Izhaja vaak četrtek. Cena mu Je S K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ia Ameriko In druge tuje driave 4 K 00 v.) — Spl.l In doplal ae po-illjajo i Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice itev. 2. Naročnina, reklamacije In Ineeratl pai Upravnlltvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice It. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO, i
■ n a e r a 11 ae aprejemajo po elo-dečlh cenabi Enoatopna petltvreta (leatlna »Domoljubove" Urine 34 mm) atane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljcnju primeren po-puat po dogovoru. — Poaamezne itevllke ae prodajajo po 10 v. Čekovni promet poltno-branllnllnefa nrada itev. 824.797.......
itev. 29.
V Ljubljani, dni 19. lulUa 1906.
Leto XIX.
M 19. lulila.
Nova železnica je stekla. Danes je vlak poln odlične gospode odrinil prvikrat iz Celovca proti Trstu. Za nas je izredne važnosti, ker gre celo pot po slovenski zemlji. Že zadnjič smo omenili nekaj gospodarsko pomenljivih reči. Če Bog da, bomo še večkrat govorili o tem predmetu. Danes pa hočemo, takorekoč v pozdrav novi železniški zvezi s Trstom, izreči nekaj politiških misli in želj, ki se nam vrivajo, ko prvič žvižga parni stroj skozi Karavanke in pod Orno prstjo.
Koroška in goriška dežela sta nam odslej mnogo bližje. Kakšen ovinek preko Trbiža v Celovec! Sedaj bo pa Gorenjec imel bližje v koroški Celovec, nego v Ljubljano. Ravno tako, ali še bolj nerodna je bila zveza z Gorico; preko Krasa naNabrežino in odtam nazaj — bila je dolga in draga pot. Iz Bohinja bo zdaj z brzovlakom dobro uro v Gorico. Ni čuda, da so si bili s Korošci in Goričani Kranjci nekam tuji. To ni bilo dobro na nobeno stran. Malo nas je Slovencev; zato pa moramo držati skupaj. Korošci potrebujejo naše pomoči in vzajemnega dela. Težko je tam. Liberalni
slovenski kmetje držč z Nemci; volijo Nemce in hočejo nemških šol. Liberalizem na kmetih je na Koroškem največja naša rana. Gospodje, ki vodijo politiko, bi jo pa radi imeli brez stranke. Vedno pazijo na to, da bi se kako ne zamerili ljubljanskim liberalcem; in če se že skorajžijo, da rečejo katero, potem smo vedno mi, ki jih dobimo od njih. Čudna reč, ko je vendar vse narodno delo na Koroškem odvisno od duhovnikov. Na čelu koroških Slovencev stoje vrli, krščanski možje. Neustrašeni dr. Brejc je bil poslanec naše stranke na Kranjskem, toda sam ne more vsemu kaj. Nekaj mestnih liberalčkov je tudi tam zoprno strupenih in ti ležejo v os-mrajeno Narodovo gnezdo od časa do časa svoje klopotce.
Na Goriškem je tudi vse zaspano. Z malimi izjemami se mirno gleda, da razdira Gabršček s svojo „Sočo" temelje narodnemu napredku. Liberalni krčmarji vodijo politiko. Ljudje so nezavedni, brez krepkih organizacij, in tonejo v liberalnih mlakužah. Občine so domala vse v rokah liberalnih gostilničarjev in kramarjev. Nekaj jih je, ki bi radi začeli, pa sami ne vedo kako in kje.
Na Kranjskem se pa jasni od dnč do dnč bolj. Vsak, kdor se zaveda,
da je Slovenec, ve tudi, kakšni stranki pripada. In v tem je vsa naša moč. Zato pa pravimo: Tako bodi po vsi slovenski zemlji. Vsak, tudi zadnji hribovski rovtar, mora dobiti narodno zavest, se. mora s ponosom imenovati Slovenca. Vsak pa mora tudi vedeti, katere stranke je in s svojo stranko mora držati skozi drn in strn. Vodeno govorjenje o slogi, ki je na Stajarskem še vedno v navadi, ne vodi nikamor. Kaj pomaga taka sloga, ko so pa vendar vsi politiško zavedni ljudje vendarle strankarji, ki kažejo strankarsko prepričanje v besedah in dejanju. Duhovščina, ljudstvo in nekaj malega posvetnih izobražencev berejo naše liste in se v socialnih vprašanjih drž6 krščansko-ljudskih načel. Večina izobražencev pa misli in dela liberalno z Narodom v roci.
To ni nič; dobrim veže roke, slabim daje potuho; pogum mori in delo zavira. Zato pa ven z resnico: Prej ne bo boljše, dokler se proti liberalcem, naj si bodo na Goriškem, Koroškem, Štajerskem ali Kranjskem, ne osnuje ena velika ljudska stranka. Na Kranjskem jo imamo — edino in krepko, vajeno bojev in zmag. Nova železnica, ki nam odpira pota do koroških in goriških bratov, naj nam omogoči, da bi kmalu za vse Slovence
nastopila v složnem boju velika slovenska ljudska stranka. Korošci in Goričani, na noge! Mnogo je že zamujenega, mnogo so nam že snedli bojazljivi oziri, a še je mož na Slo-1 venskem. Vstanimo, na delo in Bog daj, da kmalu pozdravimo v načelih in po srcih edino vseslovensko ljudsko stranko.
Izobrazbi.
Kratka zgodovina slovenskega naroda.
(Spisal Vevčan.)
IV.
Slovenci po Valhur.ovi smrti do prihoda Madžarjev na Ogrsko.
(Leta 790—900).
V sedanjih poglavjih, ki obsegajo zgodovino slovenskega naroda od prvih začetkov pa do Valhunove smrti, smo videli Slovence združene v eno veliko vojvod-stvo Karantanijo ali Koroško imenovano. Omenil sem tudi že, da sedanja Koroška ni isto, kar je bila ona stara slovenska vojvodina tudi Korotan zvana. ampak da so spadale pod stari slovenski Korotan še druge pokrajine in sicer skoro vsa današnja Štajerska, Kranjska in del Tirolske.
Dosedaj so se vršili dogodki, pri katerih so sodelovali vsi Slovenci, od sedaj pa nastopajo v zgodovini posamezni deli nekdanjega velikega vojvodstva čisto ločeni drug od druzega. Slovenci nimajo več enotne države, marveč so razkosani na majhne deželice med katerimi je pa ostala sedanja Koroška najznamenitejša. Vzrok, da so se tako razcepili je deloma ta, da si niso želeli poganski deli dežele skupnosti s krščanskimi, največ pa zvita politika francoskih kraljev, posebno Karola Velikega, ki je imel slovensko posest za varnejšo, če je bila razdeljena na več kosov in tako oslabljena, nego pa združena.
Karol Veliki, francoski kralj in nern-škorimski cesar je imel zelo veliko državo Njegova oblast se je raztezala po celi zahodni in srednji Evropi. Kljub temu, da je imel tako moč, je bilo vendar treba na vseh koncih in krajih zavarovati državo pred napadi zunanjih sovražnikov, katerih se takrat ni manjkalo, ker so tvorile ravno slovenske dežele vzhodno mejo proti divjim Obrom, jih je tudi doletela naloga, da so morali biti nekaka straža frankovske oblasti. Del Kranjskega namreč Dolenjska je bila taka dežela — Krajina ali gra-nica, obmejna dežela imenovana. Znana je tudi pod imenom »slovenska marka«, ki je morala čuvati mejo in odbijati prve napade sovražnikove. Druge take obmejne dežele so bile sedanja Dolenja Avstrija, Furlanija in druge, večinoma na severu. Dasi so Slovenci prišli okoli leta 790. pod frankovsko oblast, so si vendarle znali ohraniti precej samostojnosti. Čeravno Karol
Veliki ni bil mil vladar in je mnogo narodov oropal zlate svobode, je vendarle koroškim Slovencem-postavljal za vojvode domače kneze, katere je ljudstvo želelo, Vendar pa niso imeli ti vojvode veliko veljave v svoji deželi. Frankovskim kraljem so morali biti poslušni in delati to, kar so jim ti zapovedali. V času okoli leta 800 najdemo na Koroškem vojvoda z imenom Inga. Bil je najbrže naslednik Vojnomirov, ki se je odlikoval v vojni zoper Obre. Tedaj se je skoro gotovo začela na Gospos-vetskem polju blizu Celovca ona navada slovesnega ustoličenja slovenskih vojvod na Koroškem, ki jo hočemo že zaradi svoje vrednosti malo popisati.
Pod krnsko goro na Gosposvetskem polju je neka. še dandanes ohranjena skala podobna velikemu kamenitemu stolu, kamor je sedel kmet, držeč v roki lisastega vola in kobilo.
Ko se je približal novi vojvoda s svojim spremstvom, vpraša kmet: »Kdo jc ta, ki prihaja?« Ko ljudstvo odgovori: »deželni knez je to«, vpraša kmet dalje: »Je li on pravičen sodnik, vnet za srečo domovine, je li prost in prijatelj prave vere«? »Je in bode«, odgovore okolistoječi. Nato vpraša krnet zopet: »Po kaki pravici me če pognati s tega sedeža« ? Ljudstvo pa mu odvrne: »Šestdeset beličev dobiš, lisasta živinčeta, obleko knezovo in prost boš davkov.« Zdaj se kmet približa knezu, ga udari lahno po licu in ga opominja, naj bo pravičen. Nato pa stopi knez na skalo, zamahne z mečem na štiri strani sveta in obljubi, da bo varoval deželo in pravično vladal. Potem pije še iz klobuka, kar pomeni, da bo zadovoljen z vsem, kar mu bo dala dežela. Po obredu se poda knez v Gosposvetsko cerkev potem pa na polje, kjer se vrši nekak narodni zbor.
Ta navada se je ohranila bržkone' dalj časa, četudi poznejši vojvodje niso bili slovenskega rodu. Kmetiški stan je bil tedaj veliko bolj čislan kot pa danes. Nekateri zgodovinski viri tudi govore, da je bil prosti kmet, ki je plačeval le vojni davek in desetino deželi, približno enakovreden z žlahtnikom ali manjšim plemičem. Ali kmalu so se razmere izpremenile, stanje kmetovo in narodovo sploh se je poslabšalo čimbolj so se v deželi naseljevali nemški velikaši.
Kaj pa jc bilo med tem časom z drugimi slovenskimi deželami, ki so se ločile od Korotanskega vojvodstva? Glavni deli nekdanjega slovenskega korotanskega vojvodstva so bili vojvodstvo Koroško, slovenska granica ali Pomejno Slovensko, dežela ogrskih Slovencev in morebiti tudi Vzhodna marka, to je današnja Nižja Avstrija, seveda veliko manjša, kot pa sedaj.
Vojvodstvo Koroško je obsegalo vso današnjo Koroško in del Štajerske od Mure proti zahodu. V tej deželi torej so imeli Slovenci do leta 828 lastne slovenske vojvode, potem pa so jim vladali tuji obmejni grofje. Pomejno Slovensko ali gra-uica, tudi Krajina imenovana je obsegala današnjo Dolenjsko, dolenji rob Štajerske ob Savi, pozneje celo do reke Drave in Mure. Da bi imela ta Pomejna Slovenska domače oblastnike ni znano. Poleg teh
dveh dežel je bila pa tudi še mala pokrajina, današnja gorenjska 'stran. Tod so najbrže vladali slovenski grofje, ki so stolo-vali v Kranju. Nekaj časa je spadala ta »Kranjska« pod furlanske vojvode, potem so jo pa pridejali zopet Koroški.
Ogrskim Slovencem in deloma tudi posavskim Hrvatom je vladal ob tem času vojvoda Ljudevit, zelo hraber vitez, ki pa jc bil tudi podložen frankovskim kraljem. Ker so Franki ogrske Slovence zelo stiskali, se njihov vojvoda Ljudevit pritoži pri pri kralju Ludoviku, ali zastonj. Ker si pra vice ni mogel poiskati, se upre Frankom in prežene njihove vojake iz dežele. Nato udero francoske vojske nad Ljudevita in ga premagajo, ali kmalu jih ta zopet po-liije in pokonča zaporedoma štiri frankovske vojske. Ali na nesrečo Slovencev umre Ljudevit in Nemci postavijo ogrskim Slovencem za vojvodo Pribina, ki je združil pod svojo vlado tudi nekaj koroških Slovencev.
Bil je dober vladar in se zelo trudil, da bi razširil rned svojci krščansko vero,' ali to se je posrečilo še le njegovemu sinu Kocelu. Ker je ta spoznal, da sta delo in trud nemških duhovnikov, ki ne znajo jezika narodovega, zastonj, je poklical v deželo sv. brata Cirila in Metoda, ki sta oz-nanjevala božjo besedo v slovenskem jeziku in dobila od papeža dovoljenje, da sta smela tudi sveto mašo brati v slovenščini. Ta navada je sicer v teku let minila, ker so jo nasprotniki Cirila iu Metoda in Slovencev sploh silovito napadali, ali ohranjene so še mašne bukve in sv. pismo, ki pričajo lepoto takrf.tne staroslovenš-čine. Pri tej priliki nekaj vrst o naših apostolih sv. Cirilu in Metodu.
Rojstno mesto bratov sv. Cirila in Metoda je Solun v Macedoniji, ki je danes pod turško oblastjo. Njun oče Leo, Grk po rodu, je bil; visok dostojanstvenik bizantinskega cesarja in imel za ženo Bol-garkinjo. Od sedmih sinov je bil Konstantin, rojen leta'827 najmlajši. Njegov brat Metod je bil nekak cesarski upravitelj Soluna in okolice, kjer so tedaj stanovali večinoma že Slovani. Pa kmalu se odpove posvetni službi in stopi v samostan.
Ker se je v Leonovi družini govoril grški in slovanski jezik, sta se dečka že v zgodnji mladosti navadila sladke govorice. Odlično življenje Cirilovo se je carici Teodori tako zelo prikupilo da ga jc vzela za dužbo svojemu mlademu sinu k sebi na dvor, kjer se je Ciril zelo izobrazil in dovršil ondi visoke šole. Ali tudi Ciril se odloči za duhovski poklic in šel je v samostan, kjer je bival njegov brat. Tu sta se brata posvetila molitvi in znanosti. Začela sta prestavljati sv. pismo in druge bogoslužne knjige iz grščine na slovanski jezik. Ker je bila njiju ppbožnost in učenost znana daleč po svetu, ju pošlje car Mih a ji I k Bolgarom, kjer sta izpreobrnila carja Borisa in ves narod. Ko drugi slovanski knezi to zvedo, da ima Bolgarija duhovnike, ki oznanjujejo besedo božjo v slovanskem jeziku, poprosijo grškega carja Mihajila, naj jim pošlje takih duhovnikov in vladiko, ki jih bodo urneli. Car us-
ši prošnjo in leta 86.3. sta prišla sv. brata a Moravsko in prinesla seboj vse v slo-anski jezik prevedene cerkveno knjige.
Z velikanskim vspcliom sta oznanjena besedo božjo in maševala slovenski ied narodom. Ali to jima je rodilo pri einškili duhovnikili le sovraštvo, ki so ju Irnili pri papežu. Leta 867 se napotita v im in se pri papežu Adrijanir II. slavno pravlčita in dokažeta najjasnejše golo >mško laž, sovraštvo in hinavstvo. Pa-;ž potrdi pravico slovenskega bogoslu-a in povzdigne oba sv. brata v škofa. A Ciril ni več videl ljubljene Moravske, ;r ie umrl v Rimu, še predno se je napotil uho v. Sv. Metod se jc s svojimi učenci daj sam povrnil domov, kjer so ga Slo-ini željno pričakovali. Srd nemških ško-v jc postajal čezdalje liujši in tudi kralj r nemški knezi so začeli z vso silo nas-otovati sv. Metodu, ki so ga potem tudi iprli in jako surovo ž njim ravnali. Šele povelje papeževo je bil izpuščen.
Po smrti vojvoda ogrskih Slovcncev, icelia, jc zasnoval moravski knez Sva-rolk veliko nioravsko državo, popol -m neodvisno od Nemcev. Njegova drva je obsegala današnje dežele češke one do llonave, od tu naprej pa dežele rskili Slovencev in Hrvatov. Ta silna uvanska država, skoro ista kot Samova Ncmcc jako bodla v oči. Ker so pa bili ti eslabi, so poklicali roparski narod mad-rski. ki je dosedaj bival onstran Karpa-v na Ogrsko, da bi pomagali razdreti to jvansko silo. Dokler je Svatopolk živel, stala njegova država trdno, po njegovi lrti so jo pa divji Madjari, sorodni Hu-ni in Obrom, v zvezi z Nemci, vsled do-ičili razporov razdejali.
Madjari so prišli na Ogrsko leta 899 900 ter so si že istega leta podvrgli ogr-e Slovence. Napadli so tudi druge slo-nske dežele, prihrumeli celo do Ljubite, kjer so jih pa združeni Slovenci po-1 leta 906.
Političen pregled.
m 1LNA PREOSNOVA. — KRANJSKI MANDATI.
Ko ie odsek za volilno preosnovo odobril «atki razpravi Hoenlojeve predloge z ne-eritni dostavki glede Galicije, jc bila s tem _prava o Galiciji v odseku končana. Odsek lato nadaljeval razpravo o kranjskh manda-iJr. Susteršlč je zavračal najprej Plantaži izvajanja glede mestnih volilnih okrajev, to ie odgovarjal nemškim poslancem, rekoč, zahteva po nemškem mandatu v nobenem [n m utemeljena. Izjavil je med drugim sle-;c: laz in moja stranka smo pripravljeni za IKo žrtev, ako jc mirnim potom mogoč spo-Pripravljeni bi bili žrtvovati narodno »"[> zastopstvo dežele, ki šteje 95 odstot-siovcnskcga prebivalstva le pod tem pogoja Slocvnci dobimo zadostno odškodnino, noben način pa za nas ni odškodnina, ako nan, na Kranjskem ponuja en slovenski naat več v zameno za nemški mandat. Iz-Kranjski Slovenci bi mogli potem soditi, da 'I'" ml prodali. Priznati mi morate, da je "ld v odseku storila Slovencem na Štajer-
skem in Koroškem krivico. Ako nas torej zopet preglasujete in nam brez odškodnine izven Kranjske vsilite nemški mandat, Vas moram kot odločen zagovornik volivne preosnove resno svariti. Nemški mandat "na Kranjskem je mogoč le mirnim potom na podlagi primerne odškodnine na Koroškem ali Spodnjem Štajerskem. Slovenci pa nc moremo na nikak način pritrditi novemu slovenskemu mandatu na Kranjskem, marveč moramo zahtevati, da dobimo novi slovenski mandat na Koroškem ali Štajerskem. Izvajanjem dr. Šusteršiča se jc pridružil tudi ministerski predsednik Bek in je naglašal, da če se ustanovi nemški kočevski mandat, se mora ustanoviti nasproti enakovreden slovenski mandat, kar je pa le mogoče, če se ustanovi novi slovenski mandat na Koroškem ali Spodnjem Štajerskem. Nakrat pa se je ustavil parlamentarni stroj glede volilne preosnove v odseku namreč z obstrukcijo Italijanov..
ITALIJANSKA OBSTRUKCIJA PRI KOČEVSKEM MANDATU.
Kaj imajo Italijani opraviti v Kočevju, da so ravno vsled kočevskega mandata začeli obstruirati? Do tega koraka jih jc pripeljalo to, ker Italijani že zdaj pri volilni preosnovi nekaj izgube, in ker so začetkom krščanski so-cijalci in katoliški Nemci zahtevali za Slovence odškodnino zaradi kočevskega mandata, a te nečejo Nemci drugod privoliti nego v Istri na škodo Italijanom; zato jc vzkipela laška kri. Italijani so strankam naznanili svoje zahteve, namreč en nov italijanski mandat v Istri in cn nov italijanski mandat na Goriškem in izjavili, da bodo v odseku za volilno preosnovo tako dolgo obstruirali, dokler se jim ne ugodi. Pogajanja z vlado niso ostala brezuspešna in je obljubila vlada Italijanom, da se bo ozirala na njihove želje glede Goriške in Istre, zato so Italijanski poslanci prenehali z obstrukcijo.
IZID RAZPRAVE O KRANJSKIH MANDATIH.
Po prenehanju italijanske obstrukcijc je odsek za volivno preosnovo v svoji 27. seji nadaljeval in končal razpravo o kranjskih mandatih. Mladočeh Hruby je izjavil, da bodo Mladočehi glasovali proti Plantanovemu pred-glou za ločitev mest od kmečkih občn, ker stoje na stališču, da se naj mesta in kmečke občine pri volivnih okrožjih ne ločijo. Mariborski poslanec Wastian je svaril in se protivil vsaki odškodniri na korist štajerskim in koroškim Slovencem. Potem se je vršilo glasovanje: Odsek je s 23 proti 17 glasovom sprejel Lekerjev predlog, da se število kranjskih mandatov pomnoži od U na 12 in da se tako ustvari kočevski mandat. Za ta predlog so glasovali vsi Nemci, proti vsi Slovani. Italijana Bartoli in Malfati, češko veleposestvo in soci-jalni demokrat dr. Adler. Nato je bil s 26 proti 18 glasov, sprejet predlog Slovencev, da se iz kočevskega mandata izloči belopeško občino in mešano občino Cešplje. Plantanov predlog, da se ustanove trije mestni mandati, je bil odklonjen s 26 proti 11 glasovom. Dr. Susteršlč je nato predlagal, naj se za nemški kočevski mandat da koroškim Slovencem še en mandat, kar pa je bilo odklonjeno z 25 proti 19 glasovom. Ko je bil ta predlog Slovencev odklonjen, je predlagal dr. Susteršlč, naj se glasuje svoječasni Plojev predlog za ustanovitev sedmih slovenskih mandatov na Štajerskem. Ta predlog je bil sprejet z 26 glasovi proti 18, nakar se je takoj pričela nova razprava o razdelitvi volilnih okrožij na Štajerskem. Poslanec Ploj je označeval še en mandat za štajerske Slovence kot pravično odškodnino za nemški mandat na Kočevskem. Nato se je vršilo glasovanje po imenih. Predlog, da se ustanovi iz
treh slovenkih okrajev nov, sedmi volliti okraj, je obveljal s 23 proti 19 glasovom. Poleg Slovanov so glasovali za predlog krščanski soei-jalci, odsotnih jc bilo sedem članov odseka, italijanski poslanec Bartoli je zamudil glasovanje. . Poslanci »Slovanske zveze« so storili, kar jc bilo v njihovi moči, da dosežejo za Slovence kar mogoče ugoden uspeh pri volilni preosnovi. Med nemškimi strankami vlada sedaj silno ogorčenje proti nemškim krščanskim socijalccm, ki jih je »Slovanska zveza« pridobila, da so glasovali vsaj za zopetno glasovanje glede štajerskih mandatov. Nemci irnjo sedaj namen, da nov slovenski mandat preprečijo in dovolijo k večjemu še cn slovenski mandat na Kranjskem. — Za Kranjsko pride na vrsto v odseku Istra, Gorica, Trst in Tirolska.
KOČEVSKI VOLILNI OKRAJ.
Po Lekerieveni predlogu, naj hi obsegal kočevski mandat 1. sodnijski okraj Kočevje, izvzemši občine Banja Loka, Goro, Osivnico,
2.	iz novomeškega sodnijskega okraja bi priklopih temu mandatu Poljane n Ccrmošnjce,
3.	iz ribniškega okraja Pevcn, 4. potem iz žu-žemberškega Smuk, 5. iz černomaljskega okr. Stehanje in Cešplje in končno 6. tudi belopeško občino. Dr. Šusteršič je predlagal ločeno glasovanje o točkah 1 do 4 iu 5 ter 6. Točke 1 do 4 so bile sprejete z 26 proti 18 glasovom, pri točki 5 je bila občina Cešplje odklonjena od kočevskega mandata z 26 proti 18 glasovom in pri točki 6 je bila odklonjena belopeška občina z 26 proti 18 glasovom. Nato so bila sprejeta nespremenjena ostala okrožja na Kranjskem.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
V tretjem branju odobre finančno na-godbo s Hrvaško. Zbornica je vzela na znanje poročilo kvotne deputacije, v katerem se na-glaša, da sc deputaciji nista zedinili. Pri inarti-kulaciji s Švico sklenjene trgovinske pogodbe uaglaša poročevalec: Med nami in Avstrijo danes ni ne zveze, nc nagodbenega razmerja. V tem položaju smo opravičeni, da odločujemo sami. Odobrili so tudi veterinarsko konvencijo s Švico.
OGRSKA.
Košutovci so imeli v petek zvečer sejo, pri kateri so odobrili proračun finančnega, poljedelskega, naučnega in ministrstva za notranje stvari. Več poslancev je želelo, naj bi odstopil bivši budimpeštanski glavar Botha, za katerega se je pa jako toplo zavzel An-drassy.
Ogrski državni zbor.je pričel v soboto razpravo o proračunu.
VOJSKA MED GUATEMALO IN HONDURO.
Iz Salvadorja poročajo, da je Houdura napovedala vojsko Guatemali. V Guatemali morajo pod orožje vsi možje, ki so dopolnili 21 leto. Vašingtonski državni departement jc pozval pod orožje 40.000 mož.
ITALIJANSKE VAJE OB MEJI.
Iz Rima poročajo: Udelžniki tretjega tečaja turinske vojne šole se vadijo zdaj v visokih dolinah Pieve de Cadore. Vaje vodijo častniki italijanskega generalnega štaba. Na razpolago imajo veliko vojakov raznih čet in veliko konj. Pieve de Cadore leži v alpski dolini Piave v belunski provinciji, ki leži južno od Koroške in Vzhodne Tirolske! Vaje sc vrše samo 20 klm od avstrijske meje. Piere de Cadore je vojaška važno točka, kjer so I. 1807 premagali Francozi naše čete.
CARINSKI BOJ MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Že zadnjič smo omenili, da je avstrijska vlada zaprla mejo srbskemu izvozu. Carinski boj traja dalje, pri tem pa napada Srbija avstrijsko vlado vsled njenega neumestnega po-
stopanja, ker ji je stavila neizpeljive zahteve. Gotovo bodeta posledice tega boja čutila oba dela. Srbija je prisiljena, da preskrbi svojim pridelkom izvoz, skozi mnogo desetletij, od početka srbske samostojnosti, vršil sc jc srbski izvoz večinoma v Pešto in na Dunaj. Vsled tega jc položaj Srbije sedaj zelo težak in neugoden. Pričetkom morda tudi prvih par let utegne carinski boj Srbski prizadeti ogromno škodo. Prinesel ji pa bo ta boj gospodarsko samostojnost, ker dosedai je bila Srbija v gospodarskem oziru zelo odvisna od Avstrije. Pa tudi Avstrija ne bo ostala v tem boju brez škode. Izgubila bo srbski trg, ki ga je dosedaj v svoj dobiček izkoriščala. Balkan otvori vrata na stežaj obrtniji ostalih evropskih držav; zato pa nastane vprašanje: ali bo mogla Avstrija nadomestiti to izgubo na drugi strani brez lastne škode.
RUSIJA.
Socijalni demokratje v ruski armadi.
Po uporih vojaštva, ki so se vršili tuintam v zadnjem času v ruski armadi, so pričele oblasti z raznimi preiskavami in seveda tudi s telesnimi. S tem so dobili v roke zelo mnogo
Perlčnik.
važnih listin, po katerih so spoznali, da obstoja poleg že znanega socijalno demokraške-ga še drugo slično vojaško društvo. Ta razširja med vojaki razne anarhistične listine in ščuva tako vojaštvo. Oblasti upajo, da bo napravljen temu kmalu konec.
DOGODKI NA RUSKEM.
Nemiri in upori v nesrečni Rusiji trajajo dalje. Vojaška sodnija ima mnogo posla, ker mora soditi cele vojaške oddelke radi upornosti. Vojaki se še vedno upirajo. Iz Mandžurije hoče vojaštvo domov in odreka pokorščino. — Uporni kmetje so razdrli brzojavne in telefo-nične proge. — V Harbinu so zaprli 600 oseb, ker so sc udeleževale revolucijskih shodov. Tudi v Vladivostoku so bili nemiri. Revoluci-jonarji so napadli ječo, ker so hoteli oprostiti politične jetnike. Med kozaki in vstaši so bili krvavi boji. Vstaše so podpirale tudi vojaške
čete. Kronstatski mornarji so se zopet uprli. Iz Odese se poroča, da je nastala v taniošnji luki splošna stavka. Tudi v Peterburgu sc jc prelivala kri, ob priliki več političnih shodov. - Ruski državni zbor je sklenil, da se vsa državna, carska in cerkvena posestva porazdele med kmete.
ROŽDESTVENSKIJ OPROŠČEN.
Poveljnik brodovja, ki jc šlo na pomoč ruski vojski na morju proti Japoncem in ki je bilo od Japoncev ali uničeno ali ugrabljeno, ie bil oproščen, štiri drugi častniki pa so bili obsojeni na smrt, a so bili priporočeni carjevi milosti. Roždestvenskij in drugi častniki so bili oproščeni, dasi je Roždestvenskij zahteval, naj mu nalože kot najvišjemu poveljniku po zakonu najstrožjo kazen.
<775^
Listek.
Slika na lice in narobe.
(V. Kosmak.)
Postarna gospa Koširjeva je. sedela v svoji sobi v prvem nadstropju pri oknu,, pletla no-govico in pogledovala skozi okno. Gospa Koširjeva je bila vdova bistrih oči in polnih lic. Obleka je bila bolj starega kroja, a lepa in snažna kakor nova. Tudi pohištvo v sobi ni bilo narejeno po najnovejši modi a blesketalo se je vse kot zrcalo. Vsa soba je napravila na človeka miren, prijazen utis.
»Aha, uže gredo«, zašepetala je gospa Koširjeva, odložila pletenje in se naslonila na okno.
Po beli cesti proti hiši je šla dekla in peljala za roko štiriletno deklico in šestletnega dečka. Deklica je imela na glavi bel slamnik, izpod katerega so se vsipali kodrasti laski. Tudi krilce je bilo belo, okrašeno z višnjevimi trakovi in nožice v rdečih nogavicah, so tičale v tesnih, finih čreveljčkih.
Deček je bil okusno oblečen v pisano lahno obleko in čim bolj se je bližal hiši, bolj je veselo poskakoval okrog svoje spremljevalke. Deklica pa je stopala previdno in oprezno, kot bi pri vsakem koraku pazila, da si ne pomaže obleke.
»Novo obleko inta ta angelček«, nasmeh-Ijala se je gospa Koširjeva, »oni razposajenec je pa spet živ kot srebro.«
Hitela je k omari, nabrala velik zavoj sladkorja in sedla nazaj k oknu.
V predsobi so se začuli drobni koraki, nekdo je potrkal in z globokim poklonom je stopila v sobo pestunja in za njo oba otroka.
Gospa Koširjeva je gledala začudena, kot bi ne poznala nobenega.
»Kdo pa je vendar prišel k nam?«
»To sta Dolfek in Avrelinka«, odgovorila je služkinja ponižno.
»Ne, ne, to ne more biti resnično, Avrelinka ni tako krasno dekletce.«
»O, je, je, milostljiva, danes je zato tako zala, ker ima novo obleko.«
Dekletce je prevzeto pogledalo po sebi. »No, Avrelinka, kaj se reče?« opozorila jo je služkinja.
Nališpano dete se je priklonilo rekoč:
»Poljubljam roko.«
Gospa se je sklonila k njej.
»Zares, to je Avrelinka«, saj sem jo komaj spoznala, jej, kako je krasna, v čisto novi obleki, kakor angelček.« In poljubila jo je na čelo in stisnila k sebi.
Med tem je pri peči zacvilila mačka in deček se je spustil v jok.
Gospa je preplašena priskočila in poizve dovala, kaj se je dogodilo.
Ko se je gospa zabavala z Avrelinko, seji Dolfek splazil k peči in vščipnil mačko, kiji mirno tamkaj predla, za rep. Mački se je zdeli ta ljubeznivost čisto odveč, neusmiljeno jc za, cvilila, sc v hipu obrnila in prašnila Dolfka v roko. Ta se je začel dreti na ves glas in de. bele solze so mu začele kapati po obrazu.
»Božčck, božček, kam te je pa prašnila, kaži, Dolfek, kaži. Le ne jokaj, mačka jc h«, dobna, ta grda mačka. Pcpa, zapodi hitro ma, čko ven! Le ne plakaj, Dolfek, dala ti bom do. brc kave.«
»Nečem«, zakremžil se je razvajeni otrok,
»Le utolaži se, bom dala pa sladkorja, na, vidiš?« In nasula mu je polno perišče sladkor, čkov.
Dolfek je poželjivo segel po njih in jih'za-čel mašiti v usta. Jok je utihnil kot bi odrezal.
Med tem je začelo dekletce nestrpno cep. tati z nožicami in kazati svojo nejevoljo.
»Kaj pa je, kaj pa je, angelček moj?«
»Še meni!«
»Seveda, tudi tebi, tudi, skoraj bi bila na-te pozabila, na, tudi ti dobiš sladkorčkov, tudi.«
In tudi Avrelinka je začela hrustati sladki bonbone.
Pred revno kočico na pragu je sedel mi deček. Vrata so bile zaprte. Deček se it zabaval s tem, da je zlagal iz trsak hišico.
»To tako, to tako, to na to, in to počezi tako je čebljal sam seboj in pokladal trske drugo čez drugo.
Proti koči je stopala nagubana, utrujeni starka. Bila je bosa, oblečena v preprosti temno krilo in na glavi je imela ruto skora enake barve. Lasje so nekoliko razmršen padali po obrazu in čelo je bilo oroseno s te žkimi potnimi kapljami. Nesla je v roki ko šaro krompirja in na rami motiko.
Solnce je že zahajalo. Blizu doma ji sreča soseda.
»Kam pa tako hitro?« vpraša jo prijazna
»Domov se mi nnidi, kmalu bo noč, ljudji bod prišli s polja in zahtevali večerjo. Dom je pa Tonček sam in gotovo je že tudi lačen.i
Soseda je segla v žep in dala starki ko: kruha: »Tole mu dajte, otroci imajo rad kruh.«
»Bog povrni stokrat. Ta teden otrok Se ni pokusil kruha, še nimam smleto.« In hit« je stopala dalje proti domu.
Tonček je zapazil babico že od daleč inj hitel nasproti.
»Babica, babica«, klical je ves vesel, 4 jo zopet vidi.,
»No, kaj pa je Tonček? Ali si kaj jokal?
»Nič, prav nič. zidal sem hišico«, in oprije se je babičinega krila.
»Si bil že priden, vidiš, zato sem ti neka prinesla.«
Vzela je iz žepa kos kruha in mu ga poka
zala.
Tončku so se zasvetile oči in presrčna ra dost mu je zasijala na obrazu.
Babica je odlomila košček, ga pokusila ii dala drugo otroku, četudi ie bila sama pošte« lačna.
»Ali kravice še ni bilo domov, Tonček?1
Deček je odkimal z glavo, govoriti ni m» gel, ker je imel polna usta.
Starka je odprla kočo, prinesla na pral lonec vode in začela lupiti krompir; Tonček H sedel zraven nje in otepaval okusni kos kruha
»Ali ata in mame ne bo kmalu?«
»Kmalu bota prišla domov, kmalu, le P° trpi, potem bo pa takoj večerja.«
Na vasi so začela mukati goveda in bi* jati ovce. Začul se je pastirski rog in ubran« zvončkanje kravjih zvoncev.
»Sivka je prišla domov, pojdi ji odpret
ilev!«
Deček je skočil po koncu in hitel proti ilcvu. Za njim je prišla babica, privezala livko in prinesla seboj molzno posodo. Začela e niolzti, Tonček pa je sedel na pragu. Ko je lilo to opravilo končano, je šla starka v ku-ilnjo, pristavila k ognju krompir in lonec sve-:cga mleka.
V zvoniku je zadoncl zvon in vabil ljudi iaj počaste nebeško Kraljico. Tonček se je litro odkril in naredil križ, ki se mu pa ni po-;ebno dobro posrečil.
»Semkaj poklekni zraven mene, pa moli epo za menoj«, opozorila ga je babica.
l onček je pokleknil zraven babice, nare-jila mu je pobožno križ in začela sta moliti. )eček je zrl na babico z velikimi, nedolžnimi ičmi kot na neko višje bitje.
»Angel Gospodov je oznanil Mariji«---
iričela je starka resno in premišljeno. Molila ita dva otroka, eden v mladem, drugi v sta-em telesu in molila sta tako ljubko in zbrano, la so zvezdice zvedavo pogledovale nanju z lebes in mesec sam je prodrl s svojimi žarki
skozi gosto drevje in ju opazoval.---
* * •
Ali naj temu še kaj pristavim? Ni treba, liti tega ni treba, da bi povedal, katera teh jvch sličic je na lice in katera narobe. Uganil bo to lahko bravec sam.
Lovska povest.
Ootovo so nekaj krasnega za vsak kraj gosti, veličastni gozdovi, ki se raztegajo uro laleč, podobni zelenemu morju, katero je zdaj tlimo kot nežno dete v zibelki, zdaj zopet raz-Durkano in razdivjano kot besna divja zver. človeku, ki pride v tak senčnat gozd, se zdi, (ot bi bil prišel v veličastno svetišče. Skoraj alaho se ogleduje okrog, posluša petje gozdnih ptic, občuduje skrivnostno tihoto, ki vlada na tem kraju, čudi se in strmeč hvali stvarnika, čegar neskončnost se razodeva v stvarstvu. Hrup in šum sveta ne sega sem v gozdno tihoto. Mir in sveži zrak blagodejno vpliva na človeka, otrese se duhomornih skrbij n duh se mu dviga kvišku.
A včasih zajdejo strasti tudi v to veličastno gozdno tihoto in zahtevajo žrtev za žrtev. K nebu kipeči drevesni velikani zrejo včasih prizore, ki pretresajo srce, a komaj se završe, že vlada zopet krog in krog mir in tihota, in človek, ki zamišljen koraka skozi gozd, ne sluti da je morda pred malo časa zeleni mah rdečila kri in da so se čule tu kletve in prošnje, grožnje in molitve.
Dogode se včasih v gozdih povesti, žalostne in grozne, in tako povest, ki se je dogodila v velikem gozdu na Češkem, hočemo tu Podati cenjenim bravcem.
Oosti gozd je ugodno skrivališče za divje 'ovce, ki hočejo živeti brez težkega dela in hodijo streljat divjačino, ki se brezskrbno pase Po gostih šumah. Zjutraj gredo lovci od doma, a ne vejo, če se še vrnejo. Nevaren je njih Posel. V gozdu so vsak trenotek pripravljeni, da poči izza grmovja lovčev strel, k lahko v 'renotku konča njih življenje. A če zgreši lov-teY strel, pomeri lovski tat in morda še le čez vfč dnij najdejo lovca v gozdu s prestreljeno žlavo. In v marsikateri hiši se tedne in tedne pozneje čuje jok in zdihovanje, ker se ni vrnil K gozda oče ali sin.
Lovcev, ki bi bili dosegli visoko starost, najdemo v tem kraju malo, a če jih najdemo, "najo to pač zahvaliti svoji prizanesljivosti.
Niso videli in zapazili, kar bi bili morali zapaziti in rajši so se izognili kraju, kjer bi bili
morali zreti smrti v oči. Lovski tatje poznajo dobro takega lovca in 011 je prepričan, da nc bo prišel v položaj, kjer bi njegovo življenje viselo na nitki. In če ima tak lovec doma družino ni čudno, da mu pri misli na domače omahne puška, ki jo je nameril na lovskega tatu.
Takih lovcev pa ni maral gozdar Koder, ki je pred kratkim nastopil službo v tem kraju. Takoj prve dni po svojem prihodu je sklical svoje lovce k sebi in jim zabičaval, naj ne trpe, da bi razni pohajači delali škodo po gozdu. Takoj, ko zaslede takega tatinskega lovca, naj to takoj sporoče njemu, ki bo že skrbel, da ga potem z združenimi močmi dobe v roke.
Razhajaje so se lovci pogovarjali o go-zdarjevih navodilih.
>Le naj hodi sam po noči in po dnevu ^ gozd, pa bo videl, čc bo kaj izdalo«, trdil je stari Mejač. Predno se človek zave,, kaj da je, te lahko kak nepridiprav že trikrat ustreli. No, saj pa gospodar tudi sam ve, da govoriti o tatinskih lovcih in se ž njimi spoprijeti, ste dve stvari. Ce zvejo ti ljudje ,da jim misli Koder stopati na prste, mu bodo kmalu pomagali na drugi svet, prej kot on njim. No pa njemu je drugače. Vdovec je in samo enega sina ima,
ki pa je tudi že preskrbljen, kdor pa ima kup otrok kot jc.z, ta mora misliti tudi na te.«
»F.j, ne boj se tako«, zavrnil ga je njegov tovariš Mlakar, »saj ne bo tako nevarno, kot ti misliš. To bo še veselje, da ne bomo preganjali samo srn in zajcev, ampak tudi ljudi. Par jih imam že zdavnaj na sumu, ki bi jim prav privoščil, da bi prišli že enkrat v past.«
»No, bomo videli«, dejal je Mejač, »sicer si bo pa Koder tudi šc premislil, predno se bo nastavil tatinskim lovcem za tarčo. Ti se pa tudi nikar preveč ne usti, če bi bil tako pogumen, bi ne imel toliko tatov v svojem revirju.«
»I.e počasi, boš videl, zdaj bo šlo pa drugače. »Vzel jih bom na muho te postopače in gozdar bo imel prav dobro »žetev«. Ne greš z nami na kozarec piva?«
»Se mi ne ljubi, gozdar mi je skvaril vse veselje. Pojdem rajši domov delat testament, ker vem, da bodo tatinski lovci prej postrelili nas, kot pa mi nje. Ce hočeš, pridi v nedeljo k Osolniku, bom pa dal za pol litra, če bova še živa.«
»Ha-ha-ha! to je izvrstno, da misliš že res kar na smrt. Ce bova živa, torej se snideva, če pa ne boš, pridem pa na dom po tvojega filaksa za spomin.«
»Le norčuj se, morda pridem pa rajši jaz po tvojega lorija.«
»Le pridi ponj, le, saj ga ni druzega kot lenoba, vedno spi in dremlje«, smejal se je Mlakar in šel za drugimi proti bližnji gostilni.
Ko so odšli, se je ustavil tudi Mejač in nekaj časa pomišljeval.
»Čemu bi hodil domov? V gostilni pa bi * zbijali šale na svoj račun. Naj bo. Za njimi pojdem. Ce me es ustrele kdaj v gozdu, bo imel gozdar na vesti mojo smrt.«
Zavil je proti gostilni. Komaj se je pokazal na pragu, že so udarili gosti v glasen smeh.
»Mejač je vstal od mrtvih. Kako pa da si prišel sem? Mi smo ti že skladali za venec. Vrhar je. pa ravno dejal, da bo vzel tvojo vdovo za ženo.«
»Drži jezik za zobmi«, jezil se je Mejač nad Mlakarjem. »A16 — gostilničar, liter vina, da si utolažim jezo.«
»Pa mora naprej plačati na upanje mu ne smete dati niti kaplje, ker ga ne bo več semkaj. Saj mu že grob kopljejo tatinski lovci, ali ne veste?«
Zastonj se je Mejač jezil. Lovci so ga obsipali z zlobnimi šalami kot za stavo. Videl je, da mu jeza nič ne pomaga in začel se je sam
smejati in dovtipe zavračati z dovtipi, tako da smeha ni bilo ne konca ne kraja. Vsi so pozabili na tatinske lovce in na gozdarjeva naročila, celo Mejač je postal pogumen, tako bi jih šel precej lovit.
Še le proti večeru so se veseli in pogumni razšli in sklenili, da se kmalu zopet snidejo.
(Dalje prih.)
^ŠŠŽL
Ameriška dramatika. V Ameriki pride v kratkem na oder dramatizovano delo, ki pred-očuje vse postopanje v ameriških klavnicah. Pred očmi gledalcev bo tekla prešičja kri v potokih. Svinje bodo krulile s pomočjo gramofonov, ki bodo to posneli v klavnicah, mesarji bodo razsekavili meso, kuhali ga itd.
Brzojav brez žice spojen z navadnim br-zojavom. Josip Rodet je iznašel način, po katerem je mogoče spojiti brezžične brzojavne postaje z navadnimi žicami. Te iznajdbe se bodo poslužili pri prekomorskih brzojavih. Preko morja bo vodila brzojavna proga brez žice, ki se bo na bregu spajala z žico navadnega brzojava. Ta bo prenašal? potem brzo-jave v notranje dežele.
Z bohinjske železnice: Podbrdo s Petrovega.
Razgled po domovini.
Na III. slovenski katoliški shod v Ljubljano. Agitirajte že sedaj, da bo udeležba na tem shodu sijajna. Zastopani naj bodo vsi naši občinski odbori po svojih županih, svetovalcih in odbornikih. Tudi Slovenci po drugih krajih izven Kranjske se pripravljajo na udeležbo. Vrli slovenski K o r o š c i so sklenili razviti živahno agitacijo. To vest smo prejeli z največjim veseljem,, da bomo imeli priliko pozdraviti v svoji sredi naše zatirane brate Korošce. — 26. avgust bo dan slovenskega katoliškega ljudstva.
+ Na tretji slovenski katoliški shod! Prihodnji teden naj se izvrši po župnijah glavno delo za udeležbo na katoliškem shodu. Izpolnjene zglasilnice, naj župni uradi blagovolijo poslati do 30. julija na naslov: dr. Evgen Lanipe, Ljubljana. Komur zmanjka zgla-silnic, naj se oglasi, da se mu takoj pošljejo. Društva naj takoj prijavijo svojo udeležbo in naj povedo, ako pridejo z zastavami. Tudi naše pevske zbore prosimo, da pohite v Ljubljano in da nastopijo zvečer 26. avgusta na ljudski veselici. Vsak pevski zbor naj že zdaj naznani svoj prihod, tudi skladbe, ki jih hoče peti! Priporočamo tudi, da se na dekanijskih konferencah vrše pogovori, o kolikor mogoče veliki udeležbi na katoliškem shodu. Ako vsak naš somišljenik stori svojo dolžnost, tedaj bo 26. avgust res vesel dan za katoliško narodne l.lovence, dan, na katerega bomo lahko ponosni. Zato pa takoj vsi na delo! Tudi slovanske brate bomo z navdušenjem pozdravljali na našem shodu in so že mnogoštevilni h"'9ški, češki in poljski listi prinesli oHir za udeležbo na III. slovenskem katoliškem shodu. Tembolj je dolžnost vseh Slovencev pokazati največjo udeležbo svojo zavednost. Od mesta do mesta, iz trgov do najmanjših vasi naj prodira klic: Na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano!
Cerkveno odlikovanje. Vsled smrti stolnega prošta dr. Janeza Kulavie izpraznjen ka-nonikat pri ljubljanski stolnici je podeljen preč. gosp. konzistorijalnemu svetniku Jožefu Š i -š k a, ravnatelj knezoškof. ordinarijatne pisarne. - Preiniiostni g. knezoškof dr. Jeglič je imenoval preč. g. Jan. 13 renče ta, mno-gozaslužnega župnika v Preski pri Medvodah za svojega duhovnega svetnika.
Kauonično vmeščen je bil v škofijski kapeli pretekli teden novointenovani kanonik ko-Icgiatnega kapitlja v Novem mestu ,veleč. g. Janez Vi ran t, doslej župnik v Mokronogu.
Ljubljanski liberalci tepeni. Takega poraza še niso doživeli ljubljanski liberalci, kakor pretečeni četrtek 13. t. tn. Sklicali so po mnogih letih prvi javni ljudski shod. Kot poročevalca sta bila oglašena advokata dr. Triller iu dr. Tavčar. Hotela sta pogrevati stare laži o izdajstvu koroških iu štajerskih Slovencev po naših poslancih. Shod bi se moral pričeti ob polu 9. zvečer, a že ob 8. je bila dvorana »Mestnega Doma« nabito polna. Prišlo je namreč premnogo somišljenikov »Slovenske Ljudske Stranke« in socialnih demokratov. Ljudstva je bilo tudi pred »Mestnim Domom« vse polno. Dr. Tavčar je že eno uro pred shodom stražil pri vratih in zagrozil, da ne pusti v dvorano naših mož: oba (iostinčarja, Stefeta, in Moškerca. A kljub Tavčarjevim grožnjam so prišli vsi štirje v dvorano. Za predsednika
so izvolili med glasnimi protesti liberalca dr. Ravniharja, ki je dal besedo dr. Trillerju. Ta je začel govoriti o splošni volilni pravici, dasi je satn on njen strasten nasprotnik. Ko je začel udrihati po dr. Šusteršiču, ki se je toliko trudil, da pridobi kar največ ugodnosti za Slovence, radi česar so ga srdito napadali nemški poslanci, tedaj je nastal velikanski hrup proti Trillerju, ki je izblebetal tako neresnico, da je dr. Susteršič izdal Korošce. Ravno tisto popoldne je namreč dr. Susteršič v državnem zboru se trudil na vse kriplje, da bi dobili Korošci enega poslanca več, a so ga preglasovali Nemci, ln sedaj pride domišljavi Trilllcr in se zadira v dičnega našega voditelja, kojega delavnost pripoznavajo celo jiemški. liberalni poslanci vseh strank. Klici »Živijo Šusteršič« so se vedno glasneje ponavljali, Triller je postajal bled kot zid in hitro je moral končati. Ko je Triler nehal, je vrgel Predovičev hlapec neki stol po dvorani. Sedaj se je pa začela rabuka. Stoli so frčali na vse strani, steklo je pokalo, divji sokoli so tolkli s svojimi palicami, s kojimi so se oborožili in vladni komisar g. Wračko je moral zaključiti shod. Liberalci so potepeni bežali, dr. Tavčar, ki je mislil govoriti svoj naučeni govor ,ni mogel priti do besede. Zmagovalno ljudstvo pa je klicalo: Živela splošna volilna pravica, živijo dr. Šusteršič. Ti klici so se še dolgo ponavljali. Liberalci so dobili tako brco v svoji trdnjavi, da je ne bodo nikdar pozabili? Izgubili so vse veselic, da bi se še kdaj upali napraviti javen shod. Liberalci so uvideli, da tudi z »izdajstvom koroških Slovencev« ne pridejo nikamor, o »izdajstvu štajerskih Slovencev« so bili pa že tiho, saj so ti ravno po dr. Šu-steršičevem prizadevanju, dobili še sedmi mandat. Pokazalo se je liberalcem tudi, da v Ljubljani ne bodo lagali o dr. Šusteršiču, ki je zadnje dni naredil več za Slovence nego liberalci vsa leta.
Bivši poštar Muršec, ki je bil pri zadnji porotni obravnavi v Ljubljani oproščen hudodelstva poneverbe, katero so mu očitali, da jo je izvršil v Železnikih, je bil zopet prijet od deželnega sodišča. Baie so prišli na sled novim nerednostim. Muršec je strasten liberalec »Narodove« baže.
Naša zmaga. Kljub silnemu nasprotstvu liberalcev, katerim načeljuje gostilničar Rus, je bil izvoljen naš deželni poslanec g. Košak že desetič za župana na Grosupljem. Slava zavednim volilcem, g. župana pa: Na nmoga leta!
Umrl je v Ilirski Bestrici vpokojeni kaplan in slovenski pesnik č. g. Janez Bile. Rojen je bil I. 1839 v Trnovem, v tnašnika posvečen 1. 1864. Veliko let je bival bolan v svojem rojstnem kraju, kamor so ga položili tudi k večnemu počitku. Naj počiva v miru!
Samoumor dveh zagrizenih liberalcev.
Pretekli petek si je v svojem stanovanju prereza! žile na vratu in na rokah trgovčev sin Pavel L o z a r, ki je imel trgovino na Glavnem trgu. Vzrok samoumora je poneverjenje večje svote denarja (po mnenju nekaterih okoli 10.000 K) pri »Glasbeni Matici«, katere dolgoletni blagajnik je bil Lozarjev Pavel, ki je najraje posedal po gostilnah. Ranjki je bil navzoč na vseh liberalnih shodih, bil je strasten agitator za »Narodovo« kliko in zelo spoštovan pri ljubljanskih liberalcih. Prej ta dan so ga zarubili. Ker se je imel vršiti v petek občni zbor »Matice« in bi bili prišli na sled goljufiji, si je vzel prej življenje. Žalostna smrt! — V soboto 14. t. m. se Je ustrelil trgovčev sin
J e s e n k o s Starega trga. Tudi ta je bil | beralen agitator.
Slovenskemu katoliškemu izobraževal, nemu društvu v Trstu je takoj ob ustanovitvi pristopilo 90 članov. A to število Se bo uo. tovo kmalu pomnožilo. Predsednik društva je g. finančni uradnik J c I c n e c. Želimo društvu vsestranskega razvoja!
Otvoritev nove železnice bohinjske. I)a. nes opoldne bodo slovesno otvorili novo žc. leznico. Na postajah vihrajo cesarske in slovenske zastave. Pozdravi se bodo govorili v domačem slovenskem jeziku. Ob tej priliki prinašamo več slik iz ozemlja, po katerem teče nova železnica.
Novo lekarno so odprli v Ljubljani na oglu Bleiweisove in Rimske ceste. Imenuje se »pri kroni«.
Liberalci si prizadevajo na vse mogofe načine ,da bi se uvedla razporoka v Avstriji, to je razkristjanjenje katoliškega zakona. Odseku, ki bo o tem sklepal v državnem zbora dunajskem načeltije kranjski liberalec dr. Ferjančič. Ta je baje sam tudi za razpo-roko, kakor njegova tovariša dr. Tavčar in bradati Plantan. Grozno žalostne posledice bi nastale, ako se to sprejme. Dokaze zalo imamo na Ogrskem. Vsako leto se namreč množi tam število 'očenih zakonskih. L. 19(0 je bilo n. pr. razporok 3553, lansko leto že 6517. V šestih letih se je to število skoraj podvojilo. Cez 29.001 raztrganih zakonov in ne. srečnih rodbin, to e posledica liberalnega napredka. Kaj takega nas čaka tudi v Avstriji, če bodo zmagali liberalci. Mogoče še v tem zasedanju ne pride do glasovanja. Kadar pa bodo nove volitve za državni zbor, tedaj pa metlo v roke v podobi glasovnice, da se po-mečejo vsi liberalni kandidati, ki bi hoteli iti na Dunaj zgago delat med staro šaro. Cim več zavednih katoliških poslancev bomo imeli na Dunaju, tem več pravic nam bodo priborili.
Kava v korist družbe sv. Cirila In Metoda, katero bo prodajala ljubljanska tvrdka Perdan, se začne prodajati 21. julija. Naročajte samo to kavo, ker s tem se zelo pomore naši koristni slovenski šolski družbi sv. Cirila in Metoda.
Umrl je v Štefanji vasi znani in priljubljeni posestnik in gostilničar g. Ivan Cerin Naj v miru počiva!
Goriški Slovenci — složni. Veliko krivici so nameravali napraviti goriškim Slovencem Na novi postaji v Gotici, kjer prebiva več kol polovica Slovencev, so napravili samo nenv ško-italijan. napis »Gorz-Gorizia«. Slovence so popolnoma zatajili, kakor da bi tu bivali le Nemci in Lahi. Sicer politično razdvojeni slovenski stranki sta se našli tu, da odbijeta škandalozen napad. Ta složen nastop je izdal, da se bodo napisi odstranili. Novi se sedaj nt bodo še postavili.
Zelje liberalcev po razporoki se ne bodo še tako hitro uresničile. V odseku je nanirei vlada izjavila, da se sedaj ne upa priti s tem predlogom glede razporoke na dan, češ, da je to občutljiva točka. Stotisoči podpisov, k1 so prišli iz cele Avstrije na vlado so tako vplivali nanjo, da se ne upa ustreči liberalnim brezvercem. Načelnik odsekov dr. Ferjančii je debelo gledal, ko je čul to vladino izjavo. Res je, v slogi bomo katoličani vse sovražnike vere zmagali.
16letno deklico zadela kap. V Ljubljani je nedavno zadela kap 161etno deklico, hčerk® železniškega mojstra g. Bezjaka. Ta strašna morilka, ki zahteva vedno več žrtev ne P"' zanaša niti mladini.
CENJ- »DOMOLJUBOVIM« NAROČNIKOM!
Prihodnja številka »Domoljuba« bo nepreklicno zadnja za vse tiste odjemalce, ki niso doposlali naročnine. Seveda jim bomo takoj doposlali zastale številke, ako nam morebiti pi žneje dopošljcjo letni znesek.
One cenj. naročnike pa, ki jim je potekla naročnina koncem prvega polletja., nujno opozarjamo, da bomo tudi njim ustavili list, ako tckoin meseca ne obnove naročnine za drugo polletje. K sklepu opominjamo tudi takozvane. skupne odjemalce lista, da v najkrajšem času poravnajo svoj račun.
Na verigo se je obesil v Zalogu pri Po-stojini gospodar Franc Z i g m a n. Zena ga je našla v takem položaju. Pravijo, da se mu je zmešalo.
Velik požar v Ljubljani. V torek 10. t. m. je jelo goreti v Frohlichovi hiši na Dunajski cesti. Požar, ki ie divjal v podstrešju pri umi-rovljenein poštnem uslužbencu Ivanu T0111-iiicu, je žugal upepeliti celo hišo. Hitro dospelim ognjegascem se je posrečilo v primeroma zelo kratkem času pogasiti ogenj. Velik tram je padel pri gašenju na glavo načelniku ugnjegasnega društva gosp. L. Štriclju in mu prebil čelado, ki je preprečila večjo poškodbo. Ako bi bil ogenj nastal ponoči, bi ne bilo mogoče ognja ustaviti in še marsikatero človeško bitje bi bilo postalo prav lahko žrtev plamena.
Ljubljanski Nemci so bili pretekli teden jako razburjeni. Prirediti so nameravali svoj »Sommerfest«, na katerem se pa ne vrši vse v avstrijskem duhu. Zato je odpovedala sodelovanje pri tem slavlju vojaška godba. Radi te odpovedi je nastal silen krik po vseneinških liberalnih listih,, kakor, da bi se bila dogodila našim Nemcem bogve kaka krivica. Štajerski nemški poslanec W a s t i a r je radi tega takoj interpeliral ministra in pa radi postopanja deželne vlade kranjske pri predpripravah za to izzivajoče slavlje ljubljanskih turnarjev. Nemcem se v naši deželi predobro godi, zato so vedno bolj drzni.
Povodom zlate maše mil. gosp. prelata Rozmana je izdal pripravljalni odbor jako lične razglednice s sliko zlatomašnikovo, ki se dobe tudi v prodajalni katoliškega tiskovnega društva. Ker obeta biti večerna veselica zelo dobro obiskana, se priporoča, da se preskrbe vstopnice o pravem času. Dobe se v trgovinah Zalaznik, Zoreč, Bahovec in Lončar.
Liberalci in delavstvo. Kako sovražijo slovenski liberalci iz dna duše našega poštenega kmeta, prav tako sovražijo tudi delavce. !'<> so že opetovano pokazali, zlasti v »Slov. Narodu«, kjer so na najgrše načine zasramo-vali in blatili delavstvo. Nedavno se je vršil -kakor smo poročali v kratki notici — sijajen vseslovenski delavski shod v Preski, kanior so prihiteli slovenski krščanski delavci "d vseh krajev naše domovine in tudi s Koroške in Primorske. A ta shod, kajpada ni bil Po volji kranjskim liberalcem. Norčevali so se iz delavskih množic, ki so prišle zato sem. da se dogovore, kako bi zboljšale svoje stanje, slovenski liberalci so imenovali v svojem Podlem listu »Narodu« te poštene delavske može izdajavce. Sram jih je bilo liberalcev, ki si upajo take priimke dajati delavnemu trpinu, ki mora delati mnogokrat pozno v noč, da si prisluži vsakdanji kruh. Te Psovke si bo naše delavstvo zapomnilo in jih obrestmi vrnilo za časa raznih volitev, ko »odo prihajali liberalni agitatorji prosit za delavske glasove. Takim liberalnim zasramo-vaieeni naj pokaže naše delavstvo — vrata.
Ponesrečil se jc v vevški papirnici 161etni K o c j a n C i č, ko je snažil papirni stroj, vreteno ga je prijelo in mu zmečkalo desno CK'o, katero si je poleg tega še hudo opekel.
a so,ncu so mnogi opazili prejšnji teden *e"ko pego.	_
Naši rojaki v Rimu. Na gregorijanskem vseučilišu so naredili doktorat iz cerkvenega prava gg.: Alojzij M e r h a r, M. Vraber, .1. Kobal, g. dr. modroslovja F. Lukinan pa tudi doktorat iz bogoslovja. Mladim doktorjem naše iskrene čestitke!
Interpelacije. Pretekli teden je v državnem zboru interpeliral naš poslanec dr. Ivan S u s t e rš i č železniško ministrstvo glede postopanja pri odkupu zemljišč za železniško zgradbo na Gorenjskem. Štajerski katoliški poslanec dr. K o r o še c je interpeliral pravosodnega ministra glede jezikovnih razmer pri štajerskih sodiščih v Šoštanju.
V Ljubljani so pretekli teden aretirali nekega kokošjega tatu, ki je raznim strankam okrog Trnovega povžil mnogo kokoši. Ta uzmovič, ki je svoj plen na licu mesta poklal, je brezposelni dninar Peter Strniša, ki je stanoval na Opekarski cesti.
Poboji. Kovač Jožef Jurman iz Zaplaza se je v pijanosti spri s svojim tastom Jakobom (iliha iu mu je s sekiro zadal dva taka udarca, da je tast v par dneh umrl. Jurmana so izročili sodišču v Novem mestu. — V Predosljih je prišel kočar Peter Cvek v gostilno J. Cekina po osminko žganja, da ga ponese domov. Pred gostilno se je Cvek spri s Cclarjem in njegovo rodbino. Stepli so se, in pri tem je dobil Cvek tako poškodbo, da je umrl. To nesrečno pijančevanje je torej zahtevalo tekom enega tedna kar dve žrtvi. Kako žalostno! Boj pijančevanju na vsej črti! Celar, ki je bil ves potrt radi smrti Cvekove je skočil v vodo in utonil.
Za kanonika kolegijalnega kapiteljna v Novem mestu je presvitli cesar imenoval veleč g. dekana in župnika V Šmarlnem Antona Zloga r j a.
Deželni predsednik Schwarz je obiskal pretekli teden Tržič in Kranj. Povsod so ga zastopi sprejeli zelo sijajno. Prav prisrčen je bil zlasti sprejem v Kranju. »Narodovi« pozivi, naj bi se deželni predsednik ne sprejemal slovesno, ne najdejo nikjer tudi med liberalci ni-kakega odmeva.
Huda nevihta je. divjala pretekli teden po nekaterih krajih Dolenjske, tako v Toplicah, dalje v Poljanah, kjer je treščilo v pod g. Pe-čaverja; v Strugali je strela udarila v kozolec Janeza Zupančiča v Tisoveu.
Nove maše v Ljubljani. Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani več novih maš. Na Rožniku jo jc daroval č. g. Josip D e m š a r iz Tržiča; pri uršulinkah č. g. Franc K rh n e iz Vipave; pri lazanstih č. g. Janez Rihar iz Logatca; pri oo. frančiškanih ob 7. zjutraj č. g. Ivan K m c t iz Tržiča iu ob 9. frančiškan č. o. O t o.
+ Prvi slovenski protialkoholni kongres
ki se je v nedeljo izvršil v mali dvorani hotela »U n i o n« v Ljubljani, je bil izvrstno obiskan. »Abstinent« je lahko zadovoljen z uspehom, saj niso bili zastopani le Ljubljančani, ampak na shodu so bili abstinenti in prijatelji s Primorskega, Štajerskega in Koroškega. Zlasti je bilo na shodu lepo število učiteljic iu učiteljev. Nekaj smo pa le pogrešali, namreč zastopnikov onih činiteljev, ki so v prvi vrsti poklicani, da delujejo na omejitev pijančevanja. Ne kranjski deželni vladi, ne magistratu iu tudi deželnemu odboru sc ni zdelo vredno, da se udeleži zborovanja, tia katerem so bili navzoči prijatelji, abstinenčnega gibanja iz vse Slovenije. Drugod se udeleže takih kongresov ministri, no, pri nas pa zastopniki oblasti nmajo smisla za to. Ob 6. uri je .bila nova maša abstinenta č. g. Antona Demšarja na Rožniku, h kateri so bili vabljeni pred vsem
Udeleženci kongresa in pri kateri je propove-Jtloval »Abstinentov« predsednik dr. Krek. Do-jpoldne so bila pa na kongresu sledeča predavanja: L. Smolnikar o zgodovini protialkohoT'-jiiega gibanja; dr. Krek: Alkohol iu produktivni stanovi; profesor E. Jarc: Alkohol in inteligenca; gospica M. Stekar z Dunja: Žensko vprašanje in alkohol. Debate sta se udeležila Jakob Milavec in dr. Pegan. Popoldne so pa govorili: dr. Dolšak: Alkohol in telo; dr. Robida: Alkohol in duh; Josipina Erženova: Delavke in alkohol; Fr. Avsec: Alkohol in narod; Anton Jarc: Alkohol iu vzgoja; J. Podlesnik: Abstinenčne organizacije; M. Moškerc: Alkohol in tisk. Debate sta se udeležila dr. Krek in profesor Jarc. Shod je pismeno pozdravil ljubljanski knezoškof. Zborovanje je vodil jako spretno profesor E. Jarc. Zvečer jc bila lepa veselica, ki je pokazala, da znajo ljudje biti tudi brez alkohola veseli.
+ Za cestarje na državnih cestah. Poslanci raznih strank so že opetovano poživljali vlado, naj cestarjem na državnih cestah primerno zboljša plače in pokojnine. Dotično resolucijo ie tudi poslanska zbornica odobrila pred dvema letoma, a zgodilo se ni nič. Ravnokar so poslanci dr. Korošec in tovariši v državnem zboru vložili predlog, naj vlada čim-preje državnim cestarjem primerna zbolša plače in pokojnine.
Ij Zlata maša prelata č. g. Janeza Rozmana. Ccrkveiia slavnost se prične v nedeljo 22. t. m. zjutraj ob 9. uri. Nekaj posebno lepega obeta hiti sprevod v cerkev. Pri veliki pontifikalni maši sodeluje slavna društvena godba. Začetek cerkvene slavnosti naznanijo trije streli z ljubljanskega grada. Tako bodo naznanjali po trije streli tudi glavne dele maše. Pevski zbor bode pel novo naštudirano mašo. Gospod vodja Gerbič pa pripravlja lepo iznenadenjc z novo himno, katero jc komponi-ral za to priliko. — Deputacije se poklonijo po maši v prelatovem stanovanju. K dosedaj priglašenim deputacijam se je prijavila še deputacija gospodinj šentjakobske fare, depu-tacija občinskih odbornikov zlatomašnikove rodne občine. Godovič pri Logatcu iu deputacija deklet, ki poklonijo krasen šopek.
Ij Epidemija legarja na Rakovniku. V zavodu salezijancev na Rakovniku obolelo je zadnje tri dni v vsem 17 dečkov za legarjein. Mestni mogistrat je po naznanilu bolezni takoj odredi! najstrožje zdravstvene odredbe, da se zabrani razširjevanje te bolezni. Desin-fekcija vrši se ne le ob bolniških posteljah in v bolniški sobi, temveč po celem zavodu. Posebna straža brani vstop vsakemu tujcu. Prepovedano je občinstvu obiskavati kapelico in svetišče v zavodu. Ker je prav mogoče, da so zanesli dečki z nekega izleta kal te bolezni v zavod, ter da so vodnjaki okuženi z bacili legarja, dal je mestni magistrat takoj vodnjake uradno zapreti, vodo iz njih pa bakte-riologično preiskati. — Velika spalna soba v stranskem poslopju določena je za bolniško sobo; bolniki so v oskrbi zavodnega zdravnika, strežejo jim strežnice-redovnice. Mestni magistrat nadzoruje strogo izvršitev podanih varstvenih odredb in je trdno upati, da se epidemija omeji.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Mengša. Šolsko leto je bilo sklenjeno v soboto s službo božjo in zahvalno pesmijo. Otrok je bilo letos v šoli 4-16, gotovo lepo število. Dvoje učiteljskih močij bo šolo zapustilo, namreč g. Ivan Žagar in gospa Iva Jamšek,
ker se jeseni odpre nova dvorazrednica v Jaršah. Ker je dan šolskega sklepa navadno dan plačila med otroci, je šolsko vodstvo letos modro ukrenilo, da je vse šolsko osobje peljalo Jaršane z zastavo v novo šolo poslovivši se od Mengša. Pred novo šolo je imel g. nadučitelj lep nagovor. Dal Bog, da bi biia nova šola Jaršanom v blagor ! - - N e k a j deklet je zopet zapustilo domači kraj in odšlo v Ame-
riko. V tukajšnjih tovarnah ne zaslužijo veliko, tam pa se jiin obetajo lepi dohodki pri šivanju slamnkov. Tudi iz Domžal jih je šlo že precej. Da bi le ostale dekleta nepokvarjene! — Dr u-štvo se pripravlja na novo igro. Predstava bo v veliki dvorani Ladstatterjeve tovarne. — Od druge strani se nam piše: Da se ne bo naših domačih razmer krivo sodilo in mislilo, da je stvar zgolj osebna, ali da je nasprotstvo nastalo šele zadnje čase, izjavljamo, da stoji v
zapisniku izobraževalnega društva, da je vodstvo godbe že pred štirimi leti, ko je bil tukaj političen shod kat. nar. stranke, ob istem času v drugi najbližji gostilni priredilo na prostem koncert le sto korakov od zborovalnega prostora — gotovo ne iz ljubezni do naše stranke. »Slovenec« je to takrat v uvodnem članku javno ožigosal. To je dejstvo, ki ga nikdo ne utaji. Ali ni bilo takrat dolžnost vodstva godbe pu-
stiti prostega časa mcžem in mladeničem, ravno zato, ker so bili udje izobraževalnega društva, ne pa »gosti praznim klopem«, kakor je bilo doslovno v dotičnem uvodnem članku? Iu kakor je bilo takrat, tako je še dandanes. Resnica je, da nam ni bila godba nikdar naklonjena. Sicer je pa naše najvažnejše delo dandanes v političnem oziru organizacija mož po psameznih vaseh, v gospodarskem in socialnem sodelovanje pri zadrugah, posojilnicah in izobraževalnih društvih, v verskem pri Marijinih družbah. Veseli nas pa, da imajo naši listi v zadnjem času ne samo več čitateljev, ampak tudi več dopisnikov iz raznih krajev. S tem je za nas stvar pojasnjena in končana.
Devetletni ud izobraževalnega društva.
g Iz Podbrezij. Cez dolgih dvanast let smo dobili zopet kapelana v osebi č. g. Jeglič Ivana. Ker je gospod kapelan domačin, bo gotovo priljubljen. Njemu pa iz srca želimo zdravja!
g Iz Velesovega se nam piše: Pred kratkim je imel smledniški nadučitelj Repe ob priliki odkritja nagrobnega spomenika velesov-skega učitelja Petkovšeka imeniten govor, v katerem je med drugim rekel: »Rajni Petkov-šek je ves živel za šolo.« V izpopolnitev tega govora moramo dodati: Rajnik je tudi umrl
—	za šolo! —
g Iz Komende. Pri nas posojilnica prav dobro nareduje; v enem letu je imela nad 200 tisoč kron prometa. Vidi se, da je bila za nas res potrebna. Tudi zadružna mlekarna lepo uspeva. Sedaj dobiva 1200 litrov mleka na dan. Le tako naprej za pravi gospodarski napredek.
Iz kranjskega okraja.
g Od sv. Jošta se nam piše: Na dan sv. A n e, t. j. 26. t. m. bode tu romarski shod. Duhovno opravilo bode ob 6. in ob 9. uri.
g V Kranju bo pel 29. t. m. naš rojak č. g. Ivan Kavčič novo mašo. Drugi novomašnik je č. g. O o g a 1 a, ki bo pa vsled mladosti prejel še le mašništvo v oktobru.
g Cerklje. — Ne maramo 2000 K od Babi-čevega fantka, katerih tako ne upa založiti, ker meni, da se še pri sodniji ne dela pravica, dokler ne prinese 500 K. katere je razpisal na svoje in »Gorenjčeve« laži s svojim podpisom. 500 K ie 4-krat manj kot 2000 K; kdo mu bo verjel, ako ne upa prinesti 500 K, da bi dal 2000 K. »Kdor ni v malem zvest, se mu ne da veliko v pest.« Le po vrsti! Ali je mogoče kača v žepu? — Pride naj po 1000 K, katere je položil pri županstvu v Cerkljah vsled sumniče-nja »Gorenjčevega« g. kaplan. Vsaj fantek prisega na »Gorenjca« in ker je moder, je sunmi-čenje tudi dobro premislil in pretuhtal, ima dokaze v rokah o slepariji, tako bi mislil človek, ko prebira njegove širokoustne dopise v »Gorenjcu«, toda glejte; sumničil je brez vsakega povoda in dokaza odbornike »Hranilnice in posojilnice«; zdaj si misli 1000 K bi bilo dubro dobiti, toda kako. Mi ne vemo! Vemo samo to, kako ime zasluži Babičev fantek, ako ne prinese 500 K, ali ne pride po 1000 K- Fej, fantek! Patent vzemi! — Kdo je kriv prepira v Cerkljah, se povprašujejo ljudje in liberalci kaj radi zvračajo krivdo Od sebe. Krivi so pa vsega prepira edino Ie liberalci. Premislimo malo preteklost! Ko je. sedanji odbor »Hranilnice in posojilnice« se na vso moč prizadeval rešiti »Hranilnico in posojilnico« propada, it] tako odvrniti boben od revežev, ki so ime'1 posojila od posojilnice, norčevali so se liberalci iz odbornikov in skušali spraviti iz odbora, vzeti s tem posojilnici zaupanje in ko bi propadla, potem bi še le po Babičevem modrem nasvetu novo ustanovili,, ko bi bili reveži zapodeni po svetu. Ali ni umljivo, da se nevolja ljudi obrača proti takim svetnikom.
—	Ustanovljeno je bilo Izobraževalno društvo.
Tega ni mogel gledati Lapajne, ustanovil je »Čitalnico«, ki naj hi delovala ravno v nasprotnem smislu. Hotel je razun prepira spraviti še kaj hujšega med ude nasprotnih društev. toda Cerkljani mu niso šli na lim. Dobil je pod svoje očetovske peroti Babičevega fantka, s katerim je menil kot s »spreobnencem« narediti vse Cerklje liberalne. Toda vse brez upa zmage! Spavaj mirno! Kaplan namerava ustanoviti mlekarno. Ustanovimo jo mi, da ne izginemo v valovih pozabijenosti, da dobimo kaj vpliva, tako so se navduševali. In tem navdušenim mladenčem brez tal je šel Legvart na lini. Spoznal je svojo napako in uvidel, kako lončene noge ima liberalna mlekarna, prišel je prosit g. župnika naj pomaga liberalni mlekarni do zaupanja, naj pristopi sam pod kruto komando Babičevega fantka! Zastonj trud! Ob ustanovitvi je odpiral veliki nekmet svoja široka usta: »Ako bodo farji zraven, bo slab«, čenčal o dolgovih »Gospodarske zveze«, zdaj pa gospod župnik: »Na pomoč!« Kratkovidna prevzetnost. Mlekarno imamo, ustanovimo posojilnico nakljub »Hranilnici in posojilnici«. Neizkušenemu fantku jih je šlo pet na led, ko je dal pred cerkvijo oklicati, da jo 10. junija t. 1. ustanove. Zbrali so se v posvet, prešteli in precenili sebe in svoje kosti, spoznali se za preslabe in imajo dolge nosove. Posojilnice, ali kot je sanjaril Lapajne z Babi-čevim fantkom, kreditnega društva niso mogli ustanoviti. Kdo je tega kriv? Ali mogoče odborniki »Hranilnice in posojilnice«, ki imajo stroške, skrbi in morajo preslišati marsikatero, da bi odvrnili škodo od občine? Neodvisni bu-teljni so krivi, ki se dajo farbati fantku in La-pajnetu. Le naprej! — Cez 1800 K mora občina Cerkljanska za eno leto plačati samo za upravo šole v Cerkljah in na Št. Urški gori. V to spada kurjava, pometanje, snaženje, črnilo, nekaj knjig in nekaj druge drobnjave. Občani, ali ni to malo velika vsota 1800 K. — »Domoljub« laže, tako se rad razkorači Babičev fantek in za njimi vsi oni, ki leže na trebuhu pred njim in Lapajnetom. Toda mi se ne bomo prepirali z Babičevim fantkom kdo laže, ker on ne zna najbrže več resnice ločiti od laži, drugače ne bi bil podpisal svojega imenitnega imena pod šest lažij v »Gorenjcu.« Ako pa je prepričan, da »Domoljub« laže, naj prinese 500 kronic, ako pa teh ne upa, ker je »Gorenjca« speljal na led, naj pa vsaj pride po 1000 K. Župan jih hrani! Korajža velja!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Nogo si je zlomila Mina Trilar iz Starega dvora pri Stari Loki, ker je padla s češnje. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
g Šest jih je padlo Poličkovih na Trati, ki so vedrili pod kozolcem, ko je strela blizu tam udarila, pa so vendar še vsi vstali.
g Tepež med otroci. Šolski otroci iz Stare Loke so tako pretepli svojega součenca iz Mo-škriria, da so ga morali prevideti, ker je v nevarnosti njegovo življenje. Kaj bo s tako mladino? Stariši na noge!
— Grmekova slavnost v Sori se je tako izvršila, kot smo pričakovali. Domačih ljudi so Prišli samo Grmekovi 'in Brcetovi pristaši, znani liberalci so prišli iz vse okolice, in pogrne brambe iz Škofje Loke, Stare Loke, St. Jurja pri Kranju in iz Pirnič oziroma Šmartno pod Šmarno goro. Da so prvoime-novane prišle, če tudi v majhnem številu, se ne čudimo, obžalujemo pa može iz Pirnič in Smartna, da so šli na lim Grmeku in Brcetu. Sicer je pa jako mnogo naših ljudi, ki so šli °d krščanskega nauka, ostalo v Sori, ter so Poslušali godbo iz Kranja, ki je dobro igrala, Pokrepčat pa so se hodili k Kofolu, v tako znano Brajčevo gostilno. Pri veselici je Brce Rovoril, in povdarjal, da treba dejanja.
Upamo, da njegov govor ni dosti škodoval, ker ni imel več pazljivih poslušalcev. Ob pol enajstih zvečer je prišel Brce trkat na vrata občinskega odbornika v Sori Andreja Dolinar, in se jezil nad njim, da naj mu preskrbi orožnikov, češ, takrat ko so mene izganjali iz Sore, si pripeljal dvanajst orožnikov." Ali ima Brce pravico zahtevati od občinskega odbornika, naj mu preskrbi orožnikov? Ali ima Brce pravico priti v ta namen razbijat po vratih mirnega moža, ga klicati na odgovor in mu vznemirjati vso družino? Ali ni to kalje-nje nočnega miru? Sploh je vsa udeležba pokazala, da je imela veselica namen, pomagati, kakor smo že prej pisali. Grmeku in liberalizmu na noge. Ločani so bili prišli na veselico samo s pogojem, da se ne govori o politiki. Ko je pa začel zabavljati Brce, so vstali in odšli.
otroci cesarsko pesem, se odpelje dvorni vlak. Ob 1. uri 34 minut se počasi vozi čez Vintgar-ski most, ob 1. uri 41 minut pride na Bled. Tam na postaji zopet čaka duhovščina, uradi, društva, šolarji itd. Nadvojvoda izstopi. Predstave. Deklica mu izroči šopek. Ob 1. uri 49 k minut odhod z Bleda, ob 2. uri 13 minut prihod v Bohinjsko Bistrico. Zopet kakor na Bledu, odhod ob 2. uri 21 minut, prihod v sv. Lucijo-Tolmin ob 3. uri l minuta. Na peronu čaka: Namestnik tržaški z uradništvom, duhovščina, občinski zastopi Sv. Lucije in sosednih občin, društva itd. Nadvojvoda izstopi, nagovore ga: ces. namestnik, okr. glavar, župana Tolmina in Volč. Predstave. Odhod ob 3. uri 6 minut, ob 3. uri 24 minut prihod v
+ Program otvoritve proge Jesenice-Gorica-Trst dne 19. julija 1906. Ob 12. uri 25 minut se pripelje nadvojvoda Franc Ferdinand na Jesenice. Na postaji ga čakajo: Knez in nadškof goriški, knezoškof ljubljanski, železniški minister, poveljnik tretjega ar-niadnega zbora iz Gradca s predsednikom generalnega štaba tretjega armadnega zbora, deželni predsednik in deželni glavar kranjski itd. Občinski odbori Jesenic in sosednih občin, društva, šolska mladina se postavijo na slavnostnem prostoru. Po predstavljanju blagoslovi goriški nadškof dr. Fr. Sedej železniški tir in vozove. Nadvojvoda nato koraka ob društvih in se pogovarja z gosti, nato stopi v dvorni salon otvoritvenega vlaka. Gostje se peljejo deloma s tem, deloma s sledečim vlakom. Ob 1. uri 25 minut, ko pevajo šolski
Kanal. Nadvojvoda izstopi. Postavljena je častna kompanija brez zastave in godbe. Ob 3. uri 29. minut odhod, ob 3. uri 48 minut pride vlak pred soški most pri Solkanu. Dvorni vlak se ustavi tako. da stoji dvorni salonski voz na stebru mosta. Nadvojvoda izstopi, po predstavah si ogleda most. Ob 4. uri se pripelje čez soški most in pride ob 4. uri 4 min., v Gorico. Tu zopet čakajo zastopniki vseh uradov, društva, duhovščina itd. častna kompanija z zastavo :in godbo, nadvojvoda izstopi, predstave. Ob 4. uri 24. minut odhod, ob 4. uri 50 min. prihod v Reifenberg, kjer nadvojvoda zopet izstopi. Odhod ob 4. uri 55 min., ob 5. uri 13 min., prihod v Št. Danijel Kobdilj. Zopet nadvojvoda izstopi. Ob 6. uri prihod v Trst-St. Andrej. Tu čaka tržaški škof itd., častna kompanija z zastavo in
godbo. Nagovori, predstave, potem sc odpelje nadvojvoda v namestniško palačo. Ob 8. uri obed, ob 0. uri 30 minut veliki -sprejem. Ob 12. uri 30 minut se nadvojvoda odpelje z dvornim vlakom s Trsta čez (iorico in Jesenice nazaj.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Vodovod bodo dobile vendarle Poljane, ker so dotične občine sklenile prispevati 25% k skupnim stroškom. No, potem bodemo šele zlahka vino pili. Knlpa je bila marsikaterim predaleč in sodi - preveliki.
d Občinske volitve so se vršile v poljanskih občinah. Prav imenitno se jc obnesel »obergolašar« zeleni Petriček pri starotrški občini. Prihodnjič ga bomo malo bolj na ,piko' vzeli, ker so zares vredne, da cel svel zve o teh volitvah.
d Spričevalo je dal zeleni Petriček nekomu, da je »prepirljiv«. Toda, kdo je večji tožbar od Petrička, ki brez tožbarenja niti živeti nc more, kakor riba brez vode ne?
d Javen shod so imeli pretekli mesec v Radencih. Možje so z zanimanjem poslušali razpravo o volilni preosnovi. (iolašar »Skala« se ni upal blizu.
d Milijonar ameriški g. Rupe se je mudil pretečene dni v svoji stari domovini v poljanski dolini s svojo soprogo.
d Na »Narod« sta v poljanski dolini naročena starotiški cerkveni ključar Fugina iu pa zeleni Petriček. Zato pa naj le prodajata Kaj-feževo vino tudi enakovrednim backoin. Pošten človek se mora vsak sramovati podlih lažij »Narodovih«.
d Žalosten konec je vzela letos radčnška šola. Kil mesec preje so jo zaključili, ker je bil odstavljen znani Rajer radi komedij od uči-teljevanja. Prav mu je, čemu je pa poslušal znane starotrške hujskače!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Sreča v nesreči. Dne 18. junija se je vračal ribniški gospod dekan s kaplanom Sku-bicein z hiimovanja na Robu. Ondi, kjer pride cesta iz Dvorske vasi na cesto na Ribnici, pri-ropota nasproti avtomobil. Konji take pošasti ne vajeni, spnejo se pokonci in utegnilo bi se bilo zgoditi kaj groznega. Toda voznik avtomobila je to opazil in okrenil jc svoj avtomobil na stran v silno strm breg ob cesti, sam pa je skočil na tla. Škatlja jc drdrala v prepad, pa tudi mo/. jo je porinil za njim, vendar se ni znatno poškodoval. Ko. jc prišel od strahu omamljen zopet k sebi, jc dejal, da mu ni toliko za avtomobil, kakor da bi imel kdo radi njega izgubiti življenje ali se sicer hudo poškodovali. Križ je bil potem tisto železno omaro spraviti na cesto.
d Ribniški liberalni pipci so grozili, da bodo presvetl. knezoškofa tožili, ker je rekel na prižnici, tla zakon, ki se sklene pred državno oblastjo, pred Bogom iu pred cerkvijo nc velja nič. Menimo, da bi se ne napihovali tako, ako bi vedeli, da so profesorji, ki isto uče po duhovskih višjih učiliščih, od države celo la-čani za to. Veste kaj liberalni pipci, zdaj so šolske počitnice, tjegor na Jurjevico vas bomo posodili šolarjem, da bodo z vami glino rezali in možice delali.
d Potlačiti je hotel nadzornik Turk neko šolsko zadevo v Loškem potoku, ker se mu menda ni prav lepa zdela. C. kr. deželni šolski svet ie pa zvedel za tisto reč in je naročil Turku, naj jo le s pogumom potegne na 'ari.
d Liberalci ob škofovi vizitaclji so se sem-tertje hoteli znositi nad škofom s svojo nena-vzočnostjo. Vendar iti bilo nič hudega, razun, da se je ta ali oni liberalec pošteno blamiral. Največjo zagrizenost, posirovelost in podivjanost kazal je oni z ribniškega shoda dobro poznani razgrajač Ivo Rus iz Loškega potoka. On je grozno delal na to, da bi imel Loški potok ob škofovem prihodu navadno vsakdanje lice. Toda vkljub vsi grozovitosti in drznosti njegovi je bil Loški potok najlepše okrašen in razsvetljen. Samo vas Travnik, kjer stanuje naš dični Ivo, ki je sicer tako pobožen, da šc celo |>ri procesiji iz btikvic moli, je postavila osem slavolokov in jc bila kar odeta v zastave. Rus je kar divjal, nekoč je šel nad neke hlapce, ki so v domačem gozdu sekali mlaje in jih kar spodil domov. Ne zameri Ivo, to pa že ni več po rusko, ampak po turško. Kot cestni odbornik se je hudoval, da nikdo ne vpraša, če sme ob cesti kopati jame za mlaje. Seveda je on tudi dobre slišal, kako naj skrbi za cesto pozimi, da ne bo pošta iz Drage po celo tedne zaprta. Pred novo šolo je dokupila občina nekaj prostora, da bi bilo lepše, zdaj pa Ivo Rus tam odklada svoje trame. Tam naj kot cestni odbornik skrbi za red. Drugo preganja, sam se bi pa rad »debelil« na občinske stroške. Vkljub vsemu divjanju tega zaupnika slovenske napredne stranke je župan sani postavil slavolok in razobesil zastave, občinski odborniki pa so veselo in pridno postavljali mlaje. Da pa občinski odbor za zdaj ni pozdravil knezoškofa,je pa ravno prav, da ni bilo liberalnih hinavcev poleg. Potočanje, ne pozabite Rusovega počenjatija!
d En »burfeljc« učitelju v »mišji luknji« za »ercniio« za njegov popravek smo hoteli pripraviti, pa smo nekam založili oni papir, na katerem imamo zapisane junaške njegove čine za liberalno razsvetljenje »mišje luknje«. Upamo pa, da nam do prihodnjič pride pred oči oni dragoceni papir.
d Porcijunkula pri Sv. (iregoriju. Ker bi bilo morda za »Bogoljuba« prepozno, se uljudno prosi, da sprejmete v Vaš cenjeni list tole naznanilo: Premilostni knezoškof so dovolili slovesno duhovno opravilo ob porcijunkulskih odpustkih za letos in za vse prihodnje čase. Na predvečer bode ob 7. uri pridiga in potem litanije z blagoslovom. Zjutraj ob 6. uri pridiga in slovesna sv. maša z blagoslovom. Odpustkov se morejo udeležiti lc udje tretjega reda. Toliko v vednost onim udom, ki bivajo izven gregorske župnije iu spadajo k tej skupini III. reda.
Notranjske novice.
iz Starega trga pri Ložu.
n Koliko se popije v starotrški občini piva iu žganja? Ker pobira naša občina naklade na pivo in žganje ,jc mogoče to dognati. V 10 mesecih minulega leta se je izpilo 36.360 I žganja iu 32.140 litrov piva. Dasi ima starotrška občina nekaj nad 4000 ljudi, so vendar označene številke prestrašile.
n Strela je ubila vola nekemu posestniku v Kozariščah dne 30. junija. Tudi streho na hlevu je užgala, a so sosedje ogenj v pravem času zadušili. Sploh je bil 30. junii dan straha in trepeta za vso dolino.
n Obesil se je 29. julija Janez Perušek, po domače Mezin, posestnik iz Podcerkve Zadnji čas je bil vedno žalosten in pobit. V tej otožnosti si jc končal življenje. Za družino je udarec tem hujši, ker jc pred dvema letoma in pol ubilo v gozdu sina pokojnikovega. Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod!
n Iz domače zgodovine. V nedeljo, 8. iu. lija ie predaval v izobraževalnem društvu predsednik Frančišek Vovko o zgodovinski preteklosti ložke doline. Govoril je o Japodili, njihovem bivanju okolu Snežnika, ter o staro, sli starotrške župnije; slikal je preteklost gradov Šneperk, Kočavas in Steberg ter omenjal še nekatere druge zanimivosti iz zgodovine domačega kraja. Kakor je bilo videti, ljudem zelo ugajajo taka predavanja.
n Prihodnje predavanje bo v nedeljo, dne 22. julija. Predmet ie zopet zanimiv: Mesto Lož iu ložki grad. Torej v obilnem številu k udeležbi.
Idrijske novice.
n Utonila sta dva delavca iz Vojskega doma pri Beli. Zrušil se je namreč les na delavce med vodo in kuponi lesa stoječe iu jih vrgel v vodo; dva sta se rešila, druga dva pa so čez dalj časa potegnili mrtva na suho. Rden izmed ponesrečencev zapušča več nedoraslih otrok.
n Zastrupila bi se skoro bila dekle po nesreči. Pri izpiranju ust je pogolnila neko nepoznano reč.
n Novo štetje let - kakor nekdaj na Francoskem pod Napoleonom se bo vpeljalo v Idriji, odkar so klerikalnega zmaja vrgli iz mestne zborovalnice. Saj je rekel Julče po volitvi: To je sveta noč! Ali mi še nismo ugonobljeni! To dobo bomo preživeli.
n Kdo je oslabel? Ali S. L. S? Poglejmo! Pred sedmimi leti je imela okrog 4t) volilcev, pred štirimi leti do 150 in letos vkljub teiim, da so jih združeni liberalci in mokrači terorizirali, ima okrog 190 glasov in ti so oddani od razsodnih mož in zavednih žensk.
n Isti dan zvečer, ko jc III. razred skrpu-cane stranke žalostno zmagal, je bilo okolu mestne hiše strašno električne razsvetljave. Pač prisiljeno, pa tudi grdo, da radi vas drugim zmanjka luči!
n Samo streljali niste nič, čeprav je še menda na rotovžu spravljen smodnik od ti stega časa, ko bi imel vaš kandidat biti izvoljen deželnim poslancem, pa mu je izpodletelo. ker je večina volila dekana Arkota.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Begunj pri Cerknici. V sredo 11. I. m je bila v Begunjah pri Cerknici spodbudna slovesnost. Vršilo se je namreč slovesno blago-slovljenje temeljnega kamenja župne cerkve sv. Jerneja, ki se bo podaljšala na oba konca in povišala. Cerkvene obrede je izvršil č. g. .'• Jereb, župnik od sv. Vida, ki je najpreje v prisrčnem, v srca segajočem govoru pojasnil pomen tega dneva in ginjenim poslušalcem pred-očil velike zasluge pri Bogu, ki si jih bodo nabrali s zidanjem cerkve. V večni spomin lega dneva se jc vložila v kamen perganientna listina z napisom: »Ta cerkev je bila podaljšana I. 1906 na oba konca za 10 m, povišana za I-50 in. Prvotna cerkev, ki je bila zidana baje I. 1618, kakor se je razvidelo iz letnice napisane na vratih, je bila dolga 18 m in visoka 7 m. Zvonik je bil zidan I. 1823. Temeljni kamen je bil slovesno blagoslovljen dne II. julija I. 1906, ko je vladal cerkev papež Pij X.. Avstrijo cesar Franc Jožef I. in bil knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič, župnik in sicer prvi na novoustanovljeni župniji je bil Frančišek Dimnik, župan v Cerknici Frančišek Šerko, podžupan v Begunjah Andrej De-bevec, v Selščku Ivan Žitnik, v Topolu Prane Bonač, na Kožljeku Ivan Debevec, v Pobeli Anton Kranjec in v Hezuljaku Jakob Obreza. Cerkvene obrede je izvršil J. Jereb, župnik pri sv. Vidu, zidarska dela pa J. Ronko ml., pod vodstvom okrajnega inženirja J. Jaksche.« -Ko je končno cerkveni zbor prelepo cerkveno
slovesnost povzdignil s primerno pesmijo, smo se veseli in za delo še bolj navdušeni razšli.
u Zaplana pri Vrhniki. Pri nas po rajnem gospodu župniku še vedno žalujemo; Bog daj dobri duši večni mir! — Vreme imamo silno slabo; posebno neprijetno je to zaradi tega, ker ne moremo v lepem sena spraviti pod streho. Veliko ga nam bo segnilo. — Naj vam sporočilu še redek slučaj, dtt je tukaj neka svinja vrgla 18 mladičev.
Štajerske novice.
Pri volitvi za državni zbor je bil izvoljen g. nadsvetnik v Mariboru dr. V o u š e k. Kot poslanec bo stopil k »Slovanski zvezi.«
Štajerskim Slovencem v spominsko knjigo. Precej mož jc ua Štajerskem, ki so naročniki »Slovenskega Naroda<> in odobrujejo njegovo smer ter mislijo, da so kranjski liberalci njihovi prijatelji. »Slovenski Narod« jc vedno vpil, da morajo štajerski Slovenci dohiti po novi volilni reformi saj še sedmi mandat. Sami seveda niso storili ničesar zato. Le dr. Š u s t e rš i č sc je moral v družbi drugih katoliških poslancev boriti kot lev, da jc priboril nov mandat, ln sedaj pride eden prvih narodno-naprednih mož ljubljanskih dr. Triller iu pravi: Sedmi mandat je spodnještajerskim Slovencem nepotreben, za skupno Slovenstvo pa brezpomemben. To govore liberalci sedaj po dobljeni zmagi. In štajerski Slovenci naj se ogrevajo za kranjske liberalce? Kaj pravi k temu »Domovina«? Ali bodo štajerski narodni prvaki protestirali proti tem besedam Trillerjevim ?
Cista slovenska stranka se bo imenovala nova stranka, katero hočejo ustanoviti pri nas liberalci »Narodove« vrste. I.neli so že zaupni shod. Izdajali bodo menda tudi poseben list, pisan kajpada v istem duhu, kakor je »Slovenski Narod«. V listu se bo pred vsem napadala naša duhovščina. Napadali jo bodo ljudje, ki imajo sicer dolge jezike, za ljudstvo pa še niso ničesar koristnega storili. To ne bo Cista, temveč nečista slovenska stranka.
V	Teharjih bodo volitve za II. in III. razred 21. t. nt., za I. razred dva dni pozneje. Boj bo hud, zato vsi Slovenci na krov!
Štajersko učiteljstvo je začelo po nekaterih krajih hoditi isto pot, katero hodijo liberalni učitelji na Kranjskem. Ce bo to učitelj-stvu v korist, jako dvomimo. Saj slišimo, da na Kranjskem nima liberalni učitelj, ki je povsod strupen nasprotnik duhovnika, nobenega ugleda pri ljudstvu. Ljudstvo po pravici tirja, da so vzgojitelji njegove decc verni in katoliški možje.
V	mestni skupini Briik-Ljubno je bil izvoljen za državnega poslanca nemški nacionaiec dr. Anton B u c h nt ii 11 e r. Od 1065 volilcev jih ie prišlo na volišče samo 279.
Hmelova letina. Ker se jc vreme zbolj-salo, je začel hmelj lepo napredovati in sc je znatno popravil. Cena še ni tako slaba, kakor seje prvotno pričakovalo. Agentje kupujejo kilogram po 1 K 80 v. Najbrže pa se bo ta cena se povišala.
V	Mariboru so prijeli iz Ljubljane pobeglega Koslerjevega uslužbenca Perdana, ki Je bil poneveril večjo vsoto denarja. Pri njem so našli še 700 K. Pripeljali so ga vklenjenega v Ljubljano .
Žrtev žganja. V ponedeljek 10. t. m. so Potegnili iz malega potoka na Ostrožnem pri J-elju utopljenca. V njem so ljudje takoj spoznali Jakoba D i moča, kovača v celjski cinkarni. Dasi je bil star 70 let, je vendar zelo jubil žganje in je tudi najbrže v pijanosti pa-Uel v vodo, iz katere ni mogel več priti.
Legar v bližini Celja. V Škoji vasi pri Vojniku, pol ure od Celja, so umrli za legar-jetn trije moški prejšnji teden. Ta bolezen je jako nevarna.
Rtidosledbo je dovolil celjski rudarski urad g. Mateju Pučniku, posestniku v Št. Andražu pri Velenju za dobo enega leta.
Koroške novice.
Slovenska krščanska delavska društva, ki
imajo svoje sedeže v Celovcu, Prevaljah, Pod-liubeljem, Podsinjavasi, so imela v Kapli ob Dravi 8. t. m. svoj shod. Bilo jc navzočih nad 200 mož. - Prvi Jc govoril msgr. Podgorc o častnem stanju delavskih stanov. Delavec Osana jc izborno govoril o časnikarstvu in pozival delavec, nai pridno čitajo dobre časnike, (iovorili so šc gg. Maierhofer, Sniodej in Ravnik. Dve tamburaški društvi sta skrbeli za zabavo, l aki shodi so jako potrebni, pričakovati je, da se šc večkrat snidemo, da se navdušimo za vse dobro.
Nastavljeni so kot kaplani gg. bogoslovci: Valentin Lak n e r kot kaplan v Svečah, Jan. S e k o 1 kot kaplan v Šmihelu pri Pliberku, Tomaž L) I b i n g kot kaplan v Št. Iljti na Dravi.
Celovška obrtna in trgovska zbornica jc
izvolila za deželnega poslanca svojega podna-čelnika Franca \Virtha iz Beljaka.
Pohvala. Štacijsko poveljništvo v Celovcu ie pohvalilo pešca Franca Oreh k a in Josipa Poljanca od 17. pešpolka, ker sta pomagala pri rešitvi nekega utopljenega moža. Imenovana sta nastavljena kot plavalna učitelja na vojaški plavalni šoli na Vrbskeni jezeru.
Ponesrečila sta se dva delavca v Lipici pri Pliberku pri podiranju neke kovačnice. P.den je hil na mestu mrtev, drugi Mihelčič po imenu, si je zlomil roko na dveh krajih.
Ali je modro? Tudi pri nas na Koroškem jc nekaj liudi, ki verujejo vsemu, kar piše »SI. Narod«. Žalostno je, da ne uvidijo nekatere osebe, da ni »Narodu« za drugo, nego da tudi pri nas napravi med Slovenci popolen razdor. Od liberalcev ne pričakujemo nobene pomoči, saj jih ua litina ju nikdo ne vpošteva.
Primorske novice.
Iz Reke sc poroča: 15. avgusta pride semkaj avstro-ogrska mornarica za šest dni in bo manevrirala pred Opatijo. Začetkom septembra pride semkaj tudi angleško sredozemsko brodovje. Reški guverner in mesto je bota slovesno sprejela.
Duhovske premembe na (iorlškem. Veleč, g .Vinko Mcžan, kurat v Lokovcu, jc imenovan za samostojnega vikarja v Desklah ter hkratu za provizoria v Plaveli. Veleč. g. Fr. Šmid, kurat v Marijinem Celju, pride za ku-rata v Lokovee; č. g. Leopold Pečenko, kaplan v Kanalu, za kurata v Marijino Celje. Veleč. g. Valentin Zcga, vikar v Ravnici, je imenovan za kurata v Oabrijah pri Rubijah. Na njegovo mesto pride veleč. gosp. Ivan Spitzer, vikar na Pečinah. C. g. Andrej Štrekclj, kaplan v Podmeleu, pride za vikarja na Pečine.
Cesar na pomorskih vajah v Dalmaciji. Dne 10. septembra odpotuje cesar z Dunaja proti Dubrovniku v spremstvu prestolonaslednika. Cesar se ni že od leta 1875 udeležil vaj v tamošnjih vodah. Vaje bodo trajale tri dni. Sodelovali bosta dve diviziji z 11 ladjami in tretja divizija s šestimi ladjami in nekoliko torpedovkami. Ker se bodo vršile tako-
zvane kombinirane vaje, bo sodelovala tudi kopna armada.
Velika nesreča. Pomorščaku parnika »Mi-ramar« v Trstu, Ivanu Stcfiču, je odrezala močna vrv, s katero jc ladjica bila privezana ua kol ob obali, desno nogo do kolena.	*
Umrl je v Poreču ondotni stolni prošt msgr. Ivan Pesante. Bil jc zgleden duhovnik, le Slovencem ni bil naklonjen. N. v m. p.!
Iz Soče so potegnili truplo F. Andlovčn, ki jc utonil pri Solkanu dne 2<>. junija.
V Trstu so priredili pretočeni teden soc. demokratje velike izgrede proti laškim poslancem, ki so z obstrukcijo hoteli preprečiti volilno reformo v državnem zboru. Tudi nekaj strelov jc bilo čuti. Vseli demonstrantov je bilo nad 12.000. Pobili so okna pri tramvajskih vozovih. Slovenec dr. Oblak je dobil v glavo opeko, ki mu je prebila žilo. Krvavečega jc obvezal neki zdravnik. Laški poslanci na Dunaju so se zbali iu takoj prenehali /. obstrukcijo.
Izvir Savice.
Iz raznih krajev.
Ameriške novice. V Oljinphantu (Pa.) je ubilo rojaka Ivana Debevca v rudniku. Doma jc bi! iz Škrilj pri Igu. V Ricketsu (Pa.) ie izvršil samoiimor Ivan Mlakar, doma iz Babnega polja. Prerczal si je s črevljarskim nožem vrat in si zadal na prsih dve globoki rani. V Calumetu (Micli.) je umrl vsled težke telesne poškodbe Jurij Cernič, doma iz Tučkovccv v župniji Adlcšiči na Belokranjskem. V Bivvabiku je zgorel v svojem stanovanju Josip Mlinar, doma iz Ljubnega pri Gorenjem Uradu na Štajerskem. IstOtam je v rudniku ponesrečil Franc Kočevar iz Sel pri Semiču; umrl pa ie Anton Adamič, doma i/. Stop pri Velikih Laščah. V Jolietu jc umrl v bolnici Janez Lesar, doma pri Škofii Loki na Gorenjskem.
Morilka obsojena na smrt. V Ljubim ie končnla v petek porotna obravnava proti sestrama Frideriki in Mariji Zcller ki sta bili toženi. r'a sta v nekem gozdu blizu Miirzzu-schlaga nekega dne meseca januarja t. I. urno-
rili zasebnieo Maycr z Dunaja ter jo oropali. Izid obravnave je bil ta, da je bila Friderika obsojena na vislice zaradi uinora, nje sestra ' Marija pa zaradi posredne sokrivde na 18-mc-sečno ječo.
Nazaj k resnici! V New Yorku v Ameriki se jc nedavno en sam dan vrnilo v katoliško cerkev 40 oseb. Med temi so bile osebe visokega stanu: pisatelji, bankirji, doktorji, kupci in luteranski pastorji. Malo dni na to prestopilo je drugih 100 oseb; v celem letu nad 3000! Tako je- suhe veje odpadajo, nove rastejo. Malovredni katoličani cerkvi hrbet obračajo, divjaki pa v njo hitijo. Nehvaležnim narodom Bog vero jemlje in daje jo drugim.
Narodno gospodarstvo,
Spominska knjiga. Zelo zanimiva in obenem tudi podučna je Spominska knjiga prve gorenjske sadne razstave v Radovljici leta 1904. Obseg njen je: Uvod ter odstavki: Slovesna otvoritev razstave, Razstava, nje zgodovina in uspeh, Notranja uredba razstave,
neta. Za vsako teh vrst je v knjigi po dvoje slik, prva nam kaže krasno naravno slikano sadje vsake vrste, druga nam pa v črnih odtisih predstavlja obliko naravne rasti njenega drevja. Med obema slikama je pa po en prazni list za beležke. Knjiga je za sadjarski napredek zelo važnega pomena. To knjigo naj bi si omislili vsi krajni šolski sveti po slovenskih deželah za šolske knjižnice; nabavil naj bi si jo pa tudi vsak vneti sadjerejec, ker bi mu izvrstno služila, osobito v nabavo žlahtnih ce-pičev onih vrst, ki so priporočljive, a jih šc nima in bi sicer tudi ne vedel, kam sc za nje obrniti. — Krasno vezana knjiga stane 8 K, broširana pa 6 K in se naroči pri »Načelniku sadne razstave v Radovljici.« — Krajni šolski sveti in slovenski sadjerejci sezite urno po njej! 2a\ vam ne bode za male soldke, ki jih bodete za njo dali.
Drobtine.
Take si je treba zapomniti! Pretekli četrtek je na javnem ljudskem shodu, katerega so
Gorica. (Pogled
Življenje v razstavi. Sodba obiskovalcev v razstavi, Doba razstave, Odlikovanja, Dobrotniki in Razstavljeno sadje. — Sadje je razstavilo iz Gorenjskega, Notranjskega, Dolenjskega Primorske, Štajerske in Koroške na 24-tih mizah 117 strank. Iz vseh omenjenih dežel razstavilo bilo je sadne pijače 16 strank, sadne konzerve ena stranka; razne stroje >n orodje 7, ter nenavadne predmete pa 3 stranke. Nato sledi v knjigi zaključek računov. — Oddelek: »Nekaj praktičnih nasvetov« obsega sledečo vsebino: 1. Prirejamo sadne razstave, 2. Kako se prirejajo sadne razstave? 3. Sadjarstvo naša bodočnost. 4. Prideljujmo sadje v večjih množinah. 5. Snujmo sadne centrale. 6. Kako uporabljati sadje? 7. Ustanavljajmo sadna društva. 8. Sadjarski pouk v šoli. — Oddelek: »Naša priloga« opisuje sledeče jabolčne vrste:
I.	Gorenjsko jabolko. 2. Pricovo jabolko. 3. Zimska zlata parmena. 4. Kanadska rajneta. 5. Oranžna rajneta. 6. Muškatna rajneta. 7. Ribstonov Peping. 8. Rineni Bellefleur. 0. Rdeči Bellefleur. 10, Aderslebcrjev kalvil.
II.	Velik kaselska rajneta. 12. Montforska raj-
s Kostanjevice.)
liberalci sklicali v Ljubljani, govorila Ljubljana proti liberalcem in za pravice ljudstva, za splošno in enako volilno pravico. Ko so liberalci videli, kako velika večina je proti njim, so se spustili proti našim, seve brez uspeha. Najbolj je suval proti našim možem mesar C e r n e mlajši, po domače Š k e r j a n s Poljanske ceste v Ljubljani in Rus z Rimske ceste. Kmetje zapomnite si to mesarijo! Isto moramo povedati udi o trgovini Skaberne na Mestnem trgu, ki vam ponuja blago za obleko. Ta ima namreč v svoji službi moža, ki je pri isti priliki z vso silo udrihal po glavah naših mož. Kdor nasprotuje Vašim pravicam, temu tudi Vi pogum nekoliko lahko pristrižete. Ta bi bila lepa, da bi taki ljudje ki pravzaprav od ljudstva žive, uganjali surovosti proti pravicam ljudstva.
Iz policijske službe. Iz Londona javljajo o nekem policaju, ki je spremljal v železniškem kupeju nekega tatu v Bromley. Potoma je trdno zaspal in tat se je na prvi postaji izmuznil. Neki potnik, ki je sedel v istem kupeju in to opazil, je skušal policaja zbuditi, a ves
trud je bil zaman. Policaj je spal kakor klada. Na postaji v Bromleyu se ie šele prebudil pogledal okrog sebe in pograbil potnika. Ta se je opravičeval, da on ni tat, branil se na vso moč in zato jc poklical policaj drugega tovariša na peronu na pomoč. Potnik se je moral udati dvema policajema in oditi v zapor. Drugi dan so ga šele izpustili, ko se je dognala nenavadna zmota.
Napad na zdravnika. Vcleški, skopeljski iu solunski Grki so zelo razburjeni na Bolgare. Trije Bolgari so namreč 7. t. m. vdrli v Velesi na kliniko grškega zdravnika Louysa in ga težko ranili. Lonyja so odvedli v Solun. Grki so tembolj nejevoljni na Bolgare, ker se Lony ni udeleževal politike.
Američani v boju zoper jetiko. Republikanska stranka v državi Pensilvaniji je stavila v svoj program spričo bližajočih se volitev devizo, da se bo borila z vsemi sredstvi proti tuberkulozi. V ta namen je sprejeta resolucija, kjer stoji, da je prva delžnost države, z vz-državanjem klinik, bolnic in zdravišč zatirati jetiko, ki žanje v človeški družbi toliko žrtev. Če zmaga v bližajočih se volitvah republikanska stranka, potem bo ta načrt tudi točno izveden. Veleposestnik Henry S. Phi-lipps je osnoval zavod za proučavanje tuberkuloze in s tem postavil prvi temelj programu.
Požarna bramba rešila lastavico. Na Dunaju je vzbudila veliko zanimanje v neki ulici lastavica, ki se je nekako zapletla in obvisela na ometu neke zelo visoKe hiše. Visela je tako dolgo in žalostno cvrčala, pod njo pa se je zbralo polno Ijudij, ki so jo obžalovali. Končno je bilo obveščeno o tem društvo za brambo živali, ki je privedlo na pozorišče požarno brambo. Ta je s pomočjo lestve ptico oprostila, kar je navzoče občinstvo veselo odobravalo.
Konec morilca matere. 281etni delavec F. Ncstler, ki je ustrelil svojo osivelo mater, jc taval po zločinu več dni okrog po gozdih in se je naposled sam z isto lovsko puško ustrelil, s katero je prej ustrelil svojo mater.
Tajinstveni zločinci. Splošno se sodi, da pripadajo vse osebe, ki pridejo pred sodniio, javnosti. A tudi tu je precej skrivnosti, zlasti na Angleškem, za katere ne zvedo niti časnikarji. Nedavno tega je bil sojen v Londonu zaradi tatvine neki Alfred Forstner. Tekom razprave se je izkazalo, da to ni njegovo pravo ime. A vseeno je ostalo njegovo pravo ime tajno, ker zavzemajo njegovi sorodniki baje važna mesta v državi. Obsojen je bil na 6 mesccev, a kdo je ori pravzaprav, ne bo nikoli znano v javnosti. Takih slučajev je mnogo na razpolago. Nekoč je bila sojena neka docela mlada in silno elegantna dama. Da bi je nihče ne spoznal, je nosila preko obraza črn in v ta namen primerno gost pajčolan. Časopisi so jo imenovali: »Dama s črnim pajčola-noiii«. Njeno ime je zapisal njen zagovornik na košček papirja in ga previdno oddal predsedniku. Ta ga je prečkal, dal v koverto in ga vrni! zagovorniku, ki je nato vse skupaj zaž-gal.
Rop na železnici. Iz Berolina javljajo. Od 4. na 5. julija ponoči se je peljala soproga finančnega nadsvetnika Nolle-ja iz Gross- Si-cherfelda v spremstvu družice in jenih treh otrok z brzovlakom Berolin-Hanover v Nor-derney. Nedaleč od postaje Rothenau je skočil na vlak v kuto oblečen človek s počrnjenim obrazom in se je splazil skozi okno v kupe. Nato je potegnil samokres, pomeril in zahteval življenje ali denar. Nollerjeva niu je dala vse, kar je imela seboj (700 mark) in in tako tudi ostali. Nato se je ropar splazil zopet skozi okno in meril z revolverjem tako dolgo na obe ženski, dokler ni pričel vlak bli-zo postaje počasneje voziti. Tam je skočil do' in zbežal. V roke pravici do zdaj še ni prišel,
Na mino zadel. Iz Šangaja poročajo: Pa-robrod »Ningpo« je na svoji poti na Japonsko 120 milj od Jangsaia zadel na mino in se poškodovan vrnil v Šangaj.
Velik agrarni štrajk se prične 10. t. m. v iztočni Galiciji. V vaseh bnrsztymskega in pr-zcmislskega okraja se je stavka že pričela.
Pet otrok ubila strela. Iz Hanovra br-zojavljajo, da je ubila v Goldapu strela pet otrok iste obitelji, ko so iskali zavetja v nevihti pod nekim drevesom.
Orožnika so našli umorjenega. Iz Linca poročajo: Od pondeljka v vojašnici pogrešanega orožnika Josipa Steinbergeria so našli 5. t. m. ponoči na Griesneralm mrtvega. Na stegnju je imel rano. Vsekakor se je zgodil umor.
Vremenske neprilike. V okraju Ceb v ko-initatu Barcs na Ogrskem se je utrgal oblak in provzročil veliko škodo. 35 hiš je popolnoma razrušila nevihta .Tri osebe so mrtve. — O enakem slučaju poročajo iz Draždan. Železniška proga med Obervogelsang-Pirner med Schandanom in Draždanami je deloma razrušena. Poprava bo trajala gotovo dva do tri dni. Istotako so pretrgane vse brzojavne črte.
Od dela nameravajo Izključiti 12 do 13 tisoč tkalcev delodajalci v bjeliškem industri-jalncm okraju, ako ne bodo končane do 16. julija vse stavke.
Štirinajst ur je plesal. V dvorani repu-blijske palače v Parizu je plesal Lah Gualtiero Corsini za stavo 14 ur ter dobil stavo 1000 frankov. Plesali so zajedne tudi še trije Francozi, en Lah in Rus, ki pa niso tako dolgo vztrajali.
Tramvajski uslužbenci stavkajo v Rimu.
Ponesrečen beg. Iz ječe v Bojkovici na Češkem je skušal pobegniti kaznjenec Tomaž Medved. Hotel je pri podstrešnem oknu varno splezati dol, a mu je pri tem izpodrsnilo. Pri padcu se je ves razbil in obležal seveda na mestu mrtev.
Hipna smrt vsled strahu. Vprašanje, zaniore-li nastopiti smrt vsled strahu, se je razmotrivalo v novejšem času pri neki sod-nijski obravnavi, pri koji je šlo za zelo čuden slučaj. Nek mladenič je pomeril z revolverjem na svojega tovariša, ustrelil in prijatelj pa padel mrtev na tla, če prav ni bil nabasan revol-vci ne s smodnikom, ne s kroglo. Kako nastane taka smrt? Tu gre namreč za močne ntise na one živeč, kateri regulirajo srčno delovanje in kateri pod takimi utisi napravijo, da hipno preneha vse srčno delovanje. To se seveda dogodi najraje pri takih osebah, katere imajo šibko srce. Da je to možno tudi pri mladih in drugače zdravih osebah, nam dokazuje prej omenjeni slučaj.
Zaplenjena zapuščina več milijonov kron. V Parizu je umrl neki Amerikanec Rubens in zapustil več milijonov, ki pa so zaplenjeni, dokler se ne razjasni, kdo je Rubens. Pravijo, da je pokojnik iz Elzasa, da se piše Woog in da je leta 1868 obdolžen tatvine pobegnil v Ameriko. Zapuščino so zaplenili člani obitelji Woog kot zakoniti dediči.
Kobilice. Iz Bukarešta poročajo: Prefekt v Tulči je obvestil vlado, da se je na donavski delti pojavil velik roj kobilic. Radi te£a preti žetvi velika nevarnost. Ministerstvo je odredilo 100.000 frankov za uničenje kobilic.
Dohodki Srbije. Službena izvestja kažejo, da je prejela srbska financielna uprava od samih monopolov v zadnjih petih mesecih 974.930 frankov več kakor lansko leto v istem času. Belgrajski carinski urad .ie prejel istočasno 199.534 frankov več kakor lani. Ce se Pomisli na odpore z Avstrijo in neurejene dru-Ke trgovske odnošaje, je jasno, da se v narodu dviga blagostanje.
Ameriška sreča. Neki v Hartfordu, Conn., izhajajoči časopis prinaša iz Paname zanimivo vest, da se je tam baš na mestu, kjer kopljejo panamski kanal, tisti čas kakor v Sati Frančišku, čutil zelo močen potres, ki je imel za posledico poseben pri roden pojav. Zrušila se je namreč na miljo daleč zemlja ravno na tistem kraju, kjer kopljejo panamski prekop. S tem je bilo storjeno zelo dolgotrajno in težavno delo, ki bi ga delavci morali opravljati več mesecev.
Za ;meh In hroteb čns.
V gostilni. Zakaj se je to pivo podražilo?
—	Ker je vse dražje. — Ječmen se vendar ni podražil. — Kaj mi je mar ječmen! Kdo pa sedaj v pivu išče ječmen! — V pivu je to, o čemur noben ne ve, in to ie vsak dan dražje.
Potrpežljivi. Mlad zdravnik (prišedši v sobo, kjer čakajo bolniki): Kdo izmed gospode najdalje čaka? — Krojač (z računom): Jaz, gospod doktor, čakam že tri leta na denar za obleko.
Nepoboljšljiv. Bogat tast zetu: »Torej si od dote moje hčere svoje upnike zadovoljil?
—	Zet: Da, ali ko so slišali, da imatn tako bogatega tasta, zopet so mi posodili.
Štedljivost. Tina: Le mi povej, zakaj se sama mučiš s kuhanjem? — Tina: Da bi kaj prištedila za obleke. Od tistega časa, kar sama kuham, sne moj mož za polovico manj.
Dober odgovor. Mož: Kako ti ugaja tista kuharska knjiga, ki sem ti jo kupil? — Žena: Nič ni vredna. Žmirom se v nji pravi: vzame se to, vzame se ono, ali odkod se to vzame, o tem ni v knjigi niti besedice.
OZNANILO.
Županstvo občine RADENCE naznanja, da je v občinski pisarni obris (načrt) nove občinske ceste v Spodnje Kadence v svrho oddaje zgradbe na upogled. Dolžina novi cesti znaša 132 m.
Stroški za zgradbo so proračunjeni na 2032 K 98 h.	1886 D 1-1
Termin za vlaganje prošenj v svrbo oddaje zgradbe traja do 29. julija 1906, katerega dne se bo najcenejšemu ponudniku oddala.
Županstvo obfcin« Radenci), pri Starem trgu na Kočevskem, 18. julija 1906
IU|HIAI< polten, priden, delaven, krščanski, razumen na kme-lUUPKl ll|<, In živino, dobi takoj službo v iupnlšču v Kropi.
Plača po dogovoru.	1570D 1—1
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dnč 26. juljja 1906.

**
	Loterijske srečke.		«
Dunaj,	21 JulUa 80 47 73	32	(3
Gradec,	21. |ulija 32 19 31	15	SS
Trst,	7. julija 63 42 84	87	14
Line,	2 julija 21 44 82	35	20
Važno!!! Za železno in kovinsko stroko.
V svrho razširjenja nekega predmeta se oddajo zastopstva za Ljubljano, celo Kranjsko In Koroško obstoječim, solidnim tvrdkam, ki imajo gotov krog kupcev na drobno ali hočejo s tem pričeti. Od strani podjct|a se bo poskrbela predmetu najšlrja reklama. Ponudbe pod „Mas?enartikel* na Rudolf Mosse, Dunaj, Seilerstatte 2.	1587D 1—1
Obrtna Aka-demija
frledberj
pri Pranko-brodu ob M.
Polltehn. zavod za inženerjein arhitekte M2 11—6
**
~~ Kraljestvo Saško
Tectinlkum Helnlsclien
Stroj. In elektr. inženirje, tetin, poslov., novod^b. laborat. Prosp. fr.
VI Tov. del. za učenje
»
e
n
■B
o
L
a n
H0
'S*
B S
o
Ji "-s-
. ro
a o S c
— Jtf S* M "»"O ON
S
S*"^ ga ■SE«
T3 O -C
o ca
Z
o
B ~ ••> 3» y cd
jjSiSS-g
U K ..2 11^ .2, m
a> K w -C
E ° . «
c _ L-«>
is-sll
'5°S I o. T ■ ■ ° a n
M N	2 O
- O -s '5> M" J" m s?.!- o t r
h« « wi -a S3 trn "ji -a W
5-si«*
~ i- o C C ■
E-Ka-Si t Ot E HO a. ba
:
Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v St. Pavla
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na KoroSkem. 1316 8-6 gV Javna popolna gimnazija
In zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte raz-
Eožilja na zahtevo samostansko predstojništvo. prejmo se tudi dečki-pevci proti Štipendiji ali brezplačni tirani.
ie varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1321 22-17 (iz Kokos-orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svolih, vporab\ja Ceres-jedilno mast pri peki, praženJu in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil,Ceres' Ustje. | _l
Izdelovale se vrfti pod kamlikO kontrolo preizk uševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX. Spitalgasse št. 31, ki {o je potrdilo visoko c. kr. notranje ministrstvo. Kupovalci C«rtf-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Krajše povesti.
Basnigoj, Zaroka o polnoči, K "JO. Bedenek, Solnce in scncn. Povest. K '40. lirezovnik, Šaljivi Slovencc. Zbirka najboljših
kralkoča-nic iz vseh stanov. K 170. Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1 30. Cigler, Sreča v nesreči. K —'74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov. K —70. Cigler, Kortonica koroška deklica. K '70. I loffman, Bog poinagn. Povesi, karton. K — 90. Hoffman, Peter Prostak. Povest, kart.K —'90. Hoffman, Kar llog stori, vse prav stori. Povest, karton. K -'90 Hoffman, Kako vzgaja usoda. Povest. K — 90. Hoffman. Čas je zlato ali od liboštva do bogastva. Povest. K "82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji, 2 zvez K '90. Koder, V gorskem zakotju. Povest. K 40. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 130. Lesar, Perpetua ali afrikanski mučencl. K I "30,
trdo vezano K 1'60. Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1'30, trdo vezano K 150. Mayr, Mučenci, Starokrščanska povest K 1 05. Sienkievvicz-Miklavec, / a kruhom. Povest K 40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K -'50. Trošt. Pri stricu. Povest. K 95 Trstenjak. V delu je rešitev. Poučna povest. K --70.
Vonomir-Križan, Svitoslav. Povest. K 'IO. Zakrajšek, Oglčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest K —'70. Zupančič, Kabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. VViesemanu. K 1'30, vezano K 1 50
Razne povesti.
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje, — S prestola na niorišče — Leban, 100 beril za otroke. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenjakovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbovčevem Orogi. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Kavbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. Maksimilijan I. cesar meliikanski. — Vstajenje. -Knez Črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. Hildegarda. - Naselnikova hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dob-rušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput. — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. Narodne pripovedke za mladino II. — Car In tesar.
Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi.
—	Erazem predjamski. 60 malih povestij.
—	Sveta grofinja Oenovefa.	•
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka i.
—	Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. Krištof Kolumb. — Darinka mala Črno-
gorka. Sita, mala Hindostanka. Narodne pripovedke za mladino I.
Zgodovinske povesti in pripo= vedne zbirke.
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi — :
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K — 40.
II.	Matevž Klander. — Spirltus familiaris.
—	Zgodovina motniškega polža. Grc-gelj Koščenina. K - '40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K - .40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnii.
—	Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. Dambeški zvon. K --40.
V.	Žalost iu veselje. K 105.
VI.	Nek?j iz ruske zgodovine. - Vojniška republika zaporošl<ih kozakov K '40.
VII.	Božja kazen. — Plaveč na Savlni. — Čudovita zmaga, K '40.
VIII.	Emanek, lovčev sin. - Berač. K - '40.
Benedek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2'20, vezano K 310.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K 1-60.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali
uplemenitba Teharčanov. K —'90. Kržič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov
krščanstva. I. do'III. del po K ~-70. Kržič, Vrtce. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3'30
Kržič, Vrtce, letnik 1903 K 370.
, 1904 do 1905 po K 4'30. „ Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik 1. do X. po 95 vin. Kržič, Angelček. Letnik XI. do XIII. po K 115.
Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortcsu in Plsaru, Trdo vezano K 2'20.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K — "90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K --90.
Šmida Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Sattner. .Drugi natis.) mehko vezan 70, trdo 90 vin.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 vin., trdo K 1-10.
IV.	.Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hug. Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
V.	Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Fl. Hrovat. Mehko vevan 80, trdo 1 K.
VIII.	Pirhi. Ivan, turški suženj. - Krščanska obitelj (družina). Poslov. P. Fl. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. I( Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.	t
X. Ludovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. XI. Najboljša dedščino. — Leseni križ. Posloveni P. Flor. Hrovat, Mehko vezan 60, trdo 70 vin. XII. Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr.Salezij Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. Kartuzijanski samostan. -Posl. Fr. Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 v.
XV.	Pavlina. Poslovenil Frau Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo 90 vin.
Spiilmannove povesti:
I. zvezek : Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji K. —'45, vezano K —'65).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K '45, vez. K '65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45, vezano K —'65.
IV.	Praški judek. Povest K —'45, vezano K - '65.
V.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin , trdo vez. 60 v., po pošti 5 v. več.
VI.	zvezek: Aiumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton. 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 210. Sto\ve-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1"50. Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K — "90.
Igrokazi.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. 1. snopič (2. napis) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v d.ch dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II snopič. Vsebina: 1. Ve-deževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herold. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sar-damski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške ujoge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo tenske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške ulog>>. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski*. Pred-pustna burka v I dejanju. Samo ženske uloge.
Za poštnino ni treba denarja posebej prilagati, ker je ista že pri vsaki knjigi uračunjena; pri večjih naročilih povrnemo poštnino s tem, da dodamo kako primerno brošurico ali knjigo brezplačno. — Kdor torej žili naročiti eno ali več teh knjig naj pošlje denar po nakaznici na naslov: „Katoliika Bukvama" v Ljubljani, in za iše na odrezek (kupon) katere knjige bi rad naročil. Če pa kdo ni vajen pošiljati denar po nakaznici, naj nam naznani naslove' dotičnlh knjig na dopisnici ali v pismu, nakar mu pošljemo vže izpolnjeno položnico, katero mora potem oddati z denarjem vred pri poStnem uradu. Tai<oj po prejetpti denarja dopošlj.ino zaželjeue knjige.
,Katoliška Bukvarnac v Ljubljani.

Najbolje ftvicarske ure, 2 po nizki ceni se dobe pri S sloveči, po celem svetu znani tvrdki
~ H. Suttner, KronI.
Prosim zahtevajte najnovejši krasni cenik zastonj In poštnine prosto. (Tisoče pohvalnih plsem.J
predilnici in tkalnici v Litiji
obi trajno delo večje Število iladih deklic v starosti od 14. 18. leta., igotavlja se jim-najmanj 11 do 13 vin. služka na uro. Spretne deklice morejo služiti tudi mnogo več z akordnim de-m. Delo je lahko, delavni čas 11 ur na m. Deklice dobe brezplačno stanovanje v imu za delavke, ki je pod nadzorstvom h sester sv. Križa.
Prosilke naj se obrnejo naravnost na znanjeni naslov in ne pozabijo naznaniti jjega naslova, kajti že mnogokrat se je ipetilo, da vodstvo ni moglo odgovoriti, r v pismu ni bilo naslova. ,524 2-2
Ounard Line. o
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko.
ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške paro ne druibe „Cunard Line44 to je gotovo in se ne da vtajiti ii moderno opravljeni snažni parniki te družbe odha|ajo sta vsake 14 ul. Pouk in vozne liste daje oblastveno po I zastopnik Andrtt) Odlaaek, dosluženi uradnik državnih nic in hišni posestnik v IJttblJanl Slomškov ulic« «t. 26, cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu no povpraša ali pa pride osebno v pisarno. I'o kolodvorih Htab uikdo ne faka in tudi na riruge silne načine nihče ibl.	2004 D 19
nja traja ___
i 6 dni *i2yr^a Pri|iH$zapoiov^-n (novejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velikanskimi parnimi
n	jY **l{al\ordo sedaj veliki parnimi z8Mp00fonami
ila dajezastopnilt fr.Ceiimg,
ubljana ]|io&rak-uiiceliv.28
Odhod
jubjjanc vsaKj poncdelel^,torekčetrtgKv iednu.
L. Luser-lev obliž zn turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Glavna zaloga:
L. Scbwenk-a lekarna, DunaJ-Heldllnfl
Zahte-I near ■ obliž za turiste vajte LU&Cr-jeV K 1-20
Dobiva se v vseh lekarnah. 20-13
KoMčnicn
tik deželne ceste na Krki, Dolenjsko, se odda takoj v najem z vsem kovaškim orodjem Dela je vedno dosti najmanj za dva kovača Prednost imaio oženjeni in lepega vedenja. Franc Rebolj, ti^ovec Krka, pri Zatičinl. 1529 2
„Slava Mariji"
ob tristoletnici Marijine druibe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
Najboljžl in najcenejši	HIOM ZQ Mn
ia kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D26—16 preskrbi. — Dobivs^o se najbolje pri Karol Kauscheka nasl.
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, Storja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
■■■■■■■■■■■■■H ***■*■*■***■■**■*
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
\	Stanje vlog 80. apr. 1906: pre;e: GradiJče 1, sedaj: Denarni promet 30. apr. 1906:	O
>	Jez ll milijonov kron. Kongreani trg 2, I. Cez 54 milijonov kron.	O
[	Lastna glavnica K 252.865.93.	9
l	Najboljša in najsigurnejsa prilika za štedenje!	q
Ljudska posojilnicag
sprejema hranilne vloge vsak dela v- ■ ii ni brez kakega »d bitka, tako, da O nik od 8. ure zjutraj d« 1. ure p« U U n sprejme vložnik od vsacih vloženih 0 poldan ter jih obrestuje po	7 I* IU 100 K čistih 4 K 50 h na let*. Q
Stanje vlog 30. aprila 1906: K 12,333.339*52. Denarni promet f letu 1909: 84,418.M0'28.	Q
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ubrestovanje kuj prekinilo. ^ Za nalaganje po poŠti so foštnohranilnilne poloinice na raupolago. V Ljubljani, dne 1. januarja 1906.	2617D 26-15
Josip Slika, knezoškofijski kancelar, ' " "alk.
Dr. Ivan Susteriič,
predsednik.	podpredsednik
O d b o » n I k 1!
Anton Belcc, župan, posestnik, podjetnik ln trgovec v Št Vidu nad Ljubljano, Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibar, župnik
na Rudniku.
)OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO<
\rolin
Povečuje slast do jedi in težo telesa, odstranjuje kašelj, izmetavanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44 27
Priporočajo vsak dan pri
pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu Kaillu, šKro-fulozl, Influencl 0 0 0
mnogoitevilni profesorji in zdravniki.
F. Hoffmann-La Roche &Co.,
Basel (Švica).
„jRoehe\
Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenica.
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Roche',
Postavno varovano. Vsako ponar«|anft In ponatlskovan|c kaznivo.
Edino pri.aten je Thlerrjrje*
2630 D balzam - 52-29
It z zeleno znamko .redovnica*. Staroalavno neprekoano
firoti slabemn prebavl|an|n, krčem * il-odcu, koliki, kataru, pranim boleznim,
Influenci Itd. Itd. Cena 12 ma|hnlh aH 6 dvojnatlh steklenic tU ena velika apeclalna steklenica • patent.
zamaikom K S — franko. TMerrvjavo centifoUjako m- o, pottaod mano kot kop. plut ultra
Iirotl »sem te Mk. stara ranam, vnetjem, ranltvam, abscesom n oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3-60 se polije l<proti povzetju tU denar naprej.
Likarnir II. Thiarm v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brolnra l tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls In Iranko. V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah io medlclnalnlh drogerljah
Preč- cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak sa cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
wr mozaične plosčet«
Is oementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3-6 loco Ljubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega mar-morja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bange^Je), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 eentimeterske cevi (1 m po K 1-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
etmentama Ha PeSati, poŠta Dol (Lusttal).
Ceniki In vzorci v naravi na zahtevo.

S
0	S	Klauerje«	$
1	| ,Triglav« |
fP je n ajbol) zdrav izmed M _vseh llkžrjev._

Pravi in pristni Triglav
izdeluje edlnole J. KLAUER, Ljubljana.
Za najluhe
jePtobnerjev novo-zboljšani slušni bob -ni6neobhodno potreben. (Patentovan v vseh kulturnih državah.) Z velikim uspehom se rabi, ako iuml po ušesih In pri ner-AOznem bolenju i u i e s. Kdor ni popolno gluh, dospe na ta način do popolnega sluha. Neporušl j iv in slcoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar naprel ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s spričali zastonj. 1626 3-2
C. POEHLMANN,
WIIhelmstrasse 10,Monakovo(Mflncben)W.H
Moja soproga je 6 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostio sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopleie priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila.	Ulm. O. K.

Brnntfv de Brunes
(Bosanski sllvovec)
najfinejše, staro blago razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9, — franko po povzetju sadne destilacije lekarja K. Fuhrich-a, Foča, Bosna. - 1354 10-6 ^1
Krotko o dobro. Za polovico
oene po ceniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40«-.
Od gld. 47-- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošlljainice. Freilauf gld. 2'— več. Mul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 260. 2'80. Ztačne cevi gld. 1'50, 170,2-10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. ISčejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multlplex Fahrrad-lndu-strle Berolln 41, Oitschinerstr. 15. 1229 7
UMON
ITPMIV MHIV £ VEN ■ VdCft
Altu XVDMXIMM /K
^ ""s/,
r
MflSTIN
ali doktor pl. TrnkOczy-jev kranjski pri-1 tek za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, I ovce, perutnino, konje.	j
Najboljši dodatek krmi, dietetično sredstvo za pitanje. Dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Du-1 naju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 60 vi-1 narjev in se dobi pri vseh trgovcih; po [ pošti po 6 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna I Trnk6czy, Ljubljana. — Trgovci itd. dobijo I 2449 D 12-9 popust.
RAZGLAS.
NA SELIH PRI ŠUMBREGU se bode« dražbi oddalo delo poprave kapnice njaka). Delo je cenjeno 900 K. Načrti in "pogo so v pogled pri JOŽEFU OZIMEK na Selih št Dražba sc boda vršila dne 29. Julija 1906 ol 4. uri popoldne po dokončani popolnanski slu! božji.	1542 D:
Zaloga ballii sa neveste.
Priporočljiva trgovina I
Naj boli c in nalceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
ČeSnlK & Hllooec
Cpri Češniku)
Llngarjeve ul. Ljubljano frltolske nI,
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	313 26-12
Zaloga baliftft
5T Ljubljana	1f Aniliti Uuftllann
Prod Škofijo 3 IV OSSip IlOraill Pred Škofijo 3
priporoča
i=z svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen =zz: kakor: črne domače, lucerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnlšnlce, mešane za suho iu mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, Jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč ln kmetijskih semen po nizkih cenah.
Po&tnim potom izvrftujejo sa naročila točno in solidno.	167 26-26
K*
▲TA ATA ATA ATA ATA i
fAATAi

Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .KatoIHka Tiskarna'.