P Letnik 2.
Maribor, petek 4. julija'" I9l 9,
Ste v. 149.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno.
četrtletno K 16‘50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
0 časnikarski dostojnosti-
Nemškonacialni dnevnik, ki izhaja -sLjKraflikovi tiskarni, očita slovenskim listom in lističem časnikarsko nedo-stojnost, ker je neki slovenski list kon-štatiral, da piše ta nemškonacionalni dnevnik o vseh' dogodkih in odredbah v državi SHS kakor o dogodkih in odredbah v neki tuji državi, dočim prinaša vsako najmanjše imenovanje v nemškoavstrijski službi med prvimi dnevnimi novicami.
Mi nimamo nič proti temu, če se je Kralikova tiskarna v Mariboru popolnoma izolirala ter ošabno kakor Italija noče še priznati kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, h kateremu spada tudi Maribor in okolica. Nekaj drugega je pa, da ta hiša faktično ni izolirana, marveč s svojim listom razširja to svoje naziranje po celem Mariboru, pa tudi po Spodnjem Štajerskem. In da bi danes kak list v naši državi pisal o kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor o državi, ki se nahaja tam nekje za morjem, tega naša javnost ne sme
Pomoč alkoholikom in njih svojcem!
Alkoholizem je socijaluo zlo, v dvojnem pomenu besede. Prvič zato, kei to ni le bolezen pasameznikov, marveč človeške družbe kot take in drugič, ker se da ta bolezen pozdraviti edino le s socijalnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki marveč se ga mora oprijeti po syojih organih, tudi najmočnejši družabni organizem, država.
Naša javnost vidi v pijancu brezčastnega delomrznega človeka, ki bi lahko opustil brez-merno uživanje alkohola ko bi le hotel. Alk >ho-lizem je po njenem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznega in zato se ne briga veliko zanje.
Ta sodba je krivična. Med skrbstvom za slepce, gluhoneme, pohabljene in jetične ter skrbstvom alkoholikov obstoji Važna razlika: Medtem ko prvi prosijo pomoči, je drugi največkrat odklanjajo, ker ne vidijo, ali nočejo videti svoje nesreče in nesreče svoje družine. Alkoholika je treba učiti, da spozna svojo bolezen, vzgojiti mu je treba voljo k rednemu in zmernemu življenju. Izpodbiti se mu mora vera in zaupanje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo družini in dostojnemu družabnemu življenju.
Da pritegne te naloge v svoj delokrog — kamor tudi po vsej pravici spadajo — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejše reši, je Deželna vlada za Slovenijo z naredbo z dne!
mirno gledati. List ne pride samo v roke takih nemških nacionalcev, katerim je gospodarsko in finančno ugonobljena Nemška Avstrija ideal, marveč tudi ljudem, ki so drugačnega mnenja, od katerih je pa morda del v svojem prepričanju in naziranju še nekoliko preslab ter dostopen tudi nasprotnemu mnenju. Dolžnost slovenskega tiska pa je, da pobija vsak najmanjši gib, ki bi bil namenjen proti obstoju Jugoslavije. In če je dotični list ožigosal protidržavno pisanje Kralikovega nemškonacionalne-ga lista, je s tem storil le svojo dolžnost kot slovenski list.
Seveda se je nemškonacionalni dnevnik čutil zelo prizadetega in pov-spel se je v svoji stari maniri, ki mu je ostala še izza srečnih dni nemškega režima stare Avstrije, ter zabrusil slovenskemu časnikarstvu v obraz — ne-dostojnost. To je žaljenje, ki ga ne bomo mirno prenesli, čeprav ni nas direktno zadel.
Treba se nam je spomniti samo let 1914 in 1915. Odpremo naj ta dva letnika »Marburger Zeitung« in čitali
22. maja 1919 ustanovila pri poverjeništvu za socijaluo skrb poseben Protialkoholni oddelek. Ta oddelek skrbi za alkoholike in člane njihovih družin med drugim:
a) kot posvetovalen in posredovalen organ,
b) s tem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov alkoholikov, zlasti otrok in
c) za zdravljenje alkoholikov.
V	interesu javnosti je, {Ja vsi dobro misleči podpirajo urad, ki upravlja socijalno skrb alkoholikov. V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd. vzdržuje zasebna človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni protialkoholni urad, ker bo mogel edino le tedaj doseči zaželjene uspehe, ako ga bo občinstvo v njegovem delovanju primemo podpiralo. Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost na svoj delokrog, da bo vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj
Protialkoholni oddelek nastopa predvsem kot posvetovalen in posredovalen organ za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali revežu, vdanemu alkoholu ter ga pripravili zopet k treznemu in rednemu življenju naj se zglase pismeno ali ustmeno pri tem uradu za svet in morebitno pomoč. Ta urad ima nalogo posredovati v sporeh med alkoholikom in njegovo družino,
bomo tam stvari, ki so bile več nego nedostojne, ki šobile zločinske. Na vsaki strani je ta list denuncfral naše poštene slovenske ljudi nemškim rabljem, ki so jih potem vlačili po ječah, jih pretepali, zasramovali, opljuvavali, obešali in streljali. Mnogo teh siromakov, ki jih je ta nemškonacionalni list denunciral, je po dolgem trpljenju izdihnilo v ječi, drugi so padli v prvih vrstah strelskih jarkov. Mnogo je pa takih, ki še danes duševno in telesno trpe vsled posledic teh denuriciacij.
V Versaillesu so zahtevali, ritaj se strogo kaznujejo vsi tisti, ki so povzročili kak vojni zločni, čeprav se pišejo Viljem Hohenzollernski ali pa Luden-dorff. In naše mnenje je, da spada na tribunal tudi nemškonacionalna »Marburger Zeitung« ne vsled njenega sedanjega nelojalnega pisanja, marveč vsled zločinov, ki jih je zakrivila za časa svetovne vojne s svojimi denun-cijacijami.
Mi to danes zahtevamo v inienu vseh njenih žrtev. Zahtevamo pa tudi zaradi tega, da se iz Kralikove tiskarne
da se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnije in brez ndptotrebnih stroškov. Stranke, ki se iz umljivih razlogov sramujejo iskati v teh zadevah kje drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno oglasijo, ker ostane njihova zadeva tajna.
V slučaju, kjer posredovanje ne bi uspelo ter so družinski člani zlasti otroci alkoholika potrebni posebnega pravnega varstva jim bo Protialkoholni oddelek tako varstvo preskrbel in zasigural. To velja zlasti za mladosne otroke, ki so v nevarnosti, da njihov oče, ali mati, ki sta vdani alkoholu zapravita vse premoženje tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostalo potrebnih sredstev. Zato bo ta urad na zahtevo izposloval, da se postavi takim otrokom dober varuh, oziroma, da se oddajo, v primerno vzgojevališče. R;;vnotako se bo na zahtevo poskrbelo, da se postavi alkoholik zapravljivec pod kuratelo. V interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da prepreči ločitev zakonskih ali na izrecno željo žene, oziroma moža, da isto pospeši.
Enako bo Protialkoholni oddelek posredoval tudi, da se pogodbe sklenjene v pijanosti razveljavijo, kolikor je to v okviru zakonitih določb možno.	..
V delokrog tega urada spada nadalje posredovanje, da se delamržne alkoholu. vdane osebe spravijo y poboljševalnico, oziroma po potrebi tudi v prisilno delavnico.
ne bo še nadalje razširjal oni nemško-nacionalni strup, ki skuša zastrupiti mnoge lojalne Nemce, ki se smatrajo za dobre državljane kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki jih kot take tudi priznavamo ter spoštujemo.
H Političen pregledi H
Sokolski zlet v Beogradu. Beograd, 1. julija. Včeraj ob 7'30 prišlo je z ladjo »Karadjordje« okoli tisoč Sokolov in Sokolic.
V	pristanišču jih ni na žalcst nikdo pričakoval, ker njihov prihod radi krivde zleto-vega vodstva ni bil prijavljen beograjski občini. Povorka je krenila pred ministrstvo prosvete. Tam je starosta Saveza Lazar Car z izbranimi besedami pozdravil ministra Davi-doviča. Minister prosvete izrekel je Sokolom dobrodošlico in obžaloval, da ni bil njihov prihod pripravljen, da bi jih bil Beograd dostojno pričakal. Zahvaljuje se Sokolom na dosedanjem delu in se nadeja, da bodo za-početo delo tudi z vspehom nadaljevali. — Vest o prihodu Sokolov se je z veliko brzino razširila po mestu in zbrala se je ogromna masa naroda. Sokoli so vkorakali v mesto srčno pozdravljeni. Ob 15. uri se je vršilo na Terazijah javno vežbanje. Prisostvovalo je preko 20.000 ljudi. Po vežbanju je krenila povorka v hotel »Moskva<, kjer so se Sokoli pripravljali na odhod. K pristanišču je spremila zletnike ogromna množica naroda, ki je Sokole od povsod pozdravljala in obsipaia s cvetjem. Vsklikalo se je bratom Hrvatom in Slovencem. Okoli V*21. uro je krenila ladja ob nepopisnem oduševljenju meščanov proti Zemunu.
Delo pariške konference se nadaljuje. — Jugoslovansko-Laiki spor zopet oživel.
— Lahi vrnejo Tirolsko Nemški Avstriji?
Pat iz, 1. julija. Dokler ne bo ratificirana pogodba z Nemčijo, ne smejo nemški delegati iz Versaillesa v Pariz niti jim ni dovoljeno obiskati gledališča ali kavarne v Versaillesu. Sprehajali se smejo po mestu samo pod diskretnim policijskim nadzorstvom. — Prve naloge konference so one, ki jih skupno imenujemo „Avstrijsk<> vprašanje". Laška delegacija je pričela z razgovori. Vprašanje Tirolskega, Keke in Dalmacije je sicer zopet oživelo. Dobro podučeni krogi pripovedujejo, da bodo Lahi del Južne Tirolske, ki jim je pripadel, zopet vrnili Nemški Avstriji, če dovoli poslednja popolno nevtralizacijo Tirolske, toliko vojaško kakor gospodarsko. Italija zahteva vrhu tega popolnoma svoboden transit preko Tirolske v Nemčijo in v jadranska pristanišča. Vprašanje Reke je še vedno stacionarno. Amerika nikakor ne prizna lon-
Važna je tudi naloga Protialkoholnega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov. Ta točka obsega zdravljenje doma s tem, da se odpravi iz alkoholikove hiše ves alkohol, da se družinski člani alkoholika poučijo, kako da morajo vplivati na slednjega z zgledom ali na kak drug način, dalje s tem, ga se pivcu v prostem času pomaga do primernega duševnega razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Drugič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišče. Dokler se ne ustanovi za alkoholike posebno zdravilišče, bo treba za zdravljenje te vrste pacijentov ustanoviti vsaj pri eni izmed že obstoječih bolnišnic poseben oddelek.
To je na kratko delokrog na novo ustanovljenega Protialkoholnega oddelka, kolikor se tiče neposredno alkoholikov in članov njihovih družin. Ker je alkoholizem brez dvoma naše največje narodno zlo, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugoslovana, da po možnosti sodeluje pri delu za streznonje našega naroda. Ako pa kdo ne more ali noče pri tem sodelovati, naj vsaj ne ovira pri delu onih, ki vrše v tem oziru svojo narodno dolžnost.
Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za jsocijalno skrbstvo.
donske pogodbe in ne da Reke, Lahom. Osebnost, ki pripada jugoslovanski delegaciji, mi je izjavila danes, da bo Tittoni naj-brže polagal manj važnosti na vprašanje Dalmacije in Reke, če bi le Italija mogla dobiti neke vrste protektorat nad Jugoslavijo v smislu, da bi si zagotovila prvenstvo v vseh političnih in gospodarskih pogodbah in tako trdno obdržala hegemonijo na Jadranu! Tittoni bi rad razširil takšno hegemonijo na celo Sredozemsko morje. Jugoslovanska delegacija odklanja vsakršno koncesijo in izjavlja v razgovorih, da je že izrekla svojo zadnjo besedo. Vsekakor se bodo v soboto finančne in ekonomske klavzule avstrijske pogodbe izročile Rennerju.
GOVOR
o priliki prve slovenske predstave v mariborskem mestnem gledališču, ki bi se naj govoril, a se ni govoril, tudi se govoriti ni mogel, ker našim
merodajnim rodoljubom ni padlo v glavo.
Rojaki!
V	tem trenutku se je dvignil zastor. Še vam ščemi v očeh luč, ki je raz odra nenadno pala v vaše polteme v dvorani vajene oči. Ali se zavedate, kaj se je v tem trenutku zgodilo ?
Temelj se polaga slovenskemu gledišču v Mariboru. Na osvojenih bastij h nemških utrdb plapola trobojnica, domača govorica doni po ulicah, kjer so jo pred letom še pre'g;tn) li. V svetišču, odkoder ko prej tujci oznanjevali tujo Vero, zadoni danes prvič našega naroda evan geli j : Naša beseda, lepota, resnica, naša umetnost! Vi, ki nam daiujete to prvo daritev, bodite iz vsega srca pozdravljeni!
Rojaki, gledišče ni kraj, kamor se gre človek nasmejati, ker gledišče ni cirkus. Gledišče ni kraj, kamor se gre človek izjokati, ker ono ni sedmina. Gledišče ni kraj, kamor se gre človek naslajati ob osladnih melodijah in trivialnih kretnjah kokot, ker ni nočni kabaret. Niti ni kraj, kamor gre človek gledati življenje,, ker o moj Bog, saj je v resničnem življenju burk in dram dovolj I Toda kraj je, kjer se človeku v formi, ki seže najbližje do človeka, v predvajanju življenja, pokaže umetnost, ona nedoločljiva, čarna syla, ki prime človeka v dno duše, ga poglobi v nekaj, kar ni več ma-terijelno, ga povzdigne iznad vsakdajnosti, ga ponese pieko obzorja. Zgane najtišje strune v človeku in kakor vzbudi glas znane melodije spomin na nek hip v prošlosti, tako dvigne izpod duševne gladine čustva, jih neguje in oplemeni. Vzgaja nam to, kar v življenju nima solze ne besede, to, kjer je človek svojemu božjemu vzoru najbližji: Dušo !
Ker ne le moči telesa in intelekta, moči duše je zdravemu naiodu v prvi vrsti treba. Že polpretekli doba kaže telesno in intelektualno sijajno razvite narode/ kojih masa pa je brez čustva — barb iri! Naša slovanska narav pa je najbogatejša na duševnosti; poglejte našo mehko, sanjavo narodno pesem ! Naš sever je močno okužen z nemškim duhom; kdo ga spravi iz mas? Iz dece šola, iz drugih knjiga, v prvi vrsti pa gledišče 1 Ker po napornem dnevnem delu, je ono uteha. Ni pa nam umetnost v prvi vrsti duševna hrana, ona je solnce, ki posije v dušo in jo oplemeni, vzbudi kali vsega lepega in vzvišenega, ki spijo sicer nezdramljene v naši notranjosti. In baš glediška umetnost stoji, kakor rečeno, najbližje človeku, ker upliva nanj neposredno s predvajanjem življenja. Ona je tudi najjačji izraz naiodove kulture, saj udejstvi na odru, kar se je najlepšega ustvarilo med narodom. Vsem starim in novim narodom je najsijajnejša doba narodne prosvete čas, ko so živeli njihovi veliki dramatiki! Tujec, ki pride v mesto, se v gledišču informira o nacijonabii kulturi I
Ali je potem odpustljivo, rojaki, da v kraju, ki smo ga po vsej pravici priborili, ni te pomembne institucije, kakor je gledišče? Vi sami veste in čutite, da imamo zdravo, samobitno slovensko kulturo, mlado in sijajno, iz n.iših najboljših sil por( jeno! Ne potrebujemo praznih, živce šegetajočih kabaretskih kuplejev, 'tragik
iz po kinematografsko zasukanih, jokavih milje-jev propalega velikomestnega življenja!
Rojaki ! Ali razumete, z^kaj je slov. gledališče v Mariboru nujno potrebno? V mejah požrtvovalnosti stisnjeno rodoljubno dileta n stvo je storilo svojo dolžnost; zdaj la lik o gre Dramatično društvo je svojo nalogo končalo!
Zatrdno vemo in verujemo, da polagamo danes temelj slovenskemu gledališču v Mariboru, ki bo žarišče prosvete za vsa obmejna mesta. Talija, iz svojih olimpijskih sfer pridi med nas, ki smo te čakali vekove, in odprt nam pot do Resnice in Lepote !	Š.	V.
Začasna ustava
kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
PETI DEL	Dalje.
Narodno predstavništvo.
Člen 53.
Narodno predstavništvo je:
1. Začasno;
2. Ustavotvorna skupščina.
Člen 54.
Začasno Narodno predstavništvo sestavljajo odposlanci srbske narodne skupščine in odposlanci narodnih organizacij iz ostalega ozemlja kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 55.
Začasno Narodno predstavništvo je sfcalno zbrano do sesMnka ustavotvorne skupščine.
Člen 56.
Ustavotvorna skupščina se sestavlja iz poslancev izišlih iz svobodnih volitev na podlagi neposredne, enake, sorazmerne, obče in tajne volilne pravice. Na najmanj 50.000 oseb pride en poslanec.
Člen 57.
Ustavotvorna skupščina se mora sestati tekom enega meseca po izvršenih volitvah in ostane zbrana do časa, ko stopi v življenje definitivna ustava države.
Člen 58.
f oslanec v Narodnem predstavništvu more biti samo oni, ki je državljan kraljestva, uživa vse državljanske in politične pravice, živi stalno v kraljestvu, izvzemši oue, ki se bavijo stalno V tujini po državnih poslih.
Člen 59.
Policijski uradniki in aktivni častniki ne morejo biti narodni poslanci.
Člen 60.
Predsedniki deželnih vlad in poverjeniki izgube svoja mesta, ako bi bili izbrani v Narodno predstavništvo in sprejeli mandat.
Člen 6 L1
Narodni poslanci, ki niso bili uradniki, pa bi za trajanja svojega poslanišKega mandata sprejeli državno službo, prestanejo s tem bit« poslanci.
Ta naredba se ne nanaša na ministre.
Člen 62.
Vsak naiodni poslanec predstavlja cel narod in ne sarnb onih, Ki so ga izbrali.
Člen 63.
Narodni poslanci ne morejo sprejeti zipo-vedhih in obveznih navodil.
Člen 64.
Vsi poslanci polagajo po odobritvi pooblastila in ko jih je Narodno predstavništvo spre* jelo za svoje člane, p0 poslovniku predpisano prisego.
Člen 65.
Seje Narodnega predstavništva so javne, morajo se pa pretvoriti v tajne, če to zahteva predsednik Narodnega predstavništva, vlada ali 30 poslancev.
Ako je tajnost zahteval predsednik Narodnega predstavništva ali 30 poslancev, more Narodno predstavništvo sklepati, ali naj ostane seia tajna ali ne.
(Dalje prih).
Sokolski vestnik.
H
Občni zbor „Sokola“ v Mariboru. 21.
m. m. se je vršil občni zbor Sokola v kmečki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem r.-du je bila glavna točka, izvolitev čas'nim članom dr. Rosine in dr. Pivka. Brat starosta je v jedrnatem govoru orisal velike zasluge obeh bratov za razvoj in procvit Mariborskega Sokola in Sokolstva sploh, ter stavil predlog, da se ju izvoli častnim članom. Predlog je bil sprejet z navdušenimi »Nazdar« klici soglasno. Pri slučajnostih se je predlagalo marsikaj, kar bo treba uvaževati in storiti, da se bode Sokolstvo v Mariboru in okolici razširilo. Posebno predlog br. dr. Rosine, da moramo stremiti za onim ciljem, ki si ga je Sokol stavil že pred vojsko, da se v doglednem času postavi v Mariboru Sokolski dom, središče vsega narodnega življenja ob severni meji, se je navdušno sprejel. Da se ta cilj čim preje doseže, je dolžnost odbora, da nabavi zopet nabiralnike, ter iste razpošlje po vseh gostilnah in društvih, in da vsak Sokol in vsaka Sokolska družba agitira za prostovoljne darove, četudi bi bilo to komu neljubo. Slišale so se tudi pritožbe, kako se ravna s Sokolsko šolsko mladino v naših šolah. Sovražniki Sokolstva, profesorji, učitelji in zlasti šolske sestre preganjajo našo mladino očitno. Navedli so se slučaji, ki kažejo, kakih sredstev se oni poslužujejo, da bi odvrnili mladino od Sokolstva. Teh slučajev še za sedaj nočemo objaviti, pač pa ima odbor nalog, da se na merodajnem mestu, če potrebno tudi pri centralni vladi, pritoži zoper tako početje gotovih ravnateljic in drugih učnih moči. Povdarjalo se je nato, da si nasprotniki Sokolstva naj ne domišljujejo, da bi Sokol ke-daj zamogel skupno delovati z Orli, kterih vodje so navedeni sovražniki Sokolstva, učitelji naše mladine. Mi radi priznavamo tudi druga društva, ki imajo v svojih pravilih telesno vzgojo s telovadbo, nikakor pa ne bomo hodili ž njimi isti pot, dokler so neraz-družljtv privesek kake politične stranke. V svesti si je Sokolstvo, da je nepremagljivo, in da je vsaka gonja proti njemu brezuspešna.
Ne pozabite na naročnino!
P V
Dnevne novice.
E
Mestni sosvet. Včeraj se je vršila tretja redna seja mestnega sosveta. Pričela se je ob 17. uri ter trajala do mraka. Na dnevnem redu je bilo najetje 5 milijonskega kredita v aprovizačne svrhe in pa izvolitev kuratorija za gospodinjsko šolo v Kameri-ulici. G. vladni komisar dr. Pfeifer poroča sam h obem točkam. Soglasno se sklene, da se že obstoječi kredit pri Štaj. eskomptni banki od 3 miljonov, ki je krit z obstoječimi zalogami blaga, tam • odpove in otvori nov kredit od 5 miljonov pri Ljublj. kreditni banki. Sočasno se ustanovi nadzorovalni odsek za občinski gospodarski urad. Vanj se izvolijo gg. sosvet-niki dr. jerovšek, Vincetič in Turk. V kura-torij gospodinjske šole se izvolijo od dam ge. Maistrova, dr. Rosinova in Majcenova; . od gospodov pa: profesor Dolar, Pišek in tretji pa je vsakočasni vladni komisar ali župan. Pri slučajnostih se zavzame na tozadevni predlog principijalno stališče, da se bo cena mesa in živil revidirala. Onim ljudem, kt prodajajo na Glavnem trgu starino, pa nimajo v to obrtnega dovoljenja, se prodaja prepbve. Tudi se prepove prodaja peciva na trgu in po ulicah. Prepove se tudi prekupcem nakupovat pred 10. uro na trg prinešena živila. Zivinozdravniku kot tržnemu nadzorniku se bo naročilo, naj vsako na trg pripeljano meso čim najnatančneje preišče. Nato sledi tajna seja.
Gostovanje ljubljanske slov. drame v A’ariboru. Sinoči so gostovali v tukajšnjem mestnem gledališču^ljubljanski igralci z Ibsenovo dramo »Strahovi«. Igra je izpadla zelo dobro, gledališče je bilo razprodano. Podrobno kritiko o včerajšnji predstavi priobčimo jutri.
Slikar Sorko pači namenoma slovenske napise. Za napis Godbene šole pri Grčgerju v Wildenrainerjevi ulici se mu je natanko povedalo, da se piše „Godbena šola", a on v svoji trmi načečka „Godba šola", kar nima pomena. Vsaj imamo vendar slikarje, ki znajo slovenski.
Drobiža ni. Skoraj nikjer v Mariboru ne dobiš, če je znesek manj kot krona, nazaj drobiž. Trgovci si drobiž pridržujejo, meneč/ da desetice in dvajsetice ne bodo izgubile tri-četrt vrednosti. 1‘rosimo pojasnila 11
Ponarejeni bankovci. Opozarja se občinstvo, da krožijo po okraju bankovci, kateri so žigosani z žigom „GIavna posojilnica v gornjo Radgono" ter take z popolnoma pravilno slovemki n žigom „Občinski urad SHS Celje". Ti žigi so ponarejeni in so bankovci brezvred-nostni.
Iz carinske službe. Za carinika v Ložu je imenovan Viljem Braun iz Zemuna; za carinika v Cerknici Simon Stiplošek iz Trsta; za upravnika v Borovnici ]ernej Hladnik iz Ljubljane; v Škofji Loki za carinika Alojzij Pip iz Ljubljane; za upravnika na Jesenicah Milan Ninkovič z Reke; za revizorje Josip Sikošek iz Maribora in Pavel Pintar iz Trsta; za carinika v Tržiču Stjepan Kista iz Zemuna, za upravnika v Velikovcu Adam Marič iz Mitroviče; za carinika pa Ivan Verbič iz Ljubljane; za upravnika v Sinčivest Matija Šenk; za upravnika v Dravogradu Maks Markelj, iz Trsta; za carinika pa Milan Petkovič iz Bitolja in Anton Ranka iz Zagreba; za upravnika v Spilju Fran Torofa iz Ljubljane, za carinika pa Rudolf Sedlar iz Trsta in Nicifora Pivljakovič iz Prijepolja; za upravnika v Radgoni Adolf Blažan iz Sarajeva in za upravnika v Središču Martin Gabrijel, za carinika pa Anton Pirc iz Sarajeva.
Vidov dan pri sv. Lenartu. V proslavo spominu padlih srbskih junakov in v znak veselja na pridobljeni osveti, gorelo je po lenarškem okraju mnogo lepih kresov. Posebno lepi so bili kresi na gričih v Zg. Žerjavcih, Porčiču in Za-verhu. V trgu dal je g. Franc Bratko svojo lepo ležečo trato za kres na razpolago od koder je gromenje topičev in veselo petje oznanilo daleč naokoli posebno pa še živečim in nepoboljšljivim trškim nemčurčekom, da je tudi naše Kosovo, leto 1914 osveteno.
Izkaznice za potovanje. Z naredbo deželne vlade za Slovenijo, št. 2580, prez. z dne 1. aprila 1919, se je določilo, da nadomestijo pri uradnikih in uslužbencih javnih obla-stev, uradov in zavodov njihove železniške legitimacije s sliko — izkaznice veljavne za potovanja po tuzemstvu to je v ozemlju kralj. SHS Te legitimacije so pa veljavne le če so vidirane od pristojne voj. oblasti. Na to okol-nost se vsi prizadeti posebno opozarjajo ker imajo kontrolni organi nalog, da- potnike z nepravilnimi, oziroma nezadostnimi potnimi dokumenti zavračajo in izključijo od potnega prometa.
Koncert v Radgoni. Mariborska Glazbena matica priredi v soboto dne 5. julija ob 2\. uri (9 zvečer) v koncertni dvorani mestne hranilnice v Radgoni pod vodstvom g. sodnega svetnika Oskarja Deva in s sodelovanjem mariborske vojaške godbe velik koncert s sledečim sporedom : 1. Radgonsko pevsko društvo zapoje pozdravno pesem. 2. A. Ned^čd ^Popotnikova pesem" s tenor-samospevom. 3. Narodne: a) „Dobro jutro, lubo dekle" (koroška), b) „Da bi bila Iiepa ura" (kor.), c) „Pojdem v rute" (kor.) d) „Na vas" (kranjska). 4. V Volarič, „Colnička". 5. Četverospevi. 6. Narodne: a) „Mesečina" (srbska) b) „Zar je morala doč" (srb.) c) Oj jesenske duge noči" (hrv.) d) „Do-bro jutro, lubca moja" ( oriška). 7. A. Forster: Venec Vodnikovih pesmi s spremljevanjem vojaške godbe Med odmori igra vojaška godba, ki nastopi tudi po kouc.*rtu na vrtu hotela k Carju (Genu.). Ta koncert je prva večja prireditev v germanizirani Radgoni in se pričakuje,
da se ga udeleže Slovenci od blizu in daleč. Za stanovanja je po močnosti preskrbljeno. Predprodaja vstopnic v trgovini Ivana Kovačiča v Radgoni, Dolga ulica. — Pripravljalni odbor.
Brzojavni promet z inozemstvom. Vsled odloka poštnega ministrstva se dovoljuje s 1. julijem t. 1. privatni brzojavni promet med našo državo in vsemi državami svetovne brzojavne zveze razven Nemčije, Madjarske, Bolgarske, Turške in boljševiške Rusije*- tudi za Romunijo se privatne brzojavke 'ne sprejemajo, ker s to državo ni direktne brzojavne zveze. Privatne brzojavke, ki dojdejo v našd državo, morajo biti pisane v navadnem (Odprtem) jeziku, v srbohrvaščini, slovenščini, češčini, ruščini, francoščini, angleščini ali grščini. One, ki gredo iz naše države, morajo biti pisane v jeziku dotične države ali francoščini ali angleščini, v prometu z Nemško Avstrijo tudi v nemškem jeziku.
Društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev v Mariboru. V Mariboru se je ustanovilo društvo tukajšnjih jugoslovanskih državnih uslužbencev. Namen društva je zastopati koristi jugoslovanskih, državnih uslužbencev sploh, posebno pa organizirati aprovizacijo* Društvo po potrebi posreduje pri nabavi apro? vizacijskega blaga za člane, kupuje in razdeluje brez dobička. Kdor želi postati član 'društva, naj javi svoj pristop ustmeno pri zaupniku svoje stroke. Komur pa tega ni mogoče, naj se javi pismeno odb&ru v roke g. blagajnika, davčnega upravitelja Francč-ta Fran-a, davkarija. V odbor so bili izvoljeni: G. sodni svetnik dr. Peitler, presednik, g. d. Ljudovit Valjavec, podpredsednik, g. davčni upravitelj Franc6 Fran, blagajnik, g. dr. Fran Rostohar, tajnik; g. major v p. Mihael Skočir, gospodar ter 7 zaupnikov iz raznih uradniških strok.
Izlet na Uršulo. Mariborska podružnica SPD priredi v nedeljo dne 13. julija izlet na Uršulo. Odhod v soboto dne 12. julija ob pol 16. uri popoldne z vlakom do Guštanja odtam peš na Uršulo (1700 m) krasen razgled čez slovenski Korotan in Štajerske gore, prenočišče, v nedeljo dopoldne na gori planinska veselica s petjen planinskega oddelka, sodelujejo razna narodna društva. Popoldne odhod na postajo. Proviant se naj vzame seboj. Mariborsko partijo vodi g. dr. Brence.
Koruza se deli za občino Lajtersberg v soboto dne 5. julija v trgovini Perko v Lajtersbergu. Cena 215 K.
Somišljeniki!
Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah „Mari-borskega^delavca"! .
HŽ
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Brezupen položaj v Beroliriu.
B e r o 1 i n, 2. julija. Splošno sodijo, da bo v kratkem prišlo do odločilnega poskusa neodvisnih, polastiti se vlade.. V ministrski listi, ki so jo zaplenili pri hišnih preiskavah, je označen tudi znani komunist Avissi kot minister za umetnost in znanstva. Če vlada ne premaga tega odpora, tedaj more Nemčija s tem računati, da bo Nemčija jutri sovjetska republika. Vsi dovozi v Berolin so vsled slabega prometa ustavljeni. Dragocena živila so uničena.
Nemška Avstrija pred financielnim polomom.
Dunaj, 2. junija. Pri pogajanjih, ki so se 'vršila r St. Germainu s finančnim tajnikom najvisjega gospodarskega sveta aliiranih držav o ftuanuiranju živil, kr so jih aliiranci dobavili in jih bodo še dobavali, se j« izkazala potreba, dati za kredite, in sicer že pred sklepom končne pogodbe, primerne zastavke. Aliiranci so določili, da pridejo v prvi vrsti v poštev zlatniki, ki so v privatni posestvi, inozemski vrednostni papirji, inozemske valute, ki dohajajo iz izvoza lesa v inozemsko depo. Ravnotak* bodo za jamstvo služili veliki državni gozdovi
Stran 4.
Mariborski delavec.
vUflOOi, ant 4 Julija 191«.
Panika v Berolinu.
B e r o li n, 2. julija. Glavno mesto Nemfije npdi danes ibto sliko kakor v marčnih dnevih Ves dan vozijo po mestu avtomobili in vozovi. Zahtevajo fantastične cene. Vse se pripravlja ha generalno stavko, da se povzroči strmoglavljenje vlade. Vlada je brez moči.
Ratifikacija versaillskega mira.
Pariz, 2. julija 1919. (Havas). Min predsednik Clemenceau je predložil zbornici zakonski načrt o- ratifikaciji mirovne pogodbe, kakor tudi o francosko-amerikanskem in francosko-an-gleškem dogovoru Clemeaceau je imel pri tem Velik govor, pri čemel je naglašal, da je zgodovina dokazala pravičnost. Pravica triumfira. Francija je danes velika in močna. Zmagata je politika, ki jo je Francija zasledovala 50 let.
f •j 1 ...... t
Holandska kraljica in bivši nemški prestolonaslednik.
Pariz, 2. julija 1919. (Havas). Kakor poroča *Daily Mail«, je holandska kraljica poslala svojega soproga Henrika k bivšemu nemškemu prestolonasledniku, ki mu naj pojasni, da bi bi njegov beg mogel povzročiti resne te2koče.
Dramatično društvo v Mariboru. Mestno gledališče.
V	četrtek, 3. julija 1919.
Gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča pod vodstvom upravitelja drame g. Hinka Nučiča.
Za hčer
Drama v enem dejanju. Spisal Anton Funtek. Režiser Hinko Nučič.
OSEBE:
Oče......................Hinko Nučič
Hči......................Polonica Juvanova
Mačeha...................Berta Bukšekova
Soseda...................Angela Rakarjeva
Dejanje se vrši v pokrajinskem mestu.
Amnestija
(Kittchenbum)
Karakterna študija s petimi veselji. Spisal Herman Heyermans. Režiser Hinko Nučič.
Boste Anton
zidarski mojster v Sp. Radvini št. 55 pri Mariboru
(bivši večletni zidarski polir pri stavbenem mojstru Rud. Kiffmann) prevzamem
vsakovrstna zidarska dela v mestu in na deželi. Izdelujem tudi načrte po nizki ceni.
Slovenci! Slovenkel Govorite povsod samo slovenskil
MALA OZNANILA.
Meselna soba
se odda. Marijina ulica 10-11, desno.
Mladega
ki bi bil sposoben tudi za potovanje, išče
M. SAMIDA & KO.
Import — eksport
Maribor, Stolni trg it. 3
(Ponudbe z navedbo plače).
2—2
OSEBE: Ravratelj neke kaznilnice
Paznik.............
Štev. 7............
Štev. 83 ....
Njegova mati. . štev. 215 ... -štev. 113 ... .
Njegova hči . .
Štev. 67 ....
Valo Bratina Alojzij Prek Hinko Nučič Hinko Nučič Berta Bukšekova Hinko Nučič Hinko Nučič Angela Rakarjeva Hinko Nučič
Dejanje se vrši na Holandskem. Kraj: poljuben.
PO PRVI IGRI DALJŠI ODMOR.
Blagajna se odpre ob 19. Začetek ob 20. Konec po 22.
Učenca
sprejme trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki J o-sip šerec, Maribor, Tegetthoffova cesta 57.	3-2
Otvoritev gostilne in mesarije!
Naznanjava slavnemu obtfnstvu, da sva s 1. j u li j e m 1919 otvorila v lastni hiši se nahajajočo
gostilno in mesarijo
Tegetthoffova cesta 38
(zraven juiMga kolodvora) 'OO
Potrudila se bova cenjenim gostom nuditi samo pristna vina kakor tudi okusna mrzla in topla jedila.
Za obilen obisk se priporočata
Ludvik in Julija Vlahovič.
r
P
mere.
IV J
Občinska hranilnica v Mariboru naznanja, da bo
s 1. oktobrom 1919
zvišala obrestno mero za vloge (polumesečno obrestovanje)
3
HI
za
pa
na 4'
na 6°lo.
Maribor, dne 28. junija 1919.
Vladni komisar: Dr. Fran frfjOliČ.
TMMpm uvrafi
PdgovpnjJ sredulk • Fr. Voglar.
Tffkarp*: Karl RaJbitsch v