Št. 9 (2429), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 29. februarja 1996»Cena: 180 tolarjev
iHiir. ^
to Q A
\ RAZSTAVA / VJ
od 29. 2. do 2. 3. 1996
v Športni dvorani Marof, v Novem mestu
Najboljši svetujejo in usmerjajo vaš nakup.
mm msesrnH* m
dolenjski ust | dolenjski list I
DOLEN
DOLENJ
jObupani ravnatelji osnovnih šol
Aktiv ravnateljev v Šmarjeških Toplicah o financiranju osnovnega šolstva v novomeški občini - Stanje v šolstvu in v otroškem varstvu iz leta v leto slabše • Napoved SLS
■ ____ DOLENJSKI UST
^OLENJSK! UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
| DOLENJSKI LIST
I DOLENJSKI LIST
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Prejšnjo sredo seje v Šmarjeških Toplicah sestal aktiv ravnateljev in pomočnikov osnovnih šol v novomeški, šentjernejski in škocjanski občini, ki so se ga udeležile tudi ravnateljica novomeških vrtcev ter strokovni delavki občinskega sekretariata za izobraževanje. Edina tema pogovora je bila poraba sredstev za osnovne šole in vrtce v lanskem letu in pričakovanja za letos.
trgovina talnih oblog
PCP PUREBER3
NOVO MESTO
<§)E

avtoservis - prodaja vozil ■ avtodeli
AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366
Osnovne šole v novomeški občini naj bi lani po merilih, ki veljajo za Slovenijo, za osnovno dejavnost dobile blizu 340 milijonov tolarjev, v resnici pa so dobile manj kot 270 milijonov tolarjev. Medtem ko je več slovenskih občin lani k sredstvom, ki jih v okviru zagotovljene porabe za osnovne šole in vrtce po svojih merilih prispeva država, primaknilo še svoj denar za tako imenovani nadstandard - po domače povedano: da so lahko v šolah in vrtcih naredili več, kot bi zgolj z državnim denarjem - so osnovne šole v novomeški občini dobile le 45 do 60 odst., vrtci pa 87 odst. denaija, ki jim gaje namenila in občini v ta namen tudi nakazala država. Ostali denar pa je poniknil v občinskem proračunu in je šel za bogve kakšne in katere
Rent-a-limo
LINCOLN T0WNCARK1ol;ina9ni)
Rent - a - car
UGODNI NA1EMI OSEBNIH AUTOMOBILOU IN K0MBINARANIH t/OZIl
Inlormaciie m naročila
LANG C0MERCE d o o.
\AITC Dimaiska 156 11
Tel atax 061/16 88 33
namene. Glede na predlog občinskega proračuna naj bi bilo letos ravno tako, čeprav aktiv ravnateljev, območna enota Zavoda za šolstvo, strokovni del občinskega sekretariata, ki pokriva te dejavnosti, in opozicijske stranke odločno nasprotujejo stalnem siromašenju družbenih dejavnosti v novomeški občini.
Lani so bile zaradi tega, ker občina ni vsega denarja, ki ga je za
ta namen dobila od države, namenila za družbene dejavnosti, močno prikrajšane zlasti šole in vrtci. Samo za primer, ki je še posebej prizadel predstojnika novomeške enote Zavoda za šolstvo Jožeta Škufco: za lani je država namenila 8 milijonov tolarjev za redno izobraževanje učiteljev, a v občinskem proračunu, kamor se je ves ta denar stekel, niso za ta namen blagovolili nameniti niti tolarja. Prav tako večina šol ni videla niti tolarja od skoraj 70 milijonov amortizacije. Za vzdrževanje šol so porabili 15 milijonov tolarjev, vendar je za to občina najela poso-
(Nadaljevanje na 3. strani)
ZA PRIJAZEN TURIZEM - S podpisa pogodbe za izvedbo projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki naj bi ti pokrajini v Evropi prikazal kot turistični oazi prijetnega in prijaznega turizma. (Foto: A. B.)
^Evropska turistična oaza
Projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
•	Krščanski demokrati hočejo biti prvi
stran 5:
•	Svetniki so naredili napako
, stran 7:
•	Krški Romi spet burijo duhove
stran 8:
•	Ne pozabite uveljaviti olajšave!
stran 9:
•	Kaj bo letos podpirala država
stran 14,15 in 16:
•	Odgovori, mnenja, pisma bralcev
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so v Novem mestu podpisali pogodbo v zvezi s projektom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki ga je spodbudila in finančno podprla komisija Evropske skupnosti za turizem. S tem projektom, za izvedbo katerega je Evropska skupnost namenila 240.000 ekujev, se bosta Dolenjska in Bela krajina predstavili Evropi.
To je tako imenovani pilotni projekt za srednjo in vzhodno Evropo. Poleg Dolenjske in Bele krajine je vanj vključena še bolgarska regija Kavarna, slovenski partner v projektu je Območna gospodarska zbornica Novo mesto, vodi pa ga projektna skupina iz Velike Britanije.
mm
Audi
Avtohiša Berus
NOVO MESTO
Vabi od 29.2. — 3.3.96 na avto razstavo 96, ter predstavitev novih modelov vozil VOLK-SWAGEN: POLO LIMUZINA, CADDY, SHARAN in GOLF RABBIT II, ki bo danes, v četrtek, 29. februarja ob 16. uri v športni dvorani Marof.
V času avtorastave 96 posebne ugodnosti za vozila iz zaloge!
TEL.: 068/342-360. 25-098 FAX: 068/25-641
DOLENJKA JE V DVEH DNEH VZELA TRI ŽIVLJENJA - Na slovenskih cestah je prejšnji teden življenje izgubilo kar 11 ljudi, trije so umrli na magistralni cesti Ml. V četrtek zjutraj seje zgodila huda prometna nesreča v Mačkovcu pri Novem mestu, v kateri je izgubil življenje nič knv Italijan povzročitelj je celo pobegnil, v nesreči v bližini Krakovskega gozda (na sliki) pa sta umrla dva hrvaška državljana, medtem ko seje sopotnica hudo poškodovala. Silovito trčenje je povzročil voznik D M. ,z Zagreba z audijem 100, ki je vozil od Ljubljane proti Obrežju, po trčenju pa je življenje izgubil v gorečem avtomobilu. Več na 11. strani (Foto.
J. Pavlin)
P VREM E
Nadaljevalo se bo suho, ob Koncu tedna pa spet hladnejše vreme.
Namen tega projekta je oživitev turizma v teh regijah v Sloveniji in Bolgariji, in to na osnovah tako imenovanega trajnostnega pristopa k turizmu. Evropska skupnost se je odločila za financiranje takih projektov v deželah v pre-
• Celoten projekt bo veljal okoli 400.000 ekujev, 240.000 jih je, kot rečeno, prispevala Evropska skupnost, ostalo pa je delež slovenskih partnerjev. V ponedeljek so se v zvezi s tem projektom v Novem mestu sestali župani vseh sedmih dolenjskih in belokranjskih občin, ki jih ta projekt zajema in se dogovorili, kako se bodo občine vključevale vanj.
hodu, kjer je okolje še relativno neokrnjeno in ne neprimerno industrializirano ter je naravna in kulturna dediščina privlačna in ohranjena.	^
v/Nagrada GZS Karlu Recerju iz brežiškega Vina
Slovesne podelitve se je udeležil tudi Milan Kučan
LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije je pretekli teden podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke direktorjem 10 podjetij. Med petimi nagrajenci iz velikih in srednjih podjetij je bil tudi Karel Recer, glavni direktor Vina Bizeljsko Brežice.
Nagrajenec Karel Recer vodi podjetje Vino od leta 1988 in po razpadu jugoslovanskega trga ni imel lahkega dela, saj je bilo podjetje izrazito navezano na to tržišče. Težave so prebrodili z novostmi v organizaciji in tehnologiji ter z novimi izdelki in lastnimi blagovnimi znamkami. Odločilno vlogo pri novi vlogi podjetja na slovenskem trgu pa je igrala s težavo priborjena koncesija mednarodne družbe Schweppes, zaradi katere Vino zdaj edino na območju Slovenije in Hrvaške lahko polni te znane in zadnje čase spet vse bolj priljubljene pijače.
Poleg Karla Recerja so zbornično nagrado prejeli še: Janko Kosmina iz družbe Istrabenz, Silvester Lemut iz Agroinda Vipava 1894, Leopold Oblak iz Kovinoplastike Lož, Boris Završnik iz Zdravilišča Atomske toplice ter šest direktorjev petih malih podjetij.
Karel Recer
DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI '
POROKE, BIRME IN VSE OSTALO
j/a/alna & duufuljcnna
KA$AT
Novo mesto. Glavni trg 1 (oes).iii-rev
Delovni čas od 8.30 do 19- ure, sobota od 8.30 do 12.30
DARILNI BON
• 5% popusta ob gotovinskem plačilu velja do, 10. 3.1996
V PONEDELJEK SEJEM ALPE-ADRIA DOM
LJUBLJANA - V ponedeljek, 4. marca, se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel tradicionalni sejem Alpe-Adria dom.
Vsi so se izogibali pokojninski zakonodaji
Predsednik državnega zbora Jožef Školč v Črnomlju
ČRNOMELJ - Člani tukajšnjega občinskega odbora LDS so se v soboto zbrali na zboru, na katerem so opravili nadomestne volitve. Predsednik je postal Boris Mužar, podpredsednica Sonja Fa-zlič, tajnica pa Antonija Matkovič. O aktualni politični problematiki pa je govoril predsednik državnega zbora Jožef Školč.
O izstopu ZLSD iz koalicije je dejal, da je težko trditi, kaj je pravi razlog in ali je šlo za predvolilno potezo. Čeprav so v letih strankarske demokracije preizkusili že marsikaj, pa primera, kot je danes, da vlada nima večinske podpore, še ni bilo. Sicer pa naj bi DZ do konca leta sprejel manjše spremembe pri volilni zakonodaji in lokalni samoupravi, gotovo pa bodo poslanci poskusili zamenjati še koga iz LDS, kar je po Škol-čevih besedah postala tradicija sej DZ. Glede nesklepčnosti v DZ je dejal, da zmanjšuje ugled parlamentu, da pa je zelo malo opravičljivih razlogov za odsotnost. Proti prestopanju iz stranke v stranko pa po njegovem ni zanesljivega zdravila.
Prenova pokojninske zakonodaje je bila po njegovem že dolgo v zraku, a se ni upal nihče ugrizniti vanjo. “Pri pripravi zakona se je pokazalo, da je obseg pravic tako velik, da denar, ki se nateče, ne zadostuje ter da je rast pokojnin s poračuni večja od rasti plač. Ali to drži, polemika še teče. Poračun bi imel smisel, če bi bila inflacija,” je dejal predsednik DZ Jožef Školč.
M. B.-J.
Revolucija v kmetijstvu?
Kot da bo v prihodnje res vse postavljeno na glavo - celo stroka! Agronomija je doslej brez pridržkov učila, da je treba pridobivanje hrane intenzivirati, porabiti več mineralnih gnojil ter se usmerjati v monokulture, ki omogočajo večjo produktivnost, večje pridelke in večje dobičke. Zdaj naj bi ta razvoj zavrli ali celo opustili ter ga nadomestili z naravi prijaznejšim biokmetijstvom. Čeprav še zdaleč ni izkoristila svojih kmetijskih možnosti, naj bi, če si hoče odpreti vrata v Evropsko zvezo, tudi Slovenija sledila, denimo Nizozemski, ki si je s svojo neprimerno večjo kmetijsko intenzivnostjo že močno osiromašila naravno okolje. Hočeš nočeš se bo Slovenija morala podrediti dvema pomembnima dokumentoma: Agendi 21 in evropski konvenciji o biološki raznovrstnosti. To je bilo te dni s posebno resolucijo poudarjeno na seminarju v Ljubljani.
Prve znake nove usmeritve naši kmetje že čutijo na svoji koži. S tem letom so bila po evropskem zgledu direktna plačila (subvencije) prvič uvedena tudi pri nas. Premij ne bodo več obračunavali po količini mleka, temveč po kravi. To bo pomenilo korenit zasuk k ekstenzivnosti reje. Sčasoma bodo tako uredili tudi druge subvencije kmetijstvu, kar pomeni, da bodo na primer intenzivni plantažni nasadi prišli v nemilost, spodbude pa bodo deležni visokodebelni travniški ali obhišni sadovnjaki, ki so s svojim neškropljenim, kržljavim in tržno nezanimivim pridelkom veljali za tehnološko zaostalost, v biološkem smislu pa so mnogo bolj raznovrstni in genetsko bogatejši. (Vta namen so v Kartuziji Pleterje tudi že ustanovili gensko banko). Da ponovimo: kmetijstvo bo treba premisliti v povsem novi luči; predvsem pa to, kako bo ob manjši intenzivnosti pridelave in prireje ekonomsko sploh preživelo. Na to naravovarstveniki nimajo zadovoljivega odgovora.
MARJAN LEGAN
Vedeti ali vedeževati?
Tisti, ki nekaj ve, še ni vedež in tudi tisti, ki pozna verstva, še ni vernik. Od kod torej strah pred novim zakonom o šolstvu -sporen naj bi bil predvsem 17. člen, ki govori o uvedbi predme-
ta religije in etika? Pravijo, da strahove vidijo predvsem tisti, ki nekako sodijo v idejno nasledstvo sil, ki so pet desetletij po drugi svetovni vojni krojile izobrazbene vsebine našega šolstva, iz
njega preganjale domala vse, kar je bilo povezano s krščansko vero, m vanj brezprizivno uvajale marksistično ideologijo. Že
to, da je imelo pet desetletij enosmerne vzgoje kaj slab uspeh, glede na to, da je vera v glavnem preživela, bi moralo biti za
verouk, zato tudi možnost izbire. Iz grenkih izkušenj preteklosti smo se torej nekaj le naučili. Nezaupanje do novih reform, ki je v določenih krogih močno, pa je gotovo tudi posledica preteklih izkušenj: ne smemo namreč dopustiti, da se enosmernost ponovi, pa Čeprav z drugim predznakom. Da vedenje o verstvih m etiki sodi v splošno izobrazbo, so soglasni tudi naši anketiranci, dvom pa je v odgovorih le čutiti.
VIDA STANKOVIČ, upokojenka iz Metlike: “Prav je, da se otroci seznanijo z verstvi pri drugih predmetih, npr. pri zgodovini. Če pa bi kdo želel bolj poglobljeno znanje o verstvih, naj bi se odločil za predmet religija in etika. Seveda pa naj bi bila to prosta izbira učencev. Ne gre namreč, da bi kogar koli posiljevali s tem ali katerim koli drugim izbirnim predme-
tom."
MARIJA STARIHA, ortopeda-goginja s Sel pri Semiču: “Sem za to, da v šolo vpeljejo predmet religija in etika, saj bi si tako učenci pridobili še več splošnega znanja in razširili ob-zotje. O tem predmetu so kar predolgo razpravljali, res pa je, da bi morali še marsikaj doreči, preden bi ga začeli poučevati. Ne bi bilo namreč prav, da bi bili učenci zopet poskusni zajčki.”
ANDREJA ZAGORC, elektrotehnik iz Črneče vasi: “Sicer je prav, da otroci spoznajo nekaj temeljnih načel različnih verstev sveta, a menim, da bi predmet moral biti izbiren. Tudi ne bi bilo prav, da bi poudarjali le eno vero, kar se kaj lahko zgodi, saj je verovanje odločitev vsakega posameznika. Prav gotovo bo morala biti država pri uvajanju tega predmete še zelo previdna.”
BOJAN FRIDL, hotelski delavec iz Brežic: “Ne bi bilo prav, da bi bil predmet obvezen, saj je veroizpoved stvar vsakega posameznika, dvomim pa, da bi država zagotovila enakopravnost vsem veroizpovedim. Bi bil na primer otroku, ki je vzgajan v muslimanski veri, zagotovljen ustrezen predavatelj? Če bo, je prav, sem pa proti posiljevanju z ideologijo.”
VILI LAMOVŠEK, sanitarni tehnik iz Mokronoga: “Etiko bi morali vključiti v okvir predmeta filozofija, pouk religij pa vključiti v druge predmete, kot so na primer zgodovina ali pa etnologija in antropologija, ki jih žal ni na umikih naših šol. Prav zanima me, kdo bo predaval o religijah in etiki. Najprej so našim otrokom pridigali črni, potem rdeči, sedaj pa bodo to počeli rožasti.”
ZVONE TUHTAR, obrtnik iz Sevnice: “O tem še nisem veliko razmišljal, vendar menim, da bi se morali o tem, ali bodo ta predmet obiskovali ali ne, odločati otroci sami oziroma naj bi o tem odločali njihovi starši, še posebej, če bi bil ta predmet na urniku izven rednega pouka. Kar se tiče pouka verstev, menim, da bi moral zajeti več verstev in njihovo zgodovino.”
IVANKA MARINČIČ, upokojenka iz Kočevja: “Nimam nič proti veri, menim pa, da bi šolo morali pustiti pri miru. Šola je šola, vera pa bi morala ostati tam, kjer je bila do sedaj. Zaradi uvedbe novega predmeta v šole bo prihajalo do ločevanja med učenci, ki bodo hodili k pouku tega predmeta, in tistimi, ki ne bodo. Ker gre pravzaprav za vero, se mi to ne zdi prav.” JANEZ ZOVEC, komercialist iz Ribnice: “Šola naj nudi otroku vse, kar je možno. Otroci naj se naučijo čimveč, da bodo kasneje v življenju čimveč vedeli. Zato naj bo v šoli čimveč izbirnih predmetov. Starši, ki smo prvi, ki otroke vzgajamo, pa bomo sami izbirali, kaj bo po našem mnenju zanj najprimernejše. Sem namreč proti temu, da bi nam kdo kaj vsiljeval oziroma v kaj silil.”
BORIS PAVLIN, direktor podjetja Protekt iz Novega mesta: “Čeprav ga politika prikazuje drugače, je izbirni predmet o verstvih in etiki čisto navaden verouk. Mislim, da sploh ni problematičen, če se zanj učenec in starši svobodno odločijo. Ne cerkev ne starši ne bodo povsem zadovoljni, če pa se je politika tokrat odločila prav, bo jasno šele v naslednjem tisočletju."
šdragocinaU Krčanski demokrati hočejo biti prvi
POITIOČ beguncem ^etn* z*)0r OO SKD Novo mesto - Dvornik: “V politiki veljajo le rezultati.” - Podpori
županu Konciliji in občinski upravi - Upokojenci v krznu pred parlamentom
Vključeni v redno šolo
NOVO MESTO - Tukajšnja mestna občina je edina v Sloveniji vse begunske otroke vključila v redno šolanje. V tem šolskem letu se tako na osnovnih šolah izobražuje 65 otrok, v srednjih 35 in na fakultetah 5 študentov. 15 srednješolcev je obiskovalo šolo ob delu in se izučilo za bolničarje, šoferje, mehanike, kovinarje in drugo.
Tako šolanje občina omogoča v veliki meri tudi s pomočjo tujih občin, s katerimi sodelujeta pa so: Langenhagen iz Nemčije, Vila-franca del Panades iz Španije in Melzo iz Italije. Te občine prispevajo precej denarja in materiala s pomočjo dobrodelnih organizacij, prostovoljnega dela in zbiralnih akcij. Študentje univerze iz Barcelone v obliki prostovoljnega dela (civilno služenje vojaškega roka) delajo z bosanskimi begunci v Novem mestu.
Že od leta 1992 imajo begunci v Novem mestu tudi močno moralno in različno materialno pod-
NOVO MESTO - Na nadeljskem letnem zboru občinskega odbora SKD Novo mesto, kije potekal v polni proštijski dvorani v novomeškem Kapitlju, je predsednik Marjan Dvornik najprej orisal delo tega odbora, ki po njegovih besedah že ves čas sodi med najbolj uspešne in delavne v Sloveniji. Po Dvornikovih zagotovilih predsedniku te slovenske stranke Lojzetu Peterletu, ki seje skupaj z novim ministrom za znanost dr. Andrejem Umekom udeležil občnega zbora, novomeški odbor tega primata nikakor ne namerava prepustiti komu drugemu.
“Po sedmih letih,” je dejal Dvo
mik, “je naša stranka postala zrela.” Po njegovih uvodnih opredelitvah, ki so izzvenele kot načelne in programske, naj se s politiko ukvarjajo tisti, ki so sposobni delovati in živeti pošteno in moralno. “To še posebej velja za našo stranko, v kateri se zavedamo, da višji ko je položaj, večja je odgovornost in težje so posledice prekrškov in prestopkov,” je med drugim dejal Dvornik, kije obsodil karieristične poteze posameznikov, ki se pojavljajo, kot je poudaril, tudi v njihovi
stranki. “V politiki pa veljajo le rezultati in pri tem imamo v Novem mestu kaj pokazati. Smo edina mestna občina, ko ima naša stranka svojega župana, imamo 9 svetnikov, ki so tudi z obrobja občine.” Po predsednikovem prepričanju njihov župan Koncilija in njegova občinska uprava uspešno delata, njuni nasprotniki pa o tem delu širijo neresnice, da bi tako izničili njegovo delo. Pri naštevanju prizadevanj in uspehov stranke je Dvornik posebej poudaril njihovo prizadevanje za ustanovitev krajevne
skupnosti Dvor. “Dvor je včasihi> imel svojo občino, Šmihel in A) dovec pa sta samostojni župniji-Za občinski praznik novomešk krščanski demokrati podpirajo J april kot dan, ko je Novo mesti dobilo mestne pravice.
“V zadnjem letu tega mandat* lahko z veseljem pokažemo n* naše uspehe: razvoj demografski ogroženih Hinj in Dolža, mesto h dobilo severno obvoznico, tu jj
asfaltiranje cest v Suhi krajini igiszrd	.	.
do Dfeovega, dobili bomo nov*
magis*raHca"~bo preplaščena vsa
pqrodnj#rtipo, policijsko postaje Lojze Peterle'je prizadeven i*
• V maju 1992 je v Novo mesto pribežalo 1300 beguncev iz 40 krajev Bosne in Hercegovine, največ iz okolice Doboja. Oblasti so jih namestile v dve begunski središči. Danes država s pomočju Urada za begunce skrbi še za 250 beguncev v Domu ostarelih in begunskem centru, okrog 300 pa jih živi pri svojcih po vsej občini in jim pomagajo le domača občina, Rdeči križ in Karitas.
poro samostana Pleterje, še posebej donedavnega priorja p. Hol-lensteina. Z dobrodelnimi koncerti po Švici beguncem pomaga tudi njegova nečakinja Suzana Wid-mer. Redna tetienska druženja med domačo in begunsko mladino so posebna vrsta pomoči, ki je tudi ne gre zanemarjati.
• N 3-državnozborski h volitval Peterle pričakuje za svojo strank* vsaj toliko uspeha, kot ga je im*' la na občinskih. “Na prvih volit vah smo bili tretji, na drugih dri* gi, na tretjih računamo na prv< mesto,” pravi predsednik. “Mi moramo postati prvi, kajti tak* imaš večji vpliv, kot če si drugi Naši nasprotniki delajo v trojka! in te dobesedno strašijo ljudi, n>' pa pojdimo mednje z odprti« srcem!”
B. D. G.
PETERLE NA KAPITLJU - Letnega zbora občinskega odbora SKD Novo mesto se je udeležil tudi predsednik stranke Lojze Peterle, ki je zbranim govoril o načrtih SKD, ki naj bi na naslednjih volitvah postal prva slovenska politična stranka. (Foto: A. B.)
^Žužemberk o svojih možnosti
uspešen predsednik odbora za of ganizacijo svetovnega mladinske ga kolesarskega prvenstva,” j1 našteval Dvornik.
“Ni stranke, ki bi po sedmih k tih lahko pokazala več kot SKD, je dejal predsednik te stranke Loj ze Peterle, ki je precej besed na menil političnim razmeram v Slo veniji. “Do izstopa Združene lis« iz koalicije je prišlo izrazito žara di odgovornega delovanja SKD tako v primeru Tam kot nasplof-Sedaj ŽL grozi z raznimi bomba mi, na primer socialno, ekonorff sko, a mi na to ne damo nič, kaj* grožnje so metoda te stranke. Ve« dar tudi tako vešča stranka, kot j* ZL, ne bo mogla v nedogled far bati delavcev.” Demonstracij* upokojencev pred parlamentom j* po njegovem pripravila demagogi' ja ZL. “Sicer pa so bile te demo« stracije naj večja razstava krzna.
A. BARTElJ
Nanje sta opozorila Renato Repše in Marko Kapus, ki-sta pripravila fotografsko razstavo na temo “Urbanizem in arhitektura, danosti in možnosti, Žužemberk z okolico”
ŽUŽEMBERK - V prostorih osnovne šole Žužemberk je bil skoraj ves februar na ogled izbor fotografij iz fotodokumentacije projekta CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnove vasi) za naselje Žužemberk z okolico, ki ga je lani organizirala tamkajšnja krajevna skupnost. Fotografsko razstavo sta pripravila inženir arhitekture Renato Repše iz Kranja in Marko Kapus, diplomant primerjalne kpjiženosti iz Mokronoga.
vedno težavnejše in odgovornejše, zato pa tudi toliko bolj pomembnejše.
• Dandanes je pošten vernik hif do preizkušan zaradi neevangeli) skega obnašanja Cerkve. (P. K& vačič-Peršin )
L. MURN
• Je uk o veri, pa ni verouk. M je to? (Mladina)
Projekt CRPOV je na kratko predstavil Jože Ban, eden izmed sodelavcev, kije zaposlen v uradu KS Žužemberk. “Naprej smo načrt prijavili Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo RS, bil je sprejet, dobili smo še podporo občine in tako se je začelo.” Projekt je v praksi izgledal tako, da so lani potekala srečanja s krajani Žužemberka in okoliških vasi, na katerih so se pogovarjali o tem, kaj bi se v njihovem okolju dalo izboljšati, popraviti. Na sestankih so sodelovali strokovnjaki z različnih področj. Na koncu so izdali tri brošure: v prvih dveh je analiza obstoječega stanja, v tretji pa gre
za razvojno - programske zasnove s katalogom projekta. Banje povedal, da je projekt sedaj zaključen, da je vsaka vas posebej obdelana in dokumentirana, na vrsti pa je izvajanje sklepov - ureditev okolice žužemberškega gradu, da bo krajanom v ponos, asfaltiranje ceste (Stavča vas); modernizacija ceste Zafara - Trebča vas (rimska cesta); obnova Tomaževega mostu, revitalizacija sadovnjaka pod farno cerkvijo. Projekt CRPOV torej ni enkratna akcija, ki bi do jutri prinesla znatne rezultate.
Izbor fotografij na razstavi v OŠ je pester: kaže primere trške hiše,
ADRIA MOBIL IN AVTO KOČEVJE?
Poleg fofograf(j so bili na raz-> OŠ Žužemberk na ogled
Kot predvidevajo na Skladu za razvoj, naj bi družba SRP (poseben program za prestrukturiranje), ki sta jo skupaj ustanovila Sklad in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), že v dveh mesecih pridobila prva podjetja, potrebna prestrukturiranja. Posebna skupina tujih in domačih strokovnjakov je že analizirala stanje možnih kandidatov. Med najpogosteje omenjenimi sta tudi novomeška Adria Mobil in Avto Kočevje.
stavi na i tudi izdelki učencev podružnične šole Ajdovec, ki sojih ustvarili pri tehničnem pouku, in sicer najrazličnejši glinasti izdelki ter leseni modeli kozolcev, navadnih, top-larjev itd. Tako so tudi mlajši prispevali delček k vrednotenju posebnosti naših krajev.
20 LET POROK
LITIJA - Letos bo na Bogen-
šperku še posebej slovesno, saj mineva 20 let, odkar na gradu poročajo. V jubilejnem letu bo 10 matičarjev oblečenih v posebne obleke, vsak poročni par pa bo dobil od litijske občine darilo, Valvasorjev srebrnik, skovan posebej v ta namen. Vsako leto se na gradu Bogenšperk poroči okoli 500 parov. (M. Š.)
grajskih poslopij, kozolce, detajle zanimivih zidov, mostove preko reke Krke, ki spadajo med kvalitetne posebnosti Žužemberka z okolico, na drugi strani pa je mogoče videti tudi novejšo gradnjo stanovanjskih hiš v Žužemberku. Fotografska razstava tako želi opozoriti na to, da suhokran-jsko obdelovalno okolje odlikujejo kvalitetna krajinska podoba, ohranjena zasnova vasi in izjemnost nekaterih detajlov, bremenijo pa ga neusklajenost razvoja, agresivnost novejših gradenj in neupoštevanje ter propadanje kvalitetne arhitekturne dediščine. Prostor se kot skupna in omejena dobrina hitro polni, dogovarjanje in odločanje o novih posegih je
Župan Križman izkoristil pust in vrnil udarec
Podkrepil tezo, da se vse spreminja v “puščavo”
MARIBOR - Po besedah mariborskega župana dr. Alojza Križmana naj bi bil Maribor središče organiziranega kriminala, v katerega sta vpletena tudi mariborska policija in sodstvo. Tako v pravosodnih organih kot v policiji so na te županove izjave reagirali pričakovano: predsedniki višjega, okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru so tožilcu poslali predlog za uvedbo kazenskega postopka zoper župana zaradi suma kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, prvi mož mariborskih policistov pa je napovedal, da bo ministrstvo za notranje zadeve iz istega razloga zoper dr. Križmana vložilo kazensko ovadbo.
Razumljivo je, da je konflikt župana s predstojniki pravosodja in policije v mestu postal prvovrstna politična tema za vse lokalne in druge medije, oči javnosti pa so se še bolj uprle v župana. Dr. Križman je najprej povedal nekaj zelo pikrih na račun dela pravosodnih organov in policije ter dejal, da ima v svojem delovnem zvezku že več kot 40 strani popisanih s pri-
pombami na delo omenjenih organov, ki mu jih sporočajo občani. Na ta način si je zagotovil simpatije pri tistih občanih, ki imajo sami slabe izkušnje z delom državnih organov, pa tudi mnogih drugih, saj je civilna družba praviloma na strani “žrtve”.
Nato pa je mariborski župan dr. Alojz Križman ponovno menjal temo in začel vehementno kritizirati državo, češ da je preveč centralistična, da je občinam in mestom pobrala vse pristojnosti ter daje odgovorna za siromašenje Maribora. Dr. Križman je v zvezi s tem javnost seznanil z dvema pismoma, ki ju je poslal predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku že lani novembra.
Dr. Drnovšek je na pustnem karnevalu v Ptuju dejal, da so Križmanove izjave najbrž odmerjene že na pustni čas, mariborskemu županu pa je ta izjava omogočila, da je sporočil dr. Drnovšku in javnosti sedem bolj ali manj znanih dejstev o zasta-janju Maribora, med njimi tudi to, da je Maribor v obdobju 1989-1995 izgubil v gospodarstvu 32.898 delovnih mest in da ima mesto danes ob 140 tisoč prebivalcih 16 tisoč brezposelnih in 37 tisoč upokojencev. V gospodarstvu ustvarja Maribor le še 40 odstotkov vrednosti glede na tisto, ki jo je ustvaril pred šestimi leti.
Pa naj še kdo reče, da se proti štajerski metropoli ni vse zarotilo in da se Maribor ne spreminja v - puščavo kot trdi dr. Križman, ki je pokazal, da obvlada zakonitosti drzne politične propagande!
TOMAŽ KŠELA
j [Novomeška kronika j [j	| y
AMpdtva	I l. ^	--------------
AMERIKA - Novomeški župan "" “■ očitno rad postal svetovljan. Za D začetek si ogleduje svet. Na občin-j*e stroške, seveda. Pred časom je __ “'1na Kitajskem, sedaj pa si je . zaželel Amerike, kamor naj bi .j odpotoval s Henčkom in njego-,.!	ansamblom, ki bo v daljni pre-
Pomorski deželi razveseljeval naše 'zseljence. Županova pot bi občilo stala 700.000 tolarjev. Pa so na >1' odboru za mednarodno sodelovaje rekli ne. “Lahko pa tudi gre,” >,s seje omehčal en član, “a samo v m eno smer!”
Jt® ČLANARINA - Z vabilom za bc zbor članic območne organizacije ji Združene liste je novomeški doni Pisnik Ognjišča Marjan Gregorčič 5j 'Tehniko prejel tudi položnico za y( Plačilo članarine. Od kdaj je član, Darjan sicer ne ve, bo pa kljub ji 'emu zanimivo videti, kakšen °genj bo zaradi tega v Ognjišču.
" PARKIRANJE - Podpisa po-9' godbe za projekt Po poteh dedi-lt' ščine Dolenjske in Bele krajine so se udeležili tudi župani nekaterih občin, ki jih ta projekt zajema. Med njimi pa začuda ni bilo škocjanskega župana Povšiča, dobrega Prijatelja generalnega direktorja Krke Miloša Kovačiča, kije v imenu Območne gospodarske zbor-oice podpisal pogodbo. Hudo-oiušneži so to povezali s šalo iz te rubrike, češ da bo Kovačič en Krkin mercedes odstopil Povšiču za njegove županske poti. “Povšiča oi, ker se z mercedesom še ni naučil parkirati, ne zgleda pa, da bi se na tak dogodek pripeljal s terencem, s katerim se vozi v zidanico.”
ŽUPANČIČ-Novomeški podžupan Lojze Župančič na marsikateri prireditvi predstavlja občino. Pravijo pa, da bi vrli Lojze, nekdanji županski kandidat, kar rad pristal na to, da bi bil župan, pa tudi če bi se moral pisati Podžupančič.
NASI
H OBČI N MM
Ena gospa je rekla, da bi bil 7. april kar primeren dan za novomeški občinski praznik. Pa ne zato, ker je na ta dan leta 1365 Habsburžan Rudolf podelil naselbini na okljuku Krke niestne pravice, ampak zato, ker je 7. april svetovni dan zdravja. Tega, zlasti mentalnega, pa na tem prostoru dandanes marsikomu hudo primanjkuje.
VEČER ELEGANTNIH OBLEK
NOVO MESTO - Ob 250-let-nici novomeške gimnazije organizirajo letošnji gimnazijski rrtaturanti, Gimnazija Novo rnesto in manekenska skupina Helena kulturni večer s prikazom elegantnih oblek za vse Priložnosti. Prireditev bo v četrtek, 7. marca, ob pol osmih zvečer v gimnazijskem atriju. Še Posebej vabijo maturante in njihove starše, saj bo na ogled velika ponudba oblek za maturantski ples.
Suhokranjshi drobiž
K!sn‘c±Ž, Obupani ravnatelji osnovnih šol
bora SKD Novo mesto je novomeški župan Koncilija, član te stranke, nastopil na za take priložnosti vsaj do sedaj neobičajen način. Ta zbor je izkoristil na eni strani za serviranje svojih pogledov in stališč do operativnih stvari v delu občinske uprave oziroma občinskega sveta in tako iz njih naredil zadeve za dnevnopolitično (iz)rabo; po drugi strani in v isti sapi pa je v svojem nastopu napadel “nekatere medije", ki da enostransko, delno in zavajajoče informirajo javnost o teh njegovih preokupacijah.
Glavne teme njegovega nastopa pa so bile: priprava novega občinskega proračuna in s tem najboj apostrofirano financiranje družbenih dejavnosti; nato vprašanje Drgančevja ter pokopališče v Srebrničah. Prav, župan je pač javno, čeprav le na shodu članov svoje stranke, razlagal svoje poglede in branil svoja stališča. Tudi “enostransko, delno in zavajajoče” -zlasti pri proračunu in z njim povezano zagotovljeno porabo za družbene dejavnosti. Tudi prav. Kako grdi da so “nekateri mediji”, ki teh njegovih pogledov, razlag in prizadevanj ne sprejemajo za svoje, je pokazal z naštevanjem časopisnih naslovov v teh “nekaterih medijih
(Nadaljevanje s 1. strani) jilo, ki ga bodo morali vrniti iz letošnjih sredstev. Ravnatelji šol so pri vzdrževalnih delih povsem nemočni, saj jim izvajalce določa občina, čeprav bi ta dela v lastni režiji opravili bolje in veliko ceneje. Celo pri kateri zavarovalnici bodo šole zavarovane, določajo iz občine. “Že vejo, zakaj,” pravijo ravnatelji. “Šole bi vsekakor bolje gospodarile s sredstvi za vzdrževanje stavb in opreme,” je prepričanje vseh ravnateljev izrazil Marjan Špilar, ravnatelj osnovne šole Grm.
• Inž. Tone Hrovat, ravnatelj Srednje kmetijske šole Grm, novomeški podžupan in državni svetnik, napoveduje, da bo Slovenska ljudska stranka pripravila predlog, kako v proračunu družbenim dejavnostim zagotoviti normalne razmere. Vprašanje pa je, kako bodo ti predlogi sprejeti, saj je v sedanji razpravi mestni svet, v katerem ima večino vladajoča koalicija z SKD na čelu, vse take poskuse mirno zavrnil.
izgubo, in to kljub temu da so morali povečati prispevek staršev za vrtec, da niso svojim delavkam plačali vseh nadur in da ni bilo nobenega denarja za izobraževanje zaposlenih in za vzdrževanje objektov ter opreme vrtcev. Če pa ne bi bi bilo brezkompromisne borbe občinske sekretarke Fuiso-ve, bi bilo lani za otroško varstvo in osnovno šolstvo še bistveno
manj denarja. To, da je nepopustljivost in pokončna drža Fuisovo predčasno odnesla v pokoj, je zgodba o drugih in drugačnih nečednostih in moralnih zavrže-nostih.
Letos ne bo glede na osnutek občinskega proračuna nič drugače, saj osnutek namenja za osnovno šolstvo 68 milijonov tolarjev manj denarja, kot bi ga moral, za otro-
naslovov v ten 'neKatenn meatjin . ^an' -j®	nnvnmetki
?0hkP°da8f Vd ‘°t ^ ^ nekUk°	nakazala 556 milijonov
lahko stlačil, pod sveto preproščino.	la je za ta nameJn daia
Da pa ne gre za to, ampak za na	v.1 ....	.	•
nove razmere cepljene boljševistične metode iz tistega obdobja, ki se ga danes prijelo ime svinčeni časi, pove županova razlaga medijskega ravnanja: “Pisanje nekaterih medijev o pripravi letošnjega proračuna je spolitizirano, naperjeno proti naši stranki, občinski upravi in meni osebno. ” Tako! In zato tudi objavljanje raznih odprtih pisem, kot je bilo tisto, ko sindikat novomeških vrtcev opozarja na katastrofalno stanje pri (ne)financiranju njihove dejavnosti. Pa poročanje s tiskovnih konferenc opozicijskih strank, pa objavljanje kakršnega koli pisanja že, ki ni na njegovi liniji. Za vsem tem oziroma nad vsem tem pa je, če verjamete ali ne - resnica. Seveda ena in ena sama. Njegova.
Vimenu ene resnice (in ene kontrole) je pisca teh vrstic občinski partijski sekretar nekoč že hotel spraviti ob službo. Pa sem preživel tistega resnicožera in bom še druge. Na istem delovnem mestu in z isto glavo. Svojo.
ANDREJ BARTEU
manj kot 484 milijonov tolarjev. Tako so lani novomeški vrtci imeli
RAVNATELJI V TOPLICAH - Na posvetu aktiva ravnateljev in pomočnikov osnovnih šol v Šmarjeških Toplicah je beseda tekla o vse slabšem zagotavljanju sredstev za šolstvo, otroško varstvo in družbene dejavnosti sploh. (Foto: A. B.)
Krka je učeča se firma
Lani se je tako ali drugače izobraževalo okoli 3.800 krkašev - V 40 letih 1110 štipendistov
NOVO MESTO - V novomeški Krki se še kako zavedajo nujnosti znanja in strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih. Večletno spodbujanje in vključevanje krkašev v številne izobraževalne oblike, seminarje, tečaje, predavanja idr. kaže, da je izpopolnjevanje znanja zvezda stalnica te pomembne in uspešne slovenske firme.
V vse oblike izobraževanja doma, v tujini in interno je bilo lani vključenih okoli 3.800 udeležencev, ki so za izpopolnjevanje znanja in študij porabili več kot 100.000 ur, kar znese povprečno dobrih 27 ur na enega. Povprečno
v
Ze danes o spremembi statuta?
Krščanski demokrati ocenjujejo, da so z izstopom Združene liste socialnih demokratov na boljšem
LEVI IN DESNI BREG - Žu-žemberški rojak inž. Slavko Gliha, sicer direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je eden izmed številnih krajanov, kateri so odšli iz Suhe krajine “s trebuhom za kruhom” v širni svet. Še vedno se rad vrača v rodni kraj. Po proslavi ob kulturnem prazniku v Žužemberku je povedal, da vedno rad prebira novice iz Suhe krajine, posebej Dolenjski list z drobižem vred. Lepe spomine ima tudi na šolo in na rivalstvo fantov levega in desnega brega.
PUSTNO MRTVILO - Medtem ko je pred leti občinstvo za pusta napolnilo glavni trg na Dvoru, je letos Dvor spet sameval. Na nekdanje čase je spominjal le pust. ki je ležal v improvizirani mrliški vežici. Škoda, da ni bilo pustnega programa, ko nimamo na Dvoru toliko zanimivih tem. Ostale pa so seveda nagrade za najzaslužnejše zaviralce razvoja kraja. Zaradi zasedenosti krematorija je bil pust Cene upepeljen šele v četrtek zvečer.
ŽIVAHNO NA LAŠČAH -Pustni čas je prinesel spremembo tudi na Laščah. Kar nekaj dni je ležala maškora Liza v gostilni na Laščah. Njen pogreb je bil v sredo popoldne. Udeležilo se ga je precej žalujočih.	g ^
ŠENTJERNEJ - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov, najmočnejša stranka v šen-tjernejskem občinskem svetu, je imela v soboto, 24. februarja, letni zbor, na katerem so med drugim obravnavali tudi status krajevnih skupnosti. Te so namreč po občinskem statutu pravne osebe in občina nima vpogleda v poslovanje. Zato bo občinski svet danes obravnaval predlog spremembe statuta (potrebna bo dvetretjinska večina!), po katerem bi bilo območje 0t'čine lahko razdeljeno na krajevne ali vaške skupnosti, a te ne bi bile pravne osebe, ustanovil pa bi jih občinski svet na osnovi
referenduma in po predhodnem ugotavljanju interesa na zboru krajanov.
Občnega zbora se je udeležil tudi državni sekretar za ceste Marjan Dvornik, ki je ppozoril na ve-
• Če si niste bolj podrobno ogledali datuma izstopa Združene liste iz vladne koalicije, vam povemo, da se je za ta korak odločila 26. prosinca - na god sv. Tita. “Tildi svetniki delajo za nas,” je komentiral Dvornik.
like proračunske potrebe predvsem za zdravstvo in pokojnine. Dvornik je mnenja, daje združena lista z izstopom iz vladne koalicije oslabila svoj položaj na bližajočih se državno-zborskih volitvah, medtejn ko se je krščanskim demokratom odvalil kamen s srca, možnost dela v vladi pa se je izboljšala. “Takoj po izstopu združene liste se je število naših članov povečalo, in kar je najpomembnejše: če naši ljudje zasedajo pomembna mesta v javnih službah, lahko vplivamo na odločitve, če pa nisi na oblasti, lahko le žugaš in kritiziraš, ne moreš pa vplivati,” je dejal Dvornik.
O NAČRTIH V ŠENTJERNEJU -Državni sekretar za ceste Marjan Dvornik je spregovoril tudi o nekaterih načrtih v šentjernejski občini: tako je letos v delu dokumentacija za rekonstrukcijo glavnega križišča, s čimer bi dali mestu novo podobo, denar pa je rezerviran tudi za obnovo ceste čez Gradišče in za nekaj manjših posegov.
OBČNI ZBORV ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - Gasilsko društvo Šentjernej organizira v nedeljo, 3. marca, ob 9. uri občni zbor društva, ki bo v osnovi šoli Šentjernej.
so v Krki lani za vsakega zaposlenega za izobraževanje namenili več kot 6 dni!
Večina izobraževanja poteka preko Krkinega Izobraževalnega centra. Največ zanimanja je bilo lani za pridobitev znanj za vodenje, najpogostejše vsebine so bile iz komuniciranja in osebne rasti, organiziranja dela in ekonomskega znanja. Drugo najbolj obsežno po udeležbi je učenje tujih jezikov; številne jezikovne tečaje je lani obiskovalo 500 krkašev. Veliko zanimanja je bilo tudi za računalniške tečaje, ki potekajo v njihovi računalnici.
Od strokovnega izobraževanja so se lani največ izobraževali na področju zdravstva, farmacije in veterine, seminarji so bili zunaj Krke in v tujini, udeležujejo pa se jih strokovnjaki, ki morajo slediti novostim v stroki. Na področju marketinga in logistike se je lani izobraževalo blizu 300 ljudi.
V štiridesetih letih je ob delu študiralo kar 1410 Krkinih delavcev, nov poklic pa si je pridobilo 919 zaposlenih. Konec lanskega leta je ob delu študiralo 247 krkašev, od tega 49 na podiplomskem študiju; šolanje je lani končal 101 delavec, od tega 8 podiplomski študij.
• Konec lanskega leta je imela Krka 103 štipendiste, od tega 100 študentov in 3 dijake; največ, 44, je študentov farmacije. V štiridesetih letih je Krka štipendirala kar 1.110 študentov in dijakov; šolanje je uspešno zaključilo 806 štipendistov, to je 73 odst. vseh, kar kaže na dober uspeh pri študi-
ju-_____________________________
Lani decembra so podelili jubilejne Krkine nagrade. V vseh 25 letih so podelili skupaj že 1.459 Krkinih nagrad.	. _
A. D.
O OBNOVI HRVAŠKE
NOVO MESTO - V okviru redne mesečne tribune “V sredo ob 18-ih” pripravlja Hrvaško kulturno združenje predavanje, ki bo zanimivo predvsem za gospodarstvenike in ostale, ki jih zanima, kako se vključiti v veliki hrvaški projekt obnove. V sredo, 6. marca, ob 18. uri bo v mali dvorani Dolenjskega muzeja predaval Stjepan Sterc, pomočnik hrvaškega ministra za razvoj in obnovo, o demografskem razvoju in obnovi republike Hrvaške.
V ŠKOCJANU SPREJELI PRORAČUN
ŠKOCJAN - Svetniki so na seji v ponedeljek, 26. februarja, sprejeli zaključni račun za leto 1995, po dveh predhodnih usklajevalnih sestankih pa so potrdili tudi proračun za letošnje leto. Ta bo s prenosom iz lanskega leta težak okoli 150 milijonov tolarjev. Svetniki so govorili tudi o lani ustanovljeni komisiji za povojne poboje, ki je zelo aktivna, saj je odkrila že preko 200 imen. Krajani škocjanske občine bodo prihodnji teden dobili poročevalca, v katerem bo priložena anketa o občinskem prazniku, izrekli se bodo lahko o predlogu občine in napisali svoja mnenja.
ško varstvo pa kar 114 milijonov manj.
Obupani ravnatelji pravijo, da bo občina pač imela take osnovne šole, kakršne bo hotela, se pravi, da bodo šole take, kolikor denarja bojo imele na voljo. “Šole ne bojo propadle, dovolj je, če bomo imeli za kredo, a izobraževalni standard naših otrok bo v primerjavi z drugimi šolami v Sloveniji vse slabši,” pravijo.
ANDREJ BARTEU
Premalokdaj se pogovorimo ' o življenju
Enkrat mesečno razgovor o težjih plateh življenja
NOVO MESTO - Zakaj je življenje tako zamotano? Kako naj se rešim, kako naj pomagam, zakaj tako in ne drugače? Morda se na tisoče takih vprašanj pojavlja v najstniških glavah, a v hitrici življenja nimajo koga o tem vprašati niti se nimajo s kom o tem pogovoriti. Ravno zaradi tega seje začela sestajati skupina učencev srednje kmetijske šole v Novem mestu. Pobuda je prišla s strani njihovega učitelja praktičnega pouka Janeza Firma, ki se sam že dalj časa ukvarja s takimi vprašanji.
Pri tem sledi razmišljanjem Andreja Grabarja iz Radeč, avtorja že večkrat ponatisnjene in v več jezikov prevedene knjige Človek. Podobne skupine, morda bi jim lahko rekli skupine za samopomoč, delujejo tudi drugod, najdaljšo tradicijo pa imajo pod vodostvom omenjenega Grabarja v Radečah. Učitelj Firm je prepričan, da je potrebno stopiti v stik z učenci tudi po človeški plati. “V šoli smo zato, da pomagamo učencem, tako ali drugače, strokovno, kot človek človeku - kakor pač kdo zna. Ni pomembno samo, kaj učenca naučiš, ampak kakšen si do njega,” meni Firm.V Novem mestu so z razgovori o življenju in težavah mladih začeli dijaki, vendar puščajo široko odprta vrata vsem ostalim. Srečanja bodo enkrat mesečno. Doslej so se srečali dvakrat, med drugim tudi pred tednom dni v gostišču Pavlin. Dogajanje se začne s konkretno težavo, nakar sledi prost pogovor (ni vnaprej pripravljen niti ni izbrana tema) ter izmenjava misli in mnenj. Organizatorji namreč menijo, da pripravljeni pogovori padejo v mrtvi tok in se sprevržejo v prepiranje o tem, kdo ima prav, če gre pogovor spontano, v živo, pa je to izključeno.
B. D. G.
ZDAJ SE MINISTER BREZ KAPE
Nič več se ne smemo čuditi, da naši možje v Ljubljani ne naredijo kaj dosti v prid Dolenjski. Zadnjič smo videli Boštjana Kovačiča in opazili, da ni samo minister brez listnice, ampak tudi minister brez kape. V Šmarjeških Toplicah je bil edini kopalec brez sicer obveznega pokrivala. Očitno meni, da ima že dovolj zaslug za narod in si lahko vse privošči.
SERVIS ZMRZOVALNIH SKRINJ
, Če curi, slabo hladi, ledeni vam skrinjo ugodno 1 generalno obnovimo (oblečemo).
SERVIS DANČULOVIČ 068/321-695
Nujno postaja ločeno zbiranje odpadkov na izvoru
Brez reciklaže ne gre
NOVO MESTO - Novomeška, šentjernejska in škocjanska občina imajo skoraj v celoti zagotovljen odvoz odpadkov, vendar se deponija hitro polni. Komunala v letošnjem letu načrtuje poglabljanje kontrole vrtine, s čimer bodo opazovali vpliv izcednih voda na podtalnico, v pripravi pa je tudi širitev deponije; tam pa bo potrebno narediti tudi kompostnico.
“Slej ko prej bo potrebno ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, hkrati pa je potrebno reciklažo zastaviti tako, da zanjo pridobimo občane in industrialce. Pri tem so nujne spodbude, ki jih lahko v največji meri zagotovijo organi oblasti s pomočjo ustrezne davčne politike,” pravi direktor Javnega podjetja Komu-
Marjan Kelvišar, direktor JP Komunala: “Vizija podjetja je ustvariti dinamičen in uspešen kolektiv, ki bo kos vse zahtevnejšim nalogam. ”
nala Marjan Kelvišar. Sedaj ponekod ločeno zbirajo steklo in papir, vendar je pri nas cena sekundarnih surovin nizka in nespodbudna. Korak k ločevanju odpadkov je bil narejen že z nabavo zabojnikov. Letos bodo pripravili študije, zbiralne akcije pa lahko pričakujemo prihodnje leto.	x G
MŠŠ I Z N A S I H O 8 Č I N ttHM
Kakšna merila za županovo plačo?
Župan je menil, da gre pri odločanju o njegovi uspešnosti lahko le za ocene ■ Njegova plača ni skrivnost, medtem ko o plači načelnika upravne enote niso mogli dobiti podatkov
METLIKA - Metliški svetniki so imeli na dnevnem redu zadnje seje pravilnik o merilih za določitev delovne uspešnosti funkcionarjev občine Metlika. Na občini je poklicni funkcionar le župan Branko Matkovič, ki pa je opozoril na precej nejasnosti v pravilniku.
Županova plača bi se lahko povečala do 25 odst., če bi v pro-
račun pridobil več kot 31 odst. več denarja kot znašajo zagotovljeni viri. Da bi pridobil 90 milijonov dodatnega denarja, je po njegovem mnenju neuresničljivo. Po dodatnih 5 odst. k plači pa bi lahko dobil za pravočasnost pri uresničevanju nalog, natančnost, samostojnost, ustvarjalnost ter doseganje rezultatov pri razvoju občine. Višina dela plače za delovno uspešnost bi bila tako lahko največ 50 odst. osnovne plače. Matkovič je vprašal, kakšna so merila za pravočasnost, natančnost, samostoj-
nost in ustvarjalnost. Po njegovem gre lahko zgolj za ocene. Poleg tega bi v najboljšem primeru lahko dobil 25 odst. stimulacije, medtem ko jo imajo drugi župani praviloma 50 odst.
Čeprav je tudi svetnik v držav-. nem svetu, meni, da delo na občini zaradi tega ne trpi, svetniki pa že nekaj časa ne dobivajo nikakršnih nadomestil. Priznal je, da več kot sedaj ne more delati. Postregel je tudi s podatki o svojih prejemkih. Njegova zadnja bruto plača je bila vključno s 45 odst. dodatkom za uspešnost in delovno dobo
371.000 tolarjev. Poudaril je, da njegova plača ni skrivnost, kot to velja za plačo načelnika upravne enote, saj od vladne službe za kadrovske zadeve niso mogli dobiti podatka o višini načelnikove plače.
Po mnenju enega izmed raz-pravljalcev bo županova osebna tragedija, če delo ne bo takšno, kot je javnost od njega pričakovala, ko mu je dala večino glasov, in takrat tudi plača - pa naj bo kakršna koli - tega ne bo mogla odtehtati. Svetniki so se strinjali, da osnutek pravilnika sprejmejo, do naslednje seje pa pripravijo predlog, v katerem bodo upoštevali pripombe.
M. BEZEK-JAKŠE
Manj ko je mleka, dražji je prevoz
Milijon iz proračuna
METLIKA - V metliški občini se razmere v kmetijstvu naglo slabšajo, kar je očitno predvsem na hribovitem območju občine. Tako odkupljeni tržni presežki mleka in mesa v vaseh pod Gorjanci ne dosegajo več kot 10 odst. presežkov iz let od 1982 do 1986. Največje težave pa so pri pridelavi in odkupu mleka.
Ker je mleka vse manj, so stroški prevoza mleka veliki, saj pozimi z 28 zbiralnih mest v občini priteče komaj 1.600 litrov mleka. Ljubljanske mlekarne zahtevajo, naj letos vsak kmet, ki oddaja mleko, prispeva po tolar za liter mleka, če se v zbiralnici ne zbere vsaj 200 litrov mleka, ali pa ukinitev nedonosnih prog. S tem tolarjem bi krili stroške mlekarn. Kmetijska zadruga pa predlaga ukinitev zbiralnic, v katerih se zbere le nekaj litrov mleka, kmetom pa priznajo nekaj stroškov za prevoz v bolj oddaljeno zbiralnico. Metliška zadruga je predlagala občini, naj za ohranitev mlečne proizvodnje v hribovitem območju subvencionira stroške prevoza mleka, in sicer po en tolar za liter mleka.
Svetniki so se strinjali, da v letošnjem proračunu namenijo za subvencijo prevozov mleka milijon tolarjev. Pristavili pa so, da zgolj ta ukrep ne bo rešil problemov hribovskega kmetijstva, ampak bo potrebno storiti še kaj. Predlagali so tudi preglednico proizvodnje mleka po vaseh, da bodo vedeli, ali rešujejo kmeta ali prevoznika.
M. B.-J.
KULTURNI MINISTER V ČRNOMLJU - Minister za kulturo dr. Janez Dular v pogovoru s Črnomaljci in direktorjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Danilom Breščakom. Čeprav se minister dobro zaveda, kakšnega pomena so arheološka izkopavanja v Črnomlju, pa toliko denarja, kot bi ga letos potrebovali, ni mogel obljubiti, saj je bil proračun sprejet pred začetkom njegovega ministrovanja, (foto: M. B. -
J)	J K
Brez razlik med mestom in podeželjem
Za to se zavzemajo svetniki krščanskih demokratov
METLIKA - Tukajšnja občinska organizacija SKD je imela konec preteklega tedna letni zbor. Gost in sogovornik je bil predsednik sveta SKD Izidor Rejc, poslanec in predsednik komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja in denacionalizacijo.
Sicer pa je bilo na zboru med drugim slišati, da se trije svetniki SKD v občinskem svetu zavzemajo, da bi bila metliška občina cela občina in ne le Metlika, saj imajo v mestu še vedno večji standard kot na podeželju, zlasti na področju komunale. V občinskem svetu po mnenju svetnika Alojza Malenška niso ne v poziciji ne v opoziciji. Seje so v glavnem nepolitične, rešujejo povsem življenjske zadeve in takrat pozabijo na strankarsko pripadnost. Sodelovanje SKD z ?upanom je zadovoljivo in boljše od pričakovanega. Problemi nastanejo, ker bi vsi radi naredili več in s tem tudi več porabili, a na žalost ni dovolj denarja.
Sicer pa bodo metliški krščanski demokrati letos nadaljevali z oblikami dela, ki so že dodobra utečene. Kot je povedal predsednik Andrej Be-ličič, imajo tudi trdna zagotovila, da bp letos popravljen
most na Prjmostku. ., „ .
M. B.-J.
Minister o pomembnih najdbah
Arheološka izkopavanja v črnomaljskem starem mestnem jedru razkrila pomembna odkritja - Minister za kulturo dr. Janez Dular o ohranjanju dediščine ter pomanjkanju denarja
ČRNOMELJ - Dobra dva tedim potem, ko je postal minister za kulturo, je dr. Janez Dular že obiskal Črnomelj, to pa je bil tudi prvi uradni obisk kakšnega kulturnega ministra v Črnomlju od leta 1990. S Črnomaljci in predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto seje pogovarjal predvsem o varovanju kulturne dediščine na gradbišču pastoralnega centra.
OBČNI ZBOR PLANINCEV
METLIKA - Planinsko društvo Metlika vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, L marca, ob 18. uri v sejni sobi občine Metlika.
Preden so lani ob črnomaljskem župnišču pričeli z gradnjo pastoralnega centra, so opravili arheološka sondiranja. Odkrili so ostanke hiše iz 19. stol., pod njo srednjeveško stavbo, pod to pa srednjeveško obzidje iz časa turških vpadov ter poznoantične ostanke obzidja in naselbine iz 5. stol. Pod temi najdbami pa so še starejše. Kot je povedal direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Danilo Breščak, so zaradi teh odkritij zgradili drugačen pastoralni center, kot je bil predviden. Stavba stoji na pilotnih temeljih, tako daje odkritja arheologov moč ohraniti pod steklenim podom, medtem ko bi bilo srednjeveško in poznoantično obzidje moč
celo otipati. Vendar je takšna predstavitev sicer zelo pomembnih odkritij pod vprašajem zaradi pomanjkanja denarja. Zato je Breščaka zanimalo, ali bodo našli vsaj toliko denaija, da bi v dvorano namestili kovinsko konstrukcijo, ki bi v začetku nosila lesen pod, ko bi prišli boljši časi, pa bi ga nadomestil stekleni.
milijone tolarjev, prav tako pa bodo deležni denarja v prihodnjem letu. Po Breščakovih besedah je problem v tem, da so letošnji denar že porabili. Minister bi iz rezerv lahko namenil še kakšen milijon, ki bi arheologom, ki bodo z deli pri pastoralnem centru končali konec marca, prišel zelo
prav.
M. BEZEK-JAKŠE
Čeprav je dr. Dular priznal, da gre v črnomaljskem primeru za' kulturo v najglobljem pomenu besede, bodo morali Črnomaljci še nekoliko potrpeti. V proračunu je za arheološka izkopavanja in prezentacijo za vso državo predvidenih 33 milijonov tolarjev, ki naj bi jih dobilo 13 prosilcev. Ker je črnomaljski primer po ministrovih besedah akuten in ne prenese daljšega odlašanja, bodo dobili 4
VEC ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ
METLIKA - Metliški svetniki so za 10 odst. povečali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, tako da bodo letos občani za kvadratni meter stanovanjske ali poslovne površine plačevali po 6,60 tolarja. Lani se je iz tega naslova zbralo v občini okrog 17 milijonov tolarjev, ta denar pa je edini vir financiranja krajevnih skupnosti.
Za delavce še večji polom kot za kmete?
Z občnega zbora SLS Metlika
METLIKA - Nedeljskega letnega občnega zbora metliške podružnice SLS sta se udeležila tudi poslanca državnega zbora Alojz Metelko in Mihaela Logar, slednja je tudi članica odbora za mednarodne odnose.
Predsednik metliške SLS Slavko Dragovan je opozoril na vprašanje pravne države, kar Slovenija očitno še ni, vprašanje kvazilastninje-nja, problem zadružništva ter kmetijsko politiko, s katero kmetje niso zadovoljni. Po eni strani namreč Slovenija vstopa v Evropo, po drugi pa ji grozi, da bo šlo na boben 50.000"kmetij. Ko seje lotil lokalnih vprašanj, je menil, da sedanja občinska struktura z županom na čelu ni upravičila zaupanja volilcev in da metliška občina celo nazaduje. Anton Pezdirc pa je bil razočaran, ker je na občni zbor prišlo le okrog 25 članov. Nezainteresiranostjo po njegovem posledica tega, da so ljudje od stranke pričakovali več, kot je naredila. “Čeprav je vodstvo znalo pripraviti dober program, se nismo zavedali, da utegnejo oblastne strukture, pod katerimi smo že vrsto let, preprečiti uresničevanje programa in zmanjšati naš zalet. Ni dovolj, da smo zadovoljni z nekaj odstotki volilcev, ki jih imamo za sabo. Pomagati nam ne more niti nekaj tisočakov v blagajni, ampak le to, da bomo znali pridobiti ljudi,” je zatrdil znani belokranjski kmet Pezdirc.
Mihaela Logar je opozorila, da problem vstopa v Evropsko unijo ni problem Evrope, ampak Slovenije, ki pa ga ne jemlje dovolj resno. Bistvena prednost Slovenije je povezava kmetijstva, turizma in ekologije, a premalo igramo na karte slednjih dveh.
M. B.-J.
PRIKAZ REZI VINSKE TRTE
ČRNOMELJ - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba organizira praktičen prikaz rezi vinske trte, in sicer: v ponedeljek, 4. marca, na Plešivici ob 9. uri pri Mikolaševi zidanici; na Perudini ob 12. uri v Drakuličevem vinogradu; na Tanči gori ob 15. uri pri Finkovi zidanici. V sredo, 6. marca, pa bo prikaz rezi na Osojniku ob 9. uri pri zbiralnici mleka, na Ručetni gori ob 12. uri pri Jakšetovi zidanici in na Stražnjem Vrhu ob 15. uri pri zadružni zidanici. Prikaz bo vodil specialist za vinogradništvo inž. Jože Maljevič iz Kmetijskega zavoda Novo mesto.
V SEMIČU BO LEKARNIŠKA PODRUŽNICA
SEMIČ - Tukajšnji občinski svet je dal soglasje za preureditev prostorov v semiški zdravstveni postaji v lekarniško podružnico, ki naj bi bila odprta takrat, ko bo delal zdravnik. Sedaj imajo v Semiču le lekarniški depo, ki je občanom na voljo dve pri na dan.
Športnikom na voljo velika izbira
Semičani se lahko vključijo v številna društva in sekcije - Skromne finančne možnosti in premalo primerno usposobljenega kadra - Športni park ob osnovni šoli?
SEMIČ - V navadi je, da imajo občine športne zveze, v katere so povezana športna društva. V semiški občini, kije nova, pa so ustanovili športni odbor, ki je dobro shodil, povezuje pa osem športnih društev. Poleg denarnih težav - v preteklem letu so od občine dobili le 1,5 milijona tolarjev - pa je največji problem v semiškem športu kader.
Največ članov semiških društev je starih do 20 let, in sicer 170, poleg teh pa je še 425 članov šol-
šahisti, vendar še niso vključeni v društvo.
JR. LOJZETU KRAKARJU V SPOMIN - Semičani so v počastitev 70. obletnice rojstva svojega rojaka dr. Lojzeta Krakarja, ki bi jo praznoval 21. februarja, če se ne bi od njega poslovili dva meseca prej, v soboto v muzejski stavbi odprli razstavo njegovih publikacij in biografskega gradiva, v kulturnem domu pa pripravili literarni večer. Minister za kulturo dr Janez Dular je ob tem izrazil svoje veselje, da so v Semiču začutili, da je potrebno semiški gori, vinu, brezam, Iskri poiskati še nekaj, in ta “še nekaj” našli v Lojzetu Krakarju. Ivan Minatti in Ciril Zlobec, Krokarjeva kolega vse od mladih let, sta spregovorila pesniku v spomin z lastnimi pesmimi. Literarnega večera, na katerem so nastopili semiški osnovnošolci (na fotografiji)
in mladi semiški recitatorji, so se udeležili tudi Krokarjeva družina pisatelj prof. Jože Dular in urednik Dolenjske založbe Franc Šali. (Foto: M. B.-J.)
skega športnega društva. 143 članov je starih od 20 do 40 let, 40 članov od 40 do 60 let, medtem ko so starejši vključeni v športne panoge preko društva upokojencev. Tri članske ekipe tekmujejo v prvih državnih ligah A oz. na državnih prvenstvih individualnih panog, in sicer jadralni padalci, strelci in karate klub. V atletiki pa imajo tri kategorizirane športnike po kategorizaciji Športne zveze Slovenije. Sicer pa se Semičani
lahko vključijo v športno društvo Partizan, ki ima košarkarsko, nogometno, odbojkarsko, rokometno sekcijo in karate klub.
Športno društvo Orel ima 9 sekcij: gorništvo, jadranje, jamarstvo, lokostrelstvo, atletiko, skavte, jadranje na deski, čolnarjenje in plavanje. Poleg teh delujejo v semiški občini še strelska družina Iskra, društvo za jadralno padalstvo Cumulus, smučarski klub Iskra, planinsko društvo, šolsko športno društvo in aeroklub Bela krajina, z delom pa so pričeli tudi
Dejavnosti semiških športnih društev se že sedaj ponekod delno prekrivajo, temu pa se zagotovo ne bodo mogli izogniti niti ob morebitni ustanovitvi novih društev. Zato pa je športni odbor predlagal občini, naj denarno podpira le tiste športe, za katere so v občini možnost za delo. Hkrati je predlagal vključitev športnega parka pri osnovni šoli v prostorski plan. Kot je na zadnji seji občinskega sveta zatrdil župan Janko Bukovec, bodo za športni park rezervirali prostor, medtem ko naj bi bila nova telovadnica in igrišče ob osnovni šoli končana do naslednjega šolskega leta.	M. B.-J.
Sprehod po Metliki
12. APRILA, KO BO ' ( ŠPORTNI DVORANI velika do- s brodelna prireditev z naslovoH p Sonce za vse, bo v hotelu Bela kra- j
jina avkcija slik, ki jih bodo poda rili območni organizaciji Rdeče# [ križa štajerski likovni umetniki j Denar, zbran s koncertom in pro ^ dajo umetnin, bo namenjen i\ letovanje otrok iz socialno šibkej “ ših družin.
V POROČILU O DELI t
LJUDSKE KNJIŽNICE ZA LE . TO 1995 lahko Človek prebere, d* J je bilo v preteklem letu izpose j jenih na dom 25.667 enot knjižni! s nega gradiva, kar je 6.027 enot ve kot leta 1994, da se je udeležil* p kulturnih prireditev 5.745 obiske t valcev, 2.317 več kot leta 1994,(1* r je bilo v mestu 169 filmskih pred v
stav, ki so si jih ogledali 8.60* p obiskovalci, kar 2.260 več kot leta 1994. Knjižnica ima 1.538 člano' lani pa jo je obiskal 16.301 upe , rabmk, 4.005 več kot leto popre] 1 Metliška ljudska knjižnica st J otepa s premajhnimi prostori, Id 1 ter razvoj pa narekuje tudi večje t število zaposlenih, kar pa za rad r pomanjkanja denarja ne bo take s hitro uresničeno.	r
LANI SO BILI V METLIK i NAJBOLJ OBISKANI NA 1 SLEDNJI filmi: Specialist, Fot s rest Gump, Umri pokončno, M* p ska, Potopljeni svet, Casper, Le' j ji kralj in Batman. Poznaval*1 sedme umetnosti vedo, da gre A “sveže” filme, kar gre pripisa1 sodelovanju Ljudske knjižnic1 j Metlika z Zavodom za izobraže vanje in kulturo Črnomelj. Črna maljce “republikanci” prištevajo' drugi kakovostni razred, zato s* ' pri filmskih novostih domala n* > samem slovenskem vrhu.
Črnomaljski drobir
mestu, in sicer tudi v pozni' nočnih ali bolje zgodnjih jutranji' urah, ko zapirajo diskoteke. CIGANI - Črnomaljci so pr*
- v.riiumaijci su p* pričani, da pri njih živijo Romi i; cigani. Medtem ko so prvi ciy! lizirani, za druge to ni moč trdit' Zato predlagajo, naj bi cigani d° bili pomoč v naturi in ne v detla' ju, saj zanj kupujejo stare avtom0 bile in orožje. To je že res, res g je tudi, da naročilnice, ki jih dajj socialna služba, cigani v trgovina1 pretopijo v denar. Trgovci pa w “civili”, tako kot so “civili” tisti, * se znebijo starih avtomobilov na1' način, da jih prodajo ciganom.
SemiŠke tropine
menda pospešeno išče vulka°' zerja, ki bi ji zakrpal občin**
proračun.
VEVERIČKE
Očitno _ Semiču niso luknje le v proračun' ampak je pomanjkanje še ms , sikje drugje. Mnogi se nikakor1" morejo sprijazniti s semiško s'* moto, da v kraju niso premw nekaj kilogramov lešnikov in o' hov, da bi prezimili nekaj “vev ričk”.
1
IME - Arheolog dr. Phil M* t son, Anglež, ki od pripadnike' ,/oieaa naroda /amnnvn naivečd
son, Angiez, ki oa pripaonis" ’ svojega naroda zagotovo največd \ o Črnomlju, je očitno prišel f! 1 sled precej senzacionalni novic' i Odkril naj bi namreč, kako sej* j nekdaj imenoval predhodnik O s nomlja. Črnomaljci so vest take j zagrabili in hoteli iz dr. Masoni' | vrtati staro ime. A je arheolog š | zelo skrivnosten in zagotavlja, & ne bo izdal imena, dokler ne b J povsem prepričan, da res pritiČ Črnomlju.
SPOŠTOVANJE - Stanovalci’ < Ulici 21. oktobra so prepričani,*] 1 po njihovi ulici nihče ne vozi “ 1 km na uro, kot bi moral. Zanin" i jih tudi, ali so se policisti obvez* 1 li, da bodo bolj patruljirali g mestu, in sicer tudi v Doznij
i
j
KONOPLJA - Med številni"1 pustnimi nasveti Semičand" kako naj čim bolje gospodarijo.) bilo slišati tudi, naj se v kmetij? vu usmerijo v pridelavo konoplj* ki bo šla očitno dobro v prodaj0 Ob hitrem gospodarskem razvoj1 Semičano namreč ne bo preosb lo nič drugega, kot da se m"" zafiksajo, za začetnike pa je k° noplja kar pravšnja. Imajo P Semičani pri vzgoji konoplje ' eno prednost: ker v kraju ni poj1 cije, ni nevarnosti, da bi jim sadik* kdo prezgodaj populil.	.
VULKANIZERJI - V Sen# občini je “samo” pet vulkaniz6; jev, kar pa je glede na razdrapaj ceste znatno premalo. Kaže pa. J bo kmalu odprl delavnico še šesJ Občinska uprava zadnje čaj
OBČNI ZBOR SEMIŠKIH VINOGRADNIKOV
SEMIČ - Društvo vinograd"! kov Bele krajina - podružn"" Semič obvešča, da bo letni oboj zbor podružnice in predavanje" kletarjenju v nedeljo, 3. maNj ob 10. uri v gostilni Pezdir" Semiču. Predavala bo Katar'11 Mcrlin.
Kočevarjem ni jasno -
Odločitev kočevskega občinskega sveta, da krajevne skupnosti niso pravne osebe, je po kočevskih krajevnih skupnostih naletela na Precejšnje neodobravanje. Po uradnih podatkih ima trenutno v Sloveniji 92 odstotkov vseh občin _ v svojih statutih opredeljeno, da tej so krajevne skupnosti pravne ose-“e, po neuradnih podatkih pa je Ll jakšnih občin kar 97 odstotkov. -E Zagovorniki pravnega statusa kra-, i jevnih skupnosti v Kočevju meni-se jo, da ta podatek govori že sam po tie sebi o razmerah na Kočevskem, v* STEČAJ TEKSTILANE - O Poraznem stanju, ki je ob izredni tehnološki zaostalosti, neustreznih prostorih, dvigu cen surovin in zmanjšanju naročil Tekstilno Kočevje prisilil, da se je odločila za stečaj, govori podatek, da bi pri vsaki od 150.000 odej, za kolikor so dobili naročilo, imeli po eno marko izgube. Za 206 Teksti-laninih delavcev, od katerih jih bo okoli 130 delalo še približno dva meseca, za kolikor še imajo dela, stečaj pomeni odhod na zavod za zaposlovanje. Ni pa še povsem jasno, kaj stečaj pomeni za postopke lastninskega preoblikovanja Tek-stilane, ki je bila pred stečajem tik Pred pridobitvijo drugega soglasja.
OBČAN SPRAŠUJE,
medved odgovarja
-	Si že oddal davčno napoved?
-	Ne, ker mi je zmanjkalo denarja za nakup obrazca za napoved.
S tessa.! IIIWM > Z MA ji H OBČIM tfM
v
Široka skupna turistična ponudba
Ribniški zobotrebci
dobrodošlo sonce - Po
dolgih, oblačnih zimskih dneh se v zadnjih nekaj dneh sonce kaže vse večkrat in vse manj sramežljivo. Poleg vrtičkarjev, ki že komaj čakajo, da se bodo lahko spet Posvetili svojemu “konjičku”, starejših in bolnih, ki težje prenašajo zimo in mraz, pa otrok, ki bodo lahko spet tekali naokoli brez obveznosti nadležnih kapic, se v Ribnici sonca in toplih dni veselijo tudi rekreativci. Ne brez razloga se jim pridružujejo tudi člani ribniških športnih klubov, ki ■majo v dvorani ribniškega športnega centra treninge v popoldanskih in večernih urah. S koncem kurilne sezone pa si bodo oddahnili tudi delavci ribniške športne zveze. Tudi če bi se zgodilo, da bi bil potem še vedno mraz, jeza tistih, ki uporabijo športno dvorano za treninge in rekreacijo, da dvorana ni ogrevana, potem vsaj ne bo več upravičena.
BREZPOSELNOST - Konec januarja se je zaradi stečaja Inle-sove družbe Smreka v Loškem Po-joku in Tekstilnega podjetja Jurjeviča stopnja brezposelnosti na območju nekdanje ribniške občine, ki ga pokriva urad za delo v Ribnici, povzpela kar na 27,7 odstotka. Povprečna brezposelnost v regiji je v istem obdobju znašala 11,4 odstotka.
• • •
POČASI DO PLOČNIKA
PREDSTRUGE V DOBRE-POLJAH - Pločnik ob glavni Cesti v Predstrugah še ni dokončan. Najprej je bilo potrebno priskrbeti cel kup soglasij, ki so prihajala le počasi. Ko so bila zbrana vsa potrebna soglasja in so že začeli s pripravljalnimi deli \ za gradnjo pločnika, pa je za-)li padel sneg. Ko bo skopnel, bodo il* dela nadaljevali.
Ponikuške mačkare
PRAZNIK PONIKEV - Pustni torek je za Ponikovce glavni praznik v letu. Takrat so vsi doma, vsi si med seboj čestitajo vesel praznik, vsi si ogledajo domače mačkare in pravijo, da vse to zato, ker imajo pustovanje v genih.
NOVICE MALEGA PARIZA - Za pusta so v Ponikvah izšle “Novice malega Pariza”, se pravi pustni časopis, ki pa je štel le malo strani, ker - kot je zapisal urednik v uvodniku - so “prostorsko in Umsko omejeni.”
ŠOFIRALE SO ŽENSKE - Na pustni torek v Ponikvah skoraj nisi videl za volanom moškega. Glav ni vzrok za to pa ni v tem, ker bi moški popivali, ampak ker so vsi aktivno in pasivno sodelovali pri pripravi in izvedbi pustnega programa, saj ženske v Ponikvah ne smejo v mačkare. Ta star je rekel: “I.ipo sredi Ponikev so podrli Zalo, da bodo iz njenega lesa naredili v ponikovskem podjetju Leis (Lesni izvoz Slovenije) javorove Žlice."
Državni poslanci o kmetijstvu
Razprava Podobnika, Peršaka in Henigmana v Loškem Potoku
LOŠKI POTOK - Na pobudo občine in strank je predvidenih več razgovorov z različnih področij. Prva taka okrogla miza je bila 22. februarja, v imenu SLS se je je udeležil Janez Podobnik, v imenu DS pa Tone Peršak v spremstvu strokovnjakov za kmetijstvo. Obisk je bil velik. Župan Janez Novakje povedal, da je nekoč to območje preživljalo 4500 ljudi, danes pa jih životari nekaj nad 2000. Zato je potrebno najti vire za preživetje v kmetijstvu, ki pa je potrebno občutne državne podpore.
Ugotovitvam župana so pritrdila tudi oba predstavnika strank in strokovnjaki, Jože Dular, dr. Matija Kovačič in g. Smrkolj, ki menijo, da kmetijstvo in sorodne panoge nujno rabijo pomoč, še zlasti ker je območje obmejno, in če se izprazni, postane strateško neobvladljivo. Triurna razprava je odkrila še mnoga nerešena vprašanja. Tako mlade strokovnjake vzamejo mesta in denar, vložen v šolanje, gre v nič. Po besedah poslanca (SKD) Benjamina Henigmana si veliko obetajo od ustanovitve sklada za regionalni razvoj, ki bo v Ribnici podpiral šibka ekonomska področja. A KOŠMERL
Rešujejo nas upokojenci in invalidi
Kje vlada išče denar - Ne-osamljen kočevski primer
Neka 92-letna upokojenka iz Kočevja je pred dnevi prejela odločbo upravne enote, da bo njen dodatek k pokojnini oz. vojna invalidnina zmanjšana od sedanjih preko 7.200 tolarjev na dobrih 3.400 tolarjev mesečno. Novi predpis seveda velja, čeprav je bilo že dostikrat povedano (in je tudi mednarodna praksa taka), da se pridobljene pravice ne smejo zmanjševati. Očitno pa novi predpis velja predvsem za upokojence in invalide, za tiste, ki zakone sprejemajo, pa ne, saj še ni slišati, da bi poslanci tako v korist države varčevali tudi pri sebi.
Upokojenci in prejemniki invalidskih dodatkov se seveda razburjajo. Spominjajo se časov, ko so še leta in leta po drugi svetovni vojni delali po 10, 15 ali celo več urna dan, plačanih pa so dobili le po 8 ur, in to po najnižji možni tarifi. Razen tega so delali udarniško pri raznih obnovitvenih delih in v težavnih razmerah, v katerih so izgubili zdravje.
J. PRIMC
Kočevje ima razvojno strategijo
Začetek razvojne politike
KOČEVJE - V strategiji razvoja Kočevske, ki so jo pripravili na kočevski občini, je poudarek na prenovi starega mestnega jedra in razvoju turizma. Strategija je delo kočevskega župana Janka Vebra, strokovnih delavcev občinske uprave in zunanjih sodelavcev občine. Podrobneje sta izdelana koncept prenove starega mestnega jedra, ki so ga Občinarji pripravili v sodelovanju z arhitektom Brunom Urhom, in koncept razvoja turizma na Kočevskem, pri katerem jim je pomagal doc.dr. Boris Leskovec z Inštituta za arhitekturo in prostor v Ljubljani.
Obstoječih občinskih planov novoizdelana strategija “ne postavlja na glavo”, saj, kot pravi župan Janko Veber, ne gre za spreminjanje sprejetih planov, ampak za usklajevanje med vsemi že obstoječimi plani. Za dosego zastavljenega cilja kočevske občine pa bo usklajevanje potrebno tudi med državo in občino, in sicer glede lastništva in upravljanja z zemljišči, ki so na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ob uvedbi parka na Kočevskem in pri programih ministrstva za obrambo in ministrstva za notranje zadeve.
Prvi korak k uresničitvi v strategiji predlaganih programov bo pomenil že sprejem občinskega proračuna za letošnje leto. Strategijo bodo že v kratkem obravnavali tudi občinski svetniki, od katerih župan pričakuje koristne pri-
P°mbe'	M.L.-S.
POSLOVNA STAVBA NAPRODAJ
ŠALKA VAS PRI KOČEVJU -Stečajni upravitelj stečajnega dolžnika Oprema Kočevje, p.o., v stečaju je po sklepu senata Okrožnega sodišča Ljubljana te dni objavil prodajo poslovnega objekta kinodvorane. Čena znaša 125 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. Gre za poslovno stavbo, ki so jo leta 1954 zgradili rudarji in bivši Rudnik rjavega premoga Kočevje, njen zadnji lastnik pa je bilo podjetje Avto - bum. Ker ni bilo večjega zanimanja za kino-predstave, je prostor sedaj naprodaj.
Računalništvo za mlado in staro
V Velikih Laščah ob računalniku od prvega razreda naprej
VELIKE LAŠČE - Lani je bilo v Sloveniji določenih 25 osrednjih šol za uporabo računalnikov. Osrednja šola za uporabo računalnikov na razredni stopnji je Osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Pouk računalništva vodi Metka Starič, ki skrbi tudi za izobraževanje odraslih, za katere je organiziran že tretji začetni tečaj m jih bo še nekaj, saj je zanimanje veliko.
“Na šoli imamo,” pravi Metka Starič, “računalniško učilnico z 10 računalniki, poleg tega pa je računalnik še v vsaki učilnici na matični šoli in po eden tudi na podružničnih šolah.” Za ugodno nabavo računalnikov je zaslužno vodstvo šole, predvsem ravnatelj Edi Zgonc. Zanje so plačali 20 odstotkov vrednosti, ostalo pa Ministrstvo za šolstvo.
S poukom računalništva začnejo že pri učencih v prvem razredu.
Nimajo določenih posebnih učnih ur računalništva, ampak z računalniki obdelujejo redno učno snov.
Tako je računalnik le eno izmed učnih orodij. Gre za to, da računalnik pre kontrolira, ali je učenec pravilno rešil nalogo ali seje zmotil, in kje je napaka. Tako računalnik prevzame večji del dela učitelju, ki ima zdaj več časa, da se posveti slabšim učencem. Zdaj nastaja v Sloveniji podoben program za pouk slovenščine in še
Območna turistična zveza se bo razprostirala od Velikih Lašč do Kolpe ■ Dogovoru o ustanovitvi zveze je prisostvoval tudi dr. Marijan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije
GOTENICA - Na srečanju županov in predstavnikov turističnih društev iz Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč in Osilnice, kije bilo v Gotenici, so udeleženci srečanja poudarili potrebo po ustanovitvi krovne organizacije, preko katere bi lahko uresničevali enotno strategijo turističnega razvoja od Velikih Lašč do Kolpe.
potrebne informacije in napotke.
Predstavniki kočevskih turističnih društev Kočevje, Kočevar,
bi. Podprli so tudi predlog za us-posablanje turističnih vodičev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Srečanja, so se udeležili tudi predstavniki turistične zveze Slovenije na čelu s predsednikom dr. Marijanom Rožičem. Udeležence sestanka so opozorili, da morajo turistična društva v svoje programe aktivno vključiti tudi gostince, trgovce, lovce in vse druge, ki so povezani s turizmom. Tako naj bi vzpostavili tudi sodelovanje s pred kratkim odprto novo tehnično bazo AMZS v Kočevju, ki ima informacijski center, v katerem bi turisti lahko našli vse
Kostel in Dol so na srečanju potrdili že lano sprejeto odločitev, o ustanovitvi občinske turistične zveze. Udeleženci sestanka so poudarili, da bodo zavzeli enotno strategijo turističnega razvoja, saj je glavni namen ustanavljanja občinske, predvsem pa območne turistične zveze, za katero so menili, da bi morala imeti poklicno vodenje, v skupni turistični ponud-
Svetniki so naredili napako
Tako menijo člani odbora za krajevne skupnosti - Svetnikom bodo predlagali, da odbor razpustijo
MLADI RAČUNALNIKARJI -Pod skrbnim vodstvom Metke Starič.
nekaterih predmetov.
Z računalnikom oblikujejo in urejajo spise za šolski časopis, pišejo raziskovalne naloge, izdelujejo grafe itd. Za pete razrede imajo projekt “Petra” (okrajšava za peti razred), za odrasle pa na računalnikih 20-urne začetne tečaje slovenskega Worda za Win-dovse.
Nasploh pa je treba za šole opredeliti delovno mesto računalničarja. To v Sloveniji še ni enotno urejeno, in se vsaka šola znajde
POSVOje‘	J. PRIMC
KOČEVJE - Odbor za krajevne skupnosti pri svetu občine Kočevje je po kritičnem pregledu nedavno sprejete odločitve svetnikov, da krajevne skupnosti niso pravne osebe, na svoji zadnji seji minuli četrtek sprejel pobudo, da se odbor razpusti.
Razpustitev odbora je predlagal tajnik krajevne skupnosti Kočevje-mesto Borut Hočevar, ki je dejal, da v letu dni, odkar odbor deluje, svetniki niso nikoli upoštevali njihovih predlogov in mnenj. Najpomembnejša med odločitvami občinskega sveta, kije bila v nasprotju s tistim, kar je predlagal odbor, je bila na zadnji seji občinskega sveta sprejeta odločitev, da krajevne skupnosti niso pravne osebe.
Predstavnik krajevne skupnosti Kočevska Reka Tone Križ je dejal, da pomeni ukinitev pravnega statusa krajevnih skupnosti za kočevsko podeželje enako dejanje, kot je bilo pred leti ukinjanje šol in rušenja cerkva. Odločitev sveta, da krajevne skupnosti niso pravne osebe, je označil za “prestiž kočevske politične intelektualno šibke elite in njene nesposobnosti, ker
ZA JAVNA DELA PREKO 3 MILIJONE TOLARJEV
LOŠKI POTOK - Javna dela kot alternativna oblika zaposlovanja so se v občini tudi po podatkih Ministrstva za gospodarstvo, okolje in prostor, Tliristične zveze Slovenije in Republiškega zavoda za zaposlovanje močno uveljavila. Tako je Loški Potok v teh dneh predstavil program javnih del, ki so predvidena na najmanj treh področjih, odpirala pa se bodo še nova. Trenutno program predvideva zaposlovanje na lokalnih cestah, javna dela pri popravilu cerkve v Starem Kotu in urejanje ter markacije peš poti na območju obeh KS. Za to je predvideno 8026 delovnih ur, ki bi jih z nekajmesečno sezonsko zaposlitvijo opravilo vsaj sedem delavcev. Za navedena dela je sedaj s strani Zavoda za zaposlovanje in občine zagotovljenih 3.038,300 tolarjev. Občina bo zagotovila dodatno zdravstveno zavarovanje, izvajalec pa vsa zaščitna in delovna sredstva. Zaposlitev bo gotovo ublažila trenutno 30-odstotno nezaposlenost v občini, ki je glede na slovensko povprečje visoka.
SKROMEN PUST
DOBREPOLJE - V Dobrepo-ljah kljub znanim zagoriškim maškaram in tistim s Ceste ni bilo večje pustne prireditve. S Ceste je letos že v nedeljo pripeljal na Videm zelo skromen pustni vlak. Prejšnja leta je “lokomotiva” (maskiran traktor) vlekla več vagonov s potniki, letos pa je kar neki nemaskiran kaminon vlekel le en vagonček. Na pustni torek se ni nič dogajalo, pač pa je bil na pepelnično sredo pogreb Kurenta, od njega pa sta se blizu občinske stavbe poslovila dva govornika, igrala je godba, manjkala pa ni niti črna zastava.
nima vpogleda v to, kar se dogaja zunaj mesta”. Podobnega mnenja je bil predsednik krajevne skupnosti Stara Cerkev Ciril Jasenc, ki je opozoril, da se bodo posledice pokazale že na naslednjih volitvah, ko po krajevnih skupnostih nihče več ne bo hotel delati.
Borut Hočevarje še povedal, da do sedaj niso prejeli še niti enega odgovora ali argumenta na že večkrat zastavljeno vprašanje, zakaj krajevne skupnosti ne morejo biti pravne osebe. Menil je, da je bilo prvo glasovanje sveta, ko je bil sprejet amandma SKD, po katerem so krajevne skupnosti postale nepravne osebe, nezakonito, ker je bilo tedaj veljavno glasovanje z navadno večino, sedaj pa je bila za spremembo statuta potrebna dvotretjinska večina. Zato bodo po vsej verjetnosti tudi sprožili ustavni spor.
M. LESKOVŠEK-SVETE
RAZSTAVA DEL “MISEL IN KORENINE ’95"
KOČEVJE - V Likovnem salonu v Kočevju so minulo sredo odprli razstavo del z likovne delavnice “Misel in korenine ’95". Pripravilo jo je društvo Kočevski naravni park, ki je organiziralo tudi likovno delavnico. Lani jeseni je bila že tretja zapovrstjo, na njej pa so sodelovali slikarji Klavdij Palčič, Lado Pengov, Sašo Spasenovič Koprivec in Silvo Teršek. Njihova dela, nastala na podlagi vtisov iz Kočevskega Roga, bodo v Likovnem salonu na ogled do 2. marca.
RAZVOJNI PROGRAM JE ZASTAVLJEN
LOŠKI POTOK - Razvojni program občine Loški Potok je razdeljen na tri dele: investicijska vzdrževanja, za kar bodo namenili približno 20 odstotkov občinskega proračuna; investicije in priprava projektne dokumentacije. Investicije so najprej namenjene napeljavi nove telefonske centrale, potem pa posodobitvi ceste Lazeč -Novi Kot, ki naj bi stala 54 milijonov tolarjev. Veliko sredstev je namenjenih tudi pripravi projektov, ki v vsej občini zajemajo vsa področja. Prednost imajo komunalne in zdravstvene zadeve, obnova in dograditev obeh šol, obnovitev naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja, kmetijstvo in vodooskrba. Kar znatna sredstva so namenjena KS Draga, na primer za obnovo in sanacijo vodovoda na Travi, cestam in plazovom, ki občanom povzročajo veliko težav. Želja je prav gotovo več kot pa razpoložljivih sredstev.
JEdini v občini
Premajhni prostori ne morejo sprejeti vseh otrok
KOMPOLJE - Edini vrtec v občini Dobrepolje deluje v Kompoljah. Od novega šolskega leta sodi tudi vrtec skupaj s šolami v Javni vzgojno-izobraževalni zavod Dobrepolje. Vrtec Ciciban v Kompoljah obiskuje 28 otrok (od tega dva iz Strug), sedem prosilcev so bili zaradi pomanjkanja prostora prisiljeni zavrniti, nekaj otrok z območja Ponikev pa se vozi v vrtec v Velike Lašče ali pa morda še kam drugam.
Ob našem obisku je bilo v vrtcu manj otrok, ker jih je bilo kar precej bolnih (norice), pa tudi vzgojiteljici Darja Erčulj in Martina Perhaj sta bili bolni, tako smo o delu vrtca zvedeli največ od varuhinje Andreje Prijatelj, katere osnovni poklic je medicinska sestra.
Varovanci vrtca in učenci osnovne šole so za božič družno organizirali božično-novoletni sejem, na katerem so prodajali svoje izdelke: svilene poslikane
rute, kravate, razne šopke in ikebane, poslikane kozarce, predpražnike iz ličkanja, ogrlice, broške in drugo, kar so izdelovali tri mesece. Kot so skupno delali in prodajali, so tudi denar namenili za skupne zadeve, in sicer del za nakup fotokopirnega stroja za vrtec in šolo, del pa za izlet, verjetno v živalski vrt.
Za pusta nameravajo spet organizirati sprevod mačkar po Kompoljah, za materinski dan pa bodo organizirali proslavo.
Na vprašanje, kaj bo potem z vrtcem v Kompoljah, ko bo razširjena šola na Vidmu, v sklopu katere so predvideni tudi prostori za vrtec, je varuhinja Andreja povedala svoje mnenje, da bi bilo verjetno najbolje, ie bi imel vrtec dve enoti: na Vidmu in v Kompoljah. Smiselno bi bilo, da bi tiste, ki se vozijo z Vidma in Ceste zdaj v Kompolje, in tiste, ki se vozijo drugam, “prešolali” na Videm, ostali pa bi ostali v Kompoljah. Zanimanja za vključevanje otrok v vrtec je namreč kar precej, žal pa je v sedanjem vrtcu premalo prostora. J>pRIMC
VRTEC V KOMPOLJAH - Na fotografiji je del otrok iz vrtca Ciciban v Kompoljah z varuhinjo Andrejo Prijatelj. Nekateri otroci so ob našem obisku spali oz. počivali, nekateri pa so bili zaradi noric doma. (Foto: J. P.)
ttMti 12 N A Š I H OBČIN MtŠ
CA
GOZDNO GOSPOGMRSTVO NCMO MESTO
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o. Gubčeva 15, 68000 Novo mesto Delavski svet
objavlja
JAVNI RAZPIS
z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo naslednjih nepremičnin:
1.	pare. št. 895/12, k.o. Straža, kar v naravi predstavlja delavnico v izmeri 400 m2. Nepremičnina je v najemu.
Izhodiščna cena za nepremičnino znaša 36.980 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Dosedanji najemnik ima pri nakupu ob ponujenih enakih pogojih prednostno pravico.
2.	poslovni prostor v pritličju objekta “Stara pošta’’ v Straži, ki sestoji iz dveh pisarn, shrambe, WC in vhoda, v skupni izmeri 47,82 m2.
Izhodiščna cena za nepremičnino znaša 38.256 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Nepremičnini sta naprodaj po načelu “videno-kupljeno”.
Pogoji:
a)
Na razpisu, ki traja do vključno 15.3.1996, lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
b)	Pravne osebe se morajo pri zbiranju ponudb izkazati z izpiskom iz registra, fizične osebe pa s potrdilom o državljanstvu.
c)	Interesenti morajo v svojih ponudbah poleg ponujene cene in plačilnih pogojev predložiti tudi dokazila o plačilni sposobnosti ponudnika.
č) Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija za oceno ponudb v osmih dneh po končanem zbiranju ponudb. O izbiri najboljšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v osmih dneh po opravljeni izbiri.
d)	Prometni davek in vse ostale dajatve plača kupec.
e)	Kupoprodajno pogodbo mora izbrani kupec skleniti najkasneje v petih dneh po prejemu obvestila o izbiri.
f)	Dodatne informacije prejmejo potencialni kupci na sedežu prodajalca in po tel. (068) 321-065 (g. Jože Kovačič). Ogled nepremičnin je možen vsak delavnik po poprejšnjem dogovoru.
Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na Gozdno
Gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o., Novo mesto, Gubčeva 15,
najkasneje do 15. 3.1996, z oznako PRODAJA NEPREMIČNIN.
Merilo bodo dejanja, ne vejice
Tajnik ivanške občine Vinko Blatnik in župan Jernej Lampret sta dostikrat “strelovod” za razne zagate, Blatniku pa je le prekipelo ob vprašanjih svetnika Franca Godeše
IVANČNA GORICA - “TVdno sem prepričan, da napak pri delu in posameznih pravnih aktih ne sme biti. Vendar so tudi pravni akti zadeve, ki so podvržene spreminjanju... Tildi brez nenamerno izpuščenih vejic bi zadeve stale, na kaj mislim, g. Godeša, pa sami dobro veste. Naše skupno delo bodo merili volilci, resda tudi po obliki in vsebini, predvsem pa po dejanjih,” med drugim odgovarja tajnik občine Ivančna Gorica Vinko Blatnik na vprašanja občinskega svetnika Franca Godeše (LDS) na 13. seji ivanškega občinskega sveta.
vlade!); prilagojen in spremenjen
Svetnik Godeša je že na zadnji seji ivanškega sveta v starem letu navajal občinske akte, pri katerih sta zlasti tvorno sodelovala diplomirana pravnika, in sicer takratni v. d. sekretarja Franc Urbančič in omenjeni Franc Godeša, ki ga je občinski svet imenoval za koordinatorja s področja statutarno-pravnih vprašanj. Blatnik pravi, da nihče ne zanika truda in konkretnega prispevka Godeše kot poznavalca in izkušenega strokovnjaka za upravnopravno področje. Nasprotno, Blatnik meni, da bi bilo prav to Godešovo delo ustrezno ovrednotili, čeravno Blatnika moti, ker se ob “imenovanju” kor-dinatorja nišo poprej dogovorili o njegovem plačilu oz. nagradi.
Tajnik Blatnik prizna, da so porabili več časa za izdelavo nekaterih aktov, to pa je posledica kadrovskih razmer, saj so v občinski upravi skoraj do polovice lanskega leta poleg nepoklicnih funkcionarjev župana in v. d. sekretarja le še tajnik ter referenta za družbene dejavnosti in za cestno-komunalno infrastrukturo. Občinska uprava se je nekoliko okrepila šele po lanskem avgustu. “Res pa je tudi, da noben osnutek akta, njega je kdorkoli pripravil, ni bil dober. Z vaše strani je bil vsak izdelek pomanjkljiv in nesprejemljiv ter potreben vaše poprave. Bil je primer, ko je šlo za prepis nekega poslovnika (vzorec je pripravilo eno od ministrstev slovenske
Irebnje predstavilo upravno enoto
V prvem letu je trebanjska upravna enota dobro delala, težave imajo le zaradi pomanjkanja višje in visoko izobraženih delavcev - Močno upočasnjena denacionalizacija
TREBNJE - V četrtek, 22. februarja, je načelnik upravne enote TVeb-nje Milan Rman s sodelavci predstavil prvo leto dela upravne enote, ki se ubada s podobnimi težavami, s kakršnimi se srečujejo upravne enote drugod po Sloveniji. Poleg novinarjev in predstavnikov trebanjske občine je bil gost predstavitve tudi državni sekretar mag. Slavko Debelak s sodelavci. Delo na svojih področjih so predstavili tudi vodje posameznih oddelkov, upravno enoto samo so TVebapjci predstavili z lično izdelano in vsebinsko bogato zloženko.
lizacije v trebanjski upravni enoti sedaj nadaljeval.
Načelnik Milan Rman je razložil težave trebanjske upravne enote, kiji primanjkuje sodelavcev z višjo in visoko izobrazbo. Zaradi tega imajo težave predvsem pri postopkih denacionalizacije, ki so kljub nedorečenosti posameznih določb zakona o denacionalizaciji tekli sorazmerno hitro in korektno. Upravni organ je od 560 zahtevkov za vračanje odvzetega premoženja v celoti rešil 80 zahtevkov, izdal pa je tudi 150 delnih odločb. Postopke sta vodili diplomirani pravnici, ki pa sta odšli na drugo delovno mesto in tedaj seje
vse skupaj ustavilo.
Na razpis prostega delovnega mesta diplomiranega pravnika se ni javil nihče in tudi pogodbeno sodelovanje je trajalo le en mesec. Razlog, da med pravniki ni zanimanja za to delovno mesto, je predvsem za ta poklic izredno nizka plača in povrhu tega nepriljubljenost dela. Na ta problem so že opozorili pristojna ministrstva, za pomoč pri strokovnem vodenju postopkov denacionalizacije pa so se lanskega novembra dogovorili z odvetniško pisarno iz Ljubljane in upajo, da se bo proces denaciona-
I.	VIDMAR
Preprečili bi radi vsaj eno smrt
Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Sevnica ima velike načrte • Omejitev hitrosti na Artem, v Rovišču in na Blanci - Večji poudarek predstavitvi javnosti
SEVNICA - Člani odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Sevnica so na svoji prvi letošnji seji sprejeli bogat program dela po posameznih komisijah, med katerimi so zelo aktivni člani šolske komisije, v prihodnje pa bodo več pozornosti posvečali tudi javnosti svojega dela, za kar bo skrbela komisija za propagando.
“Če bo zaradi našega dela na naših cestah ena smrtna žrtev manj, bomo naredili ogromno.” S temi besedami je eden izmed članov odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na najlepši način ovrgel nekatere pomisleke o upravičnosti obstoja odbora. Med poglavitnimi nalogami, ki si jih je za letos zadal odbor, je opozarjanje na nevarne odseke oziroma črne točke, ureditev mirujočega prometa v Sevnici in ugotavljanje ter opozarjanje na nepravilno ali nesmiselno postavljeno cestno signalizacijo.
Akcijo Stopimo iz teme so začeli že pred uradnim začetkom, saj so
že konec lanskega leta otrokom razdelili 300 utripajočih kresničk, v kratkem pa se bodo vključili tudi v akcijo Natakar, pokličite taksi!
Komisija za signalizacijo je opozorila na večtirnost dela, saj prometne znake menda popisujejo tudi župan, policija in cestno podjetje. Porabi se veliko časa in energije, storjenega pa tako in tako ni nič, saj je za nove znake že nekajkrat zmanjkalo denarja. Od predlogov za omejitev hitrosti so sprejeli predlog, da se hitrost vožnje na določenem odseku na Artem omeji na 40 km/h (predlagano je bilo 30), v Rovišču pa na 50 km/h. Strinjali so se tudi z omejitvijo
hitrosti na 50 km/h na Blanci, vendar naj bi omejitev veljala le v strnjenem naselju.
Med sklepi odbora velja omeniti akcijo, s katero nameravajo letos preveriti učinkovitost reševalnih služb od policije do prve pomoči in gasilcev, tako da bi inscenirali prometno nesrečo, za katero pa omenjene službe ne bi smele vedeti. Sprejeli so tudi pobudo, da bi Jutranjka na svoje izdelke začela šivati odsevne trakove, kar marsikatera firma športne opreme oziroma otroških oblačil že počne, in bi se tako tudi ona vključila v akcijo Stopimo iz teme. Zaradi ugotovitev, daje njihovo delo premalo znano v javnosti, so v komisijo za propagando vključili nekatere novinarje, med njimi tudi novinarja Dolenjskega lista Pavla
p"“	l.V.
je bil le toliko, da smo vnesli ime naše občine in nekaj nevsebinskih stvari. A ste ga vi zavrnili, češ naj se pripravljalci naučijo svojega dela,” navaja v odgovoru svetniku Godeši občinski tajnik Blatnik.
Ni obveza in dolžnost, da sploš-
ŠIRITEV LITIJSKEGA POKOPALIŠČA
LITIJA - Litijane sedaj pokopavajo na novem pokopališču v dva kilometra oddaljenem Šmart-nu, pokopališče pa bo sedaj razširjeno na novi del: žarno pokopališče, mrliške vežice (stara je neustrezna, ker je bila prvotno družinska grobnica) in zunanji poslovilni prostor (polkrožna ploščad za žalujoče, ki je obdana z žarnimi zidovi). Samo žarno pokopališče bo sestavljeno iz talnih oblog, zidnih niš, prostora za raztres pepela s spomenikom za vpis pokojnikovih imen. Dela se bodo predvidoma pričela že v letošnjem letu. Javna razgrnitev idejnega projekta pokopališča je na ogled na litijski občini.
M. S.
ne akte izdelajo nepoklicni člani občinskega sveta ali nepoklicni predsedniki izvoljenih teles, pravi Blatnik in dodaja, da so statut občine, poslovnik občinskega sveta, vzorčne statute krajevnih skupnosti in še kaj pripravili na ivan-škem Županstvu, kjer je bil zunanji sodelavec Urbančič (mimogrede: v letu 1995 so v. d. sekretarja Urbančiču po pogodbi o delu izplačali 462.400 tolarjev za opravljene ure in kilometrino). Blatnik poudarja, da sta z županom Jernejem Lampretom kar pogosto sodelovala na razgovorih, ki so bili nujni, da se teoretični vidiki splošnih aktov vtkejo v vsakdanje življenje ljudi. “Nisem pravnik, poznam pa občino in ljudi, zato vem, da s takšnim načimom dela, kot ga vnašate vi, ko ne pristajate na dogovore in kompromise in hočete vedno imeti prav le vi, ni metoda dela današnjega časa,” je oster Blatnik. Ob minulem prvem rojstnem dnevu ivanške občine pa je pozval vse, naj naredijo vse, da bo ta enoletni otrok postal pokončna in možata institucija.
R PERC
CITRE NA BLANCI
BLANCA - Zveza kulturnih organizacij občine Sevnica bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Blanca pripravila citrarski koncert Mihe Dovžana, ki ga bo spremljala pevka Jožica kališnik. Prireditev bo v soboto, 2. marca, ob 18. uri v kulturni dvorani na Blanci. Vstopnine ne bo.
DVE NEVESTI
SEVNICA - V petek, L marca, bo ob 19. uri v kulturni dvorani gasilskega doma Sevnica gostovala gledališka sekcija kulturnega društva Svoboda Elektroelement iz Izlak, ki se bo Sevničanom predstavila z ljudsko veseloigro Cvetka Golarja Dve nevesti. Osrednji figuri igre sta podjetni kmet in vaški mogotec Napaljon, ki za precejšnjo ceno pomaga slabim gospodarjem, ki se vdajajo pijači in izgubljajo življenjsko energijo. S tem vse bolj širi svoj vpliv na medsebojna razmerja vaščanov in čaka, da mu bo premoženje dolžnikov padlo v naročje. Vstopnice za veseloigro prodajajo v občinski knjižnici, na voljo pa bodo tudi uro pred pričetkom predstave.
Predstavitve upravne enote seje udeležil tudi župan Ciril Pungartnik, ki je gostom predstavil sodelovanje med občino in upravno enoto, označil pa gaje za zglednega, čeprav brez razhajanj tudi v trebanjskem koncu ne gre. Za razliko od Kranja v Trebnjem najemnina za poslovne prostore upravne enote ni sporna. Pogodbe sicer nimajo, sklenili pa so sporazum, po katerem upravna enota za kvadratni meter plačuje okrog 15 nemških mark, Pungartnik pa meni, da je s pomočjo gradbenega strokovnjaka zelo enostavno določiti stroške oziroma višino neprofitne najemnine, vendar bi bilo treba k temu občine in upravne enote primorati z ustreznimi zakoni.
PARTIZANSKI UČITELJ Z RAZBORJA - Ravnateljica sevniške osnovne šole Anica Pipan in njena pomočnica Marjana Kralj sta prišli v čudovitem zimskem dopoldnevu na Razborpod obronki Lisce, na topel dom dolgoletnega učitelja bivše razborske podružnične šole Rudija Alifa, voščit postavnemu in klenemu možaku ob njegovi 80-letnici (na posnetku). Rudi Alifje bil partizanski učitelj na Razborju od 1. septembra 1944, po izdajstvu seje le za las izognil ustrelitvi. Namesto kot talec v Mariboru pa je končal v zloglasnem taborišču Dachau. Po vojni je z ženo nadaljeval poučevanje na Razborju, največ celo 111 učencem v kombiniranih razredih. Njegovo predajanje pedagoškemu poklicu in vzgoji mladih rodov pa povojnemli oblastnikom zavoljo njegove vernosti ni bilo čisto všeč, a je le lahko učiteljeval na Razborju, kjer je tudi režiral razne predstave, do zaslužene upokojitve. (Foto: P. Perc)
DOBRO SODELOVANJE GASILCEV - Na sobotnem občnem zboru sevniških gasilcev se je predsednik PGD Sevnica Anton Koren najprej zahvalil za krajši nastop godbenikom Delavske pihalne godbe pri PDG in zatem ocenil, da so gasilci v preteklem letu vse pomembnejše naloge zahtevnega programa v celoti izpolnili. Zahvalil se je vsem za sodelovanje, predvsem operativi, “brez katere si našega poslanska ne moremo predstavljati”, pa tudi za stalno razumevanje in pomoč občine. Sevniški župan Jože Peternelje obljubil, da bo prepriča! občinske svetnike, naj sprejmejo takšen občinski proračun, ki bo zagotavljal gasilcem dovolj denarja za uresničevanje njihovih pomembnih nalog. Predsednik sevniške gasilske zveze Brane Drstvenšek je ob koncu zbora podelil gasilcem prizanja za dolgoletno službovanje, med drugim tudi Slavku Češku (na posnetku na levi) za 50 ter Lojzetu Anzelcu in Tonetu Šešku za 40-letno službovanje. (Foto: P. Perc)
( Kijavljeve iskrice
HEGLER PISAL RIGELNI KU - Predsednik Zelene alterns tive Ivančne Gorice Franc Hegl* je, kot nam je najavil po incidenj tu ob srečanju s predstavnik«) nemškega podjetja Woco Mi ranom Briškijem, dejansko piši generalnemu direktorju ljubljanske delniške družbe Autocont merce mag. Hermanu Rigelnik* Seznanil gaje z grožnjami Briški) 9. februarja, da “bo človek, kiji pisal republiškemu zdravstven* mu inšpektoratu, obešen, ubit, di ne bo več doglo živel...” To pa ji storil Hegler, kot piše, ne le zaradi sebe in ZA, marveč tudi zave ljo zdravja krajanov, tudi 100 ml* dih, ki se šolajo v bližnjem šolske® centru v že sedaj preveč onesnaženem okolju. Hegler Rigelniki sprašuje, čemu grožnje podpis-niku prej omenjenega dopis* torej njemu, če bo AC Intercat, d.o.o., hčerinsko podjetje Autn commerca, d.d., v sodelovanju J nemško firmo Woco, v Male® Hudem začela z ekološko neoptf rečno gumarsko industrijo, kot s* obljubili krajanom.
GRADIVA - Za petkovo seje občinskega sveta v Ivančni Gori* smo predstavniki sedme sile sp*1 dobili le vabilo brez gradiva. S t* prakso so poizkušali že Trebanjci pa se ni obnesla. Glede na sprejeti “urnik” (v vabilu za zadnjo sej* sveta so ga poimenovali kar koledar sej, predlagal pa ga je predsednik sveta Jurij Gorišek) sej* zamuja za teden dni. Da novinar jem ne bodo pošiljali gradiv, še t* tako hudo, kot če bi jih le po “inerciji vabili”, kakor so skušali zavito dopovedati novinarjem. Pravica do obveščenosti, kje si?
Trebanjske iveri
NISO PREVARANI LE STARŠI učencev trebanjske glasbene šole, pač pa se prevarane čutijo tudi nekateri učitelji, predvsei*
tisti trije, ki so se pri glasovanju o podpori dosedanji ravnateljici
glasbene šole izrekli proti. Svet šole se je namreč 5. februarja odločil, da naj se o podpori dose; danji ravnateljici izrečejo tud) učitelji, ki so se sestali naslednji dan. Kljub temu da so jo podprli le 4 učitelji, medtem ko so bili trije proti, trije pa so se vzdržali, j* prof. Ramuščakova, predsednica sveta šole, kije sestanek vodila, na svetu šole poročala, da vsi učitelji podpirajo dosedanjo ravnateljico.
Javno izraženi protest po nji
ih -
hovem mnenju prevaranih učiteljev, ki v 4 glasovih od 10 še ne vidijo večine, je razumljiv, ni pa razumljivo, da se dviga toliko prahu-Tako po starem zakonu, ko ravnatelja na podlagi soglasja ustanovitelja (občine) imenuje svet šole. kot tudi po novem še neobjavljenem zakonu, ko na predlog sveta šole in ob mnenju občine ravnatelja imenuje minister za šolstvo, imenovanje še ni mogoče, saj na občini soglasju ni obravnavala še nobena komisija ali odbor, čeprav je bila vloga s predlogom za potrditev dosedanje ravnateljice že; vložena. Torej je še čas, da se lepo dogovorijo.
Sevniški paberki
ZAKAJ SO NEPRIVEZANI -' Člane sevniškega odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je zaskrbelo že takrat, ko so iz poročila UNZ zvedeli, da slovijo po tem, da se zelo neradi privežejo z varnostnim pasom in da v tem celo prednjačijo. Še bolj jih j* razkurilo, ko je posavski dopisnik Dela Vlado Podgoršek njihovo neprivezanost razglasil po vsej Sloveniji. Predsednika odbora j* prijelo, da bi mu odpisal, vendar je preštel do deset in skušnjava, da bi dregnil v novinarja ostrega peresa, gaje minila, povsem potolažil pa se je, ko mu je eden izmed članov odbora zelo strokovno po; jasnil, da glavne ceste v sevniški občini potekajo po bregovih rek. Če človek z vozilom zleti s ceste V vodo, je zanj veliko bolje, če ni privezan, saj tako hitreje in lažje: splava na površino.
POMOČNIK JE NAPREDOVAL - Pomočniki le bolj poradko napredujejo v mojstre, vendar se je v sevniškem rokometu, ki je že nekaj let na robu družbe najboljših, a vanjo ne more vstopiti, to le zgodilo. Uprava Lisce je, da bi dosegla toliko željeni cilj, pred led najela trenerja oziroma selektor-
ja državne reprezentance, Celjana Toneta Tislja. Njegov naslednik
• »■■v 1U • IJIJU. 1 ' J V UO > IIU.IIVUIH'
Dušan Kokalj je prišel iz krškega Interierja, vendar nobenemu ni uspelo, zadnji pa sije prislužil kar nekaj žvižgov sevniške poznavalske publike. Zaradi slabih rezultatov ga je uprava takorekoč na-

njakoma pomočnik. Bo pomočniku uspelo, česar mojstra nista zmogla narediti?
_ [ Hrški
c novice
'H TALILNI LONEC - Da so bile rlf strankarske razprtije v krškem gle občinskem svetu lansko leto še w kako hude, čivkajo že vrabci na u Stre^V a očitno je, da se nekaj le .! Preniika. Tako seje prejšnji teden zgodilo, da je bil sprejet sklep J« Predsednika Združene liste Silva 3. Gorenca, kar pomeni, da so ga !s Podprli celo krščanski demokrati, •jli čudnega torej, da Gorenca ■ne Ce'° bralni demokrati po novem m Pozdravljajo s hvaljen Jezus.
’ :J neobčutljivi na obla-
jfJ STNE DIREKTIVE - Strankar-,vo s*a nagnjenja so hotela udariti na nla P'an cel° pri Prforcenhavsu. Tako .e„ naJ bi stoletno tradicijo spremenili iže y ^uhu družbenih sprememb -jj,, (Pustni) župnik naj ne bi okoli pjS. Vratu več nosil križa, kurenta pa bi isa mora*> po novem pokopati že v ;ai, ’0rek, ne pa v sredo na pepelnico, ito- ^ Prforcenhaus se ne da in je u i dokazal, kako trdno je potrebno eit Nagrabiti vajeti v roke. Vprašanje po- Je le, pri kom so se učili trdnega tst Prijema.
ZE NAČRTI, KAM S PRE-ejc SEZKOM DENARJA - V upariti nju, da bo kmalu jasno, ali je res pel kaj denarja od 7-letne gradnje ! te doma počitka ostalo oziroma pad-jci jo v kak nezaslužen žep, se že kuje® jejo načrti, kam s presežkom sred-ejo štev - srednješolski center naj bi ile- imel še sodobno dvorano evrop-sd' skega merila, ki bi lahko spravila ejJ Pod streho 4 tisoč glav. Koliko bo at' ^ele ta stala, če je dom počitka na-inl tienjen le kakšnim dvesto ose-er bam?
IVI' _
ivi*
m*
1	N A Š 1	1 rl	OBČI		l MŠŠ
Novo v Brežicah
j
POSLOVNO - Posavski muzej v Brežicah se zdaj pripravlja na Prenovo podstrešja, ker nujno Potrebuje nove prostore za depoje in podobne zadeve. Zaradi tega bo muzej prisiljen s podstrešja izseliti vse tamkaj živeče prebivalce. Zdaj še ne ve, kam jih bo Preselil, a ker je to leto po kitajskem horoskupu ravno leto podgan, Dolenjski list predlaga muzeju zanimivo poslovno potezo. Že v bližnjem Novem mestu deluje kitajska restavracija s ta pravim kitajskim kuharjem. Če bi se firmama uspelo poslovno povezati, bi bila zadrega manjša. Brežice bi se rešile podgan in morda zaslužile ke kaj cvenka za obnovo podstrešja, medtem ko bi si Novo mesto obogatilo kulinarično ponudbo. Menda so podgane letos pravi hit.
KORENINE - Nič več se ne čudimo, da je bila udeležba ob predstavitvi turistične karte na Mokricah tako dobra. Kar nekaj Prisotnih, tudi samoborski župan in načelnik brežiške upravne enote Darko Bukovinski, je namreč priznalo, da imajo svoje korenine tu okrog Mokric. Še dobro, da so Terme Čatež tako dobro Ukoreninjene na tej graščini, da jim kakšna podtalna korenina ne more do živega.
ZAGRETO - Nekje blizu Mokric je svoje korenine pognal tudi Predsednik OTZ Brežice in nekdanji direktor Term Čatež Vlado Deržič. Zato je ob verižnem priznavanju korenin ter sosedskih, krvnih in prijateljskih vezi hrvaške sosede nagovoril v njihovem jeziku. Pri tem se je tako ogrel, da se je nato še k tajniku svoje zveze obrnil kar v hrvaščini.
HEKTAR - Termam Čatež pogosto očitajo množični turizem. Direktor Mokrovič seveda ne prikriva veselja nad množičnim obiskom kopalcev in gostov na Čatežu. Očitno podjetja množice nič ne motijo, dokler prinašajo denar. Sicer pa ima družba, kot je javnost obvestil direktor, kar dobro povprečje. Če so na Čatežu turisti natlačeni, pa pride na Mokricah na vsakega gosta več kot cel hektar grajskega posestva.
V času od 10. do 23. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Katarina Filipančič iz Sedlarjevega - Maria, Brigita Resnik iz Krškega - Marka, Marija Sluga s Ceste - Janjo, Tatjana Osojnik iz Dednje vasi - Špelo in Anjo, Aleksandra Vogrinc iz Brežic - Roka, Brigita Orešar iz Brežic - Primoža, Angela Novak iz Pokleka pri Podsredi - Damjano, Janja Be-nigar Gajski iz Krškega - Jana, Anica Antončič iz Gaberja -Anjo, Mojca Pustavrh iz Leskovca - Jana, Marjeta Švajger iz Brežine - Martino, Martina Mežič iz Velikega Podloga -deklico.	Čestitamo!
V zakonu o žrtvah vojnega nasilja še veliko neznank
Kar 4.800 odločb?
KRŠKO - V začetku leta so začeli veljati zakon o vojnih invalidih, o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih veteranih, ki so povzročili kar nekaj nevšečnosti, zakon vojnih invalidih predvsem zaradi zmanjšanja osnove za odmero invalidnine vojnega invalida. Mnogim upravičencem so se mesečni prejemki zmanjšali ali bili celo ukinjeni, zato je oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve dobil kar nekaj pritožb.
V Krškem so v začetku februarja prejeli že preko 3.200 zahtevkov v zvezi z zakonom o žrtvah vojnega nasilja. Ker še ni podzakonskih aktov - ti morajo biti sprejeti v treh mesecih po uveljavitvi zakona - so delavci, ki se ukvarjajo s sprejemanjem vlog, dobili le nekaj navodil na posvetih, tako da so morali tolmačenja sproti dopolnjevati in prilagajati novim spoznanjem. Naj ob tem zapišemo podatek, da je 15. februar 1945 zadnji datum rojstva v Nemčiji, ki se bo upošteval za pridobitev pravice statusa izgnanca; 15. maj 1945 je datum, ki se bo upošteval za priznanje rente, ob izvajanju zakona pa je še vedno veliko neznank. Zakon o vojnih veteranih je prinesel novost, da v kategorijo vojni veteran spadajo vsi bivši upravičenci po posebnih zakonih, kot na primer borci za severno mejo, vojni ujetniki med 6. in 17. aprilom 1941, borci NOV pa v času do 15. maja 1945, to pa tisti, ki imajo po predpisih SPIZ-a priznano dvojno štetje te dobe, ter novi upravičenci, to so pripadniki TO RS in drugi, ki so v vojaški agresiji na RS opravljali dolžnosti pri obrambi države.
Ob izvajanju zavedenih zakonov se na oddelku srečujejo s kadrovsko in prostorsko problematiko ter neustrezno računalniško opremo, pričakujejo pa, da bo število upravičencev po vseh treh zakonih doseglo številko 4.800.
1. G.
Zapira se že drugo leto, denarja še nič
Rudnik Senovo s praznini računom ■ Sporna uredba
SENOVO - Rudnik Senovo v zapiranju ima zdaj svojega direktorja (to je Herman Kunej), ima žig, svojo firmo in celo svoj žiro račun. Pri njem se neha, saj je račun prazen.
Kot je povedal Peter Ži-gante iz Savaprojekta, bi za uresničitev njihovega programa zapiranja potrebovali v naslednjih petih letih 7 milijard tolarjev, revizija pa je program oklestila na celo manj kot tisto, kar je država že sprejela. Po oceni Savaprojekta 4,2 milijarde tolarjev nikakor ne bo zadostovalo.
V	Posavju ugotavljajo, daje uredba Ministrstva za gospodarske dejavnosti v nasprotju z zakonom o zapiranju rudnikov. Poleg tega zakon govori o zapiranju od leta 1995 do 2000, v resnici pa se zapiranje še ni začelo. Že lani bi morala država Senovemu nameniti 1,9 milijarde in letos še 1,3 milijarde tolarjev, a račun je, kot smo že zapisali, še prazen.
V	regiji so ogorčeni, ker uredba Rudniku Senovo namenja samo 780 milijonov tolarjev, istočasno pa mu je pripadlo za 693 milijonov tolarjev preteklih obveznosti Rudnikov rjavega premoga Slovenije. Vse kaže, da bo državnega denarja (680 milijonov) dovolj komaj za poplačilo terjatev.
V	regiji se vse bolj bojijo, da bo rudnik zaprt samo mehansko, delavci bodo upokojeni ali izplačani, medtem ko bo za sanacijo okolja in odpiranje novih delovnih mest denarja zmanjkalo.
B. D. G.
Krški Romi spet burijo duhove
Romi z vnaprej izplačanimi otroškimi dodatki kupujejo gradbeni material za hiše, ki jih gradijo na tuji zemlji brez dovoljenj, črnih gradenj pa še niso rušili
KRŠKO - Reševanje romske problematike v občini Krško je bilo že predmet številnih razprav, od štirih lokacij, kjer imajo Romi urejena bivališča, pa je najbolj sporen Kerinov Grm v krajevni skupnosti Veliki Podlog, kjer je danes 150 Romov, večina živi v improviziranih barakah.
Ker so sami mnenja, da se reševanje njihove prostorske problematike prepočasi rešuje, so začeli postavljati tudi zidane objekte -teh je sedaj že 8 - kar reševanje še bolj otežuje. Objekti so namreč postavljeni na privatnih parcelah in spadajo v 1. kategorijo kmetijskih zemljišč. Naselje že dve leti ovira izvajanje komasacije, lastniki zemlje pa so leta 1994 postavili jasne zahteve, da se mora vprašanje Kerinovega Grma rešiti pred izvedbo komasacij in agromelioracijskih del. Zato je občina sklenila menjalno pogodbo, s katero je pridobila kompleks bivših raketnih skladiščnih objektov v Gorici, kamor naj bi preselili Rome, temu pa so krajani ostro nasprotovali.
TRIO NOVINA ZA POSAVSKE OTROKE
BRESTANICA, DOBOVA - Po koncertu v Artičah pripravlja Humanitarno društvo M & V Novina v Posavju še dva dobrodelna koncerta Družinskega tria Novina. V soboto ob 19. uri bo tak koncert v Domu svobode v Brestanici in v nedeljo ob 15. uri še v športni dvorani v Dobovi. Zbrani denar bodo namenili bolnim otrokom brežiške bolnišnice, in sicer za inhalator in aspirator. Ker je treba zbrati okrog 5.000 mark, pozivajo občane tudi k prispevkom. Nakažejo jih lahko Humanitarnemu društvu M & V Novina, ŽR 52100-820-107-05-1970119-1512226, namen: Solidarna pomoč bolnim otrokom.
ZMAGA V RUŠAH
KRŠKO - Na rating turnirju v nedeljo, 25. februarja, v Rušah sta Sebastjan Vodlan in Urška Klako-čar iz posavskega plesnega kluba Lukec zmagala v standardnih in latinskoameriških plesih. To je bil tudi njun zadnji turnir v kategoriji mlajših mladincev, saj bosta na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih 9. marca že plesala med mladinci. Turnirja se je udeležilo še 6 parov kluba Lukec.
KRŠKI PLESALCI V DOMŽALAH
KRŠKO - V nedeljo je v Domžalah PC Fredi organiziral prvi rating turnir, ki se ga udeležilo sedem plesnih parov Posavskega plesnega kluba Lukec Krško. Iztok Urbanč in Katja Zakšek sta zasedla 16. mesto v ŠT in 19. mesto v LA plesih. Tudi ostali pionirski pari so odplesali odlično, saj so se uvrstili blizu četrtfinala. Med mlajšimi mladinci sta Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar dosegla 3. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih, Mitja Puntar in Jasmina Zakšek pa 16. mesto v ST plesih.
VEČ INFORMACIJ ZA TURISTE-Turistična karta občine Brežice je izšla v nakladi 8.000 izvodov, od tega je 2.000 izvodov v nemškem in 1.000 v angleškem jeziku. Občina in OTZ sta 3,6 milijona tolarjev izdatkov pokrili predvsem s sponzorji (3 milijone), manjši del pa iz sredstev za promocijo občine. Kot so povedali na predstavitvi, bodo karto po 900 tolarjev prodajali v trgovinah, na bencinskih servisih, mejnih prehodih, v hotelih in društvih. (Foto: B. D. G.)
Brežice imajo v roki novo karto
V turizmu brez informacij in propagandnega materiala ne gre - Po posavskem prospektu in turističnem vodiču še druga izdaja turistične karte - Zdaj še monografija
BREŽICE - Občina Brežice in tamkajšnja Občinska turistična zveza sta po nekaj letih spet izdala turistično karto občine z načrtom mesta, saj je prejšnja kar kmalu po izdaji pošla. Brez nje pa bi danes občina, ki se močno spogleduje s turizmom in je zabeležila samo lani milijon obiskovalcev in 500 tisoč prenočitev, težko shajala.
Slovesne predstavitve karte na gradu Mokrice so se preteklo sredo med drugimi udeležili tudi predstavniki občin Zaprešič in Samobor z županoma na čelu. Direktor Term Čatež Borut Mokrovič, sicer tudi predsednik Združenja za gostinstvo in turizem ter Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je pozdravil karto, predvsem pa izrazil zadovoljstvo, ker so jo sofinancirala podjetja, ki ne plačujejo turistične takse, vendar živijo od turizma.
Generalni tajnik Turistične zveze Slovenije je predstavil zelo pozitivno oceno karte, ki jo je ob-
likovala skupina strokovnjakov. Po besedah Vilija Pavliča iz OTZ Brežice je karta obogatila promocijske materiale občine. Regija je lani izdala prospekt Posavja z informativno prilogo, ki je že pošla, zato pripravljajo ponatis, občina Brežice pa še turistični vodnik. Ker karta še vedno nudi gostom premalo informacij, so v občinski hiši že napovedali, da bodo v dveh letih izdali še monografijo občine. Za boljše informiranje turistov bodo poskrbele tudi prve generacije turističnih vodnikov v Posavju.
Na naslovnici karte so predstavljene Terme Čatež, kot nosilec raz-
Na zadnji seji občinskega sveta je svetnike najbolj razburilo dejstvo, da županov urad sedaj ponovno ponuja legalizacijo naselja Kerinov Grm. Očitno je nekomu v občini v interesu, da Romov ne preseli, saj jim je prav občina dajala garancije na banki, da so nekaterim izplačali otroške dodatke za dve ali tri leta vnaprej. Iznajdljivi
KONFERENCA LJUDSKE STRANKE
KRŠKO - Slovenska ljudska stranka - podružnica Krško vasi vse člane in simpatizerje na letno konferenco, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 9. uri v sejni sobi A na občini Krško. Pregledali bodo dosedanje delo in zastavili nove naloge. Konference se bodo udeležili tudi ugledni predstavniki iz Ljubljane.
POLDE BIBIČ ZA POSAVSKE DIABETIKE
BREŽICE-Sladkorni bolniki Posavja se bodo to soboto ob 9. uri sestali na letni skupščini Društva za boj proti sladkorni bolezni Posavje, ki bo v restavraciji brežiške blagovnice. Po končani skupščini bo krajši kulturni program, ki ga bo izvajal dramski igralec Polde Bibič. Diabetike in goste iz Sevnice in Krškega, ki bodo prišli z vlakom (prihod v Brežice ob 836) bo na železniški postaji čakal posebni avtobus. Tla jih bo potem odpeljal tudi na vlak z odhodom ob 14.05.
Romi so denar takoj pretopili v gradbeni material in začeli zidati trajne objekte. Glede na to, da noben objekt v naselju še ni bil
* Najboljšo rešitev, ki bi okolje čim manj prizadela, bo težko najti, vsaka vsiljena lokacija pa bo povzročila val nezadovoljstva, zato se svetniki niso mogli odločiti za nobeno od možnosti. Na koncu so sprejeli kompromisno rešitev, da dajo predloga sprememb planskih aktov v javno razpravo, pri čemer se ne opredeljujejo za variantno rešitev. To naj bi določil župan po končani javni razpravi, svetnikom pa bo mogel argumentirati odločitev za eno ali drugo možnost.
porušen, čeprav stojijo brez gradbenih dovoljenj, Romi očitno ne pričakujejo, da jih bodo sploh kdaj
preSelili'	B. BJEGOVIČ
NOVI ODBOR SDSS
GLOBOKO, PIŠECE - Sredi preteklega tedna so socialdemokrati krajevnih skupnosti Globoko in Pišece ustanovili krajevni odbor, pripravili osnutek programa razvoja obeh krajev in za predsednika odbora izvolili Franca Zidariča. Ustanovnega sestanka se je udeležil tudi regijski koordinator stranke Andrej Vizjak.
DOKUMENTACIJA IN RAZVOJ
RAKA - V KS Raka pogrešajo ustrezno prostorsko dokumentacijo, ki je ni niti za središče Rake. Teh uradnih gradiv, brez katerih ne morejo zanesljivo načrtovati zidave in drugih razvojnih akcij na Raki, si sami ne morejo narediti, ker je to delo v pristojnosti drugih. Med nalogami v zvezi z bodočim razvojem Rake omenjajo tudi gradnjo javne razsvetljave, pločnikov in kanalizacije.
HOČEM, DA SEM - V četrtek, 15. februarja, so se v kulturnem domu Krško na kulturnem večeru z naslovom “Hočem, da sem"predstavili zavodi iz Posavja, ki vzgajajo, izobražujejo in usposabljajo otroke in mladoletnike s posebnimi potrebami, ter zavodi, ki nudijo varstvo in zaposlitev odraslim osebam s posebnimi potrebami. To so osnovne šole s prilagojenim programom Brežice, Krško in Sevnica, varstveno-delovna centra Leskovec in Sevnica, razvojna oddelka vrtcev v Brežicah in Krškem ter Dom upokojencev in varovancev Impolca. Poleg kulturnega programa so pripravili tudi razstavo izdelkov. Osebe s posebnimi potrebami so mnogokrat odrinjene na rob življenjskega prostora, tudi zato, ker jih ne poznamo, ker ne vemo, kako bi se jim približali, kako bi se z njimi pogovatjali. Korak k zbližanju so naredili tudi nastopajoči, ki so z neposrednim, čutnim in iskrenim nastopom marsikomu v dvorani priklicali solze v oči. (Foto: T. G.)
voja turizma v občini, ki pripelje tja 8 odst. vseh slovenskih prenočitev. Na drugem delu naslovnice je fotografski pogled na mesto Brežice in okolico. V karti je mogoče najti opis občine, načrt mesta z ulicami in pomembnimi objekti, ki je razširjen še na Čatež, pa zemljevid občine, pomembne naslove, razdalje do drugih mest ter celo predstavitev znamenitosti občine v sliki in besedi. Na karti se predstavljajo tudi sponzorji, podjetja, ki računajo na turiste. Karta je seveda tudi delo geodetov, ki so opozorili, da država ne namenja denarja za te namene, vendar pa financira podlage za izdelavo takih kart. Napovedali so še, da je v pripravili podobna karta za občino Sevnica in da bo po vsej verjetnosti še letos izšla tudi turistična karta
Fosavja. R dušjč GORNIK
PO VSEM NAPOLNILI D VORANO - Vpetek popoldne je čez 300 obiskovalcev otroškega festivala učencev OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah s svojimi glasovalnimi lističi izbiralo najboljše med I9-imi nastopajočimi pevci. Na razredni stopnji je najbolje zapela Klavdija Preskar (2. mesto Sabina Umek in 3. Jožica Župančič), medtem ko je na predmetni stopnji največ glasov občinstva zbrala Kristina Ogorevc, sledili pa sta ji dvojčiči Mateja in Marjetka Ogorevc in s tretjim mestom Silvija Cirnski. Tradicionalni festival, ki gaje spremljal šolski zborček, sta pripravila učitelja Vilko Urek in Melita Cerjak. Povejmo še, da se bodo najboljši pevci brežiških osnovnih šol junija pomerili na občinskem festivalu. (Foto: B. D. G.)

Ne pozabite uveljaviti olajšave!
Obrazce za napoved dohodnine je treba oddati do 31. marca - Izračunajte si osnovo za odmero dohodnine - Koliko znašajo olajšave - Nakup varčnih strojev še ne sodi mednje
Danes tudi mi objavljamo lestvico za odmero dohodnine, saj je zdaj res zadnji čas, da tudi vi izpolnite obrazec za davčno napoved, ki ga kupite za 15 tolarjev v knjigarnah. Pozorno preberite priložena navodila, zberite podatke o prejemkih in vse račune, ki vam lahko pridejo v poštev za uveljavljanje olajšav, ter se čimprej lotite izpolnjevanja. aIJ	v Najbolje je, da ne čakate na zadnji dan, to je 31. marec, ker se vam
domače lahko zgodi, da pozabite in zamudite • pa gredo olajšave po vodi!
TRGOVCI - Združenje podjetnikov Posavja bo v marcu sklicalo vse trgovce, samostojne podjetnike pa tudi manjša trgovska podjetja, ki imajo do 50 zaposlenih, saj načrtujejo ustanovitev sekcije trgovcev v okviru združenja. Na srečanje bodo povabili tudi sekretarko Združenja za trgovino, glavnega republiškega tržnega inšpektorja in svetovalko vlade za trgovino.
TUJI IN DOMAČI - Med slovenskimi zdravilišči so več tujih kot domačih nočitev v lanskem letu dosegli v Termah Portorož (73 odst. tujih), Rogaški Slatini in Moravskih toplicah. Toplice v Lendavi imajo približno enako domačih in tujih gostov, medtem ko drugod prevladujejo domači, npr. v Zdravilišču Laško (91 odst.), Atomskih toplicah (90), Dolenjskih (89), Šmarjeških (87) in v Termah Čatež (78 odst. domačih). V Termah Zreče so hotelski gostje ustvarili za 50. odst. več prenočitev kot leto poprej, v Termah Čatež 6 odst., v Strunjanu in v Šmarjeških toplicah po 1. odstotek.
POSPEŠEVALNI CENTER - Do konca aprila naj bi v Posavju dokončno oblikovali lokalne (občinske) pospeševalne centre za razvoj malega gospdoarstva, v katere bo ministrstvo za gospodarske dejavnosti vložilo 2 milijona tolarjev. Na pobudo Območne gospdarske zbornice in Združenja podjetnikov Posavja se zdaj v regiji povezujejo vsi, ki se ukvarjajo s tem področjem, da bi do poletja ustanovili še regijski center. Ta bo na začetku deloval v prostorih in z opremo ter s podporo kadrov zbornice. Posavci so k sodelovanju povabili še sosednje občine ter večja podjetja, banke in zavarovalnice, saj menijo, da bi skupaj lažje kandidirali na razpisih za državni denar.
Napoved za odmero dohodnine morajo oddati vsi, ki prejemajo dohodke iz rednega, pogodbenega ali honorarnega dela, pokojnine, iz kmetijstva, iz dobička za opravljene dejavnosti, iz prodaje kapitala, najemnin. Komu napovedi ni treba oddati? Vsem tistim, katerih osnova za dohodnino ne pre-
Od jutri bodo številke pošt samo štirimestne
Šestico treba izpustiti
DOKAPITALIZACIJA
REVOZA
Časnik Finance napoveduje, da bo vlada v kratkem sprejela sklep o dokapitalizaciji novomeškega Revoza, pri čemer zdaj ne postavlja več tako strogih pogojev za povečanje državnega deleža v mešanem podjetju. V prihodnjih dneh naj bi se o tem in o možnostih za uvedbo proizvodne linije za nov model avtomobila z vodstvom Revoza pogovarja tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
MARIBOR - Z jutrišnjim dnem uvaja Pošta Slovenije nove štirimestne poštne številke, še do 1. novembra letos pa bomo imeli čas, da se privadimo nanje. Takrat bo namreč začel delovati prvi avtomatski usmerjevalnik, ki bo v eni uri strojno usmeril povprečno 30.000 navadnih poštnih pošiljk. Nove številke bomo dobili tako, da bomo od starih spustili prvo številko, to je 6. Tako bo novomeška poštna številka po novem 8000, brežiška 8250, ljubljanska 1000 ipd.
Pošta bo poleg tega največjim uporabnikom določila posebne poštne številke, zato bo zanje dovolj napisati le njihov naziv, pošto in poštno številko. Poskrbela je tudi za poenostavitev pri naslavljanju pošiljk za uporabnike poštnih predalov v mestih z več poštami (uporablja se številka, ki se konča na 001) in za dostavo v mestih z več dostavnimi poštami (številka, ki se konča na 000).Z avtomatskimi usmerjevalniki bo pošta znižala stroške poslovanja. Računajo, da se bo nakup usmerjevalnikov povrnil v dobrih sedmih letih. Posodobitev pa bo dala prave učinke le, če bomo uporabniki dosledno na naslove pisali poštno številko, naziv naslovne pošte ter ulico in hišno številko oziroma številko poštnega predala. Pošiljke s pomanjkljivimi naslovi bo morala pošta obdelati ročno, zato je že napovedala, da bo vsem gospodinjstvom dostavila poseben priročnik p poštnih
storitvah.	„ „ _
B. D. G.
MALA SOLA PODJETNIŠTVA
Za bodoče kapitaliste
Če je v nas dozorela odločitev, da bomo tudi sami naložili nekaj denarja v vrednostne papirje, je pred nami je še ena naloga: izbrati moramo vrednostni papir ali več vrednostnih papirjev, v katere bomo naložili svoje prihranke.
Kdo nam lahko svetuje?
Če se sami odločamo, kam bomo vlagali, se moramo vsekakor prej pozanimati o boniteti izdajatelja, da se prepričamo, ali bo sploh sposoben izplačati obljubljene obveznosti ali se mu ne obeta bankrot in podobne neljube zadeve. Za nasvet lahko vprašamo tudi borznega posred-nika, preko katerega bomo trgovali.
Nepogrešljive borzne infof-macije dobimo tudi v medijih. TV Slovenija tako redno oddaja Poslovne informacije, poslovna poročila so po novem redno na sporedu tudi na osrednjih radijskih postajah, potem so tu še specializirani časopisi (Kapital, Finance, Gospodarski vestnik itd.) pa dnevne novice o dogajanju na borzi ter informacije o poslovanju posameznih delniških družb v dnevnem časopisju.
Dobro je, če spremljamo objavljena poročila o poslovanju bank in drugih izdajateljev delnic ali obveznic, se poskušamo dokopati do notranjih informa-
cij iz podjetjih, pri čemer nam lahko izredno dobro služijo prijatelji. Pred nakupom vrednostnih papirjev neke družbe preberemo prospekt o vrednostnih papirjih te družbe, ki bi morali biti dostopni pri izdajatelju in tudi pri borznih posrednikih. Nič ne škodi, če redno spremljamo domačo in tujo politiko, predvsem denarno in tečajno, gospodarska gibanja, delovanje borz in državnih organov. Če se odločamo za večje nakupe, je dobro, da se o letnih in polletnih poročilih o poslovanju posvetujemo s strokovnjakom za finance, saj ni nujno, da je dober borzni posrednik tudi najboljši finančni strokovnjak.
Svetovanje o vlaganjih v vrednostne papirje je pri nas šele v razvoju, medtem ko so borzni svetovalci v tujini nekaj običajnega tako kot davčni ali finančni svetovalci. Še nekaj časa bomo verjetno morali počakati, da jih bomo brez težav našli tudi pri nas, a ko bodo, se jih bo verjetno splačalo poiskati. Običajno so namreč najbolj zanesljivi svetovalci, ker sami niso vpleteni v borzno dogajanje, tako kot je borzni posrednik. Ta ima navsezadnje tudi lastne interese (sam kupuje vrednostne papirje), ki so lahko navzkriž z našimi. V prid koga se bo v takem primeru odločil, je stvar ugibanj. Ugibamo pa ponavadi na osnovi izkušenj.
sega 147.835 tolarjev, kar je 11 odst. povprečne lanskoletne plače zaposlenih v državi (1.343.952 tolarjev). Ni je treba pisati tudi učencem in študentom, če so si edine prejemke zaslužili z delom preko študentskega servisa, in to ne več kot 685.416 tolarjev. Upokojencem ni treba izpolnjevati obrazca, če jim je bila pokojnina edini vir dohodkov (če res niso imeli drugih prihodkov, niti iz kmetijstva ne - zapuščene njive so tudi vir prihodka, čeprav z njimi ni zaslužka!) in če je ta pokojnina tako nizka, da niti med letom niso plačevali akontacije dohodnine. To lahko vidite iz odrezkov ZPIZ.
Kako izračunamo osnovo, od katere se odmeri dohodnina? Seštejemo vse bruto prejemke
šamo za vse vrste olajšav: odštejemo 3-odstotno olajšavo, plačani znesek samoprispevka, splošno olajšavo in nato še druge olajšave, če nam pripadajo (starostno, za otroke, vzdrževane osebe itd.). Dobimo osnovo 2, ki nam služi zato, da najdemo, v kateri razred za odmero dohodnine sodimo.
O tem, katere naše izdatke lahko uveljavljamo v triodstotni olajšavi, smo pisali že pred novim letom (DL, št.51). Za tokrat povejmo le to, da si z računi za nakup energetsko varčnih in okolju prijaznih strojev (pralnih, pomivalnih, sušilnih, sesalcev itd.) zaenkrat še ne morete pomagati, in to vse dotlej, dokler ne bo znan točen seznam takih aparatov. Vsem, ki boste uveljavljali pri olajšavi tudi nakup vrednostnih papirjev (če ste kupili delnice ali obveznice), priporočamo, da vzamete s sabo ustrezno potrdilo in osebno oddate napoved na Upravi javnih prihodkov.
B. DUŠIČ GORNIK
r Lestvica za odmero		\ dohodnine 1995
Cc znaša letna nad	osnova SIT do	Znaša davek
	668.131	17%
668.131	1.336.262	113.582 + 35% nad 668.131
1.336.262	2.004.394	347.428 + 37% nad 1.336.262
2.004.394	2.672.525	594.637 + 40% nad 2.004.394
2.672.525	4.008.787	861.889 + 45% nad 2.672.525
4.008.787		1.463.207 + 50% nad 4.008.787
V		
Kako kaze na borzi?]
Pretekli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev vladalo nekakšno zatišje; tečaji delnic so se v glavnem umirili pa tudi prometi so bili precej skromni. Izjema je bila delnica Kolinske, ki dnevno za-mepja od 30 do 40 tisoč lastnikov, njen tečaj pa še vedno zmerno raste, tako daje v začetku tedna celo presegel 1.600 tolarjev za delnico.
Zdi se, da so vlagatelji ostale delnice postavili na stranski tir in se posvetili kratkoročnim vrednostnim papirjem. Izredno se je namreč povečal promet z deli nakupnih bonov Banke Slovenije tretje in četrte izdaje (NBS3, NBS4), ki ga spremlja strma rast tečajev. Prvi dan preteklega tedna je bilo NBS3 še mogoče dobiti za 2.325 in NBS4 za 3.000 tolarjev, dokler ni v torek oživelo zanimanje zanje in je bilo naslednji ponedeljek prve možno prodajati v povprečju po 6.572 in druge po 5.293 tolarjev, kar pomeni 183-oz. 76-odstotni donos v nekaj dneh. Povod za tako hitro rast lahko iščemo v počasnejši rasti tečaja nemške marke, ki je osnova pri vpisu novih blagajniških zapisov s pomočjo kuponov, in tudi v pričakovanju špekulantov o nadaljnjem gibanju tečaja.
Vedno bolj živahno postaja tudi trgovanje z delnicami izven organiziranega trga. Pri načrtovanih prodajah je potrebno upoštevati,
da pred vpisom lastninskega pre- j oblikovanja v sodni register del- ! nic ni mogoče prenašati, ker kor-1 poracijske pravice še niso nastale, j Po vpisu v sodni register se nače- j loma lahko začnejo prenosi teh \ delnic, vendar je posel še vedno J tvegan za kupca, ker ne ve, ali je ' prodajalec v resnici lastnik delnice (pravice), ki jo prodaja. Varnost kupca je zagotovljena šele z dnem izdaje nematerializiranih delnic pri Klirinško-depotni družbi, ko se vrednostni papirji začnejo prenašati po posebnih pravilih. Prodajalec je pri KDD vpisan kot delničar družbe in je nedvomno res imetnik delnic, ki jih prodaja.
KDD vsak mesec poveča število delnic v centralnem registru. Doslejje vanj uvrstila delnice 20 podjetij. Zaenkrat lahko borzne hiše, ki so člani KDD, opravljajo pre-knjižbe na računih vrednostnih papirjev za naslednje bolj znane delnice: Tehnounion, Mercator, Julon, Intereuropa, Autoemona, Kovinotehna, DZS in drugih. Ker pri tem vedno kaj novega, je dobro za informacijo vprašati katero od borznoposredniških hiš, ki imajo preko računalniške povezave s KDD stalni pregled nad podjetji, ki so že poskrbela za vpis v centralni register.
MARJETKA ČIČ DBD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5 Tel. 0681323-55), 323-554, Fax.086l323-SS2
V KATERI RAZRED SODIMO? - Poglejmo primer. Če je naša druga osnova 1.157.465 tolarjev, smov drugem razredu. Naš davek znaša: 113.582 tolarjev + 171.267 tolarjev (to je 35 odstotkov od tistega, kar presega zgornjo mejo prvega razreda (668.131 tolarjev). Izračunan davek primerjamo z že plačanimi akontacijami dohodnine in ugotovimo, ali smo državi med letom že plačali preveč in nam bo presežek vrnila, ali pa smo ji še dolžni.
VAJENCI IN NAGRADE
V snopu šolske zakonodaje je bil v začetku februarja sprejet tudi zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki uvaja dvojni sistem izobraževanja, novost pa je ponovna uvedba statusa vajenca. Učenci bodo del učne dobe opravili 9 šoli, drugi del pa v obratovalnici obrtnika mentorja, s katerim bodo imeli sklenjeno pogodbo. Obrtniki pozdravljajo novi sistem, saj menijo, da bodo učenci tako pridobili več strokovnega in praktičnega znanja, hkrati se jim bo
polovica vajenske dobe štela v pokojninsko dobo, med šolskim letom pa bodo prejemali nagrado. Ta naj bi znašala najmanj 10 odst. v prvem letniku, 15 odst. v drugem in 20 odst. povprečne bruto plače v gospodarstvu tretjem letniku. Obrtnike s sprejemom učencev čakajo tudi obveznosti: plačevanje nagrade, izpolnjevanje minimalnih tehničnih in kadrovskih pogojev (to bodo dokazovali z verificirano obratovalnico) in opravljen pedagoško-andragoški semi-
(plače, regrese in drugo), nato od njih odštejemo obvezne prispevke (napisani so na listku, ki ga dobimo od tistega, ki nam je prejemek nakazal) in morebitne normirane
J£aj pa trgi v državah Cefte?
• Vsi zavezanci imamo pravico do splošne 11-odstotne olajšave, ki znaša 147.835 tolarjev, za stoodstotne invalide je olajšava celotna slovenska povprečna letna plača, za občane, starejše od 65 let, velja 8-odstotna olajšava (107.516 tolarjev), za enega otroka ali vsa ko drugo vzdrževano osebo 10 odstotna olajšava (134.395 tolar jev), za dva otroka 25-odst. olaj šava (335.988 tolarjev) in za tri otroke 45-odstotna (604.778 tolar jev). Za otroka, motenega v razvo ju, velja 50-odstotna olajšava (671.976 tolarjev). V celoti se od dohodninske osnove odšteje tudi plačani samoprispevek.
Na Zahod le najboljše blago - So Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska priložnost tudi za dolenjska podjetja? - Evropa računa na te trge - Letos v gospodarstvu slabše od napovedi?
NOVO MESTO - Podjetja na Dolenjskem in v Beli krajini lansko leto niso imela ravno ugodnih razmer za poslovanje. Oživljanje gospodarstva, ki se je začelo v letu 1994, je zamrlo. Zaradi velikih težav v proizvodnih podjetjih seje spremenila struktura regijskega gospodarstva, hkrati pa se je ravno v tej regiji lani najbolj povečala brezposelnost. Med 6.300 brezposelnimi osebami jih ima za nameček več kot polovica najnižjo stopnjo izobrazbe.
jine, ki so se že odpravila v Srbijo j (npr. Novoteks Tkanina), dvomi; jo o skorajšnjih večjih poslih. Srbi se sicer zelo zanimajo za slovensko blago, vendar ga nimajo s čim plačati. Po mnenju predsednika UO zbornice Miloša Kovačiča gre
stroške. Tako dobimo osnovo 1. Ta je pomembna, ker iz nje izračunamo, koliko računov potrebujemo za 3-odstotno dodatno olajšavo. Izačunamo torej, koliko je 3-odstotke od osnove 1.
Dobljeno osnove 1 lahko zmanj-
V
Lani je v regiji naraščala nelikvidnost, obseg industrijske proizvodnje pa je glede na leto prej narastel precej manj kot je povprečje v državi. Pokritje uvoza z izvozom je bilo sicer še vedno večje kot v Sloveniji, vendar slabše kot leto prej. O rezultatih gospodarjenja v regiji je lansko leto večkrat razpravljal upravni odbor območne gospodarske zbornice, Ena glavnih usmeritev zbornice v minulem letu je bila pomoč gospodarstvu pri iskanju novih trgov. Sodelovanje z italijansko provinco Brescia je že prineslo nekaj kon-
kretnih poslovnih vezi, nekatera podjetja so navezala stike z gospodarstveniki iz kitajskega partnerskega mesta Yixing, v teku pa so tudi dogovori o poslovni konferenci z gospodarstveniki iz hrvaškega Karlovca. Člani upravnega odbora zbornice menijo, da na Kitajsko ne gre resno računati, zato pa toliko bolj na severno Italijo. Pri iskanju stikov s tujimi tržišči bi bilo po njihovem mnenju smiselno izkoristiti ugledna tuja podjetja, ki že delajo na območju regije (npr. nemško podjetje v Novotermu).
Podjetja Dolenjske in Bele kra-
* Kot je opozorila Tatjana Fink iz trebanjskega Trima, podjetja, ki je tesno povezano z investicijami, se slovenskemu in dolenjskemu gospodarstvu še slabše piše, kot napovedujejo ekonomisti. “Zahodne države z izvozom pritiska; jo na države Vzhodne Evrope, tudi z dumpinškimi cenami. Vsi raču; najo na Češko in Poljsko, vsi tudi čakajo na posle v Bosni, zato je vprašanje, kako bomo uspeli mi,” je dejala.
Posavje: Cimprej do gradnje HE!
iskati tržno nišo v državah Cefte, kjer je 80 milijonov potrošnikov, in v državah bivše Sovjetske zveze.
B. DUSIČ GORNIK
Vlada naj pospeši izbor koncesionarja za gradnjo HE na Savi - Posavje računa na oživitev gospodarstva - Podpira domačega koncesionarja in sodelovanje domačih podjetij
KRŠKO - Posavje se pripravlja na predvidene državne naložbe v energetske objekte v regiji, saj želi od tega čimveč iztržiti. Regija nedvomno računa na projekt izgradnje hidroelektrarn na Savi, ki naj bi jih Slovenija gradila 12 let in zanje porabila milijardo nemških mark. Z gradnjo naslednjih petih HE v savski verigi (poleg Vrhovega še Blanca, Boštanj, Krško, Brežice in Mokrice) bi začasno zaposlitev dobilo vs»y 5.000 ljudi, če upoštevamo gradnjo, opremo in vzporedne dejavnosti.
Posavci računajo, da bi izgrad- pomočjo posebnega regijskega
nja ne prinesla samo dela za slovensko gradbeno industrijo v naslednjih 12 letih, ampak da bi se dalo na različne načine vključiti tudi posavsko gospodarstvo. Regija naj bi na račun HE zmanjšala brezposelnost in pridobila na področju infrastrukture. Savske elektrarne Ljubljana so na primer pri gradnji HE Vrhovo 15 odst. vseh porabljenih sredstev vložile v vodnogospodarsko ureditev širše okolice, kjer so nameravale ali pa še nameravajo urediti vse večje vodotoke. Da bi regija potegnila iz projekta tudi kaj zase, se bo morala temeljito organizirati, morda s
gospodarskega združenja.
Za zdaj v Posavju deluje le posebna komisija pri območni gospodarski zbornici. Njeni člani so že dali pobudo, naj se občine poenotijo o svojih pogojih za take posege v prostor, poleg tega pa namerava Posavje pritisniti na ministrstvo, da bi čimprej prišlo do podelitve koncesije za izgradnjo petih hidroelektrarn. Posebna komisija ministrstva za okolje in prostor bi morala koncesionarja predlagati že lani septembra, vendar se je zadeva ustavila. Razloga ni težko uganiti. Ko komisija to
stori, mora vlada v 30 dneh odločiti, komu dodeli koncesijo, s tem pa sproži z roki predvideno gradnjo.
Posavje podpira domačega koncesionarja, ker vidi tako več možnosti za vključevanje domačega gospodarstva. Od pristojnega urada namerava zahtevati, da vključi regijo in komisijo območne zbornice v pripravo prostorskih dokumentov. Že zdaj pa redno sodeluje s Savskimi elektrarnami iz Ljubljane, ki imajo koncesijo za HE Vrhovo ter kandidirajo za koncesijo same in tudi skupaj z drugimi partnerji. Regija težko prenaša že leta trajajočo rezervacijo prostora, zdi se ji tudi, da je smiselno čimprej izkoristiti energetske potenciale Save, predvsem pa meni, da 12 let gradbišč na Savi prinaša oživitev slovenske in regijske industrije (kovinske, elek-tro, gradbene in druge).
B. DUŠIČ GORNIK
Tečaji
Menjalnice na območju južno od Ljubljane so v torek odkupovale nemško marko po 89.20 (Poštna banka Slovenije) do 91.00 tolarja in jo prodajale po 91.50 (Nova LB) do 92.60 tolarja (Dolenjska banka). Povprečni nakupni tečaj za marko je bil 90.50 in povprečni prodajni 91.90 tolarja. Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 11.70 in 12.80 tolarja, prodajni pa med 12.98 in 13.80 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti od 8.55 do 8.87 tolarja, če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili le 7.95 do 8.33 tolarja.
Srednji tečaji Banke Slovenije v torek, 27.februarja: 100 mark 9017.2315 sit, 100 šilingov 1281.9798 sit, 100 lir 8.3599, en dolar (ZDA) 130.4523 sit, 100 kun 2432.1187 tolarja in en eku (ECU) 165.4797 tolarja.
Obnova vinogradov nujna, a otežena
Površine, zasajene s trto, se zmanjšujejo - Grozdje je podcenjeno - Denacionalizacija drobi vinograde nekdanjega družbenega sektorja • Potrebna davčna reforma
ČATEŽ OB SAVI - Če po eni strani .hvalimo naša vina, je hkrati vse bolj očitnih kar nekaj težav: vinogradi se vse bolj starajo, denacionalizacija drobi velike površine, pogoji poslovanja so neizenačeni. To je le nekaj poudarkov s četrtkove skupščine Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki je bila tokrat zaradi 50-let-
ni aa \/inn PnnvinA no t' '1 to'#l 1 aK
niče Vina Brežice na Čatežu ob Savi.
V Sloveniji imamo od 30 tisoč obnoviti 867 ha. Če bi tako nada-
PRIZNANJA VINARJEM
ČATEŽ OB SAVI-Na skupščini Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki je bilo 22. februarja na Čatežu, so podelili priznanja dolgoletnim in uspešnim vinogradnikom, vinarjem in vsem, ki so prispevali k ugledu naših vin. Zlato priznanje sta prejela Sandi Dušič iz Vina Brežice in Vino Brežice za 50-letnico; srebrno priznanje pa so prejeli Marjana Deržič, direktorica hotela Terme Čatež, Edvin Fornazarič in Jože Gabrič iz Kmečke zadruge Krško, Milena Kovačič iz Vina Brežice in Anton Pezdirc iz M - KZ Metlika.
ha tako imenovanih absolutnih vinogradniških leg le slabi dve tretjini zasajenih z vinogradi. Od tega je 7 tisoč ha vinogradov starih več kot 20 let in le nekaj več kot 1000 ha še nerodnih. V zadnjih petih letih obnova nikoli ni presegla 600 ha letno, letno pa bi morali
ljevali, bi imeli čez 50 let le še 5.800 ha normalno rodnih nasadov! Glavni razlog za padanje obnove je nizka cena grozdja.
“Kljub sorazmerno ugodni ceni vina se ob neupoštevanju razmerja cen grozdja in vina slednje praviloma obrne v škodo vino-
Jfšrompir vse bolj “grenak”
Nazadovanje se ne bo ustavilo prej, dokler ne bomo del krompirja nadomestili z obetavnejšimi poljščinami
• Moli in delaj! He, hvala! (Grafit ob litostrojski stavki)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na tržnico prihaja pomlad, v ponedeljek so nekatere branjevke že ponujale prvo cvetje in popke. Šopek teloha in mačic je veljal 100 tolarjev. Ostala ponudba je bila naslednja: smetana 600 tolarjev, sirček 400, ocvirki 500, čebulček 400, jajca 30, čebula 150, črna redkev 180, kozarec masti 220, domači kis 200, hruškovo žganje 250, kisla repa 200, krvavice 500, prekajeno svinjsko pleče 1500, slanina 1200, krača 1000, motovilec (kilogram) 1200 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so bile: banane 140, kisla repa 105, solata 405, radič 260, solata endivja 247, hruške 160, jabolka 116, limone 190, grenivke 200, mandarine 184 in beli fižol 247 tolarjev. Pri Djeladiniju je bil paradižnik 450, banane 110, fižol 300, grozdje 300, jabolka 140, hruške 250, limone 220, mandarine 200, krompir 60, mlada čebula 300, paprika 450, kumare 400, koren 150 in česen 300 tolarjev.
KRŠKO - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 220 do tri mesece starih in 40 starejših prašičev. Prvih so prodali 115 po 280 do 330 tolarjev, drugih pa 20 po 200 do 240 tolarjev kilogram žive teže.
Kot da ni bilo že doslej dovolj slabo, se pridelovalcem krompirja v prihodnjih letih še slabše piše. Po napovedi enega največjih poznavalcev te panoge, inž. Tadeja Sluge s Kmetijskega inštituta Slovenije, bo treba v bližnji prihodnosti predelovanje te poljščine zmanjšati vsaj za 6.000 ha, to pa pomeni, da bodo mnoge dolenjske kmetije ostale brez nekdaj tako donosne kmetijske kulture.
Agonija traja že dalj časa, zlasti pa po izgubi nekdanjih jugoslovanskih tržišč, ki jih tudi po normalizaciji odnosov z na novo ustanovljenimi državami ne bo moč v celoti obnoviti. Med tem časom so namreč v Srbiji in na Hrvaškem povečali lastno pridelavo krompirja, med državami pa so zdaj tudi meje in carinske ovire. Naši kmetje pa kot da tega ne morejo ali nočejo priznati: krompirja sadijo še skorajda toliko kot prej in zaradi zmanjšane možnosti prodaje bredejo v vse večje težave.
Minulo leto je prav značilno. Po oceni statističnega zavoda so slovenski pridelovalci lani posadili krompir na 23.446 ha njiv, pridelek pa je znašal 446.550 ton. Obe števili sta večji kot leto poprej, to pa pomeni, da kmetje niso poslušali opozoril o prenasičenosti slovenskega trga s krompirjem in so upali, da se bo že nekaj zgodilo, morda celo čudež. Res je čudež, da prodajne težave niso še večje in cena krompirja za pridelovalca še bolj nespodbudna in ponižujoča.
Krompirja preprosto pridelamo preveč tudi zato, ker gre skorajda v celoti za običajen merkantilni krompir, ki ga ni mogoče vsega pojesti ali izvoziti. Po propadu sorte igor se je pri nas zelo zmanjšala pridelava semenskega krompirja, ki ga zdaj v velikih količinah uvažamo iz tujine. Možnost prodaje je zmanjšal še pro-
km e tijski nasveti
S herbicidi v žito se mudi
Mlado žito je od plevela najbolj ogroženo v času od vznika do konca razraščanja. Zato je tako pomembno, da poljedelec uporabi herbicid dovolj zgodaj, še v marcu, ne pa da čaka na april, ko se
......._, s tem pa tudi pleveli, občutljivejši ■
fazi, tedaj, ko imajo le nekaj prvih lističev.
Če je bila njiva pred oranjem močno zapleveljena, če nasploh lahko pričakujemo večjo razrast plevela ali če ga v posevku že tudi opazimo, je treba čimprej škropiti s primernim herbicidom, saj bo tako učinek večji, poraba škropiva pa manjša. To je čas, ko se dvignejo povprečne dnevne temperature od O0C in ko herbicidi že učinkujejo. Seveda seje treba prilagoditi vsaki parceli posebej, saj je na njih stopnja zapleveljenosti različna, herbicide pa naj bi uporabili le tam, kjer so plevelne rastline že presegle prag škodljivosti.	. OI,
In kakšne herbicide stroka zdaj najbolj priporoča? Ponudba se na trgu veča in izpopolnjuje, strupeni pripravki se morajo umikati manj nevarnim. Med pripravki, ki z.atirajo vse plevele, širokolistne in ozkolistne, in ki so kos tudi zloglasnemu smolen-cu, je slej ko prej na prvem mestu dicuran forte (1,5 l/ha). Podobne učinke imajo tudi naslednji novejši herbicidi: quarz super, cou-gar in stom p 330-E. Ti pripravki so namenjeni predvsem jesenski uporabi, vendar dobro učinkujejo tudi spomladi, v času razraščanja
Če svoje njive in posevek natančneje poznamo, se lahko odločimo tudi za herbicide, ki so učinkoviti le zoper ozkolistne ali širokolistne plevele. Proti ozkolistnim odlično delujeta dicuran 500 FW (3 l/ha) in tigrex (2,5 do 3,5 l/ha), ki pa nista kos smolencu. Proti širokolistnim plevelom priporočajo novejši pripravek satis, ki zatre tudi smolenec, uporablja pa se le v odmerku 200 g na hektar, kar zahteva posebno natančen postopek, tudi sicer velja za vse herbicide, da jih smemo uporabljati le ob natančnem in vestnem spoštovanju vseh navodil.	jnj p
pad domače predelovalne industrije na Mirni in v Domžalah. Nepojmljivo je, da mora krompirjeva dežela zdaj skoraj v celoti uvažati krompirjev škrob, krompirjevo moko ter vnaprej pripravljene krompirjeve izdelke in da le z domačim čipsom skušamo tekmovati z zelo razvito in agresivno tujo konkurenco. Vključevanje v evropski trg bo težave pridelovalcev krompirja samo še povečalo, zato se bo nujno treba preusmeriti v druge, bolj perspektivne poljščine (povrtnine, sončnice, žita, krmne rastline), ki jih zdaj na veliko uvažamo.
M. LEGAN
Dan odprtih vrat Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto
Vodstvo šole vabi na obisk 8. in 9. marca
NOVO MESTO-Na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu želimo v tem odločilnem obdobju vsem mladim in njihovim staršem pomagati s tem, da jih poskušamo kar najbolje informirati o možnosti, ki jih imajo v kmetijskih poklicih. Zato vabimo vse, ki imate veselje do narave (rastlinske in živalske), da obiščete našo šolo na informativnem dnevu, Kjer vas bomo podrobneje seznanili, kako poteka izobraževanje na Srednji kmetijski šoli Grm. Seznanili vas bomo tudi s ci|ji, ki jih zasledujemo, kakšno znanje pridobijo dijaki in kako kot šola pomagamo pri postavitvi ci|jev življenja, poklica in zaposlitve.
Kmečki poklici pa teijajo zaradi teh ciljev mnogo znan) in tudi znanje managementa. Gospodar kmetije je direktor podjetja - kmetije, saj mora znati postavljati cf|je, izvajati ukrepe in voditi kontrolo. Vseskozi se mora znati odločati, pa ne samo v tehnološkem pogledu, ampak tudi v komercialnem, finančnem, kadrovskem. Ob tako postavljeni vlogi gospodarja kmetije vodimo tako tudi izobraževanje na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu.
Letošnja novost na šoli je program za poklic kmetij-skogospodarski tehnik, ki daje velik poudarek vodenju kmetije in podjetništva. Ta program bomo začeli izvajati z vpisom kandidatov, ki so končali poklicno kmetijsko šolo in bodo nadaljevali izobraževanje po programu za poklic kmetijskogospodar-skega tehnika.
Za lažjo odločitev o bodočih poteh v življenju, v družini, kmetiji, kmetijskem podjetju in poklicu, vas vabimo na obisk Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto, na informativni dan, 8. in 9. marca ob 9. ali 15. uri. Ogledali si boste lahko šolo, šolsko posestvo in dijaški dom. Če pa boste imeli posebne želje, se lahko oglasite tudi kateri drugi dan ali pokličete po telefonu (068) 323-716 ali 323-718.
gradnika. Cena grozdja je namreč pri nas v povprečju za 30 odst. prenizka. Pogoji poslovanja so neizenačeni in potrebna bi bila davčna reforma. Davke bi moral plačevati vsak,” pravi Janez Vrečer, direktor Poslovne skupnosti.
• Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije ima 42 družabnikov, ki skupaj realizirajo preko 90 odst. javnega trženja z vinom in preko 95 odst. izvoza vina. Ker je obnova vinogradov eden od temeljnih problemov panoge, so si zastavili nekaj ciljev. Potrebno bo izboljšati ekonomijo panoge, zagotoviti ustrezno plačilo grozdja, država pa mora zagotoviti enakopraven položaj vseh pridelovalcev v panogi. Potrebo je uskladiti intervencije v vinogradništvo in vinarstvo z intervencijami v druge panoge. Hkrati pa je potrebno še naprej vlagati v promocijo vina - tako se bodo letos slovenska vina predstavila kar na 17 sejmih, od tega na 10 tujih.
Država z dajatvami na vino (10-odst. prometni davek in 9 tolarjev trošarine) ne upošteva, da je vinogradništvo in vinarstvo kmetijska dejavnost, saj znašajo intervencije v zadnjih letih od 7 do 7,3 tolarjev na liter, kar pomeni, da je vinogradništvo v slabšem položaju kot na primer katerakoli od obrtnih dejavnosti. Vendar se tu težave ne končajo, saj na padanje obnove vplivajo tudi denacionalizacija, neurejeni odnosi s Kmetijskim zemljiškim skladom (ta sklepa le enoletne pogodbe), razdrobljena posestna struktura, visoka investicija v obnovo in dragi krediti, odliv aktivnega prebivalstva iz vinorodnih območij.
T. GAZVODA
Janez Vrečer
EN
HRIBČEK
BOM
vs
Rez vinske trte
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zaradi dolgotrajne zime bo potrebno zdaj pohiteti. Vendar glede na stanje rozg ne kaže, da bo to delo potekalo hitro, zlasti pa se bo težko izogniti napakam pri šablonskem opravljanju rezi.
S preverjanjem dozorelosti rozge sem namreč v preteklem tednu ugotovil, da je vsakršna napoved negotova. Vse, kar drži, je, da je bolje dozorel les na tistih trsih, ki so bili v lanskem letu manj obremenjeni. Nikakor pa to ne pomeni, da na teh trsih ni slabih rozg, zato bo nujno posvetiti pozornost vsaki rozgi. Odsvetujem vsakršno odstranjevanje šparonov prej preden odberemo klene rozge za rodni in, kar je enako pomembno, tudi za gojitveni les. Odbirati je potrebno poganjke debeline 7 do 9 mm in obvezno preveriti pri vsakem debelino stržena ali vsaj klenost, ki se čuti pod škarjami, ko rozgo režemo. Svetujem, da za pridobivanje občutka na začetku rezi nekaj poganjkov zrežemo na koščke, in tako primerjamo klenost in debelino stržena. Tako bomo na osnovi oblike in debeline členkov laže odbrali tisto rozgo za šparon, ki ima dobro osnovo (prva 2-4 očesa). To je potrebno zlasti na bujnejših trsih, kjer je rozga na osnovi slabše dozorela. Neupoštevanje tega bo vzrok za slabše odganjanje na osnovi šparonov.
Nikakor ne smemo pustiti za reznik rozge z debelim strže-nom, ker s tem povzročamo nadaljnje slabljenje trsa. Za gojitveni reznik je primerno pustiti poganjke iz starega lesa, ker so ti praviloma bolj dozoreli. V primeru, da bi v izogib tveganju pustili večje število očes, bi trse še enkrat prisilili v povečano rodnost in s tem v pospešeno hiranje.
Posebno težko bo rezati trse,
KUPIL...
ss*.
Ureja: dr. Julij Nemanič
ki so bili močneje poškodovani od toče. Pri pregledu dozorelosti rozg iz vinograda na Vinjem Vrhu je bila ugotovljena primerna dozorelost zalistnikov, od-gnalih na poškodovanih poganjkih, ki so bili prikrajšani na 2 do 4 očesa. Ti poganjki so primerni za rodni les (če so debeli vsaj 6 mm) do 6. ali 7. očesa. V primeru, ko poškodovane rozge niso bile prikrajšane in zlasti še, če je trs bil obremenjen, so odgnali številni zalistniki, vendar so ti sedaj predrobni in neustrezni za rodni les. Zato bo rez še posebej zamudna. Svetujem puščati krajši rodni les, da se v letošnjem letu trs opomore. Ker je les poškodovan in bo nemogoče upogibanje šparonov, je primernejše pustiti 3-4 daljše reznike za rodnost in obvezno gojitvene reznike, kajti na rodnih reznikih bodo primerne rozge za rez v prihodnjem letu predaleč od osnove. Manjša obremenitev trsov naj bi prispevala k izboljšanju življenjske moči trsa kakor tudi k manjši občutljivosti za vremenske razmere (sušo) in bolezni. Poudarjam: trste so v marsikaterem vinogradu močno prizadete, zato bodimo zmerni pri obremenjevanju!
(Vinogradniki, ki si želijo ogledati prikaz rezi, naj se čimprej dogovorijo s svetovalno službo o času in kraju prikaza
r6Zl ) Inž. JOŽE MAUEVIČ
• V četrtek, 7. marca, ob 9.30 bo na srednji kmetijski šoli Grm v Sevnem na TVški gori 13 v poljedelski predavalnici posvet o varstvu vinogradov. Predavali bodo dr. Stojan Vrabl, mag. Gustav Matis in mag. Konrad Beber iz Kmetijskega zavoda Maribor ter mag. Gabriel Seljak iz Kmetijskega zavoda Nova Gorica. Vsi vinogradniki vljudno vabljeni k poslušanju in razpravi.
Kaj bo letos podpirala država
Denarne spodbude kmetijam, zagotovljene z letošnjim državnim proračunom
Že iz preteklih let poznamo regresiranje plemenskih krav prves-nic kombiniranih pasem. V letošnjem letu znaša regres 13.500 tolarjev za kravo, če gre za obnovo iz lastne črede, in 15.000 tolarjev za kravo v primeru nakupa. Regresirajo se tudi plemenske živali pri prašičih. Regres se izplačuje le za plemenske živali, ki so vzrejene v selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih. Višina regresa za nakup breje mladice je nekoliko nižja kot lani (16.000 tolarjev), za nakup nebreje mladice pa ostaja enak (7.000 tolarjev), regres za brejo mladico, če gre za obnovo iz lastne črede, pa je 4.000 tolarjev. Za nakup merjascev s testiranimi starši se priznava regres 30.000 tolarjev. Za nakup merjasca s testom lastne proizvodnosti znaša regres 45.000 tolarjev, če pa gre za obnovo iz lastne črede, je ta regres 20:000 tolarjev. Regresira se tudi nakup merjascev za pleme - ohranitev linije v višini
50.000	tolarjev; če gre za obnovo iz lastne črede, pa v višini 20.000 tolarjev. Regres za obnovo črede plemenskih kobil je višji kot lani in znaša za žrebice v A rodovniku
42.000	tolarjev, za žrebice v B rodovniku pa 15.000 tolarjev. Regresirajo se tudi plemenske samice in samci ovac in koz, in sicer za samice v višini 3.000 tolarjev, če gre za obnovo iz lastne črede, in 4.800 tolarjev za nakup samic, regres za samce pa je po novem nekoliko višji kot prej in znaša 10.000 tolarjev za žival.
Podpore za t.i. izravnavo stroškov pridelave, ki so namenjene pospeševanju kmetijske proizvodnje na kraških, hribovskih gorsko-
višinskih območjih ter območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, so se v letošnjem letu bistveno spremenile. Bralci Dolenjskega lista so lahko že v eni prejšnjih številk lahko prebrali, da so ukinjene premije na liter mleka in da se v letošnjem letu uvajajo premije na glavo živine. Tako bodo kmetje v gričevnato-hribovskih in drugih območjih z omejenimi dejavniki deležni letne premije v višini 8.000 tolarjev za vsako kravo in 1.300 tolarjev za vsako ovco ali kozo (razen za krave, ovce in koze dojilje). Za strme kmetije in kmetije na kraškem in gorskovišin-skem območju so premije višje: 12.000 tolarjev za krave ter 1.800
V CELJU PRVIČ SEJEM FLORA
CELJE - V torek so na Celjskem sejmu odprli prvi sejem Flora, na katerem se predstavlja 77 razstav-Ijalcev s področja vrtičkarstva, sadjarstva in cvetličarstva. Sejem, ki bo imel več spremljajočih strokovnih prireditev, bo odprt do vključno sobote, 2. marca.
PET ZVEZDIC ŠT. 3
LJUBLJANA - Marčna številka revije za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani in pijači prinaša vrsto zanimivih in z lepimi fotografijami opremljenih kuharskih receptov ter članke: Kjer jed in vino “vštric” hodita, Uporaba aditivov, Z gradu nad Ljubljano, Zdravo kuhanje v voku, Ostrigarji, Mešane pijače z radgonsko rani-no, O proizvodnji pršutov idr.
tolarjev za ovce jn koze. Če obremenitev z GVŽ ni večja od 1,5 GVŽ/ha, se lahko podpora zviša za 10%, 5-odst. zvišanje podpore pa se lahko uveljavlja, če se živina pase vsaj 80 dni v letu. Podpore za rejo goveda za meso so nekoliko nižje kot lani in v odvisnosti od območja znašajo 15 ali 20 tolarjev/ kg prirasta žive teže, za rejo konj in drobnice za meso pa ostajajo nespremenjene.
Finančne intervencije so na voljo tudi za planinsko pašo in pašo na skupnih pašnikih v gorskovišin-skih, hribovskih in kraških območjih.
(Nadaljevanje prihodnjič) mag. TANJA STRNIŠA Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto
PRAVNA
svetovaInica
Svetuje odvetnica Marta Jelačin
Postopek pri oporoki
VPRAŠANJE: Rad bi napravil oporoko pri notarju. Kakšen je postopek?
ODGOVOR: Notarska oporoka je v zakonu o notariatu urejena v dveh oblikah:
-	oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja;
-	pisna oporoka, ki jo oporo-čitelj izroči notarju, z notarskim zapisom.
Za obe obliki notarske oporoke sta novi zakoniti obliki oporoke, ki se lahko uporabljata poleg oblik oporoke po zakonu o dedovanju.
USPESEN SEMINAR ZA KONTRABAS
BREŽICE - Na Glasbeni šoli Brežice dobro skrbijo za dodatno izobraževanje. Tako so od 22. do 24. februarja v prostorih Glasbene šole organizirali seminar za kontrabas, ki so se ga lahko udeležili učitelji in učenci srednjih glasbenih šol iz vse Slovenije. Predaval je prof. Josip Novosel z zagrebške glasbene akademije, pomagali pa so mu njegovi študentje demonstranti. Tretji, zadnji dan seminarja so v okrogli dvorani brežiškega gradu pripravili koncert kontrabasistov. Obiskovalci so bili navdušeni, s samim seminarjem pa so bili zelo zadovoljni tudi vsi udeleženci, ki si podobnih izpopolnjevanj še želijo. “Čeprav je to povezano z denarjem, se bomo trudili,” je povedal ravnatelj brežiške glasbene šole prof. Dragotin Križanič.
ŽELEZNIKOVA PLATNA PRI PREŠERNU
KRONOVO - Ljubiteljem slikarstva pretekli četrtek ni bilo žal obiska razstavišča v gostilni Prešeren v Kronovem. Ob prvi obletnici njegovega delovanja je slikar in kipar Franc Železnik tam razstavil 14 novih olj na platnu z dolenjskimi krajinskimi motivi. V imenu podjetja Arhitekton je goste pozdravila Marta Račečič, Božena Petrov pa je recitirala odlomek pesnika Toneta Pavčka o lepotah Dolenjske. Razstava bo odprta še tri tedne. •
VELIČASTEN JUBILEJ SLOVENSKEGA OKTETA
LJUBLJANA - Prejšnji teden se je s koncertom v ljubljanskem Cankarjevem domu ob 45-letnici delovanja Slovenskega okteta poslovila njegova sedanja generacija. Oktet, v katerem se je do danes zvrstilo 23 pevcev in ki poje vse, od korala do del sodobnih skladateljev in slovenskih ljudskih pesmi, je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, najvišje državno odlikovanje. Navdušenost obiskovalcev letošnjih zaključnih hastopov Slovenskega okteta po Sloveniji lahko strnemo v zahtevo, naj oktet z novim umetniškim vodjem in mladimi pevci poje naprej!
v
Sentjernejčani na obisku
Petkov večer so z glasbo polepšali šentjernjeski kulturniki - Citrar Darko Duh prejel priznanje
NOVO MESTO - Kulturno društvo v gosteh je ime prireditve, ki v organizaciji ZKO Novo mesto poteka že nekaj let. Tokrat so v goste povabili kulturnike iz sosednje občine, iz kulturno - umetniškega društva Šentjernej, ki so se vabilu radi odzvali, malo manj pa žal obiskovalci. Kakršenkoli je že razlog za to, vsem tistim, ki so v petek, 23. februarja, zvečer prišli v avlo KC Janeza Trdine, prav gotovo ni žal. Šentjemejča-ni so dokazali, da so dobri ljudje, kajti pregovor pravi, da kdor poje, slabo ne misli. Poskrbeli so za lep glasbeni večer.
NA GRAJENEC DARKO DUH -Jože Koporc kot predsednik ZKO Novo mesto podeljuje priznanje za lansko leto citrarju Darku Duhu (desno). (Foto: L. Murn)
V šentjernejski občini je ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo zelo pestro. Tako se je v petek najprej predstavil pihalni orkester, ki letos praznuje 85 let obstoja. Sedaj ga vodi domačin Sandi Frank, pod njegovim vodstvom in z mlado ekipo (podmladek prihaja iz glasbene šole Marjana Kozine) pa je orkester ponovno zaživel. Pesmico je zapel mladi obetavni pevec Benjamin Kovačič, ki obiskuje 2. razred šentjernjeske osnovne šole. Peli pa niso le mladi, ampak tudi starejši. Na prireditvi je namreč nastopil še mešani pevski zbor Ajda, ki ima za sabo že 14 let dela, v njem pa nastopajo pevci iz Orehovice in Šentjerneja. Zbor vodi Milan Pavlič, ki je zborovodja tudi 5 let starega mešanega pevskega zbora Vlaste Tavčar, ki tako kot prejšnji pogosto sodeluje na raznih glasbenih revijah in prireditvah.
Z glasbo pa je močno povezan ples in tako so za popestritev večera poskrbele tri mlade plesalke iz plesne skupine Venera, ki jih poučuje Sonja Rostan. Venček narodnih je na citre zaigral Darko Duh, ki se z igranjem na ta inštrument resneje ukvarja zadnjih 10 let. Za dolgoletno prizadevno delo v kulturno - umetniškem društvu Šentjernej in predvsem za delo z mladimi (te poučuje tudi igranje na citre) je 13. februarja prejel priznanje ZKO Novo mesto za leto 1995, na Šentjernejskem večeru pa mu gaje podelil njen predsednik Jože Koporc. Glasbeni večer pa seveda ni minil brez nastopa Šentjernejskega okteta pod umetniškim vodstvom Milana Pavliča, ki razveseljuje že 33 let. Pri petju “Lejp-šega kraja nej...” smo se jim pridružili tudi ostali.L_MURN
Smeh na ustih, ne le na prepihu
Ob 81. rojstnem dnevu nrof. Jožeta Dularja ie bila v Metliki predstavitev njegove
Ob 81. rojstnem dnevu prof. Jožeta Dularja je bila v Metliki predstavitev njegove knjige anekdot in prigod Smeh na prepihu - Tik pred izidom Mesto nad Bojico
METLIKA - Metličani so skupaj s svojim častnim občanom prof. Jožetom Dularjem dostojno proslavili njegov 81. rojstni dan, ki gaje praznoval minulo soboto. Kolikšno spoštovanje čutijo do njega in njegovega obsežnega dela, so dokazali tudi s tem, da so dodobra napolnili tukajšnji hotel Bela krajina, Kjer sta Ljudska knjižnica Metlika in Dolenjski list v slavljenčevo čast pripravila predstavitev njegove knjige Smeh na prepihu, kije konec lanskega leta izšla pri Dolenjskem listu.
Dularjevo leposlovno, publicistično in strokovno delo, slednje zlasti na področju muzealstva, je v grobih obrisih predstavil novinar Andrej Bartelj. Dular je poseben fenomen, ker je edini, ki je sodelavec Dolenjskega lista od prvega letnika do danes. V 46 letih izhajanja časopisa je napisal več kot tisoč člankov, poročil, zapisov, v zadnjih dveh letih pa je objavil tudi več kot 300 anekdot in prigod o ljudeh z obeh strani Gorjancev, od
* Prof. Dular, ki je samo o Beli krajini napisal 23 publikacij, bo v kratkem izdal še eno knjigo. Gre za romansirano kroniko Metlike v drugi polovici 19. stoletja z naslovom Mesto nad Bojico, v kateri je okrog 70 kratkih zgodb. Ob 81. rojstnem dnevu je sicer dejal, da bo ta knjižica njegova zadnja, saj da nima več prave volje, pri tej starosti pa ima tudi pravico, da ga njegova muza upokoji. Toda ob neizmerni življenjski energiji, ki jo izžareva, ob njegovi bistrosti in čilosti mu Metličani ne verjamejo preveč, da bo zares odložil svinč-
nik.
katerih jih je skoraj 250 izšlo v knjigi Smeh na prepihu.
Jože Dular je s sinom Janezom že pred tremi desetletji posnel na magnetofonski trak prigode in anekdote Metličanov, a jih je prvič predstavil šele junija 1993 na lite-
• Pravi umetnik se za občinstvo ne zmeni. Zanj publike ni. (Wilde)
Kako je razpadla Jugoslavija
Predstavitev knjige prof. dr. Jožeta Pirjevca o nastanku, razvoju in razpadu
NOVO MESTO - Med knjigami, ki so v zadnjem času zbudile precejšnje zanimanje in sprožile tudi nekaj odmevov, je posebne pozornosti deležno delo prof. dr. Jožeta Pirjevca Jugoslavija, v kateri ta priznani zamejski zgodovinar analizira vzroke za nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevičeve in Titove Jugoslavije. Knjiga je izšla pri koprski založbi Lipa in so jo predstavili že v številnih krajih, minuli četrtek, 22. februarja, tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Predstavitev sta pripravili Knjižnica Mirana Jarca in Dolenjski muzej, kot gostje in govorniki pa so se je udeležili novomeški podžupan Alojz Zupančič, sodelavec založbe Lipa prof. Jože Hočevar ter seveda avtor, ki mu je pripadla glavna beseda. Oris njegovega dela in založbe Lipa je podala bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič.
Kot je povedal dr. Pirjevec je knjigo začel pisati leta 1985 na pobudo rimskega založnika, ki je pravočasno zaslutil, da prihaja v komunističnem bloku sveta do usodnih sprememb. V tem času je bilo sicer mogoče zaznati krizo, v katero je zabredla Titova Jugoslavija, vendar pa takrat ni vedel, da bo imel kot zgodovinar enkratno priložnost in bo lahko opisal rojstvo in smrt neke državne tvorbe med doživljanjem njenega konca. Z letom 1992, ko je Jugoslavi-
ja s priznanjem samostojnosti Slovenije in Hrvaške s strani zahodnoevropskih dtžav dokončno razpadla, je bila knjiga napisana in je leto dni kasneje izšla v italijanščini. Po izidu je doživela še tri izdaje, nato pa je avtor dve leti pripravljal slovensko različico, ki je lani izšla pri koprski založbi Lipa. Gre za dopolnjeno in dodelano izdajo z nekaterimi poglavji, napisanimi na novo in na podlagi novih virov. Sploh je dr. Pirjevec pri pisanju knjige veliko uporab-
ljal primarne vire in je v ta namen pregledal obsežno arhivsko gradivo, ki je v novejšem času postalo dostopno v londonskih, moskovskih in ameriških arhivih. Tako je lahko zapisal objektivno, kot zamejski zgodovinar pa tudi ideološko neobremenjeno zgodbo o nastanku, razvoju in razpadu države Jugoslavije, ki se je bistveno zapisala v slovensko narodno zgodovino. Avtorje globalni vzrok za razpad Jugoslavije našel v temeljnem konfliktu, ki je zaznamoval obe njeni državni tvorbi, in sicer gre za konflikt med srednjeevropskim in levantinskim civilizacijskim modelom.
Radoživost Pravljičnih pejsažev
Do 21. marca je v Galeriji Krka na ogled slikarska razstava priznanega akad. grafika in slikarja Klavdija Tbtte - Iztok Premrov poudaril umetnikovo posebnost in iskrenost
NOVO MESTO - Pravljični pejsaži se imenuje razstava primorskega grafičnega in likovnega umetnika Klavdija Uitte, ki jo je Galerija Krka pripravila v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na otvoritvi v sredo, 21. februarja, zvečer je svet Hittejeve umetnosti, ki ga odlikujeta predvsem optimizem in radoživost, predstavil likovni kritik Iztok Premrov, po njegovem mnenju pa sta mu pri tem pomagala tudi glasbena gosta Aleš Suša z igranjem na saksofon in Karolina Vegefj - Stopar z igranjem na klavir. Njuna glasba je bila namreč vesela, živahna in pristna.
Judita Pirc, ki je vodila otvoritveni kulturni program, je povedala, da je plodoviti in velikokrat nagrajeni umetnik Klavdij Tutta doma iz Postojne, daje po končani šoli za oblikovanje končal ALU v Ljubljani, kjer je zaključil tudi postdiplomski študij grafike pri prof. Bogdanu Borčiču, da se ukvarja s slikarstvom, grafiko in objekti, da je od leta 1981 član Društva likovnih umetnikov Slovenije (DLUS), sicer pa živi ir. dela kot samostojni umetnik v Novi Gorici in Kranju. Leta 1992 je bil izvoljen za predsednika ZD-LUS, leto kasneje pa je ustanovil likovno delavnico “Slovenija odpr-
ta za umetnost”.
O umetnosti Klavdija Tlitte je nekaj več povedal kritik Iztok Premrov, ki je avtorja razstave označil za enega najbolj radoživih pri nas. Karkoli že slikar izpoveduje s svojimi slikami, opazovalca navdaja z optimizmom in radoživostjo, zato Premorov pravi, da ob njem veruje v prihodnost sveta in iskrenega načina iikovnih izpovedovanj. Pravljični pejsaži je skupen naslov obsežnega cikia, ki ga je Hitta ustvarjal nekaj let, kaže prepletanje resničnega in izmišljenega, stvarnega in hrepenenja, razuma in čustev, pokrajine in pravljičnosti.
Pravljični pejsaži so torej zgodba o slikarju in njegovem sprehajanju po tem svetu. Toda to sprehajanje je nekaj posebnega tudi zato, ker je umetnik v desetletju in pol samostojnega ustvarjanja dosegel samosvoj likovni jezik in visoko likovno kulturo in ker se čuti, da je iskren. To pa je tudi pogoj za uspeh doma in v tujini, kar je Tutta že dokazal.
Po predavanju je stekel zanimiv pogovor, saj so imeli obiskovalci - če odmislimo samogovor enega od njih - več tehtnih vprašanj, na katera je dr. Pirjevec izčrpno odgovoril.
M. MARKELJ
L. MURN
KUD GORNJI GRAD V MIRNI PEČI
MIRNA PEČ - V soboto, 2. marca, bo ob 19. uri zvečer v Mirni Peči gostovalo KUD Gornji Grad z Jurčičevo predstavo Deseti brat. Igra bo v tamkajšnjem kulturnem domu.
rarnem večeru v Škrjančah pri Novem mestu. Takrat je padla odločitev o objavi v Dolenjskem listu. Dularje priznal, da smo Slovenci pač ustvarjeni tako, da nas je lažje zvabiti v jok kot v smeh. A prav anekdote so za smeh čudovita stvar, če so seveda dobro za-
pisane, in Dularje prepričan, da je v svojem pisanju zelo potrudil Čeprav ni v anekdotah nikoga zapostavljal, pa priznava, da jt humorja na Dolenjskem manj kol v Beli krajini, morda zato, kot je dejal v šali, ker Dolenjci pijejo bolj kisel cviček. Tudi sicer je bilo v njegovih odgovorih na vprašanja, ki mu jih je zastavljal Toni Gaš-perič, veliko vedrine, duhovitosti, svojo pripoved pa je ilustriral, kot se za predstavitev knjige Smeh na prepihu spodobi, s številnimi anekdotami.	BEZEK-JAKŠE
Sol invictus -Sol iustitiae
Spoznavanje krščanstva
LJUBLJANA - Razstavo s tem naslovom je pripravil Arheološki muzej v Zagrebu, do 18. marca pa je na ogled v pokritem atriju Narodnega muzeja v Ljubljani. To je razstava, ki z arheološkimi najdbami dokumentira trenutno stanje v spoznavanju zgodnjih obdobij krščanstva na območju nekdanje rimske province Panonije in na njenem obrobju. Časovno obravnava čas antike in njenega zatona, ko je prišlo do velikih sprememb tudi v duhovnem smislu - nastop nove vere. V tem je tudi pomen naslova razstave: na eni strani rimsko nepremagljivo Sonce, na drugi Sonce pravičnosti kot simbol Kristusa.
Razstava je vredna ogleda tudi zato, ker današnja meja med državama ni bila tudi meja v kasni antiki. Tako se prav na območju Gorjancev in ob Kolpi kaže eno od skupnih najdišč iz tega časa. Predstavljajo ga Črnomelj, Kučar, Ka-manje in Ozalj, Gradec nad Mihovim, Zidani gaber, Velike Ma-lence, Kupčina Žumberačka, sv. Marija pod Okičem in Samobor na območju Gorjancev. Dokazi torej, ki govore o tedaj enotnem kulturnem prostoru.
DANILO BREŠČAK
Dolenjski muzej vabi
1. marca otvoritev razstave “Iz depojev” in “Dan odprtih vrat”
NOVO MESTO - Od letos dalje je L marec dan Dolenjskega muzeja, ko bodo muzejsko gradivo predstavili malce drugače. Tokrat so si ga zamislili kot dan odprtih vrat. Ob koncu razstave Od antičnega vrča do majolke so organizirali lončarski sejem, na katerega so povabili lončarje iz vse Slovenije. Obiskovalci si bodo lahko brezplačno med 8. in 18. uro ogledali vse stalne zbirke in občasne razstave muzeja, med 8. in 12. uro pa še arheološki depo in restavratorsko delavnico. Dan bo zaključen ob 18. uri v mali dvorani muzeja z otvoritvijo razstave Iz depojev Dolenjskega muzeja, s katero želijo za nekaj časa odškrniti vrata prostorov, kjer hranijo muzejske predmete, ki jih sicer zaradi pomanjkanja razstavnega prostora ni mogoče videti.
Ob tej priložnosti bodo izdali tudi zloženko, nov prospekt Dolenjskega muzeja, nove razglednice in prospekt o Bazi 20.
Dr. Jože Pirjevec med predstavitvijo,
GLEDALIŠKA PREDSTAVA IN KONCERT
SEVNICA - ZKO Sevnica organizira v petek, 1. marca, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica gostovanje gledališke sekcije Kulturnega društva Svoboda - Elek-troelement iz Izlak z ljudsko veseloigro Cvetka Golarja Dve nevesti. Predprodaja vstopnic bo v občinski knjižnici in eno uro pred predstavo. V sodelovanju s KS Blanca pa ZKO Sevnica priredi v soboto, 2. marca, ob 18. uri v kulturni dvorani na Blanci koncert citrarja Mihe Dolžana in pevke Jožice Kališnik. Vstopnine ne bo.


/
ČUTI SE AVTORJEVA ISKRENOST- To je o Klavdiju Tutti (prvizdesne) na otvoritvi Pravljičnih pejsažev dejal likovni kritik Iztok Premrov (prvi z leve). (Foto: L. M um)
TEČAJ LONČARSTVA
NOVO MESTO - Dolenjski muzej organizira 25 - urni tečaj lončarstva, ki ga bo vodil lončar Igor Bahor iz Topolšice. Na tečaju, ki bo v prostorih Dolenjskega muzeja potekal v petek in soboto, 8. in 9. ter 15. in 16. marca (po dogovoru tudi v nedeljo), bodo udeleženci lahko spoznavali zgodovino lončarstva, lončarsko vreteno in osnovne materiale ter se učili celoten postopek od priprave do izdelave. Poleg strokovnega vodstva bo zagotovljeno tudi lončarsko vreteno in pripomočki. Potrebne so prijave.
KONCERT LATINSKOAMERIŠKIH PESMI
RIBNICA - Minuli petek zvečer je bil v Miklovi hiši v Ribnici koncert latinskoameriških pesmi. Na njem se je igralec, pevec, plesalec in koreograf Diego Barrios Ross iz Venezuele ribniškemu občinstvu predstavil z izborom pesmi, katerim je skupno romantično in nostalgično razpoloženje latinske duše, katere bistvena tema je ljubezen. Njegov repertoar obsega to-nade in joropo iz Venezuele, bolere in balade iz Latinske Amerike in pesmi iz Španije. Koncert je organizirala Mik-lova hiša.
KNJIGA OB 81. ROJSTNEM DNE) V - Novinarja Dolenjskega lista Jožica Dorniž in Andrej Bartelj ter direktor Drago Rustja, prof. Jože Dular in Toni Gašperič (od leve proti desni) ob predstavitvi slavljenčeve knjige Smeh na prepihu. (Foto: M. B.-J.)
DOM KULTURE VABI
NOVO MESTO - V Domu kub ture bo v torek, 5. marca, ob 16. uri gostovalo Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo Sneguljčica. V sredo, 6. marca, pa bo ob 19.30 ravno tako v Domu kulture 4. abonmajski koncert, na katerem bo nastopil ansambel Flavte brez meja.
DEŽURNE TRGOVINE
A a 1. M M !
d q z u r n i
oro
Na dolenjskih cestah lani manj smrti
Glede na hujše posledice prometnih nesreč lani ugodnejša slika kot leto prej - Lani 20 mrtvih, leto prej 26 ■ Slabša varnost na območju Dolenjskih Toplic
NOVO MESTO - Na območju uprave za notranje zadeve Novo mesto je bila prometna varnost glede na nesreče s hujšimi posledicami ugodnejša kot leto prej, čeprav je bilo nesreč nekoliko več. Umrlo je 20 oseb (leto prej 26), vendar pa je bolj zaskrbljujoč podatek, daje med njimi kar 7 pešcev. Med udeleženimi pešci v prometnih nesrečah je kar tri četrtine otrok in starejših od 54 let.
Preko 1.500 nesreč se je lani vzrok skoraj polovice nesreč, zara-pripetilo na območju UNZ Novo mesto. Skoraj v tretjini je bil glavni vzrok prehitra vožnja, v petini pa nepravilna stran in smer vožnje.
Pri hujših prometnih nesrečah (s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami) je bila prehitra vožnja
VLOMILI V ŠOLO - V noči na 25. februar je neznanec vlomil v osnovno šolo v Šentjerneju. V kuhinji je najprej malical, nato pa odnesel Sekaj hrane in okoli 6 tisoč tolarjev. Škode je za 40 tisočakov.
RABZIJAL KOZARCE - 27. februarja ob 1.30 so policisti policijske Postaje Krško pridržali 48-letnega K. M., ki je kršil javni red in mir v zasebnem stanovanju bloka na Prešernovi cesti 4 b v Krškem tako, da je doma pijan razbijal kozarce in ogrožal varnost oseb v zasebnem prostoru ter motil nočni mir in počitek stanovalcev bloka s kričanjem. Tudi opozorila policistov niso zalegla, zato so ga odpeljali s seboj.
POŽAR ZARADI KURJENJA PLASTIKE
KRŠKO - 23. februarja okoli 17 JO je V. A. iz Stolovni-ka zakurila v peči za centralno kurjavo, pri tem pa v peč naložila odpadno plastiko • polietilensko folijo, ki se je začela taliti in odtekati skozi spodnja vratca za dovod zraka na tla kurilnice in na ostalo plastiko, ki je bila v bližini peči. Ta se je vnela, požar pa seje razširil na ostale dele kurilnice, kjer je bilo še okoli 5 ton polietilenskih izdelkov, namenjenih prodaji. Ogenj je zajel še sosednji prostor v drvarnico, podstrešne in stanovanjske prostore. Škode je za 6 milijonov tolarjev. -
di nje je umrlo kar 7 oseb. Kar 18.5 odst. nesreč so povzročili vinjeni vozniki! Lani ni v prometnih nezgodah umrl noben otrok (leto prej kar trije), vendar je bilo kar 44 hudo poškodovanih, medtem ko leta 1994 “le” 29.
POVELJNIK GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE V ŠENTJERNEJU - V ponedeljek zvečer je Šentjernej obiskal poveljnik gasilske zveze Slovenije Anton Sentočnik (drugi z desne), ki se je srečal z županom občine Francem Hudoklinom (na desni), predsednikom Gasilske zveze Novo mesto Andrejem Poljšakom, poveljnikom štaba civilne zaščite in podpredsednikom Gasilske zveze Novo mesto Francem Šinkovcem (na Šentočnikovi levi), občinskim poveljnikom Metodom Krvino (na levi) in ostalimi predstavniki gasilskih društev v občini. Beseda je tekla o novostih v gasilstvu, od opreme, gasilsko-reševalnega centra in financiranja do novega alarmnega sistema (še letos bo namreč za celotno zaščito in reševanje uvedena evropska številka 112 in ne bo več v uporabi gasilska 93). Več o obisku poveljnika gasilske zveze Slovenije prihodnjič. (Foto: T. Gazvoda)
Leto v znamenju obletnice
Radi bi zamenjali gasilsko vozilo - Kljub spremembam lokalne samouprave bodo še naprej v Gasilski zvezi
•	Poštenost se vedno izplača, če ne poštenjakom, pa sleparjem. (J.
Milič)
•	Najlaže drži besedo tisti, kije ne da. (J. Milič)
ŠKOCJAN - Lansko leto so škocjanski gasilci praznovali 95-letnico obstoja društva, zaradi spremembe lokalne samouprave in nastanka nove občine pa so v decembru podpisali tudi pogodbo o zagotavljanju požarnega varstva na njihovem požarnem območju. Pogodba občino in župana zavezuje za nemoteno financiranje, da lahko društvo normalno deluje, po mnenju predsednika Francija Smrekarja pa bo novi neposredni sistem financiranja prinesel tudi več denarja v društvo, organiziranost in povezovanje pa naj bi še naprej ostala v gasilski zvezi občin Novo
mesto, Šentjernej in Škocjan.
Gasilsko društvo Škocjan šteje 136 članov, tudi žensk in mladine, kar pa je še posebej razveseljivo, članstvo v tej humanitarni organizaciji narašča. Ker gasilci precej denarja dobijo z organiziranjem veselic, naj bi bila ta letos 3. avgusta, 4. maja pa bodo slovesno blagoslovili in postavili na pročelje doma kip sv. Florijana, zaščitnika gasilcev. Rojak mag. Stanko Hočevar je namreč ob praznovanju visokega jubileja društva izročil gasilcem listino, s katero jim podarja omenjeni kip, ki je še v izdelavi.
Operativne in tekmovalne desetine, tudi najmlajši, se bodo tudi jetos udeleževale vaj in tekmovanj. V obsežnem programu pa so si zadali še vrsto drugih nalog, od vzdrževanja opreme, objektov in orodja do izobraževanja, nabave potrebne opreme in orodij (do leta 2.000 naj bi z načrtnim varčevanjem in pomočjo občine zamenjali gasilsko vozilo).	T. G.
Darko Poštrak, načelnik inšpektorata policije
Statistika kaže, da so bile dolenjske ceste najmanj varne konec tedna. Največ nesreč se je zgodilo med 12. in 19. uro. Najbolj kritični uri sta med 14. in 15. ter med 17. in 18. Največ prometnih nesreč so povzročile osebe med 24. in 34. letom.
Glede na število hujših prometnih nesreč se je varnost poslabšala na območju policijske enote Dolenjske Toplice, nesreče so v porastu v vseh enotah razen na območju policijskih postaj Metika in Novo mesto.
Lani je policija zabeležila 7 odst. več kršitev cestno-prometnih predpisov kot leto prej. Največji porast beležijo v Črnomlju in Šentjerneju. Lani so policisti izrekli kar za tretjino več denarnih kazni. Zaradi prehitre vožnje so kaznovali preko 9.000 voznikov, zaradi neuporabe varnostnega pasu več kot 6.000 (število se je več kot podvojilo). Tako velik porast represivnih ukrepov zaradi hitrosti in varnostnega pasu je na račun doslednega izvajanja strategije in danih usmeritev v začetku leta.
T. G.
Kočevska stranpota
PRETEP - V ponedeljek, 12. februarja, okoli 23. ure zvečer je v lokalu v okolici Kočevja prišlo do pretepa. Povzročil ga je K.R. iz Dolge vasi, ki je v vinjem stanju izzival goste k pretepu. Sprva se njegovemu izzivu ni nihče odvzal, zato je lokal zapustil, vendar se je že čez približno 15 minut vrnil in enemu izmed gostov zagrozil z nožem. Ta ga je s pestjo udaril v obraz, mu odvzel nož in ga izročil natakarici.
POZIV POŠTENEMU NAJDITELJU -14. februarja je državljanka republike Hrvaške na policijski postaji v Kočevju prijavila, da je v okolici Name v Kočevju izgubila črno usnjeno denarnico, v kateri je imela poleg 200 mark in 560 hrvaških kun tudi osebne dokumente. Policisti naprošajo poštenega najditelja, naj-najdene predmete prinese na policijsko
postajo Kočevje. KRAJA PRSI
STANOV-V sredo, 14. februarja, so kočevski policisti prejeli prijavo o tatvini dveh zlatih prstanov. Krajo je prijavila neka dijakinja iz kočevskega dijaškega doma.
NAJSTAREJŠI GASILEC - Občnega zbora gasilskega društva, ki je bil zadnjo febntarsko nedeljo, se je udeležil tudi najstarejši gasilec društva Alojz Hrovat. V tem prostovoljnem društvu je namreč že od leta 1926. Ob njem sta župan občine Škocjan Janez Povšič in predsednik društva Franci Smrekar. (Foto: T. G.)
^Policijo približati ljudem
Občanom na voljo tel. 21 025 za informacije o novostih - Odprti pisarni v Kostanjevici in na Bizeljskem
Upravičeno ukinjene dotacije?
Župan: “Vašega nočemo, svoje bi radi obdržali!”
KRŠKO - Po več letih priprav nove organiziranosti policije na lokalni ravni so v želji po večji racionalizaciji in učinkovitosti policije s 1. februarjem uvedli novosti na upravah ža notranje zadeve Novo mesto (o tej smo pisali v prejšnji številki), Postojna, Murska Sobota in Krško, na ostalih pa jih bodo začeli uvajati z začetkom marca oziroma aprila.
Nova organiziranost zmanjšuje število enot in vodilnih kadrov, povečala pa se je prisotnost policistov na terenu, saj želijo približati policijo ljudem. Novosti so v delo policistov uvajali postopoma, tako da bistvenih spreme.mb v začetku februarja za občane ni čutiti. Na območju UNZ Krško delujejo 3 policije s splošnim delovnim področjem: v Krškem, Sevnici in Brežicah; slednja je kombinirana, saj združuje delo
mejnih sil. Postaje s posebnim delovnim področjem so postaja prometne policije Krško in postaji mejne policije na Obrežju in v Dobovi. V Posavju bosta dve policijski pisarni: v Kostanjevici, ki spada pod policijsko postajo Krško, in na Bizeljskem, ki spada pod PP Brežice. Tu sta pred leti že bili postaji s sicer manj zaposlenimi policisti, sedaj pa bodo uradne ure vsako sredo od 10. do 12. ure, kjer bodo dosegljivi vodje policijskih okolišev.
Območja policij s splošnim delovnim področjem so razdeljene na policijske okoliše: v krški in brežiški občini so po štirje okoliši, v sevniški pa trije. Istočasno so na policijstkih postajah s splošnim delovnim področjem ustanovljene lokalne kriminalistične skupine.
T. G.
OREHOVICA - Gasilsko društvo Orehovica spada med najbolj aktivne v občini tako na tekmovanjih, intervencijah in v izobraževanju, a kljub temu je občni zbor v nedeljo, 25. februarja, izzvenel v vse prej kot prijetnem vzdušju. Razlog je še vedno nerešen spor med gasilci in krajevno skupnostjo zaradi lastništva (in uporabe) družbenega in gasilskega doma, precej hudih besed pa sta si na občnem zboru izmenjala tudi predsednik gasilcev Jože Novak in predsednik KS Orehovica ter hkrati župan občine Franc Hudoklin. Slednji je zaradi nerešenega spora gasilcem ukinil vse dotacije za delovanje, ki bi jih morala občina oz. župan razdeliti društvom do konca leta, pa tudi ob plačilo zavarovanja avtomobila bodo verjetno orehovški gasilci. Preteklo leto je bilo tako v znamenju pregovarjanj, kdo je lastnik in kdo upravlja s katerim delom doma (pogovori se bodo očitno še nadaljevali), denar pa naj bi dobili, takoj ko bo podpisan sporazum. Župan je dejal, da imajo en mesec časa; če do takrat zadeva ne bo rešena, bodo denar dobila druga društva. “Dom je gradilo 13 vasi, imeli smo celo samoprispevek,
V	soboto, 2. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
; Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Šmihel
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: tigovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7.30 do 20. ure: tigovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7, do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela, od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 3. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragov-ska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni
center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
TRI ŽRTVE DOLENJKE - Nesrečo pri Novem mestu (na sliki) je zakrivil Turek, ko je začel s tovornjakom zavirati na poledenelem cestišču, zato ga je zaneslo na levi prometni pas v drug tovornjak, ki ga je vozil Italijan. Slednjega je obilo v betonsko ograjo na nadvozu, nato pa se je prevrnil in obstal na strehi na podvozu in travi. Zaradi zadušitve je na kraju nezgode umrl nič krivi Italijan, povzročitelj nesreče pa je kar odpeljal naprej - ustavili so ga šele pri Trebnjem. Na pas, ki je namenjen nasproti vozečim vozilom, je zapeljal tudi povzročitelj nesreče pri Krakovskem gozdu D. M. iz Zagreba. Takrat je mimo pravilno po svoji strani pripeljal 43-letni D. Z. iz Novega mesta, ki se je umikal, a ga je voznik audija vseeno oplazil. Ustavil je ob robu ceste, D. Z. pa je trčil v 51-letno K. M., ki je vozila s suzukijem svvift takoj za Novomeščanom. Voznica je umrla na kraju nesreče, po trčenju pa se je audi vžgal - v njem je zgorel tudi voznik. (Foto: T. Gazvoda)
danes pa dom propada,” je dejal župan.
Postavlja pa se vprašanje, v katerega bi morali poseči tudi nadrejeni: ali lahko župan rešuje krajevni spor kot predsednik krajevne skupnosti na občinskem nivoju in kakšnih sredstev bi se poslužil, če ne bi bil župan? Gotovo gasilci niso sprejeli te funkcije iz osebne koristi, pač pa v želji, da pomagajo krajanom. In gotovo so občani
• Kljub omenjenemu sporu so lani gasilci uspešno sodelovali kar na nekaj požarih, blagoslovili so tudi visokotlačno črpalko, letos bi radi nabavili vozilo na 4-kolesni pogon ali pa bi črpalko odstopili kateremu od društev v sektorju in bi pridobili cisterno, s katero bi pokrivali območje štirih društev. Pa še to: na občnem zboru so podelili priznanje najstarejšemu članu društva Jožetu Franku iz Hrastja, ki nosi gasilsko suknjo že 70 let.__________________________
zainteresirani, da gasilci priskočijo na pomoč, ko je to potrebno, ne glede na to, kdo je lastnik ali up-ravljalec doma, ki so ga gradili vsi za skupno dobro, j GAZV0DA
KROVSTVO
TESARSTVO
STAVBNO KLEPARSTVO KLJUČAVNIČARSTVO
POTOČAR,
POD VINOGRADI 8, 6853) STRAŽA TELM: 068/83-16) MOBITEL: 0609/616-692
POOBLAŠČENI KROVCI ZA:
DECRA BRAMAC BOBROVEC ETERNIT
SALONIT PLOŠČE KAŠTELANKE TEGOLA CANADESE TRIMO PROFILIRANA PLOČEVINA
IZVAJAMO TUDI:
KLEPARSKA DELA
TESARSKA DELA KLJUČAVNIČARSKA t - ROČNO KOVAŠTVO

zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
ZAVAROVALNICA TILIA, D.D.
NOVO MESTO, SEIDLOVA CESTA 5
objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas
• VODJA PREDSTAVNIŠTVA V TREBNJEM
POGOJI:
-	višja ali visoka šolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
-	3 leta delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo
-	vozniški izpit B-kategorije
Če ste ustvarjalni in vas zanima delo z ljudmi ter imate zgoraj navedene pogoje, vas vabimo k sodelovanju.
Pisne ponudbe z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite kadrovski službi Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5. Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
Igorje na dobri poti za Atlanto
Državna rekorda Simone in Promoža Kozmusa v metu kladiva - Na zimskem državnem prvenstvu v metih je daleč najboljši izid dosegel Igor Primc, kandidat za olimpijske igre
ODBOJKA - Čeprav srečanje med zadnjeuvrščenima ekipama 1A ženske odbojkarske lige med domačo Novo Gorico in kočevskim Likom Tilio ni odločalo o ničemer, je bilo zanimivo. Kočevke bi morda dosegle več, če se ne bi sredi zadnjega niza poškodovala kapetanka Sandra Turk.
ROKOMET - Nekdanji igralki Kočevja, Sabrina Kondžič in Maja Guštin sta največ prispevali k zmagi M-Dergo Pirana proti Kočevju z_ 22:12. Kočevke so igrale podrejeno vlogo in niso ponovile igre proti Mlinotestu in Krimu, škripalo je predvsem v obrambi, zelo neučinkovite pa so bile tudi v napadu, saj so v prvem polčasu dosegle sedem zadetkov, v nadaljevanju pa le pet. Zmaga proti Burji v prihodnjem krogu pa bi morda Kočevke že rešila kočljivega položaja na tablici.
ROKOMET - Ribničani so odšli na tekmo proti Jestivni brez trenerja Janeza Ilca, ki je odstopil. Pa ne zaradi rezultatov oziroma poraza proti Izoli, ampak zato, ker se ne strinja z upravo, ki se je lotila strokovnega ocenjevanja njegovega dela. Ekipo je tako vodil drugi trener Stojan Gelze, Ribničani pa so po pričakovanjih zmagali in še ostajajo v igri. Ta teden bo uprava izbrala novega trenerja, Ilc pa se nikakor ne misli vrniti.
SMUČANJE - Prizadevni člani domačega smučarskega kluba so v Izbirju pripravili tekmovanje v veleslalomu, na katerem je nstopilo 62 tekmovalcev. Zmagovalci: ženske: Tea Vesel (Sodražica), moški B: Branko Strah (Dobrepolje), moški A: Marjan Strah (Dobrepolje), veterani: Andrej Kovačič (Sodražica).
M. GLAVONJIČ
NOVO MESTO - Očitno je način, na kakršen se je najboljši novomeški atlet in novomeški športnik leta 1995 Igor Primc lotil priprav na olimpijske igre v Atlanti, prava pot za dosego visokega cilja. Ta trditev ni iz trte izvita, saj je že prvi letošnji preizkus potrdil, da je bil temeljni del priprav na letošnjo sezono nadvse uspešen.
Na zimskem državnem prvenstvu finale.
v metih v Kopru je sicer kar nekaj atletov dokazalo, da so dobro pripravljeni, doseženi so bili tudi trije državni rekordi, vendar je kljub vsemu po točkah daleč največ vreden izid Igorja Primca, ki je v metu diska s 59,52 m drugouvrščenega novega državnega rekorderja v suvanju krogle Mira Mediča prehitel za 9 metrov. Poleg Mediča med člani sta v svojih kategorijah v metu kladiva dosegla državna rekorda Brežičana: starejša mladinka Simona Kozmus (36,76) in s 5-kilogramskim orodjem mlajši mladinec Primož Kozmus (65,16). Do presenečenja je prišlo v metu kladiva za člane, kjer je državnega rekorderja Brežičana Vlada Keva (56,80) premagal klubski tovariš Branko Grubič (58,68). Okoli 10 m daljši met Vlada Keva je bil zaradi prestopa neveljaven.
Koliko pomeni Igorjevih 59,52 m, kar je le za 12 cm manj od njegovega osebnega rekorda in tretji najboljši slovenski met, pove podatek, da je lani v tem času, ko je dosegel svoj dosedanji višek športne kariere, vrgel le 53 m daleč, kar je za 6 m manj kot na vrhuncu sezone. Norma za Olimpijske igre v Atlanti je 62 m, kar tudi glede na ostale kazalce kaže, da bi ta izid moral doseči brez večjih težav. Vendar samo uvrstitev na olimpijske igre, tako kot lani na svetovno prvenstvo, zanj ni dovolj, saj bi v Atlanti rad dosegel tudi uvrstitev v
TREBANJCI NAPREJ
TREBNJE - Na polfinalu državne strelske lige z zračnim serijskim orožjem v Postojni so trebanjski strelci Progar, Bukovec in Cugelj osvojili 4. mesto in se s tem uvrstili v finale.
Rožiču še rekord v štafeti
Na atletskem šesteroboju na Dunaju sta v reprezentanci nastopila tudi Novomeščana Božič in Tomič
Na Dunaju sta v šesteroboju atletskih reprezentanc Anglije, Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Madžarske in Slovenije v državni reprezentanci nastopila Tomaž Božič in Aleš Tomič. V ženski reprezentanci bi morala v teku na 3000 m nastopiti tudi Mateja Udovč, vendar so to disciplino dan pred tekmovanjem umaknili s sporeda.
Božič je nastopil v Sprintih na 60 in 200 m. Po šestih tednih nastopanja v dvoranah je bil nekoliko utrujen in je dosegel slabše rezultate kot na prejšnjih nastopih. V teku na 60 m je bil s 6,93 peti, v teku na 200 m pa z 22,13 šesti. Kljub temu je z letošnjo dvoransko sezono lahko zelo zadovoljen. Dvakrat je namreč popravil državni dvoranski rekord v teku na 200 m in dosegel tudi najboljši letošnji rezultat v državi v teku na 60 m. Z Dunaja pa tudi tokrat ni
TENIŠKI KLUB Novo mesto išče prostor za klubsko pisarno. Ponudbe na telefon 068/321-796, popoldne.
odšel brez državnega rekorda: dosegel ga je s Horvatom, Šestakom in Štorom v štafeti 4x200m.
Drugi novomeški reprezentant mladinec Aleš Tomič je nastopil v teku na 1500 m in s časom 3:54,63 osvojil peto mesto. Vendar je bil žrtev pomote na cilju, saj so mu trije spremljevalci reprezentance izmerili za dve sekundi boljši čas, vendar ga, zato ker ni bilo posnetka s cilja, kljub takojšnji pritožbi reprezentanca Slovenije ni mogla uveljaviti. Prav mogoče je, da je Tomič na Dunaju tekel hitreje od državnega mladinskega rekorda v teku na 1500 m v dvorani, a rezultat zaradi prirediteljeve organizacijske napake ne bo nikoli priznan.
Medtem ko je najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec nastopila na Dunaju in Sloveniji prinesla zmago, je druga najboljša Slovenka v teku na 60 m z ovirami, atletinja Krke Katka Jankovič, nastopila na mednarodnem prvenstvu Bavarske v Munchnu in s časom 8,63 osvojila tretje mesto. Nastopile so tekmovalke iz Avstrije, Švice, Slovenije in Nemčije. '
J.	P.
1NTERIER SPET GAZI - Potem ko je na tekmi s Smeltom Olimpijo trener Krčanov Tomo Mahorič dal upornikom možnost, da pokažejo svojo vrednost, pa se ti brez pomoči najbolje in sproti plačanih mojstrov niso ravno proslavili, je Interier spet ujel stari zmagovalni ritem. Prav na tekmi z Idrijo so v popolni postavi pokazali, da so ob Smeltu Olimpiji najresnejši kadidati za naslov prvaka. Na sliki: Ivo Nakič (desno) in Mario Kraljevič (desno) sta zlahka ugnala številčno močnejšo obrambo Idrije.
Igor Primc je sedaj skoraj pravi poklicni športnik, saj je našel skupni jezik tako s pokrovitelji Brainom, Krko, Dietetiko, firmo Nike, Enigmo, Tilio, Alpsportom in mestno občino Novo mesto, kot tudi novomeško gostinsko šolo, kjer je zaposlen, in uči le še dvakrat tedensko. Tak delovni teden in denar pokroviteljev mu omogočajo, da seje lahko skoraj povsem predal pripravam na veliki met. Vadi dvakrat dnevno: dopoldne se ukvarja s tehniko metov, popol-
TURNIR ZA KRESNO NOC
MOKRONOG - Teniška zveza Slovenije je dosedanje teniške turnirje, ki jih pripravlja teniška sekcija TVD Partizana iz Mokronoga, očitno zelo dobro ocenila, zato je letošnji mokronoški mednarodni turnir Kresna noč z nagradnim skladom petsto tisoč tolarjev uvrstila med najpomebnejše tovrstne prireditve v Šloveniji. Lani so na mokro-noškem turnirju nastopili igralci iz Avstralije, Amerike, Češke in Slovenije, letos pa naj bi bila zasedba še močnejša. Teniška zveza je že določila tudi natančen datum turnirja, ki bo od 6. do 9. junija, se pravi skoraj dva tedna pred kresno nočjo.
dne pa vadi ia moč, eksplozivnost in hitrost. V naslednjih dveh mesecih ga čakajo še precej intenzivne priprave, potem pa bo začel lov na rezultat. Normo bi rad dosegel čim prej, tako da bi se potem lahko povsem mirno posvetil pripravi na veliko tekmo v Atlanti. Če se po jutru dan pozna, mu bo uspelo.
I.	VIDMAR
KAR ČEZ HOSTO - Start veleslaloma v Hrastju je bil med zidanicami, potem pa je šla proga skozi ho-sto in sadovnjak do ceste pri Gra-carjevem turnu. Nastopilo je 130 tekmovalcev iz več podgorskih vasi, med katerimi je zmagala Pristava nad Mokrim Poljem in Loko. Med posamezniki so v svojih kategorijah zmagali: Bojana Fajs, Uroš Kastelic, Darja Hudoklin, Sašo Šonc, Katarina Pavlenič, Peter Hudoklin, ki je dosegel tudi najboljši čas proge, Mateja Šinkovec, Marjan Kodelič. Anica Kos, in Jože Šinkovec.
5>trel je zmagal v Zurichu
24-urni plavalni maraton v Zurichu so skrajšali na polovico - Martin je bil povsem izčrpan
TREBNJE - Mokronoški maratonski plavalec Martin Strel je uspešno nastopil na bazenskem plavalnem maratonu v Zurichu, kjer so v skladu s pravili tekmovanje s 24 skrajšali na 12 ur, saj je večina nastopajočih že odstopila, preostali pa so bili že precej izčrpani, pa tudi rekord Španca Cervere ni bil v nevarnosti. Po dvanajstih urah je med posamezniki največ preplaval Marin Strel, ki je zmogel 41 km in 2)30 m, le 500 m manj pa je preplavala Švedinja Cri-stine Anderson, ki je tako osvojila prvo mesto v ženski in drugo v absolutni konkurenci.
Ko nas je le nekaj minut po končani tekmi Martin poklical v Novo mesto, je povedal, da ga je ubijalski tempo plavanja povsem izčrpal in da
mu je zelo slabo, a je vseeno zadovoljen, saj ni pričakoval, da bo sposoben plavati tako hitro in s tako malo odmori za okrepčilo.
Pravila tekmovanja ne določajo dolžine odmora med plavanjem. Medtem ko na tekmovanju ekip, ki štejejo lahko od 3 do 7 plavalcev, vsak plavalec, ko pride na vrsto, plava po pol ure. Martin se je nekaj časa dogovarjal z Juretom Bučarjem ter Nacetom in Igorjem Majcnom, da bi nastopili kot ekipa, vendar se Ljubljančani utrujeni od napornih domačih in mednarodnih tekmovanj za Ziirich niso odločili pa tudi nagrade za ekipni uspeh so bile zanje prenizke.
I. V.
J^ink je še dvakrat zmagal
Novomeški kolesarji so zmagali na vseh petih dirkah v hrvaški Istri - Fink najhitrejši v šprintu
NOVO MESTO - Bogdan Fink, o katerem smo že zapisali, da je zmagal na kolesaski dirki za veliko nagrado Medulina, je tudi minuli teden nadaljeval z uspešnimi nastopi na dirkah v hrvaški Istri, kjer so Krkini kolesarji dokazali, da so pred letošnjo sezono izvrstno pripravljeni.
Na četrti dirki od petih je bil na cilju 80 km dolge krožne preizkušnje Bogdan Fink najhitrejši od skupine 14 kolesarjev, ki so pred tem pobegnili glavnini, v ciljnem šprintu je zlahka ugnal Kranjčana Aleša Pagona in Rajka Petka, četrto mesto pa je osvojil najboljši Avstrijec Hasel-baucher. Nastopili so tudi mladinci, med katerimi je bil najhitrejši Darko Mrvar iz ljubljanskega Roga. Fink je z 20 točkami osvojil tudi skupno zmago v točkovanju štirih dirk za veliko nagrado Umaga.
V nedeljo, ko so se kolesarji iz Češke, Avstrije, Slovenije in Hrvaške pomerili na 130 km dolgi progi dirke za veliko nagrado Umaga in Istra-turista, se je ponovila zgodba zadnjih dirk. Tokrat so imeli Avstrijci kar nekaj želez v ognju, največ pa so pričakovali od Arnoja Kaspreta, kije lani v ciljnem šprintu dobil kar 18 domačih dirk, a tokrat Bogdanu Finku, ki ga je prehitel za več kot 10 m, ni segel niti do kolen. Hasel-baucher je bil tokrat tretji, Martin Derganc, ki uspešno okreva po poškodbi kolena, pa deseti. Med
LETALSKI IN PADALSKI TEČAJI
NOVO MESTO - Aeroklub Novo mesto bo tudi letos pripravil tečaje za športne pilote motornih oziroma jadralnih letal in padalski tečaj. Prijavite se lahko na sedežu kluba v Prečni 46 oziroma po telefonu 322-222.
mladinci je zmagal Andrej Plešnar iz novogoriškega Fita, Novomeščan Macele pa je bil drugi.
I. V.
OGLEDUJEJO PROGO - V torek so Novo mesto obiskali reprezentanti Nizozemske, ki naj bi na mladinskih svetovnih prvenstvih tekmovali v cestni vožnji. Razlog njihovega obiska je ogled proge, ki so jo posneli s posebno kamero, nameščeno na kolesu. Posnetke bodo doma natančno preučili in na osnovi videnega pripravili treninge in medi-kamente, vse skupaj pa bo nizozemskemu trenerju pomagalo sestaviti pravo ekipo, ki naj bi na tekmovanju dosegla kar največ.
STREHA JE VSE BLIŽE - Gradbeni odbor, ki deluje v okviru organizacije mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu, ši na vse kriplje prizadeva, da bi nad velodromom v Češči vasi zrasla tudi streha, saj bo objekt le na ta način dobičkonosen tudi po koncu velike prireditve. Kot vse kaže, so blizu svojega cilja, saj namerava slovenska vlada na zahtevo krščanskih demokratov dati garancijo za kredit, s katerim bi zbrali dovolj denarja za streho.
KOŠARKA
SKL, 3. krog 2. dela, skupina za prvaka: INTERIER KRŠKO : IDRIJA 103:63 (50:22); INTERIER KRŠKO: Murovec 5, Za-turoski 3, Kraljevič 3, Krajcar 8, McDonald 21, Nakič 31, Ademi 15, Kukič 3, Kralj 4, Vukič 6; IDRIJA: Tiringer 14, Rupnik 13...; ponovljena tekma 1. kroga: INTERIER KRŠKO : BAWARIA WOLLTEX 76:73 (37:33); Kraljevič 18, McDonald 14, Nakič 23, Ademi 21; BAVVARIA WOLL-TEX: Mijajlovič 20, Goljovič 18... LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 28, 2. Interier Krško 27, 3. Idrija 27, 4. Satex 26 itd. Interier Krško bo v soboto igral v gosteh s Satexom; skupina od 9. do 16. mesta: PIVOVARNA LAŠKO : KRKA 79:72 (34:37); KRKA: Samar 20, Sti-paničev 10, S. Petrov 22, Smodiš 13, Vipavec 5, Župevec 2; ISKRA LITUS: TRIGLAV 80:63 (45:37); ISKRA LITUS: Kandžič 12, Bas-sin 3, Peterlin 2, Ivanovič 19, Vulič 8, bOŠNJAK 14, Šetina 22; LESTVICA: L Pivovarna Laško 5...4. Iskra Litus 5... 6. Krka 3 itd.; V torek je Krka doma vnaprej odigrala tekmo z Republiko, Iskra litus pa bo v soboto gostovala pri Kraškem zidarju.
SKL B-liga, moški, 3. krog 2. dela: ZKK MARIBOR : SNEŽNIK KOČEVSKA REKA 96:66 (44:28); BREŽICE : EtADIO 94 POSTOJNA 107:96 (50:55); L Didakta Radovljica 21,2. Brežice 19... 7. Snežnik Kočevska Reka 14 itd.;
ROKOMET
1. SRL, moški, 18. krog: AFP DOBOVA : AM COSMOS SLOVAN 20:19 (10:11); AFP DOBOVA:
LESTVICA: L Pivovarna Laško
33.2.	AFP Dobova 23... 7. Akripol 16, 8. Krško 15... 12. Inženiring Šarbek 10 itd. V naslednjem krogu bo Akripolo igral v gosteh pri Pivovarni Laško, Krško doma z AFP Dobovo, Inženiring Šarbek pa v gosteh z Fructalom.
2. SRL, moški, 16. krog, vzhod: LISCA SEVNICA: VELIKA NEDELJA 26:23 (15:9), BREŽICE: ORMOŽ 19:28 (10:14); LESTVICA: L Radeče papir 26... 5. Lisca Sevnica 19... 11. Brežice 8 itd.; za-! hod: ČRNOMELJ : BEST GROSUPLJE 18:20 (8:13), JESTVINA KOPER: INLES RIBNICA 22:26 (8:13); LESTVICA: 1. Sešir28, 3. Inles 26... 9. Črnomelj 10 itd.
ODBOJKA
1A. DOL, moški, 20. krog: KAMNIK : KRKA 3:0 (10, 13,15) LESTVICA: 1. Maribor Marles
40.2.	Olimpija 28,3. Minolta Bled 18, 4. Krka 12, 5. Kamnik 12, 6. Ljutomer 10. V soboto se bo Krka na tekmi L kroga razigravanja za obstanek v 1A ligi na Bledu pomerila Minolto.
1A. DOL, ženske, 6. krog, za prvaka: TPV NOVO MESTO BANK AUSTRIA BLED 0:3 (-13,
LESTVICA: 1. Infond Branik 38, 2. Bank Austria Bled 26,3. Cimos 26,4. TPV Novo mesto 18. V soboto bo TPV Novo mesto igral v gosteh z Infondom Branikom.
Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: NOVA GORICA: LIKTILIA3:0 (9,5,11); LESTVICA: 1. Celje 28, 2. Zgornja Savinjska 14, 3. Lik Tilia 6,4. Nova Gorica 4. V soboto se bo Lik Tilia na tekmi 1. kroga razigravanja za 1A ligo doma pomerila z Novo Gorico.
§S45Bod:KTM«d:	namizni tenis
ved 1, Stojakovič 3;
AKRIPOL TREBNJE : RUDIS RUDAR 23:20 (12:13); AKRIPOL: Bregant 2, Počervina 4, Šavrič 2, Vešligaj 7, Dvornik 4, Spende 2, Zarabec 2; PIVOVARNA LAŠKO : KRŠKO 32:21 (16:10); KRŠKO: Bogovič 3, D. Urbanč 3, Kukavica 2, Sirčo 4, Levičar 1, Mašič 1, Cvijič 4, M. Urbanč 2;
INŽENIRING ŠARBEK : PRIMORSKE NOVICE PRO MAK 23:27 (12:16); INŽENIRING ŠARBEK: Papež 2, T. Kogovšek 1, B. Kogovšek 9, Gradišek 3, Dobravec 3, Sotenšek 1, Verbajs 4;
L SNTL, moški, 13. krog: KRKA : VESNA 5:2 (Benko:Cad 2:0, HribanPavič 0:2, Kralj:Rupar 0:2, Benko-Hribar:Pavič-Rupar 2:1, Benko:Pavič 2:1, Kralj:Čad 2:0, Hribar Rupar 2:0);
MAVRICA ILIRIJA : MELAMIN 1:6; (Kreuh:Murn 1:2, Po-točnik:Komac 0:2, Jager:Špelič 0:2, Jager-Kreuh:Komac:Špelič 1:2, Kreuh:Komac 0:2, Jager : Murn 2:0, Potočnik:Špelič 0:2); LESTVICA:	L Maximarket
Olimpija 26,2. ŽNTK Maribor 22, 3. Melamin 18, 4. Krka 16 itd. V soboto se bosta Melamin in Krka med sabo pomerila v Kočevju.
MEDAUE NA SPECIALNI OLIMPIADI - Šeste zimske specialne olimpiade zmerno in težje duševno prizadetih otrok in mladostnikov Slo• venije, ki je bila 14. in 15. februarja na Pokljuki, so se udeležili tudi trije mladi športniki iz Črnomlja. Fantje, ki jih trenira Matjaž Barič, so se odlično odrezali, saj je (na fotografiji od leve proti desni) Franci Lakner v teku nO smučeh na 1.000 metrov osvojil zlato medaljo, Ivo Lakner v teku na 3.00D metrov srebrno medaljo, srebrno medaljo pa si je prislužil tudi Janez Met• jerle v težjem veleslalomu. (Foto: M. B.-J.)
NAČRTOVANE TOČKE - Rokometaši trebanjskega Akripola so se z načrtovano zmago nad vse boljšim trboveljskim Rudisom Rudarjem uvrstili v krog moštev, ki lahko resno računajo, da jim ne bo treba igrati v skupini štirih za obstanek, v nevarne vode pa po prav tako načrtovanem porazu v Celju prihajajo Krčani. V soboto čaka poraz proti Pivovarni Laško Trebanjce. Precej bolj bo zanimivo na posavskem derbiju v Krškem, kjer bi se Krčani z zmago nad Dobovčani, ki v zadnjih krogih čeprav z majhno razliko zanesljivo zmagujejo, zagotovili mesto v sredini, Dobovčani pa bi 1 zmago zadržali drugo mesto na lestvici. Na sliki: Roman Šavrič je tako dosegel enega izmed dveh zadetkov na srečanju proti Rudisu Rudarju. (Foto: I. V.)
yKrka še naprej v kolesarskem vrhu
Z lansko sezono novomeški kolesarji niso povsem zadovoljni, a so vseeno veliko dosegli - Nekaj sprememb v članskem moštvu - Še vedno nejasen nastop v Atlanti
OTOČEC - Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali člani najuspešnejšega novomeškega in dolenjskega športnega društva, kolesarji novomeške Krke. Ugotovili so, da lani po tekmovalni plati kljub vsem uspehom niso izpolnili prav vseh načrtov, vendar morajo biti z doseženim vseeno zadovoljni, saj marsikdaj o uspehu odloča tudi sreča.
Naslov najboljšega slovenskega kolesarja v cestni vožnji in 3. mesto v skupnem vrstnem redu dirke svetovnega pokala Po Normandiji Gorazda Štanglja in številne zmage Bogdana Ravbarja, ki se je na koncu le odločil, da mu bo v Krki bolje kot v ljubljanskem Rogu, kamor je nekaj časa nameraval prestopiti, v športnem svetu ne veljajo malo in poleg še nekaterih uspehov drugih članov društva bi morala lanska sezona veljati za eno uspešnejših v zgodovini kolesarskega društva Krka, čeprav na dirki Po Sloveniji, ki pa je medijsko najbolj odmevna, niso dosegli načrtovanih uvrstitev.
Na občnem zboru so člani društva podprli načrte in cilje vodstva, ki med drugim obljublja dve etapni zmagi in končno prvo do tretje mesto na dirki Po Sloveniji, zmage na domačih dirkah in uvrstitve med najboljših deset na tujih tekmovanjih najvišjega ranga ter pripravo najboljših na prestop med poklicne kolesarje, saj je letošnje leto zadnje, ko se svetovno kolesarstvo še deli na poklicno in amatersko. Ciljev nastopa na olimpijskih igrah niso opre-delili, saj kriteriji za nastop na največji športni prireditvi na svetu še vedno niso določeni ne na slovenskem olimpijskem komiteju ne na slovenski kolesarski zvezi, tako da ni jasno, kdo bo šel v Atlanto in ali bo sploh kdo šel.
Res je, da znaša proračun kolesarskega društva Krka, ovrednoten v nemških markah, okrogel milijon, v kar so vštete tudi materialna pomoč in storitve, a je to le desetina denarja, ki ga imajo na razpolago najboljša moštva na svetu. Kljub temu so novomeški kolesarji sorazmerno dobro opremljeni, imajo zdravnika in vrsto trenerjev, ki bodo skušali skoraj 100 tekmovalcev vseh kategorij kar najbolje pripraviti. Velja omeniti, da je do nekaj sprememb prišlo predvsem v članski vrsti, v kateri je mojster klancev Srečko Glivar vlogo tekmovalca zamenjal s trenersko, dirkačem pa sta se med drugim
pridružila najboljši hrvaški specialist za klance Vlado Miholjevič in Martin Derganc, ki je lani z drugim mestom na največji mladinski etapni dirki na svetu zaključil svojo vajensko dobo in se bo v bodoče moral kosati z najboljšimi člani. Krkinemu moštvu se bo na nekaterih pomembnih domačih dirkah pridružil tudi Gorazd Štangelj, ki sicer tekmuje za italijanski Fior.
Na občnem zboru so se novomeški kolesarji zahvalili za pomoč pokro-
viteljem, še posebej tovarni zdravil Krka, njen predstavnik Peter Miklavčič pa se jim je zahvalil za vse uspehe, ki so tudi pomagali utrjevati ugled najuspešnejšega dolenjskega podjetja, obenem pa je kolesarje še enkrat spomnil, da so prav oni klub, v katerega Krka največ vlaga in obenem tudi največ pričakuje.
I. VIDMAR
SKUPŠČINA JADRALCEV
NOVO MESTO - Redna letna skupščina članov jadralnega kluba Novo mesto bo v torek, 12. marca, ob 19. uri v sejni sobi zavarovalnice Triglav na novomeškem Novem trgu.
(KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC

TENISKI CENTER OTOCEC
PUCUEVA IN GUŠTINOVA -Zmagovalki turnirja parov, ki so ga ob zaključku teniškega dneva žena in deklet pripravili na Otočcu, sta Brigita Pucelj in Mateja Guštin, ki sta v finalu premagali Alenko Jakovljevič in Mio Zupanc. Zanimivost tokratnega dneva je bilo ogrevanje, ki ga je s
teniško aerobiko vodila Breda Kastelic. Udeležilo se ga je 24 tenisark. Naslednji teniški dan žena in deklet bo 24. marca.
TURNIR PAROV - Za turnir parov, ki se bo začel v soboto, 2. marca, ob 16. uri, se lahko prijavite še danes in jutri po telefonu 322 607.
Odbojkarska brezvoljnost
Porazi na nepomembnih tekmah novomeškim odbojkaricam in odbojkarjem niso škodili
NOVO MESTO - Potem ko so se novomeške odbojkarice z zmago na tekmi sezone nad Celjankami pred nabito polno tribuno novomeške športne dvorane uvrstile med najboljše štiri slovenske ekipe, je njihov motiv za igro in želja po zmagi povsem uplahnila, saj je bilo njihovo izhodišče že na začetku končnice med štirimi ekipami najslabše in dejansko več kot so, ne morejo doseči.
BENKO IN HRIBAR - Potem ko sta obe dolenjski moštvi, novomeška Krka in kočevski Melamin, v zadnjih dveh krogih prve namiznoteniške lige premagali Vesno in se obdržali na 3. in 4. mestu prvenstvene lestvice, se bosta v soboto srečali v Kočevju, zmagovalec dolenjskega derbija pa bi si s tem verjetno že zagotovil 3. mesto in nastop v končnici prvenstva. Glede na to, da obe moštvi prihajata v vse boljšo formo, se v Kočevju obeta lepa tekma. Na sliki: novomeški par Borut Benko in Marjan Hribar je v soboto z 2:1 dosegel odločilno drugo zmago na srečanju proti Vesni. Bosta Novomeščana kos tudi Kočevcema Komcu in Špeliču? (Foto: I. Vidmar)
Tako tudi brezvoljna igra na sobotni tekmi proti Blejkam, ki sojih Novo-meščanke na začetku sezone na domačem igrišču zlahka premagale, ne preseneča in dekleta zaradi tega ne gre obsojati, čeprav bi se na tribuni zbralo verjetno več gledalcev, če bi se vse borile vsaj tako kot vedno nepopustljiva Rebeka Koncilija. Nekoliko več volje sta tokrat pokazali še Alenka Ostroveršnik in Jana Vernig, medtem ko obeh tujk Volkove in Orešine skoraj ni moč prepoznati. Upajmo, da bo bolje, ko se bodo Novomeščanke na tri zmage s Koprčankami pomerile za končno tretje mesto.
Cas, ko bo treba pokazati več kot na zadnjih tekmah, je za odbojkarje Krke že prišel. Sobotni poraz v Kamniku je zadnji, ki ne bo imel posledic, kajti že v soboto bodo s tekmo na Bledu začeli ligo šestih ekip, ki se bodo po dvokrožnem sistemu borile za obstanek v prvi ligi. Glede na to, da so moštva izredno izenačena, si Novomeščani ne bi smeli privoščiti poraza na domačem igrišču. Pred začetkom zaključne lige so s 4 točkami drugi, uvrščeni za blejsko Mi-nolto, vendar bi prednost pred Kamnikom in Fužinarjem, ki imata 2 točki, ter Ljutomerom in Izolo, ki sta brez točk, lahko hitro zapravili. K sreči se je na igrišče vrnil poškodovani Bruno Marič, ki pa bo, da pride v pravo formo, potreboval še nekaj časa.
I. V.

\
NA NOGOMET V ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ - Nogometni klub Trapci iz Šentjerneja organizira odprto prvenstvo Šentjerneja v malem nogometu 2. marca ob 9. uri, ki bo v športni dvorani osnovne šole. Ekipe se lahko prijavijo vsak dan do 29. februarja v gostilni Lampe, žrebanje ekip pa bo v četrtek, 29. februarja, od 20. do 21. ure. Informacije na tel. 81 630 (Zvone Grabnar).
, DRŽAVNO PRVENSTVO NA GAČAH - Smučarsko društvo Krka Rog iz Novega mesta je v petek na edinem pravem dolenjskem smučišču na Gačah pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka zelo dobro pripravilo državno prvenstvo v superveleslalomu za mlajše dečke in deklice, na katerem pa domači tekmovalci niso imeli večjega uspeha. Med dečki je zmagal Aleš Valenti iz mariborskega Branika nad Žigo Ptičem iz Blejske Dobrave in Janom Šauperlom iz ljubljanskega kluba Kristijanija, med deklicami pa je zmagala Tina Maže iz Črne nad Špelo Bertoncelj iz Olimpije in Petro Šinkovec iz istega kluba. Barbara Vesel iz Krke Roga je bila 35, Urbanu Kupcu pa se je takoj po štartu odpela smučka in je ostal brez uvrstitve. Pohvaliti velja črmošnjiške žičničarje, ki so pred kratkim kupili nov teptalni stroj in imajo na Gačah resnično vzorno urejena smučišča. (Foto: I. Vidmar)
VELESLALOM IN TEKI ZA DŠI
NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v soboto, 2. marca, pripravila prvo letošnje tekmovanje za delavske športne igre. Na Gačah bodo ob 12. uri izpeljali veleslalom, ob 14.30 pa še tekmovanje v smučarskih tekih. Po telefonu 322 267 se lahko prijavite do petka do 12. ure, štartne številke pa boste lahko prevzeli v restavraciji na Gačah v soboto do 11. ure, ko je zadnji rok prijav za zamudnike, ki bodo dobili zadnje štartne številke. Tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljeni v dve kategoriji, starejšim pa bodo upoštevali tudi bonifikacijo.
vabimo vas na
GREGORJEV SEJEM
V NOVEM MESTU
pri A6R0SERVISU
od 8. do 11. marca 1996 od 9. do 18. ure
PREKO 100 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALCEV
Velika ponudba artiklov za kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo
SEJEMSKI POPUSTI
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto
POSEBNA PONUDBA
Pooblaščeni trgovci in serviserji
HMT Internet: http://www.k2.net/~ford
EO ATLANTA
izvedba s 5 vrati
9 DEM
ejši ABS zavorni sistem
1.677 DEM
Jprema M0NDE0 ATLANTA
Motor 1.8! 16V KAT 115 KM, 5 vrat, air bag, klimatska naprava, ABS zavorni sistem, servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, zatemnjena stekla, po višini nastavljiv voznikov sedež, po višini in globini nastavljiv volan, zadnja klop deljiva 60/40, vzglavnika na zadnjih sedežih, predpriprava za radio s štirimi zvočniki in anteno, pnevmatike 185/65 RI4, Micron Air filtrski sistem, bočne ojačitve v vratih, Mmozatezni varnostni lesovi, osvetljen prtljažni prostor, merilnik vrtljaje^ žepi za odlaganje na irbtni strani prednjih sedežev, opozorilni zvočni signal za prižgane luči.
ta, MONDEO ATLANTA S vrat 36.980 DEM MONDEO ATLANTA KARAVAN 38.980 DEM
M
mmmm*.
MONDEO ATLANTA si lahko ogledate in tudi kupite na razstavnem prostoru podjetja PSC Paič na novomeški Avto razstavi '96, v športni dvorani Marof od 29. februarja do 3. marca.
PSC Paič (0608/59-059), PSC Paič-Novo mesto (068/21-123), PSC STEPAN (068/52-407), AT&R (0608/41-350), Servis Groznik (068/44-701)
URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o.
Odgovori in popravki po § 9.
■* *-N
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasiJih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Sprehod po Metliki
Dol. list št. 8, 22. februarja
Kot vodja Organizacijske enote Glasbene šole v Metliki se čutim dolžnega navesti nekaj dejstev v zvezi z omenjenim člankom.
V Glasbeni šoli delam že 18 let, zadnjih 5 let pa spada naša enota pod Glasbeno šoto Črnomelj. Pri kadrovanju učiteljev nimam večjega vpliva, ker se to opravi pod ravnateljevim vodstvom v Črnomlju.
Trenutno je kadrovska zasedba v Glasbeni šoli Metlika sledeča: en profesor glasbe, en učitelj harmonike, kitaro in II. ter 2. razred klavirja poučujeta honorarno učitelja z nedokončano glasbeno izobrazbo, sam pa imam srednjo glasbeno šolo za trobento, diplomo glasbene akademije I. stopnje in ustrezen strokovni izpit. Poleg tega sem se izobraževal na številnih seminarjih, saj mlade glasbenike poučujem že 35 let.
Menim, da je mnenje pisca omenjenega članka o “žalostnem stanju glasbene vzgoje”, vsaj kar se tiče glasbene šole, namenoma pretirano. Vsi, ki imajo glasbo radi, se lahko o uspešnosti našega dela vedno znova prepričajo na naših številnih nastopih v šoli in v javnosti, na samostojnih koncertih, na regijskih revijah glasbenih šol, skoraj vsi člani godbe v Metliki pa izhajajo iz glasbene šole. Na šoli uspešno delujejo in nastopajo šolski orkester, kvartet trobil, skupina harmonik, vzgajamo pa tudi dobre glasbenike, kar pa je pogojeno s sodelovanjem učencev, staršev, učiteljev in podpore okolja. Sam pa že leta pripravljam učence za tekmovanja glasbenih šol, kjer dosegamo lepe uspehe, ki so razvidni iz številnih priznanj in diplom. Kar nekaj mojih učencev je uspešno nadaljevalo oziroma nadaljuje študij na glasbenem področju. Plan dela glasbene šole vedno obravnavamo s starši na roditeljskih sestankih.
Kot učitelj in domačin se ob podpori staršev naših učencev že leta zavzemam za samostojno glasbeno šolo v Metliki, vendar od občine ne dobimo prave podpore. Menim, da bi samostojna šola dosti bolje zaživela z mestom, uspehe naših učencev si ne bi lastile druge občine, pa tudi finančna sredstva se ne bi prelivala v drugo občino, kar v današnjih časih nikakor ni zanemarljivo.
To kislo jabolko grizem sam že dolga leta, vesel pa sem, da so ga končno okusili tudi drugi ljubitelji kulture in glasbe v Metliki. Upam, da bomo skupaj kmalu začeli reševati ne namišljene, ampak resnične probleme, si odkrito pogledali v oči in prevzeli vsak svoj del odgovornosti.
IVAN JERINA vodja OE Metlika GŠ Črnomelj
n/ Ki
ulturno slabovidni vodnik po dolenjski metropoli
Dol, list št. 6, 9. februarja
Človek bi skoraj ne verjel, da se je mogoče tako sprenevedati, kot se spreneveda T Media, skupinski pisec odgovora na moj zapis Kulturno slabovidni vodnik po dolenjski metropoli, ki je izšel v Prilogi Dolenjskega lista 6. februarja in v katerem sem predstavil računalniško zgoščenko Novo mesto 95 ter zapisal nekaj kritičnih besed na račun pomanjkljivosti, ki sem jih
pri pregledovanju tega njihovega izdelka ugotovil. Pustimo ob strani, da olika javnega nastopanja v časopisu zahteva ime in priimek pisca odgovora (skupna odgovornost ni pač nikogaršnja), a če so pisci odgovora že sklenili javno se odzvati in se jeziti nad zapisanim ter mojim ugotovitvam pripisati celo žaljivost, bi seveda upravičeno pričakoval, da bodo prispevek, zoper katerega se oglašajo, vsaj dobro prebrali. Pa ga očitno niso. Sicer ne bi trdili očitne neresnice, da sem zapisal, da je zgoščenka Novo mesto 1995 kulturni vodnik Novega mesta. Prav tako ne drži, da sem pisal le o kulturi pa tudi nikjer nisem predlagal, da bi namesto “tam nekega tega in tega lahko napisali rajši kaj o tem in tem”. In od kod jim to, da “sem nekorektno podvomil o avtorskih pravicah računalniškega programa Astrum”? In ali res v prispevku ni nobene besede pohvale? Seveda je, vendar ni dana po dolgem in počez, ampak le za tisto, kar po mojem prepričanju pohvalo zasluži.
Sicer pa je škoda izgubljati besede za jasno zapisano in že povedano. Navsezadnje časopis ni kavarniško čvekanje, ki izgine, in se potem lahko do onemoglosti prerekamo, kaj je kdo zares rekel. Časopis je vedno znova mogoče prebrati in bralci se lahko sami prepričajo, kako in kaj. Naj za konec zapišem samo še to, da gospodom iz T Medie sprenevedanje in samohvala ne bosta prav nič pomagala. Lahko se še tako prepričujejo, kako odlično stvar so naredili, vendar to prav nič ne spremeni preprostega dejstva, da bodo njihov izdelek ocenjevali uporabniki in kupci. Njih pa prav nič ne briga, koliko ur so izdelovalci vtipkavali besedila in koliko apelov (?) za sodelovanje so poslali. Preprosto bodo ugotavljali, ali je vodnik Novo mesto 95 uporaben ali ne, ali jim na primeren način nudi informacije, ki jih zanimajo, ali pa jih morajo iskati na vseh mogočih in nemogočih mestih, ali je izbor informacij zadosten in primeren ali ne, ali je Novo mesto z vodnikom dovolj celovito predstavljeno ali pa gre za brez pravih kriterijev napaberkovano podobo. Tako je pač to. V svetu se tega dobro zavedajo, zato dajo take izdelke pred končno izdajo in pred začetkom prodaje v pregled več ljudem, ki se na kaj spoznajo, nato pa njihovim ugotovitvam prisluhnejo brez sprenevedanja in užaljenosti. Ko bi gospodje iz T Medie tako storili, bi bilo marsikaj drugače, pa tudi s pisanjem tako in tako nepotrebnega odgovora se jim ne bi bilo treba truditi.
MILAN MARKELJ, urednik Priloge
Anderliču in Pečniku
Dol. list, št. 5, 1. februarja
Želim komentirati besede, ki so letele predvsem na ravnatelja OŠ Šmarjeta. Človek kar ne more dojeti, da se to dogaja v današnjih časih. Pričakovali bi, da smo se od prejšnjih generacij kaj naučili, in namesto da bi bilo življenje lepše, ga včasih grenimo sami sebi. Kadarkoli srečam ravnatelja OŠ Šmarjeta, se vprašam, od kod mu volja delati med temi ljudmi, ki so večinoma proti njemu. Ima zamisli, ki so vredne pohvale. Bori se za stvari, ki jih ima večina šol z jasnim pogledom na življenje. Šola -to smo starši in otroci. Učitelji nam pomagajo vzgajati otroke, mi pa to grajamo. To je tako, kot da teptamo svoj rod, čeprav morda nehote. Vsaj spoštljiv dober dan ali nasmeh bi si zaslužil ta človek! Drugi starši, celo stari starši, pa tlačilo ta njegov trud v koš. Tega vendar ne počne zase, ampak za naše otroke in naslednje rodove! In kaj počne naš ravnatelj? Muči se z iskanjem poti, da bodo otroci doma s kmetov doživeli šolo v naravi in še kaj. TUdi krožki so dobra stvar, nič ni namreč narobe, če zna otrok igrati tenis, pozna računalnik, se seznani z novinarstvom, plesom, morda prav v krožku najde poklic ali smisel življenja.
Sodobni kmet je izobražen in kmečke glave so sposobne prejeti znanje in ga tudi deliti. In kar se otroci nauče v otroštvu, je zanje velikega pomena. Če starši nismo doživeli tega (jaz slučajno sem, čeprav sem doma s kmetov), kje piše, da ne bi smel naš otrok ali vnuk? Ker pa naš ravnatelj ve, da podpore staršev ni, išče najcenejše možnosti. Marsikatera medalje
vredna zamisel tako pade v vodo, a on ne odneha. Če ne vsem, pa omogoči nekaj otrokom. Spusti se celo na raven prosjačenja - ne zase, ampak za otroke. Smo se bili sposobni udeležiti srečanja staršev na pikniku, kjer bi starši, otroci in učitelji s skupnimi močmi postavili ograjo okoli šole? Ne, bojkotiralo se je. Dolgo se je slišal komentar: “Naj jo postavi, če io hoče imeti!” Kot da jo postavlja zase! Tiste naberačene deske je potem podaril revnejši družini. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi se vedelo, kdo je tisti, ki daje sebe za nekaj, kar je bojkotirano, oblateno, zavrženo.
Veliko govora je o izteku mandata za ravnatelja. Ne vemo, kaj imamo. Namesto polen pod noge mu dajmo možnost mirnega dela. Stavim, da bi nam dal veliko, predvsem otrokom, ki poleg vzgoje staršev potrebujejo tudi učiteljevo vzgojo. Zdaj naši otroci na tekmovanjih tudi izgubijo. Prišel bo čas, ko bodo zmagovali. Dajmo jim možnost.
B.D.
Šmarjeta
Zaukazana enakost
Več žensk v politiki?
Ponovno smo priča enaki politični predstavi “pravoverne” levice, ki zaradi znanih gospodarskih neuspehov in neizpolnjenih obljub že drugič navidezno sestopa z oblasti s ciljem po še močnejšem obvladovanju političnega prostora.
V tej maniri je verjetno zastavljena zadnja obsežna akcija zaukazane politične enakopravnosti žensk. “Pravoverna” levica namreč zaradi svojih ozkih interesov ne priznava obstoječe zakonske rešitve, ki že zagotavlja svobodno in popolno politično enakost obeh spolov, temveč zahteva novo zakonsko rešitev. V njej pa naj bi bil določen minimalni enotretinski delež žensk na volilnih listah in določena dodatna denarna sredstva politični stranki, ki bi to pravilo upoštevala. V tej zahtevi pa je vidna sporna prednost “pravoverne” levice, ki naj bi jo imela v večjem številu izkušenih političark, za kar pa naj bi bila še denarno nagrajena in zavarovana z zakonom. V preteklosti ji je to v podobnih primerih večinoma tudi uspelo. Toda ta, nova zakonska rešitev bi bila sporna tudi z vidika varovanja človekovih pravic, saj je v njej vidna protipravna zakonska in denarna prisila žensk v politično dejavnost. Predpisano število žensk bi bilo namreč potrebno pridobiti za kandidaturo ne glede na njihov interes, sicer ne bi bili priznani volilna lista in pravica do denarnih sredstev.
Od zagovornikov zaukazane politične enkopravnosti bi pa bilo pošteno, da namesto vsiljevanja drugim te ideje raje izvedejo v svojih političnih strankah, in sicer v popolni obliki. Te politične svobode jim nihče ne brani, pa je kljub temu nočejo uporabiti. Sicer pa je sedanja politična enakopravnost spolov tudi v tem, da zagotavlja pravico do sestave politične stranke tudi samo s člani enega spola, na primer z ženskami.
ALOJZ PERUŠIČ
Črnomelj
• Mnoge knjige je treba le poskusiti, druge požreti in samo nekatere prežvečiti in prebaviti. (Bacon)
•	Enkrat bo šlo malo bolje, pa slabše, pa spet bolje... Le vrstnega reda ne vem. (Mencinger)
•	Določeni spolni organi so drugačni od moških, možgani pa ne. (Poslanka SNS Polonca Dobrajc na kanalu A)
Maturantski plesi s svojim grenkim priokusom
Vredno razmisleka
Kdo ve, čigava je pogruntavščina, da večina srednjih šol organizira maturantske plese mesec in več pred zaključkom leta, ko so redovalnice še polne negativnih ocen in kakšna petina dijakov s starši vred ve, da jih čaka vsaj razredni popravni izpit, večina teh pa do mature ne bo prišla.
Pa ne", da bi zamerili dijakom in študentom, naj se vesele in ob pijači utapljajo svoje skrbi! Če bi te bile le njihove. Morda se niti ne zavedajo, da svojega znanja ali poklicne usmerjenosti ne bodo nikoli opravljali in bo velika večina njih še vedno v breme staršev.
Nekoč, ne tako dolgo nazaj, je bila valeta sveto opravilo. Nagelj, stara predelana obleka očeta ali matere je bilo pravo razkošje. Vse se je okronalo v bližnji krčmi in bilo je lepo in nepozabno. Takrat so bile za nami vse skrbi s šolo, konec je bilo skrbi staršev in ponosni so bili in hkrati olajšani z mislijo, da se bosta sin ali hči postavila na lastne noge.
Tako je bilo nekoč. Danes pa nekatere šole pripravljajo tisočglave “fešte’! in dijakov ne vprašajo, od kod denar, ko še sami nimajo za žemljo. Seveda morata na valeto starša pa sestre in drugi sorodniki, če naj dijak kaj velja. Potem je potrebno še nekaj tisočakov za slike, monografije pa šopke in darila profesorjem. Nihče pa ne vpraša, kje dobiti ta denar. In potem tisti grenki priokus posebej za tiste, ki tako ali drugače že vedo, da mature ne bodo opravili.	A. K.
Zakaj sem članica ZLSD
Razlogi, zaradi katerih sem postala članica Združene liste sicialnih demokratov Slovenije
Najprej zato, ker se ta stranka bori, da bi v parlament prišlo več žensk. Me smo mamice in ne bomo glasovale za nabavo tankov in orožja, pač pa se bomo borile za srečno otroštvo naših otrok. Zato, ker Združena lista meni: “Ne v Evropo za vsako ceno!” Razmišljam, da imamo Evropo in Ameriko v Sloveniji. Naša domovina je tako
lepa in naša kulturna dediščina tako bogata, na našem podeželju imamo tako pridne in nepokvarjene ljudi, da bi se Evropa čudila, od kod so se vzeli. Skratka, povabiti je treba Evropo k nam.
V	tej stranki sem tudi zato, ker se bori, da bi se zgodovina prav pisala. Kako razmišljajo nekateri ljudje! O revoluciji bi rekla naslednje. Moja starša sta imela 12 otrok. Prve tri tete so bile pohabljene zaradi revščine in rahitisa. Stara mama je ves teden hodila na dnino k bogatemu kmetu za košaro pšenice. V cerkvi so sedele bogate gospe, ki so se tja pripeljale v kočijah, moja stara mama pa je prišla peš. Bila je lačna, v pošve-dranih čevljih in zakrpani obleki. Pa ga ni bilo, ki bi rekel: “Dajmo sedež tej svetnici!” Moja mama je bila bistra in si je želela biti učiteljica ali vsaj šivilja. Zaradi revščine pa je bila obsojena na motiko in dnino. Vprašam vas: kako naj se te krivice rešujejo drugače kot z revolucijo?
V	Združeni listi sem tudi zato, ker se bori proti verouku v šoli, saj svete stvari spadajo samo v cerkev, pa zato, ker se stranka bori, da cerkev ne bi dobila bogastva. Da kdo stopi med ljudi, prisluhne človeškim stiskam, ljudi potolaži in jim skuša pomagati, pač ni potrebno materialno bogastvo, pač pa bogastvo duha, ljubeče in čuteče srce in iskrena želja, da bi pomagal vsakemu človeku. Ne zdi se mi prav tudi to, da so cerkve razsvetljene. Razsvetljevati je treba ljudem pamet in srce, za to pa so potrebne kvalitetne šole! V cerkvi je treba ponujati v branje
duhovne knjige. Le če bodo znali ljudje razmišljati, bodo razumeli vse verske skrivnosti in simboliko. Postajali bodo vse bolj srečni, zdravi, sveti. In še zadnji razlog: zato sem v tej stranki, ker je bil Jezus in njegova posadka levi. Vse razmišljanje sv. apostola Pavla je izrazito levo. TINCA KUHELJ Šentjernej
V Italiji narašča iredentistična gonja zoper nas
Slovenski in hrvaški borci NOB proti klevetam
Na sedežu Zveze protifašističnih borcev Hrvaške v Zagrebu so se sestale delegacije ZZB NOB Slovenije, Zveze protifašističnih borcev Hrvaške in Združenja hrvaških veteranov, ki so jih vodili njihovi predsedniki Ivan Dolničar, Ivan Fumič in dr. Ivo Prodan. Na srečanju so z ogorčenjem in zaskrbljenostjo ugotovili, da v sosednji državi narašča iredentistična in revanšistična gonja proti nacionalnim interesom in državni celovitosti novih držav
Večina te gonje izhaja iz zgodovinsko nedokazanih obtožb o genocidu nad italijanskim življenjem v slovenski in hrvaški Istri ter Primoiju in Dalmaciji v letih med drugo svetovno vojno in domnevno tudi po njej. Omenjeno delovanje ima za edini cilj prikrivanje fašističnega nasilja nad slovanskim življem na omenjenih ozemljih že pred vojno ter zločinskega ravnanja italijanske okupacijske oblasti v Sloveniji in Hrvaški med vojno. Pri tem ne gre le za poskuse kriminaliziranja odpora proti fašizmu in nacizmu na tem območju, ampak tudi za blatenje dveh novonastalih demokratičnih držav.
Zakaj smo šli iz vladne koalicije
v
Ce smo želeli obdržati položaj načelne stranke, v Združeni listi socialnih demokratov nismo mogli ravnati drugače - Do volitev nas čakajo izjemno težke preizkušnje
Odločitev Združene liste socialnih demokratov, da izstopi iz koalicije, je izraz in posledica doslednega uveljavljanja socialdemokratske politike, ki smo jo potrdili tudi na kongresu v Slovenj Gradcu. Gre za zavestno odločitev, za pretehtan ukrep in soglasen sklep predsedstva stranke.
Tako kot je Združena lista socialnih demokratov vedela, zakaj je pred tremi leti vstopila v t.i. veliko koalicijo, danes ve, zakaj je to koalicijo zapustila. Vedno so bili pri teh odločitvah v ospredju cilji programa in politike stranke. Brez kančka slabe vesti smo ponosni na delež, ki so ga prispevali naši ministri pri delu in rezultatih dosedanje vlade. Politična stabilnost, gospodarski zasuk in še sprejemljiva socialna varnost so v veliki meri naš prispevek k zgodbi o uspehu. Mi smo bili tisti, ki smo nasprotovali radikalnim in hitrim potezam in odločitvam vlade, mi smo bili tisti, ki smo zagovarjali iskanje soglasja in vztrajali na partnerskem odnosu z vsemi skupinami in sloji, ki jih vladni predlogi in rešitve neposredno prizadenejo. Tako ravnanje izhaja iz programske opredelitve Združene liste socialnih demokratov.
Vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice vseh pomembnih socialnih skupin: zaposlenih, nezaposlenih, žensk, mladine, invalidov pa tudi upokojencev, se morajo urejati v največji meri z njihovim
sodelovanjem. Ta stališča Združene liste so znana vsem poslancem v Državnem zboru in javnosti, bila pa so znana tudi predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. V primeru sprememb pokojninske zakonodaje, ki niso bile usklajene z upokojenci, smo ravnali v skladu s programom in sklepi organov stranke. Ravnali smo dosledno, načelno in javno in pri tem nismo kršili nikakšrnih dogovorov med koalicijskimi partnerji. Zato so trditve o nekorektnosti delovanja Združene liste v tem primeru neresnične. Očitno predstavljajo poskus zamegliti resnične vzroke našega odhoda iz koalicije.
Tudi ravnanje dr. Drnovška v primeru TAM-a in njegov predlog za rezrešitev dr. Tajnikarja je prestopil vse meje naše politične tolerance. Kot je pokazala tudi kasnejša razprava ob razrešitvi dr. Tajnikarja v Državnem zboru, predlog za razrešitev ni bil dan zaradi napak pri TAM-u niti zaradi neuspešnega dela ministra, temveč, da bi se vlada in dr. Drnovšek rešila lastne politične odgovornosti za sanacijo TAM-a. Ker TAM ni edino veliko podjetje, ki ga tarejo podobne težave, smo v Združeni listi ocenili, da prevladujoča liberalistična politika LDS in konservativna krščanska politika SKD ne moreta biti podlaga za reševanje tako pomembnih in aktualnih problemov. Vse hujši pritiski konservativne in neliberalne politike vlade, zakriti s plaščem pragmatizma, niso več dopuščali prostora za uveljavljanje socialdemokratske usmeritve.
Predlog za razrešitev dr. Tajnikarja in predlog za imenovanje novega ministra brez posvetovanja in soglasja Združene liste je tudi jasna in nesporna kršitev koalicijske pogodbe med predsednikom vlade in LDS ter Združeno listo. Če bi na to pristali, bi se sprijaznili z vlogo drugorazredne in podrejene koalicijske stranke, ki bi izjemno težko zagotavljala svoj vpliv na delovanje vlade.
Izstop Združene liste iz koalicije gotovo pomeni pomembno politično odločitev, ki bo imela velik vpliv na delovanje nove vlade in Državnega zbora. Opredelitev za opozicijsko vlogo pomeni, da bo
tudi v bodoče naše obnašanje pri uveljavljanju programa in politike stranke jasno, ostro in načelno, zasnovano na znanju, strokovnosti in sposobnosti. Iz vlade in koalicije smo šli zato, da bi se vrnili močnejši in vplivnejši. In to priložnost imamo, saj smo stranka jasnih usmeritev, stranka, ki drži besedo, stranka, ki staji oblastna aroganca in spreminjanje stališč tuji, socialno partnerstvo, dogovarjanje in sporazumevanje pa vrednote, brez katerih nobena koalicija in vlada ne more preživeti.
• MIRAN POTRČ V NOVEM MESTU - Četrtkovega zbora območne organizacije Združene liste socialnih demokratov v Novem mestu, kije sprejela to utemeljitev predsednika stranke ob izstopu iz vladne koalicije, seje udeležil tudi Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZLSD v državnem zboru. V več kot enournem nastopu je zelo podrobno in verodostojno obrazložil okoliščine pa tudi zakulisne dogodke, ki so pripeljali do tega premišljenega koraka. Predvsem je poudaril, daje za ZLSD najpomembnejše dosledno zavzemanje za socialdemokratski program in za koristi tistih, ki živijo od lastnega dela in zasluženih pokojnin, pa tudi koristi brezposelnih in marginalnih skupin. Kot največja opozicijska stranka bo ZLSD zdnj lažje in svobodneje delovala, ne da bi ji bilo treba s koalicijskimi partnerji sklepati (gnile) kompromise. Na zboru so obravnavali nekatere območne organizacijske zadeve in izvolili novo vodstvo, ki ga bo še naprej vodil predsednik Marjan Somrak, tajnik pa bo Jože Florjjančič. (M. L.)
Združeno listo socialnih demokratov čakajo do volitev izjemno hude preizkušnje. Stranke, ki nam niso naklonjene, se bodo potrudile v medijih negativno prikazati naše pravilne in poštene opredelitve ob izstopu iz koalicije. V letošnjem letu na volitvah v Državni zbor se bo določala politična usoda Slovenije. Premik na desno bi ogrozil številne pridobitve demokracije in socialne države.
Mag. JANEZ KOCIJANČIČ
APLAVZ NI OBVEZEN
v v
Po principu CBS
Znanka M. T., ki že dvajset let živi na Japonskem, mi je povedala tole zgodbo. "Vslužbo se vsak dan vozim z mestnim avtobusom. Nekega dne se je zgodilo, da šofer ni ustavil na postaji, kjer bi morala izstopiti. Telefonirala sem na njihovo upravo in še isti večer se mi je prišel šofer opravičit. Na dom."
Pred dnevi smo dobili v zavod, kjer delam, račun za telefon. Plačati bi morali štiriin-osemdeset tisoč tolarjev. Pa smo se pritožili, kajti povprečno smo odštevali za telefonske pogovore štiri tisočake mesečno. Od Telekoma smo zahtevali specifikacijo pogovorov za december. Pred dnevi je prinesel poštar drug račun, na katerem je bilo z roko napisano, da moramo nakazati Telekomu nekaj več kot šest tisoč tolarjev za telefonske storitve v decembru. In nič več: nobene obrazložitve, nikakršnega opravičila. Prvi račun je bil torej poslan po principu ČBŠ. Zapisano daljše: če bo šlo. Pa ni šlo.
V Kanadi, kjer sem bil lani, sem na lastne oči videl tamkajšnje račune za telefoniado. Poleg zneska, ki ga je treba plačati družbi, ki se gre telefonske posle, so na papirju še naslednji podatki: datum, klicana telefonska številka, čas in dolžina pogovora. Tam, v Kanadi, je plačnika težko “ošo-pati".
Ze slišim kopico izgovorov: da je pri Telekomu premalo zaposlenih, da imajo slabe plače, da je računalniška obravnava podatkov še v povojih, da je treba pred tem še marsikaj pomembnejšega urediti in tako naprej. Vsak izgovor prav pride, pa če ga prinese pes na repu. S tem zadnjim mislim na vroče linije, ki naj bi po mnenju Telekoma bistveno vplivale na visoke račune, pa na piratsko telefoniranje, ko naj bi iznajdljivci vdirali v linije nič hudega slutečih naročnikov. Čudno: o šlampariji pa ne črhne nihče niti besedice!
TONI GAŠPERIČ
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem poštenemu najditelju, ki je najdeno bančno izkaznico izročil policiji, ta pa mi jo je potem prinesla domov. ' o. N.
Semič
BILO JE PRED STO LETI
Vino izpustili
Iz Dolenjskih novic izbral Miloš Likar
Predrzni tat je so v noči med 26. in 27. januarjem pobrali v vasi Dolž do malega vso obleko in denar, kjer ga je kaj bilo. Obiskali so najbolj revne kmete, ki imajo najmanj zaščitene prostore in kamor je tatinski pohod najlažji.
Povemo naj, da so prejšnji večer skušali ulomiti v Jurni vasi. Ko so kmetje opazili v svojem kraju neznance, so jih odpodili. Niso se uklonili od svojih nakan. Še isti večer so na Dolenji Težki vodi številka 14 vkrali precej živine in žita. O tatovih ni sledu. Bilo je menda šest oseb v cokljah, pravih premetenih ptičev, ki so šli po končanem opravilu žejo gasit v neko zidanico, kjer so gospodarju vino izpustili, kar ga niso mogli popiti. Najbrž je to ravno tista tatinska tolpa, ki je v jeseni z isto predrznostjo izvrševala svoj posel v vaseh Hrušica, Vr-dun, Črmošnjice in Koroška vas. Predlansko jesen pa so obiskali Cerovec in ga prav pošteno oropali.
Ti lopovi kradejo po srkbno pripravljenem načrtu. Vse kaže, da najbrž izrabijo jesenski čas, ko ljudje pozno v noč koruzo ličkajo ali zimsko dobo, ko se družine ogrevajo v najbolj toplem prostoru.
Prosimo slavno županstvo j naj vsaj jednega gospodarja v vsake; vasi oprosti pasjega davka, da bo vsaka vas imela vsaj j j jednega čuvaja zoper to vrsto j ljudi.
I Dolenjske novice, februar 1896
Kozjanski park postaja narodni park
Ekološki forum o aktualnih problemih - Kruti poboji gosk na Ormoškem jezeru -TVdinov vrh naj bi bil demilitarizirano območje, vojašnica pa planinski dom
PODSREDA - Ekološki forum pri LDS je svojo zadnjo sejo opravil kar na sedužu Kozjanskega parka v Podsredi. Njegov direktor Franci Zidarje predstavil številne zamisli, kako se nameravajo preoblikovati v narodni park. Park ima trenutno status spominskega parka (Trebče), pripravljajo pa strokovne osnove za zakon o Kozjanskem parku.
Direktor Franci Zidarje podčrtal razvojne vidike. Tako slikoviti grad Podsreda, ki že ima oznako najbolj grajskega na Slovenskem, ne bi bil tako lepo urejen, če ne bi bil kar dvakrat uvrščen v krajevni referendumski program. Tudi posamezne kmetije so bile uvrščene v razne državne akcije. S celotnim projektom ustanovitve Kozjanskega parka nameravajo kandidirati na razpis za pridobitev sredstev v projektu Phare. Vodstvo parka zelo dobro sodeluje tudi z
POJASNILO
Na občnem zboru DU Semič v penzionu Smuk sem se 25. februarja v razpravi med drugim izrazila glede spremembe zakona o pokojninah in v zvezi s protestom upokojencev v Ljubljani 7. februarja takole: “Nekateri pravijo, da ni nič zato, če nam zmanjšajo pokojnine za nekaj tisočakov. Toda to trdijo tisti, ki jim je pokojnina stranski vir dohodka in ki jih ura ni nikdar klicala v službo.” (Temu je sledil aplavz). To pojasnjujem prizadetim, ki so se strinjali s spremembo zakona o pokojninah in nasprotovali protestnemu zborovanju v Ljubljani, nisem pa proti pokojninam, ki jih pretentajo kmetje, borci in družinski upokojenci. MARTINAJAKŠA
Semič
Nemci.
Okoljevarstveniki z Ormoškega jezera in društva za poboj ptic opozarjajo na pobijanje gosi, saj posebno italijanski lovci lovijo z vabami, reflektorji in strojnicami. Predstavniki ministrstva za okolje in prostor so menili, da se morata slovenska in hrvaška stran dogovoriti o skupnem opazovanju na tem jezeru.
Pri Vonarju (Atomske Toplice) seje nekdaj razprostiralo Sotelsko jezero. Nekdaj so Hrvatje zaradi bojazni pred krško nuklearko tod načrtovali rezervat za pitno vodo. Zgrajen je bil mogočen jez, sedaj pa je tu ostala le vrsta nerešenih
LAHKO POMAGATE OB STOLETNICI ASPIRINA?
Prihodnje leto bo minilo sto let, odkar je nemški kemik Felix Hoffman s sintezo ace-tilsalicilne kisline ustvaril aspirin, eno najbolj znanih in množično uporabljanih zdravil. Ob stoletnici aspirina bo slovensko podjetje Bayer Pharma praznovalo 25-letni-co svojega delovanja in ob tej priložnosti pripravlja rastavo, ki bo pospremila simpozij o aspirinu. Podjetje naproša vse, ki imajo doma morda kak aspirinov reklamni material ali škatlico, starejšo od 30 let, da jim to pošljejo na naslov: Bayer Pharma, d.o.o., Marketing farmacevtskih izdelkov, Irena Ham Likar, Celovška 135, Ljubljana, ali se oglasijo telefonsko na št. 061/ 159-31-41. Oddolžili se bodo z lepim darilom.
praznuje prof. Jan Kambič 80-letnico. Biti rojen na prestopno leto je očitno privilegij, ki je dan le redkim smrtnikom. Janez Kambič, dolgoletni ravnatelj črnomaljske gimnazije, ne kaže svojih let. Morda je vse skupaj čarovnija, povezana s praznovanjem rojstnega dne le na vsaka štiri leta? Ohranil je vse svoje neizčrpne zaklade hudomušnosti in za cel razred skupaj vedoželjnosti. Razred omenjam zato, ker je ves svoj delovni vek posvetil vzgojno-izobraževalnemu delu, kar ni dejavnost, ki bi jo družba kar tako ovenčala s slavo in pohvalo, ji odmerjala spoštovanje in dajala občutek družbene pomembnosti. Janezu Kambiču je v svojem plodnem življenju uspelo, da si je pridobil in ohranil ugled in spoštovanje.
Bil je ravnatelj gimnazije v Črnomlju od leta 1958 in 1981 in je po 44 letih poučevanja in vodstvenih obveznosti odšel v pokoj. Enako, kot si je vedno prizadeval za svoj ugled, se jc trudil, da bi gimnazija opravljala svojo vsestransko funkcijo: izobraževalno, vzgojno, kulturno in družbeno angažirano. Ni mu bilo lahko v prvih letih ravnateljevanja, saj šola ni imela ne kadra ne primernih

JC,	, o
lju velikega pomena ;___________
krajino, in ves čas se je boril za njen obstoj in napredek. Vedno je znal podpreti učitelje in dijake, ki so imeli ambicije, da se dvignejo nad okvire, ki jih predpisuje predmetnik. Znal je pohvaliti, pa tudi pograjati, namenoma spregledati in včasih kaznovati, vendar vedno s pravo mero, da bi ukrep dosegel svoj namen.
Janez Kambič je začel poučevati matematiko in fiziko že daljnega lfttfl 1945 na Klasični oimna^ijj y
leta 1945 na Klasični gimnazijT Ljubljani. Naslednje Teto mu je Ministrstvo za šolstvo odredilo
.......... “ “~	vzui^UUU
delovno mesto na učiteljišču v Tolminu. Na teh šest let ga vežejo posebno lepi spomini. Nato ga je življenjska pot pripeljala v Kranj in jeseni 1953 se je vrnil v rodno Belo krajino na črnomaljsko gimnazijo. Do leta 1958 je poučeval matematiko in fiziko in opravljal pomembne družbene funkcije; bil ie referent za šolstvo na okraju v Črnomlju in pomožni inšpektor za matematiko v Novem mestu. Jeseni 1958 je bil imenovan za ravnatelja Gimnazije v Črnomlju in to funkcijo je opravljal do upokojitve. Nekaj let je bil tudi ravnatelj Dijaškega doma. Ponosen je, daje
Janez Kambič - 80-letnik
v tem času Črnomelj do-epubliško Žagarjevo priznanje, ki je bilo najvišje priznanje za delo na vzgojno-izobra-ževalnem področju.
Prof. Kambič je bil dejaven na raznih področjih. Bilje član sveta za šolstvo okraja Novo mesto in podpredsednik komisije za štipendije. Okraj ga je imenoval v republiški upravni odbor na Univerzi v Ljubljani za izgradnjo študentskih domov. Deloval je tudi v upravnem odboru Skupnosti gimnazij Slovenije ter v odboru DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov v Ljubljani). Štiri leta je bil poslanec Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine občine Črnomelj. Sodeloval je pri postavitvi spomenika J. Marentiču pred Dijaškim domom v Črnomlju, pri akciji za pokojninsko zavarovanje kmetov in pri postavitvi spomenika “Viniški republiki” na Vinici. Z odborom Belokranjskega muzejskega društva v Metliki je kot predsednik (tajnik podružnice v Črnomlju sodeloval pri odkritju spominske plošče Janezu Mihaelu Žagarju na Vinici in Mihaelu Kambiču v Dragovanji vasi - obakrat je imel otvoritveni govor. Na njegovo pobudo so pri železniri v Novem mestu z BMD ZZB v Črnomlju in Železniškim gospodarstvom postavili v Črnomlju lokomotivo kot spomenik NOB.
Tudi po 44 letih poučevanja mu ni zmanjkalo energije, da ne bi še sodeloval v raznih komisijah in društvih. Predvsem pa še vedno rad pomodruje s svojimi nekdanjimi dijaki in sodelavci na obletnicah mature, kamor ga vedno z veseljem povabijo.
Ob visokem jubileju mu vsi čestitamo in želimo še veliko prestopnih let!
Za kolektiv Srednje šole Črnomelj GABRIJELA V1DIC-M1HELČ1C
ekoloških vprašanj. Beseda je tekla tudi o boljšem reševanju odprtih vprašanj na Kolpi v sodelovanju z nacionalnim parkom Risnjak na hrvaški strani. Med državama obstajajo povsem nasprotujoči si načrti: dolgoročni plan Slovenije govori o zavarovanju rek Čabran-ka in Kolpa, medtem ko so na Hrvaškem pričeli govoriti celo o energetskem izkoriščanju z akumulacijami na omenjenih rekah. Nadaljnja možnost za sodelovanje je tudi svkrajinskim parkom Gorjanci in Žužemberkom. Člani ekološkega foruma so menili, naj se Trdinov vrh razglasi za demilitarizirano območje, vojašnica pa spremeni v planinski dom. Čez čas naj bi bila zavarov ana območja še Boč - Donačka gora, Štrumovec, Jeruzalemske gorice, Mura in Murska šuma. Tajnik ekološkega gibanja Karel Lipič je opozoril še na hrvaške načrte za gradnjo ter-mocentrale Plomin 2.
ALFRED ŽELEZNIK
Preplet dveh resničnosti
Predavanje o življenju po življenju in o duhovni rasti
NOVO MESTO - Minuli petek, 23. februarja, zvečer je bila rokopisna čitalnica Knjižnice Mirana Jarca veliko premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti besedam Martina Herbsta, ki je imel predavanja o življenju po življenju in o realnosti duhovne rasti. Take teme očitno zelo zanimajo ljudi in tako jih je moralo kar precej stati v sosednjem prostoru ali pa so se predavanju odpovedali. Večerje organiziralo Združitveno gibanje, ki si z različnimi projekti prizadeva graditi pristne človeške odnose in duhovne vrednote.
Predavatelj, ki je doma iz Danske, živi in deluje pa že nekaj let v Sloveniji, je govoril v angleščini, poskrbljeno pa je bilo za sproten prevod. Predavanje bi še najlažje označili kot prijetno in le tu in tam nekoliko po sili duhovito kramljanje o hkratnem obstoju ter prepletanju fizične in duhovne resničnosti ter o potrebi po gradnji lastnega duhovnega razvoja z vrednotami, kot so nesebičnost, ljubezen in resnica. Vprašanja iz občinstva pa so pokazala, da g. Herbst ni prav posebno prepričljiv v zadevah duhovne resničnosti, še posebno, ko je govoril o lastnih izkušnjah zasmrtja, kar je ob sicer nedvomno dobrih namenih organizatorja in predavatelja poslabšalo celoten vtis.
MiM
Franc Kos
V soboto, 10. februarja, smo na trebanjskem pokopališču k večnemu počitku pospremili Franca Kosa z Odrge pri Trebnjem. Rodil se je 26.12.1907 na Težki Vodi na revni mali kmetiji v družini s šestimi otroki. Že zgodaj je izgubil očeta in mama je sama skrbela za vzgojo in preživetje družine. Franc je moral služiti kot hlapec pri raznih kmečkih družinah. Po od-služenju vojaškega roka se je priučil za zidarja in se leta 1936 zaposlil pri železnici. Tri leta kasneje seje poročil z Bizjakovo Mal-ko z Odfrge pri Trebnjem. Rodili so se jima trije sinovi. Vsi so se izšolali in si ustvarili družine.
Od leta 1950 pa do upokojitve 1968 je bil premogar na železniški postaji Trebnje. Njegovo delo je bilo naporno. Kdo ve, koliko lokomotiv je opremil z vodo, premogom in peskom! Delavci SVP se dobro spominjajo, kolikokrat jih je v najhujši zimi ob čiščenju tirnic povabil na toplo v svoj delovni prostor. Leta 1983 mu je zaradi hude bolezni umrla žena, ves čas pa je zanjd lepo skrbel. Sam je bil trdnega zdravja in je do zadnjega rad hodil k prijateljem in sam v trgovino. Bil je član društva upokojencev Trebnje. Rad se je udeleževal izletov in srečanj, kjer seje prepevalo. Veliko je vedel povedati o preteklosti, povpraševal je po znancih in nekdanjih sodelavcih. Kot dober prijatelj in zaradi človeškega odnosa do sodelavcev bo vsem ostal v lepem sDominu!
R. M.
Morske specialitete ob Krki
Kuhar Branko Ivetac iz gradu Otočec je specialist za pripravo istrskih in dalmatinskih jedi
OTOČEC - Zadnji konec tedna so imeli v resta>. aciji Tango na Otočcu večere dalmatinske kuhinje. Pred kratkim pa so bili v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah zelo dobro obiskani dnevi morskih jedi. Pri obeh dnevih kulinaričnih posebnosti je imel veliko besede in še več dela Branko Ivetac, pomočnik vodje kuhinje v gradu Otočec. Branko je namreč Istran iz Strunjana in je v tamkajšnjem Krkinem zdravilišču tudi več let delal. Kot Istran in kot kuharje še posebej specialist za istrsko, primorsko, dalmatinsko, recimo kar mediteransko kuhinjo.
“Ob taki in tako pripravljeni hrani sem zrasel,” pove Branko, ki je pred tremi leti prišel iz Strunjana na Otočec in si pod Gorjanci pri Podbočju ustvaril nov dom. Sicer pa je Ivetac na pol Dolenjec, saj je njegova mati doma z Jurčičeve Muljave, oče je pa Istran. “Nasploh je mediteranska kuhinja precej podobna, razlikuje se pravzaprav le v podrobnostih, tudi istrska od dalmatinske. V glavnem gre za morske jedi, vse, kar zraste v in ob morju, in to v glavnem pri- • pravljeno na žaru ali kuhano, obvezno z uporabo olivnega olja. Ta kuhinja skorajda ne pozna ocvrtih jedi, maščob je zelo malo in še to, kot rečeno, le olivno olje, ki ga sodobni prehranski strokovnjaki najbolj cenijo in priporočajo,” je pripovedoval prijetni kuhar.
Na Otočcu že kakih 10 let občasno pripravljajo dneve dalmatinske kuhinje in včasih so ob takih priložnostih na pomoč poklicali kuharje iz Strunjana, sedaj imajo pa kar svojega strokovnjaka. “A tudi pri tej kuhinji se okus naših gostov spreminja. Zanimivo, da so včasih največ naročali brancina, sedaj pa zelo malo, vse bolj se odločajo za na poseben način pripravljene specialitete; sedaj ne gre več samo
Branko Ivetac
za to, da jedo morsko ribo, ampak hočejo pripravljeno na poseben način. Tako veliko naročajo škarpeno, ki je zame, pripravljena skupaj s krompirjem, česnom, maslom, peteršiljem, belim vinom in olivnim oljem, najboljša ribja jed. V Rogu je bila posebna specialiteta rošpo, to je morska žaba.”
V otoškem gradu imajo tudi sicer vedno na jedilniku nekaj morskih specialitet. “Danes je moč v ribarnici v Novem mestu dobiti toliko svežih morskih rib kot na obali,” pravi poznavalec. “V zadnjih letih se je močno razvila prehranska osveščenost ljudi in vse pogosteje naročajo ali si pripravljajo zdrave jedi, med katerimi so gotovo na prvem mestu morske dobrote, izogibajo pa se cvrtja, maščob, močnih in težkih jedi. Vendar prehod ni tako enostaven, tudi pri kuharjih je potreben čas, da se obrnejo od tradicionalnega kuhinje in sprejmejo novosti.”
Branko Ivetac je na Otočcu k temu gotovo precej pripomoček
Doslej največja maškarada
Dvesto nagrad za 1.000 maškar - Nagrada Brusnicam
NOVO MESTO - Občinski zvezi prijateljev mladine je uspelo pripraviti doslej največjo otroško maškarado, ki je v Športno dvorano pritegnila preko 1.000 maškar in prav toliko njihovih staršev in sorodnikov. Maškarada je bila največja tudi po številu nagrad, ki so jih za skoraj 200 maškar prispevale novomeške trgovine in obrtniki, seveda pa so bile na čelu pokroviteljev Dolenjske pekarne, ki so vsakega udeleženca sprevoda pogostile s toplim krofom, čaj pa je prispevat kolektiv Šolskega gostinskega centra. Rajanje z ansamblom Maj in izbor mask je trajal skoraj tri ure.
Prireditev so omogočili: Dolenjske Pekarne in Agencija za šport Novo mesto, SŠGT Novo mesto, Cestno podjetje Novo mesto, Policijska postaja Novo mesto, Mestna godba Novo mesto, trgovina Benefit, trgovina Miki Miška, trgovina Zarja, Studio D, E Shop, RTV servis in
trgovina Bambi, trgovina Mateja, Baby center - prodajalna Sonček, trgovina Bazar, turistična agencija Mana, trgovina Podgorje, Labod, trgovina Black Jack, urarstvo Budna, trgovina Papirus, graverstvo in zlatarstvo Bartol, Dolenjka - nakupovalni center Drska, trgovina Ruža, trgovina Royal, urarstvo Bukovec, foto Asja, gostišče Kos, trgovina Ježek, trgovina Nina, mini market Maja, frizerski salon Jure, Dom kulture, trgovina Nevenka, zlatarski studio Krona, urarstvo Novak, trgovina Roni, gostilna Bučar, frizerstvo Barbara Pavlin, trgovina Frik, trgovina Cekar, trgovina Alfagraf, lekarna Novak, Sadje in zelenjava Deladini, trgovina Buttler, trgovina Kraš, trgovina Dvojka, trgovina Orient, Minitour, trgovina Palma, trgovina Mediš, sodavičarstvo More, trgovina Alp Šport, trgovina Bonita.
Hvala vsem!
IZ MLINA JE PRIŠLA MLADA - Letos so med maškarami najbolj presenetili šolarji iz Brusnic. V želji, da bi v domačem kraju obudili stare pustne običaje, so pred komisijo v Športno dvorano pripeljali “babji mlin ", v katerega ser dajali stare babnice, ven so po nekaj za-| stikih kolesa priskakljale ljubke ‘frajlice Poleg mlina so si Brusničani j prvo nagrado zaslužili tudi s prikazom pustne poroke in vožnje Kurenta.
Vonj po pomladi
Pretekli teden sem se vrnila iz ene od prestolnic visoke mode, Rima. Večji modni ustvarjalci, kot so: Christian Dior, Valentino, Giorgio Armani, Jean Paul Gaultier, Krizia, Dolce & Gabbana, Versace in če bi lahko naštevala, dvakrat na leto, januarja in septembra, predstavijo svoje kolekcije prihajajoče sezone množici profesionalnih kupcev. Tako celotna zasedba, od manekenk, vizažistov do kreatorjev in izvajalcev, pripotuje v prestolnice: Pariz, Rim, Milano, London, New York. Njihove sledi pa so vsekakor opazne že v mnogih prodajalnah v Rimu.
Res je tudi, da so vremenske razmere že čisto spomladanske. Barve visoke mode, ki nas vedno znova in znova prevzamejo v novih tonih, svežih stilih in kombinacijah. Opaziti je predvsem kombinacije črne in bele, bombonske in kromalične barve. Svetli toni rumene, zelene, ciklamna in turkizne so uravnotežene. Letošnja pomlad in poletje bosta še bolj drzna in erotična. Kratka krilca širša v spodnjem delu, kratki zgornji deli. Materiali so kompaktni, klasični in elegantni. Nakit je odveč, modni videz ustvarjajo dodatki, velika očala in sandali z visokimi petami, paščki.
Moška moda na prvi pogled deluje šokantno, saj je polna barv in rož, vendar se tu in tam najdejo umirjene kolekcije. Kreatorji ponujajo možnosti “osvobojenega ” moškega. Tu so mišljene odvečne kravate in klasika belih bombažnih srajc. Svilenim moškim oblekam na enoredno zapenjanje so dodani brezrokavniki, ki odrinejo
Sra]Ce' JERCA LEGAN
Zadnji mesec v letu je bil res živahen
Zahvala sponzorjem
NOVO MESTO - V medobčinskem društvu slušno prizadetih Novo mesto je bil lanski december zelo prazničen, vesel in živahen kot že dolgo ne. Imeli smo kar štiri prireditve, ki so bile povezane z dedkom Mrazom, novoletnim praznovanjem, obdaritvijo, pogostitvijo in dobro voljo. Zato se zahvaljujemo sponzorjem, ki so pomagali obdariti naše otroke: frizerskima salonoma Jure iz Novega mesta in Sašo z Rateža, mizarstvu Gorišek iz Šentjerneja, ge. Colaričevi iz Kostanjevice in g. Martinčiču iz Novega mesta. Najbolj veselo je bilo, ko smo imeli z društvom iz Krškega silvestrovanje v osnovni šoli Škocjan. Bili smo presenečeni nad lepo okrašenim prostorom in ljudmi, ki so naklonjeni slušno prizadetim ljudem. Presenečenje nam je pripravil tudi župan občine Škocjan Janez Pov-šič, ki nas je prišel pozdravit. Kljub praznikom nismo pozabili na begunce, zato smo obdarili naglušne begunce in v velikem številu obiskali našega člana iz Semiča. Malenški so bili veseli članov društva, nas pogostili tako, kot znajo samo Belokranjci. Dopisniška sekcija MDSP Novo mesto
Pri zobozdravniku še daljša vrsta
Zobozdravnik dr. Anton Šuklje opozarja na probleme, ki nastajajo zaradi vse večjega povpraševanja po (zobo)zdravstvenih storitvah ter vse manjših pravic zavarovancev
METLIKA - Ob začetkih zasebništva v zdravstvu je marsikdo mislil, da se bodo zdravstvene storitve približale pacientom in da ne bo nepotrebnega čakanja. A ni tako, kajti zdravstvena poraba na prebivalca narašča, družba pa ne dovoli povečevanja zdravstvenih storitev. Zato družba preko zavarovalnice omejuje obseg pravic zavarovancem za zdravstvene storitve, posebno v zobozdravstvu in specialistični dejavnosti.
Tako so v zobozdravstvu za pro- sam. Za zobozdravstvo gre namreč tetiko natančno predpisane pravi- okrog 7 odst. zdravstvenih sred-ce, ki niso vedno skladne s stro- štev, kar je 5.600 tolarjev ali dve do kovno predpisanimi pravicami. tri plombe na prebivalca Sloveni-Zavarovalnica plačuje enostavnej- je na leto. ša popravila, vse ostalo pa mora Tudi dr. Anton Šuklje iz Metlike pacient delno ali v celoti doplačati je 1. oktobra lani postal zasebni
/Novice iz topliške doline
Pridobitve in nove potrebe vaščanov Podhoste, Suhorja, Obrha, Poljna, Podturna in Meniške vasi
DOLENJSKE TOPLICE - Po-dhoščani bi radi obnovili propadajoči kulturni dom. Nekaj denarja imajo že obljubljenega, z delom pa bi vaščani petih vasi pomagali tudi sami, saj za različne potrebe potrebujejo tak prostor. Ko bo na top-liški pošti urejena telefonska centrala, bo možnost tudi novih telefonskih priključkov. Vaške poti vaščani vzdržujejo sami, težave pa jim delajo vaški kanali in jezijo se na obrtnika, ki vozi po njihovi poti s preveliko tonažo, pa za cesto do sedaj ni prispeval še nič. V Suhorju imajo asfalt in javno razsvetljavo, moti jih le, da ena vaška pot kljub desetletni uporabi še ni vrisana. Pogrešajo tudi večji kontejner, saj je odpadkov preveč. Na Obrhu jih od novega leta moti slab sprejem na tv pretvorniku Plešivica, v okvari pa je še javna razsvetljava. Že tretje leto imajo v gradnji mostiček preko Radešce v naselje Sela, vendar izvajalec del Fabjan zamuja z delom. Popravila sta potrebna vaški asfalt in kapelica iz prve svetovne vojne.
Poljanci imajo že dve leti asfalt na Mali Rigelj pa do pokopališča.
V	načrtu imajo letos asfaltirati še odcep stare ceste. Potrebna je, vodovodna napeljava do Starih Žag.
V	Poljanah je obnovljena cerkev, pri Grilovih pa imajo zgodovinsko zbirko z okoli 300 predmeti, ki so jih uporabljali staroselci Kočevarji. V Podturnu je zelo delavno gasilsko društvo s 115 člani. Imajo lep gasilski dom z vsem potrebnim inventarjem, letos ba bodo uredili tudi lastninjenje. Na novo imajo asfaltirano cesto od Palčiča proti Griču. Na pokopališču še nimajo vzdrževalca. V novem delu naselja želijo urediti javno razsvetljavo. Največji problem pa je ta, da v vasi ni avtobusne postaje. Čakajoči potniki so v nepreglednem ovinku v stalni nevarnosti. Zato je potrebna prometna signalizacija m znaki za omejitev hitrosti. S pluženjem cest so zadovoljni, saj so dobili sponzorsko pomoč. Problem Nemške vasi pa je kana-
•	Lastnina je past: tisto, kar mislimo, da imamo, ima nas. (Karr)
•	Zakon je politični ukrep, je politika. (Lenin)
•	Ko človeka prisilijo, da umolkne, začne misliti. (Petan)
•	V demokraciji cenzorji popravljajo samo slovnične napake. (Petan)
•	Slovenci imamo izrazito veliko število nergačev. (Svetlik)
lizacija, ki mora zaradi ekoloških razlogov čimprej priti na vrsto. V novem naselju si želijo tudi javno razsvetljavo. Da bo vaška skupnost po vaseh delovala, pa je še kako potrebna krajevna skupnost. Brez nje ne bo šlo.
TONE VIRANT
Za boljšo fotografijo
RIBNICA - Fotoklub Fuji Ribnica združuje okoli 300 fotoamaterjev z območja od Kočevja preko Ribnice in Velikih Lašč do Ljubljane in Novega mesta. Na nedavni letni konferenci so izvolili za predsednika Toneta Prusa iz Ribnice, za podpredsednika Janeza Papeža iz Kočevja in za tajnika Stanka Lavriča.
Fotoklub je že začel spet s fotokrožki po osnovnih šolah Ribnica, Kočevje, Sodražica in Loški Potok, za sodelovanje pa se dogovarjajo še z nekaterimi drugimi šolskimi
Janez Papež
vodstvi. Letos bodo za člane spet organizirali 4 do 5 tečajev za boljšo fotografijo. Člani bodo spet razstavljali najboljše fotografije na jesenskem Ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva.
Že marca bo klub pripravil v Ribnici ogled projekcije diapozitivov, katerih avtorje Maks Ipavc, ribniški dekan in član kluba. Maja pa bo v Seškovem domu v Kočevju razstavljal podpredsednik kluba Janez Papež, ki je imel doslej že blizu 70 razstav doma in po svetu ter ima edini v mladem klubu naziv fotograf II. kategorije, nabira pa že točke za prvo kategorijo. Na konferenci sta prejela naziv fotografa III. kategorije člana kluba Stanko in Stane Lavrič.	J. P.
U RENT JE POKOPAN, ŽIVEL PUST! - Pustno rajanje se je Kostanjevici na pepelnično sredo končalo. Vdani privrženci oblasti Šelme so svojega patrona Kurenta, ki jim je bil zvest in predan vse štiri dni praznovanja, popoldne pospremili na njegovi zadnji poti po kostanjeviških ulicah, utapljali žalost pri vseh gostilnah ob cesti in ga po starem običaju položili v Krko. Pri tem so upoštevali njegovo največjo željo, ki jo je zapisal tudi v testamentu: “Lepo me po Kostanjevici okoI nesite in pazite, da me v kakšni cestni luknji ne zgubite... ” Po starem verovanju naj bi lepo položen oziroma vrženi Kurent v Krko ljudem prinesel dobro letino in srečno leto - letos je Prforcenhavsu to uspelo. (Foto: T. G.)
zobozdravnik. V najem je vzel opremo in prostore v tukajšnjem zdravstvenem domu, ki jih je imel v uporabi že prej. Občinski svet Metlika mu je podelil koncesijo, da torej lahko za zavarovance opravlja zobozdravstvene storitve z družbenimi sredstvi, poleg tega pa dela tudi za samoplačnike. Na prvi pogled se za zavarovance ni nič spremenilo, v resnici pa se je čakalna doba močno podaljšala, zlasti pri protetičnih storitvah, kjer so morali nekdaj pacienti čakati do tri mesece, danes pa po leto do leto in pol. Dr. Šuklje pravi, da je njegova krivda tu izključena. Držati se mora le predpisanega dela po pogodbi in celo razmerja med protetiko na eni strani ter zdravljenjem in plombiranjem na drugi. To razmerje pa je 40 proti 60 v prid slednjima dvema. “Občutek imam, da bi družba hotela, da pro-tetika postopoma preide na samoplačništvo, čeprav se zobozdravniki temu upiramo, posebno mi iz starejše generacije, saj menimo, da je zdravstvena usluga pač zdravstvena usluga in smo na strani pacientov,” pravi dr. Šuklje.
Norma, ki jo ima dr. Šuklje sedaj, je enaka kot takrat, ko je delal v družbenem sektorju, torej 48.000 točk na leto. Razlika je v tem, da je prej naredil znatno več točk, pač toliko, kolikšne so bile potrebe pacientov, kajti sistem financiranja je bil drugačen. Sedaj pa za paciente, ki jim zobozdravstvene storitve plača zavarovalnica, ne sme narediti več, kot ga obvezuje pogodba, če pa bi to storil, mu zavarovalnica ne bi plačala dodatnega dela. Izračunal je, da lahko preko zavarovalnice naredi na leto 200 protez ali 400 prevlek manj kot prej. Prej je za protetična dela prišlo pri njem na vrsto po 30 do 40 pacientov na mesec, sedaj le še 3 do 10, odvisno od tega, kakšen je poseg. S tem se podaljšuje čakalna doba. “Ljudje se vpisujejo v vrstni red in čakajo, meni pa je težko pri srcu, čeprav nisem nič kriv, kajti takšni so predpisi,” potarna dr. Šuklje. Seveda pa je čakalna doba precej krajša za paciente, ki podpišejo, da so samoplačniki in da ne bodo zahtevali povračila stroškov od zavarovalnice, ter za paciente, ki potrebujejo protetične storitve, ki so izven pravic po zavarovalniških predpisih, in so torej tudi samoplač-
nlkl'	M. BEZEK-JAKŠE
/Daleč je zemlja”
Je naslov razstave del črnomaljskega akad. slikarja Jožefa Vrščaja
METLIKA - Z razstavo “Daleč je zemlja” se Jožef Vrščaj predstavlja s svojimi najnovejšimi deli. Po tem, ko se je nekaj časa izpovedoval tudi s kovinskimi mrežami, se je lani vrnil k “svojemu” materialu. Ostal je zvest pleksi steklu pa tudi svoji prostorski formi -kocki. Ta je zdaj začela počasi izgubljati svojo ostrorobo označitev, postala je nekako svobodnejša. Tako, kot je bil Jožef Vrščaj pred leti prvi, ki je začel delati s pleksi steklom, je danes zopet eden prvih, ki se je začel likovno spogledovati z živim srebrom. To je živo, gibljivo, je simbol življenja. Gibljivi postajajo znaki, s katerimi avtor opredeljuje svoje mobilne izdelke. Osnovne Vrščajeve ideje so namreč povezane z naravo.
Mala plastika, katere dober predstavnik je Jožef Vrščaj, že dolgo ni več - kot ugotavlja likovni kritik Brane Kovič - le prikupen kipec, ki ga zbiralec ali ljubitelj postavi v vitrino ali na polico. Sodobna kiparska stremljenja presegajo komorno, intimistično razsežnost male plastike. V tej smeri gredo tudi razmišljanja Jožefa Vrščaja, ki je razvil svoj prepoznavni kiparski stil.
ANDREJA BRANCELJ
KDO POGREŠA PSA?
NOVO MESTO - Prijazen črn kuža nizke rasti, podoben pudeljčku, že več kot 14 dni pri blokih na Kandijski cesti nasproti SDK milo išče svojega gospodarja ali nekoga, ki bi mu ponudil zavetje. Lahko pokličete na tel. št. 341 - 747.
Letos nova oprema
Žužemberški gasilci
ŽUŽEMBERK - Žužemberški gasilci z veseljem in zadovoljstvom ugotavljajo, daje bilo lansko leto kljub težavam zelo uspešno. Na področju strokovnega usposabljanja in tekmovanj se lahko pohvalijo, da so na sektorskem tekmovanju dosegli lepe rezultate. Bili so tudi organizatorji pionirskega in mladinskega občinskega tekmovanja in so dosegli dve prvi in eno četrto mesto. Redno se udeležujejo tudi vsakoletnega občinskega relija, sodelovali pa so tudi na sektorski vaji v Šmihelu, kjer so pokazali svojo tehniko.
Po besedah predsednika Slavka Struna so največjo delovno zmago dosegli julija, ko so svečano prevzeli v uporabo novo motorno črpalko Ziegler ter novo hidravlično napravo Weber. Konec leta pa so uspešno zaključili tudi z napeljavo centralnega ogrevanja v prostorih doma. Zavedajo se pomoči vseh krajanov in sponzorjev, kot so Zavarovalnica Tilia, Ministrstvo za obrambo, Adriachem, KS
Slavko Struna
Žužemberk, Astra in drugi. “Letos nameravamo nabaviti novo napravo za polnjenje gasilskih aparatov Gloria in Pastor, za kar imamo usposobljeno osebo, radi pa bi prišli tudi do čolna za reševanje v vodi, vitle in kompresorja, ki bo skrbel za stalni tlak v avtocisterni,” je povedal dolgoletni gasilec in zagnani predsednik Slavko Struna, brez katerega bi žužemberški gasilci težko tako veliko dosegli v zadnjih letih in tako uspešno zaključili zbor društva, ki je bil v soboto, 24. februarja.
S. MIRTIČ
Tilia je
podarila šolam 300 parov smuči
Novomeške osnovne šole so zavarovane pri konkurenci
NOVO MESTO - Kar nekaj osnovnih in srednjih šol po Dolenjski in Beli krajini je pred kratkim svojo zbirko športne opreme obogatilo s tekaškimi smučmi. Zavarovalnica Tilia iz Novega mesta je namreč mednje razdelila le nekaj manj kot 300 parov smuči. Zavarovalnica seveda ni noben dedek Mraz, zato je smuči delila samo tistim šolam, ki imajo svoje premoženje zavarovano pri njej, in tudi število prejetih parov smučk je bilo odvisno od velikosti šole in višine zavarovalne premije.
Največ, kar 40 parov smuči, je tako dobila Srednja tehnična in zdravstvena šola v Novem mestu, ki šteje sicer čez 2.000 učencev. Na območju dolenjske regije so z izjemo ene vse srednje šole premoženjsko zavarovane pri Tilii, pri osnovnih šolah pa je drugače. Pri zavarovalnici pravijo, da se je tudi tu večina odločila za zavarovalnico z domicilom v Novem mestu, če je lahko o tem sama odločala. Žal med prejemnicami smuči ni nobene osnovne šole iz občine Novo mesto, ker se je vodstvo občine raje odločilo za konkurenčno zavarovalnico Triglav.
Take akcije sodijo v ustaljeno prakso Tilie, ki je v preteklih letih podarila šolam že tudi več kot 100 računalnikov, pa še video kamere in drugo opremo. Na ta način vlaga del plačanih premij nazaj v šole.
Gasilsko društvo [F Maharovec si | želi avtomobil |i
Z občnega zbora
MAHAROVEC - Gasilsko dru- L štvo Maharovec je na občnem zboru v nedeljo, 11. februarja, ob ^ prisotnosti župana Franca Hudok- v lina, predstavnikov novoustanov- Q ljenega poveljstva Metoda Krvine in Jožeta Jakšeta ter predstavnika gasilske zveze Franca Šinkovca obravnavalo delo in uspehe v letu “ 1995. Predvsem smo veseli, da na našem območju v preteklem letu 5 ni bilo večjega požara, vendar so lahko mimoidoči mnogokrat opazili urjenje tekmovalnih desetin pred našim domom. Kasnejši rezultati so pokazali, da to ni bilo zaman. Ekipe A in B so se uvrstile ^ na regijsko prvenstvo, ki je bilo oktobra v Šentjerneju. Najboljši so se uvrstili na državno prvenstvo, | med njimi tudi naša B-ekipa, ki j upa, da bo dostojno zastopala našo ^ mlado občino Šentjerej, ki ji je omogočila v teh zimskih mesecih tudi nekaj ur rekreacije v športni dvorani.	|(
Ker na našem območju nimamo | sirene za javno alarmiranje in jav- j Ijanje, smo neuporabno sireno usposobili in upamo, da bo dovolj za j alarmiranje našega območja. Za j društvo bo najveeji zalogaj naba- i va avtomobila. Kupček nam počasi ] raste in upamo, da se bo nekoč j združil s sredstvi naše občine in še • oplemenitil sodelovanje. Po stari ; gasilski navadi sodelujemovs sosednjimi društvi Škocjan, Šent- ; jernej, Vrhpolje in Mokro polje, ki • so se odzvala našemu vabilu. ■ JOŽEGRGOVIC
V službi ves dan
Patronažni sestri Jožica in Klara skrbita za celotno občino Šentjernej
ŠENTJERNEJ - Višji medicinski sestriJožica Verstovšek in Klara Žnideršič že več kot dve desetletji skrbita za zdravje in nego 7.000 ljudi sedanje občine Šentjernej od novorojenčkov do starčkov, če je potrebno, pa sta tudi babici. Njuno delo je sestavljeno iz dela v prostorih Zdravstvenega doma in obiskov po domovin ne glede na čas.
“Vrata naše ambulante sicer niso nikoli zaklenjena, vendar po osmi uri zjutraj greva s sodelavko vsaka v svoj konec občine. Najine avtomo-
Jožica Verstovšek: “Očitki glede najinega dela v rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!" so neupravičeni. ’’
bile ljudje dobro poznajo. Ne zadrži naju ne sneg ne kaj drugega,” pravi na očitke iz rubrike Dolenjskega lista “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” patronažna sestra Jožica Verstovšek in nadaljuje: “Večkrat sva v svoji pisarni že pred šesto uro zjutraj. Na računalnik urejava kartoteke bolnikov in ostale dokumente o našem delu. Na dan morava obiskati po osem bolnikov in jih oskrbeti. Velikokrat vsaka od naju naredi še veliko več. Od najinega dela je odvisna tudi najina plača. Zato je potrebno mesečno pošiljati tudi poročila v Novo mesto. Obiske ponavadi določata bolnišnica ali zdravstveni dom, veliko naju ljudje pokličejo sami. Najino delo je tudi poučevanje mladih mamic o novorojenčku, nekaj časa pa na koncu ostane za preventivno delo in socialno delo v neurejenih družinah.” J. P.
TELEVIZIJSKI SPORED
I
Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 29. II.
SLOVENIJA 1
8-15 -0.10 TELETEKST 8-30 VIDEOSTRANI 850 POČITNIŠKI PROGRAM ŠKRAT SANJAVEC
9.30	BRIŠI PIŠI: ZA ZDRAVJE
9.40	BATMAN, amer. naniz., 20/32
10.05	SUPER STARA MAMA, 4. epizo da ang. naniz.
10.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE >0.55 TEDENSKI IZBOR
SHINGALANA, avstal. dok. nadalj., 3/4
11.25	PO DOMAČE >3.00 POROČILA >3.05 KOLO SREČE, ponov.
>4.40 TEDENSKI IZBOR
ZASEBNO ŽIVLJENJE RASTLIN, poljudnoznan. serija, 1/6
15.30	PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA >625 ZNANOST OD BLIZU, kan. znan. nadalj, 4/20 •7.00 TV DNEVNIKI
•7.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV
•8.00 IZZIVALCIv franc. naniz., 12/52 •8.30 KOLO SREČE, TV IGRICA •9.10 RISANKA
•9.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 10/16
20.30	TEDNIK
21.20	GLASBA NEMČIJE IN FRANCIJE V DUHU ČASA, 1. del
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.10	COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz, 10/13
SLOVENIJA 2
••■00 Euronetvs -12.00 Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 12.30 Križarske vojne, angl. dok. serija, 2/4; •3.20 Športna sreda; 14.50 Samo ti in jaz, Šved. film; •630 Norec v množici, amer. naniz, 9/16; 17.00 Pošlje 1945, nizoz. nadalj. -18.00 Po Šloveniji ■ 18.45 Svetovni poslovni utrip • 19.15 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike • 20.05 V žarišču ■ 20.35 Okus Po zločinu, angl. naniz. - 21.25 Angeli po tuji volji, svet kastratov • 22.25 In kakšen žar zamaknjenja - 22.45 Obrežje plesalk - 23.05 Večer jazza v S-l
Kanala
8.05	Novice - 8.15 Gorski zravnik (ponov. 9. bela) -10.00 Družina Adams (ponov. 53. dela) -•0.25 Sirene (ponov. 25. dela) - 11.15 Tv-•imonade (ponov.) -11.45 Replika (ponov.) -•6.00 Novice -16.50 Dance sesion (ponov.) -•7.20 Risana serija (ponov.) -17.45 Gorski travnik (10. del. avstrij. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (44. del. amer. risane serije) - 20.00 Pot flamingov (amer. naniz.) •
21.00	Maručini kristali (vedeževanje v živo) -
21.30	Dr. Jekyll in g. Hyde (amer. film) - 23.05 Novice - 23.30 Gost pike na A - 0.10 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -•0.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Gotovo popolna zveza (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 68/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Moč denarja -•9.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Portreti, (dok. oddaja) - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik ■22.35 S sliko na sliko - 23.05 Triler - 0.05 Poročila
HTV 2
•4.45 Video strani -15.00 TV koledar -15.10 Ekran brez okvirja -16. lOŠopek dolarjev (ponov.) • 16.40 In to je življenje (serija za mladino) -17.30 federacija in konfederacija -18.00 Skrivnostno Življenje rastlin (dok. serija) -19.00 Risanka -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kitajska plaža (serija) - 21.00 Rešitev911 (dok. serija) - 21.55 Od •6 do 24 - 22.25 Osvobajanje (amer. film)
PETER, 1. III.
SLOVENIJA 1
8.15	-1.00 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.45	POČITNIŠKI PROGRAM ČAROVNIJE MIRKA ŽERJAVA
9.05	BRIŠI PIŠI: ZA ZELENI GRIČ
9.15	SUPER STARA MAMA, 5. epizoda angl. naniz.
9.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.20	GLASBA NEMČIJE IN FRANCIJE V DUHU ČASA
11.15	ŠEMPAVELSKI URAR, franc, film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.20	SVET NARAVE, angl. poljudnoznanstv. serija, 8/10
15.10	SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 9/9
15.45	OPERNI ZVOKI, 3. oddaja
16.20	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM MOJA IDEJA, nizoz. naniz, 1/20
1.8.00	IZZIVALCI, franc, naniz, 13/52
18.30	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GRADE NA UDARU, amer. naniz, 26/26
20.40	POGLEJ IN ZADENI
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SEDMI KONTINENT, nem. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -12.15 Tedenski izbor: Svetovni poslovni utrip, ponov.; 12.40 V žarišču; 13.10 Angeli po tuji volji, ponov.; 14.10 In kakšen žar zamaknjenja; 14.30 Večer jazza v S-l; 14.55 Berlin in Berlin, nem. film; 16.10 Grace na udaru, 25/26 - 16.25 Shingalana, 4. del -17.25 Veliki dosežki slov. kirurgije -18.00 Po Sloveniji -18.45 Poglej me! -19.25 Risanka - 20.05 V žarišču -
20.20	Forum - 20.35 Umor po pogodbi, italij. nadalj, 1/4 - 21.45 Studio City - 22.25 Novice iz sveta razvedrila - 22.50 Nor na reklame, 9/15
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 10. dela avstij. naniz.) -10.00 Družina Adams (ponovš 44. dela) -10.25 Maručini kristali (ponov.) -12.00 Novice -16.00 Novice -
16.45	Pot flamingov (ponov.) -17.45 Gorski zdravnik (11. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A -
19.30	Družina Adams (45. del amer. risane serije) - 20.00 Dežurna lekarna (67. del Špan. naniz.) - 20.30 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.00 Dve Roccovi materi (1. del italij. filma) - 22.40 Gost pike na A - 23.00 Novice - 23.05 Dr. Jekyll in g. Hyde (ponov. amer. filma) -1.30 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Hiter kot blisk (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -
17.45	Kristalno cesarstvo (serija, 69/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Potrebno se je vrniti (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko -
23.05	Tena X (dok. film) - 23.55 Poročila
HTV 2
16.20	TV koledar -16.30 Triler -18.30 Besede, besede, besede -18.00 Turbo limach show -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kavarna “Na zdravje” (hum. serija) - 20.40 “Straight Time (amer. film) - 22.35 Latinica -
23.50	“Bordon to Win" (amer. film)
SOBOTA, 2. III.
SLOVENIJA 1
7.45-0.55 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.25	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
8.40	KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 8/25
8.55	MALE SIVE CELICE, kviz
9.40	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.10	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 9/11
10.35	SIMONOVE SANJE, kan. film
12.00	VELIKI DOSEŽKI SLOV. KIRURGIJE, 6. oddaja
12.30	KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.35	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 9/10
14.25	TEDNIK, ponov.
15.15	CHR1STY, amer. nadalj, 4/21
16.20	MAGIČNA MOČ ŽIVALI, angl. dok. serija, 2/4
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM RAZJARN1KOVIV PROMETU, tv nadalj, 6/10
17.55	ALPE JADRAN
18.25	OZARE
18.35	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	TEATER PARADIŽNIK
21.10	KRIŽARSKE VOJNE, angl. dok. serija, 3/4
22.00	TURISTIČNA ODDAJA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	PEOPLEUNDER THE STAIRS, amer. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Narvik: veleslalom, L tek (ž) 9.55; 2. tek 12.55; Idrija: košarka (m) 16.55
9.00	Euronetvs -11.00 Poglej in zadeni -14.25 Podoba podobe, ponov. -15.15 Sum, amer. film (ČB) -18.30 Karaoke - 19.304x4, oddaja o ljudeh in živalih - 20.05 Družinska sramota, nem. film - 22.20 Sobotna noč
KANALA
8.30	Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.30 Risani film -10.25 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Čikaške zgodbe (ponov.) -12.15 Maručini kristali (ponov.) • 12.45 Dance sesion (ponov.) -14.35 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 2. dela) -16.15 Srečanje smučarjev “oldtimerjev” (reportaža iz Kranjske Gore) -17.15 Šolska košarkarska liga -18.00 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Devetdeseta (ponov.) -19.30 Risana serija - Čikaške zgodbe (amer. film, 9. del) - 21.15 Dve Roccovi materi (2. del italij. filma) - 23.00 Dve Roccovi materi (ponov. L dela italij. filma) - 0.35 Ljubezenski vodič, 11. del -
1.25	CNN poroča
HTV 1
8.40	TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Sedemdeset manj dve (dok. oddaja) -13.50 Briljanten -15.10 Svetovni reporterji -16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji -
16.35	Sinovi Nevihte -18.00 Turbo limach show -19.14 Vzačetku je bila Beseda-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 “A Dangerous Woman” (amer. film) - 22.00 Hollywodske žene (dok.
oddaja) - 23.00 Dnevnik - 23.20 S sliko na sliko - 23.50 Nočna premiera: “Calling The Shots”
HTV 2
16.35	TV spored -16.50 Beverly Hills (serija 21 31) -17.35 Melrose trg (serija 2/31) -18.20 Alpske čarovnije (dok. oddaja) -19.15 Risanka -
19.30	Dnevnik, vreme šport - 20.10 Zaklad tarskega zaliva (dok. film) - 20.45 Vidikom - 21.30 Z jadri okoli sveta - 22.00 Šport - 22.20 Hr top 20 (dok. oddaja) - 23.05 Največji zločini in sojenja 20. stol. (dok. oddaja)
NEDELJA, 3. III.
SLOVENIJA 1
7.45	-0.55 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.35	OTROŠKI PROGRAM ANETA, češka nadalj, 3/6
9.05	ŽIV ŽAV
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.00	AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 9/10
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica
13.35	KARAOKE, ponov.
14.35	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.05	DLAN V DLANI
15.20	LANIMAL, franc, film
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE
18.45	ZA TV KAMERO
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.51	ZRCALO TEDNA
20.10	NEDELJSKIH 60
21.15	POLETJE 1945, nizozem. nadalj, 5/8
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK,
sloven. film
SLOVENIJA 2
8.00	Euronetvs -10.45 Tedenski izbor: angleška glasb, lestvica; 11.35 Videošpon; 12.20 V vrtincu;
13.05	Tok, tok; 13.50 Poglej me!; 14.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih -15.00 Koncert Whitney Houston, ponov. -17.05 Smučarski teki, posnetek s Pokljuke - 20.05 Ženske in astronavti (amer. dok. oddaja) - 20.55 Večerni gost - 2135 Mali koncert -
22.05	Paparazzo, angl. drama 23.20 Športni pregled
KANALA
8.05	Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (26. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -11.30 Uboga mala bogatašinja (ponov. 2. dela amer. nadalj.) -12.25 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 13.40 Srečanje smučatjev “oldtimerjev” (ponov.) -14.20 Replika (ponov.) -15.30 Živeti danes (ponov.) -
16.15	Šolska košarkarska liga (ponov.) -17.00 Muppet show (ponov.) -17.30 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -18.00 Najstniki na pohodu (amer. mladinski film, 2. del) -19.00 Siam (oddaja o košarki) -19.30 Risana serija - 20.00 Uboga mala bogatašinja (3. del amer. nadalj,) -
20.55	Kino, kino, kino, oddaja o filmu - 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod (3. del amer. nadalj.) -
23.10	Siam (ponov.) - 23.40 Dve Roccovi materi (ponov. 2. dela) -1.25 CNN poroča
PONEDELJEK, 4. III.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.30 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	OTROŠKI PROGRAM
HUDOBNI GRAŠČAK lutkovna igrica, 1/2
10.35	PR1TLIKAVČK1, angl. nadalj, 12/12
11.00	MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK ponov. sloven. filma
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
14.00	TEDENSKI IZBOR UTRIP
14.15	ZRCALO TEDNA
14.30	ZA TV KAMERO
14.45	FORUM
15.00	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.30	VEČERNI GOST
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.20	ALLIS, NAPISANO Z -IS, Šved. nadalj, 3/6
18.00	SIMPSONOVI, amer. naniz, 22/48
18.30	LINGO, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NORO ZALJUBLJEN A, amer.naniz, 21/22
20.30	PROETCONTRA
21.20	ZASEBNO ŽIVLJENJE RASTLIN, angl. poljudnoznan. serija, 2/6
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz, 11/13
SLOVENIJA 2
9.00	Euronetvs - 9.45 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, angleščina, 9/11; 10.10 Ljudje in zemlja; 10.40 Turistična oddaja; ll.OOVžarišču; 11.15 Policist ssrcem, avstral. naniz,; 12,00 Teater Paradižnik; 13.00 Sobotna noč; 15.00 Studio City; 16.00 Športni pregled; • 16.45 Noro zaljubljena, ponov, -17,10 Učitelj, franc, nadalj, 20/24 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma steza -19.15 Angleška glasb, lestvica-20.10 Osmi dan • 20.40 Joe proti vulkanu, amer. film - 22.20 Brane Rončel izza odra
KANALA
8.00	Dobro jutro -8.15 Gorski zdravnik (ponov. 11. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Dežurna lekarna (ponov. 67. dela Špan. naniz.) -
11.00	Žametne vrtnice (ponov.) -14.00 Novice -
16.00	Novice -17.30 Siam (ponov.) -18.00 Gorski zdravnik (12. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A -
19.30	Družina Adams (amer. naniz, 46. del) - 20.00 Zlata dekleta (25. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Prevarana (amer. film) - 22.15 Jonathan (oddaja o turizmu) - 22.45 Gost pike na A - 23.00 Novice -
23.05	Rodeo (glas. oddaja) - 0.00 CNN poroča
TOREK, 5. III.
SLOVENIJA 1
10.15-0.10 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
10.55	OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVLJICE: LOV NA RACE, 1/12
11.10	SRCE IGRAČ, mlad. gledališka igra, 1/3
11.35	SIMONOVE SANJE, kan. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.05	TEDENSKI IZBOR AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 9/10
14.35	OBZORJE DUHA
15.05	PAPARAZZO, angl. drama
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 9/25
17.25	HANNA LOVISA, Šved. naniz, 3/5
17.35	ANETA, češka nadalj, 4/6
18.00	IZZIVALCI, franc, naniz, 14/52
18.30	KOLO SREČE - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz, 20/20
20.35	MADEINSLOVENIA
21.25	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.10	COSBYJEVI PRIMERI, angl. naniz, 12/13
SLOVENIJA 2
9.00	Euronetvs -11.00 Tedenski izbor: Sedma steza; 1130 Osmi dan; 12.00 Magična moč živali (dok. serija, 2/4); 12.30 Alpe Jandran; 13.00 Nedeljskih 60; 14.00 Koncert simfonikov RTV; 15.40 Slovenci v svetu, 2. oddaja; 16.10 Analitična mehanika, 8/52; 16.40 Ko se srca vnamejo (19/20); 17.05 Okus po zločinu, ponov. 8. dela -18.00 Po Sloveniji -
18.45	Da ne bo bolelo -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Učitelj, franc, nadalj, 21/24 -
21.20	Obiski - 22.10 Somrak stoletja
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 12. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Jonathan (ponov.) -16.00 Novice -17.00 Rodeo (ponov.) -17.30 Risana serija -18.00 Gorski zdravnik (13. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A -
19.30	Družina Adams (47. del. amer. risane serije) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Državnik novega kova (angl. naniz.) - 21.00 Krma (oddaja na meji) - 22.10 Poslovna tveganja (dok. oddaja) - 22.40 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča
SREDA, 6. III.
SLOVENIJA 1
8.45	- 1.25 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	OTROŠKI PROGRAM MUCA COPATARICA
10.25	SKOK MED ZVEZDE, novozel. naniz, 7/14
10.50 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA
11.40	OSVAJALKE VESOUA, amer. dok. oddaja
12.30	SLOVENSKI LJUDSKI PELSI
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
16.00	MADEINSLOVENIA,ponov.
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	IZZIVALCI franc, naniz, 15/52
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	HALGATO, domača serija, 1/3
21.00	SEČANJE Z VENERO, franc.-italij. koprodukcija
23.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.35	COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz, 13/13 0.20 GLAVNI OSUMUENEC, angl. naniz, 4/6
SLOVENIJA 2
Opomba: Lillehammer: Smuk (ž) 9.25; Smuk (m) 12.25
9.00	Euronetvs -10.30 Tedenski izbor: Da ne bo bolelo; 11.00 V žarišču; 11.30 Obiski; 13.30 Somrak stoletja; 15.10 Igrani film; 16.20 Dosje J. K, ponov, 3/3; 17.05 Umor po pogodbi, italij. nadalj.; -18.00 Po Šloveniji -18.45 Izobraževalna oddaja -
19.15	V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.20 Nogomet - 22.40 Koncert simfonikov RTV Slovenija
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.05 Novice ■ 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 13. dela) -10.00 Družina Adams (ponov. 47. dela) -10.30 Karma (ponov.) -12.00 Novice -16.00 Novice -17.00 Poslovna tveganja (ponov.) -17.30 Državnik novega kova (ponov. 26. dela) -18.00 Splošna praksa (L del avstral. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (48. del amer. risanke) - 20.00 Sirene (26. del amer. naniz.) - 20.50 Unpato (pogovor v studiu) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Povezanost Velike Britanije s celino (dok. oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča •
• Kdor zna ljudem prodajati njihove sanje, obogati. (Sršen)
ČETRTEK
4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -
12.15-13.00 NZ želje -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30-
24.00	Kinetoskop, Altergodba
PETEK
4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika -19.30-24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel -8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30-24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time)
ČETRTEK, 29.2.
5.30	Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje -
15.00	Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.15 Pro-motor poroča - 19.00 Rockovski sprehod - 20.00 Glasbene želje - 22.00 Rock balade
PETEK, 1.5.
5.30	Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje -
15.00	Poročila - 15.30 Grmski vulkan -
17.00	Srakin TV izbor - 18.00 Poročila -
18.10	Ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Evergreeni - 22.00 Kviz z evergreeni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 2.3.
5.30	Dobro jutro - 7.00 in 9.00 Poročila -
9.15	Pasji kotiček: gost Žare Henigman -
10.00	Gospodinje sprašujejo, Helena Mrz-likar odgovarja -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila -18.10 Obisk - 21.00 Sobotna super veselica: tema Gregorjev sejem - 1.00 Polke, valčki in popevke
NEDELJA, 3.3.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali oglasi -11.00 Poročila —11.10 Vinogradniška oddaja -
12.00	Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila -16.00 Kviz: Gregorjev sejem - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz
DOLENJSKI LIST~)
r	a
na
vašem
kanalu
v soboto ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30!
MAGNIFICO TUDI V BELI KRAJINI IN NOVEM MESTU - Magnifi-co se odpravlja na slovensko klubsko turnejo. Marca bo s svojo skupino Pissmakers gostoval po vseh pomembnejših domačih klubskih prostorih. Takšni koncerti so prav gotovo najboljša predstavitev njegove zadnje plošče Kdo je £efur. Vozni red turneje je naslednji. Uvodni nastop bo Magnifico odigral v klubu Max v Velenju (1. marca), nadaljeval pa bo s koncerti v Gradacu v Beli krajini (2. marca), Pizzeriji Novo mesto (8. marca), v klubu Škorc v Kočevju (9. marca), v Delavskem domu v Zagorju (15. marca) itd. Turneja bo zaokrožena v ljubljanskem klubu Central (5. aprila). Magnifico & The Pissmakers bodo aprila nadaljevali s koncerti v tujini. (Rudolf Vlašič)
DESET'
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Katji Mihelin iz Gradišča na Bizeljskem. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1 (1) Slovenskim družinam - ANS. VINKA CVERLETA 2(4) Mama - ANS. STOPAR
3	(2) Ne lažem - ANS. MIRO KLINC
4	(8) Gorski kralj - FANTJE IZPOD ROGLE
5	(3) Snežni valček - ANS. RUBIN
6	(5) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET
7	(6) Ti ne veš - ANS. TONIJA HERVOLA 8(10) Ribič - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
9	(-) Zdravica - SLOVENSKI ODMEV
10	(7) Planinska - BISTRIŠKI ODMEV
Predlog za prihodnji teden: Balada o cestni svetilki - ANS. VRISK.
----------------------------------------gs§
KUPON ŠT. 9
Glasujem za:_______________________________
Moj naslov: _______________________________
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ^
Rent-a-limo
LINCOLN TeWNCAR, 9m DOLGA LIMUZINA ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI
„	^	Informacije in naročila:
LANG COMERCE fl.O.O.
^	WTC, Dunajska 156
61OOO Ljubljana
Tel.&fax: 061/16-88-339
Rent-a-car
UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINIRANIH VOZIL. POPUSTI 2A DALJŠE NAJEME.
& dd <y
— GRADBENIŠTVO-------
Novo mesto Kočevarjeva 4
OBVESTILO O DELNI ZAPORI CESTE
^nova"
porod.
o
ro
->
c
s
s
ra
Ulica Mirana Jarca
Šmihelska cesta
Legenda: _ _ _ . območje delne zapore
VSE UDELEŽENCE V PROMETU OBVEŠČAMO,
da bo zaradi izvedbe elektroenergetskega priključka nove bolnišnice v Novem mestu veljala začasna prometna ureditev, delna zapora ceste:
•	Šmihelske ulice na delu prečnega prekopa v križišču z Ulico Mirana Jarca.
•	Ulice Mirana Jarca na odseku od stan. hiše št. 4 do 18.
ZAČASNA PROMETNA UREDITEV VELJA OD 26.2. DO 30.3.1996
Prosimo za razumevanje in upoštevanje prometne signalizacije.
KOVINOTEHNA
Mednarodno trgovsko podjetje, d.d., Celje
Načrtujete spremembe v svoji karieri? Razmišljate morda o delovnem mestu v modernem prodajnem centru? Odprli ga bomo v NOVEM MESTU v drugi polovici maja 1996.
Kovinotehna, mednarodno trgovsko podjetje, d.d., združuje mlad, kreativen in sposoben kolektiv z jasno začrtanimi cilji, ki obetajo boljši jutri.
Od vas pričakujemo znanje, sposobnost in veselje do trgovskega poklica.
PRIDRUŽITE SE NAM!
Objavljamo
naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJA PRODAJNEGA CENTRA
2.	BLAGAJNIK, 3 delavci
3.	VODJA PREVZEMNO-ODPREMNEGA ODDELKA
4.	BLAGOVNI MANIPULANT
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:
•	VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri
•	3 leta delovnih izkušenj na vsebinsko sorodnih delovnih mestih v trgovini
•	sposobnost za vodenje in organiziranje poslovnega procesa
•	6-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom.
Pod 2:
IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Pod 3:
•	V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri
•	2 leti ustreznih delovnih izkušenj v trgovini Pod 4:
•	III. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri
•	izpit za voznika viličarja
•	9 mesecev delovnih izkušenj
Za delovna mesta pod 2 do 4 bomo delovno razmerje sklenili za določen čas 6 mesecev, kasneje možnost zaposlitve za nedoločen čas.
V Prodajnem centru odpiramo naslednje oddelke: instalacije
kovinski finalni proizvodi široka potrošnja kemija, barve, laki
Za delo na navedenih oddelkih objavljamo naslednja delovna mesta:
1.	VODJA ODDELKA INSTALACIJ IN KOVINSKIH FINALNIH PROIZVODOV
2.	VODJA ODDELKA ŠIROKE POTROŠNJE IN KEMIJE
3.	PRODAJALEC, 4 delavci Pogoji:
Pod 1 in 2:
•	V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri ali trgovski poslovodja
•	1 leto ustreznih delovnih izkušenj z zgoraj navedenimi blagovnimi skupinami oz. materiali
Pod 3:
•	IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri
•	9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj z žgoraj navedenimi blagovnimi skupinami oz. materiali.
Za delovna mesta pod 1, 2 in 3 bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, kasneje možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 8-ih dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA, Celje, Mariborska c. 7, Kadrovska služba.
7TKA
TRGOVINA & SERVIS
Stari trg 27, 68210 Trebnje
Tel.: 068/44-940, 1ax: 068/44-987
64.000
ROSTFREI ŠTEDILNIK BC 90
Semenski krompir Trsne cepljenke Sadike sadnega drevja Vrtne kosilnice Sadike balkonskih cvetlic
Uš
od 130 SIT dalje 160 SIT
od 690 SIT dalje od 27.400 SIT dalje
VIZIJA PRIDOBIVA NOVE DELNIČARJE
VIZIJA, domača investicijska družba zbira certifikate do 21. junija letos - Delničarji prvih dveh skladov VIZIJE so že prejeli potrdila o lastništvu delnic - Zanimanje za vložek je vedno večje VIZIJA je pred dvema mesecema pričela s ponovnim zbiranjem certifikatov. Delničarjem prvih dveh skladov je že poslala potrdila o lastništvu delnic, ki ga bodo lahko uporabili kot izkazni dokument za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz delnic.
Skladi, s katerimi upravlja VIZIJA, pooblaščena družba za upravljanje, imajo več kot 14.000 delničarjev, njihovo število pa se povečuje iz dneva v dan. Ocenjujemo, da bo do sredine junija letošnjega leta skupaj zbranega okoli 4 milijarde tolarjev kapitala, kar je v načrtovanih okvirih.
Z zbranim kapitalom je VIZIJA sodelovala na javnih dražbah Sklada Republike Slovenije za razvoj, kjer je kupila pakete delnic uspešnih podjetij, kot so: Interevropa Koper, Lisca Sevnica, Konfekcija Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi.
Poleg sodelovanja na javnih dražbah je VIZIJA, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice naslednjih najuspešnejših slovenskih podjetij: Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka, tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d.d., Ljubljana, Slovenske naftne družbe Petrol, Ljubljana, Istrabenz, d.d., Koper in Terme Čatež.
Po prejemu potrdila o lastništvu delnic, delničarji skladov VIZIJE sprašujejo, kdaj bodo prejeli delnice in čemu potrdilo? Delnice iz procesa lastninskega preoblikovanja podjetij in delnice pooblaščenih investicijskih skladov ne bodo izdane v fizični obliki. Delničarji skladov in podjetij bodo namreč vpisani v centralni register pri klirinško depotni družbi, kjer bodo imeli odprte posebne evidenčne račune s potrebnimi osebnimi podatki in ustreznim številom delnic. Z vpisom v centralni register bodo delničarji pridobili vse pravice, ki gredo iz delnic. Potrdilo, ki so ga oziroma ga še bodo prejeli, pa je izkazni dokument, s katerim lahko uresničujejo pravico do udeležbe na skupščini delniške družbe, pravico do glasovanja na skupščini in pravico do udeležbe na dobičku.
V primeru, da ste vpisali svoj certifikat v prvi ali drugi sklad VIZUE do 15.10.1995 in še niste prejeli potrdila o lastništvu delnic, prosimo, da to sporočite po telefonu (068) 323-260 ali pa pisno na naslov: VIZIJA, Novi trg 5, 68000 Novo mesto.
Lahko se oglasite tudi osebno in z veseljem vam bomo posredovali dodatne informacije.
I NTARA
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D.
MNOGI SO PREKO NAS ŽE
VNOVČILI SVOJ CERTIFIKAT.
TO LAHKO STORITE TUDI VI!
•	Trgovanje z delnicami Ko- 1 linske
•	Prenos lastništva delnic Mercatorja
•	Informacije o privatizacijskih delnicah
•	Upravljanje premoženja strank
INTARA - PRAVA IZBIRA
Tel. (061) 137-73-73,137-74-74, 137-75-75, 173-44-44
Fax:(061) 173-44-80
I DOLENJSKI LIST 1
•airt2» LUKY
M
DO LADE BREZ DENARJA
Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila.
Tel. 068/24-612
VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE
Vizija je v javni prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane
V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi.
Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi naležb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko -
vlaganje v najuspešnejša podjetja.
Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE...

Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije
Spoštovani lastniki certifikatov!
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d.. Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
POOBLASTILO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
DAN MESEC LETO
KRAJ
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA AU ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA
on ucc muca, je sum km us
Natascha: klasični usnjeni salonarji s 60 mm peto z dekoracijo, podloga iz sintetike. Črni. $t.: 36-4).
Ekskluzivno pri Turbo

TU RIO
"omot*
□
% Donina GinoPfe(ri
COUNH^
OOSN
3600.-
3% DOBROPIS
BREZPLAČNA PARKIRIŠČA

BREŽICE,
CENTER INTERMARKET,
TOVARNIŠKA CESTA 10 MODNO IN UGODNO
Šestice ni več!
m

ana
6210 Sežana 3331 Nazarje 1380 Cerknica 6216 Podgorje 8250 Brežice
1000 Ljubija 2000 Maribor 4270 Jesenice 5220 Tolmin 9208 Fokovci 1. marca 1996 bodo v Sloveniji nove poštne številke. Sprememba je enostavna. Nove poštne številke nimajo več dosedanje začetne šestice. Posebne poštne številke smo določili za največje uporabnike (podjetja), poenostavljeno pa je naslavljanje poštnih pošiljk za imetnike poštnih predalov in dostavo v mestih z več poštami. Vse te novosti smo za vas zbrali v posebnem priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. Priročnik vam bomo poslali na dom oziroma ga boste našli na vseh poštah.
P
Vaša pošta. 'CJ POSTA SLOVENIJE
Zato, ker se radi peljemo varno...
... smo se odločili za Škodo Fellcio.
Najprej smo se odpeljali na preizkušnjo.
Mami je bila najbolj všeč bočna zaščita. Tako izpopolnjeno imajo samo najboljši.
Oče je bil navdušen nad varnostnim mehom in zavornim sistemom ABS (na voljo za doplačilo). Vsem skupaj pa je še posebej všeč, da je avto prijazen okolju.
Zakaj bi takali?
Lahko vam ponudimo bogat izbor modelov Škoda Felicia.
In tudi cena je zelo ugodna. Že od 14.350 DEM naprej ali pa na kredit ki ga ponuja Avtoimpex in pooblaščeni prodajalci.
iKUPON
10Oi
Ul	!
<	!
, . ^ _ £
FUTURE BUILT ON TRADITION
j Rad/a	bi preizkusil/a	Škodo	Felicio pri	]
j najbližjem pooblaščenem prodajalcu,	j
i
j	j
Volksvvagen Group
,--------------------------------------------j
! Podpis
J Kupon pošljite na naslov: AVTOIMPEX d.o.o., J • Celovška 150, 61000 Ljubljana,
! za preizkusno vožnjo;	F5 i
!—-------------------------------------------•
Št. ‘> (242‘)>, 2«). februarju 1996
DOLENJSKI LIST
TERMOTEHNIKA
VEC KOT TRGOVINA!
d.o.o.
Mlinarska pot 17 Novo mesto
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas
—	komercialist v prodaji in nabavi
—	poslovodja v tehnični trgovini
—	trgovec — svetovalec v tehnični trgovini
Imate željo delati v našem kolektivu?
Imate izkušnje na tem področju?
Imate veselje do dela in ste dinamični?
Vas veseli delo s strankami?
Znate uporabljati računalnik?
Potem nam prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov v 10 dneh po objavi.
Dodatne informacije po tel. 068/322-550.
Stečajni upravitelj LESA, d.d..Črnomelj v stečaju
objavlja
na osnovi sklepa St. 20/95
RAZPRODAJO
rabljenih osnovnih sredstev (opreme in naprave, ki niso v funkciji uporabe. Razprodaja se bo vršila od 29.2.1996 dalje vsak delovni dan od 9. do 12. ure v prostorih podjetja na Belokranjski cesti 40, Črnomelj.
Sredstva se bodo prodajala po ocenjeni vrednosti po načelu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij se ne upošteva.
Stečajni upravitelj: Janez Pezdirc
MalkoM
GRADBENIŠTVO, INŽENIRING IH TRGOVINA Uumianska cesta 1. NOVO MESTO
zaposli več KV zidarjev in KV tesarjev
Nudimo delo za nedoločen čas na širšem območju Dolenjske. Delavcem nudimo stimulativni osebni dohodek.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: MALKOM d.o.o. Ljubljanska cesta 1, Novo mesto Potrebne informacije dobite tudi na telefonski številki 068/ 323 - 470.
107.5
91.2
OGNJIŠČE
ital. 152-11-26 fa*. 152-13-62
Poslovni objekt v obrtni coni Boštanj ob magistralni cesti prodam. Tel. 0608/41-235 ali 0609/ 613-724.
Tesnjenje oken in vrat. 30% prihranka pri kurjavi. 10 let granacije.
Tel. 061/813-553 814-913
ZAHTEVE PO KMETIJSKI ZADRUGI
LOŠKI POTOK - Začetki zadružništva segajo tukaj vsaj na začetek tega stoletja - po drugi svetovni vojni so v Loškem Potoku delovale kar tri zadruge s širokim spektrom dejavnosti, kasneje so se združile v eno, končno pa je še ta prešla v Ribnico in pozneje v sistem Mercatorja. V Loškem Potoku bi potrebovali popolno trgovsko oskrbo z raznim repromateria-lom in rezervnimi deli. Trenutno gre le odkup mleka, težje je z odkupom živine, krmila in gnojila pa tudi niso vedno na voljo. Malo se tudi vlaga v stavbe in vidno propadajo. Tako je prišlo do zahtev, ki jih podpira tudi občina, da se ustanovi samostojna zadruga. A. K.
Smo uspešna ekipa v Krškem, ki dela doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v četrtek ali petek med 8. in 12. uro po telefonu (061)161-32-66!

raisKiDra AVTOHISA
Servisno prodajni center Novo mesto d.d. Pod Trško goro 83, Novo mesto
NAJUGODNEJŠI KREDITNI POGOJI ZA R 5 NA DOLENJSKEM OBRESTI OD R + 3%
Bogata ponudba rabljenih vozil — ugodni kreditni pogoji do 4 let!
Informacije 068/324-533
v
O
?
K
O
‘t W ^ ,o ^cn, ii **
■ S (068) 324-377

Pooblaščen zastopnik za svetovanje, montažo in servis mobitel.
ŠMARJE 13. 68310 ŠENTJERNEJ Tel: 066 HI 118, Fac 068 / 81 51
RE. Novo mesto Ljubljanska 27 - BTC« Tel.: 068/323 000,
LESO, d.d., v stečaju
68340 ČRNOMELJ, Belokranjska cesta 40
ki ga zastopa stečajni upravitelj Janez Pezdirc
objavlja
na podlagi sklepa St. 20/95-41 z dne 20.2.1996 stečajnega senata Okrožnega sodišča Novo mesto
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za prodajo tehnološko zaokrožene proizvodne celote »Galanterija«, vpisane pri vložni št. 1315
k.	o. Črnomelj.
Obrat galanterija obsega 1924, m2 pokritih proizvodnih prostorov, 5060 m2 zemljišč in osnovna sredstva (oprema) po spisku.
Pogoji sodelovanja:
l.	Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, ki bodo ponudili več kot 20.700.000,00 SIT za nakup prozivodnega obrata galanterija. Pisna ponudba mora vsebovati predmet nakupa, ceno, rok, način in zavarovanje plačila, obvezo o zaposlitvi določenega števila delavcev.
2.	Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu videno-kupljeno; kasnejše reklamacije glede stvarnih napak ne bodo upoštevane.
3.	Prispele ponudbe bosta ocenila stečajni upravitelj in stečajni senat pristojnega sodišča. Ponujena cena za nakup obrata bo pomemben kriterij za oceno ponudbe, vendar bodo upoštevani tudi drugi elementi ponudbe, ki so navedeni v točki 1 tega razpisa,
4.	Ponudbe morajo biti poslane do 21.3.1996 s priporočeno pošiljko v zapečateni ovojnici z oznako »JAVNI RAZPIS« na naslov:
LESO, d.d-, v stečaju 68340 Črnomelj Belokranjska cesta 40
5.	Stečajni upravitelj LESO, d.cE v stečaju bo na podlagi prispelih ponudb in pridobljenega soglasja stečajnega senata pristojnega sodišča ponudnike obvestil o rezultatih zbiranja ponudb v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Z najugodnejšim ponudnikom bo stečajni upravitelj sklenil kupoprodajno pogodbo o nakupu. Vse stroške, povezane s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastništva, plača kupec.
Stečajni upravitelj na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji predmeta tega razpisa s katerimkoli ponudnikom.
Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo pri stečajnem upravitelju Janezu Pezdircu, tel. 068/321 -150 ali 068/323-202, telefax 068/323-176.
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
* Najugodnejši krediti že od TOM + 6% * Leasing
POSEBNA PONUDBA
SWIFT BALENO SAMURAI LX VITARA LX VITARA 5
že za 14.990 DEM že za 18.990 DEM 22.990 DEM 31.490 DEM 36.700 DEM

MARUTIM
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
SPOŠTOVANI UPOKOJENCI L
<kTa)
KIA MOTORS
Del. čas:	1	NOVO MESTO
pon. - pet.: 7.00 - 18.00 VtftUIB P°dbevškova 20
SObJ 8.00 12.00 'el- 068/21-400, 0609/610-726, fax068/342-444
PONUDBA VOZIL NA ZALOGI
NOVA VOZILA:
KIA PRIDE 1.3 i	14.990
KIA SEPHIA 1.6 SLX	19.990
KIA SEPHIA 1.6i GTX	22.950
KIA ŠPORTAGE 2.0 MRi karman 36.990
POSEBNA PONUDBA
FORD ESCORT EXPLORER 1.6 i 16V, klima.l. 95	23.990
FORD MONDEO 1.8i 16V, I. 95, GLX, s klimo29.990 OPEL ASTRA 1.4i 82 KS.s sklimo.l. 95	22.500
OPEL VECRTA 1.6i, s klimo,I. 95	24.500
OPEL CORSA 1.2i, I. 95	15.500
RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO:
AUDI 100 2.5 TDI 1.91	47.000
AUDI 100 2.3 E l. 91	23.500
FIAT UNO I.Oie.l. 94	11.800
FIAT TIPO 2.0ie TOP CLASS, I. 93	17.900
OPEL KADET caravan 1,6i, I. 91, bel 13.000 AUDI 80 2.0i, I. 92, moder	22.000
HONDA CIVIC 1.5i 16V.I. 90	13 500
OPEL VECTRA 2.0i GL, I. 92	17 900
OPEL ASTRA 1.8i CLUB,I. 92	17^00
VW GOLF JGLD, 1. 85	3.900
VW PASSAT T D. kar., 1. 90	17.490
OPEL VECTRA 1.61,1.91	15.900
R4 GTL I. 91	5.400
OPEL VECTRA 1.8i	17.00
OPEL ASTRA 1,6i caravan I. 93	19.500
OPEL CALIBRA 2.0 16V turbo I. 93	31.000
FIAT TIPO 2.0ie,l. 93	17.900
OPEL VECTRA 20i GL.I. 91	16.500
\anran
EDINI URADNI ZASTOPNIK NA DOLENJSKEM ZA KIA VOZILA
STARO ZA NOVO • STARO ZA STARO • ZAGOTOVLJEN SERVIS
LEASING, MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT BREZ POLOGA
^ VEDETI NI NIKOLI ODVEČ pj
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je pozval vse upokojence, ki ste do sedaj prejemali pokojnino na dom, da v roku dveh mesecev izberete
primernejši način.
Ste že razmislili, kam boste v prihodnje prejemali svojo pokojnino?
Čas je, da se odločite, kateri banki boste zaupali, da bo vaše poslovanje najugodnejše in brez dodatnih stroškov.
Predlagamo vam, da svojo pokojnino prejemate na hranilno knjižico ali tekoči račun pri Krekovi banki!
Zavedamo se, da jev jeseni življenja človek zrelejši, saj so ga izkušnje naučile, bogatejši, saj ve, kaj je resnično bogastvo, pametnejši, ker ve, komu lahko zaupa.
Zalo vam v Krekovi banki zagotavljamo:
- brezplačno vodenje računa,
-	brezplačen dvig gotovine na poštah,
- možnost dviga gotovine na bankomatih,
-	osebno, prijazno in hitro postrežbo,
• vse druge ugodnosti poslovanja preko banke.
Kot znak pozornosti bomo do konca marca vsem upokojencem-novim komitentom Krekove banke podarili spominski Krekov srebrnik.
Dobrodošli v naših enotah, kjer vam bomo prijateljsko svetovali:
v Novem mestu na Prešernovem trgu 4, tel : 068/322 190.
KREKOVA BANKA,d.d.
DaTbO DENAR v SLUŽBI ČLOVEKA. :
O) « sz. =3	•■=■ <15 nf
sga
»DOLENJKA«, d.d.,Novo mesto
Glavni trg 23
vabi k sodelovanju
diplomiranega ekonomista za opravljanje dela na delovnem mestu »ANALITIK-PLANER«
Pisne prijave pošljite na gornji naslov do vključno 8.3.1996. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z znanjem angleškega jezika ter tisti, ki obvladajo delo na osebnem računalniku.
;ne
115
nih
po
0 l do up ira in
ga
pu
lih
in
za
>e,
ki
10
5«
ri
li
35. MEDNARODNI SEJEM ALPE ADRIA LETOS 3X!
SEJEM ALPE-ADRIA
Ljubo doma...
DOM
Vse za dom, interierji, gradbeništvo in stavbno pohištvo, vrt in vrtnarjenje, hobi program, keramika in kopalniška oprema
od 4. do 9. marca 1996 od 9. do 19. ure
•
Navdih sveta...
TURIZEM, ŠPORT IN UMETNOST
S sejmom ALPE ADRIA potekata hkrati tudi 13. slovenski sejem ribolova in lova z mednarodno udeležbo, sejem RIBOLOV IN LOV, ter 5. sejem sodobne umetnosti in antikvitet,
AAF - ARS ANTIQUITAS FAIR. od 18. do 23. marca 1996 od 9. do 19. ure
Ko pohvale dežujejo...
KULINARIKA
Prehrana, oprema za gostinstvo in gospodinjstvo ter oprema trgovin
od 1. do 6. aprila 1996 od 9. do 19. ure
H
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki tako zelo boli.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
IVANA
FORTUNE
iz Drage 7 pri Sinjem Vrhu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih urah slovesa stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, pokojniku darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sočutje žalosti ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu OS Vinica, sodelavcem Novolesa -Vezano pohištvo, DSO Črnomelj in g.dr. Macanu, Gasilskemu društvu Sinji Vrh, govornikormlvanu Laknerju za besede pred domačo hišo ter Dušanu in Jožetu Žalcu ob odprtem grobu. Zahvala tudi g. župniku, pevkam in g. Hitiju za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Slavica, hčerke Katica, Vida in Vladka z družinami ter ostalo sorodstvo
MESTNA OBČINA NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI
1.	vodje odseka za komunalni nadzor
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba upravne ali pravne smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
—	poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki
2.	komunalnega nadzornika
Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba s končano sednjo šolo za notranje zadeve
—	2 leti delovnih izkušenj
—	poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z računalniki
Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št 15/90, 5/91,18/91, 22/91,2/91-1 in 4/93).
Kandidati, ki še nimajo opravljenega upravnega strokovnega izpita, ga morajo opraviti najkasneje v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja.
Delovno razmerje s polnim delovnim časom bo sklenjeno s pogojem uspešno opravljenega 3-mesečnega oziroma pod zaporedno številko 2 enomesečnega poskusnega dela. Pisne prijave z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto, v zaprti kuverti z oznako »razpis prostih delovnih mest«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
ZAHVALA
Hvala ti, dobri ata, za vse, kar so za nas naredile tvoje pridne roke.
V 82. letu je mirno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
JANEZ
SLANC
iz Rosalnic 62
Z globoko žalostjo v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom in vsem, ki ste nas tolažili ter nam osebno ali pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala osebju ZD Metlika, posebno patronažni sestri Anici, sodelavcem Kometa, kolektivu Elektra Novo mesto, GD Rosalnice, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred in besede slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, ate, brat in stric
KAREL
JUDEŽ
iz Prapreč 2, Šentjernej
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala Radovanovim ter Turkovim in Grubarjevim iz Polhovice za pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste našega dragega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Nežka, sin Božo z družino, sestre Pavla, Rozka, Vika in Martina ter ostalo sorodstvo
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto B 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
V SPOMIN
Skromnost, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
1. marca bo minilo žalostnih pet let, odkar ni več v našem domu naše drage mame
MARIJE STRAJNAR
z Vel. Cikave
Vsem, kiji prinašate cvetje in prižigate svečke, naša iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 57. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, sin, brat, stric, tast in svak
IVAN
BOŽIČ
iz Gorenjega Suhadola 23
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali vence in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Novo mesto za večkratno pomoč. Zahvaljujemo se Inšpekcijski službi Novo mesto, Revozu Novo mesto, Gradbeništvu Gazvoda, ge. Lužarjevi za ganljive besede slovesa pred domačo hišo, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Vse življenje si garala, vse za dom in družino dala, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 56. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, hčerka, sestra, teta in tašča
MARIJA ŠTUKELJ
roj. Plut
iz Vavpče vasi 41 a pri Semiču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala osebju ZD Semič, članom kolektiva Labod Novo mesto in Iskre Semič, sosedom, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Edi, otroka Robi in Marjetka z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Dom je tih in nem, ko dragega ata ni v njem.
V 83. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata, tast, brat in stric
FRANC
MIRTIČ
Dol. Mraševo 3
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo KZ Krka in sodelavcem Mesarstva Graben, Gozdarstvu Straža, GG tozd TG, ZB Straža za podarjene vence ter Društvu upokojencev Straža. Hvala tudi pevcem, govorniku Jakliču, g. župniku za lepo opravljen obred ter g.dr. Kokalju in sestri Erni. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
v 63. letu nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra, teta in botra
VERONIKA DERGANC
roj. Uršič iz Prečne 33
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno družinama Mažnaršič, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem tovarne zdravil Krka, Dolenjki-sodelavcem Supermarketa, kolektivu na Smrečnikovi ter sodelavcem Novolesa-Vezan les za denarno pomoč. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem,za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Mene ni požeta kosa, bila sem ko v jutru rosa, ki jo pije sonca žar.
Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen.
(Alojz Gradnik)
Po hudem trpljenju je odšla od nas v 83. letu draga mama
AMALIJA
ZAMIDA
roj. Mirtič
z Uršnih sel
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo za pozornost, pomoč in tolažbo patronažni sestri Jelki, sosedama Micki in Elki Klobučar, Geodetski upravi Novo mesto, Mercatorju Dolenjska Novo mesto, pevcem iz Šmihela za zapete pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen obred, organizaciji ZB Uršna sela in g. Šobarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
TA TEDEIM ¥AS ZAilHA _
TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM — RAZNO — SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA — PREKLICI - ČESTITKE - ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
densl 2. m< *(0
tedenski koledar
Četrtek, 29. februarja - Roman Petek, 1. marca - Albin Sobota, 2. marca - Janja Nedelja, 3. marca - Marin Ponedeljek, 4. marca - Kazimir Torek, 2. marca - Janez Sreda, 6. marca - Nika
LUNINE MENE 5. marca ob 10.23 •
ščip
kino
BREŽICE: Od 29.2. do 3.3. (ob 16., 18. in 20. uri) ter 4.3. (ob 20. uri) komedija Ace ventrura - Klic narave.
6.3.	(ob 20. uri) romantični film Don Juan Demarco.
ČRNOMELJ: 1.3. (ob 11. in 20. uri) ameriški film Potopljeni svet.
2.3.	(ob 20. uri) in 3.3. (ob 18. in 20.' uri) slovenski film Carmen. 3.3. (ob 16. uri) glasbeno gledališče Zeleni škrat Ariel.
KRŠKO: 29.2. (ob 19. uri), 1.3. (ob 20. uri) in 3.3. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Dredd.
METLIKA: 29.2. (ob 16. uri) in 2.3. (bo 20. uri) ameriški film Potopljeni svet. 1.3. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Hitrost. 3.3. (ob 18. in 20. uri) slovenski film Carmen.
NOVO MESTO: 29.2. (ob 10. in 16. uri) komedija Casper. 29.2. (ob 18. in 20. uri), 1.3. (ob 10. in 16. uri) ter 2. in 3.3. (ob 16. uri) komedija Hvala za vse. Od 1. do 3.3. (ob 18. in 20. uri) drama Nevarna srca. Od 1. do 3.3. (ob 22. uri) pustolovski film divja reka.
SEMIČ: 3.3. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska drama Najini mostovi.
STRAŽA: 29.2. (ob 19. uri) in 1.3. (ob 20. uri) Ciklus K. Kieslovskega: Bela. 1. in 3.3. (ob 18. uri) ter 2.3. (ob 20. uri) ameriška družinska komedija Devet mesecev.
ŠENTJERNEJ: 1.3. (ob 18. uri) slovenski film Ne joči Peter. 1.3. (ob 20. uri) akcijski film Profesionalec.
TREBNJE: 1.3. (ob 19. uri) film Pret a Porter.
/
• AS VENTURA 2 - KLIC DIVJINE, komedija (Ace Ventura 2, ZDA, 95 minut, režija: Stephen Oedekerk)
Drugemu delu filma, ki je med zvezdnike situacijskih komedij katapultiral Jima Carreyja, niti približno ne uspeva nadaljevati duhovite tradicije detektiva za hišne ljubimce. Sicer je As še ven-do pri starem “fohu", vendar kakšen. Obnaša se kot Batman za vse čase, dejansko pa je le dvakraten butec, ki misli, da je neskončno izviren, če na obrazu neprenehoma nosi masko. Majhen nasvet, ki pa žal zagotovo nikogar ne bo olajšal novih, identično duha-morov: ‘‘stari, zamenjaj ploščo, ki preskakuje od enoličnosti". Primitivnost in vulgarnost, ki tukaj ne pomenita izvirnosti niti ne svežine ali drznosti, sta pač zagotovili za dober obisk in takojšnjo pozabo.
nadomeščala eksotičnost snemalnih lokacij. Najprej ga vidimo nekje v nepalskih gorah, v budističnem templju, kamor si je šel največji ljubitelj živali na svetu lizat dušne rane, potem ko mu je umrl ljubi rakun. Med meditacijo ga zmoti simpatični debeluhar lan McNeice in ga zvleče v Afriko, kjer stanuje naslovnik posla, pokvarjeni beli “massa", nekakšen veleposlanik. Če ne bo našel netopirja, ki je, mimogrede, tudi
edina žival, ki je ne mara, se bosta poklali rivalski plemeni, ki beli
gnus častita po božje.
Resnica, kdo je grdobca ukradel, .....................
zaprav ba ’
Carrey igra žival, ki gre iskat drugo žival, i
in sicer belega neto-a, katerega iztrebki so nekaj takega kot nafta, zlato ali zdravilo zoper aids. Ker njegovi štosi niso več, kar so bili, naj bi manko
Pirj>
taki
divjine
ničemur drugemu kot egocentričnemu izpostavljanju Car-reyjeve persone. Človek je v dveh letih resda postal morda celo najpomembnejša tovarna kino zabave, toda zato mu ne bi bilo treba postati tudi najbolj neokusen med komiki.
Okej, saj smeh je, vendar na kilave in redke obroke, za povrhu pa vmes ne stoji nič. Ponazoritev? Predstavljate si, da ste naročili nabasan sendvič, dobili pa ste posušeno žemljo. Tako od včeraj. In kaj se da narediti? Drobtine. Ja, As Ventura 2 je sprejemljiv le po koščkih, v njihovi naravi pa je, da se radi zgubijo nekje pod mizo.
TOMAŽ BRATOŽ
Smeh na prepihu
V anekdotah in prigodah je Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi z obeh strani Gorjancev, na pobudo Dolenjskega lista, kjer je bilo objavljenih domala tristo zapisov, pa je Dular izbral blizu 250 anek-
9€-
NAROČILNICA
dot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je nastala lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu.
Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je cena knjige le 1.710 tolarjev.
-----------H
Naročam ________izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu
po ceni 1.710 tolarjev za izvod.
Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:_________________________________
Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_
DOLENJSKI LIST
IZDAJA TELI. Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe l cm malega oglasa 2.400 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda. naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefai (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
kmetijski stroji
MANJŠO ohranjeno samonakladalko za seno prodam ali menjam za večjo. Škrbec, Ratež 29.	2061
ROTACIJSKO KOSILNICO IMT 175 za traktor, prodam. Kovačič, Drama 1, Šentjernej, ® 81-012.	2063
SADILEC KROMPIRJA kupim. * (068)26-484.	2069
PRIKOLICO Tehnostroj, dvokolesno, kiper, kupim. ® (068)45-451.	2104
TRIBRAZDNI, dvobrazdni in eno-brazdni plug, 14 - eolske, prodam ® (068)76-294.	2106
TRAKTOR DEUTZ Fahr, 100 KM, traktor Fendt, 65 KM, oba 4x4, molzni stroj Westfalija, prevozni bazen za mleko, pajka na 4 vretena, tribrazdni plug in silo-kombajn Mengele prodam. ® (068)42-925, zvečer.	2114
ŽITNI KOMBAJN Fahr M 66, odlično ohranjen, prodam ali menjam za traktor ali avto. ® (068)78-117.	2115
MALO RABLJEN hladilni prevozni bazen za mleko Alfa Laval, 2001, ugodno prodam. Jože Kos, Globoko 51, ® (0608)56-035.	2120
TRAKTOR UNIVERZAL 651, 65 KM, hidravlični volan, 4 x 4, za 4800 DEM, traktor Massey Ferguson 130, 28 KM, generalno obnovljen motor za 3800 DEM, Pasquali 250,25 KM, za 3600 DEM, Štore 502, samo 350 delovnih ur, za 8000 DEM, Super Tigre 650, 18 KM, zgibni, za 2500 DEM prodam. Možni krediti! ® (064) 331-030.	2127
NOV OBRAČALNIK Sip, voz zapravljivček in planimo desko prodam. ® (061)773-225.	2139
TRAKTOR TV 21, frezo, plug in gumi voz prodam. (061)800-302.	2146
TRAKTOR URSUS 360 C, letnik 1989, prodam ali menjam za manjši traktor. ® (068)76-444.	2163
TRAKTOR ZETOR 6211, letnik 1990, kosilnico BCS na petrolej, silokombajn Mengele in semenski krompir kenebek prodam. ® (068)21-605.	2178
PLUG POSAVEC, 12 col, z jekleno špico, kupim ali menjam za plug Slavonec, prodam pa večjo količino hlevskega gnoja. Mlinar, Rožni Dol 7, Semič, * 68-22*3.	2189
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip 17 prodam. Jože Žagar, Jablan 35, Mirna Peč.	2192
TRAKTOR UNIVERZAL DT 45, prvi pogon, letnik 1978, s kabino, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (064)422-673.
MUŠIČ — MENGEŠ Tel.: 061/738-619
Travniška brana z 1 obojestranskim delovanjem, z 1 njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreže in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča , bujno rast. Zaradi svoje , prilagodljivosti je zelo , primerna za hribovite predele ■ in pašnike.	i
TRAKTOR TV 822, letnik 1991, malo rabljen, ali TV 826, nov, z garancijo, ugodno prodam. * (069)77-034.	2289
TRAKTOR ZETOR 6211, letnik 1993, 200 delovnih ur, in kombajn Clas Cosmos ugodno prodam. Silvo Hutar, Gradnik 5, Semič.	2314
TRAKTOR Same delfino in R 4 GTL, letnik 1991, prodam. * (068)47-839.
SAMONAKLADALKO, 17 m3, in gumi voz, 13 col, prodam. * (068)49-371.
TROSILEC GNOJA Sip TG 22, 1800 kom. opeke Strešnik in seno prodam. V (068)42-723, popoldan.	2329
TORPEDO DEUTZ, 48 KM, Zetor 4712, voz, 16 col, in samonakladalno prikolico Mengele prodam. « (068)42-527.
2340
TRAKTORSKI OBRAČALNIK, dvobrazdni plug in suhe smrekove plohe prodam. «(068)78-277.	2348
BREZHIBEN, lepo ohranjen silokombajn SK 80 S ugodno prodam. S (061)863-063.	2359
SIPO V traktorski obračalnik in kabino za traktor Ursus ali Zetor prodam. S (068)57-505.	2367
SAME DELFINO, letnik 1974, ohranjen, samo zadnji pogon, prodam. * (068)49-410.	2372
kupim
ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja. « (061)218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri. 1232 LIPOVE DESKE, 3 cm, kupim. S (068)59-082.	2152
TELIČKA, starega 10 dni, kupim S (068)49-639.	2269
KONJSKI MEŠALEC na 6 desk kupim. S(068)40-247.	2277
SUHE smrekove plohe, 1 m3, debeline 5 cm, kupim. * (068)89-533.	2295
150 KOM. strešne opeke Strešnik, cementno sive barve (gladke), kupim. * (068)323-069.	2318
KORUZO vstrokih kupim. ® (068)42-298.	2341
TELIČKA SIVČKA ali simentalca, po možnosti bikca, starega 7 do 10 dni, kupim. * (068)76-400.	2361
150 L nežveplanega rdečega vina kupim. Prinesite ga na pokušnjo v nedeljo do 11. ure v Breško vas 3, Šentjernej. 2365
motorna vozila
AX CITROEN ALLURE, letnik 7/92, rdeč, prodam. ® (068)26-198.	1940
CLIO 1.2 RT, letnik 10/93, prevoženih 24.000 km, prodam. ® (068)27-681, doma, 315-635, služba.	2060
PRODAM MITSUBISCHI COLT, letnik 93. ® 28-680.
MOLZNI STROJ Virovitica prodam. ®(068)47-361.	2207
FREZO z Acme motorjem in ogrebal-nim plugom, 9 KM, prodam. ® (068)76-269.	2217
TRAKTORSKE GUME, 30 x 7 ali 28 x 8, s platišči, kupim, ® (068)76-171. 2221 KOSILNICO BCS z vozičkom, bencin - petrolej ali D, prodam. ® (068)68-209.^
NOVEJŠO FREZO za traktor TV ugodno prodam. ® (0608)82-787.	2229
ČRPALKO za molzni stroj Gorenje seero, 140 l/min, gumi voz, 16 col, in slamoreznico prodam. ® (068)42-660.
KROŽNE BRANE, dognojevalec koruze Krajina in sortirnik krompirja, vse dobro ohranjeno, prodam. ® (068)42-647.
2250
FREZO SIMPLECITI, 8 KM, zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. ® (068) 26-921.	2251
PLUG EBERHART, obračalni, 12 col,
dobro ohranjen, prodam za 1200 DEM. Martin Blažič, Zdinja vas 1, Novo mesto.
AX CABAN 1.1 i, letnik 1993, bel, 4 V, registriran do 1.1.1997, prvi lastnik, prodam za 10.600 DEM. Alojz Turk, Podgrad 1, Novo mesto.	2062
JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® (068)51-927.	2067
AX ALLURE, letnik 1992, rdeč, registriran za celo leto, nujno prodam. ® (0608)64-459.	2071
PASSAT 1.6, letnik 1989, drugi lastnik, dodatno opremljen, in opel kadett karavan, letnik 1989, oba odlično ohranjena, prodam. ® (068)65-047 ali 83-763. 2077 FORD ESCORT 1.4 CL, letnik 1987, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® (068)75-502.	2079
OPEL KADETT 1.4, letnik 1990,
85.000	km, prvi lastnik, garažiran, prodam. * (0608)75-325 ali 75-516.	2084
PEUGEOT 405 GR, letnik 1990, grafitne barve, dodatna oprema, prodam. ® (068)65-730.	2086
JUGO KORAL 45, letnik 1989, in kravo simentalko s teletom, starim 13 dni, prodam. ® (068)73-669, popoldan. 2087 126 P, letnik 1987, rdeč, registriran do 11/96, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)44-774.	2092
Z 101, 5 prestav, letnik 2/89, prevoženih 88.000 km, prodam. ® (068)65-668. JUGO 45, letnik 1986, prevoženih
76.000	km, v zelo dobrem stanju, prodam. Zvonka Palčič, Primostek 10, Gradac.
VW PASSAT 1.8, letnik 1992, modre barve, registriran do 2/97, centralno zaklepanje, 5V, meglenke, lepo ohranjen, prodam. * (068)51-001.	2103
JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 1/97, in tele, 120 kg, prodam * (068)81-071.	2105
JUGO 55 A, letnik 10/86, bel, prva barva, 100.000 km, prodam za 1600 DEM. ® (068)323-012.	2108
R 4 GTL, letnik 3/89 in clio 16 V, letnik 8/91, prodamo ali menjamo za cenejše vozilo. * (068)323-012.	2109
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:.................................
Ulica in kraj:..................................
Pošta;..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:................
ianc
GOLF D, letnik 1989, rdeč, 74.000 km, prodam za 10.500 DEM. S (061)861-984.
2119
ALFO ROMEO 33 1.3, letnik 11/89, električni pomik stekel, nastavljiv volan, zatemnjena stekla, rdečo, garažirano, prodam za 8000 DEM. ® (068)44-594, po 17. uri.	2125
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, ugodno prodam. ® (068)42-022.	2131
GOLF JX D, letnik 1989, bel, 5V, zelo lepo ohranjen, registriran do 1/97, prodam za 10.800 DEM. ® (068)20-413.
2135
HYUNDAI, letnik 1990, prodam za 7700 DEM. ® (0608)628-857.	2136
OPEL VECTRO 1.8 i CD, letnik 1992, tormado rdeče, 4V, 60.000 km, registrirano za celo leto, prodam za 18.900 DEM. ® (0608)87-580 ali (0609)639-855. 2137 FIAT UNO 45 FIRE, letnik 1991, registriran do 12/96, z dodatno opremo, ugodno prodam. ® (061)1406-774 ali (068)323-988.	2141
CIMOS AX 1.1 i Caban, nov, neregistriran, tonirana stekla, bel, prodam za
15.000	DEM, tudi na obroke. ® (068)323-
312.	2145
TOYOTO COROLO 1.6 XL i, 16 V, 5V, kovinske sive barve, registrirano do 10/96, pomična streha, prodam. ® (0608) 31-811.	2151
OPEL KADETT 1.4 LS, letnik 1991, prvi lastnik, prevoženih 86.000 km, prodam. ® (068)51-963, popoldan. 2154 Z101, letnik 1986, registrirano do konca septembra, prodam. S (068)43-641.
2156
ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, registrirano do 3/97, 39.000 km, prvi lastnik, prodam. ® (068)40-784.	2159
R 5 CAMPUS, letnik 1989, prevoženih
45.000	km, lepo ohranjen, prodam. ®
(068)27-131.	2160
R 5 FIVE, letnik 1995,3V, prodam. ® (068)22-788.	2165
OPEL VECTRA 2.0 i CD, letnik 9/91, 5V, rdeč, z bogato opremo, ohranjen, prodam ali menjam. ® (068)73-587.
2173
Z 101, letnik 10/87, registrirano do aprila, lepo ohranjeno, prodam. ® (068) 45-344.	2174
AX, letnik 1990, prodam. Darko Janc, K Roku 19, Novo mesto.	2175
OPEL VECTRO 1.6 i GTL, letnik 1991, sive kovinske barve, 48.000 km, prodam. ® (068)42-997.	2179
R 4, letnik 1987, registriran do 10/96, prodam. ® (068)76-545.	2183
R4GTL,letnik 1991,krem barve,drugi lastnik, 60.000 km, registriran do 1/97, prodam za 5000 DEM. ® (068)24-298.
2184
OPEL KADETT 1.3 solza, letnik 1989, prodam. ® (068)75-175.	2185
R 5 campus, kovinsko siv, letnik 12/92,
43.000	km, prodam za 9200 DEM. ®
(068)84-012, popoldan.	2186
R 5 CAMPUS, letnik 1991, prodam za 8000 DEM. ® (068)24-834, zvečer. 2187 ASTRO, letnik 1993, kot novo, prodam. ® (068)25-270.	2188
Z 101 GTL, ohranjeno, prodam. S (068)21-541.	2190
AX 1.1 TRE, letnik 1988, 56.000 km, rdeč, lepo ohranjen, prodam za 6800 DEM. ® (068)26-913.	2194
126 P, letnik 1987, registriran do 8.3.1997, dobro ohranjen, prodam. Kocjan, Zalog 10 a, Novo mesto. 2199 FORD ESCORT 1.8 CLX D, 5V, letnik 1991, prodam. ® (068)25-149.	2203
FORD FIESTO 1.1, 3V, letnik 1994, prva registracija 1995, registrirano do 1/97, kovinsko modre barve, prvi lastnik, prodam za 14.500 DEM ali SIT. ® (068)51-423.	2205
AX 1.4 RD, letnik 1990, prevoženih 49.500 km, temno sive kovinske barve, garažiran, lepo ohranjen, prodam za 9500 DEM. ® (068)67-367, popoldan. 2212 FORD ESCORT 1.6 D, letnik 2/87, bel, 3V, prodam za 820.000 SIT. S (0608)82-008.	2213
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, registriran do 5/96, prevoženih 48.000 km, prvi lastnik, prodam. ® (068)28-940.
2218
ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990,
65.000	km, olivno zelen, radio, meglenke,
prodam za 5900 DEM. ® (068)341-250, do 17. ure.	2231
JUGO 55, letnik 1989, lita platišča, spuščen, meksiko modrc barve, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)31-846 ali 33-627.	2235
JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 7/96, radio, prodam. * (068)22-574.	2239
R 21 TL, letnik 1989, prodam. Prus, Dol. Težka Voda 13 b, po 16. uri. 2240 FORD ESCORT 1.8 D CLX, letnik
1991.57.000	km, strešno okno, centralno
zaklepanje, KAT, prvi lastnik, prodam za 16.700 DEM. * (0608)75-734.	2241
ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990, registrirano do 4/97, rdečo, prodam za 5600 DEM ali menjam. Jože Kralj, Vel. Gaber 29, Vel. Gaber.	2246
Z 101 GTL, letnik 1983, dobro ohranjeno, registrirano do 1/97, prodam. ® (068)78-502, popoldan.	2248
TIPO 1.6 i.e., KAT, digital, letnik 12/89, z veliko dodatne opreme, prodam. ® (068)322-478.	2253
JUGO SKALA 55, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. ® (068)85-876. 2254 JUGO KORAL 45, letnik 5/91, prevoženih 39.000 km, dobro ohranjen, prodam. ®(068)43-529.	2255
126 P, letnik 1984, lepo ohranjen, registriran do 8/96, prodam. Verbič, K Roku 50, Novo mesto.	2257
126 P, letnik 1989, in tomos avtomatik prodam. * (068)85-692.	2258
GOLF DIESEL, 12789, prodam. ® (068)42-740.	2261
ŠKODO 105 L, letnik 1982, lepo ohranjeno, prodam. ® (0608)87-033.	2262
HIUNDA1 PONY 1,5 GLS, 12790, prodam. ® (068)20-338.	2263
R 5 FIVE, letnik 1994, 5 V, prodam za
12.000	DEM. «(068)26-196.	2267
R 5 DIESEL, letnik 1991,5 V, prodam
za 8.600 DEM ali vzamem v račun tudi R 4. Vinko Šušterič, Šmarjcta 11 B, ® (068)73-720.	2273
R
večji
man
Jerši
389.
R 5 CAMPUS plus, letnik 1992 in g JX d, letnik 1985, prodam. Janez Kasti Ravnica 16, Dolž.	7
LADO SAMARO 1300, letnik 1(
3V, bež barve, 71.000 km, lepo ohranji prodam. ® (068)323-902.
OPEL KADETT 1.3, letnik 8/88, prevoženih 125.000 km, prodam za 8 DEM. ® (068)24-584.
TOVORNO VOZILO MB 814 D, nik 1991,158.000 km, registriran do 9/1 — keson 5.20 m, carsinsko opremljen, pl p dam. * (0608)21-367 ali 21-168.	72
JUGO KORAL 55, 5 prestav, le« £ 1990, rdeč, prodam. * (068)73-766. P
7}
UNO, letnik 1993, kovinske sive bab s prevoženih 46.000 km, prvi lastnik, p’ j,p dam. Ivan Gazvoda, Podgrad 34.	23 1 '
VW1200, registriran do 11/96, prot« -za 90.000 SIT prodam. * (068)24-555^ [j*
R 5 CAMPUS, letnik 1990, registrii
do 1/97, 5V, rdeč, prodam. ® (068)’ mj
2’ v..
548.
ROVER416GSI, letnik 1993,prodal “ S (0608)65-077.	23' ,
R 5, letnik 1991, in R 19 TS, letnik 198 ^ dobro ohranjena, prodam ® (068)2 083.	2i
UNO 60 CS, letnik 1991, registrirani ___ konca leta 1996, odlično ohranjen, p« dam. «(068)24-361.	23«
OPEL ASTRO Caravan 1.8 i club, K ko nik 10/92, prodam. « (068)25-918. it (0< ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, p« dam. » (068)22-097.	2V	pc
GOLF, letnik 1982, registriran i (0 6/96, prodam. ® (068)27-396.	23
R 4 GTL, letnik 10/88, prva barva, d in lično ohranjen, prodam. ® (068)73-069 Bi
R 18, letnik 1987, registriran do 7/9 m prodam ali menjam za drugo vozilo. I (068)73-177.	231	G
OPEL KADETT 1.4 i life, letnik 199 7< rdeč, prodam za 10.800 DEM. «(068)2 605.	231	k,
GOLF D, letnik 1991, 5V, in jugo t (0 letnik 1991, prodam. * (068)27-810.
232 p;
JUGO 45, letnik 1985, registriran d b 10/96, generalno obnovljen, ugodno pb 3 dam. «(068)87-373.	232
R 5 CAMPUS, letnik 1992, kovinsl tr barve, registriran do 1.7.1996, 52.000 k« p prodam ali menjam. « (068)48-646.
23l k ra
R 4, letnik 1987 in 1989, dobro ohrt
njena, ugodno prodam. ® (068)43-509-! i:
23( č
AUDI 80 1600, letnik 1990, kovinsl sive barve, tonirana stekla, garažiraj r prodam. S (068)23-985, po 15. uri. 23? r CITROEN AX TRS, letnik 1991, rde' i 5V, prodam. S (068)323-390.	233
Z 101 SKALA 55, letnik 1989, 69.0« < km, registrirano do 7/96, lepo ohranjeno prodam. ® (068)44-937.	233 (
JUGO 45, letnik 1986, prodam. 1 (068)28-055.	233	l
126 P, letnik 11/87, lepo ohranjefl 1 prodam. ® (068)67-305, od 8. do 16. ur{ <
23>
FORD ORION 1.3 CL, letnik 9/9« dobro ohranjen, prodam. «(068)52-651
233
Z 101, letnik 1987, prodam. 9 (0608)84-278.	2341
SAMARO 1500,5V, letnik 1990, ga« žirano, prodam za 5500 DEM. * (068)26 179.	234*
R 5 CAMPUS, letnik 9/89, rdeč, 3' prodam. « (068)42-761, popoldan. 23* JUGO 45, rdeč, letnik 11/89, z dodat no opremo, dobro ohranjen, prodam. 9 (068)42-544, po 15. uri.	234
GOLF 1.3 bencinar, letnik 1987, pr«
dam. Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec.
R 18, letnik 1984, prodam. « (068)25 694.	235
JUGO 45 koral, letik 1989, registriral do 11/96, bel, prodam. * (068)81-488.1
233
ALFO 33 1.3 S, letnik 1987, odlični ohranjeno, vsa dodatna oprema, registri rano do 21.2.1997, prodam. ® (068)44 249.	235'
TOVORNO Z 640 N, neregistriran« prodam ali menjam za osebni avto ter njf vo v Družinski vasi, 2500 m2, prodam 9 (068)76-442.	23«
Z 750 LE, letnik 1985, registriran 12/96, dobro ohranjen, prodam. ® (06« 52-121.	23«
POLO 1300,5V, letnik 1995, kovinsk' temno rdeč, prodam « (068)52-624.
231
JUGO 55, letnik 1988 ali jugo45, letni 1985, prodam. ® (0608)78-015.	237'
CLIO 1.2 RN, letnik 5/93, bel, 5\ prodam. * (068)42-329.	237*
obvestila
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodevnih in večjih. Vali' niča Senovo, Mio Gunjilac, « (0608)79 375.	123
ASFALTIRANJE - tlakovanje dvoriš' in parkirišč opravljamo ® Asfaltbctofl d.o.o., (061)129-12-66, (061)129-12-58 (0609)628-260.	W
NESNICE, mlade jarkice, pasme hiše* rjave, stare 4 mesece, in ene tik pred nf snostjo, opravljena vsa cepljenja, proda jamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprr jemajo in dajejo vse informacije: JoŽ* Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068 52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova ® (0608)67-578 in Anita Janežič, Slcpšcj, 9, Mokronog, * (068)49-567.	1451
SPREJEMAMO NAROČILA za vs< vrste piščancev, bele, rjave in grahastc ^ za purane. Martin Metelko, Hudo Brezj* 16, Studenec, ® (0608)89-038, (0608)89 311.	165»!
OKREPČEVALNICA ANICA ZALČ TELJ, s.p., Šmihel pri Žužemberku, ob* veščam stranke, da bomo s 1. marccfl1 1996 začeli poslovati z novim delovnih Časom. Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 24. ure, ob sredah zaprto, ob pet' kih, sobotah in nedeljah od 8. do 1. ure. S< priporočamo!	21 ll
_J KILOGRAMSKI PIŠČANCI ter 9 te-ffldenske grahaste jarkice bodo v prodaji od M 2. marca dalje. Naročila in informacije na gg »(068)42-524.	2276
RJAVE in grahaste jarkice ter bele piš-^nce prodajamo od 14.3. dalje. Naročila ■ „ na * (068)48-366, Prevolšek, Čatež.
.stel	2330
jj RJAVE JARKICE in grahaste ter beli jjj večji piščanci bodo v prodaji proti koncu nielmarca' purani pa v začetku aprila. Jože “Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, 1
f 389.
i (068)44-2378
preklici
i pr
BOTIQUE DESIREE, Goran Grdič, let# s'P-» Rozmanova 6, Novo mesto, preneha sposlovanjem v prodajalni dne 25.5.1996. '2i	2158
?ar AVTOPREVOZNIK Franc Hrastar, pf S P > Kronovo 21, Šmarješke Toplice, od-’ # Jav,Jam obrt z 29.2.1996.	2244
^ PLETILSTVO Anita Majer, Loška vas 155. ^ a, obveščam, da bom s 31.3.1996 prene-2?1 hala z dejavnostjo.	2290
tri0 MARIJA GORENC, Groblje 32, Šent->8)f jcrneJ* prepovedujem prodajo vseh pre-231 m*^nin in nepremičnin Veri in Francu Ar-idaf ^u’ troblje 32, Šentjernej. Če preklica ne hosta upoštevala, ju bom sodno preganjalo« ,a-	2315
posest
V	OKOLICI Uršnih sel kupim gozd. ®
(068)65-624.	2316
NJIVO, 23 a, pri Šmihelu, in molzni stroj Virovitica prodam. ® (068)323-208.
2333
NJIVO, 24 a, v Gazicah pri Cerkljah in šivalni stroj Bagat prodam. ® (068)21-941.	2336
VINOGRAD v Vrdunu pri Stopičah prodam. ® (068)89-225.	2343
GRADBENO PARCELO za stanovanjsko hišo, lokacijsko urejeno, blizu Sevnice (asfalt, voda, elektrika do parcele), prodam. * (0608)82-839.	2352
V	KORITIH pri Dobrniču prodam
gozd, 1.90 ha, in travnik, 1.40 ha, za 15.000 DEM. ® (0609)620-912.	2358
V	METLIKI, v bližini mesta, oddam v najem njivo pod ugodnimi pogoji. Vinogradniška 11, Metlika, * (068)60-670.
prodam
28
an J
Pj
23* VINOGRAD v Tolstem Vrhu, Globo->. ko, 5 a 30 m2, prodam ali dam v najem. ® 2* (068)81-165.	2059
PARCELO, 3200 m2 in njivo v pušči 23' pod železnico nad Biško vasjo prodam. ® i • (068)75-011.
23’ NA GOR. BREZOVICI prodava njivo , h in vinograd v izmeri 10 a. Marjan in Jože )6f Bratkovič, Vrh 26, Šentjernej. 2073 23' VINOGRAD z zidanico v Kotu pri Se-'/* niču prodam S (068)51-827.	2100
>•' VINOGRAD z zidanico (stanovanje) v 23' Gorjanah pri Podsredi prodam. ® (0608) 9» 79-231.	2138
1)2 KOŠNJO in manjši vinograd na Mal-23' kovcu ugodno oddamo v najem. ® (0608)84-879, zvečer.	2148
NA BIZELJSKEM (Sv. Vid) prodam 23. parcelo, 36 a, s 600 trtami. Na parceli je i J brunarica z vodo in elektriko ® (0608) p* 31-811.	2150
!3’ VINOGRAD s staro zidanico in 1 ha is) ttiešanega gozda v Podvrhu nad Sevnico M Prodam. « (063)791-131.	2157
NA DOL. KAMENCAH prodam parce-!3j io, 43 a. ® (068)22-788.	2166
ih VINOGRAD na Kuzarjevcm Kalu v 9 izmeri 14 a prodam. Jože Klobučar, Pre-3-	fna 1 Novo mesto.	2180
i» V SMAVRU pri Trebnjem prodam sta-ro zidanico z vinogradom in rabljeno sod-3- no garnituro. ® (0609)614-212, zjutraj ali zvečer.	2193
3-’ TRAVNIK pri Strugi prodam. Bela OC	Cerkev 29, Šmarješke Toplice.	2195
n* GOZD ob cesti v Hrušici prodam. ® 33	(068)81-828.	2197
9 V SEVNICI prodam novo podkleteno 33 hišo z vodo, elektriko, plinom, možnost d K AT V in telefona, s 700 m2 zemlje, lahko id dvodružinska, prodam. ® (061)441-552. »	2209
'2 VINOGRAD v Repici pri vasi Krmači-^ na, v izmeri 30 a, na terasah, prodam. ®
'J (068)60-006.	2210
9	NA RADOVIČI na lepi sončni legi pro-
dam zidanico z vinogradom, elektrika, r» vodovod, za 15.000DEM« (068)60-105, 2* zvečer.	2216
'•* VINOGRAD 13 a, in travnik, 77 a, ob ' asfaltni cesti v Okljukovi gori pri Brcži-
3	fah, voda na parceli, elektrika in telefon v
3' bližini, prodam. ® (0608)77-064.	2230
* V HRIBU pri Malem Lipovcu prodam
4	vinograd. * (068)87-465.	2237
° TRAVNIK v Gor. Gomili, 23 a, prodam. * (068)81-453.	2247
3	ZA STARIM GRADOM pri Otočcu
3 prodam zidanico in obnovljen vinograd, 3	70 in 31 a, in pašnika, 11 in 35 a. Voda in
1 elektrika zraven. Naslov v oglasnem oddelku.	2249
3	HIŠO z gospodarskim poslopjem, 3.5
1 ba zemlje v Dragi pri Šmarjeških Topli-1 cah, prodam. * (068)24-310, zvečer.
1	2252
1	ŠENTJERNEJ - OKOLICA Vajndol,
0	Prodam vinograd, 300 trt cepljenk. Pod
1	vinogradom je ohranjen hramček in ču-
\ dovit studenec. * (068)41-183.	2259
VINOGRAD s hramom in nekaj starine na Gabrski Gori na Hribeh prodam. V 1	(068)321-118.	2268
NA HRVAŠKI GORI med Šentjernejem in Kostanjevico dam v najem urejen vinograd s 360 trtami. * (0608)87-604.
2272
>	DVOSTANOVANJSKO HIŠO s po-
1 »lovnimi prostori v Novem mestu prodam. Šifra: »DOLENJSKA«. 2312
KOZOLEC, 5 x 8 m, visok, vzdrževan, prodam. ® (068)26-157.	1939
HLEVSKI GNOJ prodam, lahko tudi dostavim. ® (068)22-315.	2056
SENO, kvalitetno, večjo količino, prodam. ® (068)60-716, zvečer.	2057
OBŽAGANO OSTREŠJE za manjšo hišo ali vikend ter kostanjevo kolje za vinograd prodam. ® (068)78-207.	2058
SEDEŽNE PREVLEKE za škodo favorit prodam. ® (0608)33-235.	2064
HLADILNO VITRINO, rabljeno, prodam. ® (061)805-008.	2065
KOMBINIRAN otroški voziček prodam. ® (068)52-172.	2066
OTROŠKO POSTELJO, hrastovo, 140 x 180 cm, prodam. ® (068)26-514.
2068
KRAVO, staro 7 let, prodam ali menjam za telico. ® (068)49-518 ali 342-539.
2072
PEČ za centralno kurjavo Feroterm, 40.000 Kcal, prodam. ® (068)52-470.
2074
RABLJENO PEČ Stadler, 25.000 Kcal, ugodno prodam. ® (068)40-095.	2076
SAMIČKE zlatih prinašalcev z odličnim rodovnikom prodam. ® (061)752-583 ali 650-131.	2081
PURANE, žive, po 5000 SIT prodam. ® (0608)69-261.	2082
DVE GUMI Barum 16/9/30 prodam. ® (068)49-440.	2085
ŽVEPLENO APNENO BROZGO za zimsko - spomladansko škropljenje vinogradov in sadovnjakov dobite v Semiču, • (068)68-158.	2088
PRAŠIČA, 120 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Možen zakol. ® (068)40-052.	2089
ŠIVALNI STROJ Necchi (stolperca) za usnje, prodam ali menjam za gradbeni material. ® (0608)41-208.	2090
ČEBELE v AZ panjih, med in ročni stroj za izdelavo strešne cementne opeke poceni prodam. ® (0608)82-203.	2091
TELIČKO, staro 15 dni, sivo, iz A-kontrole, prodam. ® (068)40-275. 2094 9 TEDNOV starega bikca prodam. ® (068)24-128.	2095
RABLJEN STROJ za popravilo črpalk Bosch prodam. ® (068)24-571.	2097
SYNTHESIZER Yamaha PSR 6, 4 oktave, velike tipke, s stojalom, prodam za 250 DEM. ® (068)45-436.	2102
KOSTANJEVO KOLJE, kalano in obdelano, prodam. ® (068)89-533.	2107
VOLA, težkega 900 kg, in hruškovo žganje prodam. ® (0608)84-476.	2110
VEČJO KOLIČINO sena po 3 SIT/kg in odsesovalno napravo, 2.2 KW, na 2 vreči, prodam. * (068)89-188.	2111
DVE breji kravi prodam. ® (068)41-016.	2113
METLIŠKO ČRNINO ugodno prodam. * (068)52-272.	2116
DVA KOZLIČKA, eden je star leto in pol, drugi 5 mesecev, prodam. ® (0608) 78-332.	2117
MENJALNIK za fiat 750 ugodno prodam. * (068)28-793, dopoldan, (0608)33-219, popoldan.	2121
ROVOKOPAČ MS 50 B, letnik 1978, prodam. ® (061)667-157.	2123
KOSTANJEVO KOLJE različnih dolžin, celo in kalano, ter večjo količino hruškovega žganja prodam. * (068)85-778.	2124
AGREGAT HONDA, 2 KW, ugodno prodam. * (068)49-493.	2128
KRAVO SIMENTALKO s prvim teletom, travnik, 1.5 ha, in gozdno parcelo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
,	2129
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljeno, ugodno prodam. * (061)751-432 ali 751-425.
2132
DVE dobro ohranjeni spalnici in kuhinjsko pohištvo ugodno prodam. ® (068)23-597.	2133
7 M3 suhih drv prodam. * (068)22-398.	2134
RADIOKASETOFON Goldstar s CD-jem prodam. S (068)341-126.	2140
KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. ® (068)40-715.	2143
AMIGO 500, RAM kartica, igre, programi za risanje, miška, video monitor, TV tuner, printer Star LC/20, literatura, ugodno prodam. ® (0608)63-156, Primož.	2147
KRAVO, črno - belo, brejo 7 mesecev, telici sivki, težki 300 in 150 kg, prodam. ® (0608)82-220.	2149
30 KG čebulčka, rdečega in rumenega, prodam po 300 SIT/kg. ® (061)785-162, do 18. ure.	2153
SIVO - RJAVO KRAVO, staro 3 leta, brejo 8 mesecev, prodam. * (068)23-210.
2155
ROČNO pospravljeno seno in otavo ter koruzo v zrnju prodam. ® (068)26-267.	2162
UMETNIŠKO SLIKO Božidarja Jakca: Kozolec toplar pod Gorjanci, pastel, 50 x 70 cm, prodam za 4.000 DEM (certifikat ocenitve). ® (061)322-633.	2170
MALO RABLJENO registrsko blagajno Omron 1004 prodam. ® (068)26-942.
2171
KOŠNJO SENA in otave ter suhega sena in kravo z drugim teletom prodam. ® (068)42-759.	2172
KROMPIR za nadaljnje sajenje jerla, romana, fijana, dezire, sante in kaling ford prodam. ® (061)777-195.	2176
PRAŠIČE, težke do 100 kg, lahko tudi polovice, prodam. ® (068)42-592. 2177 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam ali menjam za že odstavljene teličke. S (068)85-707.	2181
SENO in kostanjevo kolje prodam. Boričevo, ® 27-710.	2182
KRAVO s teletom, starim 14 dni, prodam. ®(068)65-012.	2191
KROMPIR dezire prodam. ® (068)57-272.	2196
DVA TELIČKA, stara 10 dni, prodam. ® (068)75-504.	2200
PLINSKI BOJLER in govejo kožo prodam. ® (068)78-284.	2201
DVE mladi kravi prodam. ® (068)323-559.	2204
ROTACIJSKI KOMPRESOR s trifaznim motorjem, brez posode, prodam za 45.000 SIT. ® (0608)75-223.	2214
DOMAČE ŽGANJE sadjevec, 58 - odstoten, v litrskih steklenicah, prodam po 700 SIT/lit. * (0608)75-223.	2215
ORGLE SOLTON, nemške izdelave, zelo lepo ohranjene, malo rabljene, prodam. ® (068)76-153.	2219
PRAŠIČA, 110 kg, krmljenega z zdravo domačo hrano, prodam. ® (068)73-630.
2223
HLEVSKI GNOJ, hruškovo žganje in 1500 kg sena prodam. ® (068)27-843.
2225
GAJBICE za krompir ali jabolka prodam. ®(068)45-663.	2227
ENOIGELNI industrijski šivalni stroj Singer ugodno prodam. ® (068)52-659.
2228
RABLJEN kombiniran štedilnik, dva plin, štiri elektrika, ugodno prodam. ® (068)25-725, Novo mesto.	2232
ELEKTRIČNI pisalni stroj 01ymipa prodam. ® (068)42-731, po 18. uri. 2233 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)21-075.	2236
KRAVO za zakol prodam, izgubila pa sem verižico. Najditelja prosim, da mi jo prosti nagradi vrne. Terezija Grm, Dečja vas 12, Trebnje.	2238
PRAŠIČE, težke 50 do 100 kg,prodam. ®(068)76-209.	2243
DVA PRAŠIČA, domača krma, težka 100 do 120 kg, prodam. Martin Šašek, Koroška vas 29, Novo mesto. 2245 HLADILNIK GORENJE prodam za 5000 SIT S (068)65-309.	2256
ČELNI NAKLADAČ, avtomatski priklop za prikolico, prikolico domače izdelave in kabino za traktor prodam. ® (0608)43-264.	2265
JAGENJČKE prodam. ® (068)68-722.
2266
KOSTANJEVO KOLJE in domače žganje prodam. ® (068)73-282.	2270
KVALITETNO SENO in drva prodam. «(061)777-849.	2275
SEMENSKI KROMPIR primora, romana, frizija, prva množitev, prodam. « (061)875-020.	2282
KOSTANJEVO KOLJE, ŠKROPILNICO Stihi in avto Ford Orion 1.6 CLX prodam. * (068)78- 415.	2288
IZREDNO lepega ovna, starega 8 mesecev, za pleme, menjam za enakoplemen-skega ovna približne starosti. «(068)83-302.	2291
RABLJENO strešno opeko Kikinda, model 272, oddam. «(068)24-159. 2302 KOBILO, staro 9 let, brejo 10 mesecev, in traktorsko prikolico domače izdelave prodam. * (068)73-117.	2304
DIATONIČNO HARMONIKO Melodija, štirivrstno. C, F, B, Es, odlično ohranjeno, ugodno prodam. » (068)89-212.	2305
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
&€-------
H
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:____________________________________
.Upokojenec: da
Naslov (krqj, ulica, hišna številka):.
Pošta:
Naročnik i^javjja, da naročilo res velja zaivj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke da|je v mesecu:	1996.
Kraj:
Datum:
Podpis:
NA BRODU v Novem mestu prodam košnjo. ® (068)21-619, zvečer. 2307 KRAVE po izbiri in dvojni zložljiv voziček Marela za dvojčka prodam. ® (068)85-744.	2337
LEPO OHRANJEN zapravljivček prodam. ® (068)40-888.	2338
VEČ VRST semenskega krompirja, prva množitev, prodam in dostavim na dom. ® (064)312-056.	2346
KOSTANJEVO KOLJE in hlevski gnoj prodam. ® (068)89-253.	2349
KOZLA za pleme, kozličke in kozle prodam. V (068)50-141.	2353
VIDIA LISTE za cirkular, fi od 200 do 500 mm, ugodno prodam. ® (061)556-808.	2354
KOBILO haflinger - norik, staro 2 leti, prodam. ® (064)876-136.	2360
NOV železni gumi voz, 16 col, prodam. ® (068)40-785.	2363
PRAŠIČA, cca 130 kg, ter odojke prodam. Možnost zakola. ® (068)81-179.
2366
ENOLETNE PAVE z navodili za rejo prodam. * (068)68-739.	2370
DOMAČ SADJEVEC in 14 - eolski gumi voz prodam. ® (0608)89-193, zvečer.	2371
REZERVNE DELE za traktor Cor-mick in čoln, 4 m, s prikolco za prevoz, prodam. ® (068)64-261, popoldan. 2373 DVE otroški postelji (90 x 190) prodam. ® (068)26-805.	2375
JAGENJČKE, stare 3 mesece, prodam. ® (068)68-611.	2376
KOŠNJO TRAVE v Koprivniku (Mr-šeča vas), 0.5 ha, prodam. ® (068)42-352.
2377
razno
PREVERJENO gradbeno podjetje iz Ljubljane izvaja novogradnje, omete, fasade ter ostala zidarska dela. Opravljamo tudi druga notranja obrtniška dela, tudi terensko. ® (061)219-544 in faks: (061) 1262-309.	1659
V NOVEM MESTU oddam vpeljan gostinski lokal na dobri lokaciji. Predplačilo za eno leto 30.000 DEM. * (061)226-228.
1751
UGODNO, HITRO, KVALITETNO! Fotografi, amaterji, ljubitelji ČRNO -BELE fotografije! Foto Lujo na Kandij-ski c. 25 v Novem mestu vam na nivoju visoke in dolgoletne strokovnosti kvalitetno ročno izdela vse formate fotografij. Konkurenčne cene - enake storitvam v color tehniki. Parkirni prostor zagotovljen. Se priporočamo!	2055
KROJASTVO Silva Strajnar, Vrh 19, Šentjernej, izdeluje moško, žensko in otroško konfekcijo po meri. Na istem naslovu pa je tudi servis šivalnih strojev. Hitro, kvalitetno in poceni. Se priporočata Krojaštvo in Servis Strajnar.	2078
MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (0608)33-714, zvečer.	2093
ANGLEŠČINO za srednjo in osnovno šolo inštruiram, pripravim tudi na maturo. ® (068)42-491.	2096
ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (068)24-973.	2142
ANGLEŠČINO za srednjo in osnovno šolo inštruiram. S (068)42-552.	2144
OSTARELE LJUDI, ki bi nam v zameno za vso oskrbo in nego prepustili vodenje kmetije, iščemo. Nudimo tudi delno plačilo kmetije. ® (068)21-934.	2161
PROSTOR, 750 m2, primeren za skladišče ali trgovino, oddam v najem, prodam pa snežne verige za traktor 10-28 in 11-28. ® (068)44-274.	2167
INŠTRUIRAM angleščino in matematiko za srednjo in osnovno šolo. ® (068)323-167.	2168
VEČ POSLOVNIH PROSTOROV ugodno oddam v najem. • (068)22-738 ali 58-579.	2206
HITRO in poceni vam pobarvam in prepleskam stanovanje. Jože Novak, Tre-bež 31, Artiče.	2208
STOPNICE, lesene, prosto stoječe, na beton, zavite idr. izdelujem. ® (068)27-101. 2220 TENIŠKI KLUB išče prostore za pisarno. • (068)321-796, popoldan, 324-377.
2224
V ČRNOMLJU ugodno oddam prostor ob glavni cesti, primeren za pisarno, trgovino ali mimo obrt. • (068)51-378.
2226
JARKICE, rjeve nesnice, stare 4 mesece, prodam. Knafelc, Na Tratah 8, Novo mesto, • (068)28-328.	2264
SADIKE sadnega drevja, vseh vrst in sort, trsne cepljenke, okrasno grmičevje, repromaterial, mreže za ograjo, nerjavečo žico za vinograd po ugodnic cenah nudi Trgovina Rast, Baznik, Krška vas, • (0608)59-108.	2280
POSLOVNI PROSTOR, 30 m2, v centru Škocjana, oddam v najem za mimo dejavnost. • (068)76-003.	2281
HORTING vam nudi strokovno pomoč pri ureditvi sadnega ali okrasnega vrta. * (068)24-433.	2355
službo dobi
ALI STE BREZ ZAPOSLITVE? Iščete delo, primemo svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. ® (090)42-11. PTT stroški 78 SIT/o.5 min.	1268
OKREPČEVALNICA KRIŽAJ, Malo Mraševo 7, Podbočje, išče natakarico za delo v strežbi. ® (0608)78-083.	1750
REDNO ali honorarno delo v strežbi nudim natakarici, lahko je tudi priučena. Stanovanje in hrana v hiši. ® (068)341-429 ali 43-631.	2075
HONORARNO DELO. 2.000 DEM mesečno! Avto obvezen. Informacije v petek ob 17. uri v Motelu Trebnje in ob 19. uri v Gostišču Pavlin, Novo mesto. 2112 DEKLE dobi delo v okrepčevalnici. ® (068)323-295.	2164
PO OBISKU nekajurnega seminarja začnete z delom na področju turizma in trgovine. ® (068)23-152.	2169
V	GOSTINSKEM LOKALU zaposlim
mlado dekle z delovnimi izkušnjami. ® (068)341-077.	2202
KV AVTOMEHANIKA s prakso zaposlim. Avtomehanika Avsenik, Resa 17, Straža.	2211
V	BIFEJU zaposlim prikupno žensko. Možnost partnerstva brez vašega vlaganja in možnost stanovanja. Pikličite 29. 2. 1996, od 16. do 20. ure, • (068)27-762.
2234-
DELO NA DOMU z možnostjo odličnega zaslužka. ® (068)68-224.	2284
DELAVCA za pomoč pri izvajanju elektroinštalacijskih del iščem. ® (068) 73-041.	2300
MEDICINSKEGA ali farmacevtskega tehnika s strokovnim izpitom za delo v trgovini zaposlimo za nedoločen čas. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite pod šifro: .»NOVO MESTO«. 2322 NATAKARICO ali kuharico redno zaposlim. * (068)28-860.	2335
1 VI • v v
službo išče
KAKRŠNOKOLI DELO na domu iščem. ®(068)65-212.	2130
SPREJMEM kakršnokoli delo na domu. Akviziterstvo odpade. ® (068)22-534.	2274
stanovanja
STANOVANJE, 62 m2, v centru Metlike prodam. ® (068)59-330 ali 51-552, služba.	2070
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero, čim bližje centru Novega mesta, do 300 DEM, najamem. Nudim 6 mesečno predplačilo. «(061)451-402.	2083
DVOSOBNO STANOVANJE oddam. ® (068)25-732.	2126
OPREMLJENO mansardno stanovanje (77 m2). ® (068)342-185.	2260
V	ŠENTJERNEJU oddam v najem neopremljeno garsonjero ® (068)81-823.
2279
MLAD NEKADILSKI PAR najame dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Šifra: »POŠTENA«.	2293
V	METLIKI prodam garsonjero v naselju B. Kidriča. ® (068)60-261 ali 57-204.
,	2297
PRITLIČNO STANOVANJE, eno- do dvosobno, v Novem mestu, kupim. « (068)44-451 ali 21-325.	2299
ženitne ponudbe
FANT, star 53 let, kmet, KV delavec, želi spoznati življenjsko sopotnico, samsko ali vdovo, staro 40 do 45 let. Šifra: »NOVA POMLAD«.	2122
RADIATORJI
i Izdelovanje kvalitetnih radia- > 1 torjev v različnih barvah po 1 1 ugodni ceni-600/1000 samo 1 J 8.800 SIT. Tel. 068/65-407. J
unicard.no.
(pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30.
Rozmanova 19, TT 068/27-174
Ponovno na trgu
gorilci in kotli za centralno kurjavo
Promocijski popust na kotle za gotovinska plačila!
Prodaja tudi na kredit, z ali brez montaže!
IILI/I
Trgovsko in proizvodno podjeteje, d.o.o.
68000 Novo mesto, Bršljin 37 9 068/324-442, fax: 068/323-209
r - - - - --------------- - i
trgovina talnih oblog
PCP PUREBER*
NOVO MESTO
■	Ljubljanska 27	•
1 Novo mesto
• išče prodajalca tehnične ■ 1 stroke z dokončano trgov- 1 J sko šolo. Pisne ponudbe J , pošljite na gornji naslov v 8 , , dneh po objavi.	,
r- — - — —	— - -- -i
! PARKETARSTVO ! , PUREBER	,
i Prečna 26	»
1 Novo mesto
J išče izučenega parketarja , , ali delavca za priučitev v , , parketarski stroki. Ponud- ■
■	be pošljite v 8 dneh po ob- ■
■	javi na gornji naslov. ■
L___.	J
Bm a
PRODAJA GUM /fl/ VULKAMIZERSTVO
BRUNSKOLE MATIJA, s.p. HRAST 1a, 68331 SUHOR, tel./fax: 068/50-475
VEDEŽEVANJE ASTR0L0GUA NUMEROLOGIJA
Mftgic line
090 4123
UDI PISNO c p l:ix''cra Gruče lfftSlT, nm
Žaluzije, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodni ceni. Možnost plačila na čeke. Tel. 068/44-662.
YURENA
šola tujih jezikov
ANG., NE., IT.. FR.
T«l. 068/341-434
Vse. kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti
Zaupajte najboljšim'
090/41-2 ^«090/42-38
1
vi na:	M - MI VAMI
oglas na kratko s pošto	poceni objavo v po n 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p.	Od 8. do 14. ure, ir 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na ir (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR.
KIK INTERIER, d.o.o. Prešernov trg 1, Novo mesto	Opremljanje poslovnih, skladiščnih in stanovanjskih prostorov. Oblaganje sten in stropov ter montaža pregradnih sten po sistemu KNAUF in ARMSTRONG. Izvedba zaključnih del v gradbeništvu. Prešernov trg 1, Novo mesto, TT (068) 321-028
si. <) ( 242‘>). 2«>. februarja l‘)'H>
DOLENJSKI LIST
23
PORTRET TEQA TE<JnA
Erik Suler
Erik Suler iz Kočevja, ki je z nedavnim koncertom v Viteški dvorani pokrajinskega muzeja v Mariboru navdušil občinstvo do te mere, da skoraj niso mogli verjeti, da v Sloveniji obstaja takšen glasbeni talent, se je pravzaprav že zelo zgodaj odločil, da bo postal pianist. Samo neomajna volja in vztrajnost pa sta mu ob velikem nerazumevanju družbe omogočili, da ga danes do uresničitve zastavlje-nega cilja ločijo le še tri leta.
Vztrajnost je Erik izpričal že kot trileten otrok, ko je vztrajal,
; da mu starši kupijo “moniko",
I kot je uspel reči harmoniki, dokler niso popustili. Prvo otroško harmoniko je kaj hitro prerasel, zato je že kmalu dobil •! novo, na katero je zgolj po posluhu igral takrat popularne melodije. Kerni bilo dvoma, da je nadarjen, kar bi lahko podedoval po svojem pradedku, ki je bil vaški muzikant, so mu pri štirih letih kupili pianino. Že e takrat je zelo rad improviziral,
kar pa Erik, ki je prejšnji teden dopolnil 20 let, rad počne tudi danes, ko po uspešno končanih petih letih študija klavirja pri prof. Siavušu Gadžijevu na specialni šoli pri moskovskem konservatoriju Čajkovskega že drugo leto obiskuje petletni nadaljevalni študij.
Njegov prvi učitelj je bil pravzaprav sosed Vinko Dežman, ki ga je naučil note in ga vzpodbujal k učenju klavirja. Hkrati z osnovno šolo je Erik obiskoval tudi glasbeno, vendar pa si takrat še ni mislil, da bo postal pianist. Odločitev o tem, da bo svoje življenje posvetil glasbi je ob podpori staršev sprejel pri dvanajstih letih, ko je imel za seboj že dve leti več, kot traja nižja glasbena šola.
Ker se je hotel še naprej učiti klavir, na srednjo glasbeno šolo pa se ni mogel vpisati, ker ni imel končane osemletke, je pri trinajstih letih odšel v preko 2.500 kilometrov oddaljeno Moskvo, kjer pa je doživel tudi svoje prvo veliko razočaranje. “Ker sem bil doma eden najboljših, sem mislil, da bom v tujini pomemben. Ugotovil pa sem, da ne znam skoraj nič in da tam celo šestletni otroci znajo več kot jaz, ” pravi Erik in dodaja, da se prof. Gadžijev, ko ga je prvič slišal igrati, ni mogel ubraniti smehu.
Prvo leto šolanja, do katerega se mu je uspelo prebiti zaradi svojega talenta in močne volje, so mu omogočili izključno starši, drugo leto pa je kot prvi in dosedaj edini dobil na ministrstvu za kulturo štipendijo, ki jo sicer podeljujejo za podiplomski študij. Kot eden izmednajbolj talentiranih mladih slovenskih glasbenikov je leta 1993 prejel tudi enkratno nagradno štipendijo Gallusovega sklada. Svoje izjemno znanje in interpretacijske sposobnosti je pokazal že na preko 30 koncertih doma in v tujini, o načrtih za prihodnost pa pravi: “Ne morem si postaviti za cilj, da bom postal svetovno znan pianist, delal pa bom na tem po svojih najboljših močeh. ”
M. LESKOVŠEK-SVETE
AGENT je častna pustna dolžnost, saj je lahko ta maškara le fant, ki je postaven in je tisto leto prvi prišel od vojakov. Na pustni torek gre Agent tudi prvi po vasi, takoj ko vzide sonce.
PETELIN (na fotografiji) in še nekatere maske sodijo med tiste, ki gredo prvič ven že na debeli četrtek in krožijo po vasi tudi na pustni torek. So “podiuci”, ki strašijo in preganjajo majhne otroke.
PRI SLONU POETIČNI ROCK “HIŠE”
NOVO MESTO - To soboto, 2. marca, bo ob 20. uri v lokalu Pri slonu nastopila skupina Hiša iz Trbovelj. Fantje igrajo tako imenovani poetični rock, njihova prva plošča, ki je izšla lani, pa je bila med nominiranci za nagrado Zlata nota kot najboljša debitanska plošča. Pri slonu se bodo predstavili v unplugged različici, zaigrali pa bodo skladbe s svoje prve plošče in z druge pa tudi pesmi iz zakladnice tradicije ameriškega folka in country rocka šestdesetih in sedemdesetih let na zahodni obali.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Rom hoče živeti pošteno - Črnomaljske novice je popravil in jih poslal izdajatelju - Župana najbrž še ni zmočilo - Cesarska cesta bi, po njeno, zvenelo bolj zahodnoevropsko
Tokrat je prvi poklical Ignac Hrovatič, Kom iz Stranske vasi, oče osmih otrok in invalidski upokojenec z 32 leti delovne dobe, zaposleni pa so tudi njegovi otroci. Povedal je, da še vedno obdeluje kos zemlje, ki jo je imel okoli 30 let v najemu od kmetijske zadruge, po denacionalizaciji pa je podpisal najemno pogodbo z zastopnikom novega lastnika, graščaka Anatola Fabjančiča. Ignac se boji, da bo po dolgih letih, v katerih sije na tej njivi pridelal najnujnejše, zemljo izgubil, vzeti pa mu jo hočejo ostali Romi iz naselja, ki bi radi tu speljali cesto, čeprav v naselju cesta že obstaja. Tildi vodovod so dobili lani, vendar ga pri vsem tem moti, da morajo nekateri vse pošteno plačati, drugi pa bi vse radi zastonj le zato, ker so Romi. Povedal je še, da hoče še napraj živeti pošteno in od dela svojih rok, zato se ne strinja z nekaterimi ukrepi občine, ki Romom dajejo potuho, da še naprej
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST'
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati zato pa je lažje telefonirati.
Ce vas kaj žuli, (e bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili. ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nas\-el in po mož- \ nosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. j Dežurni novinar vam bo rad j
živijo brez dela in raje kradejo.
Anka Lampič je poklicala, da bi pohvalila uslužbence Internega oddelka novomeške bolnišnice, ki so zelo prijazni in so zelo lepo skrbeli za njeno teto.
Mirko Čadonič iz Črnomlja se je pritožil nad črnomaljskim časopisom “Novice iz naše občine”, v katerih je toliko napak, da jih ne bi smeli izdati, in je za kaj takega škoda zapravljati denar. Pa še novic je v njem bolj malo, prevladujejo napovedi takšnih in drugačnih prireditev. Sam je novice popravil in jih poslal nazaj izdajatelju. Poleg tega se je Mirko pritožil nad izborom prispevkov za rubriko Mladi dopisnik. Decembra je zanjo poslala mala begunka, ki je opisala življenje begunskih otrok v Črnomlju. Žal mu je bilo, da njen spis ni bil objavljen v Dolenjskem listu, zato ga je poslal Dnevniku in so ga objavili kar med odmevi skupaj s prispevki odraslih piscev.
K.	L. iz Novega mesta sprašuje novomeškega župana, če se je zadnje čase kaj sprehajal po pločniku ob cesti proti Bršljinu. Najbrž se ni, sicer bi kaj ukrenil. Meni, daje stanje ceste od središča Novega mesta proti Bršljinu v neznosnem stanju. Namesto 50 km/h, kolikor je tu omejitev hitrosti, večina voznikov vozi precej hitreje in z vožnjo čez luže vztrajno moči pešce.
Marinko Ž. iz Novega mesta
motijo avtobusi in tovarnjaki, ki so parkirani na parkirišču ob ločen-skem pokopališču. Meni, da omenjeno parkirišče ni namenjeno njim, pač pa vozilom ljudi, ki se pridejo še zadnjič poslovit od svojih umrlih sorodnikov in prijateljev oziroma obiščejo njihove grobove.
Žensko, ki se je predstavila kot Cilka Suhorepcc iz Metlike, moti
ime metliške Ceste bratstva in enotnosti. Pravi, da je to ime preživelo in bi ga veljalo čim prej zamenjati. Cilka predlaga ima Cesarska cesta, da bi zvenelo bolj zahodnoevropsko, zapisovalec teh misli, pa se nikakor ni mogel spomniti, da bi imeli v zahodni Evropi še kakšnega cesarja, v Aziji in v črni Afriki pa bi še katerega našli.
Miro M. iz semiškega konca se
je spotaknil ob obiske strankarskega vodje Peterleta in ministra Stera v Beli krajini. Meni, da nimajo prave vsebine in da so namenjeni predvsem strankarski propagandi. Moti ga tudi, ker se politiki preveč vtikajo v gospodarstvo, in je razočaran, ker je po prihodu demokracije k nam pričakoval več demokracije, kot je je.
Aljoša Satošek iz gostišča Na robu pragozda se je pri nas oglasil kar osebno in pozval Jožeta Š. iz Vinice naj se oglasi pri njem, da ga spozna in bosta potem uredila vse v zvezi z 10 tisoč markami, ki naj bi jih Aljoša vrnil v Črnomelj.
\ I E* KRKPk ZDRAVILIŠČA
■ HOTF.1.1 OTOČTT
1
I
i V petek, 1.3. in v soboto, 2. 3.
■	ob 20.00 ure dalje
1	vabljeni na plesni večer z
1 ANSAMBLOM OBJEM.
1 Sobotna in nedeljska kosila 990 SIT, otroški meni 600 SIT.
,	Vabljeni v restavracijo Tango
i	in v Casino Otočec.
i
i
i
i
i
j
Pustovanje imajo menda v geniig
Pustne norčije na Ponikvah (Dobrepolje) so trajale od jutra do polnoči
PONIKVE - Pravzaprav so se tudi letošnje pustne norčije na Ponikvah začele že nekaj dni pred pustom, glavno pa je bilo na pustni torek. Že ob 7. uri je krenil po vasi najprej Agent, nato pa Ta stara dva, ki sta pobirala “samoprispevek”. Nato pa so obiskovale hiše še posamezne skupine maškar. Skupina vodovodarjev je tu in tam popravila kaj pri vodovodih, potapljači so na krivolovu nalovili toliko rib, da so jih delili po hišah, kotlar pa je popravljal kotle.
Glavno vlogo na popoldanskem delu je imela številna ciganska družina iz bratske občine Kočevje, ki je imela na vozu in na starem, poslikanem fičku prometno tablico z napisom ROMA (Rim). Romi so se nato na trgu sredi Ponikev, ki še ni dokončno urejen, pogajali za najem tega prostora za deset let in so obljubili, da ga bodo oni dokončno uredili, saj so splošno znani po svojem prizadevnem delu. Seveda pa so jih spremljale še druge stare ponikovske maske.
RAZSTAVA O MALIH ŽIVALIH
NOVO MESTO - Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto in Društvo gojiteljev malih živali Novo mesto v okviru informativnega dneva organizirata vzgojno-izobra-ževalno razstavo o malih živalih, ki bo v petek, 8. marca, od 8. do 18. ure in v soboto, 9. marca, od 8. do 12. ure na Kmetijski šoli Grm. Seznanili se boste lahko s prirejo mesa, uporabo kož, pridobivanjem volne, perja in gnoja ter o permakulturi. V delavnicah si boste lahko ogledali izdelavo hlevčka, pridelavo poceni krme, izvedeli skrivnosti priprave specialitet iz kunčjega mesa in še kaj.
Ko se je začelo mračiti, pa se je začel najlepši del programa, pustni ples po hišah. Na obhod po hišah je odšla skupina najlepših mask. Spredaj je šel policaj z bridko sabljo, za njim moskontar s harmoniko, nato pa še dva para, ki sta še najbolj podobna ta lepemu paru. V vsaki hiši sta najprej zaplesala ta lepa para, nato pa sta ple-
sala še z domačimi.
Pust na Ponikvah je lepo uspf ^ čeprav je zmanjkalo neporočen fantov, da bi lahko upodobili vj tradicionalne ponikovske mačk h re. Za uspeh pa so menda posebno zaslužni geni, saj Pod kovci pravijo, da imajo Pusta že genih, kar najbrž drži.
J. PRI
Slovenski grafiti
•	Kdor udari, naj se mu roka posuši, kdor posili, naj mu oveni!
•	Pohodimo matriarhat!
•	Ivan, jebemti, skuhaj si že to prekleto kavo. Mama Francka
•	Varčevali bomo, pa naj stane, kar hoče!
•	Čefurji, go home!
•	Ima tuge posle juge.
•	Politika na porodniško!
•	Samo psi in moški ščijejo po vogalih.
•	Sem močna - lahko udarim nazaj.
•	Odkar sem predsednica, moj mož uporablja persil.
•	Ne šlataj me, sem tvoja hči!
•	Modrice izginjajo, a pozabim nikoli!
•	Zenska brez moškega je kot riba brez bicikla.
SALAME ŽE ZORIJO - Belokranjski, dolenjski in posavski salamarji pripravljajo na letošnja ocenjevanja teh suhomesnih dobrot. Okt jožefovega bodo že dovolj posušene in primerne za pokušnjo. Salamiai bodo pripravili v gostilni Petra Badovinca naJugorju, na Ratežu, v gostili Repovž v Šentjanžu, v Brežicah, v Sevnici in še kje. V gostilni Vrtovšek'---
Sevnici bo že 35. zapored, pripravlja jo Društvo salamarjev in bo kot vf ^
doslej na dan 40 mučenikov. Branko Jurič iz Brežic je eden najbolj po znanih salamarjev v Posavju. Za ocenjevanje pripravlja več različnih vrl salam. (Foto: M. Vesel)
J*rvi dolenjski pes reševale^!
Sebastjan Dolenc s psico Dono čaka na prvo reševanji |
NEZGODA V VIDMU
KRŠKO - V soboto, 24. februarja, zjutraj je prišlo do delovne nezgode v Videm papirju Krško na premaznem agregatu, ko so delavci hoteli očistiti valje. 34-letni B. A. je z lopatico čistil vrteči se valj, pri tem pa mu je zagrabilo roko in mu jo stisnilo med valj in korito. V nesreči se je hudo poškodoval.
NOVO MESTO - Sebastjan Dolenc, član kinološkega društva iz Novega mesta, je skupaj s psico labradorko Dono ta čas prvi in edini na Dolenjskem usposobljen za reševanje izpod ruševin, snežnih plazov in iskanje izginulih oseb. Skupaj sta uspešno orpavila 15 izpitov in uvrstili so ju v enote reševalnih psov Slovenije. Sebastjan je moral opraviti še težak preizkus reševalca prve pomoči.
Ljudje so že davno spoznali, da psi lahko pomagajo ljudem v nesreči, in pasma labradorec se je zdela za takšne naloge še posebej primerna. Labradorec slovi kot pes umirjenega značaja, zato ni čudno, da ga že dolgo uporabljajo kot vodnika za slepe, za iskanje mamil in za pomoč invalidom.
“Osnovno je, da je pes motiviran in da se zabava s tem, ko išče. Ko najde, si prisluži pohvalo svojega lastnika in morda tisto, kar ima najraje,” o načinu vzgoje svo-
Dona je stara šele dobra tri leta Po Sedaj skupaj z lastnikom čakata nje da ju pokličejo na prva reševanja do kjer si bo pridobila še nekaj izku sk šenj. Do tedaj pa svoje znanji Mi prizkušata v ruševinah staregi Seidlovega mlina. pAVLI^
• Kinilošku društvo Novo mesto pripravlja spomladanski začetniški in nadaljevalni tečaj. Vse ljubitelje psov, ki jih zanima šolanje svojih štirinožnih prijateljev, naj se na vadbišču na Grabnu zbero skupaj s psi v petek, L marca, ob 17. uri.
je Done pripoveduje Sebastjan. Pričeti je potrebno že pri majhni psički in opraviti vse, od male šole do vaj iz poslušnosti, začetniški tečaj in specializacijo.
REŠEVALKA DONA - Sebastjano1. va psica Dona je kot izšolana reše valka vredna kar 5.000 nemškil mark, z vsakim rešenim življenjert pa bo njena cena še narasla. Na slik sta skupaj z dogo, drugim Dolenčevim psom, ki zaradi svoje velikost v Detelovi ulici in na Glavnem trgu vzbuja veliko pozornosti. (Foto: J-
P)
1 obad strani ^trjanciv
ANEkdotE iN pniqodE ZApisAl Jože DuIar
Prepozen je bil
Po zadnji vojni so v okviru republiškega spomeniškovarstvenega zavoda pričeli v Kostanjevici ob Krki obnavljati močno prizadeti nekdanji cisterjanski samostan. Predvsem srednjeveško gotsko cerkev, pri katere obnovi sta sodelovala konservatorja Beograjčanka dr. Milka Čanakova in Novomeščan dr. Ivan Komelj. Toda poškodba je bila prehuda in se je tik pred pričetkom obnove, 14. aprila 1956, cerkveni stolp nepričakovano sesul. Prav na dan, ko se je večja skupina slovenskih muzealcev in konservatorjev želela ogledati ta kulturni spomenik.
In ko so ti presenečeni obstali pred ruševinami, nad katerimi je v zraku še lebdel prah sesutega stolpa, je ravnatelj Goriškega muzeja in hkrati pesnik Ludvik Zorzut izrecitiral tele (elkajoče) prigodne verze:
Komelj je ostrmel, kot bi ga zadel en strel.
Ker je bil premalo uren, se mu je podrl -tale tum!
Kdo ve?
Univerzitetni profesor Fran Z. je v svojem stanovanju s prijatelji tarokiral pozno v noč. Nenadno pa se je dvignil in resno dejal:
“Samo plašč še vzamem! Zdaj pa je že čas, da gremo domov.”
Vsi so ga začudeno pogledali. Ali je profesor res pozabil, da je že doma, ali pa je bil to le zanje vljuden namig. Kdo ve?

Vv JE POL ~ /LI AV L
Šale izbira Bojan Ajdi
Opozorilo
Sosed telefonira sosedu: “Svetujem vam, da ste bolj previdni: kadar se ljubite doma s svojo ženo. Vsaj zaveso zagrnite! Včeraj sern vas videl, ko ste se ljubili z ženo.” “To pa ni res, saj včeraj sploh nisem bil doma!”
Srečni dnevi
“Najsrečnejši in najlepši dnevij mojega življenja so povezani i morjem.”
“Ali si živel pri morju?”
“Ne, ampak moja žena vsako leto kar za dva meseca odide k svojim sorodnikom, ki živijo na Obali.”
Razlika
“Veš, moja žena je angel.”
“A tako? No, moja pa še vedno, živi.”