge, pošto in novice iz obljudenega sveta. Težav, ki jih imajo policaji v civili- zaciji, arktični policisti nimajo. Eskimi niso podvrženi kršitvi zakonov. Niih življenje jim piše trde, nepisane za- kone. K zločinu in neposlušnosti bO nagnjeni le ljudje iz civiliziranih dežel. Policaj skrbi predvsem za ohranitev Eskimov. Deli jim municijo, trnke, mre- že, dodatno hrano, cepi jih proti bo- lezni, ki jo tam imenujejo bes (v tej samoti in pustoti ljudje radi znorijol.r Poleg tega skrbi za lov, za carinske dolžnosti itd. Obisk pohcaja v eskim- skih vaseh ne vzbuja nezaupanja kot kje drugje. Pri njih je to dan veselja. Policaj jim je prijatelj, svetovalec in zdravnik. Za ta težak poklic mora biti arktič- ni policist izvežban. Mora znati gradi- ti iguje (koče iz zmrznjenega snega), loviti ribe v luknjah, k'" jih skoplje v sneg, prepotovaa na tisoče milj s psi, ravnati se v brezmejnem prostranstvu brez kaž-potov in markacij, jesti, če je treba, ^mti surovo meso, slediti s konservirano hrano itd. Morda se v tej zarjuščenosti kak za- ščitnik zakona vpraša, zakaj in komu ie ootrebno, da se muči v teh krai n? Morda ne bo dolgo, ko bodo tu in tam vrtali v glotjino in iskali nafto, morda bodo kje začel: kopati dragoceno ru- do? Lahko pa, da bo kdaj v tem sne- gu tudi usoda soodločala v morebi'- nem \ojnem spopadu? kai4,r koli že. To je dokaz, da ima najdaljše prste ot>oroženn admini^^tra- cija. Tam, lier komaj kaj vedo o šo- iah, še m?'.-!) o gledališčih, kino dvo- ranah in podobnem, ie kot prvi znak bodočega vdora civiliziranega sveta postavljen poiicaj. Če ne v rdeči tu- niki, pa vsaj v kožuhu. 1. ... kje je najdaljša ulica na svetu? 2. ... kateri so uradni jeziki v OZN? 3. ...za razliko med kovinar-l jem in metalurgom? \ 1. Najdaljša ulica na svetu jej ulica Broadway (kar pomeni v\ angleškem jeziku široka ulica) v\ New Yorku. Dolga je 25 km in] predstavlja središče newyorskega^ poslovnega sveta. 2. Trenutno so uradni jeziki v OZN: angleški, francoski, ruski, španski in kitajski. Prenosne na- prave govorov oz. zadevne insta- lacije dopuščajo še prenos v še- stem jeziku. Predvidene so za nemški jezik, ker računajo, da bo v bodoče tudi ta postal uradni jezik OZN ... 3. Med kovinarjem in metalur- gom ni nobene razlike, dasi tu in tam navajajo obe besedi kot raz- lična pojma. Metalurg je izpe- ljanka iz besede metal, ki je la- tinskega izvora in pomeni kovi- no. Metalurg je tedaj tuj izraz za kovinarja. Potemtakem tudi: me- talurgija = kovinarstvo, metalur- ška industrija = kovinarska in- dustrija, metalen = kovinski itd. PREVOZNIŠTVO Celje sprejme po sklepu delavskega sveta RACUNOVODJO PODJETJA IN SEKRETARJA PODJETJA Pogoj: Popolna srednja šola in vsaj 5-1 etna praksa v gospodarstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe je poslati na: Prevozništvo Celje, Stritarjeva 2. KAJ SE NI ZGODILO Mesarju zmešana je vaga in zaračuna manj mesa, da standard dvigati pomaga potrošnikom, kar se pač dá. Ob vinotoču je naštela kontrola maliganov več, kot v kleti kaplja jih je imela. Vrag naj razume čudno reč! Na polikliniki zdaj čakaš minuto kratko le in glej, že kličejo te in korakaš takoj pred doktorja naprej! V vagonu starec išče mesto, a še bonton pri nas živi. Mladenič z ljubeznivo gesto svoj sedež rad mu p>repusti. Blagajnik bil je. Onegavil z denarjem je na lastno pest. Te dni pa se je sam prijavil, ker ni miru mu dala vest. Natakarica si z vrvjo je jDretrgala življenja nit. Ker vince mešala z vodo je, krivični jo je žgal profit. Gospodarstvenik s testamentom zapustil nove avte tri je žalujočim konzumentom, ki s cenami jim pil je kri. Upokojenci spet nergajo, ker penzije jim je preveč in je porabiti ne znajo, bi radi dali nekaj preč. Kadilci so tako sklenili, da hočejo »kadilski svet« da bodo sorte določili pa tudi cene cigaret. Koruza spet je na zalogi, koruzni zdrob se lep dobi in le lažnivci demagogi so govorili, da jih ni. Zveplarna več ne bo smrdela, izdelovala bo parfum. Kvasarna bo za kvas skrbela, rumarna pa za pristen rum. Sam zidaj hišo si veselo, da hitro rešen boš tesnob! Pogrebni zavod dá parcelo, a ljuba zemlja zid in strop ... PRIHODNJE LETO CBLJSKI TEDNIK V VSAKO HlSO! REPUBLIKA STOLETNIKOV NA KAVKAZU V majhni sovjetski republiki Abha- ziji na Kavkazu je 2144 prebivalcev, katerih starost dosega in presega 100 let. Mnogi med njimi imajo po 150 po- tomcev, med njimi je Plabagan Ketsba, ki ima 164 potomcev, to je sinov, hče- ra, vnukov in pravnukov. Po mnenju zdravnikov se ti starci v večini odlično počutijo. Baje so ti stoletniki osnovali svoj pevski zbor, v katerem je celo pevec, ki je star 150 let. Okoli teh krepkih starcev se gnete zdravnikov in znanstvenikov, ki raziskujejo vzroke v načinu življenja in v drugih pogojih za svoje znanstvene ugotovitve v prid borbe za podaljšanje človeškega živ- ljenja. Helikopter ' faksi bodočnosti v razvitejših deželah zavzema helikopter vedno večjo vlogo v prometu. ne samo za vojsko, tudi za civilne potrebe je zelo uporaben. imajo ga za prenos potnikov na krajše oddalje- nosti, za potrebe kmetijstva, za pošto, reševanje ponesre- čencev na. težko dostopnih krajih itd. Helikopter se nav- pično dviga, zato lahko pristane povsod, kjerkoli je le toliko prostora, kolikor znaša njegova razsežnost. Na sliki vidimo to čudo tehnike pri poizkus- nem pristajanju nad Temzo v Londona. TKANINÄ-GÄLÄNTERIJA CELJE TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO obvešča vse svoje odjemalce, da bodo zaradi inventur od 25. do 30. DECEMBRA 1955 VSA SKLADIŠČA ZAPRTA! Povest o radostih ČAS: VČERAJ, DANES IN JUTRI. KRAJ: TU, TAM IN POVSOD i. Pač slutil ni, da ujel se je kakor muha D pajčeoini. (Aškerc) Nekje je bilo zapisano: Alojzij Smol- ko bodi uradnik. Ker je bilo zapisano, je Alojzij Smolko postal uradnik. Se tako je naneslo, da je postal davčni uradnik. Z deiiarjem je imel opravke, pa denarja nikoli ni imel in z ljudmi je imel posle, pa se je ljudi izogibal. Državi je služil vestno, pa so ga nad- rejeni oštevali, da nabere za državo premalo denarja, ljudje so ga pa zmer- jali, da preveč privija državno stiskal- nico. Da, da, tenek in grenek je bil kruhek, ki si ga je služil Alojzij Smol- ko, davčni uradnik. Pa kaj to! Bi se Alojzij Smolko od- rekel polovice skorjice kruha, delal bi za dva, še smrknil ne bi zastran službe in sploh: butaro življenja bi tovoril kot potrpežljivo oslé, če... ne bi bil — oženjen. Nebodigatreba, pa je bilo tam nekje še pripisano: In oženi se! Ce bi bilo po njegovem, bi Alojzij Smolko kakor njegov nebeški patron ostal vse življenje sam z belo lilijo za klobukom, pa ni bilo po njegovi, tem- iieč po ženski volji. Cim bolj je grozil, da ne bo osrečil nobene v nevarna leta se pomikajočih trških devic, tembolj je vnemal njih v>rla srčeca in dražil sko- mine biti mu v življenjsko pomoč in zakonsko radost. Kaj zato, če je nosil na komolcih lepo precvitajoč suknjič in na sedalu zorno se svetlikajoče hlače, pa čevlje, ki jih je držal skupaj le še sam čudež! »Dober je, moški je! In škoda bi ga bilo, da bi sam samcat taval po tem nehvaležnem svetu,« so ga pomilovale deklice. »In državni uradnik je in bo prislužil penzijo,« so skrbele mamice. In res! Sam zlomek vedi kako, na- ključilo se je, da je Alojziju Smolku vsakdanjo pot na lepem križala — žen- ska. Moral jo je opaziti, če se mu je pa nasmihala na široko, ko velika sonč- nica z njive. Mar je ne bi! Pa jo je, zakaj pretental ga je sam izkušnjavec. Pogled je tvegal, top sicer ko buša po golem strniščuj a Ј>Џд Je doyolj^____^_ »O, gospod Alojzij, saj vem, da ne boste hudi, ker vi hudi sploh ne znate biti in ... Saj veste davki. Da, z davki je križ. Sveta potrebuje naš oče in na koga naj se obrne, ko pa so vsi tako ošabni, le vi imate besedo in srce za ubogega človeka. Senčnat vrt imamo in se priporočamo.« Je menil Alojzij Smolko, da mora že iti na senčnat vrt in je šel. In je bila senca na vrtu v resnici prijetna in punca mojstra Temlina pri- jazna. Narava pri njej ni skoparila z darom govora, kar je bilo konec kon- cev prav, saj Alojzij v zadregi ni bil za besedo. »O, naša Franca pa,« so de- jali debela Temlinova mati, »vse utegne zabavati.« — Pa še pridite, gospod Smolko! — Franca, spremi no gospoda!« Le kje bi si dala Franca dvakrat reči! Je bila vselej náred in je spremljala Alojzija do zadnjih vrtnih vratc, ga tam pogledala ko raca v sonce in sladko vabila. Seveda je Alojzij prišel še in še, po- sedal delj in delj. Potlej ga je Franca vselej spremljala do zadnjih vrtnih vratc in pozabljala roke v njegovih delj in delj, da je v visokem stolpu često udarilo desetkrat, enajstkrat... V svojem življenju se še Alojzij Smolko ni obliznil. Topot se pa je. Ni karsibodi takole uživanje blagih po^ letnih večerov v dvoje. Hudika, bi se še človek utegnil privaditi. Brihtna, kakor je bila, je Franca sproti prebi- rala Alojzijeve misli, potlej pa ZO/- drgnila zanko: »Alojzij, fant moj pre- ljubi, oženiti me moraš, da zavežemo jezike.« Da, kar to struno je ubrala Franca na pol medeno, na pol strupeno. Potlej pa še pristavila: »Ampak dober mož mi moraš biti, me zelo ljubiti, pa shr- beti, da se mi ne bo treba sramovati kot gospe davčnega uradnika.« S krep- kimi lahtmi ga je privijala in z ve- likimi usti cmokala, da je Alojziju sapa pohajala. Prav ta čas je v grmovju nad njima zaljubljeno drobil slavec. Alojzij Smolko ni ločil, ali je že v nedolžnih nebesih, ali še na grešni zemlji, ali se pogreza v vroč pekel. »Boš pa moja žena, in jaz tvoj mož, če ni drugače,* Alojzij Smolko je zadostil usodi. IL Le slabič $e udaja bret boja in tre- peče prekriîanih rok. (Aikerc) Je bil Alojzij Smolko dober zakonski mož. Sta ga poleg drugih čednosti di- čili ubogljivost in krotkost. Se sam sebi se ni upiral, pa bi se ženi, ki je bila rogovilasta ko paragraf. Se ji ni, temveč jo je lepo ubogal in poslušal. Ob povratku iz službe ji je vdano pri- stopil, da opravi zakonsko dolžnost, ka- kor ga je učila izza prvega dne za- kona: »... in vselej, ko odhaja, ali se vrne, prida mož svojo ženo poljubi.* Ona pa: »Oh, ne slini me, slina! In, le enkrat me še zjutraj zbudi s svojim štorkljanjem, štor štorasti!« Stev. 50 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 16. decembra 1955 Smučanje v osnovne šole Zopet preveva naš republiški tisk anketa e firispevki naših najvidnejših smučarskih ^ de- avcev o uvedbi smučanja т osnovne šole. Tsi smučarski delavci so si edini v tem, da }e možno uresničiti množičnost v smučarskem športu le s pritegnitvijo najširšega kroga asih mladih ljudi. Sole, ki združujejo do 14 leta vso našo mladino, bi pač naj bile naj- Tožnejši centri za razmah našega smnčarstva. Kaj nas ovira pri uresničevanju tega zdra- vega gesla: »Smučanje v osnovne šolet? Pred- vsem primanjkuje našim otrokom osnovni rekvizit — smuči, da ne prištejemo k temu še odgovarjajočo obutev in obleko. Drugi nič manjši problem so učitelji in vaditelji smu- čanja. Otroci bodo smnčall le tedaj, če bodo smučarsko opremljeni! Ko v teh dneh naše nožične organizacije razmišljao o obdaritvi •trok za Novoletno jelko, naj ne pozabljajo, da doživljajo otroci na snegu toliko radosti, doživetij in veselih nr, da jih je že zaradi tega vredno obdariti s smučmi oz. sanmi. Društvo prijateljev mladine v Celju je že sklenilo, da bo tudi v letošnjem leta naba- Tilo za 100.000 din smuči in sani, ki jih bo razdelilo med šolsko mladino v Svetini, Kom- polah, Storah, Smartnem v Rožni dolini in Ba celjskih osnovnih šolah. Te smuči in sani bodo šolska last in s tem dostopne zlasti ti- stim mladim ljudem, ki so brez teh rekvizi- tov. Naj bi zgledu DPM sledila tudi naša gostinska ia industrijska podjetja ter druge inožične organizacije. Pri odločanju o višini sredstev za te namene naj jih preveva člove- ška zavest, da bodo s tem omogočili mladim lindem gibanje na čistem in svežem zrakn in da bo ta kapital dobro naložen, katerih obre- ti bodo zdravje in fizična sposobnost naših ljudi. Mnogo smuči in sani leži tudi še po kaščah, kleteh in podstrešjih, kjer jih mar- sikje ne uporabljajo več. Poglejmo po vseh stanovanjskih kotih in pritikl,inah za temi dragocenimi rekviziti in razveselimo ob tem času bližnje mlade prebivalce s tem darilom! Vsekakor se bodo naši otroci vse življenje spominjali takšnih dobrotnikov. . . Naj bi letošnje leto bilo vodilo pri obdaritvi otrok ob Novoletni jelki: manj slaščic — več prak- tičnih daril (smuči, sani)! Smučarsko društvo Celje je naročilo okrog 300 parov smuči, kjer iih bodo lahko nabavile množične organizacije in podjetja za otroke. Kaj pa učitelji in vaditelji smučanjaf Smu- čarske učitelje lahko v celjskem okraju pre- štejemo na prste, nekoliko več je smučarskih vaditeljev. Ce pa hočemo uresničevati geslo — smučanje v osnovne šole —, potem bi ma- rali vsi naši učitelji obvladoti smučanje! In k temu pristopa naša prosvetna oblast ter Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgo- je. Se T letošnjem letu bodo т dneh 28. do 30. t. m. pozvani na tečaj vsi predmetni pre- davatelji telesne vzgoje na naših srednjih iolah v celjskem okraju. Tečaj bo na Šmo- horju oz. na Svetini, na njem pa se bodo deleženci seznanili z učnim načrtom za osnovno in nadaljevalno šolo smučanja. У času semestralnih počitnic — od 2. do 10. ja- nuarja — bo sprejetih v smučarski tečaj, ki ga prireja Svet za šolstvo OLO Celje, okrog M učiteljev in ačiteljic, večje število celjskih KČiteljiščnikoT p« bo zopet preživelo nekaj dni na snegu, kjer se bodo seznanili z ele- mentarnim smučanjem in iframi na snegn — pač z gradivom, ki bi ga naj kot bodoči učitelji posredovali svojim učencem v šolah. Poleg teh tečajev, v katerih bodo usposobili večje število prosvetnih delavcev za delo na snegu, bosta tudi partizanska in smučarska organizacija v Celju skrbeli za strokovno usposabljanje novih vaditeljev in učiteljev smučonja. V zimskem času bodo organizirane stalne smučarske šole, v katerih bo na bliž- njih terenih deležna smotrnega poučevanja vsa mladina. Vse je pripravljeno za organizirano in smo- trno delo. Manjka le še primerna snežna odeja in marsikaterim smuči! Podprimo ak- cijo za nabavo smuči našim otrokom, kajti smučali bodo le tedaj, če bodo zato oprem- ljeni. _Iz organizacije Partizan_ POSVET NAČELNIKOV IN NACELNIC V nedeljo so se zbrali v Celju načelniki in načelnice partizanskih društev celjskega okra- ja. Na konferenci so pregledali svoje sedanje delo in sprejeli obširen program dela za leto 1956. Poleg številnih tečajev za splošno vad- bo (društvenih in okrajnih) bodo organizirali tudi več krajših tečajev in seminarjev za smučarske vaditelje in sodnike, atletske sod- nike in vaditelje ter športne igre, ki zavze- majo v društvih Partizan velik razmah. Prvi seminar za smučarske sodnike bo že v nede- ljo, 18. t. m. ob 8. uri т Celju. Vse kaže, da bodo vaditelji in vaditeljice partizanskih društev z navedenimi tečaji raz- širili svoje strokovno znanje in s tem iz- boljšali kvaliteto svojega dela v osnovnih organizacijah. PRED AKADEMIJO TVD PARTIZAN CELJE — GABERJE Na Dan JLA. dne 22. t. m. bomo ob 20. uri zopet lahko prisostvovali telovadni akademiji v dvorani Ljudskega odra. Tokrat se nam bodo predstavili telovadci in telovadke iz partizanskega društva Celje-Gaberje. le več mesecev se temeljito pripravljajo na to pri- reditev, ki jo vsako leto priredijo v počasti- tev Dneva JLA in s tem dokazujejo tesno povezanost svojega dela in življenja s pri- padniki celjske garnizije. Program obsega kar 18 telovadnih sestav, т katerih bo na- stopilo okrog 200 telovadcev in telovadk. Za prireditev vlada med celjskim prebivalstvom veliko zanimanje. O ŽIVLJENJU IN PROBLEMIH PARTIZANSKIH DRUŠTEV S prihodnjo številko našega lista bomo pri- čeli objavljati reportaže o življenju ' in delu partizanskih društev v našem okraju. V vsaki številki bomo seznanili čitatelje s problema- tiko enega društva. Kar pol leta bomo rabili za to delo. Pot nas bo najpreje vodila т samo mesto Celje, od tod pa po prometnih ži- lah na podeželje. NoKomet: KLADIVAR BOLJŠI OD BRANIKA! Celjski Kladivar je v nedeljo povabil v goste severnega predstavnika v I. conski ligi — Branika iz Maribora. Nogometaši Kladi- varja so dali gostom pravo lekcijo! Sicer so Celjani pobrali skromno zmago — 2:0 (1:0), nasprotnika pa so tako močno nadigrali, da bi lahko bila zmaga še izdatnejša. Slabi strel- ci v napadu namreč tudi v tem srečanju niso znali izkoristiti številnih zrelih situacij, ki jih je bilo na pretek. Ze začetek je bil razburljiv. Napad za na- padom se je vrstil na vrata Branika in v 4. min. se je že zatresla mreža gostov. Smi- selno kombinacijo je zaključil Todorović z ostrim strelom po zemlji. Žoga je zadela vrat- nico in se od nje odbila v mrežo — 1:0! Polet domačinov po tem golu ni ponehal, napadalci pa niso pokazali svojih sposobnsti pri za- ključnih akcijah. V 28. min. je silovito stre- ljal na gol Pere, žoga pa se je takrat od vratnice odbila v polje ... V II. delu igre je Kladivar spremenil svoje moštvo. Ta spremem- ba pa ni prinesla nobene živahnosti v igro. Kljub temu je Kladivar imel še prvo besedo na igrišču. V 50. min. je sodnik pokazal na belo točko. Rojnik pa ni znal izkoristiti 11 metrovke! V 59. min. je Pere sijajno cen- triral, Hriberniku je bilo treba le iztegniti nogo in že je bila žoga zopet v mreži — 2:0! Do zaključka tekme je bila še vrsta zrelih situacij, ki so pa ostale vse neizkoriščene. Ce bi našteli le najbolj ugodne situacije za do- sego golov — potem lahko napišemo, da jih je Rojnik zapravil kar 6, Posinek 3 in Sto- janovič 2! Seveda bi bilo napak, če bi mi- slili, da se mora vsaka zrela situacija končati v mreži . . . Prav pa je, če napišemo, da bi po igri sodeč in po zgrajenih prilikah pred golom Branika morala biti zmaga izdatnejša! — Od vseh Celjanov je bil najboljši Piki, ki je neumorno gradil igro, lepo preigraval nasprotnikove igralce in dajal uporabne žoge svojim soigralcem. Udarna sila v napadu je bil tudi Pere, pa tudi novinec Todorovič se ie v novi - družbi kar izkazal. V ozadju je bil najboljši Marinček, ki je temeljito raz- diral vsako akcijo Branika. V splošnem je bila igra celotnega moštva prav dobra, tu in tam so bile slabe točke, zmaga pa je bila povsem zaslužena. Preko 1500 gledalcev se je zopet prepričalo, da v conski ligi ne igrajo jboljšegac noKometa . . . V počastitev Dneva JLA se je pričel no- gometni turnir. V nedeljo sta bili na Glaziji odigrani že 2 tekmi. Dopoldne so nogometaši ZSD Celja odpravili Kovinarja iz Stor kar s 5:0, popoldne pa je B moštvo Kladivarja igra- lo s Tovarno tehtnic neodločeno 1:1. KLADIVAR ČETRTI V PODROČNI LIGI Ob zaključku letošnje tekmovanle nogo- metne sezone še objavljamo lestvico varaždin- sko-mariborsko-celjske področne lige, v kateri se je Kladivar do spomladi vsidral na častno i. mesto. Jesenski del tekmovanja je tako-le razporedil posamezna moštva: __Kegljanje:_ BETON — ZMAGOVALEC TURNIRJA V POČASTITEV DNEVA JLA Kar 3 dni so na kegljišču Betona podirali keglje. Kegljaški turnir v pcčastitev Dneva JLA je zbral kar 12 ekip, ki so se med seboj pomerile v mednarodnem slogu v borbenih partijah. Odigranih je bilo vsega 36 tekem, nastopilo pa je kar 74 kegljačev! Organiza- cija tekmovanja je bila pod vodstvom tov. Karadjola odlična. Ekipe so se zvrstile po na- slednjem redu: 1. Beton — 777, 2. 13. maj — 642, 3. Kovinotehna — 613, 4. Kladivar — 610, 5. Kovinar (Store) — 604, 6. JLA — 592, 7. Svoboda — 561, 8. Pošta — 517, 9. Cinkar- na — 503, 10. Bolnica — 486, 11. Tehtnica -- 461 in 12. Invalidi — 447. Zmagovalno moštvo bo prejelo ob centralni proslavi na Dan JLA prehodni pokal od prireditelja. _Košarka in odbojka ZADNJI NASTOPI Celjski učiteljiščniki so se v preteklem tednu spoprijeli s športniki celjske garnizije v košarki. V telovadnici učteljišča so slavili zasluženo zmago, na košarkaškem igrišču garnizije pa so bili poraženi. Srednješolci celjske I. gimnazije so imeli v nedeljo v gostih športnike — dijake I. gim- nazije iz Ljubljane. V košarki je pri mla- dincih pripadla zmaga gostom s 54:50, pri mladinkah pa Celjankam z 27:24, v odbojki pa so bili gostje znatno boljši od celjskih di- jakov — mladinke iz Ljubljane so zmagale z 2:0, mladinci pa s 3:0. Y počastitev Dneva JL.\ bodo v teh dneh zanimiva tekmovanja v odbojki in košarki. Atletika DROBNE — PA VENDARLE ZANIMIVE VESTI TVD Partizan 2alec se pripravlja na Sil- vestrov tek, ki ga prireja za vse ljubitelje 31. t. m. ob 15. uri v Žalcu, nastopno mesto pa bo na žalskem trgu. Najboljši slovenski atlet Stanko Lorger, ki je na visokih ovirah med najboljšimi v Ev- ropi, je te dni odpotoval s svojim trenerjem tov. Gradišnikom v Beograd, kjer bo demon- striral na Športnem inštitutu pred znamenitim angleškim trenerjem Dysonom Jeffreyem svoj trening. Vrste celjskega atletskega društva Kladi- varja sta te dni okrepila dva mlada nadar- jena atleta na daljše proge, Strnad in Važič, o katerih bomo v naslednjem letu še mnogo pisali . . . CINKARNA CELJE sprejme za tehnološko kontrolo proizvodnje dve mlajši moči, ki imajo smisel in interes za tehnološko delo. Zaželena ne- popolna srednja šola. Pismene ponudbe je poslati na perso- nalni oddelek Cinkarne Celje ZARADI POMANJ- kanja prostora v tej Številki teCaj ESPERANTA ODPADEl VESTI IZ KOZJANSKEGA Pred kratkim je bila v Kozjem skup- na seja Sveta za prosveto in Sveta za kmetijstvo. Svet za prosveto je raz- pravljal o kmetijsko nadaljevalnih šo- lah na našem področju. Zaradi po- manjkanja prostorov ni bilo mogoče osvojiti sklepa, da bi naj na vsaki osnovni šoli delovala tudi kmetijsko nadaljevalna šola. Pač pa bodo imeli tako šolo v Bistrici ob Sotli, v Lesič- nem in Kozju. Svet za kmetijstvo je obravnaval vprašanje plemenskih bikov in pav- šalnih skočnin. Občini primanjkuje približno 8 plemenskih bikov. Da bi to pereče vprašanje rešili, je občina za- interesirala zasebne bikorejce za nakup bikov pod pogojem, da oni plačajo dve tretjini kupne vsote, občina pa eno tretjino, katere ne bo treba vrniti. Nerešeno je še vprašanje mostne tehtnice v Kozjem, katero so pred leti odstranili in morajo Koz j ani voditi ži- vino na 6 km oddaljeno tehtnico. Do- mačini smo mnenja, da če se je že na- šel denar za drugo, boljšo tehtnico, bi lahko zbrali še toliko dobre volje, da bi ixDiskali mesto zanjo. V. F. OBJAVE IN OGLASI GRADBENIM INTERESENTOM Priporočamo gradbenim interesentom, da do meseca februarja 1956 ne vlagajo prošenj za izdajo odločb o uporabi zemljišč v gradbene namene (lokocije). ker morajo biti po novih navodilih predhodno določeni zazidalni okoliši in izdelani zazidalni načrti. Istočasno sporočamo, da do nadaljnjega od-, pade dodeljevanje zemljišč iz sklada SLP. Pred- hodno morajo biti namreč določeni zazidalui okoliši, rezervati in potrebe Stanovanjske za- druge. Vse tozadevne vloge bodo strankam vr- njene, ker bo Občinski ljudski odbor predpisal poseben postopek za dodeljevanje zemljišč iz sklada SLP. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Občinski ljudski odbor Celje Odsek za komunalne zadeve Nedelja, 18. decembra 10,00 S pesmijo po Jugoslaviji 10,30 Oddaja za žene 10,35 Igra trio Edvardo Goršič« iz Celja 10,50 Pred dnevom JLA 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Torek, 20. decembra 18,00 Poročila, pregled »Večerac 18,10 Lahka orkestralna glasba 18,30 Prenos iz Ljubljane Sreda, 21. decembra 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,30 Slovenske narodne popevke poje basist Aleksander Kovač 18,45 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 22. decembra 18,00 Poročila, pregled »Večerac 18,05 Praznujemo dan JLA 18,10 Partizanske in borbene pesmi 18,45 Prenos iz Ljubljane Petek, 23. decembra 18,00 Poročila, pregled Celjskega tednika 18,10 Slovenski napevi 18,35 Prenos iz Ljubljane Sobota, 24. decembra 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želeli — to bomo zarrtelil 18,30 Prenos iz Ljubljane POSKRBIMO, DA BO KMECKA MLADINA DOBILA POTREBNO IZOBRAZBO Konec novembra je pričela s poukom Kmetijsko gospodarska šola v Rog. Sla- tini, ki gostuje v prostorih osnovne šo- le. Vpisanih je 27 učencev. To števuo je zelo nizko glede na številčnost kmeč- ke mladine na področju tukajšnjega šolskega okoliša. To kaže silno slab odnos kmetov za izobrazbo njihovih otrok v kmetijski stroki. Na roditelj- skem sestanku staršev učencev kmetij- sko gospodarske šole, ki je bil sklican, da bi se seznanili starši z namenom te šole za napredek v kmetijstvu, je pri- šlo do izraza mnenje, da kmečki otroci zato ne marajo hoditi v to šolo, ker bi želeli povečini v podjetja. Ne vedo pa, da so v kmetijstvu nujno potrebni in da bodo lahko z večjim strokovnim znanjem zvišali proizvodnjo v kmetij- stvu in s tem sebi in družbi izboljšali življenje. Tako bodo dosegli iste živ- ljenjske pogoje, kakor bi jih imeli v liodjetjih. Zato bi bilo prav, da bi kme- tijska zadruga storila vse potrebno, da bi se število učencev te šole zvišalo. PODALJŠANJE VOZNIŠKIH DOVOLJENJ Tajništvo za notranje zadeve Celje poziva vse voznike — amaterje na podaljševanje vozniških dovoljenj, katerim veljavnost izteče 31. 12. 1955. Vozniška dovoljenja se podalj- šujejo vsak dan od 8. do 14. ure na Ma- gistratu, soba štev. 4. do 31. 12. 1955. Kdor do tego časa, t. j. 31. decembra 1955 vozniškega dovoljenja ne bo podaljšal, mu le-to propade. Za podaljšanje mi treba predložiti nikakih dokumentov. Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve RAZGLAS Zaščitno cepljenje psov proti steklini bo v Novi vasi štev. 46 pri Protnemerju od 21. do 24. 12. 1955 vsak dan od 7,30 do 14. are po naslednjem redu: 21. 12. vse mestne četrti. Dolgo polje. Nova vas, Dobrova, Lokrovec, Zg. Hudinja. 22. 12. Lava, Ostrožno, Lopata, Ložnica, Bab- no, Medlog. 23. 12. Zavodna, Cret, Zvodno, Jožefov hrib. Selce, Zagrad, Pečovnik, Trnovlje, Sp. Hudinja. 24. 12. Breg, Polule, Tremerje, Košnica, Mi- klavžev hrib. Lisce ter zamudniki. K cepljenju se morajo pripeljati psi na vr^ vici z nagobčniki od 5 mesecev starosti dalje. Taksa za cepljenje je 100 din. Davek za psa čuvoja je 200 din, za lovskega psa 500 din (po- trebno potrdilo), za luksuznega psa 1500 din. Pes čuvaj mora biti priklenjen na verigi ter mora imeti svojo hišico. Psi v središču mesta se smatrajo kot luksuzni. Po končanem cepljenju bo konjač dobil na- log, da pokonča vse necepljene pse. Smrt fošizmu — svoboda narode! Občinski ljudski odbor Celje dne 14. 12. 1955 Občinski veterinar: Umek Ciril, 1, r. OBČNI ZBOR PLAVALNEGA KLUBA ZSD V CELJU Vse člane in simpatizerje Plavalnega kluba ZSD Celje obveščamo, da bo redni letni občni zbor našega kluba v nedeljo, 18. decern. 1955 ob 9,30 v prostorih sejne dvorane Občinskega ljudskega odbora Celje, Gregorčičeva ulica. Prijatelji plavalnega športa v Celjn vljudno vabljeni. KULTURNI VEČER LJUDSKE UNIVERZE V CELJU združen z občnim zborom, bo v četrtek, 22. decembra 1955 ob 19.30 v predavalnici na Uči- teljišča z naslednjim sporedomi- 1. Pevski zbor SKUD »France Prešeren«: Partizanska: Konjuh planino 2. Lili Novy: Naša vstaja — deklamira tov. Vesna Godler 3. Wieniawski: Chanson Polonaise — Diissek: Mennett — violina, tov. Milan VidenSek, pri klavirja tov. Marija Tiller 4. Prof. Albin Podjavoršek: Vloga izobraže- vanja v sodobni družbi 5. Občni zbor s poročili • 6. Monti: Cardas — na harmoniko igra tov. Edo Goršič 7. Pevski zbor SKUD »France Prešeren«: Venturini: Deklica s punčko in Peter Jereb: Prepelica K udeležbi vsi vljudno vabljeni! UPRAVA DOMA ONEMOGLIH GRMOVJE pri Žalcu proda več glav živine, par konj in mlade prašičke. Ogled vsak aan na lica mesta. PRODAM še skoraj nov kotel za žganjekuho (120-literski) ter 100 komadov salonit opeke (40 X 40). Naslov v trgovini »Naprijed« na Tomšičevem trgu št. 2. PRODAM zidan štedilnik a bojlerjem. sesalec za prah, violino z etuiem, otroški voziček. Faganeli, Celje, Plečnikova 33. Ogled med 15. in 17. uro. PRODAM dobro ohranjen »Singer« šivalni stroj. Vprašali: gostilna Sotošek, Smarjeta pri Ce- lju. PRODAM rbčni valjar (težine 120 kg). Naslov v upravi lista. PRODAM ročno motorno kosilnico s priključ- ki, okopalnik, jermenica in plug. Naslov т upravi lista. PRODAM motorno kolo DKW 98 ccm. dobro ohranjeno. Informacije pri dežurnem ga- silstva (Magistrat). PRODAM brejo kravo. Celje, Plečnikova 10 (Jožefov hrib). PRODAM 20 radiatorjev za centralno kurja- vo, skupno ali posamezne komade. (Različne velikosti). Strupeh, Celje. Kersnikova ul. 1. DVE TRISOBNI STANOVANJI v centru me- sta Celje naprodaj. Naslov v upravi lista. MALI LOKAL v mestu ugodno naprodaj. Na- slov v upravi lista. AMERIKANSKO PISALNO MIZO in registra-- torje ugodno prodam. Jagodic, Gubčeva 4. KUPIM drsalke za 8 let staro deklico (št. čev- ljev 30—31). Ponudbe poslati upravi lista. ISCEM nujno prazno ali opremljeno sobo takoj. Zakotnik Anica, >Putnik-Slovenija<, Celje ŠIVILJA GRE NA DOM ali v kakšno usta- novo Šivati (ali krpati). Naslov v upravi Usta. KDOR IŠCE Cater AlbeHo, naj pošlje svoj naslov Spolenak Martinu, Repno — Šentjur. PREKLICUJEM mesečno vozovnico za avtobus (proga Maribor—Celje), na ime Jereb Ro- mana, Korplje, Slov. Bistrica. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 18. 12. 1955: dr. Sevšek Maksim, Celje. Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ате zjutraj CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 16. dec. 1955 ob 15: Ranko Marinković: GLORIJA — I. srednješolski abonma Sobota, 17. dec. 1955 ob 20: Ranko Marinković: GLORIJA — sobotni abonma in izven Nedelja, 18. dec. 1955 ob 15,30:. Ranko Marin- ković: GLORIJA — nedeljski abonma in izvea Torek, 20. dec. 1955 ob 20: William Inge: VRNI SE, MALA SHEBA — Premiera — premierski abonma in izven Četrtek, 22. dec. 1955 ob 20: William Inge: VRNI SE, MALA SHEBA - Četrtkov abon- ma in izven Petek, 23. dec. 1955 ob 15: Ranko Marinković: GLORIJA — II. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 15. do 19. 12. 1955: »PAGO-PAGO«, ameriški film Od 20. do 23. 12. 1955: .MADAM X«, francoski film Predstave dnevno ob 18 in 20. Ob nedeljah ob 16, 18 in 20. KINO DOM, CELJE Od 17. do 21. 12. 1955: »DON JUAN«. avstrijski film Od 22. do 25. 12. 1955: »BELA GRIVA — DIVJI KONJ«, francoski film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15. Ob ne- deljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. 18. 12. 1955: Matineja: »VIŠEK NEVARNO- STI«, ameriški film (ob 10) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so sprem- ljali na njegovi zadnji poti mojega moža in očeta. FRANCA FILÍPICA Posebno zahvalo zrekamo dr. Lovšina, dr. Cerinu in dr. Sevšku. Zahvaljujemo se tudi vsem zdravnikom celjske bolnišnice in strež- nemu osebja ter vsem, ki so sočustvovali z nami. Iskreno se zahvaljujemo tirdi č. du- hovščini. Žalujoča žena in hčerka Filipič Srečolov Okrajnega odbora RK Celje Dne 11. 12. 1955 so bile izžrebane številke srečk:<