ltO. Številka. Ljubljana, v sredo 16. maja. XVI. leto, 1883. Uhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a VBtrij sk o-ogerske dežele za vse loto 1<1 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta ^ j nlen mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.t za jodeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna se P*tsj£v 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila pladnje se od CetiriBtopue petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če ne dvakrat, in po < kr., ^e se trikrat ali večkrat tiska. Dopibi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana nisi „ Gledališka stolba". D pravni 6tvu n»j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativni' otvari. V 14 uhlja li i 16. maja. Bilo je baš pred dvema leti, da so avstrijski narodi z burnim veseljem in glasno navdušenostjo pozdravljali prelepo belgijsko kraljičino, katera je tedaj obhajala svojo poroko z dedičem staroslavnih Habsburžanov, z našim prestolonaslednikom Rudolfom. Zopet so se obnovili oni zorni majni dnevi in glej ! uradna „Wr. Zeitung" donaša celemu razprostranemu cesarstvu preveselo novico, da je nebo blagoslovilo ta zakon in da se že meseca avgusta pričakuje — veseli dogodek v našej presvitlej cesarskej rodbini! Vemo sicer, da je radostna ta vest po vsej monarhiji in mej vsemi avstrijskimi narodi vzbudila nehlinjeno veselje; vsaj jo ni več države po Evropi, kjer bi vladujoča dinastija uživala toliko ljubezni, toliko globoko ukoreninjene srčne udanosti, nego bas v našej Avstriji. Habsburžani so ustvarili to državo, z modro in krepko roko so jo varovali skozi šeststo let ter jo povzdignili do dena.šnjega blagostanja — in to čutijo dobro vsi avstrijski narodi. In vender bi trdili na ravnost, da pri nobenem narodu našega cesarstva dinastičen čut ni razvit v istej meri, kakor pri nas in da se majhni in borni narod slovenski pred vsemi drugimi plemeni odlikuje z brezpogojno zvestobo, z neomahljivo udanostjo. Uzrok tej redkej zgo-dovinskej prikazni pa ne tiči v golej fiziČnej trajavosti; slovenska udanost izvira ob jednem iz hvaležnega čuta, da je le milostljiva in pravična politika habsburških vladarjev naš narod rešila pretečega pogina, narodne smrti. Bridka osoda polabskih Slovanov zadela bi tudi Slovenstvo, in od dveh kulturnih narodov obdano bi se hitro pogreznilo v sovražnih valovih, ako ne bi bilo našlo mirno zavetje v habsburškej Avstriji. Neskaljeni srčni čut in zdrava pamet podpirata slovensko lojalnost, in če se bodejo letos o priliki šeststoletnice po vsem slovenskem svetu razlegali navdušeni pozdravi visokemu cesarskemu gostu, če bode ves narod privrel, da dokaže svojemu carju in vladarju staroslovensko zvestobo — bodejo vse te ovacije gotovo le naravni izjav srčnih čutil, a nikakor ne uradno aranžirane, hladno prera-čunjene formalitete! In baš zarad tega, ker je narod slovenski tako zvesto udan svojej vladarskej rodbini, prouzročila je prevesela vest, katero je nam uradni list objavil na binkoštno nedeljo, po vsem Slovenskem odkritosrčno railosl in neskaljeno veselje, ln ker je naša naloga, tolmačiti narodne terjatve in želje, izražati to, kar narod čuti, za to javljamo v imenu slovenskega naroda presvitlej gospej naj-iskrenejše svoje nade in zelje. Bog daj, da se obistini upanje, s katerim tudi slovenski narod težko in željno pričakuje novie, katere mu bodejo dohajale iz Laksenburga — meseca avgusta! Politični razgled. Notranje dežele, V L j u b l.i a o i IG maja. Ob jednem s cesarskim patentom, ki rtzpušfa deželni zbor kranjski, priobčuje „\Viener ^.ei- tung1' drugi patent, ki pklicuje deželne /bor« Nižje Avstrije, Solnograške. Štajerske, Šlezije, Tirolske, Bukovine, Dalmacije, Goriške in Gradiške ter Istre. Ti deželni zbori m sklicani v naslednje dni v svoja postavna zbirališča in sicer: deželni zbor nadvojvo-dine Avstrijo podAnižo vdan 21. maja 1883; deželni zbori vojvodine Sol no g; račke, Štajerske in Šlezijake v dan 28. maja t 1., deželni zbor poknežene grofije Tirolske v dan 4. junija; deželni zbor vojvodine Huk o v ine v dan 20. junija; deželni zbor kraljevine Dalmacije v dan 25. junija; deželna zbora Goriški in poknežene grofijo Gradiške ter mejne grofije Istre pa v dan IG. avgusta 1883. — Glede češkega deželnega zbora se vedno še zatrjuje, da bode v kratkem razpuščen. „Montags Itevue" poročn, daje njega razpust že dognana Stvar. Glede jesenskega zasedanja državnega zbora sta se, kakor piše „l\ster Lloydu, grof Taaffe in dr. Smolkii tako dogovorili«, da se bode zbornica poslancev ob jednem z delegacijami, ki zborujejo letos na Dunaj, sklical nnjpomeje do 15. oktobra. Vlada izrekla je baje željo, da naj bi se budget M 1. 1884. Se tekom leta 1888. dogna'. Dr. Smolka hoče tej želji ustreči pod uvi-tom, da «e vlada drži gori imenovanega Časa za sklicanje državnega zbora. V nanje tfržave. Vladujoči senu t Ituslic* poda se danes v Moskvo, kamor je že prej od4la sveta synodu. Vladujoci senat imel bode svoje soje od 22 maja do 10. junija. Dne 22. maja dospd v Moskvo dvanajsteri ruski hierarhl, namreć metropoliti iz Novgo-roda. in Kijeva, imdškofjo i/. Ch.TZona, Varšave, Kazana. Rjezanu, Tule, Kiieneva in T vera, in pa škofje iz Ko^trome, Vladimira, Jaroslava in Vologde. Sveti hvoodi bode predsedoval metropolit Novgorodski, Izidor. — V ponedeljek podal se je nadceremo-nienmeister grof Pahlen ■ dvorno pisarno v Moskvo. I Diploinati&ni kor odpotuje 17. in 1!). t. m., nem-! sko poslaništvo pa s posebnim vlakom v dan 18. maja. LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) Štirnajsto poglavje. Sodba. (Daljo in konec.) Marijo Ivanovno Bprejell so moji stariši t iskreno gostoljubnostjo, s kakoršuo so se odlikovali ljudje v starih časih. Videli so v tem božjo dobro-tljivost, da so mogli Bprejeti in tolažiti ubogo siroto. Hitro so se iskreno navezali na njo, ker ni bilo mogoče poznati pa ne ljubiti jo. Moj oče ni imel več moje ljubezni za prosto neumnost; mati je pa le to želela, da bi njen Peterček vz«l stotni kovo hčerko. Vest o mojem zaporu osupnila je moje sta-riše. Marija Ivanovna pripovedovala jim je tako priprosto o mojem Čudnem znanji s Pugačevom, da neso imeli nobenih skrbij zaradi tega, in so se jej često smejali prav iz srca. Oče ni mogel verjeti, da bi bil jaz zamotan v gnusni punt, katerega namen je bil izpodkopati prestol in iztrebiti plemstvo. Strogo je povpraševal Saveljiča. Sluga ni tajil, da je njegov gospod bil pri Pugačevu v gosteb, in da ga je odlikoval ta zlodej, a klel se je, da o izdajstvu ni sliSal ničesar. Moji stariši so se pomirili in potrpežljivo čakali boljših poročil Marija Ivanovna bila je pa v velieih skrbeli, a molčala je, kajti bila je skromna in pozorna, Preteklo je nekaj tednov . . . Kar dobi moj oče pismo is Petrograda od svojega sorodnika kneza * * Knez pisal je o meni. Po navadnih začetnih besedah p;sal je, da je žalibog prejasno dokazano, da sem se udeležil punta, da bi bil imel biti obešen. A carica pomilostda je radi očetovih zaslug iu njega visoke starosti hudodelnega sina od te sramotne kazni, in velela me samo odposlali v kak oddaljen kraj v Sibirijo Ta nepričakovani udarec je skoraj ubil mojega očeta. Izgubil je svojo trdno voljo in njegovo gorje (navadno nemo) izlivalo so je v britkih tožbah. Kako V ponavljal je ves pobit Moj siu seje udeleževal Pugačevljevih del! Pravični Bog, kaj sem doživel! Carici', ga je rešila smrti? Kaj meni to pomaga V Ali je smrtna kužen tako strašna: moj praded bil je kaznovan s smrtjo, ker je branil to, kar je bilo sveto njegovej vesti; moj oče je bil dejan ob glavo ob jednem z Volinskim in Hruševom. Pa da se je plemenita! izneveril prisegi, družil se z roparji in ubeglimi sužnji ... To je sramota našemu rodu! . . . Moja mati, prestrašena od njegovega ob upanja, se Še vpričo njega jokati ni upala, skušala mu je dati pogum, govorec o nevernosti in omahljivosti ljudskega mnenja. Oče moj se ni dal potolažiti. Marija Ivanovna trpela je bolj, kakor vsi. Prepričana, da bi ae bil opravičil, ko bi se bil hotel, uganila je resnico, in očitala si je, da je ona kriva moje nesreče. A pred vsem je skrivala svoje solze in trpljenje, ter vedno premišljevala, kako bi me rešila. Nekega večera sedel je oče na divanu in prebiral »Dvorni koledar"; a njegove misli bile so daleč, in čitanje ni napravilo nanj tacega utisu, kakor po navadi. Žvižgal je star marš. Mati je pletla vol-neuo jopico, in solze so jej kapale na delo. Kar izpregovori Marija Ivanovna, ki je tudi sedela pri delu, da mora potovati v Petrograd in jih pro.i, da bi jej dali, kar je trebi na pot. Mater je to jako užalilo. Kaj v Petrograd hočeš iti? rekla je. Ali, Marija Ivanovna, hučeš zapustiti nas V Marija Ivanovna je odgovorila, da je njena bodoča sreča odvisna od tega potovanja, da gre iskat pomori in pokroviteljstva mogočnih ljudi j, kakor hči človeka, ki je pal zaradi svoje zvestobe. Moj oče povesil je glavo; vs»ka beseda, ki ga je spominala mojega zlouna, zdela te mu je težko in britko očitanje. Pojđf, draga moja ! rekel je vzdihujoč. Mi nečemo ovirati tvoje ^reče. Bog ti daj za ženina dobrega človeka, a ne nesramnega izdajalca. I'stal je in šel iz sobe. Marija Ivanovna ostala je sama pri materi iti jej razložila, kaj da namerava. Mati jo je plakaje objela iu prosila Uoga, da bi se jej posrečilo. Čez — Kneza Nikita črnogorski in Aleksander bolgarski dospeta 22. t. m. skupaj v Petrograd ter se podasta s carjem 23. t. m. v Moskvo. — I>. Rige se poroča, da hoče 216 estonskih kmetov cerkven« ga okrožja BaUkega carjevo kronaoje s tem proslaviti, da prestopijo k pravoslavni veri. — Čajkovski j kompouiral je slavnostno himno, katero j« zložil pesnik Maj kov in katero bosta pela gospa Tavrovakaja in operni pevec Melni-kov s spremljevalnem zbora, ko se bosta Cir iu ca rica s krono in v purpurji podula v granovitajo palačo k slavnostnemu obedu. Siab utis napravil je v italif aitiRl kamoii Crispi, celo pri svojih prijateljih, ko je govoreč o Oberdauku dejal, da se. tako gibanje ne more imenovati nepatrijotično, za katero je umrl velikodušni mož z imenom Italije na ustnih. To teh besedah je sam Crispi nekoliko ustavil se in Nicotera, ki je veliko pričakoval od njegovega govora, se je proč obrnil. Nekateri pravijo, da je Cri-pi nehote izrazil svoje pravo tu-stvo, drugi velijo, da je to nalašč storil, boteč s tem pokaztdi, da se bode odslej nagibal proti skraj nej levici. — Zadaja seja italijanske kamere obsta jala je skoro samo iz govora C a v a 11 o 11 i • j a. Govornik je kiJtizovt-1 notranjo polit ko vlade, ter je obsojal oje zun njo pol tiko Vlada da hoče zvezo z Avstro-Oger.sko z bojazljivostjo zapečatiti ter da ne spoštuje niti sodni izrek; tako je na pr. rekla vlada onemu Ragosi, katerega so po rotniki v Vidmu oprostili, ko se je vrnil v R'in, da bi zopet prevzel svojo lekarno, da naj ne misli na to, da bi zadobit svoj patent, ter da nuj se izkaže s kakim drugim delom, s cer bi se moral postaviti na avstrijsko mejo. (Ragosa je k:jkor znano av-strijsk podanik; vlada mu je zaprla njegovo lekarno v ToBCBoelli pri Rimu, ker da Rigoaa fcol ko Časa nema pravice do te obrti, dokler italijanska un-verza ne pri p »zna njegovega diplom'., ki gi je za-dobil na gra'kem vs.učili.šći. Ko je Ragosa se pri-zval, mu j" bilo b»jo rečeno, da mu je meja vedno Odprta, in ker se bi ji izročitve, hoče se podati v Švico.) Govoru k Cavallotti obsul jo potem z očitanji politični položaj kamore, ki je podobna stal nej gnjilobi, o kat-rej se se n*. more reči: „put-rescat ut resurgat". Prijatelji njegovi, pravi Cavallotti, obžalujejo to, ker oni so v prvi vrati Italijani, potem še le dem okra tj e, nasprotniki pi pozabijo v svojem mouarhicnem m Sljenji dolžnosti do narodnosti. Bonghi odgovoril je živahno na zadnji odstavek preti govornika, p n udarjaj e, da mora biti človek mouarhićen, ako hoče biti Italijan. Monubipi da je palladium Italije, katera se ima za vse zahvaliti le monarhiji Ni to polemianje s Crispjem in Mingbettijem, Tud Cairoli bode baje govoril prot1 vladi. Iz Carigradu poroča se „Pol. Con." na po.il'gi pristnih informacij, da je lord Dufferin v pogovoru s sultanom dokazoval, da bodo r« forme, katere je pivi upeljal v Egiptu, ne sumo v korist jej deželi, nego tudi v prid Turčije. V teku avdi-tence bavil se je lo»'d Dufferin s členom 61 bero linske pogodbe, zadevajoeim reforme v Armeniji ter je opomnil sultani na njegovo obljubo da bole pospeševal upeljavo reform v Armeniji. Sultan je jako dobrovoljno vzprejel izjave Dufterinove o Egiptu, se je sploh prav pohvalno izrekel o sedanjem stanji ob Nilu ter se je lord DufTerinu zahvalil za njega naprave v Egiptu. Glede Armenija rekel j« sultan, da je zapovedal uvesti reforme po vseh pro incij*h. KoneČno izrazil je lord Dulferin željo, da naj bi se ohranili prijateljski odnošaji naj Anglijo in Turčijo. — V diplomatičniu krogih cangrajskih razširjena ]e vest, da hoče lord DufTrin pridobiti neposredno ponio* BUltanovo za svoje delovanje v Egiptu, oh jednem pa da bi rad zabranil rastoči uphv sultanov v tej dežel*. 1)0| MSI. lx /irov 15. maja. [Izv. dop.] Gospod urednik! redko kdaj dobite kak dopis od nas in tud denu&nji ni tak, da bi hiteli ž njun v predale svojega cenjenega listu. Vendar se nadejati, da mu ne zaprete pota v vašo papirno državo. Prvo, kar vam poroč tin, je naša Cestna zadeva. Poročali smo že, d be b ' nov pot naredil čez Ittčevo na Logatec in, dasi ima ta pot nekaj srditih nasprotnikov, ki snujejo, kakor se govoi i, za našim hrbtom spletke, vender je gotovo, da se bo omenjena črt* v/držala, ker ondot delati pot je pač živa potreba. Druga stvar pa, katero naj tudi izve svet seb: v pouk in v zibavo, je ta: Pri nas je neki mo*, ki se čuti silo, silo spretnega advokata in se približuje vs« komu, ki ima opraviti kaj s soduijo. A'i dasi mož ume usest s; na stol po župansko iu nekaj pete-linj'h kljuk vreči na papir, se temu v kljub prigodi, da z nejasnostjo svojih pisem napravi dolgoletno pravdo in primeri se tudi, da on svoje varovane? pripravi pred deželno soduijo in celo ni Zabjek k skledi ričeta, kar je izvršil ne dolgo te>ga. Ne bi omenjali te stvari, ako n is ne bi vodila ljube/en do kmetov, ki na jedni strani boječi se prevelcih stroškov pismena svoja dela ;zro'a;o t'*kim, vselej in vse za denar storiti pripravljenim mojster-skaza-advokatom, in ki na drugi strani v pravdinih rale vah se zatekajo k ino*em posebne vrste, <"eš tu najdemo dobrega sveta, pa dobe le polipih tvstvo in RČuvanje. Z Bogom! Domače stvari. — (I z m e s t n e g :i zbora ljubljanske « a.) j Navzočnib je 25 mestnih odbornikov. Predseduje župan g. (irassell', kateri pozdravi novo izvoljene ■gospode odbornike, proseč jih podpore, ob jednem pa izreka zahvalo izstopivšim gospodom odbornikom, ! ki so mnogo let v mestnem zboru delali mestu ua prid. Pi egledovalcem denašnje seje zapisnika imenuje g. župan gg. FortunO in Peterco. Gospod župan naznani nadalje, da je došel dopis c. kr. deželnega predseciništva, da je deželni zbor kranjski raz-puSčen in da bode volitev tistih članov volilne ko misije, katere ima voliti mestni zbor za volitve v Ljubljani v smislu §. 26 deželnega volilnega reda postavil na dnevni red prihodnje seje, ki bode danes osem dnij. ProSnja šolskega sluge na velikej realki, Jarneja Jereba, da se mu zaradi bolezni dovoli dvamesečni odpust, se usl ši. Gospod župan se pot^m spomina minuli teden umrlega meščana baron Antona C >delli-jn. in zbor ustane v znamenje sožalenja. — Kmetijska družba kranjska zahvaljuje se, da hoče mesto dati brezplačno prostor za živinsko razstavo ter naznanja, da je razstava zagotovljena, ker je minsterstvo dovolilo 4000 gold. podpore. Putem se prebere cela vrsta dopisov, o katerih bi človek mislil, da jih je pisala kranjska stavbena družba, ne pa deželni odbor kranjski. V teh dopisih zahteva se cela vrsta novih cest, „Lasten-strasse", „C isiuostr.isse" itd., da bi bi!a posestva kranjske stavbene družbe pod Tivoli pripravna za zidanje. Na predlog gospoda župana sklene zbor, da se ti dopisi obravnavajo v tajnej seji. — („Glas bene Matice" občni zbor) bode 28. t. m., na kar opozorujemo vse člane tega pr koristnega to pi epotrebnege. zavoda. — (Vodstvo) mestne delegirane sodnije v Ljubljani prevzame k 1. junijem t. 1, c. kr. deželne sodnije svetnik g. Tschech. Dosedanji vodja, deželne sodnije svetnik g. Ledeuig, gre k deželnej sod niji. — (Umrl) je v torek 15. maja t. 1. v Žu-ž'Tnperku gospod Drago t in P o s, c. kr. davkarski kontrolor. Rajnki bil je vsekdar iskren in neustraš-Ijiv narodnjak, marljiv uruluik in zelo priljubljen družbeuik. B:ag mu spomin! — (Urednik „Ljubljanskoga buteijna" alias p"Wochenbl at ta**) g. Mii'ler začel je sedaj delati konkurenco „dienstmanom" in „komis\jonar-jem". Binkoštno nedeljo, ko je svirala v kaz irskem vrtu godbi, pobiral je odgovorni urednik „des Organe s der kraiuischen Verfassungsparthei" šestice pri I uhodu v vrt za entre. Prosit Verfassungsparthei! — (Imenovanje.) G. A it.on Toplak, pristav pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenske) B;strici, imenovan ja pristavom prj c. kr. okroSnej sodniji v Ct-lji in avskultant g. Anton Frass imenovanje prista- i vom pri c. kr. okr. sodniji v Slovenskej B itrici. — (Himen.) V torek 16. t. m. poročil seje g. Jan. Nosan, e. k. sodnijski pristav v Ribnici, z ljubeznivo gospico Karoliuo Biahnovo, hčerjo oskrbnika graščine Ribniške. — (Z Notranjskega.) N>s ni komando niti na poziv ne, le tako slučajno sedlo je nekaj mož na binkoštui ponedeljek v Postojini okrog mize in se menilo o prihodnjem cesarskem dnevu „Loga tec-M rij a" in pa o volitvah v deželni zbor. O t nekaj dnu so že Marijo Ivanovno odpravili na pot z zvesto Pal.tško in vernim Saveljičem, kateri se je, po sili ločen od mene, tolažil z mislijo, di služi mojej nevesti. Marija Ivanovna je srečno prišla v Sofijo; ko je zvedela, da je carski dvor v Carskem Selu, sklenila je ostati tam. Odkazali so jej sobo v poštnem poslopji. Poštarjeva žena se je hitro seznanila ž njo, povedala jej, da je sestričina dvornega kurjača in osvetlila jej je vse tajnosti dvornega življenja. Povedala jej je, kdaj da carica ustaja, pije kavo, hodi na sprehod, kitki veliki gospodje bili so pri njej, kaj je govorila včeraj pri kosilu, koga je sprejela včeraj. Z jedno besedo, razgovor Ane Viasjevne napolnil bi neiiaj stranij zgodovinskih zapiskov, in bil bi dragocen za potomce. Marija Ivanovna jo je pazljivo poslušala. Odšli sta ni vrt. Ana Vlasjevoa do-povedala jej je zgodovino vsae so se nekateri barantači na dolenjsko stran in začelo se je brezmise'no vandalično pouekavonje. Kar celi gozdiči morajo na tla in človeka srce boli, videčega kaki , gaj-želmki" se vozijo skozi Li ubijano. Pooenli ol Smarije žarelo seje po več krajih Dolenjske tako neopravičeno in blagostanju kvarno ravnanje. Čudom s^ čudimo, da v'hdni organi v t-j zadevi ničesar ne vidijo da je na I) denjskem dovoljeno, kar je v L >gatji in v Po-stojini prepovedano, da se onkraj PoHojine pogozduje skalnati Kras, pri nas pa se brez ovire, brez zadržka, tako rekoč pol očmi gozdnih nadzornikov skoro sistematično in z osuplj'vo temeljitostio prireja pravi pravcati Kras. Ako se to početje ne ustavi nemudoma, bode Dolenjska tako prizadeta, da bodo Se pozni vnuki čutili žalostne nasledke. Tedaj poživljamo vladne organe Ae jeđenkrat, da čuvajo na podlagi -zakonov gozdov in zabrani j o ta vandalizem. — (V vodo pa del) je v soboto tri leta Carigrad 15. maja. Lord Dufferin odpotoval je na Dunaj. London l.r>. maja. Pri Loclvorbu-ji na kaledonskej železnici zaletel se je preteklo no^ iz Glasgowa prišedši kurirni vlak v od Car-lisle-a došli tovorni vlak. Sedem osob, mej njimi vodja lokomotive in kurjač, je ubitih, več potnikov ranjenih. Osobni vlak je popolnem razbit. kr. odpusti. Kaj pa porečete, ako odrasli, izobraženi ljudje, ki se prištevajo mej iuteligenco in kapital, neso bolj pametni nego nespametna mladež. Tako sem videl na binkoHni ponedeljek popoludoe ob 4. uri, ko je nad „Šv,carijou g. F. pl. L., c. kr. blagajnik, od takega novo utajenega drevesca svojemu sinku odrezal palico. Čudil sem se, da tako brumen mož postopa tako brezobzirno in tako malo štuje tujo last. Da ne bo g. pl. L.-u vsakokrat, kadar gre v log po 1 Tivoli na sprehod, treba iskati in režat palic, dopošljem 25 soldov, da je izročite omenjenemu gospodu, ako po nje pride, da omisli fantu stalno paličko. — (Iz celjske okolice) piše se nam v 14 dan t. m : Slavni celjski okrajni zastop je, kakor čujemo, v svoji zadnji seji — dovolil „C»sar-jevič Rudolf-ovemu sadierejskemu društvu za Spodnji Štajer" podporo 20 gld. iz okrajne blagajnice. To je lepo od okrajnega zastopa celjskega, da se je prvi oglasil s podporo tako prekoristnemu pod-vzetju, kakor je to sadjerejsko društvo. Na ravno zdaj deloma že razposlane prošnje na slavne okrajne zastope in posojilnice nadejati se je, da bodo slavni okrajni in krajni zastopi ter slavne posojilnice in drugi poklicani zavodi krepko in izdatno posnemali okrajni zastop celjski v tem hvalevrednem sklepu. v potok, v katerem perejo perice, ter ie utonil. — (Mej Bledom in Lescami) bode 17. 18 in 19. t. m. promet voz ustavljen, ker se dela nov most <'ez Savo. — (Razpisana je služba) c. kr okraj nega sodnika v Kočevii. Prošnje do 81. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. maja. Cesar vrnil se je danes zjutraj z Monakovega v Schonbrunn. Budimpešta 16. maja. 500 pekovskih pomagačev sklenilo je „strike", dokler mojstri ne izpolnijo njih želja. Red se ni motil. Pariz 15. maja. Zbornica dovolila je kredit za Tonkin s 358 proti 50 glasom. Minister vnanjih zadev izjavil je, da se od nobene vlasti ni bati umešavanja. — „Union" zatrjuje svoje poročilo, da se grof Chambord dobro počuti in da se kmalu preseli v Frohsdorf. — V provincijal nem mestu zasegli so šest anarhistov, ki so vojakom delili brošure. Berolin 15. maja. Opazovalo se je, da se je po včerajšnjem obedu cesar jako živahno zabaval z Waddingtonom in da ga je vidno odlikoval. Isto tako prijetnega značaja bil je vzprijem pri knezu Bismarcku. ID-cLnaoslca, "borza, dne 16. maja. (Izvirno tulegrHtićno poroćilo.) i'apirna renta.......... 78 gld. 70 srebrna renta .... ..... 79 „ o."« Zlata rente ... .... . . 99 , 20 Y"tJ m arena ronta......... 93 „ M) Akcije narodno banke . ..... s;jo ( — Kreditne akeije ....... . . .'J07 , 40 London . ....... >90>- „ OT Srebro . ....... — „ — Napol. . . . ■....... it „ m U. kr. (hi k i ni . ...... . . 5 „ 86 NVin iko murke ..... ftH „ 60 4°/u državnu areSke ti 1. 1851 260 gld. 120 , — Državne srećke li 1. 18«.4. KM) P 170 „ KO 4'70 avstr. zlatu renta, davka prosta. 99 „ 2."» Ogrska zlata tenta *J°/0...... ISO „ 2f> , a5/....... 89 r 2". „ papirna renta i*'70..... 87 „ 50 <_:",'„ :tajerske zeiuljise. oilvez. oblij;. . lO.'t , Dunava reg. srećke 6*/« . . 100 tfld. 118 „ 85 Z-'inlj. obč. a\Bf. 4V3°/o zlati zast. listi . 11B .'50 Prior, oblig. Kli/.abohao zapad, žele/.niee 102 n 2."» I'ror. oblig. Ferdinandove B6V. žele/.nieu 10f> „ — Kreditno srećku......100 gld. 170 „ f><) Rudolfove srećke.....10 „ 19 „ 2'. Akcije atiglo avstr. banke . . 120 a 115 r — Trammway*druSt. volj. 170 gld. a. v. . 218 „ 40 Preialoatnega wca natnanjam v svojem iti v imunu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljetD in /naneem, da je Hogu vsegam 'gnčnemu dopalo, mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda D rago t i na Poša, c. kr. davlcankega kontrolorja, po dolgi in mnonl bolesni in po sprejetji kv. zakramentov na umirajoče, danes lf>. maja t. I. ob 11 uri dopoludne v .'Jo. letu njegov«« starosti po- klieat v boljši svot. Pogrub dragega ranjena bo v Četrtek 17. maja dopoludne. Sv. mašu zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah. Dražega ranjcega priporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v blag spomin. Z uže m por k \ 15. dan maja lHK.'l. Barbara Poi, raujcega uoproga. (>.'f.'i) In goreče je pripovedovala vse, kar je že znano čitatelju. Dama poslušala jo je pazljivo. — Kje ste se pa vi ustavili? vprašala jo je potem, in ko je zvedela, da pri Ani Vlasjevni, rekla je s smehljanjem: Že vem. Z Bogom, nikomur ne pripovedujte o najinem snidenji. Jaz upam, da ne boste dolgo čakali odgovora na vaše pismo. In ustala je ter odšla po pokritem drevoredu; Marija Ivanovna se je pa, polna upanja, vrnila k Ani Vlasjevni. Gospodinja jo je kregala, da je šla tako zgodaj sprehajat se, kar škoduje zdravju mlade deklice. Prinesla je samo var, komaj je pričela za čašo čaja svoje brezkončne pripovedke o dvoru, ustavi se voz pred hišo in carski streže pride z naroČilom, da carica vabi k sebi deklico Miranovo. Ana Vlasjevna se je silno čudila temu. Moj Bog, zaklicala je: carica vas zahteva k dvoru. Kako je zvedela za vas? Da, kako se hočete predstaviti carici? Vi Se po dvorski hoditi ne znate ... Ali hočem vas spremiti: vender bi lahko vam kaj po-migala. Kako hočete iti v popotnej obleki? Kaj, ko bi poslali k babici, da vam posodi svoje rumeno krilo. Carski streže objavil je, da hoče carica, da pride Marija Ivanovna sama in v tej obleki, v ka-terej jo najde. Nič se ni dalo storiti. Marija Iva novna usela se je na voz in odpeljala se na dvor s sveti in blagoslovi Ane Vlasjevne. Marija Ivanovna je že slutila, kako se bo rešila njena osoda; src^ jej je bilo in ježilo se. Čez nekaj minut ustavil se je voz pred dvorom. Marija Ivanovna Sla je tresoča se po stopnicah. Duri so se pred njo odpirale na stežaj. Prehodila je celo vrsto sob, pot jej je kazal streže. Nazadnje prišla sta k zaprtim durim, in on jej je objavil, da mora carici naznaniti njen prihod in pustiti jo samo. Misel videti carico jo je tako pretresla, da je komaj stala na nogah. Čez jedno minuto odprle so se duri iu ona sla je v caričino sobo. Carica je sedela pri toaletnej mizi. Dvorniki, ki so jo okroževali, so spoštljivo odstopili, da bo naredili prostor Mariji Ivanovni. Carica se je pri jazno obrnila k njej in Marija Ivanovna spoznala je v njej tisto damo, katerej je vse tako odkritosrčno povedala pred nekaterimi minutami. Carica poklicala jo je k sebi in jej rekla smehljaje se: Jako sem vesela, da sem mogla držati dano besedo in spol-niti vašo prošnjo. Vaša zadeva je končana. Jaz sem prepričana, da je vaš ženin nedolžen. Tu je pismo, katero dajte svojemu bodočemu tastu. Marija Ivanovna vzela je pismo s tresočimi rokami, zajokala in pala k caričinim nogam. Carica jo je vzdignila in poljubovala iu začela se je pogovarjati z njo. Jaz vem, da neste bogati, rekla je, a jaz sem na dolgu proti hčeri stotnika Miranova. Ne bodite preveč v skrbeh o bodočnosti« Jaz bom že skrbela za vaju. Ko je potolažila carica ubogo siroto, jo je odpustila. Marija Ivanovna odpeljala se je v ravno istem dvornem vozu. Ana Vlasjevna je teško čakala, da se vrne, potem jo je osipala z vprašanji, na katere je odgovarjala Marija Ivanovna kakor je mogla. Ana Vlasjevna bila je nezadovoljna z njenim slabim spominom, a pripisovala je to provincijalnej treznosti in jej velikodušno odpuščala. Še ta dan se je M .rija Ivanovna vrnila domov, ne da bi bila Sla ogledat Petrograd. Tu se nehajo zapiski Petra Andrejeviča Gri-iii-va. Iz rodovniških poročil je znano, da »o ga spustili iz zapora 1774. leta ua najvišje povelje; bil je pri obglavljenji 1'ugačeva, kateri ga je spoznal mej ljudmi in mu pokimal z glavo, katero so čez jedno minuto mrtvo in krvavo pokazali narodu. Kmalu potem se je Peter Andrejič poročil z Marijo Ivanovno. Njiju potomci žive še zdaj srečno v Simbirskej guberoiji. Trideset vrst od *** je selo, ki je lastnina desetih pomeščikov. V jednej gospod-skej hiši vidi se še zdaj lastnoročno pismo Katarine II. v okvirji za steklom. Pisano je očetu Petra Andrejeviča, njega zapopad je opravičba njegovega sinu in pohvala uma in Brca hčere stotnika Miranova. Poslano. (4-12) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ku lik«*«« liek proti trajnom kašlju plućevine I islaeoa b«le«tl grkljana I proti mehurnlm kataru, *" ',£28? " (PASTI LLEN) Mk«i Hinke Mattonija (Karlovi vari u čeikoj). Slovo in zahvala. Ker mi pri odhodu iz prijazne Vrhnike ni bilo možno, primerno posloviti sc od vseh prijateljev Vrhniških in okoliških, postavljam se na ta način od njih in kličem jim: „ltog živi jih vse!" Zahvaljujem se tudi vsem, kateri so mi v zadnjih dneh izkazali pismeno ali na drug način toliko naklonjenost, posebno pa osnovatcljem odhodnega banketa, preča-stitim gospodom: F. Kotniku, J. Lenarčiču, J. Grudnu — in vsem udeležencem pri taistem. ,329) Viktor Globočnik. Na prodaj je v I>i*i» ffOmerJI, fare Hrezovifike pri Ljubljani, z vsemi pripadajočimi poslopji: jeden velik hlev, tri kleti, dva poda itd. i velikim vrtom in njivami čez itdri orale, vse pri hiši. Posestvo je dolga popolnem prosto in so p'oda takoj. —Naslov: Tetia.ez; ČJ-a.d.eii. -v ZDrag-o-iaa.erji št. 3.1.. (886—1) Službo išče .'in let star inož, oženjen, slovenskega in nemškega jezika v fTOVOrn in pisavi zmožen. Janiščine da 1000 gld. Kdor dobro, stalno službo preskrbi, dobi 100 gld. — 1'isma se prosi »dresirati na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (814—S) Glasovir, skoraj čisto nov, proda se iz proste roke. Napravljen ie p-» najnovejšem sistemu in ima o' a/4 oetav. Stal je 230 gld,, a nekoliko se v (eni ndjenja. — Več so izve iz uljudnosti pri npravništvu rSlov. Naroda". (819—3) Naznanilo i za graščine in posestnike, i I Kup njem i i surovo maslo (buter) s P pa 1*» prve v rat o in ga pot tabujem vsak; ^ * teden !M> ti.il. Cena in način pošiljanja po & j pogodbi. (816—9) I J. Foderl, Ljubljana. J P. n. gg. članom „Glasbene Matice". VABILO »bčaem« zboru, ki bode dne 28. maja 1883 ob 7. nri zvečer v čitalničnih prostorih. PliOGRAM: 1. Ogovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o X. društvenem letu. 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem gospodarenji. 4. Volitev 20 odbornikov, k:.tcrih mora naj men j biti 12 v Ljubljani in mej njimi Sis z; '/nainuje posebej prvosed-nik in blagajnik. 5. Posamičnih članov nasveti. Za odbor: (320—3) Franjo Bavnihar, prvosednik. Broom in Phaeton, dobro ohranjena voza, prodaNtu se za slepo ceno na Ši. PcterMliem predmetniji št. £ blizu mostu. (334—1) Učenec se išče, iz dežele, dovelj krepak, z dobrimi šolskimi spričevali, 14—15 let star, ki dobro slovenski in nemški govori, če mogoče iz druzega realnega razreda, za galante rijsko prodajalnico. — Natančneje se izve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (823 — 2) Deželna v" slatina. Uspešni lek za želodčno bolezni. Naj ■ prijetnejša hladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Bor deatne-Steklenicah po 1 in Va litra. Dobiva so v vseh večjih prodajalnicah in restavracijah. Glavna zaloga pri gg. bratih Maver na Dunajl, Josipu Hoffmann-u v Budapešti, Ertl-u & Krepesch-u v Gradoi ln pri vodstvu v Slatini. (109—1) ♦♦♦»♦♦♦» ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦»♦♦♦♦♦»♦< t Umetne (234—10) f zobe Is z«l»ovj a ^ ustavlja po najnovejšem a m e r i k. a sk e m načinu + t)rez vsakih bolečin ter opravlja plombovnnjn in ♦ vse sobne operacije ♦ zobozdravnik A. Paichel, : poleg Hrndeckjjevega mostu, I. nadstropje. J 0. PICCOLI, lekarnar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, prodaja: Rudninske vode. Oarlabader Mtthlbrnn, 1 steklenica . „ Bprudelaalz, 1 atektonioa Franz Josef Bltterwasser, 1 steklenica . ........... Frledriobshaller Bitterwasser, 1 steklenica.....•..... OioBshiibl-Puchsteinor Sauerbrunn. 1 steklenica.......... Glelobenberger Constantinquelle, 1 steklenica.......... Krondorfovaki oesarjevloinje Štefanije vreleo /a bolesni želodca, pljuč in grla, 1 steklenica po Marlenbader Kreutibrunn, 1 stekle-idea............. Meerwasser-Mutterlauge. za pripravo morskih kopel, 1 steklenica . Ofner Rakoczyquelle, 1 s eklenios . Preblauer Sauerbrunn, l steklen.ca Solter»-Wasser, 1 steklenica . . . Naročila se izvršujejo točno proti povzetju. gld. —.40. L—. „ -.2«. „ —.35. „ —.30. n -.26. n -.24. „ —.35. n —.40. n -.22. n —-20. „ -.28. postnemu (291-1) Janez Mathian v Ljubljani. y.\,\t;i. Illfil.ill in. 'fflOnTfT'ttnit /lata ii..'.iiOija. Za svečano-ti o priliki navzočnosti Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, priporočam se slavnemu občinstvu za Izdelovanje raznih D©1>> prosi se, da se nnroče v Ljubljani in drugod po deželi. Da se v pravem času izvrže naročena delu, kakor hitro mogoče. Z odličnim spoštovanjem Jaiio% JVEza.tliia.il. (881—1) nwwninuwn o 11:1 Tur j aiwl» trg^u Nt. T' se priporoča v izdelovanje vseh dekoracij po oknih in hišnih pročeljih. ki bodo potrebna ob navzočnosti \j. v<*iieunNtyH preai •iiImU <»■■■ |>o«*?o|»Ji. Kri čistilne krogljice, c. k. priv., ff.JJS jednem gospodinjstvu pogrešati in so se užo tisočkrat sijajno osvedočile. pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrp-nonih udih, skaženem želodcu, jetrnih In obistnih bolesnih: v škatljah a 21 kr.; jedcu zavoj s d škatljami l gld. f> kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Op Planinski zeliščni sirop kranjski, ■JgJJ1 ^^^^ft kaSelj, hripavost, vratobol, prsne in ]>ljučne hole(Mne; 1 ste-vSi?i£jA kleriica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini so nahajajoči '■.W4$r soki in siropi. l