St 63. \ V Gorici, y torek dne 8. julija 1913. Tacaj KLIII. Izhaja« dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. 'uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane" nafleto ^\Hj^**w •/¦ leta • . • „ 5*- V4.....*, S'«® Posamične številke stanejo. .. . .48. vin.1 "¦*" Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon St. 83. -Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr; K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. • Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. Vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Volilci splošnega volilnega razreda! Dne 13. t. m. ste pozvani na voflišče, da izberete poslance občne 'kurije za goriški deželni zbor. V Avstriji ni dežele, v katera bi vladala manjšina prebivalstva nad večino. Samo v naši 'deželi vladajo Italijani, ki so manjšina, nad Slovenci. Slovenska večina na 'Goriškem je povsodi na sramoten na-Hn zapostavljena, v deželnem zboru nima onega 'zastopstva, ki ji pritiče, v deželni upravi se šopirijo Italijani, jemljejo sinovom slovenske matere kruha, škodujejo živijenskim interesom slovenskega dela dežele. Kdo je zakrivil tak ponižujoči položaj Slovencev? Odgovoriti moramo: S. L. S. na Goriškem, katere odgovorni voditelji so dali deželi skrajno krivičen volilni red in ki, zvezani z Italijani, našimi najhujšimi nasprotniki, so »onemogočila razvoj slovenskega naroda na Goriškem. V deželnem zboru je zavladala pod okriljem S. L. S. slovenska pohlevnost, boječnost in potrpežljivost, kakor da so Slovenci rojeni za to, da jih drugi tlačijo in jian drugi zapovedujejo. Ti časi so minuli, sedaj stojimo pred novim deželnim zborom, v katerem ne bo več laškega poglavarja. V deželi se čuje -le en glas: Tako, kakor je bilo doslej, ne sme več biti v novem deželnem zboru! Novi časi morajo nastopiti tam, novo pošteno delo za goriškega Slovenca. Proč s starim škodljivim sistemom iz deželne hiše! Naše »kmetijstvo gre pod zlo, naši ljudje bežijo v Ameriko; doslej je bil deželni zbor in odbor goriškim Slovencem le kruta mačeha. Nimamo niti potrebnih cest, zlasti je zanemarjen v ftem pogledu Tolminski politični okraj; deželni zbor in odbor je le preveč obračal oči v vsakem oziru na furlansko stran. To so znane reči, pod katerimi kruto trpimo Goriški Slovenci. Takih krivic mora biti enkrat za vselej konec. Slovenska delegacija novega deželnega zbora mora izvojevati goriškim Slovencem popolno narodno jednakopravnost Slovencev in Italijanov v v s e h pa nogab deželne, u prav e, mora se truditi, da se i zp r e-meni deželni vol i 1 ni red, oni neslvor, ki je v velikansko škodo Slovencem in jim je pritisnil pečat manjvrednosti, mora doseči, da se da m e s t u Gotici pravičen mestni statut. Pa ne samo v narodnih stvareh, ampak tudi v važnih gospodarskih zadevah bi morala slovenska delegacija skupno braniti interese slovenskega dela dežele. Osrednji volilni odbor, ki se je ustanovil v Gorici, se je držal načela, da no-bednemu okraju ne vsiljuje kandidatov. Vsak okrajni volilni odbor naj sam določuje samostojne ljudske kandidate. Od zaupnikov goriške okolice, gor .in vipavske doline sta proglašena za kandidata v občni skupini: Fran Miklavi?, župan v 'Kobaridu in , Ignac Kovač, župan v Ajdovščini. Tretji 'kandidat je ibil proglašen v ine-deljo v Štanjelu na 'Krasu, in ta je Dr. Gustav Greaorln. Goriški Slovenci ste se sami prepričali o pogubni protinarodni politiki sedanje večine slovenskega deželnozbor-skega zastopstva, na svoje oči vidite, kako hodi Slovenstvo rakovo pot, ker se je polastila političnega vodstva slovenskega naroda S. L. S. Zato vodite vsi, ki ste zares narodni, samostojne kandidate, može fe ljudstva, ki so edino sposobni, da čuvajo slovenske narodne interese v deželnem zboru. Osrednji volilni odbor v y Gorici. lomi Shod v Štanjelu. V nedeljo popoludne se je vršil v Štanjelu sbod neodvisnih volileev, ki je bil jako dobro obiskan An je izbonio uspel. Shou je otvoril g. župan V r a n, ki »je bil izvoljen tudi za predsednika. S krepkimi (besedami je > ožigosal dosedanje deželno gospodarstvo in politiko Gregorčičeve stranke, ki je preprečila vsako koristno skupno delo, stranke, v kateri divja razkol in od ikafkoršne ni pričakovati nikake rešitve. Vran je pozival navzoče, naj volijo isaimostojme kandidate, ki so za splošno kurijo: Fran Miklavič iz Kobarida, Ignac Kovač iz Ajdovščine in dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Tastu. Za kraške kmečke občine je proglašen za kandidata deželnosodni svetnik Fran Do-niinko v Komnu. Govoril • je na to L o j z e Bra ij n i k, kmet iz Gorice, iki je priporočal ob burnem odobravanju kandidatoma, če bosta izvoljena, da se zavzameta iz vso silo za izpremembb tako krivičnega volilnega -reda. V ena-kem zmislu le govorni tudi Viktor Sirca iz Godenj, zahtevajoč od poslancev uspešnega združenega dela, ker ljudstvo je že sito istrankarstva. Govoril je tudi Cii gol iz RHiemberga. Državni poslanec idr. Gregoran je obljubil posvetiti vse svoje moči koristi svojih volileev. Kritikoval je ostro deželno gospodarstvo; v zvezi z italijanskimi liberalci je S. L. S. zakrivila, da irnia (dežela 10 milijonov dolga. Sodni svetnik D o min k o -je izjavil, da sprejme kandidaturo in če 'bo .izvoljen hoče skupno z dr. Gregor.inom delovati za korifetii volileev. .Govoril je tudi dr. Vošn'ja'k dz Gorice. Obe (kandidaturi sta bili sprejeti enoglasno brez vsake opozicije. Dolilci mesta Gorice. Kdor še ni »dobil volilne izkaznice, naj gre takoj 'po njo na c. kr. okrajno glavarstvo tekom uradnih ur. • V torek, dne 8. julija se vrši v ipno-storiili gostilne iK r a n c ob 8. zvečer (sestanek volileev iz okoliša Corso F. J„ Tržaške in Sempeterske ceste. V sredo, četrtek in -petek se ibodo vršili sestanki po drugih delih mesta. Obvestila se razpošljejo vedno pravočasno. Naši kandidat je «0: Ivan Gorjup, pek v Gorici, Ivan Josip Fabčič, poslovodja »Goriške TIskarne«, Dr. Peter Medvešček, odvetniški kandidat v Gorici. Narodni odbor. : " Značilno za gioriško volilno borbo je, da je sprejel tržaški viodiitelj dr. Gregorin kandidaturo za splošni volilni razred. Samostojni volilni kandidati, koji nastopajo ara ¦Goriškem, so dobili v osebi Gregoor *; .tovariša, cigar Sme je program.; Ljudstvo ije do grla sito strankarskih razprtij, ki so bile le na neizmerno škodo slovenskemu življu na Goriškem. Goriška deželna politika je dolgo časa stala v znamenju osebnosti in osebnega boja brez pardona. Te osebnosti niso dopuščale, da bi se delala strogo narodna politika, >ki ima edino pred očmi veliki cilj streti italijansko premoč v deželnem zboru. Goricami so šli po 'svojega kandidata v splošni skupini v Trst. Ta »temina točka«, kakor se ije (izrazil o Trsitu vodja klerikalne stranke, maj uči 'goriške Slovence, po kateri poti morejo priti k cilju. Saimo-tstojni kandidat dr. Gregorin je posvetil celo svoje življenije tržaškemu slovenstvu, pred njegovimi očmi je nastal današnji slovenski Trst, maj več je slovensko in jugoslovansko imcslo, baš kot sad njegovega dela liti 'truda tokom dolge vrste let. Ta silni razmaflt Slovenstva ob Adriji bo bodoči narodni zgodovinar v veliki meri pripisal dr. Grcgorimu. Vsaka narodna politika je jalova, a!ko isti pozitivnih občenarodniih uspehov. Takih narodnih uspehov imajo izmed vseh Slovencev ma .polju narodne obrambe beležiti jedino tržaški Slovenci. Povsodi drugodi nazadovanje, jedino tu praktični uspehi zdrave narodne politike. Velike simpatije, ki jih gojijo Kra-ševci za Tnžačainc in posebno za Grcgo-rina, so povsem umijive. Blizu so Trstu in primera med političnim življenjem v Trstu in na Goriškem na vsak način ni v prilog Goričanom. .Ni se torej čuditi, da je bila Grogorinova kandidatura s takim •navdušenjem sprejeta preteklo nedeljo v Štanjelu. ¦Goriško politično življenje je bilo tekom zadnjih let skrajno nezdravo. Treba je ozdravljenja našega političnega življenja. Proč z osebnimi in strankarskimi razprtijami. To je »glas, M je našel po celi deželi silen odziv. Nenarodnih zvez ali '»kooperacij« mora biti enkrat za vselej konec. Ravno te osebndsti, zvezane z nenaravnimi, brutalmvni »'kooperacijami«, so izpostavile goiški deželni parlament občnemu za smehu. Takega »parlamentarizma« niti nimajo v Južni Ameriki, v- Čile ali Argentiniji. j Treba je ozdravljenja in samo osebe Gregorinovega kova morejo doseči, da bo deželni zbor zares deloval v narodno in gospodarsko dobrobit goriških Slovencev. Volilci splošne kurije niso si mogli izbrati poleg Gregorina boljega kandidata nego je župan Kovač iz Ajdovščine. Kovač, je že leta in leta neustrašen predboritelij Slovencev za izasfcopstvo v trgovsko-obrtui komori. Zasledovali so ga radi njegovega energičnega in moškega nastopa pred soclnijo, pa niso mu .mogli do živega. Njegovo ime itn dosedanje delo mam jamči, da bo v deželnem 'zboru kremenito zastopal slovenske narodne interese. Tretji kandidat župan Miklavič je pač eden maij-ugtednejših mož v deželi. Strupeni in besni boj med staro-'lin mladostrujarji je prava goriška speaijali-teta. Prav zanimive so resolucije 9tarih in mladiji. Niti v tej niti v oni ni.govora o kakem narodnem programu, ki bi konečno moral prinesti Slovencem nadvlado v de-. želi. Pač pa govorite obe resoluciji v prvi vrsti o kandidaturam ;in i6dbornišk\i)h mestih. Mandati in odboimiška mesta so glavna istvair, vse drugo me prihaja" v po-štev. Novostrujarii govorijo sicer o neki načelni politiki, pa ta maičetna politika se tiče predvsem, kakor pravijo, verskih načel S. L. .S. Osebni iboj staro* in mladostrujarjev, (ki se bije na življenje ,in smrt, bo mnogim volikem odprl oči. Gospodje so se sami razkrinkaš. V®e dosedanje napake gonflš-ke politike se javno ikažejo v tej g-rdi borbi »imladiili« in »starih«. Ob enem je pa ita boj skrajno imalenkioisten, Misili smo, da so Slovenci iže pokopali nesrečni provim-cializem, sedaj maenkirat pa vidimo, kako se koljejo »Goričani« in i»iKranjci«. Samostojni kandidatki, iki #h je postavilo ljudstvo, so edino pozvani, da dalo novo smer goriški politiki.' Samostojni kandidati stojijo ma i&tirogo nainodneim -programu, hočejo z vso enengito rešiti gariš-ke Slovence iiz te sreimotne ponižnosti, v katero jih je palniiila nenarodna, Škodljiva strankarska politika, tei ni izbirala sredstev v boju Slovencev s Slovenci. Jasno je, da bodo Goriški Slovenci samo tedaj imeli narodne uspehe, ako bodo njihovi .zastopniki skupno nastopali proti italiijanstvu. Ne zveze, ne »kooperacije«, temveč narodnega dela. . . Kandidaturo Gregorina pozdravljamo radi tega, ker nam njegovo ime jamči za tako edino zdravo narod." politiko. Reči sinemo, da niso saimo 'Kraševoi enih misli '2 Gregorinorn, ampak da so se take misli ukoreninile v 'Sroiti vseh treznih in domoljubnih Goričanov. Gregorinova .zmaga v splošni ikunijl bi pomenila, da je zmagal na Gorišlkem sdravi razum in da si hočejo Goričani izvojevati lepšo .narodno bodočnost. Deželni volilni nered. K člankom o deželnem volilnem neredu imamo dostaviti še to: Deželni volilni nered je dalo ene noči. Deželni tajnik dr. Pettairin je bil dobil nalogo, sestaviti mačrt novega volilnega »reda, lepo modernega, s splošno dn jedlnako volilno pravico. Deželni tajnik se je usedel zvečer k delu in drugo ijutro je predložil načrt deželnemu odboru. 1P0 malih spremembah je bil sprejet v deželnem zboru :brez posebne debate. Naprednim poslancem sploh niso predložili načrta, marveč Gregorčič se je zmenil s Pajerjem 'in njegovimi, kak naj bo volilni • red, da bo služil laškim liberalcem 'in slo-vensikim klerikalcem pa so sprejeli nest-vor za volilni red. Če bi bila vodila odgovornega voditelja dr. Gregorčiča lepa imisel koristi goriških Slovencev, bi bil »rekel 'on takoile* Star volilni red je »krivičen, Iker daje 'Lahom premoč, dasi smo Slovenci v deželi v večini. Zato novi volilni red ne sme dati več Lahom večine! To bi bilo prav in pošteno. Ob .jednem bi bil kot' mož izjavil, da vsi slovenski poslanci pojdejo v boj proti takemu volilnemu redu, k3 bi pahnil Slovence zopet na drugo mesto. Ali Gregorčič se je nališpa'1 s splošno 'in jednako volilno pravico lin dal zopet Lahom — primat! Vodja Slovencev tia Goriškem ie tako sam,vrgel usodo Slovencev Lahom, pod noge farno iz strankarskih ozlrov. Zakrivil ie tata) neodpustljiv igreh, greh,^i krič^i po maiščevanju. 'Potem pa ie bil voditelj S. L. S. tako prijazen, da ie z naprednjaki vred v resolucijah protestiral •proti nečuvenim .krivicam -novega Volilnega reda. iPopreJ sporazumi z Lahi glede volilnega reda ipotena proitestiramje proti volilnemu rodu. Na taik način brije norce z našim -ljudstvom S. L. S.! DiiSUTik c;i]a v deželiiera zboru 1908. »Gorica« občuti »težo zločinske ob-štruikdije v .deželnem zboru leta 1908. Zato jo izopet enkrat, sedaj pred volitvami jej to (posebno ikaže, vali z ramen Gre-.gorčica in njegovih podložnih ter pravi, da je bila »kooperacija« prti obstrukčiji neobhodno potrebna ter veri in .naroda te ¦koristna. In zakaj? Zato ker je pretila nevarnost, da 'bi prišel v deželni odbor — Andrej Gabršček. Z Oabrščekom straši Gregorčič ipo isvoji-»Goniči«, ne more pozabiti svojega nekdanjega tako dobrega, delavca. iPrav smešna ije »Gorica« s takimi trditvami, zlasti, da je bila ohstruk-cija veri in narodu le 'koristna. S ta.ktan.ile trditvami se osmeši »Gorica« tudi v vrstah S. L. S, V resnici je bila ona obstruik-cija Slovencem jako škodljiva, uprav zlo-•. činska je bila, take posledice je rodila. Strašenje z Gabrščekom ne drži več. | Naj se navadi »Gorica« le drugačnega argumentiranja v volilnem boju. Je prenes-pametno vlačonje ene osebe v krivdo, zla- \ sti -še, ker je »Gorica« leta 1908. v novembru pisala: »Res je tudi, da bi dr. Gregorčič, ako bi ne bilo Gabrščeka v deželnem zboru, ne priznaval obeh odbornikov »Slovenskemu klubu«, ker bi taka zahteva od strani omenjenega kluba ne bila miti pravična niti opravičena«. Gregorčičev boj takrat pa je šel sploh za to: opeliariti Slovenski klub za obe odborniški mesti, j Ljudstvo je zahtevalo preniembo v de- j želnein odboru, ker ni moglo več prenašati udarcev Pajer-Gregorčič-Berbučeve-ga gospodarstva. Slov. klub je zato opravičeno zahteval obe odborniški mesti ki bi jih bil zahteval tudi v slučaju, če bi ne bilo Gabrščeka v deželnem z'boru. Prazno !je torej izgovarjanje »Gorice« na A. G. in ne - zaleže nič. Njegova obštrukcija je bila obsojena tudi v S. L. S. sami. iNovostrujarji so mu rekli: n a j g ir e v o p o z i c i j o, p a n a j .^rugo prepusti svojemu toku, . naj ne uganja obstrukcije, naj opusti brezvestni boj .proti »Slov. klubu-! Aili 'Gregorčič je šel svojo pot, kakor mu je velela zveza .s iPajerjem, ;ki je s predsedniškega mesta uganjal obstrukcijo. Napovedana je bila takrat od vlade velika .gospodarska akoija v prilog .naše obmejne dežele. Ali obstrukcionisti so se presneto analo Migali za ono gospodarsko akcijo vlade v prilog Goriško-Gradiščan-ske, marveč so postavili svoje strankarske koristi nad koristi dežele, uganjali obstrukcijo 'im se niso brigali nič za nasvet vlade. Pajer je dne 24. septembra 1908. v odgovor na pismo takraitnega »Slov. kluba« pisal, da (je potreba, .da deželni zbor deluje, »t e .m *b o 1 j ii.te.rn e il j e n a, k e r je visoka vilada objavila svoj progiraiin z a pospeševanje bi a- I g os t a n j a v n a š i d e ž e 1 i, program, ki je strogo vezan na pogoj sodelovanja ! deželnega zastopa.« — Malo so se brigali . za sodelovanje deželnega 'zastopa, imalo j za koristi dežele, svoje strankarske in •osebnelkoristiso dvirgnlii nad delovanje za blagor dežele in obstruirali dalje v svojo sramoto -m neizmerno gorje svojih volil-cev. Takrat boru je divjala obštrukcija in Mu Slovencem gospodarsko pomoč vlade.... Lani je vilada začela z nekimi deli, nekaj .regulacij bo počasi, ali še to ge morala t*-¦ korekoč usiMti. Leta 1908. je lnristi. Obeča se nam za prihodnH) 1 I soboto in nedeljo zopet Pathe-ičosopis -in 1 I pa še nekaj novega, namreč T o rod a, ki I I nam .bo na Bosendonferju igral Liszt-ovo I I rapsodijo in sicer med predstavami od 6. I I ure naprej. Vodstvo kinematografa »je, I I ugodivši 'raznim željam^ znižalo tudi vsfco- I Ipnino tako, da stane prejšnji iprvi prostor I ! sedaj samo 30 za goriški i.n slovenske občine v Furlaniji, Mi-k l a vi č 'za tolminski politični okraj. Vo~ lilni'odbori so svojo nalogo izborno rešili, VoMlci, storite svojo dolžnost in .pošljite v deželni zbor samostojne kandidate. Ti so sposobni Vas najbolje zastopati. \sak izmed treh samostojnih kandidatov PO?na natančno svoj oRra~; torti so* t*saii«B»fo^] nih kandidatih adruženi v celoto interesi celega slovenskega dela naše dežele. Na shodu v Štanjelu je dr. Vošnjak priporočal (kandidatoma, da bi se. zavzemala v deželnem ziboru .za. • izprefiffembo deželnega reda. Deželni zbor se naj deli v •dve ikuriji, slovensko sin (italijansko. Vsaka kurirja bi po nekem ključu volila deželne odbornike, člane odsekov in referente in tako samo odločevala o zadevah, tika-jočih se 'slovenskega, odnosrto -laškega dela dežele. Na fe\ način bi bilo onemogočeno. da.:bi jkaka slovenska stranka »kooperirati« z Italijani. Dr, Vošnja$ je kandidata tudi opozarjal, kako koristno bi bilo, ako bi se uvedel hrvatski ali srbski jezik in književnost v učni načrt goriške realke. Deželni zbor je .pristojen, da da re-alčni zakon, ki bi mogel določiti v tem smislu učni načrt Ako bi se to doseglo, bi bila goniška realka na Slovenskem prvi zavod, na 'katerem bi se Slovenci povsem izvežbaH v jezik« in ftaijiževitosM na&th južhrih bratov. Volilno gibanje na italijanski siranj. — LaSki klerikalci delajo pridno že »dlje časa po Furtanijj in tudi v Oorici s shodi, sestanki, pogovori; agitacija je živahna. Laški liberalci tudi delajo dan na dan z upanjem, da prizadenejo klerikalcem kako izgubo. Ti pa zripet upajo, da -porazijo liberalce v taki skupini, v kateri -mislijo ti, da so nepremagljivi. 'Laški socialni de-moktratje prirejajo shode po Funlaniji. Pomaga jim .tudi zsnarii tržaški socialno-demokratični občinski svetnik Cerniutz. »No$ Čas« — obsojen. — Ta umazani list sila rad krade čast »poštenim ljudem. Pred nekaj časom je »nesramno napadel g. »L e o p o d d a P a l j k a, ii6»tel ja v Sv. iKrižu, ki pa"ml /molčal, ampak tiral odgovornega urednika pred sodni Jo. Tu ipa je moža popustil pogum in (izgovarjal se je, da dotidnega članica ni čital. Ušel }e tako ^porotnikom, a okrajna sod-nija .ga je v soboto radi zanemarjen ja dolžne uredniške paznic kaznovala z globo 20 K oziroma 48 i»r zapora. »Novi čas« pa ima zopet utisnjon pečat obrekovalca.! Novostrujarski kandidat duhovnik Abram v Gorah leta iz kraja v kras] in si pripravlja pot v deželni zbor. On je postavljeni proti Gregorčiču .in ima -nalogo, strmoglaviti dr. Gregorčiča v kmečkih občinah tolminskega političnega okraja. Težka naloga; za katero se treba pošteno truditi. Ce se mu to posreči, se cela dežela • odkirijc pred Abratnoin. Pustite družbo sv. C. in M. In pustite Šolski Dom v miru! — Grdo je. da vlačijo po klerikalnih listih družbo sv. C. in M. in šolski Dom! Podružnica družbe sv. C. in M. v Brdili deluje naravnost uzomo in šola v Krininu »e potrebna! To menda razumejo pri »-Gorici«. Torej pamet! — ¦»Šolski Dom« naj pustijo v miru novo-sirujarjt! Z napredne strani ni nobene besede o Ž. D. že več let in napredni ljudje podpirajo Š. IX, dasi vstrajajo na svojem-stališču, da veljaj S. D. za last celokupnega naroda in ne kake stranke! Grda je trditev Novega Časa. da se otroci Š. IX izgubljajo, ko ga /»puste, po večini, v pro-tinarodnih in protiverskih organizacijah. Naj naznani drzni Novi Čas tiste proti-narodne in proti verske organizacije! — Kdor tako ipiše v S. D., jih zasluži 25 z les-kovko. je rekla »Gorica« (in prav je hnela. zaslužijo pa jih tudi tisti, ki slačijo v boj uzorno braniteljico naših mej, družbo sv. C. in M. Dr. Brecelj in ljudska šola. — Leta 1507. je na sfbadu v Kanalu razlagal dr. Brecelj, da kmetom se igodi krivica s tem, da moraijo otroci hoditi v šolo od 6—14 leta, češ, da to je p.eveč. Aiko se otrok ne izuči v iprvem letu, so vsa draga leta zastonj, šola naj se torej skrči na 4 leta in preuredi tako, da bo kmetijstvo glavni ¦predmet, drugo: pisanje, čitanje 'itd. pa postranska reč. Po iBrecljevem bi se morati otroci učiti samo delalti, drugega nič. Njegove šole bi ,ne •lile več ljudske ampak -kmetijske šole. Plug in pikon kme- tu — i&itaifje (n pisanje je za .gospodo. Naš kmet pa ]t drugačnega mnenja, on želi svojemu stanu vso potrebno izobrazbo, katere podlaga (pa je dobra ljudska šola! Naš kmet ve, kako je ipotrebno dandanes 'šolanje in izobrazba. To kažejo tudi srednješolski in drugi učni zavodi, polni kmečkih sinov! iBroaljevii immki so krivi, taiko govori na volilnem shodu demagog, resnega moža mi dobiti za skirčenje ffife&?"Sffltf^^ pa bo treba * govoriti v prihodnjem deželnem •zboru,,Glede.te šole treba tudi korenite premepibe. — iBrecljevih nazorov o ljudski, šoli ne manaimoma Goriškem, naj gre -/ .njimi, kamor lioče, dn ž njim «Novi Čas«, ki je pisal, da je na Tolminskem preveč ljudskih Šol, da jih je treba neka} zapreti! Tri novost™jarji, ti so šele pravi poneumnevalei :ljudstva! Proč s takimi sovražniki našega ljudstva! Zvezo tajilo. — Saj srno vedeli! Še vselej pred volitvami je »Gorica« tajila zvezo dr. Gregorčiča ;z rainjkim Pajerjem. Cela dežela ve za to zvezo, »Gorica« pa jo je tajila in jo taji zopet. Neslano tajenje, ki nikogar ne prepriča. »Gorica« kaže, da je sposobna iše zvezde na nebu in solnce zatajiti. Govoriči o nekaki »kooperaciji«. Bežite, bežite s tako igro z besedami! Zveza je bila in tisti svoječasni izjavi poslancev iz zveze, ki je v posebne namene pristrašila v svet v iletu 1908 (!), ni verjel nihče, ne .pa da jej je imoral verovati vsakdo, ki je »dobre volje«, kakor meni »Gorica«. — Tista zveza med dr. Gregorčičem in irainjkim Pajerjem je bila sklenjena, kakor je »Soča« to že stokrat pribila, d n e* 1 5. d e c. 19 00., pred volitvami v državni zbor, v katerega je prišel takrat dr. Gregorčič s pomočjo furlanskih glasov. Zaman ves trud tajenja zveze, ko pa ve za rrfo cela dežela in ko mu jo tako hudo očitalo sedaj tudi iz S. L. S. same! Starostriiiarli tožijo novostrtijarje. — Nova .struja S. J... S. je razposlala po deželi okrožnico, ki je šla »novostrujarjem tako k srcu, da so se obrnili na pomoč do deželnega odbora, v katerem sedita starostni ia rja iBerbuč in Stepančič in lizpo-slovali so v deželnem odboru tožbo proti onim, ki so podpisali okrožnico, itn sicer radi očitanja ignjilega gospodarstva An ko-ritastva v deželni biši, na čemur so krivi stn.rostirujarji. Obtoženi novostrujarji so: dr. Brecelj, dekan «Murovec, kurat Abram in svečar Kopač. Obeta se torej in-teresantna razprava: če le pride do nje! Novostruiarii mislijo, da pograbijo kar celo deželo ter da zmagajo na celi črti. Alegalomatrija jih lomi tako, da mislijo, da zmagaio tudi v trgih o trebi da svoj gSočai in »Primorec*. Mali oglasi. lajmaadlt pristojbina 8twe 60 tU. Ako jo oglu obaetBCJll io raCuna ta mko besedo S tU. Hajprtpravaejle inserlranje sa trgovce In obrtnike. ,. i -v «o»*olamanJilh trgoTcev |n obrtnikov ˇGoriel, katerih ot dtloll (in celo v mestu) nlho« na pona, kw nikjn na iasarlrajo. Skoda nI majhna. V najem se odda iL"SSSŠJ^s» aobroidoča štacuna z javno tehtnico na glavni cesti v občini Sturje št. 2/3 pri Ajdovščip*. -Več se izve v gostilni Čermelj, Sturjej" Violam M nfiria v Kabatišču §t. US, U. nad-IIOIOIII 50 UUUd atropje stanovanje obsto-ječo iz 5 sob in kuhinje. lilijoo it)leči>a^o it)llo od tvrdkc Bergmann & Co„ Tetschon na Labl OBtano nedosegljivo proj in sloj v svoji učinkovitosti proti pocam io je noleogibno potrebno za umno negovanjo kožo in lopoto. To sprifiajejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva so po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkuSona jo lilijna kroma „Manera", ki ohrani damam Čudovito nožno roko, Dobiva 80 v tubah po 70 vin. povsod. Sokolski vestnik. Zlet Oš. S. Ž. v Podgoro v mcdoljo je uspel sijajno. Stala le, da 'je iproti' večeru začelo deževati. Inn^ozaiiten tje bil pohod Sokolov i/, ulice Sv. 1'vana, iniuno ženskega učiteljišča .sko&i iili'00 Sv. Klaire iproti Soškemu niosltu. iPodi»ora 'je bila narodno | odičona; sprejem Sokolov od strani žu-pansitva in o'bčinisitva odličen. Sokolov je bilo obilo z raznih strani dežele, -te Trsta in Ljubljane. Obširneje poročilo o celi pri- | reditvi prihodnjič. ' I Razne vesti Ruski listi poročajo, da 15. t. mi. prione po.skm.sna mobilizacija raznih del russke vojsske. — V Sofijo so pripeljali včeraj prve srbske ujetnike. — V Solun je pripeMumli 8000 grakih ranjencev. — Srbskih ranjencev je doslej, kakor poročajo iz Reograida, dvanafist tisoč, bulgarskili okoli dva in dvajset tisoč, NAJBOLJ/A /TREHA /EDANJO/TV Firmit* Slavnemu občinstvu ulju dno naznanjam, da sem ZapH podružnico v Gosposki ulici. Izgotovljene obleke za gospode in otroke prodajam sedaj edino le v CORSO VERDI št. 11 inasprott izoDZMemii trgu). ' Z odličnim spoštovanjem v, I. FeBberbaum. Razglas dražbe. Zaradi oddaje cestne zgradbe Dobra-Vipolže se razpisuje javna dražba na pismene ponudbe. Delo se odda na podlagi enotnih cen razvidnih v stroškovniku dd. Gorica v oktobru 1911 s popustom ali poviškom. Načrti in preudarek so razpoloženi na vpogled pri c. k. trasirni ekspozituri v Gorici, via Teatro 18 začenši od dne 10. julija 1913. ob delavnikih od 9..—12. ure predpoludne in od 3.-6. popoludne. Za ponudbe je uporabljati edino le uzorec, ki se ga dobi na podpisanem uradu. V dokaz, da se ponudnik vjema s splošnimi in posebnimi pogoji mora iste pregledati in lastnoročno podpisati. Ponudbe opremljene s kolekom 1 K in redno zapečatene z nadpisom: »Ponudba N. N. v N. za zgradbo okrajne ceste Dobra-Vipolže* se imajo vložiti pri prijemnem oddelku c. k. ekspoziture za trasiranje v Gorici, via Teatro št. 18 najkasneje do .11. ure predp. 30. julija 1913. Neposredno po preteku tega roka se otvore ponudbe protokolarično pri katerem činu je ponudnikom slobodno prisostvovati. Pridržana je pravica sprejema ali odklonitve posameznih kakor tudi vseh ponudb. Pred vložitvijo ponudbe je treba položiti pri deželni blagajni v Gorici, kod varščino znesek 3000 K v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih • papirjih t. j. okroglo 5% prevdarjenega zneska; položnico je priložiti ponudbi. Ponudniki so vezani za svoje ponudbe do 31. avgusta 1913. C k. frasirna ekspozitura Gorica 1. julija 1913. Kemična tvornica Traiskircnen pri Dunaja LIEBLEIIV & €.o Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo (oM. zavarovano). Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. ilepremočljiue fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitora ima 50—100% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno). , Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic & Komp. — Ljubljana. Hiša na prodaj v Opatjemselu. , Ista nhsega 5 sob. kuhinjo, veliko skladišče, prostore za trgovino, hlev, 2 kleti, vrt,' dvorišče, vodnjak h." drugo. Vse skupaj je okoli in okoli obzidano. Trgovina ima letno 50—70.000 kron prometa. — Natančneje se izve v Opatjemselu št. 78 aH pa v kavarni Schvvarz v Gorici pri g. Mihelič od 8.—10, ure zjutraj. Kupujte samo dvokolesa „GerlCe" i& u ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OrtfllMl UICfOTla so najprak-___ tičnejSi za vsako hišo. Isti služjjo za vsakovrstno Šivanje in Stikanje (vezenje). Stroj teče brezSumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki______ KeršBvani & Čuk i, na Stolnem trnu it. 9. GORICA. immBmSBUKUB^ »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hI*!, flosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafoa it. 78* BaiOB poštne hranilnice štev. 837.315. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. se je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 5 !o Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica farna. Hranilne vloge s© sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 5 V. oz. 6% obresti od posojil. Slavni dalažl se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dee. 1912.: Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge; 1,022.15605. — Posojila: 898.203'—•. — Reservni zaklad: 125.235'36. — Lastno premoženje: 883.926.76 m mmmmmmmmmmmmmvmmmmmmm mm * ____m IfiSleiCOrfSfne, za vsakega posestnika senožeti neutrpljive m &8Si!SS SfFSjS ^seh sistemov kakor: izvirne amerikanske ibi DEERINCj" ki so priznano m$bo]$i> daiJ"e: a mSck", „Zmai" n Bi *^ ta ..Johnsion", Osborne „Cor- m ¦m i ter grabl(e in ObraCalnlhe za seno, čistilne in navadne mlatilnice, slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse ^ druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih Sj cenah Jina domača tvrdka te stroke na Kranjskem m FR. STUP5CP. tf LJUBLJANI Sj Marije Terezije cesta št. 1. & ... HajoeLja zaloga orodja in železnine ter stavbnega matenjaia. gl Krasno ilustrovani slovenski ;obsežf!i ceniki na željo vsakomur brezplačno na [S(________ razpolago, \&\ lJUlČlgU. —— ODLIKOVANO — MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. ČERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št i8. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podovc. - - - -Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šuste. - *......- Zaloga: Stražarskih in rez-barskih izdelkov....... Glavna zaloga Palma podpetnikov AJnifavto Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. mum Na prodaj ste dve 3-nadstropni hiši skoraj novi v Ročlnju, V hiši, ki nosi štev. 136 se nahaja gostilna in tobakarna. K tej hiši spada tudi sadni vft z vinogradom, ki je jako lepo urejen. Cena le laho primerna. Natančna pojasnila daje naše upravništvo in po Anton Kamenšček, krčmar v Ročlnju. napredek oede! Naj^ncrgiCnejSo in gotovo se »dravi sifilis s svo- tovnim sredstvom -I0RUBIN GASILE- Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretraina soienja, prostatitis, nre-tritis in meh. katarji11 korenito ozdravijo a feonfetf Caslle Kcafeti Casiie n rej a jo nriniranje. ne da bi bilo treba rabiti zelo" nevarnih cevk: (Šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažnjejo peCcnjfTin pogosto nriniranje; edini korenito ozdravijo nrctralna zozenja (prostatitis, nretritis. čistiti«, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost «a sa-državanje nrina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Camle K 4*--. Iorubin Casile, najboljše protisifilitično in poživljajoče kriCiatilnc sredstvo, ki so aporabija z uspehom proti siftlidi, anemiji, impotenri, kostoboii, ishias, vnetj« žlei. poltnim madetem, izgnbi semena, polucijam. spermatoroi, storili-teti, nenrasteniji. energičen rajskrojevalec ort-nove kisline itd. — Steklenico Jorobiua Casile K 3-50. Vbrtiganec Casile r,dravi beli tok. akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo* metritts. vnetje m izpad maternice itd. ~-Steklenica vbrizganca Casile K 3*50. Kdor Seli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in x vso rezervo. Priznani mcdšfinalni izdelki CASILE se prodajajo v »seli akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6—1 F. P. IIidk $ Komp., Ljubljana lunarna zarezanih sfreSnihoo ponudi v vsaki poljubni množini dotifne zarezani strešnik-zakrivač :- s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -: Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! :- Najpreprostejše, najcenejše In najtrpežnejSe krltls streh sedanjosti. -: Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo.