'zhaja v Cetovcu — tncha!nunpsort Ktagen!url	Ponomezn^ šzvod L5C *iL, mesečna naročnina S i:!ingov
P. b.b.
Letnik XXVH.
Ceiovec, petek, 5. maj 1972
Štev. 13tl5SS)
DEŽELNi GLAVAR HANS SiMA O ČLENU 7:
NEIZPOLNJEVANJE DRŽAVNE POGODBE
b! oqrozi!o mednarodni ugled Avstrije
Na torkovi seji koroške dežeine viade je dežeini giavar Ham Sima obširno poroča) o razvoju probiema dvojezičnih topografskih napisov ter o ukrepih za rešitev tega vprašanja. Pri tem je uvodoma opozori) na izjavo zača:nega dežetnega zbora z dne 28.9.1920, hi je tik pred piebiscitno odiočitvijo poudarii, da mora bodoča de-žeina poiitika temeijiti na načetih sprave in pravičnosti, giede koroških Siovencev pa siovesno zagotovi), da .bo siovenskim sodežeia-nom varovat njihovo jezikovno in nacionaino posebnost, sedaj in za vse čase, in da bo njihovemu duhovnemu in gospodarskemu pro-cvitu posvetit isto skrb kakor nemškemu prebivatstvu dežeie".
Poiem je deželni giavar Sima praviino ugotovi), da je znano dejstvo, da po izvedenem glasovanju 10. oktobra 1920 v prvi repubtiki za stovensko manjšino na Koroškem ni bito narejenega ničesar v smislu resnične manjšinske zaščite in da je bilo po drugi svetovni vojni vprašanje meje znova odprto. Dokončno svobodo in neodvisnost ter priznanje svojih meja je republika Avstrija dosegla leta 1955 z državno pogodbo, katera pa seveda ne vsebuje le pravice, marveč nalaga Avstriji tudi dolžnosti, predvsem v zaščito manjšin.
Posamezne iz državne pogodbe izvirajoče zahteve slovenske manjšine na Koroškem so bile, kakor je dejal deželni glavar, v naslednjih letih postopno izpolnjene, odprta in povsem nerešena je vendar Ostala pravica do dvojezičnih topografskih napisov, ki pa je prav tako Zagotovljena v državni pogodbi. Po podpisu državne pogodbe glede pravice manjšine do dvojezičnih topografskih napisov ni bilo ničesar ukrenjenega in šeie 27. aprila 1967 je takratni kancler dr. Klaus poslal koroški deželni vladi Osnutek zakona, s katerim naj bi bilo v smislu 3. odstavka 7. člena državne pogodbe rešeno vprašanje uradnega jezika v upravi, hkra-!i pa tudi vprašanje dvojezičnih lopogratskih napisov. Na podlagi sklepa deželne vlade so namestnik deželnega glavarja Weissmann (OVP), deželni svetnik Schober (SPCt) in deželni svetnik Knaus (FPU) dne 5.6.1967 pri razgovoru Z zveznim kanclerjem le-temu .jasno in enodušno* sporočili zavrnitev lega zakona, ker bi poleg ustavnopravnih pomislekov z odločanjem na občin, ravni sproži) stalne narodnostne boje. Prav tako pa so osnutek zakona odločno zavrnili tudi Predstavniki obeh manjšinskih organizacij, ki so imeli 27.6.1967 lozadeven razgovor z zveznim kanclerjem.
V zvezi s 50-tetnico plebiscita in Potem je slovenska manjšina ponovno in odločno postavila zahtevo po dvojezičnih napisih, kar je Po izjavi deželnega glavarja prišlo do izraza zlasti v številnih člankih 'r tisku, v letakih in v napisnih akcijah. To je privedlo do obremenitve dobrososed. odnosov s Slovenijo, katere predstavniki so uradno 'n neuradno vedno spet opozar-tali, da je končno treba pristopiti ^ reševanju te že 15 tet nerešene obveznosti iz državne pogodbe v korist koroškim Slovencem.
.Ta konfliktna situacija in pa gro-*3Ča nevarnost, da republika Avstrija zaradi eklatantnega neizpolnjevanja svojih obveznosti iz dr-
žavne pogodbe izgubi svoj mednarodni ugled in zanesljivost, je postala nevzdržna," je poudaril de-
Z!ata otMičja OF
BORCEM ZA PRAViCE
KOROŠKtH SLOVENCEV
A%&or srno	poroča/:
že v zar/wj: hevi&i, je rrred t:-so /efos preje/: z/afa o<//:č;a OF, fa:/;' Lipe; Ko/cMi^ :z C/rAovč pr: P/Z^er&K. V o/?-raz/ož:tv: je rečeno, je so-</e/ova/ v NOV ter posta/ vo-JahU vojn: :Mca/:V, po vojn: pa je sot/e/coa/ v s/ovens^:A ndrodnrA organ/zac/jaZ? na Xo-roš&m :n je vztrajen :n r/o-s/eden z3govorn:%: Aoja za narodnostne pravice s/o venske manjšine na Noroš^em.
Z Zrnjem za enakopravnost koroškik 5/ovencev pa je najtesneje povezan tndi dragi /e-tošnji od/ikovanec — inž. Pavie Zarrcer-Afatjaž, ki je ki/ na Noroškem organizator part:-zanskega odpora, zdaj pa je predsednik odkora kivšik ko-roškik partizanov v Fjak/jani.
želni glavar Sima. Čeprav spada izvedba državne pogodbe v zvezno pristojnost, je bilo spričo danega položaja s strani Koroške treba napraviti poskus, zvezni vladi predložiti uporabne podlage za rešitev vprašanja dvojezičnih topografskih napisov. Potem je deželni glavar izčrpno poročal o tem, kako je prišlo do predloga, po katerem naj bi dvojezične napise namestili v 205 naseljih južne Koroške. Prav tako je omenil, da se je koroška OVP zdaj spet spomnila svoječas-nega osnutka zakona, ki predvideva odločitev na občinski ravni in gre torej še daleč preko ugotavljanja manjšine. Opozoril je, da so ta predlog že leta 1967 odklonile vse tri v deželni vladi zastopane stranke in da zato tudi ne pride v poštev za reševanje tega vprašanja.
Poročilo deželnega glavarja o razvoju problema dvojezičnih napisov je vzela deželna vlada soglasno na znanje, le glede konkretnega predloga za rešitev tega vprašanja (načrt o 205 krajih — op. ured.) je namestnik deželnega glavarja dr. Weissmann kot zastopnik OVP izrekel pridržek. V tem soglasnem sklepu deželna vlada ponovno ugotavlja, da spada izvajanje državne pogodbe v pristojnost zvezne vlade, organi koroške dežele pa da so s svojimi dobrimi uslugami hoteli prispevati k utrjevanju notranjega miru in dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo, kar zagotavlja odprte in mirne meje.
PROSLAVE 1. MAJA
so združile milijone ljudi po vsem svetu
Za prvi maj, mednarodni praznik dela in solidarnosti, so bile tudi letos velike proslave in druge prireditve po vseh deželah sveta. Združile so milijone ljudi vseh narodov in narodnosti v skupni manifestaciji za splošni napredek, za dobro sožitje in mir. Kajti bolj kot kdajkoli prej povezuje današnje človeštvo ravno želja, da bi vsi živeli brez strahu pred vojno in brez skrbi za bodočnost.
Pri nas v Avstriji je bil 1. maj spet v znamenju velikih sprevodov, ki sta jih na Dunaju priredili SPO in KPO, medtem ko je v zveznih deželah prvomajsko praznovanje potekalo bolj na ravni ljudskih veselic. Socialistična povorka na Dunaju je bila menda največja doslej ter je zrcalila današnjo moč in vpliv največje stranke v državi.
V Jugoslaviji so prvi maj proslavili spet z veliko prireditvijo v Beogradu, pa tudi v vseh republikah so bile osrednje proslave, medtem ko so za najrazličnejše druge prireditve poskrbeli v vseh večjih in manjših krajih. Posebno obeležje prvomajskemu praznovanju v Jugoslaviji pa vsako leto dajejo tudi pomembni delovni uspehi — otvoritve novih objektov in podobno.
Za vzhodne dežele, kjer so bile nekdaj prvomajske slavnosti povezane z velikimi vojaškimi paradami, so zdaj značilne mogočne manifestacije delovnih aktivov in najrazličnejše ljudske veselice. Povsod na teh prireditvah, ki so se jih udeležili najvišji državni voditelji, so izpričali solidarnost z narodi, ki se bojujejo za svojo svobodo in neodvisnost.
Precej od nekdanjih so se letošnje prvomajske proslave razlikovale tudi v Zahodni Nemčiji, kjer so bile tokrat povsem v znamenju zahteve po ureditvi odnosov z Vzhodom. V Italiji pa je letošnji 1. maj razumljivo zasenčil predvolilni boj, kajti čez nekaj dni bodo v Italiji volili nov parlament.
Osvobodilne siie
v Južnem Vietnamu napredujejo
Južni Vietnam je trenutno prizorišče zmagovitega napredovanja osvobodilnih sil. Zlasti na severnem področju, v bližini demilitarizirane cone, ki deli Vietnam na dva dela, so osvobodilne enote razbile obrambo saigonskih čet in prodrle na široki fronti proti jugu. V hudih bojih so zavzele Qang Tri, najsevernejšo južnovietnamsko pokrajino. Prav tako pa uspešno nadaljujejo
Nixon bo potova! v Moskvo
Hitro se bliža datum drugega, izredno važnega potovanja, ki si ga je ameriški predsednik Nixon zapisal v svoj letošnji koledar. Najprej je obiskal Peking ter navezal prve stike, ki naj bi privedli do normalizacije odnosov med Ameriko in LR Kitajsko. Ta mesec pa bo Nixon potoval v Moskvo, kjer bo imel razgovore z vodilnimi predstavniki druge velike sile, ki enako kot Amerika že vso povojno dobo odločilno vpliva na potek svetovnih dogodkov.
Prihod Nixona in njegovega spremstva v Moskvo je predviden za 22. maj, potem pa naj bi ameriški gostje ostali v Sovjetski zvezi teden dni. Ogledali si bodo razne zanimivosti tako v Moskvi kakor tudi v drugih sovjetskih mestih, izmenjali bodo vrsto zdravic na raznih prireditvah in slavnostnih sprejemih, toda najvažnejši del obiska bo nedvomno tisti, ki bo ostal več ali manj zavit v skrivnostno tajnost — namreč razgovori, ki jih bodo ob tej priložnosti imeli ameriški in sovjetski voditelji.
Da bo šlo v Moskvi resnično za „veliki dialog", je vsakomur razumljivo, ki vsaj malo spremlja dogajanja v svetu. Amerika in Sovjetska zveza zdaj že dolga leta predstavljata edini velesili, ki pravzaprav odločata o usodi sveta. Seveda se je tudi v vlogi velesil marsikaj spremenilo: Velika Britanija kot nekdanja tretja velesila danes lahko le še sanja o svoji nekdanji „ veličini", medtem ko je LR Kitajska šele na začetku poti, po kateri skuša doseči enakovredno mesto poleg obeh drugih velikanov. Torej je trenutno še vedno odvisno zlasti od Amerike in Sovjetske zveze, kako bo potekal razvoj posameznih velikih mednarodnih problemov.
Ko se je Nixon odpravljal na potovanje na Kitajsko, se je temeljito pripravil. To vsaj v enaki meri velja tudi za njegov bližnji obisk v Moskvi. Med njim in najvišjimi sovjetskimi voditelji je zadnje Čase tekla zaupna izmenjava stališč in mnenj, v Moskvi pa se je dalj časa zadržal tudi Nixonov osebni pooblaščenec Kissinger, ki je — kakor prej na Kitajskem — ^pripravljal" pot v Moskvo.
Obisk predsednika Nixona v Sovjetski zvezi časovno sovpada z dogodki, ki kažejo, da bo v Indokini morda le prišlo do odločilnega preokreta. Sedanja ofenziva narodnoosvobodilnih sil v Vietnamu je brez dvoma resno opozorilo Washingtonu, kakor je po drugi strani zadnja tiskovna konferenca predsednika Nixona, kjer je zagrozil, da Amerika ne bo dopustila ..severne" zmage v Južnem Vietnamu, najboljši dokaz, da hoče Nixon med svojim obiskom v Moskvi demonstrirati „moč" tiste Amerike, ki poleg Sovjetske zveze odločilno vpliva na potek svetovnih dogodkov. Podobno je treba videti stvari tudi na Bližnjem vzhodu, kjer si je Sovjetska zveza v zadnjem času močno utrdila svoje pozicije, medtem ko si Amerika prizadeva, da se njen vpliv ne bi prekomerno zmanjšal.
Morda ravno zaradi tega, ker se stvari v Aziji in na Bližnjem vzhodu ne razvijajo več izključno v korist Amerike, je prišlo do določenega popuščanja tudi v Evropi. Vse kaže, da bo v Bonnu le prišlo do ratifikacije sporazumov z Moskvo in Varšavo, to pa bi nedvomno pomenilo važen uspeh za sovjetsko diplomacijo in s tem okrepitev sovjetskih pozicij pri ameriško-sovjetskih razgovorih.
Polagoma začenja tudi Washington spoznavati, da gre razvoj naprej in ne nazaj, da se je treba temu razvoju prilagoditi. Seveda to za velesilo, kot je Amerika, ni enostavno in ne gre tako hitro; treba je varovati videz. Nixon je tudi na že omenjeni tiskovni konferenci menil, da Amerika ne more kar čez noč prepustiti lastni usodi saigonski režim, kateremu zdaj že toliko let nudi vso podporo. Varovati mora svoj ugled kot velesila, zato mora še naprej bombardirati položaje tistih, katere na tihem že zdaj priznava kot partnerje pri bodočih pogajanjih o mirni rešitvi vietnamskega spora.
Kar velja za eno, velja seveda tudi za drugo stran. In Amerika ter Sovjetska zveza se zavedata, da morata v zvezi z bližnjim srečanjem v Moskvi tudi nekaj pokazati. Najbolj verjetno bo to sporazum o omejitvi raket. oboroževanja, ki je menda že tik pred zaključkom.
svoj pohod tudi na južnem bojišču, v tako imenovanem saigonskem koridoru, le nekaj desetin kilometrov od glavnega mesta dežele.
Zmagoviti pohod osvobodilnih sil je spravil saigonski režim in njegove zaveznike v Washingtonu v hude škripce. Saigonske vladne čete so v mnogih krajih v nevarnosti, da jih povsem odrežejo od njihovega zaledja. Zato vlada v teh enotah, v katerih je tudi veliko nasilno mobiliziranih Vietnamcev, splošen preplah. Prihaja do množičnih pobegov, drugod pa se vojaki skušajo v civilnih oblekah prebiti skozi obroče, ki so jih okoli mnogih večjih krajev in mest vzpostavile osvobodilne sile.
Ameriški predsednik Nixon je na nedavni tiskovni konferenci sicer še enkrat zagrozil, da Amerika ne bo dopustila .zmage severa* v Južnem Vietnamu. Vendar je vprašanje, ali bo tudi tokrat še uspelo obdržati na oblasti sedanji saigonski režim, ki ni le skrajno osovražen med vietnamskim ljudstvom, marveč postaja neznosno breme tudi za Ameriko samo.
OBVESTILO
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bo imeta svoj redni
občni zbor
v soboto 13. majo s pričetkom ob 9. uri dopoidne v dvorani t Deiavske zbornice v Ceiovcu.
Dostop na občni zbor samo z deiegatskimi izkaznicami aii vabiii, ki so bita razposia-na.
izvršni odbor
Nataganje tujega kapitata
v Avstriji
Avstrija je za naložbe kapitaia tujih industrijskih združenj zanimiva dežeia. Vzroki za to so raziični in razumijivi. Ziastt je to njena trajna nevtrainost, ki mednarodno pridobiva na ugiedu; na drugi strani pa njeno me:to v mednarodnih gospodarjih odnosih. Ker ieži v osrčju Evrope in ker je gospodarsko povezana tako z območjem EFTA kot s Comeconom, je zanimiva za vse industrijsko razvite dežeie na Zahodu. V kooperaciji z Avstrijo vidi industrija teh deže! možnost piaciranja svojega biaga na trgu vzhodne in jugovzhodne Evrope. Poteg vsega pa je biia Avstrija — vsaj do zadnjih iet — dežeia z razmeroma visokim rezervarom deiovne site, ki je po industrijskih dežeiah že doigo primanjkuje.
inozemska industrijska združenja so se za naiožbe kapitaia v obiiki ustanavijanja samostojnih podjetij in v obliki kooperacije z avstrijskimi podjetji pričeta zanimati že kma-iu po sklenitvi avstrijske državne pogodbe ieta 1955. Do polnega razmaha pa je to zanimanje prišlo v letih 1964—1966, ko so inozemska industrijska podjetja v Avstriji investirala okoli 3 milijarde šilingov letno. Leta 1967, ki je bilo v mednarodnem gospodarstvu leto recesije, so se inozemske industrijske investicije v Avstriji zmanjšale na 727 milijonov šilingov, v letih 1968 in 1969 pa so spet močno narasle.
V tej zvezi je zanimiva primerjava obsega udeležb inozemskega kapitala na avstrijski industriji. Primerjavo povzemamo po zadevni študiji Sveta delavskih zbornic o odvisnosti industrijsko zaposlenih od inozemskega kapitala.
Po tej študiji je bilo julija 1969 od industrijsko zaposlenih 9 odstotkov odvisnih od bank in koncernov, 17,2 odstotka od podržavljenih industrijskih podjetij, 18,7 odstotka pa od podjetij, ki jih z večino obvlada inozemski kapital. 55,1 odstotka zaposlenih je bilo odvisnih od industrijskih podjetij, kjer prevladuje avstrijski privatni kapital.
Gledano po industrijskih panogah, so od inozemskega kapitala v Avstriji najbolj odvisni delavci v elektroindustriji, namreč 60,5 odstotka delavcev v tej industriji je zaposlenih v podjetjih, ki so v inozemskih rokah. V ostalih industrijskih panogah je ta odvisnost znatno manjša. V industriji papirja dela 28,5 odstotka delavcev v podjetjih, ki jih obvlada inozemski kapital, v kemični industriji pa znaša njihovo število 24,3 odstotka. Med 10 in 20 odstotkov dela v podjetjih oblačilne industrije, industrije usnja, tekstilne in živilske industrije ter zvrsteh kovinske industrije, ki so v inozemskih rokah. Manj kot 10 odstotkov zaposlenih je od inozemskega kapitala v Avstriji odvisnih v rudarstvu in železarstvu, v industriji stekla, industriji mineralnih olj in v industriji kamenin.
skoraj z dvema tretjinama. Ostala tretjina odpade na Veliko Britanijo, beneluške dežele, Italijo, Francijo in Švedsko. Njihov skupni delež se je med letom 1961 in 1969 zmanjšal od 41, na 27 odstotkov, medtem ko se je

GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
Prejšnji tnesec je p	o-
srednjg pros/%f% 30-/etnfce KStanopfipe Geogrgj^egg JrKŠfp% Slovenije.
Geogr%Js^o društvo Slovenije je stro-^ovng organizacija, &i povezuje vse s/ovrns^e geogrgje ter je vez med znanstveno in pedagoško geogrgjvjo. Društvo to ustanovili je(?rK%rj% 2922 siMŠateiji geografskega znštitata ijakijanske ani-verze, ieta 2927 pa je društvo začeio izdajati tadi tvoj strokovni Geogrgjt^r vestnik.
V predvojnem časa te je slovenska Z7M7?ttve?M dejavnost asmeriia predvsem v geomorfoioska raziskovanja aip-skik in kraškik pokrajin ter v raziskovanje kmečkik naselij trt njikovega zemljišča. Že takrat to vzkadiii zanimanje geografov procesi <2e^grz'zac:'je z M arkani-zacije. Vrkanski dosežek prez2vojzze doke v slovenski geografiji je nezTvozHTzo A2c-/ikova ,,5/ovezzz'ja".
Po dragi tvetovzzz' vojni je tadi za slovensko geogr^zjzjo napoči/ čas razširjene z2ej^vzzottz. Pazširi/a te je z/asti tadi organizacija geogr<zjt&egd znanstveno rzzzzt^ovzz/rzega de/a m močno je Marate/ zrzazzttvezzo kva/ificirani pomen, tako da te je zrtr<2z7d vodi/na v/oga s/ovenske geografije v /agos/aviji.
delež preostalih dežel, ki imajo industrijske naložbe v Avstriji, poveča) od 5,3 na 8 odstotkov.
Od leta 1970 inozemsko zanimanje za naložbe kapitala v avstrijsko industrijo stagnira. Vzrok je na eni strani v splošni gospodarski depresiji, ki jo je sprožil padec vrednosti dolarja, na drugi strani pa tudi v tem, da je avstrijski rezervoar delovne sile že skoraj docela izčrpan in se tudi v Avstriji naglo veča odvisnost gospodarstva od inozemskih delavcev. V določeni meri je ta stagnacija tudi posledica naglega zmanjševanja razlik med osebnimi dohodki delavcev v Avstriji in v območju Evropske gospodarske skupnosti. Ne nazadnje pa je na ta razvoj vplivalo tudi zboljšanje odnosov med deželami EGS in Comecona.
Nastala stagnacija na področju inozemskih industrijskih investicij v Avstriji ni zbudila pričakovanje zaskrbljenosti, marveč računajo, da se bo z zboljšanjem mednarodne gospodarske konjunkture povečalo tudi zanimanje za inozemske investicije. Kajti — tako pravijo merodajni krogi — gospodarsko socialna stabilnost v Avstriji, ki stavk skoraj ne pozna, bo za inozemske investitorje slej ko prej najbolj privlačna. V kolikor utegnejo interesi EGS za investicije v Avstriji popustiti, bo interes drugih dežel narasel.
V zadnjem času se med novimi interesenti za industrijske kapitalne naložbe pojavlja japonska industrija. Poleg tega narašča a-meriško zanimanje za investicije v Avstriji, pa tudi Švica, ki omejuje število inozemskih delavcev, išče možnosti za kapitalno udeležbo svoje industrije v avstrijskih podjetjih.
Največ inozemskih podjetij na avstrijskem ozemlju je bilo doslej ustanovljenih na Zgornjem Avstrijskem, kjer zdaj že 38 odstotkov zaposlenih dela v takih podjetjih. Na Nižjem Avstrijskem, Štajerskem in Solnograškem odpade na ta podjetja po 13 odstotkov zaposlenih, na Gradiščanskem 8, na Pred-arlskem 7 in na Koroškem 6 odstotkov. Torej kaže, da se bo v prihodnjih letih začela inozemska investicijska dejavnost podobno večati na Gradiščanskem in Koroškem, kot so zdaj opažali na Tirolskem in Predarlskem.
(bi)
Posebno zanimiv je po primerjavi Sveta delavskih zbornic delež, ki od inozemskih investicij v Avstriji odpade na posamezne dežele. Največji delež odpade na Zvezno republiko Nemčijo in sicer 27,7 odstotka. Med letom 1961 in 1969 se je ta delež potrojil, s čemer je Zvezna republika Nemčija s prvega mesta med inozemskimi investitorji v Astriji izpodrinila Združene države Amerike, katerih delež je v tem času padel od 27,9 na 18,5 odstotka. Na tretjem mestu stoji švicarski kapital, katerega delež se je v istem času povečal od 13,7 na 15,5 odstotka.
Zvezna republika Nemčija, Združene države Amerike in Švica so na inozemskih udeležbah v industriji Avstrije udeležene
Starostno zavarovanje kmetov
JE BILO UZAKONJENO TUDI V SLOVENIJI
Pred nekaj tedni je republiška skupščina SR Slovenije sprejela predlog zakona o starostnem zavarovanju kmetov. S tem zakonom je bilo uvedeno obvezno starostno zavarovanje kmetov, poleg tega pa je o-mogočeno tudi še prostovoljno razširjeno zavarovanje, ki ob višjih vplačilih seveda zagotavlja tudi večjo pokojnino ter razširitev števila zavarovancev, ki delajo na kmetiji. Pri obveznem zavarovanju je po sedanjem zakonu pravica do starostnega zavarovanja namreč urejena po načelu ,ena pokojnina na gospodarstvo" (v primeru smrti zavezanca preide pravica do pokoj-
Bivše ljubeljsko taborišče
BO SPOMENIK SLOVENSKIH TABORIŠČNIKOV
namreč tudi veliko Franco- v posebnem objektu pa bodo
Na južni strani Ljubeija, kjer je biia med zadnjo vojno podružnica ziogiasnega koncentracijskega taborišča Mauthausna, bodo urediti
zovj in predstavniki sioven- razmeščeni predmeti in doku-skih internirancev prediagaii, menti, k! bodo spominjati na
da bi nekdanje taborišče na Ljubeiju obnoviti in bi tako
nekdanje taborišče in na u-sodo njegovih jetnikov. Prav
spomenik siovenskih taborišč- postaio spominski kraj vseh tako bodo natančneje ozna-
nikov.
siovenskih internirancev med čeni tudi kraj), kjer so staie
Danes spominja na nekda- d?"9o svetovno vojno.
barake.
nje taborišče ie spomenik na desni strani ceste, medtem ko je taborišče biio nasproti tega spomenika ter je obsegaio precejšnje števiio barak in tudi krematorij. Da bi se spomin na to taborišče ohrani), so predstavniki pobratenega francoskega mesta Ste Marie
Po zamis!) inž. arh. Borisa Kobeta, ki je že izdeiai idejni osnutek in sedaj pripravijo podrobnejše načrte, naj bi prostor, kjer je biio taborišče, od ostaiega ozemija omeje-vaio nizko rastiinje. Na mestih, kjer so staii stražni stoipi, bodo posaditi macesne. Ure-
auz Mineš (med jetniki je biio diii bodo tudi obhodno pot,
Taborišče-spomenik bodo urejevati v etapah. Prva etapa, to je ureditev zemeijskih dei ter zgraditev obhodne poti, na) bi biia zakijučena do ietošnje jeseni, ko je na Lju-beiju predvidena ietošnja o-srednja repubiiška prosiava nekdanjih siovenskih internirancev.
rtine na zakonca, če fa izpolnjuje potrebne pogoje), medlem ko proslovoljno razširjeno zavarovanje lahko zajame (udi več oseb z isfe kmeiije.
Siarosfno zavarovanje kmeiov je bilo uvedeno z veljavnostjo od začelka tega leta, ko se začenja tudi vplačevanje prispevkov. Pravico do pokojnine bodo prvi upravičenci dobili leta 1973, in sicer z izpolnitvijo 75. leta starosti; v naslednjih letih pa naj bi se starostna meja upravičencev do pokojnine postopno zniževala. Za kmete, ki so bili borci, veljajo v tem oziru posebne olajšave, in sicer pridobivajo pravico do minimalne pokojnine že pri starosti 60 let, socialno ogroženi pa poleg tega tudi pravico do varstvenega dodatka.
Minimalna pokojnina bo v začetku znašala 250 dinarjev mesečno, vendar so v zakonu predvidene možnosti za povečanje zneska pokojnin. Skupščina republiške skupnosti in republiška skupščina znesek pokojnin lahko zvišata ali v okviru razpoložljivih sredstev ali pa v skladu z gibanji življenjskih stroškov (torej podobno kakor je pri nas ureditev glede tako imenovane dinamike rent oz. pokojnin — op. ured.).
Glede načina tinanciranja tega zavarovanja zakon določa, da prispevajo zavarovanci polovico, družbenopolitične skupnosti pa drugo polovico stroškov zavarovanja. Odmerno osnovo prispevka kmetov za starostno zavarovanje sestavljajo katastrski dohodek in dohodek iz gozda, pa tudi vsi drugi dohodki zavarovanca in tistih članov njegovega gospodinjstva, ki so upravičeni do pokojnine.
POSmOKODSVKU
HOUSTON — V četrtek prejšnji teden se je srečno zaključila ameriška odprava na Luno, ko je vesoljska ladja „Casper" iz programa „Apollo 16" srečno pristala na Tihem oceanu s svojo tričlansko posadko. Odpravo je spremljala že od vsega začetka vrsta raznih težav in okvar, vendar se je končno le srečno iztekla. Človeštvo se je s to odpravo obogatilo z nadaljnjimi izsledki o sestavi Lunine površine, kajti ameriški vesoljci so prinesli na Zemljo 111 kilogramov kamenin, posneli so številne slike ter opravili več znanstvenih poskusov. Odprava „Apollo 16" je biia predzadnja v okviru programa .Apollo", zadnja bo predvidoma sledila letos decembra. Potem se hočejo Američani povsem posvetiti programu „Skylab", ki predvideva postavitev krožnih vesoljskih postaj v bližini Zemlje-
NEW DELH! — Indija je izgubila v štirinajstdnevni vojni s Pakistanom 3240 vojakov, je rečeno v poročilu obrambnega ministrstva, ki so ga predložili indijskemu parlamentu. Ranjenih je bilo 8650 oficirjev in vojakov, pogrešajo jih 302, v ujetništvu pa so 504 indijski vojaki. Na nasprotni strani so bile izgube naslednje: na Zah. so Pakistanci izgubili 3000 voj. in 9500 jih je bilo ranjenih, na vzhodni fronti je padlo 3000 vojakov in 4300 je bilo ranjenih, medtem ko je Pakistan v bojih z osvobodilnimi silami izgubil 5400 vojakov, ranjenih pa je bilo 4675. V Indiji je 91.498 pakistanskih ujetnikov.
BERLiN — Ministrski svet Nemške demokratične republike je pooblastil državnega tajnika Michaela Kohla, da „v prihodnjih dneh" parafira prejšnji teden doseženi sporazum o transportu in prometu med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko. V sporočilu vzhodnonemške vlade je rečeno, da bo ta sporazum ratificiran potem, ko bo zahodno-nemški Bundestag ratificiral sporazum Z Moskvo in Varšavo.
MOSKVA — Moskovski patriarh Pimen je trenutno na velikem potovanju po Afriki in Bližnjem vzhodu, kjer bo do 25. maja
obiskal pravoslavne cerkve v Aleksandriji-"	...... rhe
po vsej Afriki in na vzhodu ter patriarhe v Jeruzalemu, Palestini in Bolgariji.
BONN — Zahodnonemški parlament je prejšnji teden zavrnil nezaupnico Brandtovi vladi, ki so jo predložili demokristjani, da bi na ta način preprečili politiko pomirje-vanja, ki jo sedanja zahodnonemška vlada vodi do vzhodnih držav. S tako imenovano .konstruktivno nezaupnico" so hoteli krščanski demokrati spraviti svojega predsednika Barzla na položaj kanclerja. Pred odločilnim glasovanjem je prišlo med nemškim delavstvom do velikih demonstracij, S katerimi so delavci podpirali kanclerja Brandta in njegovo vlado. Le dan za tem glasovanjem pa je v Bonnu prišlo do novega merjenja sil med vlado in opozicijo, namreč pri glasovanju o proračunu, kjer pa je .bitko" izgubila vlada, ker je bilo za in proti predlogu oddano enako število glasov-S tem je bil proračun odklonjen, vendaf ne dokončno, ker je predvideno še ene glasovanje.
MOSKVA — Ob zaključku uradnega o-biska egiptovskega predsednika Sadata v Moskvi je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da izraelska napadalna politika, ki jo podpira Amerika proti arabskim državam, predstavlja glavo* vir napetosti na Bližnjem vzhodu in veliko nevarnost za svetovni mir. Nadalje poročilo ugotavlja, da imajo arabske državo v boju proti Izraelu vso pravico, da iščejo pravično politično rešitev spora, hkrati poda se poslužijo vseh sredstev za osvoboditev zasedenih arabskih področij. Predsednik Sadat se je Sovjetski zvezi zahvalil za pomoč, ki jo le-ta nudi boju arabskega ljudstva.
WASH!NGTON — Ameriški predsednik Nixon je imel po televiziji govor, v katerem je ponovno zavzel stališče do vprašanja Indokine. Po eni strani je Nixon sicer obljubil, da bo Amerika umaknila nadaljnjih 20.000 vojakov iz Vietnama, vendar hkrati zagrozil, da Amerika ne bo prekinila bombardiranja Severnega Vietnama* Njegove izjave so izzvale proteste tudi J Ameriki sami, kjer Nixonu očitajo, da zalil ameriško ljudstvo in ga skušal prevarati.
PEKiNG — V poslanici, ki so jo iz Kitajske poslali Severnemu Vietnamu in <?' svobodilnim gibanjem dežel Indokine, r rečeno, da je LR Kitajska spričo nove am^' riške vojaške pustolovščine v Indokini p^' vzela kot svojo obveznost pomoč in pod' poro narodom Indokine v boju proti an^' riškemu imperializmu.
DUNAJ — Delegacija jugoslovanske lj**d' ia čelu z načelnikom federa;'
ske armade na ___- ________________ .
nega štaba generalpolkovnikom Bubnjem r bila na obisku pri avstrijski voiski.
Sožitje Nemcev iti Siovencev v Cerkvi na Koroškem
Tok je naslov posebne predloge, ki jo je pripravil in prejšnji teden predstavi) koroškemu tisku skupni nemško-siovenski koordinacijski odbor. O prediogi bodo zdaj razpravljali v tarnih deiovnih krožkih in na dekanijski ravni, jeseni pa naj bi jo končnoveijavno sprejeti na tretjem zasedanju sinode. Predloga se zavzema za pogiobi-tev medčloveških odnosov in za sodeiovanje obeh narodov v deže-ti. Upoštevajoč dejstvo, da na Koroškem že več kot petdeset iet obstojajo huda narodnostna nasprotja, naj bi nemško-siovenska sinodalna predioga pomagata graditi take osnove, ki naj omogočijo vsem tjudem mirno sožitje.
iz obširnega besedila predloge izhaja, da hoče cerkev na Koroškem v bodoče posvetiti precej več skrbi zbliževanju obeh narodov v deželi, pri čemer ji ne gre le za skrb za številčno sorazmerje in ne zgolj za strpnost, marveč poudarja, da le .skupno prizadevanje vse občine ob bratskem upoštevanju potreb bližnjega omogoča doživetje in dokaz enotnosti obeh narodnih skupin v Kristusu". V smislu drugega vatikanskega koncila, ki je izpovedal pripravljenost Cerkve na sodelovanje pri reševanju družbenih vprašanj v svetu, se tudi Cerkev
))M7acf; rod«
zaključi! 21. tetnik
Z MdjMovejso IrevZ/^o 9—70 za ??Mj Zw ;%%/; je „Af/a;/Z rod" Zg^/jKČZ/ rpoj 27. /e;n/^ Zn je vse^a^or na Mresta, da se o/? tej prZ/ožnostZ 2a7wa/:r7!0 vsem ^tvštrrr, sedanji trt z/astr tad: ^odočrrrr soJe/afcerw, &Z s^r^rjo za redrro rzAajarrje tega sp/osno ^rt/ja^/jerrega so/s^ega //sta za &oroš&o Mt/adrMO.
Vte/rŽž/etrAjes/oHrer/Matošo/-Mr/aJ:rro že na t/soče stran/ za-n/Mr/vega /n poačnega branja. Na straneh .N/adega roda" so sprego-VorZ/Z stevt/n/ ač/te/j/ /n drag/ sode-/ave/, ^/ so otrobom pr/pooedooa// o najraz//ewejš//< stvareh /n dogod/:;7r ter j/nr pr/^//ža// razvoj doma /n v sveta. V vsa&Z stev//^/ „N/adega roda" so se og/asa/Z anretn/^Z s/ovens^e besede — p/sate/j/ /n pesnZ&Z, ^Z so tn/ad/nr ^ra/cenr pr/^aza/Z /epote s/o-vens^ega jez/^a /n bogastvo s/oven-s&e&nj/ževnost/.
7*a^o „A7/ad/ rod" med naš/m m/a-d/m rodom zdaj že 27 /et oprav/ja svojo odgovorno /n %?&rat/ 7?va/ežno na/ogo v &or/sf atrjevanja zvestobe 'n /ja^ezn/ do mater/nič/ne. Pr/ tem njegovem de/a ma tad/ v bodoče Ze/Zmo o/d/o aspe/ra, ^o /*o po po/et-n//) poč/tnZca/? stop// v nov 22. /et-n/^. Ze/Zmo ma, da /d pr/tegnZ/ se Več sode/avcev. Zn že/Zmo ma, da ^Z zaje/ se večjt &rog ^ra/cev, ^Z /<o-do potem spet rad/ Zn zvesto sega/Z Po vsa^Z posamezn/ števZ/^Z ter črpa/Z 'z nje vse tZsto bogastvo, ^Z ga a-stvarja č/oves^Z am.
na Koroškem .odločno izjavlja za pravično reševanje vseh vprašanj v deželi ki zadevajo obe narodni skupini v škofiji".
Velik poudarek daje predloga dvojezičnosti ter pravi, naj vsi cerkveni uradi, ustanove in organizacije ter njihovi uradni predstavniki in funkcionarji skrbijo, da bo v cerkvenem področju vsakemu človeku dvojezičnega ozemlja omogočena uporaba njegovega jezika .v duhu krščanske ljubezni do bližnjega". V dvojezičnih farah naj načeloma delujejo duhovniki, ki imajo izpite v obeh jezikih in ne sme se dogajati, da bi se spreminjalo lice fare ali dekanije v to ali ono smer.
Na področju liturgije se predloga zavzema za skupno obhajanje bogoslužja ob uporabi obeh jezikov ter poudarja, da naj ima pri dvojezičnih liturgičnih opravilih prednost skupno obhajanje, nikakor pa ne barantanje za .pravični" delež obeh jezikov; kot združujoči ele-
ment pa ima tatinski jezik tudi v bodoče svojo polno upravičenost.
Glede verouka predloga uvodoma ugotavlja, da šole v dvojezičnem ozemlju služijo sporazumevanju obeh narodov že v otroški dobi in spričo te naloge ne smejo zapostavljati nobene narodne skupine. O veroučnem jeziku so starši upravičeni in dolžni, da glede otrokove verske vzgoje in izobrazbe pravilno odločijo, pri čemer naj upoštevajo, da se mora verouk vršiti v jeziku, v katerem je bil otrok v družini deležen svojih prvih doživetij. Zato naj se starši pri odločanju glede veroučnega jezika jasno zavedajo njegove dalnjosežnosti ter ne smejo ravnati ne pod zunanjim pritiskom in ne pod vplivom upravičenih u-krepov.
Dvojezičnost in načela enakopravnega sožitja morajo biti uveljavljena tudi v cerkvenih gremi-jih. Glede škofijskega zastopstva Slovencev se predlaga ustanovitev slovenskega pastoralnega odbora kot reprezentativnega zastopstva Slovencev v škofiji, medtem ko se pri ordinariatu naj ustanovi ofici-alno zastopstvo, ki bo v stalni povezavi s slovenskim pastoralnim odborom zastopalo zadeve slovensko govorečih vernikov škofije pred škofom in pred škofijskimi uradi.
Večer koroških književnikov
V	OKViRU DOLENJSKEGA KULTURNEGA FESTiVALA
Kostanjevica na Krki je letos že sedemnajstič prizorišče Dolenjskega kulturnega festivala, ki vsako leto obsega celo vrsto najrazličnejših kulturno-prosvetnih in umetniških prireditev.
V	okviru letošnjega XVII. Dolenjskega kulturnega festivala bodo v soboto 6. maja priredili poseben .Večer koroških književnikov", na katerem se bodo predstavili naši literarni ustvarjalci Milka Hartman, Valentin Polanšek, Gustav Januscb, Florian Li-pusch, Andrej Kokot in Janko Messner. Njihova dela bodo izvajali priznani slovenski gledališki in filmski igralci Štefka Drolčeva (ki smo jo pred nedavnim občudovali v slovenskem filmu „Na klancu"), Miha Baloh in Marjan Kralj, o sodobni literarni dejavnosti med koroškimi Slovenci pa bo govoril docent za zgodovino slovenske književnosti na ljubljanski univerzi dr. Matjaž Kmecl, ki je leta 1969 sodeloval tudi na prvih koroških kulturnih dneh v Celovcu s predavanjem o slovenski koroški poplebiscitni književnosti.
Večeru koroških književnikov je tudi Dolenjski list, ki izhaja v Novem mestu, posvetil zadnjo številko svoje posebne družbeno-kulturne priloge .Dolenjski razgledi". Na uvodnem mestu piše dr. Matjaž Kmecl o obisku koroških književnikov (njegov članek objavljamo na 7. strani današnje številke — op. ured.), ki so potem predstavljeni v besedi in sliki ter s kratkimi odlomki; na vezi s Koroško pa opozarjajo tudi slike z gostovanja kostanjeviških igralcev, ki so pred leti z Miklovo Zalo obiskali naše kraje.
Nedvomno pomeni fa predloga nekaj povsem novega v zgodovini kafoliške cerkve na Koroškem. Vsebuje marsikaj dobrega in pozitivnega, kar bi gofovo pomagalo odstranjevati krivice, ki so se v preteklosti dogajale našemu človeku tudi s cerkvene strani. Je pa fo seveda v prvi vrsti odvisno od tega, kako bo uspelo načela, ki jih vsebuje predloga, uveljaviti v praksi.
LETOS ŽE OSMIČ TURISTIČNO-FOLKLORNA PRIREDITEV:
.Kmečka ohcet" v Ljubljani
V dneh od 23. do 28. maja bo v Ljubljani spet tu-ristično-folklorna prireditev, znana pod imenom .Kmečka ohcet".
Zamisel o tej prireditvi sega v leto 1965, ko se je v Ljubljani neki domači par ženil po starih slovenskih običajih. Takrat je prireditev vzbudila med Ljubljančani veliko pozornost in že naslednje leto je .Kmečka ohcet" dobila mednarodni značaj, kajti poleg slovenskega para sta se v Ljubljani ženila še ženin in nevesta iz Švedske. Potem je dobivala prireditev iz leta v leto večji obseg, tako da je postala ena največjih tovrstnih privlačnosti v Evropi ter privabi zdaj v Ljubljano na desettisoče domačih in tujih obiskovalcev ter na tisoče narodnih noš.
Na vseh dosedanjih kmečkih ohcetih v Ljubljani se je poročilo že 57 parov iz 13 držav. Letos, na osmi Kmečki ohceti, se bodo zbrali ženini in neveste iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Italije, Norveške, Sovjetske zveze, Švedske, Švice, Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije in šestih jugoslovanskih republik, skupno 16 parov. Prvič bosta v Ljubljani zastopani Sovjetska zveza (par iz Gruzije) in Amerika (Pennsylvania).
Spored letošnje Kmečke ohceti je izredno obsežen in pester. V torek 23. maja bodo ženitni pari prispeli v Ljubljano. V sredo ob 18. uri bo neveste in ženine sprejel predsednik skupščine mesta Ljubljane, ob 20. uri
pa bo svečana otvoritev Kmečke ohceti s predstavitvijo parov in koncertom Slovenskega okteta. V četrtek ob 12. uri bo folklorna prireditev .Dekliščina" v Dolskem pri Ljubljani in ob 16. uri .Fantovščina" v Preddvoru pri Kranju, medtem ko bo ob 19. uri .Slovo od nevest" v hotelu Golf na Bledu. V petek dopoldne bodo pari obiskali pivovarno Union v Ljubljani, ki je glavni po krovitelj celotne prireditve; ob 12. uri bo turistični rally Ljubljana—Metlika in ob 16. uri folklorna prireditev .Prevoz bale" po belokranjskih običajih v Met-
liki.
Na dan poroke, v soboto 27. maja, bo spremlja! ženine in neveste k svečanemu poročnemu obredu v ljubljansko Mestno hišo sprevod narodnih noš, okrašenih kočij in voz, godb in narodno-zabavnih ansamblov. Svatovski sprevod se bo od 11. ure naprej pomikal po ljubljanskih ulicah od Gospodarskega razstavišča do Magistrata, kjer bo ob 12. uri svečani poročni obred. Prešerno svatovanje v veliki dvorani hale Tivoli bo trajalo od 14. do 23. ure ter bodo v programu sodelovale skupine in narodno-zabavni ansambli; obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi kulinarično revijo, ki jo bodo priredile kuharske ekipe ljubljanskih gostinskih podjetij.
Letošnja .Kmečka ohcet" se bo zaključila v nedeljo, ko bo ob 15. uri posavsko štehvanje na kopališču Ježica v Ljubljani.
Tržaško gledališče
DOBILO URADNO PRIZNANJE
Po dolgih letih boja za uradno priznanje svojega gledališča so tržaški Slovenci končno le uspeli. Prejšnji teden je bilo namreč na tržaški občini formalno ustanovljeno .Stalno slovensko gledališče", kar pomeni, da je tamkajšnje slovensko gledališče postalo javnopravna u-stanova, ki bo v bodoče deležna tudi večje javne podpore s strani občine, dežele in države.
Tržaški župan Spaccini je ob tej priložnosti spomnil na protifašistični boj in poudaril, da je prav iz spoštovanja do mučenikov zraslo načelo, da se ne morejo razločevati ljudje zaradi njihovega jezika, da ni razlik med deželami in ni razlik zaradi verskega prepričanja. .Gre za oporoko, v katero verujemo in ki mora biti navodilo za vsak dan našega življenja in ne samo takrat, ko se občasno poklonimo spominu žrtev. To je vodilo za pot, po kaferi moramo hoditi."
Predsednik Stalnega slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar pa je med drugim naglasil, da so morda zares in za vedno pokopani strahovi iz preteklosti in ,da bo tudi naši ustanovi kot vsem drugim slovenskim kulturnim ustanovam v Italiji dana možnost, da svobodno služijo svojim žlahtnim namenom zbliževanja med narodi in medsebojnega duhovnega bogatenja".
TONE SVETiNA
!!H liliji!' iiiiiiiiiiiHT ^3 lij!:!,
))) n, M w
H

Hit, Hi jiiiiii
DRUGA KNJIGA
Videla sta, da je dekle padlo na kolena in dvignilo Rezane roke kakor otrok pri molitvi. Zagledala se je v košček mračnega neba med vršički smrek. Najbrž je prosila obveščevalca, ki je čakal za njenim hrbtom, naj ji dosoli, da ;j uteši to zadnjo željo. Psiček se je vzpenjal po ''jej in cvilil. Odjeknit je strel in padla je na obraz. Psiček je strgal in jo kakor drobna senca pocedi) čez obrobje
^otla.
.Človeške poti so ničeve," je pomislil Blisk. .Zemlja je ^'°g!a, po kateri blodimo kot slepci, dokler ne dospemo točke, od koder ni nobene poti naprej. Pravzaprav je ^Se življenje samo prikrito ubadanje s problemom smrti."
.Čisto si spremenjen, Blisk," je dejala Melita in se zajedala v njegov bledi obraz.
.Ta pes me je spravil s tira," je rekel, samo da je ne-odgovori), Vanj pa se je zarezalo kakor nož v živo "*eso:
.Čemu se pobijamo med seboj, ko vsi tako radi živijo?) Še kužek... Tega pobijanja ne bom razumel ni-ko]j .
Melita je zavzdihnila, kot bi razumela njegove misli: 'Tudi ranjence so pobili. Očetje so bili med njimi, pa tudi *^Qdi ljudje, skoraj otroci! Kako me boli, da jim nismo "*°9li pomagati I*
Blisk je molčal in mračno zrl predse. Ustnice so se mu kljubovalno stiskale, trde pesti so stiskale avtomat. Obrnil se je in se oprezno ozrl proti gozdu, ki mu je postal nenadoma nevaren, ves tako prostran in tuj ko puščava na mesecu. .Ali je človek gospodar svoje usode ali ni?" si je zastavil vprašanje. In tudi tega ni vedel, ali je laže izdati nalog za uboj ali ga je laže izvršiti. Oboje je težko. Nikomur na svetu ne bi priznal: tega dekleta ne bi mogel sam ubiti. Pa vendar je imela strup, ki bi ga uporabila proti njim. Zato se je zdet samemu sebi slabič in nezrel za posel, ki so mu ga zaupali.
Obveščevalca na dnu kotla sta zavlekla trupli v škrapljo, kamor je izginjala voda, in ju zatrpala z debelim kamenjem, ki sta ga izruvala iz pobočja. To sta kmalu opravila. Ko sta se vzpela na rob, jima je pot curljal po čelu in zalival oči in obrvi.
Spogledali so se.
.Zakaj nista ubila še psa?" je vprašal Blisk.
.Pes ni kriv za neumnosti svojih gospodarjev," je odgovoril eden.
Drugi pa je dodal:
.Jaz sploh ne morem ubiti kužka. Psi so mi preveč pri srcu, zmeraj smo jih imeli pri hiši."
.Prav imata, čeprav nam to lahko škodi. Tudi meni se je smilil," je dejal Blisk.
,Bil je zelo prijazen kužek. Skoda, da ga nismo vzeli s seboj," je dejala Melita.
Prisluhnili so bobnenju orožja, potem pa je Blisk nagonsko izbral smer za umik. Zavili so tja, kjer se je boril divizijski štab. V koloni so sestopati v goščavo.
Z orožjem, pripravljenim na strel, so se pomikati od drevesa do drevesa. Prehodili pa so le nekaj sto metrov, ko so zagledali med drevjem kolono Nemcev. Potuhnili so se
in jih skušati prešteti. Videli so, da so jim prerezali pot. Zdaj so imeli Nemce pred seboj in za seboj. Drug za drugim so zdrsnili na rob valovitega sveta in namerili orožje. Z nekaj rafali so spravili kolono na tla. Nemci so se takoj razvili v strelce in strahovito napadli. Zato so se nemudoma umaknili. Med tekom so poslušali krike povelj, ki so jih spominjali na glasove razjarjenih ujed. Razvneto se je streljanje, kot bi se sovražnik spopadel z bataljonom. Bili so že daleč od Nemcev, ko so še vedno ječali odmevi po gozdu.
Tavali so še bolj previdno, ko da jih za vsakim drevesom pričakuje smrt. V gozdu je bilo čedalje bolj temačno in Blisk se je zbal, da so se izgubili. Tudi gozdni delavec, ki jih je vodil, ni vedel, kje so. Le približno je slutil, kje zahaja sonce. Streljanje je ponehavalo. Zavladala je grozljiva tišina, le deževne kaplje so tleskale po vlažnem pobočju.
Blodili so dve uri, ko jim je svet postat spet poznan. Blisk je hodit na čelu. Pravzaprav se je opotekal od drevesa do drevesa in kljuboval strahu, ki mu je krotovičit drobovje. V ustih je začutil grenko slino, pestila ga je lakota, v kolenih mu je tičala slabost, da bi se najraje zgrudil in obležat. Vedel je, da se bliža meji svoje telesne vzdržljivosti. Samo živalska volja ga je vlekla naprej. Zdaj je sam doživet Jelovico, v kateri so se izgubljali celo lovci, pastirji in drvarji ter so se je bali Nemci in partizani.
Med drevje se je lepila deževna noč. Nebo nad smrekami je bilo črno in se je premikalo, kot bi vrela v kotlu smola. Grmenje, ki se je bližalo iz daljave, je naznanjalo nevihto. Ko so obupani obstati in prisluhnili v tišino, so zaslišali ihteč glas.
Šli so naprej za glasom in se spet ustavili. Glas je bil podoben cviljenju psa na pogorišču. Bil je zelo tenak,

-&<><><><><><><><><><><>^^
Slovensko prometno društvo .Zarja" v Železni Kapii
vabi na
PEVSKI KONCERT
ki bo v nedeijo 7. maja 1972 ob poi 12. ufi v lami dvorani v Železni Kapi). Poje pevski zbor .Angel Besednjak" iz Maribora pod vod:lvom prof. Brankola Rajšterja.
Ljubileiji narodne in umelne pesmi iskreno vabijeni.
!z!et naših žena
Pred nedavnim so se siovenske žene, pripadnice Zveze siovenskih žena, podate z avtobusom na izlet po Koroški. Njih gtavni cilj je bi) obisk znane Štalenske gore, kjer so si hotele ogledati zgodovinske zanimivosti izkopanin, kjer so pred približno 2000 leti imeli keltski No-riki in Rimljani svojo rezidenco. Žal muzej še ni bil odprt, tako da žene niso dosegle svojega namena, da bi se podrobneje seznanile z zgodovinskimi posebnostmi tega kraja. V Št. Vidu ob Glini so se ustavile in si ogledale bivši grad, ki izvira še iz 9. stoletja. Tudi tu so imele smolo z ogledom, ker so ravno tedaj nekaj popravljali in pleskali.
Putpače
Prejšnjo soboto je bil po daljšem času zopet lep sončen, vendar žalosten dan za sorodnike, prijatelje in znance Pauschove Micije, po domače Šojovčinje iz Pulpač. Po daljšem trpljenju je v najlepših letih, stara komaj 53 tet, umrla v celovški bolnišnici in zapustila tri otroke v globoki žalosti.
Pokojna Pauschova Mici izvira iz zavedne Einspielerjeve, po domače Foltove družine iz Zgornje Vesce. Kot zavedna Slovenka je v času nacistične strahovlade aktivno podpirala partizane, med katerimi sta se bojevala tudi njena brata Foltej in Hanzej, ki zdaj oba živita v Sloveniji. Tudi po vojni se je aktivno vključila v delo za obstoj našega življa na Koroškem. Leta 1951 jo je poročil Šojevčev Hanzej iz Pulpač in pripeljal na svojo domačijo ob Dravi, kjer se je Mici kmalu vživela med domačini in jim bila dobra soseda. Vsa leta je delala in garala v Vrbi. Ljudje trdijo, da je bila pridna kot čebela in da je prav ta pridnost bila vzrok prezgodnje smrti. Tudi smrt njenega moža, ki je umrl pred enim letom, je očitno vplivala, da se ji je zdravje še bolj poslabšalo in da je končno podlegla. Skratka, pokojni Mi-ciji je bilo življenje delo in žrtev za druge. Zato jo bomo vsi, ki smo jo poznali, ohranili v lepem spominu.
Zadnjo soboto dopoldne smo jo položili k zadnjemu počitku na farno pokopališče v Št. liju. Velika
V bližini Gospe Svete so se u-stavile pri vojvodskem prestolu, kjer so nekdaj ustoličevali koroške vojvode. Po izdatnem kosilu v Go-spej Sveti so se odpeljale v bližnjo vas Krnski grad, kjer je bil že v 7. stoletju sedež knezov in približno 400 let glavni kraj Koroške. Na Krnskem gradu so pričeli ustoličevati koroške vojvode. Zadnje ustoličenje, pri katerem so uporabljali slovenski jezik, je bilo 18. marca 1414. Obred ustoličenja so opravljali na knežjem kamnu, katerega imajo danes shranjenega v celovškem Deželnem muzeju.
Na povratku so se žene ustavile v Celovcu pri Konigu in obujale spomine na pretekle ure in hkrati že kovale nove načrte za naslednji izlet. Izlet Zveze slovenskih žena je bil za udeleženke, med katerimi je bilo tudi šest žena iz Maribora, res nepozabno doživetje. Še in še so zatrjevale, da bo treba v bodoče pripraviti vsako leto vsaj en izlet, če ne več. Takšni izleti ne koristijo samo spoznavanju krajev, ljudi in zgodovine, temveč tudi medsebojnemu utrjevanju tistega tovarištva, ki ga lahko doživljamo samo v sproščeni družbi. Tudi avto-podjetnik Štefan Sienčnik, dober poznavalec bližnjih in daljnih krajev, je s svojimi razlagami mnogo doprinesel, da je bil izlet še bolj zanimiv in poučen.
Minimundus spet odprt
Ko M oJgovorM: Jej^vMZ&Z preJ /ef:' z%če/Z gr%JZfZ	MM/:
svet o/* Vr/n^fMt jezerK, so zanj Zz^ra/Z res naj/epš: prostor ?M poJročjK west% Ce/ovc%. Z.eg%, jo tMM .MM/Z svet" v ZJZžZMZ Vr/?s^eg% jezera s pre/ep:w razg/et/oM? prot: jaga, z/ast: v ostenje /(osate, se ne Ja prtmerjat: z Mo/?eM:M: Jrag:Mt ^rajeMt na .Koros&eM! :n v zlvstrtj:. /Ve saM:o Ce/ovča-n;, temveč taJ: Xorošc: so /a/?^o aprav:čewo ponosn: na to pr/Jo/ntev, /e: se Zz /eta v /eto Z?o/j tzpopo/njaje :'n veJno ^o/j /zprem/nja svoje /:ce z nt/m-zgraJ^am: :n Jrag/m: zaM:'MMVo.s:M::' Zz ce/ega sveta.
A/a/: svet je prvega maja spet ot/pr/ svoja vrata. A/eJ g/avn/m: pr:'-Jo/Vtvam: tega /eta sta neJvomno moJe/a starega praškega rotovža :n časi:'t/j:'ve zgraJZ*e samostana v 5taJen:c: v /agos/av:;:, ZV ja je zmoJe-/:ra/ znan: moJe/ar :n s/:^ar /ertna Zz 7*re/::nje pr: /it. 7/ja.
Lansko /eto je A/a/: svet o Z* Vr/?s^em jezera o/ns&a/o 367.300 gostov. 5 tem je /?:7o Jvom:7:jons&o štev:/o preseženo za JoZro četrt/no M?:'/Zjo?M. Za /etošnjo sezono oJgcvornZ Jejavn:%: aprav/čeno apajo, Ja /?oJo to štev:/o se povtsa/:'. Razvese/j/va je agotov:tev, Ja so nov: voJn:^ s^oz: A/:'n:manJas oprem:/: taJ: z ang/esZVm, fr^Mco^^ZrM, ZM/Zjans^ZM: :n s/o-vens^/m Z<eseJ:/om, ta&o Ja Z^o M:eJMdrojMZ pa/'/:^:, ZV je Z*:/a na oZ*:s^a A/:'n:manJasa najZ^o/j zastopana — zaJoščeno.
Za J: JoMMČema pre/^/va/siva je A/:n:manJas s svoj:m: nov:m: moje/: posta/ pr:v/ačen. A/a/:' svet, katerega o/VsZ? je možno v^/jač:t: v po-po/J^MS^Z :z/et, je meseca maja :n jan:'ja oJprt oJ #. are zjatraj pa Jo d. are zvečer. Č:st: JoZcče^ je namenjen m/aJ:'n:', Z::' je potre/ma poJ-pore.
udeležba žalnih gostov, ki so jo spremljali na zadnji poti, je najzgovornejši dokaz, kako znana in priljubljena je bila. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Pet-ričič. V cerkvi in na grobu so se od pokojne poslovili bilčovski pevci, ki so ji zapeli v slovo nekaj v srce segajočih pesmi, ki so marsikateremu pogrebcu izsilile solze.
Pokojno Šojovčevo Micijo bomo ohranili v lepem spominu, sorodnikom in predvsem otrokom pa izrekamo naše globoko sožalje.
L jtn*)JpL°.. 50-LETNICE
SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA „JEPA - BAŠKO JEZERO"
ki bo v soboto 13. maja 1972 ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah
Na sporedu bodo slavnostni govor, pozdravi, nastopi pevskih zborov jubilejnega društva, SPD .Kočna" iz Sveč in ..Viharnik" iz Ribnega pri Biedu ter nastop (oiklorne skupine iz Bohinja.
K števiini udeležbi vabi	odbor
Pohod v naravo
Kljub predhodnemu slabemu vremenu, saj je skoro ves teden deževalo, se je 6. ljudskega pohoda okoli Šent-urške gore, katerega je v nedeljo 23. aprila priredilo deželno turistično društvo „Naturfreunde", udeležilo o-koli 4000 turistov. Dve tretjini sta se odločili za daljšo pot, dolgo okoli 30 kilometrov (podrobneje o poteku smeri smo že poročali) in prejeli zanjo zasluženo priznanje — srebrno kolajno. Poleg številnih krajevnih skupin turističnega društva „Natur-freunde" so se pohoda udeležili tudi zastopniki Avstrijskega planinskega društva, močna odposlanstva slepih športnikov in invalidov ter gostje iz Štajerskega in daljnega Mainza, kjer se bo v nekaj dneh prav tako odvijal velik mednarodni ljudski pohod v naravo.
Najstarejši udeleženec pohoda, Ma-ximilian Marketz iz Celovca, star 81 let, se je lotil kar daljše proge (30 kilometrov). Sledil mu je 77-letni upokojenec Franz Zechner, prav tako iz Celovca, ki je opravil že vseh dosedanjih 6 ljudskih pohodov. Zechner je star .zaje", saj je že 62 let član organizacije .Naturfreundov". Najmlajši .vandrovček" pa je bil star komaj štiri leta.
Za brezhibno organizacijo pohoda so odgovarjale kontrolne postaje, ki
»Anatevka« v Celovcu
Od nedelje naprej gostuje v celovškem gledališču ansambel The-ater an der Wien z znanim glasbenim komadom „Anatevka". V ansamblu sodeluje tudi več članov dunajskega komornega zbora, ki ga vodi naš rojak Hanzej Gabriel.
Ob tej priložnosti bo del omenjenega zbora ob spremljavi orkestra celovškega gledališča v nedeljo 7. maja 1972 ob 9. uri v lami cerkvi v Št. Janžu v Rožu pod vodstvom Hanzija Gabriela izvajal odlomke cerkvene glasbe Schuberta, Brucknerja In Gallusa. Ljubitelji klasične cerkvene glasbe so na to cer-kveno-glasbeno prireditev prisrčno vabljeni.
so s pomočjo brezžičnih naprav skrbele, da ne bi prišlo do kakšnih manipulacij. Tudi okrepčevalnice, nameščene ob poti, so marsikateremu izmučenemu turistu dale oziroma vrnile potrebne moči, da ni vrgel puške v koruzo. Ob 16.30 uri so zadnji vandrovci dosegli svoj cilj, nekateri bolj, drugi manj utrujeni, vendar srečni, da so zopet nekaj doprinesli za svoje ljubo zdravje.
ČESTITAMO!
Koroški deželni glavar Hans Sima je minuli teden nekaterim zaslužnim kmetom izročil dekret o imenovanju za ekonomske svetnike. Med njimi je tudi Pave! Krušic, po domače Šenhlab v Bilčovsu, ki je bil visokega priznanja deležen za prizadevanja na področju naprednega kmetijstva. K imenovanju za ekonomskega svetnika Pavlu Kru-šicu iskreno čestitamo!
Lepena
Družino Miklav v Lepeni pri Železni Kakli je v nedeljo popoldne zadela tragična nesreča, katere žrtev je bil dveletni sinko Rudi. Utonil je v tri metre globoki gnojnični jami. Kljub zdravniški pomoči in umetnemu dihanju iz ust v usta so bila zastonj vsa prizadevanja, da bi rešili malemu Rudiju življenje.
Starši nesrečnega otroka so bili tisto popoldne odsotni, na malega Rudija je pazil njegov ded. Med časom, ko je slednji šel v svinjsko kuhinjo čistit neki kotel, je Rudi nenadoma izginil. Ded ga je takoj začel klicati in iskati. Kmalu nato sta se vrnila tudi oče in mati. Obupno sta klicala sinka, vendar odgovora ni bilo. Težko si je predstavljati, kako je zadelo očeta, ko je potem slučajno zagledal v gnojnični jami plavati trupelce svojega sinka.
Na posestvu, ki je pred desetimi leti pogorelo, so v zadnjem času zgradili moderno gnojnično jamo. Kljub temu, da je bila zavarovana z ograjo, se je mali živahni fantič oči-vidno pod ograjo splazil k jami in padel vanjo.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
visok in rezek kot glas flavte. V gozdu je odmeval, kot bi jokala vsa ta črna debla stoletnih smrek, brezčutna zemlja in turobno nebo nad njimi.
.To bo naš pesi Gotovo se je z jermenom ujel med veje in zdaj cvili, ker ga je strah," je ugotovil Blisk.
.Rešimo kužka! Vzemimo ga s seboj," je prosila Melita.
.Saj ni daleč," je menil drvar.
Šli so za glasom, ki jih je vodi) po valovitem svetu, dokler se niso znašli na robu, ki se je prelomil v nekakšno brezno. Obstali so. Ko je blisk razžaril nebo, so pred seboj zagledati vrtačo, ki je zijala pred njimi kakor usta smrti.
.Orkamadona! Tam smo, kjer smo ju pobili!" je dejal obveščevalec.
.Blodili smo v krogu," je ugotovil drvar.
Vsi so se privlekli na rob. Naslanjali so se na drevesa in gledali v temno globočino, od koder je odmevalo turobno cviljenje. Onemeli so v grozi. Temno noč je spet presekal kačji jezik slepečega ognja. Rumeni soj je zamrl v vijoličastem drevju. Na dnu globače so zagledali belega psička, ki je steza! glavo proti nebu. Njegov jok je požrl grom, ki je napolnil gozd s hrumenjem, kot bi se lomilo drevje. Spet se je zabliskalo in zagrmelo tik nad njimi, kot bi se vesolje preklalo na dvoje. Ulila se je ploha.
.Pojdimo s tega prekletega kraja!" je dejal Blisk.
Slediti so mu molče, z odsevi bliskov v očeh. Nikomur ni prišlo na misel, da bi šel po psa. Zabloditi so v gozd. Opotekali so se od drevesa do drevesa, kar na stepo. Proč, čim dlje proč od tega kraja!
Obstali so šele, ko niso več slišali cviljenja. Brez moči so popadali na korenine smrek. Dež je pljuskal po njih in rohnenje neba je pretresalo vesoljni svod nad izgubljenim gozdom.
13
Ležat je v kotu in razbolela glava mu je počivala na kupu suhega gnoja. Pretepeno telo je čutil ko tisoč ločenih bolečih delcev. Zal mu je bilo samo to, da se ni pognal po strmini, ko so ga peljali ujetega, in se rešil muk in sramote. Tako pa si ni želel nič drugega kot nagle smrti. Po skodlah je zamolklo štropotal dež. Začutil je, da skozi smrdljivo temo, napolnjeno s hropenjem, padajo težke deževne kaplje. Sprva so mu padale na hrbet, potem so ga začele pikati po glavi. Predramil se je iz bolečega, omotičnega sna in zbudile so se mu misli.
Obležal je kot prestreljen. Da bi spoznal svojo vztrajnost in sposobnost kljubovanja, se ni premaknil. Čez nekaj časa mu je bilo, da bi zblaznel. Kljub temu pa ga je voda osvežila. V njegovi zavesti so se razgrinjali svetovi davnih doživetij in mu dramili odpor proti smrti. To je pomenilo, da se še ni vdal. Premaknil je glavo, da mu je kapljalo v usta. Občutki so se spremenili. Iz ust je pregnal okus krvi in potešil žejo, ki mu je žgala grlo. Odprl je oči. V staji je bito polmračno, skozi reže opaža na obeh straneh se je svetlikalo deževno jutro. Okoli njega je ležalo sedem pretepenih mož z brezizraznimi očmi. Preden so bili zaslišani, je vstopilo v stajo šest močnih, visokoraslih policistov. Drugega za drugim so brez besed dvignili, mu zamašili usta in ga obesili na tram. Potem sta ga dva korenjaka premlatila s pasjimi biči. Udrihala sta tako ravnodušno, kot bi iztepala preprogo. Vsak je dobil enak .obrok", petindvajset udarcev, kot je bilo dovoljeno po predpisih o postopku poostrenega zaslišanja. Dokler je Gorazd gledal, ni doumel te nemške .pravičnosti*. Celo zamahi so bili za vse enako močni in enako uničujoči. Ko so pretepenega spustili s trama, se je zrušil kot spodsekan. Drugega za drugim so hladnokrvno polagali v vrsto.
Gorazd je bil na vrsti zadnji. Bojazen ga je objemala, stiskal je zobe in se hrabril. Toda koža, ki se je cefrala pod udarci biča, in kri, ki je zalivala udarjena mesta, nista bil' odvisni od njegove volje. Razumsko je skušal dojeti, v čem je smisel lekcije, ki je predpisana za vse enako, kot bi jim delili tablete proti prehladu.
To je dojel šele, ko je visel ter se je pod udarci biča njegova volja razkrajala in spet združevala kakor voda, po kateri biješ s palico. Spoznal je namen tepeža. S tet" skušajo človeku ubiti voljo do življenja in strgati iz njega samozavest.
Ležati so jih pustili tako dolgo, da so se rane ral' bolele. Šele potem so drugega za drugim zaslišali. Za grobo, iz desk zbito mizo je ob majhnem ognju sedel majo' s cigaro v rokah, ob njem pa mežikavi tolmač, ki se ja zvedavo zagledal v Gorazda. Pred majorjem je bila raztresena vsebina Gorazdove vojaške torbe: seznami borcev, seznami komunistov v bataljonu, zapiski o sestankih in komunistične brošurice.
Major je hladno dejal:
„0 vas vem več kot dovolj! Ti papirji mi povedo veliko! Vsega skupaj je za desetkratno ustrelitev, mladi mo& da ne govorim o vaših pomislekih proti meni, ko sva srečala pri gostilničarki Doris. Zato se z vami ne nameravam posebej ukvarjati) Morda imate kakšno posebno želj** ali kaj drugega, kar bi vam bilo v zagovor?"
.Ničesar) Samo to me tolaži, da sem nekoč imel pr<z^ jaz in ne nekateri drugi. V tolažbo sebi vam povem, da s<? se jim oči odprle. Lahko se vam zgodi kmalu, da boste v p°' dobnem položaju, kot sem zdajle jaz."
Wol( je ukrivil ustnice in oči so se mu zalesketale.
.Vi ste zelo predrzen človek!" Potem pa se je vzvišeno nasmehnil: .Toda vam nič ne pomagal Ne razumel
= SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BISERNtCA V CELOVCU 5
vabi na predavanja
O NOVEJS! SIOVIASR! ZGODOVINI
§	# petek, 12. maja 1972, ob 20. uri
univ. prof. dr. Janko Pleterski: Doba od 1879 do 1920 Š @ petek, 26. maja 1972, ob 20. uri	§
dr. Tone Zorn: Doba med obema vojnama	=
S # petek, 9. junija 1972, ob 20. uri
univ. prot. dr. Metod Mikuž: Čas narodnoosvobodilne borbe =
Š	=
g Predavanja članov ljubljanske univerze bodo ob navedenem ča- = ^ su v dijaškem domu v Tarviser Strahe 16
Slovenji Plajberk
V soboto je prišlo v Slovenji Plaj-bsrk taborit 20 pripadnikov občin-zveze tabornikov iz Maribora, ^icer bi jih moralo priti 50, a se je ^evilo radi črnih koz skrčilo za več polovico. Starešina tabora je Stane Dobrina, bivši koroški par-
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli
Vabilo na uprizoritev igre
MiKLAVA L!PA
v četrtek 11. maja 1972 ob 20. uri v (arni dvorani v Že *ezni Kapli. Igro sta po istoimenskem romanu Malograj-skega dramatizirala in pri-Pfavlla Jurij Pasterk in Mari-i"n Srienc.
Igra pripoveduje o družin-tragediji na kmetiji pri Miklavu v Lepeni v času turnih vpadov na Koroško. Zato bo predvsem za domačije zelo zanimiva In so ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni. odbor
J*on, medtem ko je bil Lednik '°ic načelnik tabora.
, Feliks Wieser, po domače Šašel, ie pred nedavnim odprl gostilno, :"n je radevolje odstopil prostor za korenje blizu svoje domačije ob gozda, kjer so postavili tabore in ga okrasili z avstrijsko in
slovensko zastavo. Kuhali in prehranjevali so se sami, prenočevali pa so v šotorih. Na Koroško so prišli z namenom, da si ogledajo vsaj del dežele in se spoznajo s prebivalci.
Za Plajberžane je bila ta skupina tabornikov nekaj novega. Hitro so se seznanili in navezali prijateljske stike z njimi. Župan Šimej Wald-hauser iz Slovenjega Plajberka ter predsednika Slovenske mladine Marjan Šturm in Zveze koroških partizanov Prušnik Karl-Gašper so jih prisrčno pozdravili in jim želeli mnogo prijetnih uric med koroškimi Slovenci.
Mariborski taborniki so se zadržali v Slovenjem Plajberku do torka 2. maja. Med tem časom so si ogle-
Ljubljana - Bistrica
V Ljubljani je umrl v visoki starosti 84-tih let koroški rojak, dipl. inženir in višji gozdni svetnik Ignacij Kraut, rojen pri Poltniku v Bistrici pri Pliberku. Študiral je na gimnaziji v Celovcu in nato na gozdarski fakulteti na Dunaju. Čeprav bi takrat tudi Slovenci na Koroškem potrebovali takšnega strokovnjaka, ga je usoda zanesla na Dolenjsko v Novo mesto, kjer je dolga leta zelo uspešno deloval v svoji stroki. Druga svetovna vojna mu ni prizanesla. Žrtvoval je obe hčeri in brata v taborišču. Bil je močan in kremenit značaj, da je vse udarce usode vdano prenesel. Svoj življenjski večer je preživljal s svojo ženo v Ljubljani, kjer je tudi umrl.
Pokojnega rojaka Krauta bomo o-hranili v lepem spominu. Sorodnikom, predvsem žalujoči ženi, izrekamo naše iskreno sožalje.
DVOR
PRI ŠMIHELU
Po dolgi hudi bolezni je umrl znani pevec Jože Apovnik, splošno znan pod imenom Ženillar. Rodil se je leta 1900 pri Ženitlarju v Non-či vasi. Leta 1918 je okusil bridkosti vojaške suknje. Ko se je vrnil iz vojske, se je v rodnem kraju zaposlil kot delavec.
Rajni je bil dober pevec in izredno vedrega značaja. Ko se je v Pliberku teta 1931 ustanavljal pevski zbor, se je vključil in kot tenorist bil važen steber zbora. Potem se je preseli) v Dvor in tam aktivno sodeloval kar pri dveh zborih, pri šmihelskem in dvorskem moškem zboru. Čeprav včasih težko, se je redno udeleževal pevskih vaj in nastopov, kar je potrjevalo njegovo veliko ljubezen do petja. Kot dober pevec je sodeloval tudi pri centralnem pevskem zboru SPZ in z njim bil na turnejah po Jugoslaviji.
.Bil je pribit na posteljo, kot Kristus na križ", je dejal dekan Srienc, ko se je ob odprtem grobu 25. aprila na šmihelskem pokopališču od njega poslavljal. Trpel je molče in dotrpel. Od pokojnega so se poslovili tudi pevci in mu tako izkazali zahvalo za njegovo veliko ljubezen do slovenske pesmi, ki mu je v življenju veliko pomenila.
Kot dobrega pevca in značajnega človeka ga bomo ohranili v častnem spominu.
dali grobišča fašističnih žrtev v Borovljah in Selah ter se poklonili njihovemu spominu. Na povratku v domovino so si ogledali še kraje okoli Hodiškega in Vrbskega jezera.
Ob slovesu so se Plajberžani s težkim srcem poslovili od prijaznih fantov v želji, da bi se kmalu zopet videli.
Slovensko prosvetno društvo .Bitka" v Biičovsu
V a b i ! o na
PROSLAVO
MATER!NSKEGA
DNEVA
v nedeijo 14. maja 1972 ob Vz3. uri popoidne in ob 8. uri zvečer v dvorani pri Mikiaviu v Biičovsu.
Mamice in vse, ki jih imate radi, prisrčno vabi odbor
VLADtMtR KLEMENCiC — PAVLE APOVNiK:	72
ZDRUŽEVANJE OBČ!N
na dvojezičnem ozemiju Južne Koroške v iuči manjšinske problematike'
V nobenem primeru odprave teh občin v motivnem poročilu deželnemu zboru ni bilo povedano ničesar o etnopolitičnem pomenu teh ukrepov. To bi se bilo moralo zgoditi v primeru Pliberka že zaradi tega, ker obstoja tam Grenzlandheim, ki ga oskrbuje nemški Burschenschaft Car-niola v Gradcu in v katerem vidijo Slovenci germanizacijski center. V tem domu je edina igralska dvorana v Pliberku, ki pa Slovencem za njihove prireditve ni na razpolago.
Za primer, da obstoji namen še nadaljnjih združitev občin v dvojezičnih ali manjšinskih ozemljih Gradiščanske in Koroške, bo treba tudi le-te presoditi iz stališča, ali se s tem meje, kakršne so bile 15. maja 1955, spremenijo v škodo po členu 7 zaščitenim manjšinam."
Tem ugotovitvam Veiterja je treba dodati še to:
Po danes veljavnem manjšinskem pravu izvajanje člena 7 in izvedbenih zakonov formalno ni odvisno od števila Slovencev v posameznih občinah. Pač pa so sklepi občin Pliberk, Bistrica ob Pliberku in Sel iz leta 1966 in pozneje tudi Radiš, po katerih je uradni jezik pri sejah občinskega sveta poleg nemščine tudi slovenščina, pravni izraz politične moči Slovencev v teh občinah. Ta pravni izraz v obliki sklepa občinskega sveta pa bo .utonil" z odpravljeno občino vred. V tem je treba videti tudi pravno oprijemljiv poseg v manjšinsko pravico, ki je bila v pravni obliki konkretizirana in jo odprava občine uniči! Nimajo torej prav tisti, ki trdijo, da združevanje občin nima pravnega vpliva na pravice Slovencev, ker da dežela ni pristojna po členu 7. Zato moramo opozoriti tudi na dejstvo, da utegne združevanje občin zelo močno, celo usodno vplivati na izvajanje člena 7 državne pogodbe, če je (in bi kdaj koli bilo) postavljeno razmerje slovenskega prebivalstva v posamezni občini za izhodišče in kriterij veljavnosti manjšinsko pravnih norm (kakor je to primer pri osnutku koroške deželne vlade glede dvojezičnih napisov — op. ured.).
Člen 19 državnega temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. 12. 1867, RGBl. 142, določa v drugem odstavku: .Enakopravnost vseh v deželi običajnih (landesiiblich) jezikov v šoli, uradu in javnem življenju je od države priznana."
Veiter obširno razpravlja o tem, ali ta določba še velja ali ne in zaključuje to poglavje pritrdilno. V tej zvezi pravi, da je urad tudi občinski urad. Cesarsko-kraljevsko ustavno sodišče je interpretiralo člen 19 v tem smislu, da je v deželi običajen jezik tisti, ki ga govori določen odstotek v okolišu urada domačih (bodenstandig) prebivalcev kot pogovorni jezik. Torej je glede člena 19 državnega temeljnega zakona odstotek slovenskega prebivalstva v občini (!) pravno relevanten za izvajanje določb tega člena, čeravno ta minimalni odstotek — .quantite considerable" — ni bil določen v nobenem zakonu in je bilo prepuščeno državnemu sodišču (Reichsgericht), da določi, kakšen mora biti.
Aktualnejši v tej zvezi je tako imenovani Klausov osnutek zakona o uporabi slovenščine pred upravnimi organi iz leta 1967 (27. 4.), uradno osnutek urada zveznega kanclerja. Po tem osnutku bi bila slovenščina priznana kot uradni jezik v upravi samo v tistih občinah, kjer bi se na zahtevo ene tretjine članov občinskega sveta izrekla vsaj tretjina volilnih upravičencev v občini v ljudski odločitvi (Volksentscheid) za izvajanje določb tega zakona v občini. Po členu 11 tega osnutka bi tudi topografski napisi bili obvezni samo v tistih občinah, kjer bi Slovenci dosegli v občinskem svetu in pri ljudskem glasovanju zahtevano tretjino.
Veiter, ki se distancira od tega osnutka, omenja v svoji že večkrat citirani knjigi stališče koroškega deželnega glavarja k temu osnutku, ki pravi, da je .popolnoma neuporaben poizkus" zvezne vlade. Deželni glavar je tedaj priporočal občinam oz. županom, da se glede slovenskega uradnega jezika ravnajo v analognem smislu po odloku deželnega glavarja deželni upravi z dne 19. 8. 1968 (oboje citirano po Veiterju, str. 621—624).
Trenutno se sicer ni bati takega zakona, kot je bil predviden leta 1967, vendar je treba opozoriti tudi na tako možnost. V takem primeru bi bilo po občinski reformi spremenjeno razmerje med slovenskim in nemškim prebivalstvom v občini tudi pravno relevantno in — usodno (na primer Brdo, Radiše, Slovenji Plajberk).
Ob koncu pregleda pravnih problemov združevanja občin je treba opozoriti še na nevarnost, da v novih, večjih občinah Slovenci po vsej verjetnosti ne bodo povsod zastopani v občinskem svetu, ker bo, kljub predvidenemu zvišanju števila odbornikov, potrebno večje število glasov za mandat kot doslej. V tej zvezi bo treba na novo pretehtati politiko integracije, aktualna utegne postati celo Veiterjeva zamisel (tokrat v varianti občinske ravni) — zamisel o imenovanem slovenskem odborniku s pravico veta v narodnostnih vprašanjih.	(5f H^dg/jnje)
Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tono
^''sem vašega globokoumnega stavka. Sicer pa lahko o razmislim."
Zamahnil je z roko, kar je za stražarje pomenilo, naj ^ odpeljejo.
Gorazd je strmel v ostrešje staje, kjer so se zbirali ^ Pi. Slutil je, da ga bodo z drugimi jetniki vred odpeljali Begunje v nadaljnji postopek. Od zunaj je dišalo po ^ 3ži kuhani kavi, slišali so cingljanje menažk in kotličev, ^ se je vojska spravljala k zajtrku. Jetnike so pustili lačne. *fo!u po zajtrku so se na stežaj odprla vrata. Mednje je ^nil svit, da so jih zaščemele oči.
Na pragu je sta) ohol oficir in za njim nekaj vojakov. -Dvignite se, psi! Ven iz gnoja! Los! Hitro! Hitro!"
Bred vrati je stal vod vojakov in brezizrazno strmel ,r*ie, ki so drug za drugim opotekaje se prihajali na Razvrstili so jih v kolono in jih obstopili z orožjem ^'okah. Gnali so jih na obrobje gozda. Izbrati so devet ^es in jih privezati z vrvmi kakor talce h kolom.
Gorazdu se je zameglilo pred očmi. Na tako naglo ni bil pripravljen. Res da si je bit želel umreti, zdaj pa ^ spoznal, da je bila to velika samoprevara. K drevesu 9a privezali zadnjega. Pred njim so privezovali Naca, ' !3 jokal naglas.
. Sete ko je čutil okoli telesa trdoto vrvi, ko se ni mogel ^ ^ Uganiti, je dojel, da gre zares. Življenje se je v njem ^9rtito s surovo silo. Sleherno vlakno se je napelo. Potrga) (j '"vi, toda zajedale so se v meso kakor pasje čeljusti.
se je v njem dvignil kot vihar. Oči so mu krvavo ža-; Ustnice so se spačile v prezir in zastrmel se je v vo-ki so se brezizrazno postavili s puškami ob nogah ^tset korakov pred njimi.
^ -Čemu umiram?" je pomislil in se zazrl mimo pušk v L ^"je jeloviških gozdov. ,Da bi poginila ta nasilna go-ki hoče pokoriti svet, da bi svobodno zadihali de-
lovni ljudje in da bi se vrnila med narode ljubezen. Če je tako, sem živel dovolj!" Stisnil je zobe. Neskončna žalost mu je zalivata srce. Njegovi možgani so se zgostili v uporno kepo. Samo nekaj trenutkov je še treba premagati strah in jim pokazati prezir...
Dečko ob njem je jokal; starejši mož je ječal; enemu od njih je glava klonila, ker se je onesvestil, drugi pa je v nemoči bentil.
Prišel je mlad, stasit oticir z listom v rokah in z njim polkovnik, ki je ljubil red in pravila.
.Obsojeni ste na smrt z ustrelitvijo, ker ste pripadali oboroženim bandam in smo vas zasačili pri napadih na vojsko velikega nemškega rajha."
Pod obok sivega neba je zadonel jekleno trd glas:
.Pomeri v prvega)"
Dvignile so se puške in votle oči cevi so zazijale. Na povelje .Ogenj!" je salva pretrgala tišino in deset ognjenih curkov je brizgnilo v prsi. Kri se je ulila iz telesa in curnila na mahovnata tla.
Gorazda, ki je poznal zoprni tlesk svinčenk, kadar drobe kosti v telesu, je oblil mrzel srh. V spominu mu je ostajalo življenje od otroških let dalje. Oče, mati, sestre, bedno životarjenje, borba za tovariše, zapor, nekaj utrinkov ljubezni in prijateljstva — to je bilo vse, za kar se je lahko oprijel v črnem valovanju, ki mu je zalilo dušo.
Povelja in salve so padale nezmotljivo, poveljujoči oticir je stal kot kip in puške so grmele. Polkovnik s trdim obrazom je dejal vsakokrat, ko je odjeknila salva in brizgnila kri:
.Zelo dobro, možje!"
Povsem nepričakovano se je pojavi) major Wol! s cigaro v ustih, kot bi šel na sprehod. Do skupine, ki je streljala, je prišel v trenutku, ko je odjeknila šesta salva. Ostali so še trije.
Gorazd je posvetil svoj uničujoči pogled sovraštva in prezira Wo!tu. Srečal se je z njegovimi hladnimi očmi in si mislil: .Ne boš me videl klavrno umreti!"
Ko je odjeknila sedma salva in so se dvignile puške v Naca, je major dejal v tonu, ki ni poznal ugovora:
.Oprostite, gospod polkovnik. Prosim, da nehate. Ta dva sta moja!"
.Kakor želite, gospod major!"
Nekaj ostrih besed — in puške so se povesile. Gorazdu se je spet zameglilo pred očmi. Pomislil je, da gre za predsmrtni privid. Odvezali so mu vrvi. Napravil je dva koraka, zemlja se je zavrtela, zadišala po pomladnem brstju, gozdovi so se približali, spet je slišal šum dežja in pred njim se je odpiral nov, neskončen in nerazumljiv svet... Popustili so mu živci. Ni vedel, kaj se z njim godi, tudi ne zakaj, samo pustil se je peljati na vrvi kot priden, ukročen konj. Ob sebi je zagledal Naca, ki se je smehljal, kot bi bil od rojstva bebast.
Peljali so ju nazaj do staje in ju pahnili vanjo. Padla sta po tleh. Nac se je kar naprej smejal kot nor. Gorazd si zadnjih minut ni znal razlagati drugače, ko da mu je major namenil posebne muke. Vdal se je v usodo in čakal.
Ko se je znočilo, je prišel ponj stražar. V koči, kjer je major zasliševal, je sedel samo tolmač in nakladat suho vejevje na ogenj. Velel mu je sesti. Gorazd je videt, da ga mož motri z žalostnimi, naveličanimi očmi, iz katerih sijeta strah in sočutje. Opogumit se je in ga vprašat:
.Povejte mi, zakaj naju niso ustrelili?"
.Glede vas ima prav gotovo kak daljnosežen načrt. Če ste pametni in če hočete živeti, privolite v vse. Čas teče in stvari se spreminjajo." Še nekaj je hotel povedati, ko so zaškripale stopnice in se je prikazal major Wolt.
.Bodite tako dobri, moj Pevvatek, stopite no v gozd
DRAGO KUMER
Ljudje izpod veha
V ozadju Prebotda, tja proti Trbovljam in Hrastniku se razprostira mogočna in prostrana Mrzlica. Vrhovi gore nemo zro v srebrno Savinjo, kopasto Pohorje in zamegleno Zasavje, mežikajo šilasti Ojstrici in dihajo pozdrave Ce)ju, središču Savinjske dotine.
Gori pod vrhom, skoraj tisoč metrov visoko, je v strmo reber prislonjena znana Foj-tova kmetija. Ko po dveurnem hodu stopiš na dvorišče, te pozdravi prijazna Fojtova mama.
.Dober dan! Bi radi pogledali partizanski bunker? Kar tu gori, morda dvesto metrov nad hišo so imeli svoj dom. Prišli so iz Zasavja, prišli iz Savinjske doline in od drugod. Kmalu smo postali prijatelji in v naši hiši so imeli svoj drugi dom."
Res je, prvi mrzliški partizani so našli v Fojtovi hiši, visoko pod vrhom Mrzlice, svoj drugi dom. Bilo pa je to poleti ali v jeseni, že leta enainštiridesetega. Fojtova mama se dobro spominja prvega srečanja. Prišla je večja skupina in njihov komandir je dejal Fojtovemu očetu:
.Borimo se proti okupatorju in domačim izdajalcem. Dolina nam je pretesna, pa smo prišli v goro. Radi bi pripraven kraj, da bi si skopali in uredili bunker."
Dolgo je oče Fojt premišljeval, preden se je odločil in dejal:
.Vem za naravno jamo. Skrita je v gostem grmovju in težko dostopna. Treba jo
Speči zajec
Meki mož najde v dete!jišču spečega zajca in reče:
.Oiej, išče me sreča! Zajca ujamem in prodam, pa kupim kokoš. Kokoš izvaii pi-ščeta; kokoš in piščeta prodam in kupim miado kozico. Kozica zraste, postane veii-ka koza in bo imeia koziičke; prodam kozo tn koziičke in kupim teiico. Tetica zraste, postane vetika krava in bo imeta tete; prodam kravo in tete ter kupim žrebe. Žrebe zraste in bo iep konj; sedem nanj, zdirjam z njim in zakričim: Prrr!"
Zajec se ustraši, skoči kvišku in zbeži v vetikih skokih po poiju — mož pa nima ne zajca ne konja.
Zato: ne prodajaj zajca, dokier ga nisi ujei.
je samo očistiti in urediti. Dam vam orodje, deske, žeblje, vse kar imam in kar boste potrebovali."
Prvi mrzliški partizani so bili veseli Foj-tove ponudbe, to pa še toliko bolj, ker so vedeli, da je Fojt res poštenjak in da se ni bati izdaje.
Minevali so tedni, partizani pod vrhom Mrzlice so postali stalni Fojtovi obiskovalci. Oče Fojt je nastopil službo kurirja. Skoraj dnevno je hodil v dolino in se vračal z novicami.
Nemci pa so silili više in više. Pojavili so se prvi ogleduhi. Ker pri starih Fojtih niso prav nič dosegli, so začeli pri Fojtovih otrocih.
.So tu gori pri vas kakšni ljudje, strici, tete? Kar hitro povejte, dobili boste čoko-ladol*
Otroci pa so gledali tuje obraze in molčali.
Ogleduhi so se vračali v dolino brez novic o partizanih pod vrhom Mrzlice.
Enkrat pa je prišla skupina nemških žan-darjev.
Napravili so preiskavo, našli niso ničesar. Rekli so, da se bodo še vrnili, in če bodo našli le drobno sled, bo hiša in vse drugo upepeljeno.
Potem jih dolgo ni bilo, zato pa so bili na delu ogleduhi. In ko je spet navalila nemška policija, je naletela na skupino partizanov, ki se je odpravljala v dolino. Počili so prvi streli in ranjen je bil nemški policist.
Kmalu za tem so aretirali Fojta, ga zaprli v Celjski stari pisker, mučili in nato ustrelili.
Potem je prišlo tisto usodno jutro. Otroci so brkljali okoli voglov, mama pa je bila bolna in je zjutraj malo poležala. Kar eden izmed otrok zakriči:
.Glejte, Nemci!"
Prišli so žandarji in policisti iz Prebolda. Visok žandar, Schutz po imenu, je z brzostrelko v roki zarohnel na Fojtovo mater:
.Los, vstani, pripravi otroke, gremo v dolino!"
Opotekaje se je spravila iz postelje. Naročila je otrokom, naj se oblečejo, sama pa je pristavila zajtrk. Nemci so stikali po hiši, hlevu in kleti. In ko je mati poklicala otroke k zajtrku, se je policist zadrl:
.Zajtrk je vendar naš, tudi mi smo lačni!"
Policisti in žandarji so zajtrkovali, Fojtova mama pa je pripravila velike cule. Potem so
policisti porinili mater in otroke na dvorišče.
V dolgi vrsti je stala Fojtova družina: mama, njena sestra in štirje nedorasli otroci, ki so se oklepali mame in jo kar naprej spraševali:
.Mama, kam gremo? Kam gremo, mama?"
Toda Fojtova mati je molčala. Zato je dal komandant ukaz:
.Achtung! Naprej!"
Pisana procesija se je pomikala niz dolge in strme Fojtove planine. Najprej straža, potem komandant s svojim namestnikom, nato voli z naloženim vozom, zadaj krave in teliček, za njimi žalostna, a ponosna Fojtova mati z družino. In ljudje v dolini so začudeno gledali to žalostno procesijo in spraševali:
.Koga so spet aretirali?"
In drugi so tiho odgovarjali:
.Ljudi izpod vrha ..."
Fojtovi otročiči so kar naprej gledali materin obraz in spraševali:
.Mama, kam gremo ...?"
Samo pobožala jih je po glavicah, odgovora pa jim ni mogla dati; saj ni vedela, da je pred njimi dvaintrideset mesecev koncentracijskega taborišča.
Niko Grafenauer
Rro^rodM
Tr/je	^ro^o<A7J
50 odi/z
NrMar rzAo WM;7;' wč od ;%???.
7*Wje	A;*o^o^;7:
$o 7;o&7;'	;'?? noč.
V	&7M tfTTM $0 Zg!*Mz7J
7*n';e M?7$^ž AroAoJzA $o z	so/z%7?!:
v	v 7wd: $z7ž
jo^idž po 77M77H.
7*rz';'e MzAAž ^ro^odz7z nzso ZTM/ž več dorzzov.
V	/<MtHZ^	yo HfOKzA'
Trez dedov.
Krjavelj in morski strah
„Saj ga ni hudiča, kdo ga je pa videl?" pravi krčmar in namežikne drugim gostom, kakor da bi hotel reči: zdaj ga imamo, poslušajte.
In res je bil Krjavelj naenkrat ves živ.
„0, to pa to! Hudir pa je, hudir." Rekši se stegne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkovaje pravi: „Saj sem ga jaz presekal, opolnoči sem ga, na dva kosa."
.Povedi nam, povedi, kako je to bilo!"
.Takole: Jaz stojim ob enajstih na barki za stražo pa —"
.Pred si pa rekel, da opolnoči," mu seže nekdo v besedo.
Krjavelj se ni dal motiti ne ugovoru ne smehu, ampak je svojo trdil in dejal: „Ob enajstih je bilo, to še dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me je in pa sabljo sem imel. Postajal sem dremoten; zato sem začel tjakaj po morju gledati."
.Kako si po morju gledal, ko je bila pa tema?"
.Naj bo tema, saj sem imel kresilo in gobo in drva pa sem zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr, vrr! Jaz gledam, gledam — nič ni bilo. Spet se mi zadremlje pa počenem na tla. Kar se barka tri pota zaguglje sem ter tja. Jaz gledam, gledam, poslušam — nič ni bilo. Kar nekaj sem po morju pride po vodi in z nogami pravi:	comp! comp!
comp! Jaz gledam, gledam — kar vidim, da gre hudič."
.Kako pa si vedel, da je hudič?" vpraša eden nevernih poslušalcev.
.Kaj bi ne vedel? Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic in takih nohtov na prstih kakor onile kavlji pri vagi?"
.Ali te je bilo kaj strah?" vpraša krčmar.
.Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah držal? — No, potlej je tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gor po barki prav naglas: škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je iz oči
v oči meni nasproti postavil-Sveta mamka božja, sedem kf*' žev in težav — sem dejal pa sem zavzdignil bridko sak Ijo in sem zamahnil pa seU čez glavo ubral in loputnil-lop! — pa sem ga preseka? samega hudiča sem presekal na dva kosa!"
.Kako pa veš, da si ga?"
.Kaj bi ne vedel? Saj je dva* krat padlo v morje; prvič f reklo: štr-bunk, drugič pa se j" slišalo štr-bunk! Pa reci potlej' da ga nisem presekal, da g^ nisem na dva kosa presekat!"
„To je res, da si ga. Na, P'!j ki si tako dobro delo štorih, so ga kmetje hvalili. Krjavelj bi bil tisto popoldne še neka* tero povedal, pa se je prav p" pameti domislil, da bo treba kmalu plačevati, denarja pa k imel, ker.je bil ravno dal sol in tobak. Zagodrnjal je ne* kaj, da ima doma .molžah kozo", da more torej iti mles*' ter se je tiho izmuzal iz izb& da ni nihče prav vede! kdaj.
/osip /%rč;č
Tone Svettna: UKANA — Tone Sveftna: UKANA — Tone Svet!na: UKANA — Tone SveMna: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — To"*
!n nanosile pod najino kočo nekaj suhljadi, ki so jo zbrali vojaki."
.Takoj, gospod major!" je udari! s petami lolmač in izginil.
.Veste, zelo rad kurim ogenj in si ob njem preganjam čas," se je Wolf obrnil h Gorazdu kot k staremu znancu ali dobremu prijatelju. Ko je bil tolmač dovolj daleč, se je Wol( sproščeno zakrohotal:
.Samo da sem se iznebil tega špijona, te nadležne pijavke, izvolite malo ruma!" Ponudil je Gorazdu kozarec, .izplaknite zoprni okus po hlevskem gnoju in smodniku, pozabite na dopoldansko ceremonijo."
Gorazd ga je nezaupljivo motril, kljub temu pa je vzel kozarec z rumom in ga spraznil na dušek. Čutil je, da bo potreboval več moči kot pri kolu. Začuden je bil nad majorjevo prijaznostjo. Ta pa se je sprehajal sem in tja in govoril:
.Dobro, da toliko obvladate nemško, da se bova razumela. Marsikaj vam moram raztolmačiti, da vam bo postopek z vami jasen. Kot vidite, sva brez prič. Nikogar razen naju ne bo, ki bi lahko povedal, kaj sva govorila. Kar se bo zgodilo, bo ostalo zakopano med nama za večno. Zato ste lahko odkriti. V mojih rokah ste. Če se mi ne b! bila iz vam nerazumljivih razlogov porodila želja slišati hrum orožja iz bližine, bi bili vi danes mrzli."
.Morda bi bilo bolje zame," je dejal Gorazd, ko je major premolknil, da si je prižgal cigaro.
.Najbrž ne! Nebroj možnosti se vam bo odprlo, če ste mož, takšen kot ste bili pri kolu. Rad imam hrabre ljudi. Njim pomaga sreča. Zaničujem pa strahopetno drhal. Občudoval sem vas in rad bi vam bil v takem položaju podoben. Močan človek ste in všeč ste mi bili že od začetka. Tudi inteligentni ste, kar pa ne pomeni, da bi bili lahko nezmotljivi.
Moja šibka točka je, da sem sentimentalen do prijateljev in dobrih znancev. To mi štejejo v slabo. Pravijo, da sem oseben, kar ni v skladu s službenimi koristi. Midva oba dobro poznava Doris. Povsem nevažno je, kako globoko in kako dolgo jo kdo od naju pozna. Važno je, da imate vi v njenih očeh visoko ceno. To je znak, da ste mož, da niste šleva. Njenemu ženskemu nagonu zaupam bolj kakor plejadi psihologov. Povedala mi je, da mi vi ne zaupate, kar pa sem štel — kljub temu da ste se zmotili — za pametno potezo. Nisem imel priložnosti dokazati vam, kako ste se zmotili. Danes pa vam bom dokazal zmoto in s tem tudi svojo moč. Spustil vas bom nazaj v gozd," se je zakrohotal Wolf in puhnil pod strop nekaj svaljkov dima ter nadaljeval pred strmečim Gorazdom:
.Vseh nagibov, zakaj bom to storil, si tudi sam ne znam razložiti, zato se tudi vi ne trudite doumeti jih."
Gorazd ga je nezaupljivo motril in premišljeval, kakšno past mu skuša nastaviti.
.Vaš ujetnik semt Ali vam lahko brez posledic povem, kaj mislim?"
.Lahko! To mi bo v čast!"
,Ne zaupam vam in ne prosim milosti."
.To vam ne bi bilo podobno. Ne zamerim vam. Mostove, ki smo jih podrli med seboj, bi bilo težko zgraditi znova."
.Jaz ne bom nikoli delal za vas! Bolje je, da me ustrelite. Nimate vrednosti, s katero bi me prepričali in kupili."
,Ne razumeva se, dragi moj. Tega nihče ne zahteva od vas. Vi ste trd in značajen človek. Ktonijo samo lopovi in bojazljivci. Ljudje vašega kova nikoli. To so dragoceni ljudje bodočnosti. Ti pa so na žalost na obeh straneh zelo redki. Pa pustiva to. Dobro me poslušajte in skušajte razumeti:
Sami veste, da sem vašemu gibanju napravil najmanj
toliko uslug kot nekateri vaši nesposobni voditelji škod^ Za te stvari bi lahko od naših dobil kroglo. Da sem del" za vas, je moja osebna slabost. V socialističnem gibanji sem bil kot razočaran poklicni vojak prej, kot so mnogi med vaših voditeljev slišali besedo komunizem. Spozti" sem nekaj vaših ljudi, zavoljo katerih ne morem sovraži vašega naroda, čeprav sem Nemec. Zdaj pa pretehtajte * pametjo: če bi bil na mojem mestu krut in brezobziren vek, kot jih je pri nas nešteto, bi vas dal pobiti na tiso^ in tisoče, kot jih pobijajo v Srbiji in na Poljskem. V hvalo mi zdaj vaši strežejo po življenju. In ne samo v<^'' Tudi naši in celo belogardisti. Ne zavedajo pa se, do "" bom padel jaz, jih bo dal general postreliti tisoč. Toda glede na to bom pogazil vse, ki se mi bodo postavili "" ) pot. Zmlel jih bom kakor bedne črve. V neodvisnosti op" rata, ki ga vodim, je moč države in njena slabost. To d" dve ostrini, ki služita samo tistim, ki jih znajo uporab^' zase. Tega pri vas vodilni ljudje ne razumejo, ker ime!'? preveliko moč in premajhno pamet.
.Ali zdaj razumete, za kaj gre?"
.Skušam vas razumeti. Rad pa bi vas nekaj vproš" Zakaj ne greste z nami, če ste naš človek? Gre za sveto''" revolucijo, ki so si jo izmislili v Nemčiji, ali ne? Ne gre sO*" za obstoj našega naroda."
.Jaz ne spadam nikamor. Z vami ne morem, ker s" Nemec. Kri ni voda. Ne morem biti odkrit izdajalec los!" , ga naroda. Glede svetovne revolucije ste vi idealisti ^ več poznam svet. Tudi Rusi uganjajo nasilje, ki vam h nadvse tuje, kakor mi, samo v drugem imenu. Na žol"^ sem proučeval Kominterno dolgo vrsto let. Če boste os!" živi, se vam bodo nekoč odprle oči in pričeli boste vati teorijo od prakse. Kar poglejte: Rusi in z njimi vi voo',^ vojno proti nam v družbi zgodovinsko najbolj agresij".': in izkoriščevalskih narodov.

."a -& ^

Na stari kmečki hiši v Blatu — Popotnik bo na tabii pred vasjo danes kajpada bral Moos — je "opisano:
pd verrrfar	n;.
Kakor da bi se dedej, ki prebiva za tem napisom, tik pred smrtjo neusmiljeno norčeval iz vsega sveta: sem in nisem. Po svojih prednikih, po jeziku, ki ga govori, po *nislih, ki jih misli, po pesmih, kijih Poje, je — po tem, kar mu pripovedujejo, da naj bi bil, po tem, kakršne so mu prenaredili otroke, Po Heimatdienstovih načrtih in napovedih, po napisih pred vasjo in šs po marsičem ni in ne sme biti. ^ajti dedej iz Blata ima veliko smolo — rodit se je in zrasel tistemu evropskemu ljudstvu, ki mu je Rodovina namenila biti kar naprej nekakšen most: najprej most, po katerem bi nemški škorenj korakal do Adrije, potem most nekakšne-9o prijateljstva, ki pa je prav te-*nu mostu doslej prineslo prav malo dobrega. — In če že ni hotelo biti *nost, je bilo drobiž, s katerim so si ob različnih priložnostih te in one Evropske pa tudi druge sile porav-oovate drobne medsebojne obveznosti. Če pa že končno ni hotel bi-ji ne to ne ono, če ni hotel pozabili svojih prednikov, svojih pesmi, svojega jezika in ne podstavljati Svojega telesa vojski ali farizejskemu prijateljstvu, je bil čuš, veleizdajalec, slovenska svinja in vse, samo človek ne. Sto in več let mu že ! dopovedujejo, da je tujec v lastni i* niši; kako bi se potem dedej ne skril za svoj zid, ven pa obesil rta-Pjs. ki vsemu svetu molče trobenta njegovo nenavadno stisko?
, Takšna vseobsežna in hkrati najintimnejša stiska je značilna tudi za sodobno slovensko koroško litera-tisto, ki jo imamo to pot v go-^ steh, in tudi vso drugo. Kdaj se je dejala, kdaj pognala do takšnih if nblik in razsežnosti, je težko na-'Ončno reči. Eno je gotovo: še pred dobrimi sto leti je bit dvojezični S-elovec drugo slovensko kulturno sedišče, še pred šestdesetimi leti so izhajali pomembni slovenski ^Ssopbi, tisto, kar se je dogajalo b'ed petdesetimi leti, ob plebisci-U in potem, pa brez dvoma spada m^d najmračnejša poglavja polpre-nkle zgodovine evropske zahoden civilizacije; od takrat se je nad ^roškimi kraji dokončno in nebrz-°no razbohotilo nacionaltašistič-*!°9ermanizatorično nasilje. Zev ,''Ojsetih letih je bila na Koroškem prva na ozemlju prihodnjega '^iba ustanovljena organizacija ^"sških nacističnih učiteljev; slo-^Usko izobraženstvo so sistematič-. ° odrezali od ljudstva, kolikor ga j? ostalo — in to so bili zvečine le Dovniki — pa so ga zatirali na načine: na kapelškega dekana . otentina Limpla so napravili aten-znanega političnega voditelja 'Uka Poljanca so v zaporih tako ^Učili (ali morda celo zastrupili), ^ je za posledicami umrl. — Tik ^d drugo svetovno vojno je sicer /Oslo nekaj obetajočih mladih slo-^Uskih intelektualcev, ki so se zbi-/b okrog podtalnih, skrivnih knjižnih glasil, npr. pesnika Sorgo in . ^'Ss, pa jih je potem pogoltnila /^ioa in še prej temeljito obdelal

Beseda ob koroškem obisku
cev. Na eni strani je začela na tradicijah nekdanje Mohorjeve družbe, ki je leta 1920 iz Celovca zbežala na Prevalje in potem v Celje, delovati celovška Mohorjeva družba, ki je izdajala in še izdaja številne časopise in knjige poljudne in cerkvenoutilitarne vsebine, na drugi strani pa so se vsaj od začetka šestdesetih let naprej začeli mladi slovenski izobraženci zbirati o-krog svoje revije-almanaha Mladje, okrog odra istega imena, v dunajskem slovenskem študentskem klubu in drugod ter razvili živahno kulturno dejavnost. Po dolgem presledku štiridesetih in več let so se mladi koroški slovenski pisateljski talenti začeli spet ustvarjalno in enakopravno vključevati v slovensko književno življenje: nekaj jih imamo danes v gosteh in jih bomo še po-bliže spoznali, ampak ti niso edini. Ob Metodu Turnšku, avtorju številnih zgodovinskih dram in povesti in Milki Hartmanovi pa ob Valentinu Polanšku in Janku Messnerju, ob Lipušu, Kokotu in Janušu naj se ob tej priložnosti spomnimo od starejših vsaj še Krista Srienca, pisatelja sicer preproste, a med koroškim kmečkim ljudstvom tem bolj priljubljene povesti Pastir Ciril, ali ljudske pisateljice Matilde Košutni-
kove, od mlajših pa dveh talentiranih pesnikov, ki sta sicer zadnje čase nekako umolknila, Erika Prun-ča (psevd. Niko Darle, danes profesor na graški univerzi) in Karla Smoleta (psevd. Miško Maček), vsak s svojo pesniško zbirko, pa esejistov in publicistov Reginalda Vospernika in Feliksa Bistra, mladih slovenskih znanstvenikov, kakor so Pavle Zdovc i. dr.
Končno bi morali biti tudi hudo pozabljivi, če bi ob tej priložnosti s posebnim poudarkom ne omenili publicističnega in političnega delovanja najmlajšega rodu, zbranega ob danes že kar znamenitem listu Kladivo: Messnerja ml., Marjana Šturma, o katerem je šel glas ob leobenskem procesu daleč po svetu, Malleja, Domeja in številnih drugih. Za vse te bi lahko rekli, da stojijo danes na mrtvi straži tisočletne kulturne in civilizacijske tradicije — lahko smo nekoliko patetični, kajti njihovo delo zasluži vsaj malo takšne vznesenosti — tradicije, ki se je je tako skrajno brezobzirno in uničevalsko, kakor se je je v resnici, lahko lotil edinole povampirjeni nacionalfašizem Evrope19. in 20. stoletja.
Ampak najbrž ni čisto prav, da na sovraštvo in še danes glasne
klice po iztrebljenju slovenstva onkraj Karavank ob takile, umetnosti posvečeni priložnosti odgovarjamo z glasnimi besedami. Navsezadnje smo narod, ki ima Prešerna in njegovo pesniško naročilo o prijateljstvu in slogi med narodi. Mogoče bi zato bilo bolj prav, ko bi se na takšnemle sestanku .prijateljev, ki dobro v srcu mislijo", raje spomnili tistih koroških duhov nemško govorečega jezika, ki v svojem slovenskem sosedu nikoli niso pozabili videti človeka, v njegovem ustvarjalnem delu ceniti dragocenih plodov dolgotrajnega in znamenitega kulturnega in civilizacijskega izročila: pa najsi imamo pri tem v mislih starega Rizzija, ki je med prvimi glasno opozoril na Prešernovo pesniško pomembnost, ali mnogo kasnejšega Perkoniga, po očetu Slovenca, pevca Koroške, kakor ga imenuje nemška literarna zgodovina.
—	Prav pred kratkim je v Celovcu izšla antologija koroške nemško-slovenske besedne umetnosti iz časa po letu 1920 — Karnten in Wort, Koroška v besedi. Vsa je uglašena s plemenitim duhom prijateljstva in medsebojne naklonjenosti. Ko jo človek prebira in se mu pred očmi vrsti parada mnogih imenitnih koroških piscev od Musila do Handkeja, od Messnerja do Lipuša, nehote in malce bridko — kot Slovenec pač
—	pomisli: ali je bila potrebna vsa tista zgodovinska bestialnost, vse brezpravne razglasitve, požigi, pomori, sovraštvo in nasilje, vse zmerjanje in sramotenje, ko pa bi se dalo brez tega živeti srečneje in dostojneje?
Ko bi Korošci živeli zadnje poldrugo stoletje v duhu sporočil in naročil svojih velikih umetnikov, se navsezadnje tudi dedeju iz Blata, danes uradno še zmeraj pač samo Moosa, ne bi bilo treba skrivati za zidove svojega doma in za grenko dvoumnost tistega svojega obešenjaškega napisa, ki ga je napisal mimogredočemu popotniku v vednost. Ne bi bila slovenska koroška literatura takšna, kakršna je in kakršno bomo tudi to pot spoznali: elegična in kar naprej groteskno zajedljiva.
Matjai Kmet)
(Dolenjski razgled). Novo mesto)
Povest o Miklavi lipi
''apo. Med vojno se je nasilje o&njevalo: slovenske ljudi so po //dljeveško obglavljali, 200 in več Ž/avednejših družin so izselili glo-v Nemčijo, hkrati pa je Koro-^ postala — najbrže ne zgolj po ^Ijučju — tudi eno najmočnejših avstrijskega upora zoper na-t — Žal moramo spet ugo-da avstrijska država kljub . ^shnemu poudarjanju svoje de-Ž'atičnosti in kljub ustreznim dr-Ž^'m pogodbam tudi po vojni ni kaj prida, da bi zaščitila ž*	kar je po vseh takšnih
Ž*-idnih orgijah še ostalo.
^,.3 vendarle zadnjih nekaj de-1, . tij zrasjo "a Koroškem dvoje, rodov slovenskih izobražen-
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli za prihodnji teden vabi na predstavo igre „Miklava lipa", ki sta jo po istoimenski povesti Malograjskega dramatizirala in pripravila Jurij Pasterk in Marijan Srienc. Igra pripoveduje o dogodkih, ki so se odvijali v Železni Kapli in okolici v času turških vpadov na Koroško. Igralska skupina SPD .Zarja" ima namen, da bo s to igro gostovala tudi še v drugih krajih. Zato objavljamo tukaj kratko vsebino igre, o kateri smo prepričani, da bo med ljubitelji odrske dejavnosti deležna splošnega zanimanja.
Leta 1473 se je mladi kmet Florijan, p. d. Miklav v Lepeni pri Železni Kapli, zaljubil v Gašperjevo Matildo, hčerko kapelškega gostilničarja. Toda Matildo je snubil tudi Hubar, človek dvomljivega značaja. Nosil ji je dragocena darila in ji tako dolgo pihal na srce, da se je zaljubila vanj.
Nekega dne je sedel Florijan pri merici vina v gostilni pri Gašperju, ko v gostilno prideta tudi njegov tekmec Hubar in neki postopač z imenom Miha, katerega je bil Hubar naščuval, da mora Florijana sramotiti z beračem in drugimi žaljivkami. To je Florijana tako razjezilo, da je planil v obrekovalca in ga začel pošteno mikastiti. Šele gostilničar Gašper ju je spravil narazen.
Na poti proti domu je bil Florijan zahrbtno napaden. Drugi dan so ga našli hudo ranjenega in nezavestnega. Bili so prepričani, da bo ranam podlegel. Toda odpornost hribovskega fanta je bila močnejša in kmalu je spet okreval. Bil je prepričan, da ga je napadel Hubar. Pa tudi Matildi, ko je vse to zvedela, so se odprle oči. Prosila je Florijana za odpuščanje in se brezmejno zaljubila vanj. Vsa srečna je privolila v njegovo željo, da jo popelje na svoj dom pri Miklavu.
Hubar je zvedel za to novico. Nekega dne je spet prišel v gostilno in hotel Matildo pregovoriti, da bi vzela njega, kjer ji bo boljše kot tam gori na beraški domačiji. Ko pa mu Matilda v obraz pove, da ga zaničuje, jo je začel s silo objemati in nadlegovati. Gašper je slišal klice na pomoč. Prihitel je in vrgel nesramnega Hubarja iz gostilne. Slednji je prisegel maščevanje.
Nekaj tednov po tem dogodku je bila poroka in v spomin na njo sta Florijan in Matilda vsadila mlado lipo. Lipa pa ni uspevala; začela je hirati, kakor tudi
njuna ljubezen in sreča. Matilda je postajala vedno bolj nezadovoljna ter je možu očitala, da je samo kajžar in da bi imela bolje pri Hubarju. Florijan je v jezi posekal lipo, ženo pa pognal od hiše. Jokaje je povezala culo in se napotila proti Kapli. Florijana je kmalu začela težiti vest in si je očital, da se je bil prenaglil. Najraje bi šel za njo, vendar se je premislil, češ, da bi bila to prevelika potuha za njo.
Med tem časom je Hribar v neki gostilni v Kranju srečal svojega bivšega pajdaša Miho, ki mu je zaupal, da je turški izvidnik. V Hubarju je dozorel hud načrt, kako se bo maščeval Florijanu, Gašperju in sploh vsej Kapli, kjer je doživel svoje največje razočaranje — seveda po lastni krivdi, česar pa si ni mogel priznati. Pregovoril je Miho, da bi zapeljal Turke preko Jezerskega v Kaplo.
Ko sc je Matilda vsa obupana vračala v dolino k staršem, so Turki že ropali v Kapli. Hubar, ki je prišel s Turki, se je najprej napotil proti Lepeni. Med potjo je srečal Matildo in jo ugrabil. Po naključju je bil Matildin oče priča ugrabitve. Neopažen je ušel veliki nevarnosti in obvestil Florijana, ki je takoj planil v dolino, da reši svojo nesrečno ženo. Na poti iz Kaple proti Reberci je dohitel ugrabitelja Hubarja. Med njima se je vnel hud boj. Videč, da ni kos Florijanu, je Hubar planil v potok Belo. Tedaj se je v Taborskih pečinah utrgala velika skala in pokopala malopridneža. Vsa srečna sta se zakonca objela in skrila v skalovju, odkoder sta opazovala nesrečne prebivalce Kaple in okolice, ki so jih gnali v turško suznost.
Na povratku sta blizu Kaple srečala onemoglega turškega vojaka — janičarja, ki je bil doma iz tega dela Koroške. Spomnil se je svoje ljubljene matere, ki ga je učila slovenske besede. V spomin pa se mu je vrnila tudi njena prerokba: prišli bodo težki časi za slovenske ljudi, izpostavljeni bodo mučenju in ubijanju, vendar se bo dvignila majhna vojska srčnih ljudi, ki bo končno zmagala. Ves v solzah ju je rotil, da ostaneta zvesta narodu in dobra zakonca, sam pa je komaj živ nadaljeval pot do cerkvice, kjer naj bi bil grob njegove drage matere.
Florijan in Matilda sta srečno živela. V spomin na rešitev svoje žene je Florijan zasadil novo mlado lipo, ki je dobro uspevala celih 450 let.
Domis!ice
#	Človeštvo bi bilo bolj srečno, če bi vso svojo genialnost, da popravi neumnosti, uporabilo, da bi jih ne počelo.
#	Feministka je tista žena, ki ni uspela kot žena, želi pa uspeti kot moški.
#	Ljubezen je ponarejevalec denarja, ki neprestano spreminja bakrene kovance v zlatnike, a ki večkrat tudi premenja te zlatnike v drobiž.
#	Vse dobre lastnosti, vsa duša, vsa inteligenca neke žene so v njenem srcu.
#	Moški pogosto ponavljajo, da so ženske svetloba njihovega življenja; ko pa jim one verjamejo, jih radi ugasnejo.
#	Od vulkanov ne pričakujemo, da bodo uporabljali pepeinike.
#	Tudi ženske znajo molčati o tajnostih; samo vprašanje je, kako dolgo.
^ Kamor dosežeš z roko, ne pristavljaj lestve.
#	Tisti, ki ima tri sovražnike, se mora z dvema pomiriti.
#	Moški, k) doživlja pri svojem delu neuspehe, postaja napadalen do svoje žene.
#	Kako lahko postaneš mož, ki je najspoštljlveje zaljubljen v žensko, v nekaterih hipih žival.
#	Nekatere žene pridobe veljavo šele tedaj, ko Izgube svojo lepoto.
#	Vsaka zavora misli o sebi, da je rešilna.
#	Prijateljstvo in čaj sta dobra, kadar sta vroča, močna in ne preveč sladka.
#	Treba je svojemu življenju reči: „da"; večina ljudi pa reče: „da, toda..."
#	Kdor se premaio z usodo bori, lahko srečo zamudi.
#	Morda je sreča v domišljiji; ko nje ni več, ostane v življenju le še prosta-štvo.
#	Žene ne morejo zamolčati možu svojih oboževalcev: hočejo mu pokazati, da so zanimive tudi drugim, da bi si tako pridobile njegovo podvojeno naklonjenost.
#	Vse človeštvo se utruja med željo po spanju in željo po sladostrastju.
#	Življenje brez praznikov je kakor doiga pot brez gostilne.
#	Lepota privlači moške, toda le šarm jih more obdržati.
#	Kadar je ubit lonec, prepozno misliš na konec.
#	Nič ni bolj zgovornega od ženskih solz: s svojo slabostjo žena zmaguje, in
tisti, ki privoli, da jo bo
poslušal, jo je že tudi — uslišal.
#	Žene si prisvojijo prepričanje aii narodnost svojega moža prav tako preprosto kot njegov priimek.
#	Ljubezen ima vse pravice, kajti nagon je nagon v pravem pomenu besede.
#	Brž ko so ljudje v družbi, izgubijo občutek lastne slabost).
#	Tisti, ki v blaginji skrbi le sam zase, ne bo v nesreči našel niti enega prijatelja.
#	Moški dela z glavo, žena s srcem.
Domistice
Športni vestnik
NOV REKORD NA DOBRAČU
Na Dobraču je bita preteklo nedeljo velika avtomobilska dirkalna prireditev, pri kateri je šlo za .16. veliko gorsko nagrado Avstrije". Letošnja druga dirka za evropsko prvenstvo na gorah je stala v znamenju dveh izvrstnih dirkačev. Dvoboj med Švicarjem Perrotom in Francozom Mieussetom je spominjal na spektakularne podvige v avtomobilskem športu. Večkratni zmagovalec Dobrača in dvakratni evropski prvak na gorah, domačin Johannes Ortner pa je ostal med gledalci, ker baje obljubljeni avtomobil ni prispel do prizorišča gorskega prvenstva.
Kakor je bilo pričakovati, je padel na Dobraču tudi nov hitrostni rekord, ki je zdaleka presegel vse dosedanje norme. Ort-nerjev rekord iz leta 1971 je Perrot v drugi vožnji izboljšal za več kot 5 sekund na fantastičen čas 2:46,57. Zmagovalec največje avtomobilske prireditve na Koroškem je postal Švicar Xavier Perrot, ki je potreboval za dvakratno vožnjo (a 6,392 km) čas 5:36,03. Drugo mesto je zasedel Francoz Mieusset (kakor zmagovalec na Mar-chu II) s časom 5:37,36. Mesta za zmagovalcema so zasedli Italijan Pilone, Avstrijec Breinsberg, Avstrijec Stuppacher in Francoz Febralo.
..VEUKA NAGRADA ŠPAN)JE"
Tretja avtomobilska dirka za letošnje svetovno prvenstvo v formuli 1 se je v nedeljo na krožnem dirkališču v Jarami blizu Madrida končala z zmago 26-letnega Brazilca Emersona Fittipaldija. Fittipaldijeva zmaga je bila že tretja letos, vendar prva na dirki za svetovno prvenstvo. Brazilski dirkač je z zmago prevzel tudi po treh dirkah v skupnem seštevku skupaj z Novozelandcem Hulmom vodstvo (15 točk) pred Belgijcem Jackijem Ickxom in letečim Škotom Stewartom.
Med 25 dirkači, ki so se kvalificirali za nedeljski štart, se je nahajal tudi Avstrijec Niki Lauda, vendar je zaradi okvare na avtomobilu March izpadel že po nekaj krogih. Od znanih dirkačev sta izpadla poleg Laude tudi še Dennis Hulme in Jacky Stewart. Izmed 25 dirkačev jih je končno le 10 prispelo do cilja. Po 90 krogih so zmagali sledeči dirkači: 1. E. Fittipaldi (148, 623 km/h), 2. J. Ickx (1 krog zaostanka), 3. Regazzoni (1 krog zadaj), 4. De Ada-mich (1 krog zadaj) in 5. Revson (1 krog zadaj).
MEDNARODN) PRVOMAJSK) LAHKOATLETSK) M!T!NG
Tradicionalni prvomajski lahkoatletski miting KLC je v celovškem mestnem štadionu prinesel mnogo izvrstnih rezultatov. Lahkoatletski boji so bili z izvrstno zasedbo iz inozemstva zelo zanimivi, saj je sodelovalo več olimpijskih kandidatov.
Pri moških so bili v prvi vrsti uspešni inozemci, od katerih so stavili Jugoslovani 4 zmagovalce. Miro Kočuvan je bil zmagovalec teka na 100 m in 200 m, na 800 m je zmagal Jože Medimurec in v skoku v višino je zasedel Dušan Prezelj prvo mesto. Madžari Zsinka, Mate in Payer so zmagali v teku na 400 m, 5000 m in v skoku v daljavo, v metu diska in kladiva pa sta se izkazala Korošca Georg Frank (KLC) in Peter Sternath (ASKd Beljak). V mladinski konkurenci sta zmagala v teku na 800 m in v metu kopja Slovenec Sedan Mladen oziroma Korošec Willi Malle.
Pri ženskem tekmovanju so dominirale koroške atletinje, v prvi vrsti olimpijske kandidatke. Na 100 m in 200 m je zmagala Karoline Kafer (KLC), na 400 m Sonja Termoth (KLC), Danica Urankar pa je v teku na 800 m poskrbela za edino slovensko zmago. V metu diska se Korošice niso uvrstile in so morale prepustiti zmago Madžarki Ireni Abahazijevi. Reinhild Pol-zer (SCA) in Gerith Huber sta bili v skoku v daljavo oziroma v metu kopja neprekos-Ijivi. Zadnja tekmovalka je z 51,22 m postavila tudi nov deželni rekord.
SAK PRED TEKMO Z METLOVO
Stanje Slovenskega atletskega kluba v prvenstvu 2. nogometnega D-razreda se je po nedeljski tekmi z moštvom St. Michael iz Labotske doline nekoliko izboljšalo. Na domačem igrišču so nogometaše iz Labotske doline visoko porazili s 6:1, dočim je najhujši nasprotnik Metlova oddal v Labotu eno točko. Metlova vodi pred neposrednim spopadom s SAK-om torej le še z eno točko prednosti.
Morda je SAK po nedeljski zmagi premagal krizo; vsekakor je po zmagi nad ekipo St. Michaela narasla morala igralcev pred najtežjo prvenstveno tekmo, ki bo v nedeljo v Metlovi.
V torek zvečer je SAK nastopil v prijateljski tekmi proti nogometnemu moštvu iz Kotmare vasi in podlegel z 2:6. Hudi poraz nikakor ne podaja sedanje moči slovenskega moštva, saj je nastopilo v najslabši odpravi.
RADtO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — H.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.55 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
7.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 Se vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 17.05 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite st — 17.55 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta.
Sobota, 6. S.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 7.40 Mednarodni delovni trg — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.50 Poskočno in zabavno — 14.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 15.50 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 18.20 Umetnostna in kulturna kritika — 18.55 Mala solistična parada — 17.05 Koračnice
—	17.50 Note in beležke — 20.10 Glasbena oddaja
—	21.50 Oj ti očetje, zabavna oddaja — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 7. S.: 6.10 igra na orgle — 6.55 Koračnice
—	7.40 Kdor tvega, dobi — 8.10 Kmetijska oddaja —
8.15	Kaj je novega — 7.45 Dunajski zajtrk z glasbo
—	10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert iz Tirolske — 12.05 Za avtomobiliste — 15.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 15.50 Iz domovine
—	14.50 Voščila — 16.00 Zgodba o hudobnem dečku
—	17.05 Ljudski koncert — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.50 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 17.00 Nedeljski šport — 17.50 Govori deželni glavar Sima — 17.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ral!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedetjek, 8. S.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik
—	8.05 Oddaja za starejše ljudi — 7.00 Trgovci spreminjajo svet — 7.50 Vesele note mojstrov —
10.15	Severna Afrika in Sahara — 10.50 Radijska pripovedka — 11.05 Ljudske viže iz Tirolske — 15.50 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 14.50 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 To radi poslušamo — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 17.05 Priljubljene melodije — 17.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič —
21.50	Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja. Torek, T. S.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisona jutranja melodija — 7.00 Šolska oddaja
—	7.50 Dežela ob Dravi — 10.15 Nihče več ne pozna njih imen — 10.50 Veselje ob knjigah — 11.05 Ljudska glasba Iz Tirolske — 15.50 In kaj pravite vi? — 14.50 Za mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem
—	15.00 Ljudske viže — 16.15 Za ženo — 16.50 Lovska latovščina — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja sindikalne zveze — 17.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo —
21.40	Poskočno zaigrano.
Sreda, H. S.: 5.05 Za tiste, k! zgodaj vstajajo —
6.50	Glasbeni mozaik — 7.00 Ali se mladina upira?
—	7.50 Vesele note mojstrov — 10.40 Avstrijski pripovedniki 20. stoletja — 11.05 Ljudske viže iz Tirolske
—	15.50 Na obisku pri koroških zborih — 14.50 Koroški visokošolski obzornik — 16.15 Za ženo — 16.50 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.45 Oddaja združenja industriolcev — 17.05 Kjer prepevajo — 17.55 Za prijatelja planin — 17.50 Note in beležke — 20.10 Na obisku pri gradiščanskem radiu
—	21.10 Zabavna glasba — 21.50 Gradiščanska o sebi.
Četrtek. 11. S.: 6.10 Igra na orgle — 6 55 Koračnice
—	7.50 Vedno veseli — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav
—	8.15 Vesele melodije avstrijskih skladateljev — Okna gor, pomlad je tu — 10.50 Radijska pripovedka
—	11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste
—	15.05 Zabavni koncert — 15.45 Iz domovine — 14.50 Vesele stvari — 16.00 Ljudska glasba iz Avstrije —
16.50	Otroška oddaja — 17.05 Operetne melodije Rudolfa Kattnlgga — 17.00 Šport — 17.50 Deželni raz-
gledi — 20.10 Radijska igra — 21.00 Werner Richard Neymann, portret glasbenika.
Petek, 1!. 5.: Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Pisana jutranja melodija — 7.00 Viharji nad deželo rumene zemlje — 7.50 Klavirska glasba — 10.50 Spoznanje ali zmota — 11.05 Ljudske viže iz Tirolske
—	15.50 Poskočno zaigrano — 14.45 Koroški avtorji
—	15.00 Zborovska glasba — 16.15 Zena v kmetijstvu
—	16.45 Pesmi in rime za otroke — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja delavske zbornice — 17.05 Robert Stolz dirigira —
17.50	Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert —
21.50	Gradimo hišo.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 6.5.: 7.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 7. S.: 7.10 Duhovni nagovor — Po voši želji.
Ponedeljek, 8.5.: 15.45 Informacije — Pesem je tiha moč.
Torek, 7. S.: 7.50 Land an der Drau — Dežela ob Dravi — 15.45 Informacije — Šport od tu in tam — Za krmilom.
Sreda, 10.5.: 15.45 Informacije — Popevka za popevko.
četrtek, 11.5.: 7.10 Duhovni nagovor — Marijine pesmi.
Petek, H. S.: 15.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad.
RADtO LJUBLJANA
Poročila: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 7.00 — 11.00 —
12.00	— 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.50	Dobro jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Prt vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nosvetl —
15.15	Obvestila in zabavna giasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18 00 Aktualnosti doma in v svetu —
17.00	Lahko noč otroci — 17.10 Obvestila — 17.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
Sobota, 6.5.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik — 7.55 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.40 Po domače z domačimi vižam) — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.40 Kitara v ritmu — 16.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino
—	17.50 Z ansamblom Boruta Lesjaka — 8.15 Iz operetnega sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 17.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Mladinski radijski klub — 21.50 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 7.5.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7 50 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Orkestralne skladbe za mladino — 7.05 Koncert iz noših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.15 Voščila — 15.50 Nedeljska reportaža — 15.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.50 Humoreska tedna — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Radijska igra — 16.50 Nedeljsko športno popoldne — 17.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddajo — 22.20 Godala za lahko noč — 25.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 8.!.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 7.20 Cicibanov svet — 7.40 Revijski orkester Henry Mancini — 12.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.10 Med zbori Ivana Motečiča-Ronjgova — 14.50 Voščila —
15.40	Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.40 Z orkestrom MontemotH — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Godala v ritmu — 17.15 Z Zadb-voljnimi Kranjci — 20.00 Jevgenij Onjegin, opera
—	22.15 Za ljubitelje jozza — 25.15 Zaplešite z nami. Torek, 7.!.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10
Operna matineja — 7.05 Radijska šola — 7.55 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 12.10 Drobne skladbe domačih skladateljev — 12.40 Z domačimi ansambii in godci — 14.10 Glasbena tribuna mladih
—	14.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.40 Mla-
		AVSTRtJA 1
K		Sobota, 4. S.: 16.30 Za otroke — 17.05 Za miadino — 17.30 Za družino — 18.00
Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Posebej o kulturi — 18.55 Dober večer v soboto žeii Heinz Conrads — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kdo je bi)?, veseloigra, prenos iz L6wingerjevega gledališča — 21.50 Šport — 22.20 čas v sliki — 22.30 Banke in banditi, kriminalni film.
Nedeija, 7. 8.: 16.25 Skrivnostni grad — 16.45 Dak-tari — 17.55 Za zbiralce znamk — 18 00 Otrokom za lahko noč — 18.05 Sahara — 17.00 Čas v sliki In vprašanje tedna — 17.50 šport — 2015 Neurje nad Washingtonom, film — 22.25 čas v sliki.
Ponedetjek, 8.5.: 18 00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.55 Stan Laurel in Oliver Hardy — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v stiki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddelek S — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.25 Telešport — 22.25 čas v stiki.
Torek. 7. 8.: 18 00 Tečoj angleščine — 18.2S Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18 55 Raji za živali — 17.20 Pregled sporeda
—	17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Svet knjige — 21.10 Zadnji podvig Žametne tačice, kriminalna parodija — 22.45 čas v sliki.
Sreda. 18. 8.: 10.00 Kuba — 10.30 Instrumenti tehnike
—	11.00 Bakrena poroka — 12.35 Telešport — 16 30 Za otroke — 17.15 Antena — 17.35 Lassie, zgodba psa — 18 00 Tečoj francoščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stike iz Avstrije — 18.55 Dragi stric BiH — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Oktet v Kaliforniji — 21.05 Rudolf Henz, ob 75-letnloi rojstva — 21.20 Visoka pesem — 22 20 Čos v stiki.
četrtek, 11. 8.: 16 30 Za otroke — 17.00 Velika sreča
—	17.10 Doroteja in zmaj — 17.20 čudežni vodni svet
—	18.05 Koreja, svet med včeraj in jutri — 18.35 Otrokom za lahko noč — 16.40 Lovil sem ljudožerca
—	17.25 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Igra src, komedija — 21.45 čas v sliki.
Petek, 1!. 8.: 10 00 Podobe zveznih dežel: Koroška
—	10.30 Avstrijska državna pogodba — 11.00 Zadnji podvig žametne tačice, krimlnolna parodija — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.50 Oddaja kmetijske zbornice
—	18,55 Dekleta v oblakih — 17.20 Pregled sporeda
—	17.30 čas v stiki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Komisar — 21.20 Novinarski pogovor — 22.20 čas v sliki — 22.30 Pridi z menoj, mati, filmska komedija.
		JUGOSLAVMA
K		Sobota, 6.8.: šolska oddaja — 17.45 Tuja foikiora: Bayan!han — 18.05 Obzor-
nik — 18.20 štirje tankisti In pes — 17 10 Mozaik — 17.15 Humoristična oddoja — 17.45 Kratek film — 20.00 Dnevnik — 20.35 TV križanka — 21.50 Tekmeca — 22.20 Pohod ob žici okupirane Ljubljane, reportaža — 22.30 Kažipot — 22.50 Poročila — 22.55 Košarka Slovenija—Jugoslavija In Brazilija—Sovjetska zveza.
Nedetja, 7.8.: 7.00 Madžarski pregled — 7.40 Po domače — 10 12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik
11.00	Otroška matineja — 11.50 Mestece Peyton
12.40	Kažipot — 18.10 Beta vročina, ameriški film
20.00	Dnevnik — 20.30 Vaščani Luga — 21.20 Dln-don, zabavno glasbena oddoja — 21.35 športni pregled — 22.05 Poročila — 22.10 Košarka Slovenija—Brazilija in Jugoslavija—Sovjetska zveza.
Ponedetjek, 6. 8.: 7.05 Odprta univerza — 7 35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled —
Za varnost
V CESTNEM PROMETU
Začenja se nova turistična sezona in ' tem tudi staino naraščanje števiia vozi! * cestnem prometu. To pa pomeni, da narašča jo tudi nevarnosti v prometu in se množijo nesreče.
Med ustanove, ki se trudijo, da bi z naj raziičnejšimi sredstvi pomagate zmanjševati nevarnosti v prometu, spada tudi tako imo novani kuratorij za varstvo v prometu, ^ mesecih maj in junij namerava ta kuratorij posvetiti posebno pozornost nevarnostim, !*' jih za udeiežence prometa predstavtjajo kri iišča. Vsako križišče je posebna nevarno:! in ravno na križiščih se nevarno množijo težke prometne nesreče. Zato bo omenjeni kuratorij v teh dveh mesecih usmerii svojo akcije predvsem na to, kako naj se vozniki motornih vozi! zadržajo na križiščih.
Boju proti nevarnostim na križiščih siuži tudi nasiednje opozoriio kuratorija za va' nost v prometu:
JedeKreuzung ist gefahrtich!
Schvverpunktprogramm
dinska oddajo — 15.40 Majhen recital violončelist Alojza Mordeja — 16.40 Z orkestrom newyorškt filharmonikov — 17.10 Popoldanski simfonični ko" cert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Stanje perspektive zgodovine NOB na Slovenskem — 1?
Z Alpskim kvintetom — 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Ciril Kosmač: Pomladni dan, radijska igro **
22.15	Samospevi Vilka Ukmarja — 23.05 Pesmi zmo9*
—	23.15 Melodije za lahko noč.
Sreda, 10. S.:	6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbe""
matineja — 9.05 Za m!ade radovedneže — 9.40 ^ giasbenih šo! — 12.10 iz Bizetove opere „Carm^
—	12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — ^ Zamejski zbori pojo: Siovenski oktet iz Pittsburgh"
—	14.30 Voščita — 15.40 Eiegtja in baiada — 1^ Orkester jugozahodnega nemškega rodia — 1?-Jezikovni pogovori — 17.25 Naša gtosbena ga!e'*^
— 18.15 Siovenske popevke
18.30 Naš razgov
—	19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 Simfon'^ orkester RTV Ljubijana — 22.15 S festivaiov joil"
—	23.05 Mala panorama sodobne ameriške
—	23.15 Jugoslovanski pevci zabavne giasbe. četrtek, 11. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna
tineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Pesmi in pt^' jugosiovonsklh narodov: Makedonija — 12.10 iz ^ tovčeve opere „Ero z onega sveta" — 12.40 igfO^ pihaine godbe — 14.10 Češki miadinski zbor — 1^ Z ansambiom Mojmira Sepeta — 14.45 Mehurčki, o roška iirika — 16.40 Z orkestrom Monte Cario — 1?* Koncert po ieijah posiušaicev — 18.15 Orgie v ritf"
—	18.45 Kuiturna kronika — 19.15 Z ansambiom Fro". cija Puharja — 20.00 četrtkov večer domačih pes"!' in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Med strovinami Bartoka in Prokofjeva — 23.05 Besede kraijicah — 23.15 Jazz — 23.40 Od popevke do P" pevke.
Petek, 12. S.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena tineja — 9.05 Kako živijo otroci po svetu — 9.35 ^ meiodije do meiodije — 12.10 Sioveči napevi — 1? , Z domačimi ansambii in godci — 14.10 Kaj vam P' poveduje giasba — 14.30 Voščita — 15.30 Napotki * turiste — 15.40 Ob iahki giasbi — 16.30 Z orkest^. Robert Stoiz — 17.10 čiovek in zdravje — ^ Operni koncert — 18.50 Ogiedaio našega časa
19.15	Z ansambiom Franca Ftereta — 20.00 Mednar , no tekmovanje zborov — 20 30 „Top-pops 13" — 2' Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede zvoki iz iogov domačih — 23.15 Jazz.
17.45 Riki
18.00 Risanka — 18.15 Obzornik
— 1^
—	17.45 Kratek film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Tren"i miru, nemška drama — 22.05 Diagonale — 22.25 ročila.
Torek. 7.8.: 7.35 šolska oddaja — 11.00 Os""'^ splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — * ,p Madžarski pregled — 17.45 čarovnik iz Ozza — * ^ Obzornik — 18.25 Nastopa Karel Gott — 17 00 M°l"^
—	17.05 življenje šimpanzov — 17.30 Marketln9 ^
20.00	Dnevnik — 20.35 Veselica, slovenski filh*
22.05	Simfonični orkester RTV — 22.25 Poročila.
Sreda, 10. 5.: 8 20 šolska oddaja — 16 45 M ^ žarski pregled — 17.50 Don Kihot — 18.15 Obi°C)
—	18.30 Glasbena oddaja — 17.00 Mozaik — 17.05 ^ filma do filma — 17.20 S kamero po svetu — Dnevnik — 20.35 Igralci: Arnold Tovornik — 21 3^ sledeh napredka — 22.25 Poročila.
četrtek, 11.8.: 7.35 šolska oddaja — 14.45 5°^,) oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — j, ' Madžarski pregled — 17.45 Veseli tobogan — Obzornik — 18.30 čarni svet živali — 18.55
—	17.00 Naši sodobniki: Danilo Lokar — 20.00 Dn^,t
—	20.35 četrtkovi razgledi — 21.35 Bos skozi P*
—	22.25 Jozz na ekranu — 22.50 Poročila.
Petek. H. 8.: 7.50 šolska oddaja — 14.40
oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe -* „i Madžarski pregled — 17.35 Sin sonca — 18 05 OP nik — 16.20 Obisk iz Italije — 18.40 Gospodinjski (j, pomočkl — 18.50 Ekonomsko izrazoslovje — 18 55 steče Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mačka no ^ pločevinasti strehi, ameriški film.
r/
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih**^; nizaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo )" va: 7021 Klagenfurt — Celovec, Gasometerga***^ tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarsko z o. j. Drava. Celovec - Borovlje