JPosameasnes, štesv. O In l*SO
IPoštninn pavša-linana,.
Št. 26.
Ljiibljaiig, v četrtek, dne 26.jnnija 1S24
Leto H
Izhaja vsak četrtek. Rannrmna • za cei° *e*° • •	—	mesečno ....
ilill UBliiliU. za pol leta. . „ 25*—	za inozemstvo
5-===H=SS~č55=i;
Din 5*—
„ 80" —
Uredništvo in upravništvo:	Ljubljana, Sodna ulica st. 5.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — PoStno - čekovni račun št. 13.236.
Katoliško tiskovno društvo.
Katoliško tiskovno društvo je bilo do zadnjega časa lastnik Jugoslovanske tiskarne in Jugoslovanske knjigarne ali tzv. Katoliške tiskarne in Katoliške bukvarne, ki sta bili pred desetletiji ustanovljeni z delom nekaterih požrtvovalnih duhovnikov in z denarjem slovenskega ljudstva, ki je kopičilo dobičke tema dvema podjet-jima.
Katoliško tiskovno društvo danes ni več iastnik teh podjetij. Ne vemo radi kakšnih razlogov, sodimo pa, da je bil glavni vzrok slepi strah, da bi utegnilo biti Katoliško tiskovno društvo radi hujskaške pisave njegovega tiska razpuščeno, da je vodstvo tega društva prodalo tiskarno in knjigarno ljubljanskemu škoiu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču. Ljubljanski škof je postal s tem pravomočen lastnik tiskarne, njene knjigoveznice, litografije, klišarne in knjigarne. Kolika je kupnina, nas ne zanima, gre pa za večmilijonske vsote.
Nočemo se spuščati v vprašanje, ali je bil odbor Katoliškega tiskovnega društva upravičen prodati ta podjetja, nač pa mislimo, da je bilo z oziroma na današnje razmere zelo neumestno, da so si gospodje, ki imajo glavno besedo pri KTD, izbrali ravno ljubljanskega škofa v to s vrbo, da krije s svojo osebo njihove politične in žurnalistične mahinacije.
Namen je prozoren: Vzvišena oseba škofova naj varuje njihove časnikarske izbruhe, ki jih je ravno pretekli teden oblast zaplenila kar štirikrat po vrsti radi hudodelskega hujskanja in ki jih je tudi ljubljansko deželno sodišče označilo kot hudodelstva, naperjena proti interesom države, ker zbujajo mržnjo proti njej in ker streme za tem, da se nasilno izpremeni ustava, na katero so prisegli ne samo zastopniki javnih oblasti, ampak tudi — poslanci SLS.
Vsaka druga oseba bi bila bolj pr*ra?.rna v namen, da krije od sodnije kot hudodelstvo označeno pisanje tega tiska, samo škof kot najvišji predstavnik katoliške cerkve v ljubljanski škofiji ne bi smel biti tisti ščit, izza katerega bi škropili demagogi s hudodelskimi nameni blato v slovensko javnost in jo zastrupljali. Posledice se že kažejo v tem, da to nečuveno eksponi-ranje škofa izrabljajo liberalni listi, ki delajo sedaj škofa osebno odgo-
Stranke imajo programe in programi vseh strank se berejo lepo in gladko. Vsak strankarski program ima nekaj dobrega v sebi. To pa ni vse. Glavno vprašanje, kako stran-ke svoje programe izvršujejo, kako zadoščajo nalogi, ki so si jo posta-yij®’ kako svoje namene udejstvu-,ejo.,v splošno korist ljudstva.
Med programi posameznih strank obstoje sicer mnoge bistvene razlike ta ali druga^ stranka postavlja eno ah drugo točko v svojem pro-
vornega za vsako besedo, s katero se ponaša tisk iz Katoliške tiskarne.
Seveda se nikakor ne more trditi, da nosi škof osebno odgovornost za ves tisk, ki izhaja v Katoliški tiskarni. Dejstvo pa je, da je razmerje, v katero so spravili škofa s Kat. tiskarno, zelo slabo za cerkev, ker je naravno, da trpi ugled škofa in po njem tudi ugled katoliške cerkve, ki ima v svojem okrilju tudi ljudi, ki se po svojem poštenem prepričanju ne morejo strinjati s pisavo časopisja Katoliške tiskarne in ki po svojem poštenem prepričanju tudi ne morejo biti pristaši tiste politične stranke, ki jo ta tisk zagovarja in brani.
Za ta politični „švindel11, ki so ga izvršili gospodje v Katoliškem tiskovnem društvu s prodajo svoje tiskarne, bi lahko izbrali, ako bi imeli količkaj spoštovanja do škofovskega dostojanstva, kakega navadnega človeka. Za to bi bil sposoben n. pr. bivši občinski svetnik Pirc, ki je sedaj nepreskrbljen, ali pa kak podoben človek iz vrst „poslov-nih“ ljudi SLS. Proti temu ne bi mogel nihče ničesar reči. Taka oseba bi bila na vsak način zelo pripravna, da krije s svojim plaščem njihove spletke, ako se sami ne upajo, toda škofa kot višjega dušnega pastirja pa bi vendarle morali mt-stiti pri miru in ga ne bi smeli vlačiti v svoje umazane politične načrte in kupčije.
Z verskega stališča moramo to izrabljanje visokega cerkvenega dostojanstvenika obsojati in tistim, ki so to zakrivili, ne moremo priznati nikakega izgovora. Gospodje imajo na razpolago svoje Pirce in Remce, ne bi se pa smeli posluževati osebe visokega cerkvenega dostojanstvenika za napisno desko svoji politični zmedenosti v tako kritičnih časih, v katerih živimo, v časih skrajno hude politične borbe, ker postavljajo s tem na tehtnico tudi interese katoliške cerkve.
Mi tudi ne moremo razumeti, kako je mogel škof dr. Anton Bonaventura Jeglič prevzeti kaj takega, ker je moral vendar vedeti v naprej, kakšne zle posledice more imeti taka politična kupčija, ki naravnost škoduje ugledu cerkve.
Odkrito rečeno, da globoko obžalujemo to dejanje!
gramu v ospredje, vsi strankarski p^nn-r^mi pa imajo vendar kočno en skupen glavni cilj — korist čim širših slojev ljudstva. Vsaj zatrjujejo tako vsi enako.
Potreba posameznih strank, zlasti pa njihova vrednost, se mora pre-sojatj tudi samo s stališča, v koliko služijo temu svojemu namenu, to se pravi, v koliko služijo koristim splošnosti, ne pa posameznikom. Če se polaste vodstva stranke ljudje, ki izrabljajo politično moč, ki jim jo da-
jejo v roke strankini pristaši s svojim številom, za svoje osebne kori-stolovne namene, potem bi bila dolžnost teh nristašev, da take voditelje odstranijo in da jim pokažejo hrbet. Če tega ne store, potem dokažejo s svojim molkom samo svojo politično nezrelost in so soodgovorni za posledice, ki se pojavijo iz takih odnošajev.
Kako pa naj stranke izvršujejo svoje programe?
So stvari, v katerih se ne sme poznati kompromisa. To so zadeve moralne, etične vsebine. To so stvari, v katerih noben poštenjak ne popušča proti svojemu prepričanju. Kar se tiče udejstvovanja raznih drugih gospodarskih, socialno-poli-tičnih namenov, pa je gotovo, da je to udejstvovanje odvisno od sposobnosti političnih voditeljev in politične moči stranke. To dvoje se obojestransko izpopolnjuje. Pretekla leta smo imeli dovolj prilike spoznati, da ‘fbvilčna moč ni vse, da je mnogo, zelo mnogo odvisno od sposobnosti in poštenosti strankinih voditeljev.
Enkrat ena je, da je najboljši program brezpomemben, da je vsa dobra volja večine strankinih pristašev brez moči, ako voditelji nimajo sposobnosti in če ne čutijo odgovornosti napram onim, ki so jih postavili na prvo mesto.
Res je, da se more vsak program oživotvoriti le korakoma, z delom od stopnje do stopnje. Vsi tisti, ki obljubujejo, da bo naenkrat boljše, če sami pridejo do vlade ali oblasti, so navadni demagogi in lažniki. Pozitivno delo kake stranke ni odvisno od tega, ali je na vladi ali pa ne. Tudi v opoziciji se lahko marsikaj dobrega stori, ako je ta opozicija pametna in na svojem mestu.
Za naše politične razmere je značilno, da se od nobene politične strani resno ne poizkuša najti izhoda iz notranje politične krize, v kateri se nahaja naša država. Z ene ali druge strani se povdarja in napoveduje boj do skrajnosti, enemu in drup-emu je edini cilj popolnoma zavladati nad političnim nasnrotnikom, vsakdo hoče imeti popolno zmago ali pa nič. Da se na ta način mora dospeti do mrtve točke, t. j. do zastoja parlamentarnega dela in življenja, je jasno.
Tak način političnega udejstvovanja more voditi le do nasilja in terorja z ene in druge strani, — to pa je pot k revoluciji. Kakšne posledice more narediti taka politika, smo videli v drugih državah. In taka politika ni niti utemeljena v miselnosti našega ljudstva v Jugoslaviji. Ljud stvo je tekom vojne in vsled ravno te politike svojih voditeljev že toliko trpelo, da si danes ne želi ničesar drugega kakor mir in red, mirno in enakopravno sožitje enega sloja z drugim, enega naroda z drugim, ker se le v takem razmerju morejo okrepiti razorane gospodarske razmere in urediti socialni odnošaji.
Slovenci bi morali v srbsko-hr-vatskem sporu, ki najbolj duši ureditev naših notranje-političnih razmer igrati važno posredovalno vlogo,
ako bi se naši politični zastopniki zavedali svoje naloge. Menimo, da smo na pametni rešitvi srbsko-hrvatske-ga spora Slovenci bolj interesirani kakor pa Srbi in Hrvati sami.
K temu nas ne sili samo naša napram inozemstvu eksponirana ge-ografična lega, ki potrebuje močne zaslombe v zaledju, temveč tudi naše gospodarske koristi, ki se morejo razvijati le, ako se odstranijo na en ali drug način z dnevnega reda državnopravni spori, ki odjemajo vso potrebno pozornost reševanju nujnih narodno-gospodarskih vprašanj.
Vlogo, ki so jo igrali, poslanci SLS kot večinski zastopniki slovenskega naroda v tem sporu, je bila gotovo nadvse žalostna in postaja še žalostnejša. Njihovo posredovanje je obstojalo v tem, da so se zaletavali iz enega kota v drugi kot, iska-joč pri tem drobtinice za svojo stranko, nikdar pa niso povedali, kaj pravzaprav hočejo. O tem, da je popolno uresničenje njihovega načrta o notranji ureditvi države, kakor so ga sami razkladali svojim pristašem, nemogoče, so si morali pač biti na jasnem, ker morajo vedeti, da nimajo za svoj načrt prave zaslombe niti pri Srbih, niti pri Hrvatih. Njihovo delo bi moralo obstojati v tem, da zbližajo Hrvate in Srbe, da pri ustvarjanju podlage za to zbližanje uveljavijo tudi zahteve slovenskega ljudstva v skladu s potrebami Hrvatov in Srbov.
O vsem tem ni ne duha ne sluha. Opozicijonalni blok, ki se je ustvaril s sodelovanjem dr. Korošca in ki naj bi po zatrjevanju časopisja SLS tvoril podlago temu sporazumu, je povzročil samo še večji razkroj, ker ni bil niti toliko sposoben, da bi sam sebi ustvaril enotno podlago.
Pot, ki vodi do rešitve naših notranjepolitičnih vprašanj, je pot kompromisa. Ta pot je zaenkrat onemogočena, ker ni nihče doslej še ustvaril podlage za kompromis med vodilnimi strankami. Izhod iz tega položaja zato ni mogoč drug, kakor nove volitve, nov poziv na ljudstvo, naj ono sodi.
Volitve morejo prinesti rešitev ali pa tudi ne. Prinesle jo bodo, ako bo ljudstvo izbralo zastopnike, ki bodo za uresničenje svojih programov imeli dovolj sposobnosti in pa toliko razsodnosti, da bodo spoznali, da je v politiki vedno bolje imeti vrabca v roki, kakor pa goloba na strehi. Volitve morejo prinesti izhod iz sedanjega zapletenega položaja, če ljudski zastopniki ne bodo vodili politike, ki ima samo namen slepiti ljudi s praznimi frazami, ki ima za cilj samo hujskanje, pač pa politiko, ki bo mogla sporazumnim potom z ostalimi strankami uresničiti, četudi stop-njema, obljube, dane volilcem, ki bo mogla zadostiti zahtevam in potrebam ljudstva.
naročajte in razširjajte „LiudsM tednih"!
■■■■BeeBeEHeeeeeBeBeeeeKeeeeeeeBEeeBHi
Izhod iz krize.
»Ljudski tednik« v
Člani Jugoslovanskega kluba so poslali na ministra za pravosodje pismo, ki ima tale uvod:
„Velika večina slovenskega časopisja od „Jutra“ doli do „Ljudskega tednika11, je v službi bank in režima. Med malim številom javnih političnih glasil, ki so si ohranila še svobodo in neodvisnost, se nahaja tudi „Slovenec11. Zato ni čudo, da se bančne reptilije bojijo njegove konkurence, a režim njegove kritike, in da so ga oblasti na višjo željo tistih, pri katerih se stekajo bančni in režimski interesi, začele preganjati. „Slovenec11 se neprenehoma zaple-njuje.11
Da mečejo pisci tecra pisma „Jutro11 in „Ljudski tednik11 v en koš, ima seveda prozoren namen, označiti naš list za liberalen, brezverski in protikatoliški, kar pa nas ne vznemiri. ker vemo, da je zanje vsak brezverec, kdor ne veruje v zveličavnost prevračanja političnih kozolcev dr. Korošca in tovarišev. Saj so tudi že dr. Šušteršiča proglasili za luterana, naš zagovornik pa je pisava našega lista, ki je ponosen na to, da šteje med svoje sotrudnike tudi slovenske duhonvike, ki imajo odlične zasluge v delu za koristi cerkve in slovenskeva naroda in katerim mnogi gospodje iz SLS niso vredni, da bi jim obrisali prah s čevljev.
Jugoslovanski klub trdi v isti sapi, da je naš list v službi bank. Dokaza seveda ne prinaša, ker ga ne more, zato je ta trditev značilna za moralno kakovost članov Jugoslovanskega kluba, ker le dokazuje, da voditelji SLS celo v svojih oficijelnih izjavah lažejo in natolcujejo. Povejte, v službi katerih bank je „Ljudski tednik61? Naš list se vzdržuje s svojimi dohodki in nrispevki svojih požrtvovalnih somišljenikov. Kdo je v službi bank, bi znali mi povedati še drugo pesem.
službi bank in režima.
„Ljudski tednik11 je v službi režima, pravi Jugoslovanski klub. „Ljudski tednik11 je neodvisno glasilo, ki se do danes še ni nikomur udinjalo, če pa gra ^ predvsem politične napake in grehe SLS, smatra ravno to kot neodvisno glasilo za svojo dolžnost ne glede na to, kdo je slučajno na vladi, ker je SLS kot večinska slovenska stranka odgovorna za to, kako se varujejo in pospešujejo koristi slovenskega ljudstva.
Mi vemo samo, da je bil pač že „Slovenec11 v službi režima in sicer ne samo belgrajskega, ampak tudi avstrijskega, kar more potrditi tudi
prečastiti gosvnri •' •~?t Andrej Kahn.
„Slovenčeve11 konkurence se mi ne bojimo, ker vemo, da ima laž kratke noge. Če bi se mi bali „Slovenčeve11 konkurence, bi svojega lista sploh ne izdajali, ker pa vemo, da bo resnica prej ali slej zmagala, bomo dajali „Slovencu11 še nekaj časa povod, bati se naše konkurence.
Kar se tiče zaplemb „Slovenca11, pa se mu popolnoma prav godi. Zakaj pa piše tako neumno, da ga državni pravdnik lahko z vsakim paragrafom po oJavi vseka. Zakaj pa drugih listov ne plenijo? Nas še niso zaplenili in nas tudi zlepa ne bodo, ker pišemo golo resnico in jo tudi zapišemo v tako dostojni obliki, da nam niti birič niti rabelj ne moreta do živega, še manj na seveda listi SLS, ki na naše resnične in upravičene očitke molče, ker se boje blamaže. Mi tudi nismo tako neumni, da bi s svojo pisavo zakrivili kako hudodelstvo, kakor 'Y"' je tisk Katoliške tiskane po izreku sodišča, ker tudi nimamo takih visokih protektorjev, kakor ga imata „Slovenec11 in „Domoljub11 ter sorodno časopisje.
Tc je za enkrat naš odgovor!
»Deklaracijsko gibanje«.
»Samouprava« je prinesla 20. t. m. članek, ki pojasnuje razmere v SLS v času majniške deklaracije z ozirom na nek članek, ki ga je nedavno prinesel »'Slov. Narod« in v katerem se trdi, da je škof dr. A. B. Jeglič 1. 1917. vrgel dr. Ivan Šušteršiča, »ker se je protiv.il jugoslovanski ideji in jugoslovanski politični koncepciji.«
.»Samouprava« piše med_ drugim: »Kdor je spremljal tedaj spor, ki je nastal v taboru SLS, je moral dobiti vtis, da so bili početkoma merodajni predvsem osebni razlogi. Ko je SLS prihajala vedno_ bolj do vpliva v lokalni samoupravi kakor tudi v centralni avtonomiji, je prestopalo v njene vrste vedno več inteligentov posebno uradnikov, ki so prej simpatizirali z napredno
Marko Vovčok:
Odkup.
(Konec.)
5.
Medtem ko so se v gosposkem dvoru pripravljali in urejevali, sva midva odšla v Hmelince in dvignila tamkaj hrup, smeh, radost in veselje, nakar sva se zopet vrnila v gosposki dvor. Gospa ukaže, naj nama dajo voz, sama pa je sedla v visoko kočijo in' odšli smo z Bogom.
Naše mestece je navadno mestece in nima ničesar posebnega. Moj oče mi je pravil, da so se nekoč izprehajali po njem stotniki in polkovniki, kamorkoli si pogledal, povsod je bila krasna vojska kakor rdeči mak. Sedaj pa so ga zasedli Židje kakor kobilice. Tudi gospodo ima. Na trgu se komaj giblješ, ker je na njem največ ljudi.
Takoj so poslali po nekega ni-sarja Zahareviča, a nama so rekli, naj počakava pred vrati, dokler ne pride. Prišel je hitro. V lice je bil rdeč, kozav kakor rešeto., hlače je imel modre in široke, nekak kratek suknjič, okoli vrata zelen robec, pod
stranko. .Odgajalo se je vedno več inteligence tudi v stranki sami. Ko je SLS imela malo (inteligence, je vsaki inteligent, komaj da je dovršil šolanje, mogel dobiti lepo službo. Ali polagoma je bilo .inteligence vedno več in pričela se je konkurenca, Vzporedno pa tudi nezadovoljstvo, ki se je obračalo proti vodstvu štramke. Mlada (inteligenca, ki je izhajala iz stranke same, se je pričela pritoževati, da dobivajo hitrejše in lažje od njih službe ljudje, ki !so šele nedavno prešli v stranko iz nasprotnega tabora. Bazen tega je tudi vojna prinesla svoje. Ta je hotel biti oproščen vojaške službe, oni je hotel biti premeščen na manj nevarno mesto, tretji je hotel dobiti kako vojno dobavo. Cim dalje se je vlekla vojna, tem
desno pazduho pa čapko. Vstopil je, sklonil se in se nagrbil. Čevlje je imel cele in dobro namazane.
Gospa ga je takoj poklicala k sebi. Kadarkoli je govorila s kakim našim človekom, je sedela malomarno kakor polna glavica zelja na vrtu in je samo gledala, kakšne imaš obrvi, kakšne brke in kakšno obleko imaš na sebi. Moral je biti že kakšen general, da je malo priklonila glavo in da je ljubeznjivo pogledala v oči.
Počakala sva še nekoliko, da se je gospa posvetovala s tem Zaha-revičem. Ko pride od nje, nama pomežikne in reče:	„Pojdita za
menoj!11... In gospa reče na vratih: „Pojdita za njim!11... In sva tudi šla.
Vesel človek je bil ta pisar Za-harevič! Komaj smo prišli na prosto, se je pričel smejati in govoriti in malo je manjkalo, da ni zaplesal. Zatem je udaril Jakoba s polno roko po ramenih in rekel:
„Kaj, zaželel si se svobode?11 Dobro, dobro!
— Tako dobro, — pravim, — da nam bolje tudi ni treba za nekoliko časa. .
— Samo to je zb, — pravi, —
več se je pojavljalo nezadovoljnežev, in ker je bil tudi narod vedno bolj nezadovoljen, se je obračalo vse proti vodstvu stranke. To nezadovoljstvo ni imelo nobene zveze z jugoslovansko ideologijo. Bili so v stranki, zlasti med inteligenco tudi ljudje, ki so bili pristaši jugoslovanske politične koncepcije, a jo niso mogli nikjer naglasiti. V početku ter v prvih letih vojne je stala cela stranka odločno na avstrijskem stališču. Ko je došla takozvana majniška deklaracija, jo je podpisal najprej dr. Šušteršič in nekoliko mesecev kasneje tudi škof dr. Jeglič, .za njo je bila cela stranka v obče, ker je bila tako sestavljena, da jo je mogel podpisati vsak človek in »Slovenec« je neprestano naglašal, da osrednja oblast na Du-
naju in sam cesar želita, da se naj vsakdo svobodno izjavi za to deklaracijo .Spor v SLS se ni pričel radi deklaracije nego radi drugih razlogov, ker pa je bil dr. Šušteršič šef avtonomne uprave in kot tak neke vrste predstavnik države, je bilo pozneje mogoče, ko je že vsakemu postalo jasno, da Avstrija propada, izigrati proti dr. Šušteršiču tudi nacionalni moment. Škof dr. Jeglič je bil v tem sporu dolgo nevtralen ter se je pridružil takozvani mladinski skupini šele tedaj, ko je bilo popolnoma jasno, da ona zmaguje.«
Navedli smo gornje vrstice, ker nekatere stvari izza deklaracijskega gibanja ter vzroke tedanjega razkola v SLS precej točno označujejo.
I. P.:
K 70-letnici dekana Antona Koblarja.
Dasi so listi že opisali ob priliki 70-letnice preč. g. dekana Koblarja njegovo delovanje na vseh poljih javnega življenja, vendar pa naj radi čim popolnejše slike ‘sledi še kratek opis njegovega slavja ob tej priliki. Da so mu čestitali Kranjci, zapeli podoknico, je samoobsebi umevno. Besnica je pač, da vživa gosipod jubilant splošno spoštovanje tudi pri ljudeh drugega političnega naziranja kot vzorni duhov-nik-predstojmik, kot moder in previden voditelj svojih ovčic, posebno pa še kot učenjak na polju znanosti, zlasti zgodovine. S kako pozornostjo so sledili inteligenti in sploh Kranjčani njegovim izvajanjem, ko je v Ljudskem domu v zimskem času opisoval zgodovino mesta Kranja, je še vsem v spominu. Izrekli so mu zahvalo im ga prosili, naj bi temu poučnemu zgodovinskemu predavanju sledilo kmalu drugo.
Ves čas, odkar pastiru je v Kranju in to že nad 17 let, se odlikuje z neumornim delom na verskem, socialnem in karitativnem polju, marljiv kakor čebela. Pozna ga ne le Kranj, temveč tudi okolica kot vzglednega in neutrudnega duhovnika za čast božjo in blagor bližnjega na prižnici in v spovednici.
Opisovati njegovo delo pri župni cerkvi in podružnicah bi bilo odveč, saj kažejo cerkve same na vnetega in skrbnega svojega varuha. Koliko duhovnih dobrot je naklonil v teku let svojim župljanom! Žal, niso ga vedno umeli, večkrat zapeljani so ga še krivo sodili! Kolika krivica se mu je godila v času vojne in prevrata, je tudi znamo. Če bi tedaj gospodje, ki so se postavili za zastopnike naroda, poslušali modre nasvete g. jubilanta, bi danes vladala med nami lepša harmonija in bi bilo več zadovoljnosti. A mdtali so mu polena pred noge celo taki,
ki bi mu morali izkazovati največ spoštovanja — kot trpinu za domovino. Toda našli so se tudi možje, ki jih ni tedanja vojna psihoza omamila, ter se odločno zavzeli za dekana, saj je ravno on moral toliko mesecev živeti kot izgnanec izven svoje domovine. Za prestane krivice žanje deloma že sedaj zadoščenje.
»Ljudski dom« v Kranju je njegovo delo. (Sezidal ga je z nepopisnimi težavami in lastnimi žrtvami v prosvetne namene. V tem »Domu« se širi omika, znanost in pošteno veselje; ta »Dom« je vsem dobrohotečdm Kranjcem v ponos! V njem se razvija tudi Hranilnica in posojilnica. Tudi to monumentalno delo je zahtevalo mnogo trpljenja in samozatajevanja. Ne bom opisoval, koliko bridkosti so mu prizadeli nekateri, ker ni sledil njihovim neizkušenim zahtevam. Seveda, ker je konciljanten, je pač pokazal, da zna prenašati tudi krivico, in se na malenkosti niti oziral ni. Le njegovo vzorno versko življenje, ljubezen do naroda in trdna
ter neupogljiva volja so ga utrdile tako, da se ni vdal, temveč ravnal vedno po svojem prepričanju, četudi je moral radi tega trpeti preziranje. In to je v njegovem življenju najlepša poteza. Vzgled drugim!
Pot njegovega življenja je potresena z obilim Bogu tako ljubim karitativnim delom. Zopet je on tisti, ki je z modrim očesom gledal v prihodnjost ter poskrbel za zavetišče revam in sirotam v Kranju in okolici. iS kolikimi stroški in ovirami se je moral boriti, da je postavil dom za sirote, sirotišnico z lično kapelico in prostornim vrtom za uboge dečke in deklice iz Kranja in okolice. To delo je najlepše, je krona njegovega delovanja. Na sirotišnico je g. jubilant po pravici lahko
ker je vaša zadeva zelo zapletena. Ne vem, kako bo.
— Kako to? — vprašam, a Jakob pri tem prebledi.
— Tako, ker vam moram sedaj nanisati posebne znake, to je težko! Jaz bi jih tudi napisal, a kaj bo rekel gospod Berkač! Treba mu jih je prebrati.
— Ako dobro napišete, daj vam Bog zdravje, gospod, ne bo gotovo ničesar rekel; morebiti se vam bo tudi zahvalil.	>
— Ali mu hočete dati kak dar, a? Jaz mu ga bom že oddal. To se lahko zgodi. A?
Jakob ga takoj vpraša:
— Kakšnega daru je treba? Povejte nama gospod!
— Morete mu dati denarja, bodisi sto rubljev; vzel jih bo, ker je dober človek! — pravi pisar in sc smeje.
— Ne, gospod, povejte nama, kaj je treba! — sem mu dejal. — Zakaj naj bi dajali dčnar? Povprašala bova svojo gospo.
— No, končno tudi treba ni. Svobodnemu svoboda, odrešenemu raj. More se napraviti tudi brez denarja.
To je že rekel brez smeha.
Sedel je za mizo. Njegova miza ni ravna in tudi vsa hiša je bila nakrivljena! Po vseh koteh so ležale smeti. Napiše nekaj in reče:
— Ne morem ničesar napraviti, recita tako tudi gospej. Ni ničesar, kar bi napisal.
— Kako ničesar? Tudi drugim nekaj pišete, gospod1!
— Pišem posebne znake, bedak! — odgovori Zaharevič in se razsrdi na naju. — In kakšne ima on znake? Popolnoma tak je, kakor so vsi drv^i.
— Torej hvala Bogu, da sva tudi midva podobna ljudem! — se oglasim.
— Toda ne, pa ne! Ni posebnih znakov, ničesar ni, kar bi napisal.
Tako smo se vlekli in vlekli, končno pa sva mu morala dati dva in pol rublja. Takoj nato je našel n^sebne znake in jih načečkal na papir. Postal je tudi znova vesel, kakor je bil prej.
Spremil je naju in nama dejal:
— Ne bojta se; vse bo tako, kakor mora biti. Moja glava in moje prijateljstvo vama je porok! Nam samo majhen dar, kakor že pravijo: Od vsega sveta konec niti, glej, tu imaš srajco!
ponosen. Saj je po naročilu Gospodovem. skrbel in skrbi za reveže, ki jih imamo vedno mnogo med seboj.
Pod njegovim vodstvom oskrbujejo sirotišnico usmiljenke iz Zagreba. V tem zavodu imajo sirote več udobnosti:	stanovanje, hrano
in modro nadzorstvo. Vzdrževanje sirotišnice ni lahko. Kolikokrat potečejo vsi viri dohodkov, vsakokrat pa priskoči na pomoč usmiljena roka g. dekana. Zares, on je zavodu oče od pričetka pa do današnjega dne. Koliko koristnih članov človeške družbe je že našlo iz tega vzglednega zavoda! Sirotišnica mu je najbolj pri srcu in daruje zanjo največ tudi on sam. Sestra prednica bi o teh vrlinah in dobrotah vedela največ povedati!
Zelo pomenljivo je prof. dr. Pregelj sestavil potek življenja našega ljubega jubilanta v petih slikah in igri: »Skriti dobrotnik — ali — naj ne ve desnica, kar da levica.«
Kako ljubki, kako prikupijivi so vsi prizori v slikah in igri! Tako zna le g. Pregelj!	.	. _
V teh slikah in igri opisuje življenje g. dekana od otročjih let dalje do njegove 70-letnice.
Prva slika: Tri vile predejo nit življenja. Prva leva ima klopčič vrvice, ki jo podaja drugi; ta jo navija na vreteno, srednja pa^ stoji mirno ter ima pripravljene škarje, da prestriže nit ob svojem času. Toda, kakor bi vedela — ta deček je potreben svetu, škoda za njegovo življenje —, ne prestriže niti, temveč skrivnostno zginejo vse tri.
Druga slika:	Otroci se igrajo,
nič ne mislijo; le eden misli in čita iz knjige pesmico. Ta opominja druge otroke, :.aj se ne igrajo vedno; treba se je učiti. Brez truda ni kruha. Slika iz otročjih let spominja na g. jubilanta, ki se je tudi učil za kovača, prihranil tedaj deset goldinarjev, potem pa šel v šolo in si s tem denarjem kupil podobice za novo sv. mašo.
Politični
Razpust narodne skupščine.
Kakor znano, sta bila pri 'kralju na Bledu ministra dr. Ninčič in Pribičevič, ki sta mu ob tej priliki poročala o političnem položaju. Oba ministra sta se že pred dnevi vrnila v Belgrad, kjer sta ministrskemu svetu poročala o svojih avdijencah. ■Min. predsednik Pašič še ni odpotoval na Bled h kralju, njegovo potovanje pa se ima po raznih vesteh izvršiti v najkrajšem času. Kakor poročajo, bo min. predsednik Pašič predlagal kralju, naj se narodna skupščina skliče meseca julija na izredno zasedanje, na katerem bi se prečita! ukaz o njenem razpustu. Ako se to zgodi, bi se nove volitve
— Samo da svet ne postane gol! — mu pravim. — Zakaj, Bog vam daj zdravje, vi izvlečete jako mnogo niti in sicer iz vseh strani!
6.
Vse se je izvršilo dobro, kakor je obljubil Zaharevič. Poklonila sva se gospej in ne da bi izgubljala časa, sva odhitela v Hmelince. V Hmelin-cih so bili snubači pripravljeni, čakali so samo na naju. Dogovorili smo vse potrebno, pa smo pozneje priredili tudi veselo zabavo.
Dobro so se pozabavali stari in mladi. Razvedelo se je po vsej vasi, da je pri nas veselo. Godci svirajo, udarjajo na boben, — bilo je veselo, hrupno!
Prav pravijo:	Iz poštenega de-
kleta poštena žena Pošteno se zavrtiš, pošteno tudi vidiš!... Kakšna ženica je postala naša Marta! Dokler je bila dekle, je poskakovala, smejala se in čebljala. Sedaj pa^ je postala razumnejša. Preko dvorišča pride tiho, nalahno, v oči pogleda resno. Suknjič ima rdeč, a krilo belo, dolgo ... tudi hetmanu ni treba krasnejše žene; nebo mi je priča!
Živita onadva še sedaj skupaj z očetom in ljubijo se iskreno. Znašel se je pri njih deček, črnolas, vrgel se je po očetu in zdrav je, hvala Bogu, — raste.
Zelo ganljiva je tretja slika! Kaže nam jubilanta kot novomaš-nika. Kako navdušeno so zapeli otroci na odru staro, a vedno novo pesem: iNovomašnik bod’ pozdravljen! Kaki spomini zanj! Marsikomu so zarOsile solze v očeh pri pogledu na g. slavljenca.
Še lepša je četrta slika: Pogu-men deček nastopi kot govornik ter slika v izbranih besedah delovanje dekanovo za blagor naroda 'kot pisatelja za mladino, posebno pravljic. Deklamira tudi pravljico, ki jo je g. dekan spisal še v mladih letih za mladino, namreč »Strah z jednim očesom«, ter konča: Bog Vam plačaj trud, s katerim ste zapisovali malim otrokom nedolžne pravljice! Na mnoga srečna leta!
In peta slika:	Nastopi nežna
deklica v beli obleki. Spremlja jo več deklic, okrašenih s cvetjem. V roki ima velik šopek krasnih cvetlic. V milodoneči vezani besedi proslavlja g. dekana in se mu zahvaljuje za očetovsko skrb in njegovo delovanje za sirote ter konča:
Zahvalimo se Vam iza žrtve Vaše in prosimo, da še za nas skrbite.
Za Vas .kipe v neibo molitve naše in prosimo: Še Vi za nas molite.
Vi veliki dobrotnik, svečenik!
Nato je izročila g. slavljencu šopek cvetlic v znak hvaležnosti.
Potem je sledila igra: Skriti dobrotnik — ali — Kar da 'desnica, naj ne ve levica. G. pisatelj opisuje v njej zlato srce g. dekana v očetovski skrbi za uboge in sirote _ v sirotišnici. • Izvajali so vsi brez izjeme svoje vloge točno in ,s čustvom. Med igro je bilo opaziti marsikatero solzno oko, tako nas je ganila.
G. dekan je še mladeniško čil. Bog nam ga ohrani — vsem, ne le sirotam, še mnogo let v čast božjo, korist 'sv. cerkve in slovenskemu narodu, v veselje in ponos svojim vdanim prijateljem!
pregledi.
vršile že jeseni meseca, oktobra. Vladni krogi so mnenja, da so volitve edin izhod iz sedanjega položaja.
Volilni mandat.
Kakor poročajo listi, se je ministrski predsednik Nikola Pasic resno odločil, da zahteva od kralja volilni mandat in da vstraja na tej svoji zahtevi, če ne dobi mandata za sestavo volilne vlade, bi po nekaterih vesteh podal Pašič ostavko.
Opozicijske stranke
še vedno zatrjujejo, da bo končno vendarle dobil njihov blok oblast v svoje roke. Potovanje Radičevo v Moskvo pa je znatno omajalo stališče opozicijskega bloka in so radi tega tudi izključene kombinacije z širšim opozicijskim blokom. Za slučaj, da bi opozicijski blok prišel v položaj, sestaviti novo vlado, bi bila itak tudi sama prisiljena iti v volitve, ker je nemogoče, da bi blok mogel vzdržati sposobno delovno vlado brez podpore Radičeve stranke, ki končno tudi sama stremi po čimprejšnjih novih volitvah.
Preosnova vlade.
+ Veliko presenečenje je zbudila včerajšnja posebna izdaja „Slovenca". Pomislite, te dni so se sestali poslanci Jugoslovanskega kluba pri „Belem volu" v Celju ter so sestavili ob tej priliki na predsednika narodne skupščine ter na nekatere ministre „upite". In „Slovenec" je prinesel ta vprašanja v posebni izdaji! Je res vredno posebne izdaje, če sestavi Jugosl. klub spričo pomanjkljive pismenosti svojih članov kaka pisma! V prvem vprašujejo predsednika narodne skupščine, ali bi ne sklicali šefe parlamentarnih skupin na sejo, na kateri bi izrazili političnim prijateljem umorjenega italijanskega poslanca Matteotija sožalje. To je že nekaj. V drugem pismu vprašujejo predsednika skupščine, ali bi ne hotel ukreniti potrebne korake, da se dovoli poslancem Kremžarju, Žebotu in Kranjcu prirejanje shodov, na katerih bi lahko govorili o trboveljskih dogodkih. V tretjem pismu vprašujejo notranjega ministra, ali hoče dopustiti, da se trboveljski dogodki neovirano podvržejo kritiki. V četrtem pismu se pritožujejo na ministra za pravosodje radi konfiskacije „Slovenca" in „Domoljuba", ker je označila oblast pisanje teh dveh listov za hudodelstvo, pravijo da ne marajo nobenega odgovora, ker odgovor pravosodnega ministra zanje ni merodajen. Zahtevajo samo potrdilo, da je njihovo pismo prečital. V naslednjem pismu zahtevajo pa od pravosodnega ministra točen odgovor v zadevi umora rudarja bakina, dasi pravijo v prejšnjem pismu, da odgovor ministrov zanje ni merodajen. V pismu na vojnega ministra pa vprašujejo, ali noče preklicati navodil vojaštvu, po ka-teiih se morajo za slučaj nemirov v Ljubljani proti sedanjemu režimu postaviti na Golovcu dve bateriji, na šišenskem bregu ena baterija ter ima dobiti vsak častnik puško, dve bombi itd., da se tako uspešno navali na slovenski narod in prelije njegova kri. — Ko so nekateri brali posebno izdajo teh pisem, so rekli, da je bila zanje potrebna zares posebna izdaja, zakaj za navadno so preglupa. Da pa je „Slovenec" ostal sam sebi zvest, jih je ponatisnil tudi v navadni izdaji.
+ Zakaj je bila prodana Jugoslovanska tiskarna? V Ljubljani so dolgo časa ugibali, zakaj so gospodje iz Katoliškega tiskovnega društva prodali Jugoslovansko tiskarno. Sedaj pa je pojasnil zadevo nekoliko „Slovenec", ki je objavil pismo Jugoslo-venskega kluba na voj. ministra, v katerem ga vprašuje, ali je pripravljen takoj ukiniti vse takozvane priprave za slučaj pobune med Slovenci. Stvar je namreč zelo resna. Kdor pozna Ljubljano, ve, da lahko izbruhne revolucija proti sedanjemu režimu. Za ta slučaj je dobilo vojaštvo, kakor trdi pismo Jugoslovanskega kluba, navodila, naj postavi kakor takrat, ko so Francozi oblegali slovansko prestolico, za slučaj nemirov, uprizorjenih proti sedanjemu neparlamentarnemu in neustavnemu režimu, na Golovcu dve bateriji, na šišenskem bregu pa eno baterijo. Poleg tega dobi vsak častmk puško, dve bombi itd. Kdor je bil že na Golovcu in na Šišenskem vrhu, ve,
da leži v sredi med obema gričema Jugoslovanska tiskarna, ki bi prišla v slučaju bombardiranja v navzkrižni ogenj. To so pogruntali tudi strategi v Jugoslovanski tiskarni in so po skrbnem prevdarku v vojnih in prevratnih časih preizkušenih svojih revolucijonarnih kanonirjev sklenili, da se v njihovo tiskarno ne sme stre-liati. Ker tiskarne prenesti niso mogli, so jo prodali, češ, če jo sestrele, naj jo komu drugemu, nas to nič ne briga, mi smo prodali celo. Glejte, to je bil vzrok prodaje. Občuduj, svet slovenski, to dalekovidnost!
+ Sodba Jugoslovanskega kluba o slovenskih sodnikih. Jugoslovanski klub pravi v svojem pismu na pravosodnega ministra, da je inteligenca sodnikov, ki so potrdili konfiskacije »Slovenca«, jako nizka ali pa so nepošteni sodniki, ki so sodili samo po svojem nasprotnem političnem mišljenju, a ne po svojem znanju, prepričanju in svoji prisegi. — Člani Jugoslovanskega kluba seveda sedaj še lahko tako govore o slovenskih sodnikih, ker jih varuje poslanska imuniteta. Jugoslovanski klub dolži slovenske sodnike pristranosti in nepoštenosti. Denuncira jih pravosodnemu ministru, od katerega zahteva, da bi vplival na sodniške razsodbe in da bi vsiljeval sodnikom tolmačenje zakonov, kakor ga zahtevajo člani Jugoslovanskega kluba, med katerimi ni niti enega pravnika, kar bodi mimogrede povedano. Ali se ne zavedajo člani Jugoslovanskega kluba, da s svojim sumničenjem ne jemljejo samo ugleda slovenskim sodnikom, katerih nepristranost in strokovna sposobnost je v naši državi splošno priznana, ampak da s svojo zahtevo po posredovanju ministra naravnost uvajajo strankarstvo v poslovanje sodnikov, na katere v izrekanju razsodb ne sme imeti nihče vpliva, tudi pravosodni minister ne, ker so v tem pogledu odvisni le od svoje vesti in obstoječih zakonov. Jugoslovanski klub pravi, da je inteligenca naših slovenskih sodnikov jako nizka. Ali si mogoče žele člani Jugoslovanskega kluba kakšne kadije iz Macedoni-je, ker apelirajo za odpomoč na ministra v Belgradu. Če se preštudirajo podpisi članov Jugoslovanskega kluba pod pismom na pravosodnega ministra, bi bila umljiva taka želja, ker je gotovo, da bi jim bila juridična znanost kakšnih ka-dijev, izražena v enem samem paragrafu — 25, bolj dostopna in pristojna.
+ O državnem pravdniku, ki
se peča s konfiskacijo »Slovenca«, pravi pismo Jugoslovanskega kluba na pravosodnega ministra, da je dostojen in duševno normalen človek. To je zelo slab poklon od strani Jugoslovanskega kluba. Koliko naj velja ta sodba ljudi, ki sami teh dveh lastnosti nimajo?!
'-F Kako se love volilci? SDS se v lovu za volilci poslušuje vseh mogočih načinov sleparstva, samo da bi se mogla obdržati na površju. Ker ne more vršiti agitacijo z uspehi svojih poslancev, se poslužuje ali hujskanja in natolcevanja
Glede preosnove sedanje vlade še ni padla odločitev. Vrše se posvetovanja med vodilnimi politiki vladnih strank, ki pa menda še niso dozorela, ker Pašič še odlaga svoje potovanje na Bled, pri kateri priliki bi zahteval orl kralja poleg razpusta narodne skupščine tudi izmenjavo nekaterih ministrov.
ritKupim&"
vsako množino tramov in vseh vrst
rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na
upravo »Ljudskega tednika«.
I
! Od slei se
|
1
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: irr »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.


■*eM««e»eeeee»eBfteB8eeeeeeeeeB»aeeeBWBeeeeeeee»eBeBMBBBesi
IBBBBBBBBBBBBBBB
proti neljubim osebam, ali pa svoje avtonomistične lajne, M pa je danes že precej razglašena. Kjer ji vse to nič ne pomaga, lovi tudi z republikanstvom. Za duh, ki vlada v vrstah SLS, pa je naravnost značilno pismo, ki ga je poslal tajnik SLS v Novemmestu povodom občinskih volitev nekemu volilcu v Gradcu v Belikrajini. Pismo slove: »Spoštovani gospod! Jaz sem Vas danes iskal, toda Vas ni. Rad bi se zmenil radi občinskih volitev v Vaši občini (Gradec). Govoril sem z nekaterimi možmi v Vaši vasi, pa vsi pravijo, da ne bi bilo mogoče sestaviti kandidatne liste naše stranke. Na vsak način je pa treba, da mi pri volitvah v Gradcu nastopimo in postavimo naše pristaše na listo. To, da naši somišljeniki podpisujejo na napredni listi,_ je sramota za nas. Slišim, da Vi niste
— P. n. naročnikom! Prihodnji številki priložimo poštne položnice ter prosimo vse cenj. gg. naročnike, naj ob tej priliki poravnajo svoje obveznosti.
— Umrl še v bolnici usmiljenih bratov 20. t. m. preč. g. Jožef Lavrič, župnik, duhovni svetnik in dekan. Pogreb se je vršil včeraj 25. t. m. v Breznici. R. i. p.l
— Kraljev poset Prešernove rojstne hiše. Kralj Aleksander I. je na praznik 19. t. m. popoldne prispel v avtn na Vrbo ter si tam ogledal rojstno hišo našega pesnika idr. Franceta Prešerna. Vpisal se je tudi v spominsko knjigo.
— Sedemdesetletnica župnika Ivana Vrhovnika. V torek je praznoval sedemdesetletnico rojstva g. Ivan Vrhovnik, trnovski mestni župnik v pokoju. Rojen je bil 24. junija 1854 v Ljubljani, v mašnika je bil posvečen 27. julija 1877. Najdalje je služboval v Ljubljani v Trnovem (24 let). Za njegovega župnikovanja je bila trnovska cerkev vsa prenovljena. Po potresu porušeni stolpi so bili deloma na novo pozidani, cerkev poslikana — tepe so zlasti Strnenove freske v prezbiteriju — vpeljana je bila električna razsvetljava, preslikani so bili vsi oltarji. Tudi župnišče je dobilo svojo sedanjo notranjščino. K vsem tem velikim stroškom je prispeval po osebnem posredovanju župnika izredno veliko patron trnovske mestne župnije — mestni svet ljubljanski. Razen tega je Vrhovnik-jubilar požrtvovalno deloval pri Ciril in Metodovi družbi v narodno-obramb-ne namene. Kot temeljit podroben zgodovinar je znan po svojih spisih, ki jih je priobčeval' v raznih znanstvenih revijah. Poleg rajnkega prof. I. Vrhovca je znan Vrhovnik kot najboljši poznavatelj domače zgodovine. Ko je še kaplanoval, je za Koblarjevo „Zgodovino fara ljubljanske škofije" sestavil zgodovino nakelske, dupljanske in goriške fare. Temeljito je proučil ljubljanske arhive in zajel. iz njih mnogo dragocenega gradiva za lokalno zgodovino, predvsem svojega rodnega mesta. Da omenimo le par razprav, ki jih je priobčil v „Izvestjih muzejskega društva", v T. Zupanovi „Danici" in drugod: o cerkvi na Rožniku, Prošnje procesije v stari Ljubljani, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, pomočnik kranjske dežele (tudi v ponatisu) ter posebno važno študijo: „Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske", žal, da ni izšla v posebni knjigi. Lani je podal' opis „Stare Ljubljane", v rokopisu je dovršena monografija
0	cerkvi sv. Florijana; za Matični Zbornik je priredil iz zapuščine svojega prijatelja in sošolca Vrhovca spis o ljubljanskih farah. Število krajših prispevkov je skoraj nepregledno. Sedaj je že skoro dovršil svoje največje zgodovinsko delo: Zgodovino trnovske župnije. To delo je spisano po prvih virih — aktih in zapiskih, ki jih je dolga leta iskal in zbiral po ljubljanskih arhivih. Ne bo zanimivo samo za Trnovo, marveč za Ljubljano in za vso Slovenijo. Prijatelji jubilanta so mu priredili v pondeljek zvečer podoknico z godbo in petjem, ki se jo je udeležila velika množica ljudi.
— Občinske volitve v ljubljanski okolici. Po uradnem poročilu notranjega ministrstva je izid občinskih volitev v 32 občinah ljubljanske okolice dne 15. t. m. nastopen: V štirih občinah so bile predložene samo po ena kandidatska lista in sicer dve kompromisni listi (pristaši naprednih strank in pristaši SLS), v 1 občini lista SLS in v
1	čista lista SKS, v eni občini še niso bile izvršene volitve radi neizvršenih predhod-hodnih poslov. Občinskih volitev so se udeležili: SLS, SKS, JDS, socijalisti in komunisti. Je več občin, kjer se politične stranke
hoteli podpisati. Prav ste storili! Jaz Vam nasvetujem tole: Alko nikakor ne bo mogoče sestaviti liste SLS, sestavite republikansko. Prepričan sem, da ho republikansko listo volilo veliko število ljudi. To lir sto naj podpišejo zavedni naši ljucP je. Po volitvah pa, ko Vas bo glavarstvo vprašalo, kateri stranki pripadate, pa izjavite, da ste SLS. Tako naj store tudi drugi odborniki. To, da hi sestavili republikansko listo, bo samo naša zvijača, da bomo ujeli glasove in dali s tem udarec liberalcem in samostojne-žem. — Tako smo napravili v več občinah, kjer smo v manjšini. Seveda ne smete nikomur nič povedati, da je to zvijača. Prosim Vas, da to gotovo storite! Pozdravljeni! Josip Munda, tajnik 'SLS, 1. r. Novo mesto, 4. junija 1924.«
niso udeležile volitev pod svojim imenom, temveč pod gospodarsko oznako. V več občinah so komunisti glasovali za SLS. V 32 občinah, v katerih so bite izvršene volitve, je bilo 14.688 voiiicev. Pri volitvah je bilo oddanih 9713 glasov, torej 65 odstotkov. Pri zadnjih skupščinskih volitvah leta 1923. je bilo ravno v istih občinah 14.775 volilnih upravičencev ter je glasovalo 9835 voiiicev, torej 67 odstotkov. Pri sedanjih občinskih volitvah je SLS dobila v ljubljanski okolici- celokupno 4613 glasov, udružene napredne stranke (SKS in JDS) so dobile 3182 glasov, socijalisti in komunisti 1524 glasov, desidentske liste 494 glasov. V ravno istih občinah so dobile pri skupščisnkih volitvah 1. 1923.: SLS 6177 glasov, SKS in demokratje 1705 glasov, socijalisti in komunisti 1593 glasov.
— Spopadi na slovensko-italiianski meji. Dne 23. t. m. opolnoči je vdrla tolpa italijanskih obmejnih stražnikov pod vodstvom poročnika čez našo mejo ob državni cesti pri Pianini ter je navalila na prvo tamkaj stoječo slovensko hišo. Italijani so hišo obkolili ter jo pričeli med divjimi grožnjami demolirati. Razbili so šipe na oknih, porušili fasado ter zahtevali, da se jim odpre. Končno so vdrli v hišo. Stanovalci so polni strahu pričakovali, da jih laški graničarji pobijejo. Še predno so Lahi vlomili v hišo, se je 14 letnemu domačemu fantu posrečilo, da je ubežal iz hiše ter stekel proti bližnji Planini, da alarmira našo finančno stražo. Italijani so vdrli za njim. Tudi ostali domači so v velikem strahu skoraj brez obleke ušli v noč. Fant je medtem srečal našega službujočega stražnika Freliha ter ga pozval na pomoč. Pripravnik je takoj alarmiral svoje tovariše. V tem je prihitela po cesti tolpa italijanskih graničarjev. Pogumno jim je nastopil Frelih nasproti ter jih pozval: Stojte! Italijani so se od vseh strani zagnali proti Frelihu, ki je ogrožen ustrelil v zrak, da pospeši pomoč svojih tovarišev. Naenkrat so začeli Italijani streljati. Padlo je več ostrih strelov proti pripravniku Frelihu, ki je zadet v nogo, padel krvav na tla. Medtem se je urnih korakov bližala naša straža. Italijani so se naenkrat obrnili in zginili nazaj čez mejo. Težko ranjenega pripravnika Freliha so prenesli v vas ter ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. — Dne 24. t. m. ponoči pa je prišlo onstran demarkacijske črte pri Uncu do krvavega spopada med družbo civilistov in italijanskimi obmejnimi stražniki. Italijansko uradno poročilo iz Trsta pravi, da je v zvezi z raznimi manjšimi incidenti in konflikti zadnjih dni približno 50 Orjunašev s streli napadlo finančno postajo pri Postojni, ubilo vicebrigadirja ter ranilo enega moža. Po napadu so Orjunaši odvedli ranjenega in dva neranjena finančna stražnika na jugoslovansko ozemlje ter jim izjavili: „Lahko bi vas ubili, vendar pa se zadovoljimo s tem, da smo ubili vašega vodjo. Tukaj ne trpimo fašistov." Po teh besedah so jih izpustili, nakar so se Italijani vrnili v Postojno. — V zvezi s temi dogodki so Italijani zbrali na meji med Rakekom in Planino veliko število fašistovskih čet ter italijanskih obmejnih stražnikov, ki so močno oboroženi tudi s strojnimi puškami. Italijani so v torek dopoldne mejo hermetično zaprli, prekinili lokalne telefonske zveze ter zabranili vsak prehod preko meje. Le železniški promet se vrši in mednarodne brzojavne in telefonske proge so v obratu.
__ Kuluk. Določila o kuluku, ki so se
uveljavila s finančnim zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1. 1923., so se ukinila s čl. 289. finančnega zakona za leto 1924.-1925. Hkratu se je prepustilo oblastim, okrožjem, župani-
jam, okrajem in občinam, da vzdržujejo ceste, povrjene njih upravi in vzdrževanju, ali z doklado ali s kulukom na način, kakor to odredi minister za zgradbe s posebnim pravilnikom. Ta pravilnik je minister za zgradbe že sestavil in se v doglednem času objavi v Uradnem listu.
— Procesija sv. Rešnjega Telesa v Bel-gradu. V nedeljo se je v Belgradu ob mnogobrojni udeležbi občinstva vršila procesija svetega Rešnjega Telesa. V procesiji so bili zastopniki dvora in uradov, vojaška godba, en oddelek kraljeve garde in oddelek pešcev. Procesija je bila zelo lepo organizirana in so jo gledali številni gledalci.
— Ras Tafari pride v Belgrad. Regent vzhodnoafriške države Abesinije, Ras Tafari, ki se mudi sedaj v Rimu, pride na povratku v domovino tudi v Belgrad, kjer ostane en dan.
— Reorganizacija državne policije. V
notranjem ministrstvu pripravljajo načrte za preosnovo državne policije. V ta namen se te dni snide anketa vseh policijskih ravnateljev v državi.
— Interkonfesionalni zakon. Komisija za sestavo interkonfesionalnega zakona je dovršila svoje delo ter je njen predsednik dr. Alaupovič načrt izročil ministru za vere, ki ga predloži ministrskemu svetu.
— Velikanska škoda vsled povodnji. Generalna direkcija vod je zbrala podatke o škodi od povodnij, ki znaša v celi državi 150,000.000 dinarjev. Največ je trpel Srem, ker se pač nahaja med dvema veletokoma, k" sta se oba razlila in preplavila ravno in nizko ozemlje.
— Čaruga obsojen na smrt. Dne 21. t. m.
je bila v Osjeku razglašena obsodba v pro-
g Vinarsko društvo za Belokrajino priredi dne 3. .VII. 1924. vzorčni vinski .semenj pri Treh Farah, žel. postaja Rosalniee pri Metliki. Razstavljena bodo priznana belokranjska vina in se zato vabijo interesenti k obisku. Namen razstave je oživeti stike vinskih trgovcev in gostilničarjev z belokranjskimi vinogradniki. Pričetek razstave po prihodu ljubljanskega vlaka ob 11. uri dopoldne.
g Nova železniška tarifa. V generalni direkciji državnih železnic izdelujejo novo železniško tarifo, ki bo veljavna samo za .dobo izvozne sezone. Povabljene so bile vse gospodarske korporacije, da predlože svoje predloge.
g Stanje Narodne banke. Po izkazu z dne 15. t. m. se je obtok bankovcev nadalje znižal za 61.1 milijona na 5450.8 milijona dinarjev. Zmanjšala pa se je obenem tudi kovinska podloga za 2.4 milijona na 443.2 milijona dinarjev. Posojila so se zmanjšala za 19.7 milijona na 1352.1 milijona dinarjev.
cesu proti slavonskim razbojnikom lovi Sta-nisavljeviču-Čarugi in tovarišem. Jovo Sta-nisavl'jevič-Čaruga in Pavao Prpič „Veliki" sta obsojena na smrt na vešalih brez predloga na pomiloščenje, Nikola Mihailovič in Ivan Feldhofer na smrt na vešalih, in sicer tako, da bo najprej obešen Feldhofer, potem Mihailovič, za njim Prpič „Veliki" in končno Čaruga. Na 20 let težke ječe sta bila obsojena Luka Sulentič in Mato Krmpotič, na 16 let ječe Marko Bojanič, na 15 let Stjepan Sikič, na 10 let Marko Drezgič in Dragutin Kovačevič, na 5 let, Jure Jurkovič in Nikola Prpič „Mali", na osem mesecev težke ječe pa Mile Lončar in Mile Rupčič. Ko je Čaruga slišal, da je obsojen na smrt na vešalih, je najprej postal rdeč v obraz, pa se je hitro pomiril in potem nasmehnil. Neprestano je gledal na galerijo, kjer je bilo polno ženskega sveta. Ko je Prpič „Veliki" videl, da se smehlja Čaruga, se je nasmehnil tudi on. Mihailovič in Fetdhofer sta bila zelo resna in očividno potrta. Feldhofer in Mihailovič bosta predlagana v pomiloščenje. Kakor znano, se je pričela kazenska razprava proti roparskim morilcem Čarugi in tovarišem dne 12. maja in se je končala 16. t. m. Torej je trajala nad en mesec.
— Kongres vojvodinskih mest. Deset mest Vojvodine sklicuje za 29. in 30. junija t. 1. prvi svoj kongres, na katerega so vabljena tudi vsa večja mesta iz drugih delov naše države. Kongres se vrši v Pančevu in se bo na njem ustanovila zveza vojvodinskih mest. Na programu je 18 upravnoznan-stvenih predavanj uglednih funkcijonarjev iz Vojvodine in iz ministrstev ter univerzitetnih profesorjev iz Subotice.
Živina. V Zagrebu so bile pretekli teden nastopne cene za kg žive teže? voli I. 13.50 do 15.50, II. 9.50—13, III. 8.50—9.50, junice 14—15.50, teleta I. 15—16.50, II. 13—14.50, svinje, domače, pitane 16.50—20, nepitane
16.50—	18, prasci do 1 leta 16.50—18, preko 1 leta 16.50—19, sremske svinje 21.50—22 Din. — Na mariborskem sejmu 24. t. m. so bile tele cene za kg žive teže: debeli voli 12.75—13.25, poldebeli voli 11.50—12.50, plemenski voli 10.50—11.25, biki za klanje 11 do 11.50, debele klavne krave 11.75—12.75, plemenske krave 10—11.25, krave za klobasarje
7.50—	9.25, molzne krave 8.75—10, breje krave 8.75—10, mlada živina 9.50—13. Mesne cene za kg: volovsko meso I. vrste 25—27, II. vrste 22—24, III. vrste 21—24, svinjsko meso sveže 22.50—25.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Pazite na razliko
med kožnimi potpiati in Palma Kaučuk potplati in petamL Ptednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, dastična <i.> in ugodna boja, ter nizka cena.
Zahtevajte edino le »Palma«.
PISALNE STROJE
najcenejše v Specijalna mehanični e*e.*®vlYe'.z® popravo pisalnih, računskih in drugih strojev
UiOOVIR BiBU, Ljočliana, Šelenburgota ulica it. 6,1.
Barvne trakove, karbon-papir-indigc, ter v*e druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
;:V ..'-L’-:-
Gospodarstvo.
Tržne cene.