ki smo zato se zbrali, ker dobro v srcu mislimo Iz središča Slovenije so sončno nedeljsko popoldne 9. februarja 1997 zazveneli ubrani glasovi moških pevskih zborov z Vač in Polšnika in še polepšali lep dan in toplo sonce, ki je poleg počastive spomina na našega največjega pesnika, dr. Franceta Prešerna, privabilo nekaj sto obiskovalcev v geometrično središče. Seveda je bila Prešernova Zdravljica pravi uvod v kratko, lahko bi rekli že tradicionalno slovesnost ob našem kulturnem prazniku. Vse zbrane je pozdravil in nagovoril letošnji slavnostni govornik, minister za kulturo, dr. Janez Dular. Uvodoma je dejal, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima kulturni praznik. To priča o globoki zavesti kulture v našem narodu, kar je bilo v preteklosti žal prevečkrat obsojeno. Dr. Dularje poudaril, da se je proti takšnemu načinu ohranjanja kulture potrebno boriti z besedami in dejanji in da vse preveč pozabljamo na kulturno ustvarjalnost in delovanje, smisel našega življenja pa na žalost postajajo materialne vrednote, čeprav smo se tudi takrat, ko smo se osamosvajali, borili za ohranitev in varovanje naše kulturne identitete. Kulturo lahko nosi le vsak posameznik v sebi, naloga in dolžnost države pa je, da mu pri tem pomaga predvsem z zakonsko ureditvijo na področju kulture in proračuna zanjo. Dr. Dular je zaključil, da kljub temu, daje letošnji kul- turni praznik v pustnem času, naj ne bodo obrazi, ki jih kažemo na dan kulture, le lepe maske, ki jih snamemo, kar pa se bo seveda pokazalo v neprazničnih dneh. Dr. Franceta Prešerna smo počastili še z obuditvijo pesmi Neiztrohnjeno srce, V spomin Andreja Smoleta in Zdravljica, ki jih je odlično interpretiral gledališki igralec g. Jože Logar. Vzdušje, ki so ga ustvarile vse lepe besede in pesmi, so polepšali še glasovi moškega pevskega zbora s Polšnika in MPZ KUD LIPA z Vač. Kulturni program, ki sta ga povezovala Špela Kolenc in Tomi Osolnik, je sklenila Jana Kolenc z izvirno interpretacijo Prešernovega Povodnega moža. Vsak izmed gostov, nastopajočih in tudi obiskovalcev je prispeval delček, da smo bili priča slovesnosti, kakršno si naš največji pesnik gotovo zasluži. Ker smo ravno v pustnem času, smo se razšli z mislijo in upanjem, da bi vsak izmed nas nosil masko le za pusta, da bi znali pokazati svoj obraz, misli občutja in svojo kulturo, ki je gotovo v vsakem posamezniku, le izraziti jo moramo ob pravem trenutku na pravi način. Petra Hiršel Občani, predlagajte! Občinski svet si že nekaj časa prizadeva, da bi občina Litija dobila svoj grb. zastavo in občinski praznik! Grb je znan, saj je že nekaj časa v uporabi (tiskovine, registrske tablice), novost bo zastava in pa seveda novi občinski praznik. Občinski svet vabi vse občane, da posredujejo svoje predloge na naslov: Občina Litija, Jerebova 14, 1270 Litija. Slovenec in Slovenka leta v Litiji mik [)n§ Velika športna dvorana v Litiji je 17. januarja znova častila Slovenca in Slovenko leta. To sta bila že drugič zapored predsednik republike Slovenije, g. Milan Kučan, in "srebrna" atletinja Brigita Bukovec. Litija pa je slavila še eno osebnost, in sicer popularnega olimpionika, g. Leona Štuklja, najboljšega slovenskega športnika vseh časov. Daje bilo na prireditvi veselo in zabavno, ni treba posebej pisati, za to so poskrbeli številni pevci in ansambli, svoje pa je prispeval tudi Tofov Moped show z nunami, "ki so letele v nebo". (J. S.) Priprave za začetek delovanja Gimnazije so na vrhuncu Ministrstvo za šolstvo in šport je 12. februarja v javnem razpisu za vpis učencev v 1. letnik v šol. letu 1997/98 objavilo tudi vpis v Gimnazijo Litija in s tem litijsko gimnazijo uvrstilo v mrežo slovenskih srednjih šol. Poleg tega je že imenovalo verifikacjsko komisijo in podalo predlog za vpis v razvid srednjih šol. Občinski svetniki pa so sprejeli vse potrebne sklepe, da bo gradnja prizidka pri OŠ Gradec, kjer bodo prvi dve leti prostori za gimnazijo, s 1. aprilom 1997 tudi stekla. Prizidek bo končan do 15. avgusta 1997. Ministrstvo za šolstvo in šport je Gimnazija Litija že priskrbelo strojno in programsko računalniško opremo v vrednosti pol milijona tolarjev. Oprema je namenjena izvedbi vpisa, ki bo na vseh slovenskih srednjih šolah polekal na enak način ter pripravi na začetek dela. Da bi bodoči dijaki in njihovi starši dobili kar najnatančnejše informacije o delu gimnazije v Litiji, sta odbor za ustanovitev gimnazije in profesorski zbor prvega letnika v osnovni šoli Gradec pripravila informativni dan. Taje potekal 14. in 15. februarja. Udeležilo se gaje okoli 90 osmošolcev iz litijske, zagorske in trboveljske občine. Na informativnem dnevu je bila posredovana obširna informacija o zagotavljanju potrebnih prostorov za gimnazijo. Predstavljen je bil predmetnik, prevozi, program življenja in dela litijske gimnazije, program interesnih dejavnosti ter program obveznih izbirnih vsebin. Posebnost informativnega dneva je bila predstavitev profesorskega kadra, s katero je odbor želel odpraviti vsa ugibanja in pomisleke o kvaliteti in nivoju vzgojno-izo-braževalnega dela v Gimnaziji Litija. Profesorska ekipa ima v povprečju 15 let delovnih izkušenj, pridobljene strokovne nazive za opravljeno delo na področju vzgoje in izobraževanja in ugled v svojem poklicu. Odbor za ustanovitev Gimnazije in profesorski zbor se zavedata, da ravno majhnost litijske gimnazije lahko dijakom litijske in sosednjih občin prinese bistvene prednosti. Poleg ostalega bodo dobili možnost udejstvo-vanja v interesnih dejavnostih, ki jih sicer ljubljanske gimnazije ponujajo v širokem obsegu, vendar srednješolcem, ki so vezani na prevoz, največkrat zaradi časovne obremenjenosti in urnika teh dejavnosti, niso dostopne. Prav tako bo možno v celoti realizirati bogat spekter obveznih izbirnih vsebin ter premagati številne težave, ki se mladim postavijo med šolanjem postavijo na začrtano pot. Učenci osmih razredov se bodo v Gimnazijo Litija in ostale srednje šole vpisovali najkasneje 13. marca. Gimnazija Litija bo vpisala dva oddelka dijakov. Odbor je glede na odziv in anketo, ki so jo bodoči dijaki izpolnjevali na informativnem dnevu, prepričan, da bo ministrstvo za šolstvo in šport RS 25. marca 1997 ugotovilo, da na podlagi vpisa dijakov Gimnazija Litija s 1.9.1997 uradno pričenja z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega procesa. Vinko Logaj, prof. Litijski veterani za Dan samostojnosti Združenje veteranov vojne za Slovenijo - območni odbor Litija je ob minulem dnevu samostojnosti in 55- letnici bitke na Tisju organiziral v soboto, 21. decembra 1996, športno srečanje svojih članov. Dopoldne se je na strelišču v Šmartnem pomerilo v streljanju z zračno puško šest ekip, poleg domačinov so sodelovale še ekipe veteranov iz Kočevja, litijskih policistov in častnikov. Zmagala je ekipa Policijske postaje Litija, kije prejela pokal in listino o doseženem prvem mestu. Popoldne pa je potekal v litijski športni dvorani turnir v malem nogometu, kjer sta poleg veteranov tekmovali še ekipi Območnega poveljstva slovenske vojske Kočevje in litijskih policistov. Tokrat so pokal osvojili organizatorji, to je veterani. Število članstva v litijskem območnem združenju veteranov nenehno narašča. Tudi ob tem prazničnem srečanju je predsednik Rihard Urbane svečano podelil izkaznice nekaterim novim članom. Boris Žužek Prispevke za naslednjo številko sprejemamo na naslov: Uredništvo Glasila občanov, Jerebova 14, 1270 Litija, do vključno 10. marca 1997! Osem let litijske podružnice SLS 8. januarja je podružnica SLS Litija obrnila že osmi list v svoji življenjski knjigi. Z gotovostjo lahko rečem, daje v dosedanjem obdobju delovanja vedno bila pripravljena reševati konkretna vsakdanja vprašanja, izpolnjevati voljo ljudi, vedno je delala pošteno, prizadevala sije graditi pravi vrednostni sistem, dosledna je bila pri medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Prav to pa je bila osnova pri ustanovitvi podružnice SLS pri takratnem preboju demokracije. Danes ima stranka bistveno večjo odgovornost za razvoj naše občine kot tudi Slovenije. Uspehi, ki smo jih dosegli, so sad vseh občank in občanov. Naloge, ki nas še čakajo, pa so naša obveza, da jih s skupnim sodelovanjem uresničimo. Ob tem je treba poudariti, da bo država morala spremeniti svoj pogled na lokalne skupnosti, decentraliziran razvoj Slovenije, zmanjšanje državne birokracije in pravno državo. C. R. Slovenska ljudska stranka SKD Voščilo ob prazniku Vsem ženam in materam voščimo ob njihovem prazniku, 8. marcu -dnevu žena, in 25. marcu - materinskem dnevu, z željo, da bi se slovenska družba končno zavedla njihovega prispevka slovenski državi in jim ob tem izkazala tudi svoje priznanje. 00 SKD Litija Prva seja Sveta za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu občine Litija Prva seja Sveta za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu je bila dne 10. februarja 1997. Namen konstituiranja Sveta za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometuje predstavil g. Martin Hostnik, tajnik občinske uprave, in obrazložil, da je bil sklep o ustanovitvi in imenovanju sveta sprejet na 23. seji občinskega sveta dne 26. 9. 1996. ' Glede na sklep o ustanovitvi in imenovanju ima svet devet članov in predsednika. Ti so: Janez Kobal - predsednik, ostali člani: Jože Hostnik, Igor Hostnik, Pavle Smolej, Franci Rovšek, Tine Hauptman, Janez Baš, Franci Koncilja, Viktor Šešok, Alojz Vidic. Predsednik Sveta za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu, Janez Kobal, je seznanil prisotne z nalogami, ki naj bi jih svet reševal v bodoče: - pospeševanje vzgoje, izobrazbe in etike v cestnem prometu, - sodelovanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu, ter predlaganje in organiziranje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, - proučevanje in obravnava cestne problematike v zvezi s preventivo in vzgojo, - skrb za izboljšanje varnosti cestnega prometa z objavami v sredstvih javnega obveščanja, - razvijanje in pospeševanje organizacije ter aktivnosti šolske prometne službe, - nuđenje pomoči šolam in drugim organizacijam, ki skrbijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, - pripravljanje poročil in informacij o problemih in ukrepih s področja preventive, varnosti ter vzgoje v cestnem prometu. Po predstavitvi glavnih smernic je predsednik podal vrsto konkretnih nalog, ki naj bi jih svet med drugim MALI OGLASI Manjšo garsonjero v Litiji menjam za enako v Ljubljani ali prodam. Tel.: 061 612 570 Prodam traktor 539, prikolico, frezo in plug. Informacije na telefonski številki: 061 889-097. reševal. Med drugimi so bile tudi naslednje pobude: - zbiranje pobud občanov Litije in okolice v zvezi z reševanjem prometa, - redno objavljanje v sredstvih javnega obveščanja (Glasilo občanov, ATV - signal), - reševanje črnih točk v občini, - izdelava varnih poti za učence šol občine Litije in prikaz šolskih prog, - posebno pozornost posvetiti prvošolcem in učencem male šole ob začetku pouka in preko celega leta (postavitev posebnih opozorilnih tabel in znakov), - izgradnja poligona za kolesarje, mopediste in kandidate za vozniški izpit različnih kategorij, - organizacija tehničnih pregledov koles na šolah, raznih kvizov in tekmovanj, - izvesti popis učencev vozačev, ki so oddaljeni več kot 4 km, pa so na poti v šolo kakorkoli ogroženi, - oživiti delo in obogatiti materialno plat prometnih krožkov na osnovnih šolah, - na podeželju organizirati predavanja o nesrečah v zvezi s kmetijsko mehanizacijo. Na predstavljene naloge predsednika Sveta za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu so se pozitivno oglasili prav vsi prisotni člani sveta in v izčrpnih razpravah dodali še vrsto svojih idej, sugestij in nasvetov. Po končani razpravi o problemih s področja prometne varnosti smo ugotovili, da je Svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu potreben in da so člani v njem pripravljeni sodelovati in delati. Potrebno pa bo še razumevanje občanov, ker rezultati delovanja sveta ne bodo vidni čez noč. Vse pa je odvisno tudi od finančnih sredstev, ki jih bo imel Svet na razpolago za svoje delo. Vanja Boštjančič Podpisani Alojz Kršinar, Tenetiše 20, Litija, prekli-cujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel zoper Antona Bajca, Tenetiše 17, Litija, in Andreja Paterno-stra, Tenetiše 12 a, Litija, in se jima za izrečene besede opravičujem. Alojz Kršinar Gimnazija Litija se ustanavlja Pogovor s predsednikom organizacijskega odbora za ustanovitev gimnazije Litija prof. Vinkom Logajem Kdaj se je porodila ideja o ustanovitvi Gimnazije Litija in kako so stekle priprave? V Litiji so se na ustanovitev gimnazije prvič resno pripravljali že pred drugo svetovno vojno. Ponovno pa so pogovori na to temo stekli pred nekaj leti. Eden glavnih pobudnikov je bil g. župan Mirko Kaplja, ki seje o ustanovitvi gimnazije v Litiji prvič o tem pogovarjal z ministrom za šolstvo in šport dr. Slavkom Gabrom ob odprtju osnovne šole na Savi. V začetku leta 1996 je bil imenovan odbor za ustanovitev gimnazije. Člani odbora so župan, g. Mirko Kaplja, g. Jože Sevljak, g. Jože Grošelj, g. Marko Juvančič, g. Gabrijela Hauptman ter g. Marko Boltin. Sam pa mu predsedujem. Občinski svet je odbor pooblastil, da pripravi vse potrebno za odprtje gimnazije. Najprej so stekli pogovori na ministrstvu za šolstvo in šport, kije postavilo ostre kriterije in pogoje za ustanovitev. Vzporedno s tem smo s pomočjo ankete izmerili interes za vpis v Litijo. Odziv staršev in učencev je bil presenetljivo dober, zato je odbor v pomladanskih mesecih začel z vsemi potrebnimi vsebinskimi pripravami. Decembra 1996 je ministrstvo na podlagi programske naloge, ki jo je izdelal odbor, ugotovilo, da Litija izpolnjuje vse bistvene vsebinske pogoje za začetek dela gimnazije v šolskem letu 1997/98. Gimnazijo Litija je uvrstilo v mrežo slovenskih srednjih šol in s tem tudi v razpis za vpis dijakov. Gospod profesor, za Vami so informativni dnevi, kakšni so Vaši vtisi glede zanimanja dijakov in staršev za vpis? V petek, 14. 2., in soboto, 15. 2. 1997, smo v prostorih OŠ Gradec za gimnazijo v Litiji izvedli informativni dan. Starši in dijaki so z obiskom informativnega dneva potrdili tisto, kar so izrazili pred skoraj letom v anketi. Informativnega dne se je udeležilo nekaj manj kot 90 učencev osmih razredov. Večino so spremljali tudi njihovi starši. Predstavili smo program življenja in dela gimnazije, profesorski zbor 1, letnika, katerega člani so bili na informativnem dnevu na voljo za posredovanje informacij učencem in staršem, možnost prehrane, prevozov in udejstvovanja v interesnih dejavnostih. Menim, da se je v litijski občini glede na odziv na informativnem dnevu povečalo zanimanje za vpis v gimnazijo. Po statističnih podatkih iz preteklih let se je iz litijske občine v gimnazije vpisalo v povprečju skoraj polovico manj učencev kot v Sloveniji. Vsi pa vemo, da je pri zaposlovanju največ potreb po višje in visoko izobraženih kadrih. Gimnazija pa je tista, ki pripravlja dijake na študij na univerzi. Konec koncev bo glede na zakon možen študij le na podlagi opravljene mature. To pa gimnazija ima. Dijaki, ki ne uspejo na maturi, končajo pa četrti letnik, pa imajo tudi možnost opravljanja strokovnega tečaja in s tem pridobitve poklica. Šola bo relativno majhna in bo s svojo majhnostjo omogočala, da bodo dijaki lahko uresničili svoje želje in interese. Če pa bodo zašli v učne težave, bodo imeli možnost poiskati pomoč na sami šoli, ki jo bo z veseljem ponudila. Res je, da nekateri učenci komaj čakajo, da bi prišli v Ljubljano. Zavedati pa se moramo, da se njihovi občutki spremenijo, ko je treba resnično oditi v Ljubljano. Kmalu se pokaže pomanjkanje časa, ki ga iz- gubijo na vožnji, pri čakanju na vlak ali avtobus, v popoldanski izmeni ali med prostimi urami. Od doma odidejo ob 6. uri zjutraj, vračajo pa se ob 16. uri ali še kasneje. Nenadoma zmanjka časa za učenje in udej-stvovanje na različnih interesnih področjih. Nekaterim se dogaja, da so deležni številnih izsiljevanj, pritiskov, nekateri pa tudi zaidejo v družbo, ki pohaja po lokalih in poseže po drogi. Marsikateri dijak, ki se vozi v Ljubljano, pravi, da, če bi imel možnost, bi raje obiskoval srednjo šolo v Litiji. In generaciji, ki se vpisuje letos, to možnost dajemo. Vsak sam pa bo skupaj s starši presodil, če jo bo izkoristil. Kje bo stala gimnazija in od kod vse pričakujete dijake? Prvi dve leti bo gimnazija delovala v prizidku OŠ Gradec, ki je zasnovan tako, da bodo učenci osnovne šole in dijaki gimnazije ločeni. Gimnazija bo samostojen zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Z gradnjo prizidka bomo pričeli aprila, končali pa 15. avgusta. Tako bo stekel pouk v teh prostorih takoj 1. septembra. V dveh letih in pol bo v Litiji v bližini športne dvorane zgrajena nova stavba, kjer bo v prihodnje potekalo delo gimnazije in kjer bo generacija, ki se letos vpisuje, leta 2001 tudi maturirala. Kakšen bo predmetnik? Katere so izbirne vsebine in kako se bo opravljala matura? Gimnazija Litija bo izobraževala dijake po veljavnem predmetniku splošne gimnazije. Za posamezna predmetna področja so izdelani katalogi znanj, ki so osnova za maturo, ki jo bodo dijaki opravljali po uspešno končanem četrtem letniku. Starši in dijaki so z zanimanjem prisluhnili posredovanim informacijam. Veliko so spraševali, saj jih je zanimalo prav vse; od predmetnika, izbirnih vsebin do prevozov, organizacije pouka in interesnih dejavnosti. f 1* nosti profesorske) bodočih dijakov. Jože Grošelj - predmetni učitelj, nekdanji dolgoletni ravnatelj OS Litija: Ustanovitev gimnazije v Litiji predstavlja veliko prelomnico za mesto samo in tudi naše podeželje. Hkrati je to kulturno, gospodarsko in politično dejanje, ki odpira nove možnosti in razsežnosti na prehodu v enaindvajseto stoletje. Zaupajmo novemu vzgojno-izobraže-valnemu zavodu, pedagoški ustvarjalca zbora in mladostni vedoželjnosti Pred dnevi se je sestal tudi profesorski zbor. Po sprejemu pri županu Mirku Kaplji je nastal še tale zgodovinski posnetek. Nadal jevanje pogovora s prejšnje strani Marjanca Firm, OŠ litija: Za Gimnazijo Litija sem se odločila predvsem zaradi bližine šole in pa, ker se ne želim vsak dan voliti v Ljubljano. Prav tako mi ni preveč sorodna misel, da bi prebivala v Ljubljani ali katerem drugem večjem mestu. Obvezno je opravljanje mature iz slovenskega in angleškega jezika ter iz matematike. Poleg teh treh predmetov so dijaki dolžni izbrati še dva predmeta izmed ostalih v predmetniku. Gimnazija Litija je glede na razpis dolžna organizirati pripravo na maturo iz nemškega jezika, fizike, kemije, zgodovine in geografije. Če pa bodo dijaki pokazali interes za katerega izmed ostalih predmetov, bo dana tudi ta možnost. Maturo iz matematike in tujega jezika dijaki lahko opravljajo na višjem ali nižjem nivoju, odvisno od njihove odločitve. Že sam predmetnik gimnazije pa v posameznih letnikih vsebuje določeno število ur, ki so opredeljene kot obvezne izbirne vsebine. Šola bo ponudila različne tečaje s področja računalništva, organizirane oglede gledaliških predstav v Ljubljani, dve dvodnevni ekskurziji v tujino, tečaje s področja umetnosti, samoobrambe, opravljanje vozniškega izpita v 4. letniku, raziskovalni tabor in ostale dejavnosti iz kataloga obveznih izbirnih vsebin, za katere bodo dijaki izrazili interes. Kako je s profesorskim zborom? Je že imenovan? Od kod prihajajo profesorji? Na zahtevo ministrstva za šolstvo in šport smo morali še pred vpisom formirati profesorski zbor. Tako smo že na informativnem dnevu predstavili seznam profesorjev, ki bodo na gimnaziji poučevali. Mislim, da smo lahko na naš profesorski zbor ponosni, saj so svojo pripravljenost za poučevanje na litijski gimnaziji pokazali profesorji, ki imajo bogate izkušnje pri pedagoškem delu in so si za dosežke na strokovnem področju že pridobili nazive mentorjev, svetovalcev in svetnikov. Nekaj profesorjev prihaja iz litijskih osnovnih šol, profesorji obveznih maturitet-nih predmetov pa bodo prišli iz ljubljanskih srednjih šol in imajo že izkušnje s pripravo dijakov na maturo. Večina profesorjev je domačinov, kar je gotovo dobro, saj to omogoča formiranje stalnega kolektiva. Kako bo poskrbljeno za vozače? Katere interesne dejavnosti bodo organizirane na šoli? Kako se bo gimnazija vključevala v okolje oziroma kako bodo obstoječe dejavnosti v kraju (kulturne, šport, rekreacija) dopolnjevale vaš program? V litijski občini imamo že sedaj zelo razvejano mrežo šolskih prevozov. Z rahlimi spremembami in prilagoditvami šolskih prevozov smo uspeli pripraviti vozne rede in omogočiti organiziran prevoz dijakov iz vseh delov litijske občine. Ker pa so velik interes za vpis v litijsko gimnazijo pokazali tudi učenci iz Zagorja, smo takoj po informativnem dnevu proučili možnost in se odločili, da bomo organizirali prevoz dijakov tudi iz Zagorja- Z organiziranimi prevozi in organizirano prehrano bomo dijakom prihranili marsikatero uro in jim s tem omogočili, da se bodo lahko udeležili številnih interesnih dejavnosti s področja športa, kulture in tehnike na šoli kakor tudi v klubih in društvih po litijski občini. Prepričan sem, da se bo gimnazija v Litiji s svojim delom intenzivno vključevala v okolje in s potencialom bodočih intelektualcev skupaj s šolami, društvi in klubi prispevala k bogatejšemu utripu v Litiji. Mesta, ki imajo srednje šole, imajo živahen kulturni utrip, domače strokovnjake na najrazličnejših področjih, ki poznajo problematiko in življenje v kraju, s katerim so odraščali. In Litija to potrebuje. To je moj dolgoročni cilj in cilj vseh, ki smo svoje znanje ter napore vložili v ustanovitev Gimnazije Litija in nismo s kratkovidnim in ozkim gledanjem rušili tistega, kar je dobro za posameznike in celotno področje občine Litija. Gospod profesor, za vaše odgovore najlepša hvala in najlepše želje za dober začetek šolskega leta 1997/ 98 in napredek nove gimnazije. Na informativnem dnevu je zbranim učencem in staršem najprej spregovoril predsednik pripravljalnega odbora za gimnazijo Litija, prof. Vinko Logaj. Zakaj gimnazija v Litiji? Tudi zato! Ko pridem iz službe, si vzamem nekaj časa, da prelistam časopis. Ustavim se na črni strani. Članki z naslovi: Ukradli uro in denar. Brez uialkmana, Drzna tatvina - vsi iz Ljubljane. Vzbujajo mi strah pred velikim mestom. Pomislim na hčerko, ki je v šoli Obiskuje 3. letnik srednje šole v Ljubljani. Iz šole se vrača zvečer. Pozimi je tema že ob petih popoldan. Zvečer začnem pripravljati večerjo. Prižgem radio. Pravkar govorijo o nasilju, ki gaje v današnjem času vse več, še posebno med mladimi. Zamislim se nad pozno uro vračana hčerke iz šole. Stisne me v želodcu: "Kaj, če se zgodi kaj podobnega?" Oh. ne, ne bo se! Saj ji vedno naročam, naj gre na mestni avtobus in naj hodi v skupini. Pogledam skozi okno. Tema. Ponovi se prejšnja misel. Ponovno jo skušam odgnati. Pa saj ni več v 1. letniku, zdaj je že skoraj odrasla. Ura se bliža pol deveti. Naslonim se na okno. Čakam, poslušam, če je vlak odpeljal mimo. Opazujem ljudi na cesti. Končno zagledam nekaj mladih. Vem, da gredo z vlaka. Čakam, da bom med rijimi zagledala svojo hčer. Ponavadi je med zadnjimi. Olajšanje! Prihaja skupaj s prijateljico. Odmaknem se od okna in na mizo postavim večerjo. Opisala sem občutke, skrbi, ki me spremljajo že tretje leto. Ob tem se zavem, da bi srednja šola v domačem kraju pomenila veliko olajšanje za starše in otroke, ki bi jim ostalo več časa za učenje in dejavnosti, pri katerih uživajo in se sprostijo. Veliko otrok si res želi v 1. letnik v Ljubljano, vendar se že kmalu naveličajo vožnje. Prav nič ne bi izgubili, če bi se namesto pri štirinajstih v Ljubljani znašli pri osemnajstih letih, ko so že zrelejši. V Litiji bi želeli še kakšno srednjo šolo. Veseli smo, da se je pričelo z gimnazijo.Le pogumno naprej. Zaskrbljena mati Gimnazija v Litiji - da ali ne? Pogosto lahko slišimo ali beremo napovedi, da bodo morali v 21. stoletju mnogi ljudje nekajkrat v življenju zamenjati ne le službo, ampak tudi poklic. Takšne fleksibilnosti bodo sposobne le trdne, samozavestne osebnosti z veliko splošnega znanja in dobro razvitimi vsemi svojimi posebnimi sposobnostmi in nadarjenostmi, kar pomeni, da moramo mladini, ki se sedaj šola, zagotoviti ne le dobre splošnoizo-braževalne učne programe, ampak tudi možnost za sodelovanje pri dejavnostih, ki niso del rednega pouka, so pa povezane s posameznimi učnimi predmeti in prispevajo k širjenju in poglabljanju znanja na področjih, ki dijaka posebej zanimajo, ter pri interesnih dejavnostih zunaj šole (kulturnih, umetnostnih, tehniških, športnih in drugih), imeti pa mora tudi čas za branje oz. individualno pridobivanje različnega znanja. Za vse našteto pa imajo -posebno v višjih letnikih, ko dobivajo še dodatne učne ure za pripravo na maturo - pogosto premalo časa celo gimnazijci, ki se šolajo v kraju, kjer prebivajo (velike šole težko poskrbijo za ugoden urnik), kaj šele dijaki iz Litije in okolice, ki dnevno izgubijo veliko dragocenega časa za pot v šolo in nazaj ali ko čakajo na učne ure zunaj turnusa. Ti so lahko veseli, če uspejo uspešno opraviti vse svoje učne obveznosti, vse drugo pa mora večina počasi opustiti. Posledica tega je, da se izgubi marsikateri talent, kar je za tako majhen narod, kot je slovenski, velika škoda. Ustanovitev gimnazije v Litiji bo marsikomu omogočila, da bo manj stresno, hkrati pa za razvoj svoje osebnosti bolj koristno preživel srednješolsko obdobje, nekatere pa bo najbrž tudi opogumila, da se bodo sploh odločili za gimnazijo, zato menim, da bi morali prizadevanja ustanovitvenega odbora podpreti vsi, ki nam je kaj mar, kaj se dogaja z našo mladino, pa tudi z našim mestom in občino, saj bo litijska gimnazija, ko bo polno zaživela, lahko precej prispevala tudi k napredku v svojem okolju. Vilma Djukič, profesorica nemškega in slovenskega jezika Čas izgnanstva ne sme toniti v pozabo V nedeljskem dopoldnevu 26. 1. 1997 seje na srečanju v šolski dvorani na Dolah zbralo okrog 90 izgnancev, članov KODIS Dole pri Litiji, ob kulturnem programu in ubrani pesmi zbora Papirničar iz Jagnjenice. Še je živa bolečina spomina na čas izganjanja Slovencev v času nacistične okupacije v drugi svetovni vojni. Velikanska je bila ta množica ljudi in del teh je bilo tukaj prisotnih. Obremenjeni z bolečino izgona, potisnjeni na dio Trbovlje in Radio Ljubljana. Redno se udeležujejo revij in tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Do lani je bila pokroviteljica zbora radeška Papirnica. Radi so se udeležili tega zbora in popestrili delovno srečanje. Zbor vodi prof. Rosana Jakšič. Zakaj je bil zbor izgnancev nekaj posebnega? Svojemu namenu so predali vitrino kot vir za oblikovanje narodnostno zgodovinskega spomina in raven drugačnih ljudi, zaznamovani in kaznovani so bili izgnanci - od najmlajših do najstarejših. Veliko je bilo gorja, preveč je bilo prelitih solza, da bi lahko danes vse to pozabili. Poiskušali smo vse to nekoliko ublažiti za trenutek ob pesmi, ki blaži bolečino, razveseljuje srce in duha. Več bi moralo biti pesmi na ustih ljudi, manj bi bilo v srcih žalosti, bolečine in grenkobe. V ta namen je prišel v goste zbor, ki ga predstavljajo pevci in o katerem je težko govoriti, saj zbor izdajajo zapete pesmi. Teh je bilo mnogo. Zbor je bil ustanovljen leta 1971, sestavljajo ga fantje in možje iz Jagnjenice, Svibnega in Radeč. Nastopajo na prireditvah v domačem kraju, vsako leto pripravijo vsaj en koncert. Sodelujejo z zbori iz Radeč, Polšnika, Loke pri Zidanem Mostu, Kamnika, Dola pri Hrastniku. Snemali so za ra- hkrati kot opomin za bodoče rodove, da se časi izgnanstva ne bi nikdar več ponovili. Predsednik KO društva izgnancev Slovenije g. S. Celestina je slavnostno odkril vitrino. Srečanja sta se udeležila tudi predstavnika KODIS Polšnik, Jože Pograjc, in KODIS Trbovlje, Milica Tolar. Tragedija slovenskih izgnancev, in-ternirancev in ukradenih otrok je bila predmet mnogih sojenj proti zločincem. Toda zgolj obsodbe niso dovolj. To je spomin, ki želi rešiti pozabe ta del slovenske zgodovine in klic k maščevanju in sovraštvu. Je odločen poziv, da bi vsi ljudje tega sveta sklenili mir v svojih srcih in gradili prijateljstva. Prijetneje nam je bilo v srcih, lepše in boljše je bilo počutje v tem nekoliko turobnem nedeljskem dopoldnevu. Zahvala velja ubrani pesmi zbora, njenim članom in pevo- Zanimanje za radioamaterstvo narašča Vsa leta več ali manj aktivni člani Radiokluba Litija S59DLR bodo v prihodnje še bolj opazni. Na Goliš-čah si gradijo svoj dom in pretvornik, v decembru in januarju pa so organizirali tečaj za radioamaterje operaterje III. razreda, nato pa je več kot deset novih članov uspešno opravilo izpite pred posebno državno komisijo. Klub šteje 40 članov z licencami, v občini pa je še več radioamaterjev, ki so člani drugih ra-dioklubov po Sloveniji. Želijo, da bi se tudi oni vključili v litijski klub. Zaradi zanimanja bodo tečaj ponovili. Pričetek bo v nedeljo, 2. marca, ob 9. uri v Gasilskem domu v Litiji, prijavite pa se takoj po telefonu na številko 889-370 ali 0609 649-351. Spoznali se boste z radioamaterstvom, elektriko, delom preko inter-neta, radijskimi frekvencami, ... Za jesen načrtujejo še tečaj za operaterje II. razreda, kjer pa se bodo spoznavali tudi s radiotelegrafijo. Rudi Bregar vodkinji. Za tem seje nadaljeval delovni sestanek, kjer je g. M. Mali razložil, kako daleč so pri upravni enoti Litija z reševanjem zahtevkov za uveljavljanje pravic iz zakona o žrtvah vojnega nasilja. Opozoril je tudi na težave, ki pri tem nastajajo. Prebrali so poročilo o delu odbora v preteklem letu. Ker se je staremu odboru iztekel mandat, so predlagali in izvolili novega. Zanimivo je bilo srečanje s posameznimi člani. Še posebej se mi je vtisnila v spomin stara in oguljena fotografija skupine izseljenih otrok, ki so bili izgnani v Nemčijo. Zanimiv je bil pogovor z eno od njih, čeprav je vsak otrok bil zgodba zase. Kar preveč teh ljudi je potisnjenih na rob dogajanja, čeprav si vsi skupaj zelo prizadevajo obuditi spomin, da ne bi tonil v pozabo. Še posebna zahvala velja go. Kmetiču, ki je organizacijo vodil od ustanovitve do danes. Vse premalo je takih ljudi, ki so pripravljeni storiti nekaj koristnega za druge in pri tem nimajo osebne koristi. In to je on z veliko mero spoštovanja zelo dobro opravil. Z zbora izgnancev poroča Jožica Vrtačnik Šmarsko silvestrovanje Postanimo pospeševalci miru Odločitev Turističnega društva Šmartno, da skupaj s krajevno skupnostjo Šmartno organizira prvo silvestrovanje na prostem na šmar-skem trgu, je bila pravilna. To smo dokazali številni obiskovalci, ki smo kljub sneženju in mrazu napolnili trg pred cerkvijo. Med njimi so bile videti cele družine, tudi z manjšimi otroki, kar je lahko dober porok tudi za v prihodnje. Seveda pa je silvestrovanje motilo bučno pokanje petard, ki je spominjalo na pokanje v vojnih razmerah in je bilo zlasti nevarno za otroke. Predlagam, da do prihodnjega silvestrovanja namesto petard prinesejo in prižgejo svečke za mir in sožitje v našem okolju in med narodi. Na ta način se bomo pridružili številnim ljudem dobre volje, ki želijo postati pospeševalci miru. Pokanje petard naj nadomesti ubrano petje, poskočna polka in dobra kuli-narika, ki bo odražala identiteto kraja. Povejmo vsem, da petarde v sodobnem svetu, kamor nedvomno sodi tudi Šmartno, nimajo mesta. Prepričana sem, da bo mirno, vendar veselo in razigrano silvestrovanje na mogočnem šmarskem trgu že prihodnje leto dodalo nov kamenček v mozaik bogate kulturne identitete Šmartna, utrdilo in poneslo sloves Šmartna in Šmarčanov tudi v širši slovenski prostor in preko slovenskih meja. Magda Breznikar Občni zbor sadjarskega Sadjarsko društvo Litija je imelo svoj četrti letni občni zbor v petek, 31.1. 1997, v veliki sejni sobi Občine Litija. Sestanek, ki se ga je udeležilo 80 članov, je vodil predsednik društva g. Anton Štrus. Člani društva so prejeli poročilo o delu upravnega društva v letu 1996 in sprejeli program dela za leto 1997. Litijski sadjarji so v preteklem letu imeli naslednje izobraževalne akcije: - predavanje Vzgoja in obrezovanje sadnega drevja (koščičarji), F. Kotar - 66 udeležencev - predavanje Varstvo vinske trte, J. Mamilovič, 58 udeležencev - prikaz obrezovanja (M. Ma-ležič) v Litiji 45 udeležencev v Kresnicah 50 udeležencev v Gabrovki 25 udeležencev - prikaz letne rezi (F. Kotar) - 40 udeležencev - tečaj obrezovanja (10 urni) Kotar - 22 udeležencev - ekskurzija na Štajersko (spomladi) - ekskurzija na Primorsko (okto-ber-slovenska razstava sadja) V letu 1997 bo društvo za svoje člane organiziralo naslednja predavanja in ekskurzije: 1. Predavanje z naslovom "Gnojenje sadnega drevja" (F. Kotar) 2. Predavanje z naslovom "Varstvo koščičarjev" (J. Mamilovič) 3. Predavanje z naslovom "Okrasne rastline" (Slavko Zgonc) 4. Predavanje z naslovom "Pridelovanje jagodičevja" (F. Kotar) 5. Prikaz obrezovanja na dveh lokacijah (M. Maležič) 6. Šola obrezovanja (deseturni tečaj rezi pod vodstvom Franca Ko-tarja) 7. Sadjarska ekskurzija na Primorsko (Brda, spomladi) 8. Sadjarska ekskurzija v Belo krajino (jeseni) 9. Sadjarska ekskurzija v Italijo (Južna Tirolska) Poleg navedenih akcij bo v društvu organiziran tudi ugoden nakup sadjarskih škarij, sadjarskih žagic, sadik sadnega drevja, opore iz bambusa itd. Društvo šteje 135 članov. V društvo se lahko včlani vsak, ki plača članarino za tekoče leto, ki znaša 1.500 SIT. Vse informacije o dejavnosti društva lahko dobite v društveni pisarni ali po telefonu 883-514 (Kmetijska svetovalna služba Litija). Božiček je obiskal otroke na Polšniku Zgodilo se je 21. decembra. Otroci iz KS Pošnik, od tistih, ki so jih mamice prinesle še v naročju, pa do tistih, ki že hodijo v nižje razrede osnovne šole, so bili povabljeni na ŽIV ŽAV v OŠ Polšnik, kjer naj bi jih, tako je bilo napisano na vabilu, pričakal sam božiček. Vabilu seje odzvalo mnogo otrok, tako da jih je prišlo kar okrog 80. Z najmlajšimi so prišli seveda starši, tako da smo se morali kar malo stisniti, da smo lahko zaprli vrata. Začelo seje ob 10. uri. Otroke je pričakal čarovnik Magic, ki je radovedne otroške glavice popeljal v svet čarovnije. Otroci so bili zelo veseli, da so mu lahko pomagali pri izvajanju čarovnij. Na koncu jim je v zahvalo pričaral pravega zajčka. Sledila je lutkovna igrica, v kateri so se otrokom predstavili trije junaki: zajček, veverica in medved, ki so nestrpno pričakovali božička. In ko so že skoraj obupali, je skozi vrata stopil kdo drug kot božiček. Otroci so utihnili in se z odprtimi usti zazrli v prelepega rdečega moža. Leta seje opravičil lutkam in otrokom, da s seboj ni prinesel daril, ker je želja preveč. No, živali so mu pomagale in otroke je obdaril z bonboni. Zatem so se otroci okrepčali s hot dogom in čajem. Po malici pa je nastopil težko pričakovani trenutek, ko se je božiček usedel pod jelko in k sebi poklical otroke. Vsakega je vzel v naročje, se z njim malo pogovoril in mu podaril zvrhano vrečo dobrot. Otroci so bili navdušeni. Nato so se najbolj nadarjeni otroci pomerili v prepevanju znanih slovenskih melodij. Medtem koje komisija iskala zmagovalca karaok, so se otroci naučili še Marie Makarene, plesa, ki so ga leta 1996 plesali povsod po svetu. Z njimi je zaplesal tudi božiček. Bil je torej zabaven sobotni dan. Otroci so bili tako zadovoljni, da so v en glas izjavili, da si takih ŽIV ŽAV-ov še želijo. Vsi mladi, učiteljice in božiček bi se zato radi zahvalili vsem sponzorjem, ki so prispevali za to prireditev, ki nam je ostala v tako lepem spominu. Brez vas ne bi zmogli. Hvala lepa. Katarina Feštanj Kresniški gasilci imamo nov kombi Veliko je bilo dogovorov, ogledovanj in zbiranja podatkov. Zdaj pa je tu - novo REVOZOVO orodno vozilo tipa GV 1 s pogonom na vsa štiri kolesa. Zanj smo se odločili, ker smo si ogledali njegovo predstavitev v Novem mestu in ker ga kot tipizirano vozilo priporoča tudi Gasilska zveza Slovenije. Nosilnost avtomobila je 1.500 kg, v njem je prostor za motorko in drugo opremo in za 9 članov gasilske operative. To vozilo je prvi Revozov gasilski kombi, ki ga po naročilu opremijo domači izvajalci. V soboto, 16. novembra, smo se zbrali na prostoru pred cerkvijo, da bi avto svečano prevzeli. Prišli so gasilci iz sosednjih društev in krajani. Med gosti je bil tudi župan občine , predsednik in poveljnik Gasilske zveze Litija in predsednik krajevne skupnosti Kresnice. Z uvodnim igranjem nas je pozdravila litijska godba na pihala. Sledila je blagoslovitev avtomobila, ki jo je opravil domači župnik, nato pa je predsednik Gasilske zveze Litija predal ključ avtomobila poveljniku PGD Kresnice. Povorka je nato krenila proti športnemu domu, kjer je potekal kratek kulturni program s pozdravnimi govori in podelitvijo priznanj zaslužnim gasilcem. Prostovoljno gasilsko društvo Kresnice se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali v akciji zbiranja denarja za avto. V zahvalo za pomoč so dobili Občina Litija, KS Kre- snice, SCT - Industrija apna Kresnice in Mercator - KGŽ Litija skromno spominsko darilo kresniških gasilcev. Operativni člani smo upravičeno ponosni na novo orodno vozilo in obljubljamo, da bomo zanj dobro skrbeli in z njim pomagali ljudem v primeru požara ali drugih nesreč. RADIO GEOSS, p.p. 78 1270 Litija VABI K SODELOVANJU mlade strokovnjake in strokovnjakinje s področja elektronike za delo na radijski postaji. Če imate izobrazbo elektrotehnika-elektronika ali elektroinženirja, če ste stari do 25 let, polni energije in optimističnega pogleda na življenje, če govorite nemški ali angleški jezik in ste pripravljeni delati "25 ur na dan", napišite prijavo in postanite eden izmed akterjev Radia Geoss. K vlogi za sodelovanje priložite lastnoročno napisan življenjepis, fotokopijo dokumenta o strokovni izobrazbi, pričakovano plačilo oziroma honorar in željo, na katerem področju bi želeli delati. Upoštevali bomo samo popolne vloge, ki bodo prispele na naš naslov do 15. marca 1997. S kandidati bomo opravili razgovor in preizkus znanja jezika in jih o izbiri obvestili do 10. aprila 1997. GLASILO OBČANOV, jan./ IZ NAŠIH KS, KULTURA Alkohol v prometu Kadar naštevamo subjektivne faktorje ogrožanja prometne varnosti, se ponovno in ponovno moramo ustaviti na problemu tako imenovanega alkoholiziranega voznika. Pa vendarle imam občutek, da mnogim ni mogoče dovolj prepričljivo predočiti nevarnosti alkohola v cestnem prometu. Mogoče so tega krive velike statistike, ne samo naše, pač pa tudi tujih držav, ki med subjektivnimi vzroki prometnih nesreč upoštevajo "vinjenost" le takrat, če je tudi laiku očitna in če ni drugih, za statistično prikazovanje prikladnejših in dostopnejših vzrokov, kot npr. velika hitrost, prehitevanje na ovinku, neupoštevanje prednosti itd. Zakaj pa je do teh vzrokov prišlo, nam mnogokrat pokažejo šele alko-holimetrične preiskave, narejene pri vseh udeležencih prometnih nesreč. Preprosto, ko je voznik pod vplivom alkohola, izgubi občutek za hitrost, nekaterim se pojavijo vidne halucinacije, ni sposoben dojemati, kaj se dogaja okrog njega na cesti. Na splošno velja po vsem svetu, daje pri 40 do 50% prometnih nesreč s smrtnimi izidi ali hujšimi telesnimi poškodbami ter veliko materialno škodo odločal alkohol. Res je, da je sposobnost za varno vožnjo v cestnem prometu relativen pojem in da je prehod med sposobnostjo in nesposobnostjo za varno upravljanje motornega vozila postopen ter da juridično postavljanje ostre meje med sposobnostjo in nesposobnostjo ni utemeljeno. In koga šteti, da je pod vplivom alkohola. Preprosto vsakogar, ki ima alkohol v telesu. Vedeti moramo, da med krvno vrednostjo alkohola in stopnjo prizadetosti obstaja samo tako imenovana stohastična odvisnost (časovna odvisnost), to je statistično primerljiva, ne pa zakonita odvisnost. Z drugimi besedami povedano: vemo za individualno različno občutljivost na alkohol, ki se tudi pri isti osebi menja glede na razpoloženje in način pitja alkoholne pijače in zato ni mogoče postaviti eksaktne meje in trditi, daje oseba s koncentracijo alkohola v krvi nad to mejo tako prizadeta, da je nesposobna za zanesljivo upravljanje motornega vozila. V središču naše pozornosti so naslednji učinki alkohola na osebnost voznika: izguba zavor v sferi višje zavesti na eni strani, pa motnje prisebnosti in kritičnosti na drugi strani. Voznik je prepričan, da njegova sposobnost za varno vožnjo ni okrnjena. Tako precenjevanje svojih sposobnosti in oslabljeno upoš- ponašanja" voznika. Po statistično ugotovljenih dejstvih je nevarnost alkoholiziranega voznika nasproti treznemu za povzročitev prometne nesreče z mrtvimi in poškodovanimi v porastu, in sicer: - voznik s koncentracijo 0,5 promila je dvakrat bolj nevaren od treznega, - voznik s koncentracijo 0.8 promila je štirikrat bolj nevaren, tevanje rizika vodi do lahkomiselnosti in brezobzirnosti. Oslabljena sposobnost za kritičnost skupaj z izgubo zavor vodi do neodgovornosti. In kakšna je definicija sposobnosti za varno vožnjo: zmožnost obvladati vse v cestnem prometu nastajajoče nevarnostne situacije z naglim, ustreznim in smotrnim ukrepanjem. Potem nam mora biti jasno, da zmore to samo oseba, ki se zaveda odgovornosti, ki je samokritična, ima določene izkušnje in dobršno porcijo duševne rezerve. Alkohol pa povzroča latentne okvare ravno na teh najbolj potrebnih lastnostih. Pri nizkih krvnih vrednostih niso toliko prizadete funkcije čutil in psihomotorične reakcijske sposobnosti kot etične vrednosti osebnosti in s tem zvezanega "prometno socialnega Kako smo včasih živeli Na južnem delu litijske občine leži vas Javorje, v kateri je bilo 22. decembra, pred božično-novoletnimi prazniki, kar veselo. Po nedeljski maši so se krajani zbrali v podružnični šoli, kjer smo jim učenci in učiteljica pripravili razstavo, ki smo jo poimenovali Kako smo včasih živeli. Že septembra smo se z učenci pogovarjali, da bomo raziskali življenje naših pra-pradedkov in babic. Šolarji so najprej doma poiskali stare predmete, nato pa so odšli še k sosedom. Za pomoč smo prosili starše, k sodelovanju pa smo povabili tudi ostale krajane. Odziv je bil presenetljiv, saj smo zbrali veliko starih predmetov: mizarsko in čevljarsko orodje, razne vrste luči, posode, knjige, denar, dokumente, pisma in celo vojni dnev- nik iz prve svetovne vojne pa še trlice za trenje lana, ki je bilo včasih v tej vasi zelo živo. Razstavili smo tudi fotografije nekdanjih vaščanov in vasi Javorje v preteklosti. Vse to in še marsikaj so si obiskovalci lahko ogledali po kulturnem programu, ki smo ga pripravili z javorskimi šolarji, ki so jim pomagali tudi učenci, ki že obiskujejo višje razrede v Šmartnem. Obiskovalcem so zaigrali tamburaši, ki imajo korenine na Javorju. Po ogledu razstave je obiskovalce čakala pokušina dobrot, potice, ko-lačev in peciva, ki so jih pripravile ja-vorske gospodinje, nekoč pa so jih pekli le ob največjih praznikih. Bernarda Kralj Foto: Mirko Kran - voznik s koncentracijo 1,6 promila je šestnajstkrat bolj nevaren od treznega. Toda danes ne moremo več izolirano obravnavati alkoholiziranega voznika, če vemo, da 10 do 15% voznikov, udeleženih v prometnih nesrečah, navaja, da so v zadnjih 24 urah pred dogodkom zaužili takšno ali drugačno zdravilo, pa četudi kak analgetik (sredstvo proti bolečinam), pomirjevalo ali dramilo. Nekaj večji odstotek pa je alkoholiziranih voznikov, ki to navajajo. Vsi pa vemo, da številna zdravila skupaj z alkoholom močno potencirajo učinek alkohola oziroma zdravila, da je torej treba manj alkohola in manj zdravila, da začne takšen voznik ogrožati varnost drugih v cestnem prometu in svojo lastno varnost. Iz vsega navedenega lahko razberemo, da oseba pod vplivom alkohola ne kaže očitnega zmanjšanja intelektualnih funkcij, moteno je le ravnovesje njenih psihomotoričnih funkcij. Alkohol moti živčne funkcije, podaljšuje reakcijski čas in zmanjšuje koordiancijo refleksov ter izbire. Ko pride do popolne pijanosti, bo oseba v anato-msko-kliničnem sindromu, ki ga povzroči zaužiti alkohol. Včasih bo težko spoznati izvir zmedenega vznemirjenja osebe ali njene otopelosti, ki jo lahko povzroči navaden čustveni šok v stanju popolne treznosti te osebe. Reakcije so pri posameznih ljudeh zelo različne. Kronični alkoholik je za volanom manj nevaren kot vinjeni voznik, ki se slučajno napije, čeprav količina zaužitega alkohola ni pretirana. V cestnoprometni delikvenci ne smemo zanemariti vplivov drugih kategorij in intoksikacije. Pomirjevalna sredstva uničujejo duševno aktivnost in povzročajo ravnodušnost ter apatičnost, v kateri oseba ne more več zaznavati nevarnosti. Toda, prej ali slej, tako ali drugače bomo morali prepričati marsikaterega "zadovoljnega Janeza", da nima prav, če meni, da njemu alkohol ne škoduje in da je njegova sposobnost za varno vožnjo še boljša, če nekaj malega popije. Kako ga prepričati, je pa drugo vprašanje. Kakšna je naša zakonska regulativa glede alkohola, pa prihodnjič. Ciril Golouh Takole smo zaključili Zadnji dan koledarskega leta so šmarski šolarji zaključili s kulturnim dnem na zabaven, sproščen in tekmovalen način. Po srečanju razrednikov s svojimi učenci, čestitkami in lepimi željami so posamezne razredne skupnosti pripravile pare za izbor miss in mistra šole. Pestrosti in duhovitosti ni manjkalo. Pod vodstvom g. Erike Sedevčič smo doživeli pravo prireditev. Izbrani pari se niso le predstavili, ampak so morali pokazati tudi svoje sposobnosti z različnimi plesi in gibalno ponazoritvijo branega besedila - pantomimo. Zvrstilo se je dvanajst parov: Sneguljčiča in palček, Helena in Nace, natakar in natakarica, cigan in ciganka, Micka in Tulpenheim, re-parja, Rožle in Mojca... Strokovna komisija, ki so jo sestavljali štirje učenci in štirje učitelji, je imela težko delo, saj so bili vsi pari boljši med najboljšimi. Miss in mister sta postala punkerja, prvi spremljevali par je uprizoril direktorja in tajnico, drugi pa ženina in nevesto. Zmagovalci so dobili simbolične nagrade, ki jih je sponzoriral boutique Sara iz Litije, kateremu se najlepše zahvaljujemo. V drugem delu so športni pedagogi pripravili plesno tekmovanje, kjer so učenci preizkusili svoje plesne 1 Kekec in Mojca Foto: Janez Kobal sposobnosti. Po tem delu pa so zaplesali, se sprostili, zaželeli veliko petič in se na dostojen način poslovili od leta 1996. Slavi Baš NOVICE IZ ŠMARTNA PRI LITIJI • V decembru je šmarska šola organizirala razredne roditeljske sestanke, ki se jih je udeležilo veliko staršev. Prvošolčki so jim prikazali, kaj so se naučili v štirih mesecih, v osmih razredih so največ govorili o poklicnem usmerjanju, v ostalih razredih pa so prevladovala predavanja z zdravstveno in vzgojno tematiko. • Kvartet Šmartin je ob svoji petletnici pod umetniškim vodstvom Jožeta Vidica izvedel na drugi božični praznik in dan samostojnosti celovečerni koncert v domači župnijski cerkvi. Prevladovale so božične pesmi, ki jih je z orglami spremljala organistka Urška Vidic. • Letošnji koncert pred božično-novoletnimi prazniki je litijska glasbena šola izvedla v kulturnem domu v Šmartnem. Blizu 200 obiskovalcev, med katerimi so prevladovali starši, je navdušeno spremljalo nastope posameznih instrumentalistov, komornih skupin in baleta, ki so jih pripravili glasbeni pedagogi, spored pa je povezovala g. Magda Omahen. • Šmarska šola je na željo učencev uvedla dve novi interesni dejavnosti, katerih mentorja sta zunanja sodelavca in njena nekdanja učenca. Krožek iz logike vodi Milena Tomažin, krožek iz elektronike pa Damjan Štritof. • Šmarski likovniki pod vodstvom profesorja Jožeta Meglica že vsa leta sodelujejo na enodnevni slikarski koloniji, ki jo januarja vsako leto organizira Osnovna šola v Hrastniku. Letos sta se je udeležili šestošolki Suzana Pangeršič in Janja Smrajc. • Prvo silvestrovanje na šmarskem trgu, ki gaje organiziralo novo ustanovljeno turistično društvo, je privabilo nekaj sto Šmarčanov in okoličanov, ki so se prijetno zabavali ob zvokih ansambla Ada Bole in pevke Nataše, zato je upravni odbor društva sklenil, naj bi tako pričakovanje novega leta v Šmartnem postalo tradicionalno. Novice zbral Boris Žužek NOVICE IZ KS VINTARJEVEC Nakup smučarske vlečnice v Podrojah Gasilsko društvo Vintarjevec se je skupaj s krajani odločilo za nakup smučarske vlečnice Krnica od Predilnice Litija. Vlečnica ima zmogljivost 430 smučarjev v eni uri. Namenejena bo vsem, ki bodo želeli več rekreacije v zimah, kot je bila letošnja. Javorje zapušča KS Vintarjevec 10. novembra 1996 je bil na Javorju izveden referendum o ustanovitvi nove KS Javorje.Referendum je uspel, le meja med novo in staro KS še ni natančno določena. Na Riharjevcu končno dobili asfalt Naselje Riharjevec je po mnogih obljubah le dosegla asfaltna prevleka, za kar so krajani prispevali precejšen delež v denarju, materialu in delu. Posebej je pohvalno, da so takoj po zaključku del uredili robove cestišča. Ure pravljic za najmlajše ZIK - knjižnica vsak mesec organizira uro pravljic v gasilskem domu v Vintarjevcu. Otroci se srečajo s pravljičarko in si izposodijo knjige. Lučka Hostnik Celovečerni koncert v KD Šmartno Tudi sama sem že vrsto let članica MePZ Zvon. Tokrat zaradi zdravja nisem pela, pač pa sem sedela med poslušalci. Kako mogočno, slavnostno sta donela Srebrni glas in Zvon. Za mene je najlepše zazvenela pri Zvonu pesem Dekletom, pri Srebrnem glasu iz Žirov pa Rož, Podjuna, Žila. Nadvse svečan in prazničen je bil skupen nastop obeh zborov. Zapeli so Lipa, Triglav in Zbor sužnjev iz Nabucca. Koža se ti je ježila, tako lepo so peli. Pevci iz Žirov so pripravili še presenečenja. Vsi pevci Zvona smo dobili drobno belo sklekljano rožico z vizitko in žirovsko himno. Prelepo in nepozabno. Naša pevovo- dkinja Marjanca Vidic je dobila v trajen spomin velik, čudovit klekljan bel ovratnik. Šmarčani smo izročili gostom sliko akademskega slikarja Jožeta Meglica. Še trah ne smem pozabiti. Enkratna je vedno naša pove-zovalka g. Magda Omahen, zelo dobro se je odrezal Jože Vrbajs in obe pianistki Nejka Omahen in Marta Vidic. Po koncertu pa se je tudi tokrat zelo izkazala domačinka, gostil-ničarka Špela Maček. Kdor je vse to zamudil, mu je lahko žal. Po večerji so prijetno igrali in se šalili Librški fantje. Hvala vsem sponzorjem. Bilo je lepo. Pesem nas druži. Albinca Tomažič ŠOLSTVO, ŠPORT GLASILO OBČANOV, jan./feb. 1997 Mladi parlamentarci v prostorih državnega zbora Mladi iz vse Slovenije so se 19. decembra 1996 ponovno, tokrat že sedmič, zbrali na svojem že kar tradicionalnem zboru v prostorih državnega zbora. Občino Litija je tokrat predstavljala osmošolka Martina Lukšič, učenka Osnovne šole Litija. Letošnja tema, ki so si jo mladi izbrali za pogovor, je bila: Imam pravico - imaš pravico. Nikakor ni naključje, da so želeli mladi razpravljati o tej tematiki, saj se šele zadnjih nekaj let zavedamo, da imajo tudi otroci svoje pravice, da otroci niso lastnina odraslih, s katero lahko kakorkoli ravnajo. O mnogih stvareh otroci drugače razmišljajo, ocenjujejo dogajanja s svojega zornega kota in preko svojih izkušenj. Marsikdaj jim je smiselno prisluhniti in se tudi od njih kaj naučiti. Poleg tega je bil v zadnjem letu v sklopu nove šolske zakonodaje izdelan Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli. Ne glede na to, da noben dokument ne more predvidevati vseh raznovrstnih situacij šolskega življenja in se bo morda pokazala tudi potreba po dopolnjevanju ali spreminjanju omenjenega pravilnika, pomeni ta vendarle neko osnovo za urejanje medsebojnih razmerij med učenci in šolo v času skupnega življenja in ustvarjanja. Temeljne pravice otrok so tudi eden izmed pomembnih pokazateljev demokratizacije države, uresničevanje teh pravic pa bo v marsičem prispevalo k našemu vključevanju v Evropo. Slovenija je namreč 18.7.1996 pri Svetu Evrope podpisala Evropsko konvencijo o izvrševanju otrokovih pravic. Preko dela v otroških parlamentih se učenci navajajo na komuniciranje z vrstniki in odraslimi, učijo se izražati svoja mnenja, hkrati pa razumevati in sprejemati mnenja drugače mislečih. Voditelj in moderator letošnjega otroškega parlamenta je bil dr. Zoran Pavloviž, predsednik Komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Seveda so prisostovali in s svojimi prispevki obogatili vsebino dela parlamenta še nekateri ministri, poslanci in drugi predstavniki organizacij, ki opravljajo delo z mladimi. Za zabavni del srečanja pa je s svojim nastopom, s pesmimi in glasbo, poskrbel glasbenik Jani Kovačič. Otroci so spregovorili o tem, kako v nekaterih šolah bolj upoštevajo želje in pravice otrok, drugje pa storijo na tem področju veliko manj. Toda, kaj sploh so pravice otrok? In, ali imajo odrasli vedno prav? Ali so učitelji v odnosu do učencev vedno pravični? Kako zagotoviti varnost učencev v šoli in njeni okolici? Alije smiselno dosledno izvajati v šoli napovedano spraševanje ali ne? Kako priti do primernejših učbenikov? Ali so vsi šolski predmeti enako potrebni, ali so vsi enako vredni, ali bi kazalo katerega ukiniti in uvesti kaj novega? Takšne in podobne dileme so se porajale mladim "poslancem". Nekatere odgovore so dobili kar od svojih vrstnikov, na druge so odgovarjali prisotni odrasli udeleženci, nekatera vprašanja so ostala tudi nerazrešena. Naša predstavnica Martina je v svojem izvajanju poudarila zlasti potrebo po spoštovanju pravic do zasebnosti vsakega otroka in mladostnika, pravice, da ima tudi otrok delček svojega intimnega sveta, v katerega odraslim ni treba posegati ali ga omalovaževati. Predlagala je, da bi imeli v šolah nekak odbor učencev, ki bi "razsojal" določene sporne zadeve učencev. O teh stvareh bi se mladi mladim laže izpovedovali kot odraslim, torej naj bi ta odbor (ali komisija za otrokove pravice v šoli) prevzel vlogo zagovornika otrokovih pravic v osnovni šoli. Sicer pa so v krogu državnega zbora razmišljali tudi o varuhu otrokovih pravic v državi, o podni vlogi, kot jo ima ombudsman dr. Ivan Bizjak. Za obravnavo na naslednjem srečanju v državnem parlamentu, ki bo decembra 1997, so si izbrali temo z naslovom: Odnosi med vrstniki. Predlagamo, da bi pred temi društvi prijateljev mladine iz Litije in Šmartna organizirali občinski otroški parlament na to temo, saj je ZPMS organizator vsakoletnih otroških parlamentov. Eli Damjan Državno prvenstvo za dečke in deklice v kegljanju Na kegljišču Golovec v Celju je bilo državno prvenstvo v kegljanju za dečke in deklice. To je bil osmi finalni turnir, na katerem smo dobili prvake za tekmovalno sezono 1996. Dečki KK Litija so tudi tokrat pokazali, da ima Litija dobro zaledje za ta šport. V kategoriji dečkov od 12-13 let je par Klemen Mahkovic in David Selovski osvojil naslov državnih prvakov. V isti kategoriji je bil med posamezniki Klemen drugi in David tretji. Prav tako sta v tej kategoriji par Primož Premk in Boštjan Kolenc osvojila odlično četrto mesto. V četrti kategoriji dečkov od 13-15 let sta par Sašo Ivanovič in Miha Rožanec osvojila četrto mesto. Vsi člani in članice KK Litija smo zelo veseli njihovega uspeha in upamo, da bodo njihovemu uspehu prisluhnili tudi tisti, ki jim lahko in hočejo pomagati do podobnih tudi v bodoče! Milan Amon Predstavljamo vam državna prvaka Klemen Mahkovic in David Selovski sta učenca 7.b razreda Osnovne šole Litija. Na državnem prvenstvu, ki je bilo decembra 1996 v Celju, sta v kategoriji dečkov od 12 do 13 let osvojila prvo mesto in si torej pridobila naslov državnega prvaka. Eno leto pred tem sta pristala na drugem mestu in si zaslužila srebrno medaljo. Njun trener je Marjan Jerič iz Šmartna, sicer pa ju pri treniranju podpirajo in vzpodbujajo tudi starši. Klemen je začel s kegljanjem skupaj s člani svoje družine, vsa njihova družina se namreč ukvarja s tem športom. Nato je pritegnil v igro še sošolca Davida. Igrala sta za razvedrilo, kot najboljša v tej starostni skupini pa sta nastopila skupaj v dvojici in že nekajkrat dokazala, da sta nepremagljiva. Klemnova posebnost je, da je levičar, morda prav zato tako udarno podira keglje. Si- cer pa tudi David skoraj nič ne zaostaja za njim , čeprav igra z desnico. Oba sta se namreč izkazala tudi v igri posameznikov, kjer sta zasedla drugo in tretje mesto. Trenirata dvakrat tedensko po dve uri na kegljišču v Litiji. Pri šolskem delu ju to ne ovira. Oba sta vsestranska športnika, vendar se z ostalimi športnimi dejavnostmi ne ukvarjata tekmovalno. Za dosedanje uspehe jima seveda čestitamo in želimo še veliko dobrih rezultatov. 12. odprto prvenstvo Litije v kegljanju Kegljaški klub Litija je na kegljišču GP Litija organiziral že 12. odprto prvenstvo Litije v kegljanju. V predtek-movalnem delu je 196 kegljačev iz cele Slovenije dalo dvanajst finalistov. Ti so se s finalnim nastopom ponovno pomerili med seboj in Litiji dali čudovit kegljaški večer. Praktično, cela slovenska reprezentanca je ljubiteljem kegljanja pokazala vse, kar je najlepšega v tem športu. Po končanem tekmovanju sem za- Karate klub Pon-Do-Kwan Karate klub Pon-Do-Kwan Izlake deluje tretje leto. Nekaj članov kluba prihaja tudi iz naše občine, med njim Matej Kimovec in Brigita Plemenitaš, ki sta svojo dobro formo znotraj svojih kategorij dokazala tudi na zadnjem turnirju, ki šteje za državno prvenstvo. Dne 23. 11. 1996 se je v Ptuju odvijal zaključni turnir Kicboxing zveze Slovenije v semi contactu. Udeležili smo se ga tudi člani karate kluba Pon-Do-Kwan Izlake. Sodelovalo je 140 tekmovalcev iz devetih klubov Slovenije. Doseženi so bili naslednji rezultati: - pionirke: - 35 kg -1. mesto - Liljana Goste - 40 kg -1. mesto - Violeta Horvat, - 45 kg -2. mesto - Mojca Kalšek ili. GOZD LJUBLJANA LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO: ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju PLAČILO ZAGOTOVUENO v rokih: hlodovina listavcev in iglavcev: 30 dni celulozni les. iglavcev in drva: 60 dni Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo dela, kot so: pesek, spravile, vsa geidnegejitvena dela. Informacije: Uprava podjetja: 12-53-130 telefax: 210-729 Tržaška c. 2, 1001 Ljubljana Lokalni • ALOJZ POTISEK, Mamolj 24, Polšnik odkupovalec: telefon: 873-085, 873-083 • FRANC PRIMC, Jablaniške Laze 2B, Šmartno pri Litiji telefon: 873-073 - pionirji: - 32 kg -3. mesto - Blaž Ple-vnik - 48 kg -1. mesto - Matej Kimovec, 2. mesto - Gregor Ocepek, 3. mesto - Jure Urbanija, - mladinke: - 55 kg -1. mesto -Brigita Plemenitaš, - 60 kg -3. mesto - Simona Rozman, - mladinci: - 48 kg -1. mesto - Miloš Rozman Skupni rezultati vseh turnirjev za državno prvenstvo 1996: - pionirke: - 35 kg-3. mesto - Liljana Goste, - 40 kg-1. mesto - Violeta Horvat - ubranila naslov prvakinje, - 45 kg -2. mesto -Mojca Kalšek, - pionirji: - 48 kg -3. mesto - Matej Kimovec, - mladinke: -55 kg-3. mesto - Brigita Plemenitaš, -mladinci: - 48 kg -2. mesto - Miloš Rozman Franci Kimovec Pregled lokostrelskih rekordov v letu 1996 V Slovenskem pokalu 1996 smo imeli štiri dobre končne skupne rezultate. Ana Godec je bila v drugi kategoriji mladink instiktivno, Maja Udovič je bila v kategoriji članic druga v olimpijskem slogu, Domen Cerar je bil tretji med kadeti v compaund stilu. Veteran Vinko Udovič je dobil FITA star značko v FITA star tekmovanju nad 1000 krogov. Udeležili smo se 13 tekmovanj iz koledarja tekmovanj Lokostrelske zveze Slovenije po celi Sloveniji, od Ankarana do Radgone. Od tega je bilo osem dvoranskih tekem INDOOR in pet zunanjih FITA tekem. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se določenih tekmovanj (3D animacija živali, ARROWHEAD round polsko tekmovanje in 70m) iz programa Lokostrelske zveze Slovenije nismo udeležili. Na mednarodna povabila iz tujine se iz istih razlogov nismo odzvali. Na vseh tekmah smo imeli najmanj enega ali več tekmovalcev na prvem mestu, po dva do štiri tekmovalce na drugem mestu in po enega do dva na tretjem ali četrtem mestu. Povprečno se je tekme udeležilo osem do devet tekmovalcev. LK Jevnica Rezultati: Benedik Boris..... Juvančič Albin.... Steržaj Hary........ Založnik Tone...... Oman Vane......... Stoklas Uroš....... Izgoršek Zvone.... Belaj Silvo........... Hribar Bogdan .... Štrukelj Zdravko Marovič Marjan.. Mihelič Boštjan .. prosil za nekaj izjav udeležence tega kegljaškega praznika Litije. Po udeležbah na tem turnirju kot aktivni tekmovalec je starosta nedvomno Tone Založnik, KK Proteus Postojna. Po njegovih besedah vzorna organizacija in izvedba turnirja kar sami vabita, da se vsi kvalitetni igralci leto za letom radi vračajo na ta turnir. Še posebno je opazno, da se finala vedno udeleži župan občine Litija, česar na podobnih turnirjih ni opaziti. Boris Benedik je lanski prepričljivi zmagi dodal še letošnjo, za katero pa se je, kot pravi, kar dobro namučil. Ker je štartal z rezultatskim zaostankom, je bil po svoji odigrani igri na milost in nemilost prepuščen rezultatom drugih. "Na tako močnih turnirjih, kjer igrajo vsi najboljši, je zmagati veliko zadovoljstvo. Hvala in vse čestitke Litijanom!" je še dodal Benedik. Po teh pohvalnih besedah aktivnih udeležencev sem se obrnil na Milana Gernedla, alfo in omego litijskega kegljanja, da pove svoje vtise tudi drugim, ki temu prazniku kegljanja niso prisostvovali. "Res je to praznik za Litijo. Redko se zgodi, da se tu zbere smetana nekega športa. Zanesljivo smo litijski kegljaški delavci edini v občini, ki zberemo prav vsako leto na našem kegljišču vse najboljše, kar premore Slovenija. Ta "Slovenija" pa je v evropskem in svetovnem merilu osvajala že prav vse mogoče naslove! Današnji večer nam je zopet postre- gel z vrhunskim kegljanjem in uživali so lahko celo tisti, ki spremljajo kegljanje samo občasno, zato bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem tekmovalcem, saj večina njih dolgo vrsto let prihaja na naše kegljišče. Prav tako hvala vsem sponzorjem in do- .Alpis................. 917+961=1878 kegljev .Iskraemeco....... 931+944=1875 kegljev . Konsturktor...... 946+927=1873 kegljev . Proteus Post..... 957+910=1867 kegljev .Iskraemeco....... 911+932=1843 kegljev .Dadas Rudar .... 921+906=1827 kegljev .Dadas Rudar .... 925+860=1785 kegljev .Elekt. Dravog.'... 907+864=1781 kegljev .DadasRudar .... 895+864=1759kegljev .Iskraemeco....... 893+846=1739 kegljev .Norik LJ........... 902+823=1725 kegljev .Iskraemeco....... 906+801=1707 kegljev Tenis "Sinička" Veliki vrh Obveščamo vse ljubitelje tenisa, da so še prosti termini za igranje tenisa. Cene v sezoni 1997 so: - dnevna sezonska karta 2 uri na teden 180 DEM, nočna sezonska karta 2 uri na teden 320 DEM. Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da se je pričelo tudi vpisovanje ekip v ljubljansko teniško ligo, vsaka ekipa naj bi štela osem igralcev. Vse dodatne informacije dobite na naslov: Tenis "Sinička", Veliki Vrh, in po telefonu 061 883-017. mačim kegljaškim delavcem. Ta večer nam je resnično ponudil vse: igro, dostojno svetovnih prvakov, in brezhibno organizacijo." Zanimalo me je njegove videnje krize tekmovalnega športa v Litiji in pa eventuelni izhod iz te situacije. "Nedvomno je osnovni vzrok za zares veliko krizo tekmovalnega športa v občini ekonomske narave. Gospodarski potencial občine enostavno ni sposoben sam financirati posredno preko proračuna ali s sponzoriranjem nekaj prvo- in drugoligaških ekip, kot je bil to primer še pred letom dni. To je bil tek na kratke proge! Po mojem mnenju obstaja še drug vzrok, ki lahko pusti v litijskem tekmovalnem športu hude posledice. Gre za problem "patronata" politike nad športom. Ne trdim, daje bila dosedanja organiziranost športa v Litiji idealna, vendar je delovala dobro. Z njo smo bili zadovoljni športniki in ostala družba. O materialnih, predvsem pa o strokovnih vprašanjih je odločal šport sam. Danes smo pa priča težnjam, da naj šport odloča samo o problemih strokovne narave, financiranje pa naj bo v popolni pristojnosti politike. Ce v družini odloča o denarju oče, je to zato, ker so otroci še vedno otroci, v športu pa delajo ljudje, ki so zanesljivo dovolj strokovno podkovani. Upam si trditi, da znajo denar smotrno in pošteno obračati, bolj kot to počne sedaj slovenska politika. Nad stanjem v športu, kakršno je v tem trenutku v občini Litija, bi se morala politika resno zamisliti, pa čeprav bodo naslednje volitve šele čez tri leta. Kegljaški klub Litija želi vsem športnikom občine Litija uspešno športno leto 1997, vsem ljubiteljem športa pa obilo zadovoljstva ob spremljanju športnih dosežkov. Milan Amon GLASILO OBČANOV, jari./ Gabrovka prva v ŠKL V območnih skupinah se je tekmovanje v Šolski košarkarski ligi prevesilo v zaključno fazo. Osnovna šola Gabrovka igra v skupini Ljubljana II. V tej skupini so tri osnovne šole iz Ljubljane, ena iz Moravč in ena iz Litije. Za razred boljši sta ekipi iz Ga-brovke in Litije. V tretjem kolu so bili Gabrovčani kot gostje v Litiji premagani za 17 točk. 18. decembra pa je bila povratna tekma v Gabrovki. To je bil pravi derbi dveh zagrizenih tekmecev. V primeru zmage domačih za več kot 17 točk bi ekipa Gabrovke prevzela vodstvo v skupini. Prva četrtina se je po pričakovanju pričela živčno, vendar s premočjo domačih igralk. Čeprav najboljši strelki, Aleksandri Kraševec, ni in ni šlo, seje razlika povečevala iz minute v minuto. Prva četrtina se je končala z rezultatom 37 : 9. Fantje iz Litije so bili trdno odločeni razliko zmanjšati ali celo izničiti. Domači se niso dali zlahka, zato je bila igra na trenutke groba in strgana. Za goste so prišli navijat tudi starši nekaterih igralcev. Ker Litijanom nikakor ni uspelo izničiti razlike, so nekateri starši začeli pritiskati na sodnike, jim groziti in se nešportno obnašati. S tem pa so seveda negativno vplivali na potek tekme in na razpoloženje svojih otrok. Polčas seje tako končal s 13-imi točkami prednosti za Ga-brovko. Drugi polčas so domače igralke pričele bolj odločno in učinkovito, saj so vedele, da tekme ne morejo izgu- biti, lahko le zmagajo najmanj za 17 točk razlike. "Odprlo" se je najvišji igralki, Karmen Perko, ki je dala 25 točk, 21 pa jih je dala Aleksandra Kraševec. Zelo dobro so igrale tudi: Suzana Resnik, Bojana Ilnikar in Tjaša Korelc. Pri gostjah pa lahko pohvalim Karmelo Miškič in Tamaro Tomažič. Tretja četrtina se je končala z rezultatom 101 : 51 za domačo ekipo. Po tolikšni razliki še tako dobri fantje iz Litije niso mogli potek tekme spremeniti v svojo korist. Še posebno ne, ker so se domačini otresli pritiska in so odigrali tekmo sproščeno, kot igrajo ponavadi. Najboljši igralec tekme je bil gost Dušan Adamovič s 30-imi točkami, pri domačih pa je bil najboljši Blaž Hribar s 23-imi točkami. Pri domačih se je razigral tudi Davorin Anžlovar, pri gostih pa lahko pohvalim še Blaža Obrčkala. Končni rezultat je bil 112 : 85 v korist ekipe iz Gabrovke. Vsekakor je bila tekma borbena in napeta, dala je zmagovalca skupine, vendar pa si v bodoče želimo na tribuni jjoštenega navijanja, da bo moto Šolske košarkarske lige "IGRATI IGRO IN V IGRI UŽIVATI" res zaživel v pravi luči. Na koncu se zahvaljujem sponzorjem, ki so namenili sredstva za nakup elektronskega semaforja. To so: Sandi Kraševec, lastnik Sandi Toursa, Mizarstvo Kotar Gabrovka, Gosto d.o.o,- obrat Presad, in Športno društvo "Presad" Gabrovka. Igor Medved LESrVICA SKUPINE LJUBLJANA II PO 8. KOLU 1. mesto Gabrovka 8 7 1 875 465 +410 15 2. mesto Litija 8 7 1 815 441 +375 15 3. mesto Trnovo 853 632 497 + 135 13 4. mesto Martin Krpan 725 444 556 -112 9 5. mesto Karel Destovnik Kajuh 725 392 567 -175 9 6. mesto Moravče 808 222 854 -632 8 SPORT, ZAHVALE Uspel VIP teniški turnir 21. decembra je Tenis park AS gostil četrtega iz serije VIP teniških turnirjev. Pred Litijo so bili ti turnirji še v Portorožu, na Rogli in v Umagu. Organizatorju turnirja, Ginterju Kržišniku, je uspelo pripeljati v Litijo kar precej zvenečih imen iz političnih, športnih in gospodarskih krogov. Tako so se turnirja udeležili Tone Anderlič, Vili Ameršek, Martin Strel, Gregor Pintar, Dušan Šešok, Roman Leljak in še bi lahko naštevali. Tokratni turnir je prvič popestrila tudi modna revija, ki je navdušila vse prisotne. Kako jih tudi ne bi, saj so se v oblačilih butika Kristina KBM Fashion iz Trbovelj ter športnih oblačilih Fal iz Domžal ter R šport iz Trbovelj predstavile kar vse slovenske missice zadnjih let. Tako smo lahko občudovali Janjo Zupan, Metko Albreht, Tejo Skarza, Vesno Mušič in kraljico Renato Bohinc, kateri je župan občine, gospod Mirko Kaplja, tudi podelil litijski srebrnik. Prevzeti od cveta slovenske lepote bi prisotni skorajda pozabili na zagrizene tekmovalce, vendar so na koncu z navdušenjem pozdravili in čestitali zmagovalnemu paru Anderlič-Ameršek. Šmarčanu Dragu Prelogarju, ki je že šesto leto član novomeške ribiške družine, se je 18. novembra lani, ko je v Straži pri Novem mestu v reki Krki lovil ribe, nasmehnila sreča. Uplenil je sulca, dolgega 112 cm in težkega 12,5 kg. Pri lovu sta sodelovala še ribiča Aleksander Strman in Branko Buljubašič. Foto: Tone Medvešek Župan podeljuje Renati Bohinc litijski srebrnik Serija VIP teniških turnirjev se bo nadaljevala tudi v letošnjem letu, gostitelji pa bodo Portorož, Otočec, Rogla (ali Strunjan), zaključek pa bo seveda na Tenis parku AS v Litiji v mesecu decembru. Melita Poglajen ■■■■■■■■■ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedija EDVARDA PINTAR J A iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. dekanu Masniku za opravljen obred, Lovski družini Litija, govorniku g. Lukaču in pevcem. Iskrena hvala! Žena Poldka. hčerki Ditka in Marjana ter sin Tomaž z družinami Srce je dogorelo, ugasnil mamin je pogled, le upanje bo v nas žarelo, da odšla si k stvarniku živet. ZAHVALA Po petih letih smrti našega očeta je po hudi bolezni 5. decembra v triinosemdesetem letu starosti za vedno odšla k svojemu možu in po plačilo k bogu naša dobra mama FRANČIŠKA SEVŠEK roj. MEDVED, iz Prelesja 6 Dole pri Litiji Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali bolečine, ji pomagali v času njene bolezni, jo obiskovali in tolažili. Hvala delavcem Zdravstvenega doma Litija in partonažni sestri Ivanki Simončič, sosedom in vsem znancem hvala za izraženo sožalje, cvetje, sveče, svete maše, nudeno pomoč ter tako veliko spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno hvala manjšemu ženskemu pevskemu zboru iz Šentruperta za zapete žalostinke, družinam Smolič z Mirne, Kramžar iz Radgonce, Zupan iz Litije, Pivec in Oblak iz Prelesja, Francu Povšetu iz Gradišča za nudeno vsestransko pomoč, Vladimirju Oblaku za poslovilne besede ter pogrebcem in gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Žalujoči: otroci in ostali sorodniki v Sloveniji in Kanadi Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcih naših bolečina. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica MARTINA ZUPANČIČA iz Verneka 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Sašiču, sestri Mariji in patronažnima sestrama Moniki in Miri. Lepa hvala g. župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred in tolažilne besede, Slavku Jalovcu za poslovilni govor, pogrebcem ter pevcem iz Kresnic za zapete žalostinke. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi njegovi V življenju le delo in skrb si poznal, zdaj od vsega truda in kratkotrajne bolezni si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za teboj bo ostal boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica ALOJZA RAZPOTNIKA 22.6.1923-9. 2.1997 iz Kresniškega Vrha 23 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem sosedom, g. župniku za lepo opravljen obred, kresniškemu cerkvenemu moškemu pevskemu zboru ter g. Pepelnaku za besede slovesa. Hvala vsem! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi MARIJANA TOMŠETA iz Litije 18. 1.1933 - 8.2.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Hvala za vsa izrečena in poslana sožalja. Zahvaljujemo se osebju ZD Litija, gospodu dr. Ptičarju in zdravstvenemu osebju intenzivne nege na Golniku.Hvala gospodu župniku za svečan pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala g. Setničarju za zaigrane zvoke Tišine. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožefa, sinova Marjan in Bogo z družinama ter ostalo sorodstvo Utihnil je Tvoj glas, obstalo je Tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubljene žene, mamice in sestre BRANKE LAVRIČ iz Vrtač se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. župniku. Žalujoči: mož Andrej, sin Borut, hčerka Klavdija in sestra z družino ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila IVANKA ČERNIVEC iz Zavrstnika 6 Iskreno se zahvaljujemo pogrebcem, vaščanom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred. Bučarjevi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in sestre FRANČIŠKE MRGOLE iz Kresniškega Vrha se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, z nami čustvovali in ji pripravili tako lep pogreb. Posebna zahvala župniku, gospodu Dularju, za tolažilne besede in obred, gospodu Pepelnaku pa za poslovilni govor. Vsi njeni Draga mama, neusmiljena smrt je vzela te od nas, a v naših srcih boš ostala. Vse življenje trdo si garala, vse za svoj dom, družino si dala. Sledi za tabo ostale so povsod od dela Tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama FRANČIŠKA MESERKO iz Tihaboja pri Gabrovki Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govorniku Stanetu Mikliču in pevskemu zboru iz Gabrovke. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred ter gasilskim članom iz Tihaboja. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek MARTIN DRAGAR iz Litije, Prvomajska ul. 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Moravč za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova Stane in Milan z ženama, hčerka Francka z možem ter vnuki in pravnuki. Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka MARTINA KONČARJA v iz Javorja 17, Šmartno pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pospremili Martina na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ZD Litija, GD Javorje, GD Vintarjevec, LIL Litija, Zavarovalnici Tilia, Društvu upokojencev in govorniku Štefanu Mandlju za poslovilne besede. Hvala tudi župniku za lepo opravljen obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njegovi ZAHVALA IN V SPOMIN MARIJA VAVTAR 14. 1.1997 ALOJZ VAVTAR +1978 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pevcem in g. župniku za opravljen obred. Primskovo, 14.1.1997 Vsi, ki smo ju imeli radi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice PAVLE BEVC iz Tihaboja pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter g. Heleni Perko za lepe poslovilne besede. Žalujoči: hčerka Milka, Pavla, Vida, Lojzka in Mojca z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata ZVONIMIRJA KURETIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno ustno in pisno sožalje, za vso drugo pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Jablanica za prevoz cvetja. Vsi njegovi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi mojih predragih staršev SLAVKE IN KARLA RIBIČA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč in darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno pisno in ustno sožalje ter vsem, ki ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem g. dekanu A. Masniku za lepo opravljen obred in poslovilni govor, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Hči Karlina z družino Ne jočite na mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama, babica, sestra in teta FRANČIŠKA PODRENEK iz Tep pri Polšniku Iskrena zahvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, hvala za darovano cvetje in spremstvo k njenemu zadnjemu počitku. Še posebno se zahavljujemo zdravstvenemu osebju ZD Litija, gospodu župniku s Polšnika, pevcem za zapete žalostinke ter gospe Darinki Ribič za poslovilni govor. Žalujoči: Olga, Marija, Antor in Albin z družinami ter ostali sorodniki ZAHVALA 28.12.1996 nas je zapustila naša draga MARIJA - MIMI GRADIŠEK roj. Breznikar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred. Najlepša hvala tudi sestri Rozi iz Doma Tišje in dr. Lebingerju za zdravstveno nego in skrb. Otroci: Janez, Andrej, Majda, Lojze in Ančka z družinami O, usoda ti! Zakaj tako kruta si, da utrgaš cvet takrat, ko še vedno lepo dehti. ZAHVALA ob mnogo prerani izgubi mojega najdražjega sina STANISLAVA SKUBICA iz Velike Kostrevnice Lepo se zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani v najhujših trenutkih mojega življenja. Najlepša hvala darovalcem cvetja in sveč ter vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala gospodu za lepo opravljen obred. V globoki žalosti njegova mama Odšel si od nas, ostalo je tvoje plemenito srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa kruto spoznanje, da te nimamo več. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta FRANCA KREMŽARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi in trobentaču, pogrebcem ter gospodu župniku Kaduncu za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi kolektivu SAP-a za častno stražo. Iskrena hvala tudi vsem dežurnim zdravnikom ZD Litija. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Angelca, sin Tomaž z družino, hči Urška z družino in hči Nada Niti rekla nisi zbogom, niti roke nam podala, neusmiljena smrt je vzela te od nas. A v srcih naših boš ostala. Vse življenje svoje trdo si garala, vse za svoj dom, družino dala, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA ob smrti MARIJE VIRANT Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sv. maše. Še posebej hvala pevskemu zboru iz Šmartna, g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred in za govor pri odprtem grobu ter vsem, ki ste nam v najhujših trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustil dragi mož in oče ANTON GOLOB iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste sočustovali z nami, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter kakorkoli drugače pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. dekanu Antonu Masniku za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem iz Šmarlnega za zapete pesmi v kapeli in ob grobu. Žalujoči: vsi njegovi Tvoja ljubezen je tolažba v žalosti, tišina v hrupu počitek ob utrujenosti, upanje v obupu. (M.C. Garretty) V SPOMIN dragemu možu in očku MARKU ob obletnici smrti Vedno boš z nami. Heda, Gašper, Samo Usoda tvoja je tako hotela, da si odšla, še prej hudo trpela. Ostali sadovi tvojega so dela, dobrota tvoja večno bo živela. V 78. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja ALOJZIJA ZAVRL Cerovica 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste sočustovali z nami, izrekli ustno in pisno sožalje, poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Srečku, šmarskim pevcem, govorniku za poslovilne besede in pogrebcem. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Pavletu Pajntarju, sestri Karli Houcke in patronažni sestri Miri za vso skrb in trud v času njene bolezni. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža PAVLA JOGRA iz Spodnje Jablanice 2A Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste darovali cvetje, vence, sveče in svete maše, nam izrekli ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se gospodu župniku g. Kaduncu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala g. Zavrhu za ganljive beseda slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Posebna hvala Gasilskemu društvu Jablanica za častno stražo, spremstvo in pokop. Lepo se zahvaljujem družini Skubic iz Šmartna in sosedom Grabnar, ki ste v času bolezni bili z mano v teh težkih trenutkih. Žalujoča žena Tončka Nasmej se roži mama, o ptičkih mi zapoj in me poljubi v zlatem žarku sonca. Vezi med nama nikdar ne bo konca, saj nosim v sebi tvojo kri s seboj. (S. Šali) ZAHVALA Po dolgi bolezni je 23.11.1996 za vedno zaspala naša mama, stara mama, babica in tašča ALOJZIJA RAVNIKAR iz Litije Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli besede sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Doma Tišje za vso nego in skrb v času njene bolezni. Vsi njeni V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več ob nas vseh ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata AVGUSTA MLAKARJA iz Golišč 14 29.12. 1996 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, vso pomoč, darovano cvetje, sv. maše in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Tonetu Bularju za lepo opravljen cerkveni pogreb, hvala govornici g. Evi Kovic za poslovilne besede, kresniškim pevcem, pogrebcem, gasilcem in g. Setničarju. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi Kako lepo bi bilo romati vse življenje skozi zeleni gozd in se ne ustaviti. Oh, saj ni smrti, ni smrti samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem, prostranem gozdu. S. Kosovel ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata JANEZA IZLAKARJA iz Bukovice, Šmartno pri Litiji se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalja. Hvala Lovski družini Polšnik in sosednjim lovskim družinam, govorniku g. Povšetu za poslovilne besede, pevcem KUD Polšnik, godbi in rogistom ter g. župniku Franciju Kaduncu. Žalujoči: vsi njegovi Zapustila si praznino in hudo bolečino, s spomini na dela tvojih rok, živela boš z nami vsepovsod. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababice in tašče MARIJE PIRC iz Podbukovja pri Vačah se skreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše ali kakorkoli pomagali in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, vaščanom Široke Seti in Laz za neizmerno pomoč. Dokazali ste, da med dobrimi sosedi v nesreči nikoli nisi sam. Zahvaljujemo se predstavniku KS Vače g. Pavletu Hiršlju za poslovilne besede. Iskrena hvala gospodu župniku iz Zasavske Sv. Gore za lepo opravljen obred, darovano pogrebno mašo in ganljive poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni Pomlad bo na tvoj vrt prišla in bo čakala, da prideš ti. Sedla bo na rosna tla in bo jokala, ker te ni, te ni... V SPOMIN 3. februarja 1997 je minilo leto, odkar ni več med nami drage mame IVANE ŠKRABANJA iz Podbukovja pri Vačah Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in darujete za maše. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Težka pot na zemlji je končana, odšla si v svet, kjer ni bolečin, doma ostal na tebe je spomin. ZAHVALA 10. januarja je prenehalo biti srce MARIJE - MIMI CVEK (1915- 1997) Praprošče 18 Od nje smo se poslovili 14. januarja na litijskem pokopališču. Zahvaljujemo se dr. Ptičarju, ki ji je stal ob strani v zadnjih trenutkih življenja, Planinskemu društvu Litija, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, gospodu Jesensku za prelep govor, gospodu Setničarju za zaigrani žalostinki ter gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Vsem hvala. Žalujoči: Janez Cvek, brat Ivan s soprogo, sorodniki in prijatelji, ki smo jo imeli radi Slavje ob slovenskem kulturnem prazniku v geometričnem središču Slovenije 9. februarja se je pred obeležjem geometričnega središča Slovenije v Sp. Slivni nad Vačami zbrala množica ljudi in počastila spomin na velikega poeta dr. Franceta Prešerna. Poslušala je slavnostne besede dr. Janeza Dularja, se oplajala nad pesnikovimi čudovitimi verzi in občudovala lepo slovensko pesem. Bilo je lepo in zanosno, bilo je tako kot že mnogokrat poprej, pa vendar drugače... Kulturnemu ministru so v zahvalo organizatorji poklonili spominsko plaketo Vaške situle, saj je revež dobesedno vstal iz bolniške postelje,da je lahko spregovoril ljudem. Obljuba je pač obljuba in minister je bil mož beseda! Moč pesnikovih verzov je brezmejna, še posebej če jih poveš tako kot igralec Jože Logar. Poslušal bi ga še in še... Sredi vasi, kjer znova kraljuje obnovljena Škundrova kašča, so po slovesnosti polšniški pevci še zapeli. Tudi vaški pevci se niso držali ob strani. Zanosna pesem je donela, da se je tresla Kimovčeva gostilna, ko so jo skupaj urezali.In prav je tako! Saj je kulturni praznik resnično velik in nepozaben dogodek, še posebej, če se ga praznuje v osrčju Slovenije! Ko je nastopila domača recitatorka Jana Kolenčeva, so ji z zanimanjem prisluhnili vsi. Tako zanimiva je bila njena pripoved o Turjaški Rozamundi, da smo kar videli oholo gospodično, kije hotela potrditev svoje lepote od hrabrega Ostrovrharja. Poslala ga je v Bosno,da se prepriča, da ji lepa Lejla ne seže niti do kolen. Pa kako bridko seje prevarala... O tem je še dolga leta potem premišljevala v samostanu Pripravil: J. S. Foto: K. Sušteršič PONOVNI RAZPIS ZA PREDSEDNIKA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA 100-LETNICO PIHALNEGA ORKESTRA LITIJA Pihalni orkester Litija je na svoji redni seji upravnega odbora sklenil objaviti javni razpis za organizatorja in obenem predsednika pripravljalnega odbora za izvedbo 100-lctnice Pihalnega orkestra, ki bo leta 1999. Pihalni orkester Litija pričakuje od kandidata, da do izvedbe samega koncerta opravi tale dela in naloge: - pripravi program nastopov orkestra v občni Litija in izven nje, - pripravi program trženja z nastopi orkestra, - pripravi osnutek programa ob slavnostnem koncertu leta 1999, - na osnovi programa povabi k sodelovanju institucije in posameznike, ki bi aktivno sodelovali pri izvedbi predpriprav na 100 letnico in izvedbo same 100 letnice, - na osnovi programa organizira predstavitve v javnih medijih in s tem v zvezi organizira promocijo orkestra v okviru tc obletnice, - v zaključni fazi priprav kandidat tudi prevzame vlogo izvršnega direktorja in s tem v zvezi tudi odgovornost pri realizaciji slovesnosti. Na razpis se lahko prijavijo kandidati ali podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - večletne izkušnje na področju organizacij prireditev, - sposobnost na področju marketinga in trženja, - sposobnost javnega nastopanja in prilagajanja. Prednost imajo kandidati ali podjetja, ki delujejo na področju občine Litija. Glasilo Občanov Ustanoviteljica: Občina Litija • Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Dajana Žabkar. • Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht • Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. • Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.