m $1. 29 muj, dne 21. julija 1967 Cena 0.50 ND (50 SD) Letnik XX •Tednik- 5xhaja pod tem ttnenon Od M. aovembra 1961 dalje p- stu«pu obdinsK:D odborov SZU' Ptuj m Ortno4 — izdaja savfK; -Pcujs-Ki tediuK- Pluj Odgovor* tu uredruit: Ajiton Baumaa Urt^diiiStvo tn uprava: Ptuj. He roje Uack« t. — TeL 156 StevUkč teitf>6ega ra*tma: NB 524-;4-7a. - TssKa Časopisno podjet]* Man bor (Stei iisK Maribor — Bokop.sov vračamo — Celoletna narotoin*. 20 ND, za Uvuzemslvo 40 NL>. v wx>dajl izvod 0.50 NO (50 SD» S seje skupščine občine Omiož Bo zdravstveno varstvo po inte- graciji cenejše? Obravnava stanja zdravstvene službe. Skupščina zahteva, da 5e zdravstveni dom v Ormožu in zdravstveni dom v Ptuju spojita ^ot enakopravna partnerja. Priznavalnine bodo prejemali tudi borci za severno mejo 1918.—1919. leta. V skupščini so pohvalili ^elo milice. Redna likvidacija Krojaškega podjetja v Ormožu. V torek, 18. julija, so obravna- vali odborniki skupščine občine Ormož poročilo o stanju zdrav- stvene službe v občini. Glede na republiški zakon o integraciji zdravstvenih domov občin Ptuj in Ormož je skupščina sprejela gklep na predlog sveta za zdrav- stvo in socialno varstvo, da pio- ra priti do integracije med zdravstvenim domom v Ptuju in v Ormožu edino po spojitvi, da se sedanja zavoda združita kot enakopravna partnerja. Dr. Antolič, direlvtor zdrav- stvenega doma v Ormožu, je pripomnil, da se morajo združiti zaradi zakona, boji se pa, da z združitvijo ne bodo na boljšem. Se naprej bo ostalo pomanjka- nje sredstev. Z združitvijo se bo zmanjšalo le število uprav in ne bo razdrobljenosti zdrav- slvenili domov. Danes, ko je za- kon sprejet, ko je nujnost in- tegracije v tem smislu uzako- njena, pa še ne vemo, ali bo dejansko zdravstveno varstvo v novi obliki cenejše. Analiz v tem smislu ni, tudi ni garancij za to, integracija pa je obvezna. Ker je zdravstveni dom v Or- možu že bil pod ptujskim in se je ločil, ne vidi možnosti za iz- boljšanje. Za primerjavo je navedel ne- davni posvet med ZD Ljutomer, ZD Radgona in ZD Ormož, v katerem naj bi našli možnost, da se ti trije združijo, ker Lju- tomer in Radgona nočeta niti slišati o združitvi z Mursko So- boto. Smatrata, da bi se v tej organizaciji gledalo nanje kot na peto kolo glede sredstev in v ostalih pogledih. Ta dva sta se čutila ogrožena, zato sta iskala druge možnosti rešitve. Na koncu je poudaril, da no- vi zakon verjetno ne bo zaman. Opozoril je, da se sredstva za zdravstveno varstvo manjšajo napram lanskemu letu. Vprašal je, ali je bolj važno zdravje ali štednja. V skupščini so siklenili, da bodo posikusili ekonomsko ana- lizirati delo zdravstvenega do- ma na eni izmed naslednjih sej. Komandir milice v Ormožu, Vinko Topolovec je FK)ročal o delu milice Ormož in Tomaž v lanskem letu. Po poročilu so odborniki ob- ravnavali nekatere hujše kri- minalne primere v Ormožu, in sicer tatvine in umore. Skup- ščina je pohvalila delo milice in dala posebno priznanje, ko je pred kratkim v dveh dneh odkrila storilca umora stare že- nice zaradi koristoljubja. V skupščini so sprejeli odlok o priznavalninah v občini Or- mož, s katerim se razširja krog upravičencev s tem, da se uvaja možnost dodeljevanja prizna- valnin tudi borcem za severno mejo v letih 1918—1919. Skupščina je zavrnila v na- daljnjo preučitev do naslednje seje odlok o spremembi odloka o minimalnih tehničnih norma- tivih za V25drževanje stanovanj- skih hiš in stanovanj v družbe- ni lastnini, o načinu delitve sredstev za investicijsko in te- koče vzdrževanje in za uprav- ljanje v občini Ormož. Predlog odloka prepušča odločanje sa- moupravnim organom organi- zacije za gospodarjenje s stano- vanjskimi hišami. Do sedaj je o tem odločal svet za splošne gospodarske zadeve, na predlog te organizacije. V skupščini so sprejeli redno likvidacijo krojaškega podje- tja, ki bo verjetno delalo naprej kot zasebna obrt, ZR Skozi Slovensko Bistrico je v poletni sezoni velik promet moto- riziranih turistov So se osebni dohodki povečali na ljutomerskem območju v skladu s produktivnostjo in gospodarsko močjo občine? IZVLEČEK IZ ANALIZE O GIBAN.IU OSEBNIH DOHODKOV ZAPOSLENIH V LJUTOMERSKI OBCINI V PRVIH ŠTIRIH MESECIH TEGA LETA IN GIBANJE ZAPOSLENIH PO PO- SAMEZNIH PANOGAH DEJAVNOSTI V TEM OBDOBJU Občinski sindikalni svet Ljvi- tomer je pripravil obširno ana- lizo o gibanju osebnih dohod- kov zaposlenih v prvih štirih mesecih letošnjega leta po po- sameznih panogah dejavnosti s področja občine. Iz statističnih rezultatov lah- ko ugotovimo, da so se osebni dohodki v povprečju na zapo- slenega v industriji od januarja do aprila tega leta povečali za 10 "/o. V kmetijstvu in gostinstvu so se povečali za 27,9 Vo, pri tem povečanju osebnih dohodkov je bila vračunana veterinarska po- staja Ljutomer, v kateri pa so povprečni osebni dohodki mno- wp višji kot pri ostalih dejav- nostih, ker je tudi kadrovska struktura zaposleniii ugodnejša. OBRT IN TRGOVINA V tej panogi dejavnosti je čutiti rahel padec osebnih do- hodkov. Do izpada v osebnih dohodkih je prišlo predvsem ''ebruarja in marca. Osebni do- hodki so se znižali v teh mese- cih predvsem pri trgovskem podjetju Vesna in pri obrtnem, podjetju Tapetništvo. Kljub te- mu da so se osebni dohodki v omenjenih delovnih organizaci- jah v mesecu aprilu rahlo po- večali, pa so v tej panogi de- javnosti v februarju, marcu in aprilu izplačali le 95,5 "/o oseb- niii dohodkov od realiziranih v mesecu januarju. N^EGOSPODARSKA DEJAVNOST V delovnih organizacij ali s področja negospodarske dejav- nosti so se osebni dohodki v tem obdobju ralilo povečali. V tej dejavnosti so se povečali osebni dohodki v odnosu na ja- nuar za 22,3 "/o. Med temi de- lovnimi organizacijami imajo sedaj višje povprečne osebne dohodke zaposleni v izpostavi zavoda za zaposlovanje Maribor v Ljutomeru in komunalna ban- ka v Ljutomeru, medtem ko so se pri ostalih delovnih or- ganizacijah gibali osebni do- hodki dokaj nižje. ŠOLSTVO Zaradi sistematičnega pregle- da gibanja osebnih dohodkov v občini je v analizi šolstvo ob- ravnavano ločeno od ostalih ne- gospodarskih dejavnosti. Tudi v teh delovnih organizacijah je opaziti rahel porast osebnih do- hodkov. Povprečni dohodki za- poslenih v šolstvu v tem ob- ::Jobju so se povečali za 20,8 "/o. Večjili razlik med izplačanim povprečjem osebnih dohodkov na posameznih osemletnih šolah ni. Nekoliko višje povprečje osebnih dohodkov dosegajo le zaposleni na posebni šoli v Lju- tomeru in v vzgajališču Veržej. GIBANJE DELOVNE SILE V PRVIH ŠTIRIH MESECIH Hkrati z analizo o gibanju do- lodkov delavcev je ObSS Lju- tomer izdelal analizo o gibanju delovne sile. Povečanje števila delovne si- le na vseh področjih gospodar- stva v občini znaša le 2,40/0. rlazmerja povišanja zaposlenih }o panogah so naslednja: — industrija: v tej panogi je *^ilo v tem obdobju povečanje (Nadaljevanje na 2. strani) Agresijai v Kongu Tudi v Kongu so se te dni manifestirali zakulisni boji za- hodnih sil, da bi omajale in str- moglavile režim predsednika Mobutuja. V mestih Kisangani- ju in Bukavuju je s tremi trans- portnimi letali pristalo kakih 200 belih plačancev, ki so za- sedli pomembnejše objekte in nekaj dni divjali med tamkaj- šnjim civilnim prebivalstvom. Ta desant belih plačancev se ujema s podrobnostmi tujega mačrta ^Kerilis« o odstranitvi generala' Mobutuja in s tem, da bi na čelo države ponovno pri- vedli Combeja, ki je predtem padel v roke alžirskim obla- stem. Alžirsko vrhovno sodišče bo danes dokončno odločilo, ali ga bodo izročili Kongu, kjer je v odsotnosti obsojen na smrt, ali ne. Morda pa so ta napad plačancev na Kongo-kinšaso organizirali tudi zaradi tega, da bi preprečili Combejevo izroči- tev, ki je v očeh mnogih zahod- nih finančnih in političnih kro- gov še vedno »edini človek«, sposoben v bogati afriški državi zaščititi zahodne finančne, stra- teške in politične interese. Toda beli plačanci in njihovi zaščitniki so tokrat očitno pod- cenili moč kongovske nacional- ne armade, ki je napad priča- kala veliko bolj pripravljena kot pred leti. Napak so ocenili tudi Mobutujev položaj in sedanje politično razpoloženje v Kongu, v tej bogati deželi, ki bi utegni- la sčasoma postati ekvatorialni ■ekvivalent močne bele Južno- afriške republike. Beli plačanci so pod pritiskom enot kongovske nacionalne ar- made zapustili svoje položaje v Kisanganiju in Bukavuju in po- begnili, general Mobulu pa je dobil še eno pomembno bitko v ofenzivi proti belgijskemu ka- pitalu in vsemogočni družbi Union Miniere, ki je tesno po- vezana z rudnim in mineralnim bogastvom Konga. Sedanji kongovski predsednik general Mobutu se v svoji po- litiki zavzema predvsem za od- stranitev ostankov kolonializ- ma, z vsemi narodi črne Afrike hoče navezati prisrčne stike in deželo po sedemletnem preliva- nju krvi vrniti k ustvarjalnemu delu. Res je, da je to v seda- njih kongovskih razmerah kaj težka naloga, toda prve uspehe na tej poti je že dosegel. Sedem let krvavitve je iztreznilo mno- ge duhove v Kongu. Tudi vizije »nove Afrike« so postale jas- nejše, kot so bile pred leti, in tudi stare zablode so postale očitnejše. Mobutu je s pomočjo belih plačancev komaj zatrl upor levih upornikov in zdaj se mora že zopet postaviti po ro- bu desnici, ki se poslužuje istih plačancev. Ta igra je dokaj ne- varna in nihče še ne more pred- videti njenega izida. Toda pre- pričani smo, da bodo kljub vsem preizkušnjam in težavam prej ali pozneje vendarle zmagali pravična stvar in življenjski in- teresi težijo preizkusanega kon- govskega naroda. 22. julij dan vstaje — nas naj ne samo spominja, temveč tudi spodbuja k budnosti v čuvanju svobode Nova umetna sušilnica Izboljšanje kakovosti izdelkov. Sušilnica izrabi odvečno tem- peraturo, ki je šla prej skozi dimnik. Prvi rezultati sušenja so boljši od pričakovanja. Naravne sušilnice bodo opustili. Tečaj za delavce. Surovinske baze še za 100 let. Obrat v Janežovcih bodo opustili. Prodajajo doma in na Madžarsko. Na Tednikova vprašanja odgovarja ANTON HLUPIC, direktor opekarne v Žabjcku. Kaj si obetate od nove umet- ne sušilnice? Z novo sušilnico bomo izbolj- šali kvaliteto izdelkov, povečali proizvodnjo in izboljšali pogoje dela. Z novo sušilriico ne bomo več odvisni od vremenskih pri- lik. Z njo bomo prešli od sezon- ske na tekočo proizvodnjo. Vso opeko smo prej sušili v naravnih sušilnicah. Cas suše- nja je bil odvisen od vremena. V naravni sušilnici smo proiz- vode obračali dva- do trikrat. Surova proizvodnja, polizdelava, je bila vezana na veliko število delavcev, ki je presegalo slo- vensko in evropsko povprečje glede štev^a^a£qslenih_go ope- ki. Z novo sušilnico in temu primernim transportom, ki je obnovljen in polavtomatiziran. bomo dosegli slovensko pov- prečje glede števila zaposlenih na enoto proizvoda. V sedanjem tehnološkem postopku imajo izdelek v rokah samo trije, prej pa šest delavcev. — Kako dela nova sušilnica? Novo sušilnico smo sezidali v posebnem obratu. Sestavlja jo več prostorov, v katere vlagamo opeko v surovem stanju. Tja dovajamo in odvajamo topel in vlažen zrak. Delo in kontrola sušenja sta avtomatizirana. Vlažnost in temperaturo avto- matično merijo merilne napra- ve. Najbolj ekonomično pri su- šenju je to, da izrabimo odveč- no temperaturo iz peči, ki je ' doslej šla neizkoriščena skozi dimnik. Obremenjuje nas dra- ga elelctrična energija. — Prvi rezultati poskusnega su- šenja? Prvi rezultati sušenja so do- bri. So celo boljši, kot smo pri- čakovali. Kolikor sušilnica ne bo zadostovala, bomo prisiljeni nabaviti generator, ki bo pro- izvajal topel zrak za dodatno ogrevanje. Je precej drag. Cena je 30 milijonov starih dinarjev. — Ali boste še sušili v narav- nih sušilnicah? Trenutno še sušimo v narav- nih sušilnicah. V prihodnji se- zoni bomo opustili ta način. Vse investicije bomo vložili v umet- no sušenje, da bo čimprej su- šila s polno zmogljivostjo. Su- šenje bomo morali usklajevati z zmogljivostjo peči. Ce bo peč zmogla, kar bo sušilnica posu- šila, se bo proizvodnja lahko precej povečala. — Bo nova sušilnica zahtevala kadrovske spremembe? Zaradi avtomatizacije se bo proizvodnja govečala. Prešli bo- mo na dve' izmeni, zato se ni bati, da bi delovno silo odpu- ščali. Zahtevnejši tehnološki po- stopek bo zahteval izboljšanje kadra. V ta namen bomo orga- nizirali tečaj za poikvalificirane in kvalificirane delavce. V te- čaju si bodo pridobili potrebno znanje za uspešno delo v novem procesu proizvodnje. Ker je proizvodnja sezonske- ga značaja, v sezoni zaposlimo več sezonskih delavcev. Pov- prečno nas je zaposlenih 105 delavcev, v sezoni pa 140. Se- zonci so skoraj vedno isti de- lavci, ki se vračajo vsako leto. — V kaj boste še investiral sredstva? Ustvarjena sredstva bom hrpinili predvsem za lastn (Nadaljevanje na 2. strani) . Ljutomprčani ob lepem vremenu pohitijo na kopanje v f.voje Jezerce, v katerem je prijetno topla voda. Ob njem jc lepo ure- eno kopališče z manjšo restavracijo. Ob lepih nedeljah se tod "Dlje do 450 kopalcev. K jezeru se radi vozijo na kopan.je tud? ^nogi Ormožani in Ptujčani ter tuji turisti, največ iz Avstrije. OPAZOVALCI OZN OB SUEŠKEM PREKOPU Po ostrih spopadih ob Sue- škem prekopu, s katerimi je Iz- rael skušal še pred prihodom opazovalcev OZN premakniti črto premirja v sredino Sueške- ga prekopa in tako zagotoviti navzočnost svojih ladij na tej vodni poti in pri tem utrpel po- membne izgube, so prispele nb črto premirja prve skupine opa- zovalcev OZN. Po daljšem okle- vanju je tudi Izrael pristal, da jih sprejme na vzhodno obalo prekopa. Šef skupine opazovalcev ge- neral Odd Buli je takoj po pri- hodu pozval predsednika Naser- ja in izraelskega premiera Eško- la, naj si prizadevata in ne sto- rita ničesar, kar bi utegnilo oovzročiti nove spopade na črti premirja. BUMEDIEN IN AREF V MOSKVI Po kairskih razgdvorih med predsedniki Naserjem, Bumedie- nom, iraškim predsednikom Arefom, sirskim predsednikom Atasijem in sudanskim pred- sednikom Mahgubom sta Bume- dien in Aref odpotovala na obisk v Moskvo. S sovjetskimi voditelji sta se pogovarjala o sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu in o ukrepih, ki bi jih veljalo storiti za umil^ izrael- skih čet z zasedenih arabskih ozemelj in za odpravo posledic izraelske agresije. Sovjetski vo- ditelji so oba arabska državnika seznanili tudi s sklepi budim- peštanskega posvetovanja pred- stavnikov socialističnih držav. ZAROTA V INDONEZIJI Iz Indonezije poročajo, da je vlada generala Suharta zatrla (Konec na 3. strani) stran 2 TEDNIK - ppfek, 21. juHja 1967 Leto akcti krajevnih skupnosti MARKOVCI z novim brodom so zadovoljni. Morali bi asfaltirati odsek csste skozi Markovce. Urediti bi morali tudi avtobusno postajo in med drugim lastništvo zadružnega doma. Neizkoriščene so možnosti za razvoj turizma. Potrebna je prehodna ambulanta. TVD Partizan je najboljše vaško društvo v občini. V RAZGOVORU SO SODELOVALI: Konrad Bezjak, pred- sednik krajevne skupnosti, Franc Kolarič, predsednik SZDL Mar- kovci, Gvido Cepin, upravitelj šole, Vlado Knuplež, sekretar osnovne organizacije ZKS, in Alojz Simonič, presednik TVD Partizan. 9 Komunalne potrebe: V Markovcih so pred krat- kim re.šili vprašanje prehoda čez Dravo. S prispevki prebival- cev in občine so nabavili nov brod. Uporabljajo ga predvsem kmetje, ki imajo zemljo na drugi strani Drave. S prosto- voljnim delom in prispevki so že marsikaj uredili. Ostalo je še mnogo želja in potreb. Želijo si, da bi asfaltirali vsaj odcep od glavne ceste skozi Markovce. Sedaj pelje tu maka- damska cesta, ob kateri so med Pogled na Markovce drugimi poslopji gostilne, trgo- vine in šole. Pritožujejo se, da jim vsako nekoliko hitrejše vo- zilo po tej cesti dvigne oblak prahu, ki zagrne lokale in dru- ge prostore. Promet na tem odseku pa je zelo velik. Zadovoljni so z uvedbo lokal- nih avtobusov. Imajo le pripom- bo k voznemu redu. Skušali ga bodo prilagoditi potrebam, predvsem v zims'kcm času. Na avtobusni postaji bi potrebovali x'saj skromno lopo. Predvsem v hladmem in deževnem vremenu je zelo neprijetno čakati na avtobus na ravnici, po kateri pozimi neusmiljeno piha. Pri- pominjajo, da je na cesti proti Celju več preprosto zgrajenih čakališč. Vprašujejo tudi, zakaj se av- tobusi varaždinsikih in zagreb- ških podjetij ne ustavljajo pri Markovcih. Tod naj bi uredili redno avtobusno postajo in ure- dili s hrvatsikimi podjetji, da bodo vsaj nekateri njihovi av- tobusi ustavljali tudi v Mar- kovcih. Krajevne ceste so potrebne popravil. Razsvetljava je urejena le v Markovcih, v ostalih vaseh pa ne. Ker so naselja strnjena, bi bila ureditev nekoliko cenejša. Krajevna skupnost ima pre- malo sredstev, zato je še veliko stvari, ki bi jih morali urediti. # Lastništvo zadružnega do- ma: V Markovcih menijo, da bi morala prevzeti lastništvo za- družnega doma krajevna skup- nost. To bo treba urediti, ker ni pravega reda. Sedanji lastnik 16 postal po združevanjih in priključevanjih zadrug KK Ptuj. Krajevna sikupnost ima v za- družnem domu v najemu kino dvorano. Markovčani zahtevajo zadružni dom zase, ker so ga sami zgradili. # Možnosti za razvoj turiz- ma — treba je le pričeti z de- lom. Kljub možnostim za razvoj turizma še nimajo turističnega društva. S svojimi etnografski- mi skupinami, posebno s kuren- ti, so znani doma in v tujini. Mnogi že vidijo potrebo po ustanovitvi turističnega društ- va in možnosti, kako zadržati turiste. Mislijo na kurentovanje v Markovcih. Menijo, da obisko- valcev ne bi razočarali, kot so jih v Ptuju. Ker leži kraj ob glavni cesti, po kateri se predvsem poleti pelje mnogo domačih in tujih turistov, menijo, da bi lahko ob cesti v gozdu uredili avtokamp. Tu v poletni sezoni skoraj vsako noč v avtomobilih prespi več turistov. Drugi predlagajo ure- ditev avtokampa z vikend hiši- cami na obrežju Drave pri bro- du ali celo na otoku, na kate- rega vozi brod. Mirno naravno okolje ob Dravi z možnostjo ribarjenja, čolnarjenja in po- stavitve šotorov, bi zadržalo turiste za več dni na njihovi poti. Večjim skupinam turistov, ki bi jih zanimali naši običaji, so pripravljeni prikazati etno- grafske skupine in druge zna- čilnosti kraja. Po uspeli prireditvi na otoku ob otvoritvi broda, ko se je zbra- lo in veselilo veliko obisikoval- cev, tudi predvsem vožnje z brodom, mnogi menijo, da bi morali vsaj trikrat na leto po- noviti to prireditev. Morali bi pričeti z delom. V turističnih državah kraji z mno- go slabšimi pogoji za turizem vabijo in skušajo zadržati tu- riste, saj je od turizma velik dohodek. V gostilnah imajo le pijače, ne pa tudi pripravljenih jedi. # Trgovina: Trgovina je last TP Panonija. Vprašujejo se, kaiko more biti brez hladilnika, predvsem v po- letnih mesecih. Trgovina je pre- slabo založena s potrebnim bla- gom. Zakaj v podjetju velike zaloge, p>odeželske trgovine pa so slabo založene! Trgovina s kmetijskim repro- dukcijskim materialom, ki je last KK Ptuj, je zadovoljivo založena. Kmetovalci bi radi kupili tudi manjše kmetijske stroje, a so predragi. V Markovcih je bil množični sestanek kmetovalcev in kme- tijskih strokovnjakov zaradi akcije za sajenje hibridne ko- ruze. Akcija ni imela pravega uspeha. Kombinatu ni uspelo pridobiti 600 ha zemljišč, na ka- terih bi kooperanti sadili hi- bridno koru2X) in da bi se s to površino lahko vključili v širše tekmovanje za najvlije pridel- ke. • Sola: Sola je potrebna popravila, a ni demarja. 9 Zdravstvo: V Markovcih bi radi uredili prostor, kamor bi naj vsaj dva- krat na teden prišel zdravnik splošne prakse. # Ostale organizacije: Izobraževalna sekcija dela predvsem v zimskem času. Zelo aktivno je TVD Parti- zan. Dobilo je pokal kot naj- boljše vaško društvo v občini in četrto v republiki. V Markovcih sta tudi dve pro- svetni društvi, ki pripravita v letu po eno igro. Lahko bi jih več. Po vaseh je zaživelo delo mladinsikih aktivov. Knjižnica ima veliko bralcev, posebno v zimskem času. Pred kratkim so nabavili še 40 knjig. Na območju KS je sedem ga- silskih društev. Po vaseh ima- jo manjše dvorane, ki služijo tudi za sestanke, volitve in razne prireditve. V Sobetincih gradijo nov dom. Štiri organizacije Rdečega križa izvajajo krvodajalske ak- cije. Krvodajalci se radi odzi- vajo. Krajevna skupnost ima še veliko načrtov, a žal malo fi- nančnih sredstev. Tako ima v načrtu preurediti bivšo prosvet- no dvorano v telovadnico, ure- diti pokopališče po načrtu, ki je že izdelan, urediti cestno raz- svetljavo v Strelcih in še in še. V Markovcih upajo, da jim bo počasi uspelo urediti potrebne zadeve. ZR V HOTELU GRAD BORL MANJ TUJIH GOSTOV KOT LANI V gostinskem podjetju leto- višča grad Bori so so dobro pri- pravili na turistično leto. V ho- telu grad Bori je 100 prenočišč. Gostom nudijo vse druge go- stinske storitve. S pričetkom sezone so odprli tudi bazen pri gradu, kjer je ob lepem vreme- nu veliko kopalcev. Preuredili so gostilno Beli križ in v njej uredili šest novih sob za preno- čišče s tekočo vodo. Do pričetka sezone so sklepali pogodbe s tujimi in domačimi turističnimi agencijami. Pogod- be so sklepali tudi s posamez- nimi tujimi in domačimi turi- sti, ki želijo svoj dopust pr^ živeti na Borlu. Nn.iveč pogo^j so sklenili s tujimi agencija^ Domače jim po dogovoru po§i Ijaio turiste tako, da skupij^ najavljajo teden do 14 dni pre Z inozemskimi turističninj agencijami so sklenili pogori)^, po katerih bi prispeli prt gosti skozi leto s 58 avtobusi Za 50 avtobusov turistov obisk odpovedalo, predvsem ti, sti, ki so nameravali potovat v Grčijo. Premislili so si pred^ vsem zaradi neredov, ki so zad nje čase v tej državi. Novi re^ žim v tej državi je uvedel drvj. gačne pogoje za turizem. Tu(J ostali dogodki in zapleti so i) bodo vplivali na manjši turi. stični promet. V primerjavi z lanskim leton je do sedaj tujih gostov znatni manj, število domačih pa se ji rahlo povečalo. V podjetju menijo, da bo pre hodnih gostov kljub temu toli ko, da bodo plan dosegli. ZR, V lepo urejenem kopalnem bazenu pri borlskem gradu se l^oplj^ ob lepih nedeljah do 400 kopalcev. Vesti iz Siovensice Bistrice Na območju slovenjebistriške občine je zaposlovanje vedno bolj pereče vprašanje. Ce od- štejemo možnosti za odpiranje novih delovnih mest, ki bi na- stala v novih podjetjih, ostane le še možnost uvajanja novih izmen v obratih, kjer teh ni- majo, V Slovenski Bistrici je več obratov, kjer delajo le v eni izmeni, so pa ostali pogoji za uvedbo vsaj še druge, če ne že še tretje izmene. Ob večjih pojavih nezaposle- nosti se v občini vse bolj čuti potreba po izdelavi dolgoročnej- šega programa razvoja občine, predvsem na gospodarskem pod- ročju. Polizdelke slovenjebistri- ških obratov sedaj v določeni meri finalizirajo drugje in v bodoče možnosti v tem pogledi ne bi smeli več i^puščati iz rok Gospodarstveniki in drugi jav- ni delavci v občini Slovenska Bistrica niso niti malo navduše- ni s sodelovanjem posameznih gospodarskih panog v občini. To slabo sodelovanje se najbolj pozna v turizmu. Trgovina se niti malo ne zmeni za potrebe turističnega prometa, podoben odnos pa ima med drugimi tu- di gozdno gospodarstvo s svo- jimi cestami na pohorskem ob- močju. Napisi na teh cestah ne spodbujajo k večjemu prometu na tem območju, temveč turiste celo odvračajo. Na slovenjebistriškem območ- ju so precejšnje možnosti za razvoj turizma. V njem vidijo tudi precejšinje možnosti za za- poslitev sedaj nezaposlene de- lovne sile. Za razvoj turizma pa je potrebno ustvarjati tudi do- ločene pogoje, kot so urejenost krajev in cest, ustrezni gostinski obrati ter sposobno osebje. Slovenjebistriški politični ak- tiv skrbno analizira stanje v občini glede kadrov. Teh — spo- sobnih in podjetnih — primanj- kuje povsod: v šolstvu, gospo- darstvu in drugje. Reformna prizadevanja so v veliki meri odvisna od kadrovske strukture tistih, ki so udeleženi v njenem izvajanju. Na nedavni konferenci občin- ske organizacije SZDL v Slo- venski Bistrici je bilo precej razpravljanja o popoldanski obrti. Obrtno delo v popoldan- >kem času opravljajo rodno za- ;x)sleni delavci in sta se razvili v tej smeri dve veji dejavnosti: proivzodna in uslužnostna. Na konferenci je obveljalo stališče, naj se takšna popoldanska obrt. če je proizvodnega značaja, spremeni v redno ter po mož- nosti zaposli še dodatno delov- no silo. Ker zavzema zasebni sektor kmetijstva na občinskem ob- močju 72 "/o vseh obdelovalnih površin, bo moral kmetijski kombinat ukreniti vse potrebno, ia bo odigral svojo vlogo v or- ganiziranju bolj.še proizvodnje na teh površinah. Doslej so se odnosi med kombinatom in za- sebnimi proizvajalci zreducirali na stike ob odkupu kmetijskih oridelkov, ko pa je mnogo važ- nejše sodelovanje obeh pri or- ganiziranju proizvodnje in za- /zemanju za čim višje donose. Krajevne skupnosti so se na slovenjebistriškem območju pre- cej uveljavile. Nekatere so do- segle v svojem delu celo zelo lepe uspehe. V občinskem poli- tičnem aktivu mislijo, da bi morale posvetiti še več pozor- nosti kot doslej nekaterim vpra- šanjem, kakor sta otroško var- stvo in kulturno življenje na vaseh. NOVICA IZ MAKOL Variša vas pri Makolah je da- la enajst žrtev za svobodo, med njimi so bili trije bratje Crno- ga. Več jih je bilo ustreljenih že leta 1942. Vas je ostala po vojni pozabljena, dokler niso prebiv^alci sami začeli reševati svojih problemov. Vas ni imela elektrike, ne prave ceste, kaj šele vodovoda! GG je pozneje zgradilo kos ceste, prebivalci so se mnogo trudili z napeljavo elektrike ter s cesto do bivše- ga rudnika, še bolj pa z vodo-i vodom, ki so ga napeljali zi Boča. Prej so morali voziti vodoj tudi do kilometer daleč. Razen! prispevka zavarovalnice so zgra-j dili vse z lastnimi sredstvi, kar 7.a odmaknjeni kraj ni bila maj- hna stvar. V soboto, 22. julija, bodo od prli v Starem gradu pri Mako- lah gostilno, v kateri bodo po- stregli predvsem z domačitrj specialitetami. To bo za kn; pomemben dogodek. Tudi ob skovalci Boča bodo našli prije- ten kotiček v novi gostilni. Mednarodno turistično leto CESTE Začela se je invazija motori- ziranih turistov v našo deželo. Po jugoslovanskih cestah bo vozilo letos 10 milijonov tujih avtomobilov in seveda vsi do- mači. V kakšnem stanju so priča- kale naše ceste to motorizirano invazijo, vprašujejo turistični delavci in vsi tisti, ki želijo, da bi se letošnje — turistično — leto uspešno končalo. Odgovor je kratek in jasen: ceste so sla- be, nevzdrževane, cestišče raz- rito ali razpokano ter polno ne- prijetnih in cesto nevarnih pre- senečenj. Avtocesta Zagreb—Beograd je prenehala biti moderna pro- metna žila, ker se je spremenila v zapuvščeno in nevarno pot, na kateri je ponekod omejena hi- trost na 50 ali celo na 30 km na uro. Kot takšna je ta cesta med najbolj nevarnimi v državi in ni čudno, da se dogaja na njej toli- ko nesreč. Na drugih manj važ- nih cestah stanje ni boljše. Ja- dranska magistrala je pred isto usodo. Ze -iedaj, dve leti po do- graditvi, je ta cesta v slabem stanju in hitrost vozil je manj- ša, promet pa manj varen. Obupani, vendar realistični v svoji sodbi, so začeli Primorci imenovati jadransko magistralo le še jadranska cesta. Podobno stanje pa je na cestah Sarajevo —Tuzla, Subotica—Beograd, na ibarski cesti. Nepravočasno in nesistema- tično obnavljanje cestne mreže je velik, vendar ne edini vzrok njenega propadanja. Razmah cestnega prometa je prispeval svoje in sedaj imamo ceste v razsulu. Tovornjalci - nevarnost številica ena Tisoče deset ali dvanaijstJton- skih tovornjakov z ali brez pri- kolic drvi noč in dan po cestah ter trga cestno prevleko. Njim se pridružujejo kolone hladilnih tovornjakov, cistern in vsa ta vozila uničujejo ceste. Nekateri mislijo, da bi morali lastniki tovornjakov ustrezno več pri- spevati za vzdrževanje cest, ka- kor je to primer v drugih drža- vah. Omejitev tovornega prometa ob sobotah in nedeljah, ki sicer nima zakonske osnove, ne bi dosti spremenila na stvari. Mo- rali bi takoj začeti z generalno rekonstrukcijo cest in ne dovo- liti, da propadajo. Seveda sedaj trenutno ni lahko poiskati samo za rekonstrukcijo ceste Zagreb —Beograd najmanj 12 milijard S din. Novi zakon, ki je bil pred kratkim sprejet, spreminja zadevo na bolje, vendar je tre- ba počakati na rezultate njego- vega delovanja. ST-T So se osebni dohodki povečali na ljutomerskem območju v skladu s produktivnostjo in gospodarsko močjo občine? (Nadaljevanje s 1. strami) števila zaposlenih za 6,50/0; — kmetijstvo: porast za 6,7'/o zaposlenih v odnosu na mesec januar. Kljub temu da so v občini v zadnjih letih ugotavljali, da je bila v teh delovnih organizaci- jah zaposlena pretežno sezon- ska delovna sila, govore podatki in analiza nasprotno, saj je raz- vidno, da imajo tudi delovne organizacije sezonsikega znača- ja pretežno stalno zaposleno delovno silo ter se le v dolo- čenih primerih poslužujejo sc- ^oncev, kar pa vsekakor ni prav, ker ti delavci nimajo pra- vice do pokojnin.ske dobe in pravic iz socialnega zavarova- nja, kot jih imajo stalno zapo- sleni. Iz materialov o perspektivnem razvoju gospodarstva občine Ljutomer je razvidno, da bi naj osebni dohodki zaposlenih v raz- dobju od leta 1965 do 1970 po- rasli za približno 43,6 "/o ali po letni stopnji 10,9 "/0. Osebni do- hodki, realizirani v L štirime- sečnem obdobju letošnjega le- ta, pa so porasli za 15,3 "/o ali za 4,4 "/o več, kot je predvidena letna stopnja porasta osebnih dohodkov v perspektivnem pro- gramu raz;voja gospodarstva v občini Ljutomer do leta 1970. Povečanje števila delovne si- le na področju gospodarstva se s perspektivnim programom družbenega in gospodarskega razvoja predvideva za 15 Vo v 3dnosu na število zaposlenih v letu 1965 ali letno povečanje za 3 "/0. Iz analize o gibanju delov- ne sile za štiri mesece letošnje- ga leta pa je razvidno, da je število zaposlenih poraslo le za 2,6 "/o, ker se zaposlenost razen v industriji in kmetijstvu ni povečala. Kljub temu da tudi v pogledu zaposlovanja po plan- skih predvidevanjih do leta 1970 ni večjega odstopanja, pa je podatek 0,4 "/o manj zaposlenih vendar zaskrbljujoč, predvsem zaradi tega, ker je bilo lansko leto na zavodu za zaposlovanje v Ljutomeru prijavljenih 209 nezaposlenih ali 9,2 «/0 vseh za- poslenih v ljutomerski občini. K temu številu se bo letos pri- družila nova delovna sila, pred- vsem tisti, ki iščejo prvo zapo- slitev, to je mladina, ki je kon- čala osemletno šolanje. Teh mladincev in mladink pa je po podatkih, ki jih je zbral občin- ski komite ZMS Ljutomer, ne- kaj čez 100, ki jih pa, kot je razvidno iz materiala o gibanju zaposlenih v občini, vsaj še v doglednem času ne bo mogoče zaposliti. Zaradi tega bo v Lju- tomeru v kratkem posvetovan.je predstavnikov družbenopolitič- nih in delovnih organizacij ter občinske skupščine o vprašanju zaposlovanja. Iz analize podatkov o gibanju osebnih dohodkov je razvidno, da so v ljutomerski občini na gospodarskem in negospodar- skem področju velika neskladja v gibanju osebnih dohodkov. V nekaterih podjetjih so porasli osebni dohodki v odnosu na mesec januar za več kot 50 °/0' Lahko se vprašamo, ali je po- večanju osebnih dohodkov bo- trovala gospodarsika mnč občine, produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost? Letošnje leto predstavlja eno od glavnih bitk za osnovna principe reforme, če hočemo iutri bolje živeti in gospodariti Toda dogaja se še, da npr. pro- blem zaposlovanja ponekod obravnavajo kot trenuten po- lav, kot da bi bili cilji reforme trenutnega značaja. Današnje razmere na področju gospodar- stva in v družbi so popolnoma drugačne, kot so bile včeraj- Mnogi se pa tega ne zavedajo. Peter Potočnik , Nova umetna sušilnica opeicarne Žabjak pri Ptuju (Nadaljevanje s 1. strani) obratna sredstva, da bomo lah- ko financirali zimsko proizvod- njo in kreditirali stranke. Pre- cej bomo investirali tudi v iz- delavo polmontažnih nosilcev s katerih proizvodnjo smo pri- čeli. V proizvodnji smo šli na manj artiklov, a jim zboljšali kakovost in povečali njihove proizvodnjo. — Kako je s surovinsko bazo' Razne raziskave so pokazale da je surovin še za 100 let. Pred kratkim smo odprli nov glino- kop z boljšim materialom. Upo- rabljali ga bomo za izdelovanj? specialnih izdelkov. — Kaj pa obrat v Janežovcih? Ta obrat bomo zaradi neeko- nomičnosti opustili, ko bomo ti: uvedli dve izmeni. Delavce i/ Janezove bomo zaposlili v tem obratu. Tu bodo imeli boljše po- goje za delo. Ob lažjem delu bodo imeli večje zaslužke. — Večje težave v proizvodn Večje težave v proizvodna- nam povzroča Domanjkan.je vo- de, ki je potrošimo zelo veliko-' V sušnem obdobju moramo čr-j pati vodo iz mlak in ribnikov* kar podražuje proizvodn,io. Za* 'o smo močno zainteresirani, d8; se v obrat napelje vodovodj Projekt je že izdelan, treba m le še realizirati. ' — Prodaja? Izdelke največ prodajamo do-j načim gradbenim pndietjen^ 'O "/o pa privatnim odjemalcerfl-l Predvsem v času, ko se pričn*. gradbena sezona, pritiskajo n*' las in zahtevajo izdelke, nam^« ;to da bi si jih že prej naroči"; m jih pozneje brez težav doi bili. \ Razne izdelke prodajamo tu<| cupcem zunaj občine. Z (5" :irava smo sklenili sodelovanj^ J katerem jim bomo dobavi^j vse opečne izdelke za gradnr blokov. Zidake izvažamo na Madžaf' ko. Za 250.000 zidakov imsU^J •e pogodbo V kraflt^m p^ i^- Domo prodali še več. ZR stran 3 TEDNTK - petek, 21. julija 1%' Stran 5 450 tržaških Slovencev navdušenih nad sprejemom v Ptuju Prejšnji teden je potovalo po Sloveniji z avtobusi 450 tržaških Slovencev. Med potjo so se usta- vili na Ptujski gori, kjer so si 2 zanimanjem ogledali gotsko cerkev, arhitektonsiki spomenik evropske kvalitete. Po ogledu Ptuja jim je pri- pravilo sprejem gostinsko pod- jetje Haloški biser, in sicer na dvorišču pred kletjo »Sloven- skih goric«. Tu so jim priredili zakusko. Seveda ni manjkala poskušnja štajerskih vin iz kle- ti. Polke in valčke pa so jim igrali Veseli vandrovčki. Strež- no osebje je bilo oblečeno v prleško narodno nošo. Pred klet- jo je klopotal klopotec, ki ga je postavilo podjetje. Po malici so zaplesali. V razgovoru, ki je bil v do- mačem jeziku, ki so ga vsi go- vorili, so nam povedali, da ta- kega sprejema niso pričaikovali in da lepega Ptujskega polja in sosednih gričev ne bodo poza- bili. Zanimali so se, s čim se ukvarjajo naši občani. Ko so odhajali, so se zahva- ljevali za topel sprejem. ZR „ Tržaški Slovenci na pokušnji vina pred kletjo »Slovenskih goric« Šola v Markovcih je potrebna obnove ZA TEDT tudi na levem bregu Drave, vsekakor višjega kakor na desnem, da bi v primeru zelo visoke vode ta prej prestopila desni breg, ker ogroža tam manj stavb kakor na levem. Ob vsem tem se pojavlja vpra- šanje, kaj pa s Sturmovcem., z Zabovci in z Markovci. Nasip bo le izhod v sili. Mislim, da je po- trebno dravsko strugo niže Ptuja regulirati in mi je nerazumljivo, kako more naša skupnost trpeti, da zaseda Drava v tem delu svo- jega toka tako velike komplekse zemljišča in da odnaša rodovitno zemljo ter povzroča tako veliko škodo samo zaradi tega, ker njena struga ni uravnana, skratka, da se to vprašanje ne rešuje hitre- je, kakor se. Glede nasipa v Ptuju pa še na- slednje: nisem prerok, imam pa občutek, da bo močno narasla Drava krhalu pokazala dobre in slabe strani nasipa. Alojz Cestnik, Ptuj KIDRIČEVO Pred kratkim je delavski svet • TGA sklenil odpisati in prodati ter tudi nabaviti določena osnovna sredstva. Tako bodo urejene mehanična delavnica in garaže za znesek 46.351,94 N din, 8 čimer bodo odpravljene sani- tarne pK>manjkljivosti v tem oddelku. Dodatna sredstva bo- do omogočila nabavo stroja za brušenje žag. Izvršni odbor tovarniškega odbora sindikata TGA je pred kratkim razpravljal o pozivu delovnim ljudem za zbiranje sredstev za pomoč arabskim de- želam ter o priporočilu koordi- nacijskega odbora pri občini za zbiranje pomoči vietnamskemu in arabskemu ljudstvu. Po tem priporočilu bi naj vsi zaposleni v delovnih organizacijah odsto- pili enodnevni zaslužek žrtvam agresije. Glede na to so v vseh sindikalnih podružnicah člani razpravljali o teh predlogih in o priporočilu tovarniškega od- bora sindikata. Sestanki so bil: še dobro obiskani, ne pa tudi tako uspešni, kajti predlog in priporočilo nista bila sprejeta Članstvo je sklenilo, naj pač vsak prispeva, kolikor more. Na predlog tovarniškega po- čitniškega doma v Crikvenic: je delavski svet pred kratkim razpravljal o višini cene oskrb- nega dne v domu za upokojence lastne delovne skupnosti. De- lavski svet je sklenil, da bodo te cene enake cenam za aktiv- ne člane. Odkar je delavski svet znižal ceno oskrbnega dne, se je pri- javilo za letovanje v počitni- škem domu v Crikvenici pre- cejšnje število članov delovne skupnosti. Nekateri so se med- tem že tudi vrnili iz doma in izražajo svoje zadovoljstvo nad poslovanjem doma, drugi pa zelo grajajo postrežbo. Kdo bi vsem ustregel? MF ^ iCmecki bal v Krizevcih Prejšnjo soboto in nedeljo je bila v Krizevcih pri Ljutomeru \ organizaciji Turističnega društva Križevci tradicionalna prire- ditev »Kmečki bal«, ki so se je udeležili številni tuji in domači turistu Prireditev ie zelo uspela, -pp- stran 4 TEDNIK — petek. 21. julija 196: Stran 4 Iz težkih dni 1941-1945 Razstava Lfudske in študijske knjižnice Ptuj Ob dnevu vstaje slovenskega naroda je pripravila Ljudska in študijska knjižnica manjšo knjižno razstavo. Ta obsega iz- bor literature o narodnoosvobo- dilnem boju ter o pregnanstvu, ječah in taboriščih in drugih vojnih grozotah, ki jih je doživ- ljal naš človek. Razstavljeni knjižni fond je razporejen v dve glavni skupini: v leposlovje in dokumentarno gradivo, lepo- slovje samo pa v več podsku- pin: poezijo, dramatiko, prozo in mladinsko književnost. Poezijo uvaja Oton Zupančič, ki sicer ne sodi med izrazite partizanske pesnike, kot na pri- mer Bor in Kajuh, a je prvi spregovoril med osvobodilnim bojem in spomnil slovenskega umetnika na njegovo dolžnost (»Veš, poet, svoj dolg? ... Vrzi pesem v svet, pesem za današ- njo rabo: vsi jo bomo povzeli za tafbo«). Z izrazitimi pesniškimi zbirkami sledijo peamiki Vladi- mir Pavšič-Matej Bor, Karel Destovnik-Kajuh, Peter Leveč, Ivan Minatti in drugi. Trpko življenje v pregnanstvu, ječah in taboriščih pretresljivo slika- jo Igo Gruden, Cene Vipotnik, Lojze Krakar in Janiko Glaizer. V skupino dramskih del smo trvrstili dela naših rojakov ozi- roma pisateljev, ki so preživeli in ustvarjali daljše življenjsko obdobje v našem mestu. Pred- vsem omenjamo našega najbliž- jega rojaka in pisatelja, ki opi- suje našega, tukajšnjega člove- ka, Ivana Potrča z drams'kimii deli Izdajalec, Kreflova kmeti- ja, Lacko in Krefli, Krefli. Alojzija Remca predstavljata drami Volkodlaki in Talci v Kraljevu, Stanka Cajnkairja pa igra Za svobodo. Med razstav- ljenim gradivom je tudi Klop- čiževa Mati, enodejanke Vito- mila Zupana ter drami Ogenj in pepel ter Operacija Mire Pu- cove-Miheličeve. Zal nimamo na voljo prvih Borovih dramsikih stvaritev, kakor sta Težka ura in Raztrganci. Proza je najmoč- neje zastopana. Tu se bodo obi- skovalci srečali z vrsto najbolj- ših slovenskih pisateljev, ki jih ne kaže v celoti navajati. Iz našega območja predstavljamo Ivana Bratka z romanom Tele- skop in Pomlad v februarju, Antona Ingoliča z novelami Pred sončnim vzhodom ter Vre- lec v planini in Edvarda Koc- beka z deli Strah in pogum, To- variši j a in Listina. Mladinsiko književnost pred- stavljajo dela najbolj priljub- ljenega mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja. Med dokumentarnim gradi- vom najdemo Metoda Mikuža Pregled zgodovine narodnoosvo- bodilne borbe v Sloveniji, dalje delo ptujskega rojaka Fran te Komela Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji 1941—1945, publikaciji ravnateljice ptuj- skega muzeja Vide Rojčeve Ptuj v boju za lepše dni in Jože Lac- ko ter številne druge dokumen- te, ki ix>drobno osvetljujejo do godke vojnih let. Razstava je v oddelku ljudske knjižnice; razstavljeno gradivo bo na ogled v petek (21. julija) od 17. do 19. ure popoldne ter v pK)nedeljek in torek (24. in 25. julija) od 8. do 14. in od 17. do 19. ure. Vabimo Ptujčane in prebival- ce bližnje okolice, da si v čim večjem številu ogledajo to raz- stavo. M. A. . Kaj le novega na policah knližnice v Ormožu Thonvald J.: Detektivi. Sto let kriminalistlke. 2 knj. Ljub- ljana, Cankarjeva založba 1967. Budal A.: Odmevi z roba. Ma- ribor, Založba Obzorja 1967. Bator W. & A. Bator: S poti v Damask. (Križem sveta 23.) Maribor, Založba Obzorja 1967. Breznik A.: Življenje besed. Maribor, Založba Obzorja 1967. Gradišnik J.: Slovenščina za Slovence. Maribor, Založba Obzorja 1967. Kerenčlč J.: Domačija. Zbrano delo. Maribor, Založba Obzor- ja 1967. Hace M.: Korenine se trgajo. Maribor, Založba Obzorja 1967. Weiss D.: Auguste Rodin. (Ve- liki možje 9.) Maribor, Založ- ba Obzorja 1967. Lewis S.: Zdravnik Arrow- smith. Roman. Maribor, Za- ložba Obzorja 1967. Društveno-ekonomska pitanja u razvoju poljoprivrede i sela. Beograd, (Zajednica nauono- istraživačkih ustanova Jugo- slavije za ekonomiku poljo- privrede) 1966. Zorman L: Na senčni strani me- sta. (Knjižnica Sinjega galeba 121.) (Ljubljana,) Mladinsika knjiga 1967. Iskanje izgubljenega človeka. Sodobne novele. (Knjižnica Sivi kondor 15.) V Ljubljani, Mladinska knjiga 1965. Finžgar F. S.: Študent naj bo. — Na petelina. (Knjižnica Si- njega galeba 119.) (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1967. Tristo narodnih in drugih pri- ljubljenih petih pesmi. V Ljubljani, Canikarjeva založ- ba 1964. Sekelj T.: Djambo rafiki. Pot karavane prijateljstva po Af- riki. Ljubljana, (Mladinska knjiga) 1965. Londorf E.: Pekel na Jacintu. Ljubljana, (Mladinsika knji- ga) 1967. Szabo M.: Ples v maskah. Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1967. Seliškar T.: Deček z velike ce- ste. (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1966. Costain T. B.: Poslednja ljube- zen. Roman. Murska Sobota, Pomurska založba 1967. Rousselot J.: Franz Liszt. Ma- ribor, Založba Obzorja 1967. Strugar V.: Osvobodilna vojna v Jugoslaviji. V Ljubljani, »Borec« 1967. Moinot P.: Živi pesek. Roman. Maribor, Založba Obzorja 1967. Vujačič M.: Ko zvezde postanejo igračke. Maribor, Založba Obzorja 1967. Marine M.: Strah ima velike oči. Maribor, Založba Obzorja 1967. Angelov D.: Na življenje in smrt. (Roman.) V Ljubljani, »Borec« 1967. OBVESTILO BRALCEM Občinska matična knjižnica v Ormožu obvešča cenjene obi- skovalce, da bo zaradi dopusta knjižničarke zaprta ves mesec avgust. Bralcem priporočamo, da si knjige izposodijo pred avgustom za ves čas, ko bo knjižnica za- prta. Ljubitelje knjig, ki še niso vpisani v naši knjižnici, vabi- mo, da se čimprej vpišejo v knjižnico in postanejo redni obiskovalci naše ustanove. Uprava knjižnice ' Stiki med sindikalnimi delavci Poučna ekskurzija v Celje Pred tedni je občinski svet ZSJ organiziral zelo poučno ekskurzijo za sindikalne delav- ce na področju družbenih de- javnosti občine Ptuj. Program je bil že prej precej obširen, so ga pa Celjani še popestrili, saj so hoteli gostom iz Ptuja poka- zati čimveč. Od tega naj nave- dem le nekaj primerov, ki bodo brez dvoma zanimivi tudi za našo javnost. Ptujski sindikalni delavci, med njimi je bila nad polovica pro- svetnih delavcev, so si med dru- gim ogledali tudi osnovno šolo »Franja Vrunča« v Hudinji pri Jelju. Ravnatelj šole je naš do- mačin (tov. Marčič s Ptujske gore). Po njegovi zaslugi se Ce- ljani upravičeno postavljajo s to šolo. Kolektiv šole in učenci, šo- la ima 31 oddelkov, so zadnjih nekaj let s prostovoljnim delom ustvarili vrednost, ki jo danes cenijo na prek 120 milijonov S din. Občina jim je pred leti dodelila štiri hektare zemljišča. Na tej zemlji so uredili vzorčne nasade grmičevja in raznih sort nizkodebelnega sadnega drevja; zelenjadni vrt, ki v celoti oskr- buje šolsko kuhinjo in rastli- njak. Ta rastlinjak v naravi je vreden posebne pozornosti, saj je v njem okrog 400 raznih vrst dreves in rastlin, sredi rastli- njaka je tudi lepo urejen plane- tarij. Tako imajo učenci pouk cesto sredi eksotične narave na šolskem dvorišču. Zanimiv je tudi način, kako so do vseh teh rastlin prišli. Mnogo so prinesli od doma učenci, poleg tega pa je bil zadolžen vsak član šolske- ga kolektiva, da z letnega dopu- sta ali potovanja prinese naj- manj dve sadiki rastlin, ki jih še nimajo v rastlinjaku. Tako so na primer zbrali nad 80 vrst raznih iglavcev in podobno. Po- leg lepo opremljenih učilnic za kabinetni pouk, ki ga priprav- ljajo učenci sami, pedagog jim je le svetovalec, velja omeniti še zobno ambulanto, ki jo je ustvarila šola sama. Zraven te- lovadnice so uredili primeren prostor, potem pa obiskali vse zobne ambulante v Celju in zbi- rali že odpisan material. Iz šti- rih nerabnih stolov so napra- vili enega uporabnega in po- dobno. Tako so opremili zobno ambulanto, kupiti je bilo treba le nekaj klešč in pincet, vse drugo pa so sestavili iz tistega, kar je nerabno ležalo po raznih skladiščih. Dogovorili so se še z zdravnikom, ki je imel za to največ razumevanja; pri zobo- zdravstvenih posegih pomagajo učenci sami — bodoči pacient je sedanji pomočnik, to prispe- va tudi k temu, da otroci spo- znajo in razumejo dentistove posege in nimajo strahu pred bolečinami. Na hitro so si ptujski sindi- kalni delavci ogledali tudi ob širne prostore tovarne EMO emajlirnica, metalna industri- ja in orodjarna, ki redno zapo- sluje okrog 3500 delavcev. Ogled je bil toliko poučnejši zaradi tega, ker so delavci s področja družbenih služb videli v kakih pogojih cesto delajo neposredni proizvajalci: z izparinami nasi- čeno ozračje, trušč ob strojih in vročina ob pečeh. Omeniti velja tudi ogled celj- skih muzejev, predvsem še mu- zeja ljudske revolucije, z obi- skom v »Starem piskru« in ogled razstave o našem narod- nem heroju Dušanu Kvedru- Tomažu. Ta razstava bo prene- sena v Ptuj. Pred odhodom iz Celja so bili še razgovori s sindikalnimi de- lavci, in sicer ločeno s področja šolstva in kulture ter zdravstva, socialnega zavarovanja in var- stva. Tudi iz teh razgovorov, za katere je žal preostajalo pre- malo časa, so se Ptujčani od Ce- ljanov lahko marsikaj naučili. Naj navedem samo en primer s področja šolstva: za vse občine bivšega celjskega okraja so ustanovili skupnost osnovniii Jol, ki ima svoj izvršni odbor in tri komisije. Da bi olajšala delo na šolah — je ta s.kupnost organizirala sestavo enotnega vzorca za vse samoupravne ak- te na šolah; skrbi za enotne učno-vzgojne programe, učbeni- ke in učila. Na njihovem ob- močju je precej praktikov za izdelovanje učil in učnih pripo- močkov, zato so tu potrebna enotna merila. Oblike sodelova- nja med podjetji in šolami, vlo- ga članov šolskih odborov itd. Vse to so problemi, ki jih v Ce- lju uspešno rešujejo in marsi- katero njihovo izkušnjo bi ka- zalo posnemati tudi v naši obči- ni. Tako so na primer pri ob- činski konferenci SZDL v Celju ustanovili sklad za nadarjene učence; takšen sklad tudi pri nas ne bi bil odveč. F. Fideršek V bivši ol(oliški šoli bodo poslovni prostori Šolski center za kovinsko stroko v Ptuju ni imel poslovnili prostorov. Pomanjkanje se je še bolj občutilo po združitvi šol- skega centra za lesno predelovalno in kovinsko stroko ter izobra- ževalnega centra TAF v enoten zavod. Novo ustanovljeni šolski center bo v kratkem dobil prostore v bivši okoliški šoli. Prostore že preurejujejo. Odlomki iz življenja heroja LXVI Maršal Tito, vrhovni koman- dant NOV Jugoslavije, je 19. septembra zapustil vrhovni štab in z letalom odletel z Visa v Craiovo, od tam pa 22. septem- bra v Moskvo, kjer je s sovjet- sko vlado sklenil sporazum o skupnih napadih RA in NOV na sovražnika na jugoslovanskem ozemlju. Sovjetska vlada se je obvezala, da bo Sovjetska zveza oborožila in opremila dvanajst jugoslovanskih pehotnih in dve letalski diviziji. S pogodbo je potrdila, da ima NKOJ za edi- no zakonito jugoslovansko vla- do. Sovjetska vlada je 28. sep- tembra sporočila, da bodo nje- ne sile odšle iz Jugoslavije, ko bodo izpolnile svoje operativne naloge. Poleg dela s štabnimi oddelki je Tomaž septembra intenzivno preučeval vojaški položaj v Ju- goslaviji, predvsem pa v Srbiji, kjer naj bi skupno z Rdečo armado naskočili sovražnika. Ze v začetku septembra so se blizu jugoslovansko-romunske meje pri Djerdapski soteski pr- vič srečale enote XIV. korpusa NOV z enotami 111. ukrajinske fronte. Za tem sta se srečala dva korpusa NOV Jugoslavije v dolini Morače s sovjetskim moto-mehaniziranim korpusom, ki je prodrl iz Bolgarije, da bi pomagal osvoboditi Beograd. NOVJ je štela tedaj 51 divizij, razvrščenih v 15 korpusih, po- seben korpus narodne obrambe, dve operativni skupini z dvema brigadama in 130 partizanskih odredov. Tej sili so zavezniki prepustili velik del bojišča od Donave do Trsta. Na razgovorih v vrhovnem štabu, na katerih je razpravljal tudi Tomaž, so sklenili, da raz- bijejo naše vojaške enote naj- prej četniške in kvizlinške sile. da bi kontrarevolucija ostala brez vojaške moči, s katero bi lahko poskušala postaviti mo- narhično oblast. Druga naloga NOV je bila mobilizirati nove sile v vzhodnem delu Jugosla- vije za končno zmago nad oku- patorjem in vzpostaviti stike z Rdečo armado. Tako bi bila po- vezana fronta RA in NOVJ pro- ti nacistični Nemčiji. Ze avgusta so se enote NOV ogorčeno bile z nemškimi eno- tami v Bosni, Črni gori in Sr- biji. Nemci so v začetku avgu- sta poskušali prodreti iz Grčije skozi Črno goro v vzhodno Bos- no, kjer je prodor ustavil XII. korpus NOV. Vrhovni štab je tedaj pogosto izdajal povelja. Prizadeval si je, da bi II. in III. korpus v Srbiji zlomila odpor četnikov in enot okupacijske bolgarske vojske na Zlatiboru. 17. divizija je prodrla do 27. av- gusta 1944 do desnega brega Lima in se usmerila k Zlati- boru, kamor je prodrla tudi 6. divizija. Proti Srbiji sta se po- mikali čez Bosno tudi 11. in 28. divizija, da bi se vključili v XII. korpus. V času, ko je vrhovni štab ukazal veliko premikanje svo- jih sil proti vzhodu domovine, .je Tomaž poslušal po radiu raz- veseljive vesti s svetovnih bo- jišč. Ze 25. avgusta so zavezniki osvobodili Pariz in naglo napre- dovali, 3. septembra so vkora- kali v Bruxelles in nadaljevali ofenzivo proti Antverpnu, ki je prešel v njihove roke že nasled- nji dan. Zmagoslavno so nato prodirali proti Renu. Hitler je moral preboleti izgubo Francije in Belgije! V NOV Jugoslavije so avgu- sta in septembra 1944 dotekale nove sveže sile vojakov in omo- gočale, da je nenehno napredo- vala. I. proletarska brigada je v kratkem narasla na blizu 8000 mož. Iz novincev in starešin iz starih enot so do začetka ok- tobra sestavili enajst novih bri- gad, ki so sestavljale nove di- vizije. Ze v začetku septembra so ustanovili 45. divizijo, 46. di- vizijo, 1. oktobra 1944 pa 47. divizijo. V južni Srbiji so usta- novili 1. armadno skupino, ki sta jo sestavljala 1. proletarski in 12. korpus. Te sile naj bi osvobodile Srbijo. Tomaž je predvideval, da bo rajh branil Balkan zaradi vojno političnih razlogov, zato bo po- trebno še veliko naporov za osvoboditev Srbije in vse do- movine. Nemško vrhovno poveljstvo je 6. septembra 1944 ukazalo, naj armadna skupina E odide s Peloponeza in z Egejskih oto- kov v Srbijo, kjer ji bo v pomoč kvizlinška vlada z dvema p>ol- koma in četniškimi skupinami. Te sovražne enote, združene v enoto Fischer, morajo braniti vzhodno Srbijo! Banat bodo branile druge nemšike enote. Sklonjen nad mizo z razgr- njenimi zemljevidi je Tomaž spremljal vojne operacije po Jugoslaviji. V začetku septem- bra je vrhovni štab izdal ukaz, naj NOVJ pospeši našitve cest in železniških prog s pomočjo zavezniškega letalstva. Tako bodo naše enote preprečile or- ganiziran umik nemških sil od nas. Septembra 1944 sta III. in V. korpus v Bosni osvobodila skoraj vso osrednjo in zahodno Bosno ter zavzela Banjaluko. 27. divizija III. korpusa je 17. septembra zlomila odpor usta- ško-domobranske brigade in osvobodila Tuzlo, 38. divizija je premagala 1. gorsko nemško di- vizijo. V drugi polovici septembra je vročina na Visu popustila. Po- sebno ob večerih je vel z mor- ja hladnejši zrak, ko se je hotel Tomaž na kratkem sprehodu nekoliko odpočiti od dnevnega duševnega napora. V urah po- čitka se mu je vsiljevala pri- jetna misel, da bo vojne kmalu konec — z zmago zaveznikov. Nemčija bo morala slej ko prej položiti orožje, drugače bodo zavezniške armade prodrle na nemšika tla. Svetla misel na konec vojne je dvigala duha, je spodbujala k vztrajnemu delu. Na Visu je vrhovni štab ne- posredno vplival na bojno ak- tivnost VIII. korpusa. Poveril mu je osvoboditev Dalmacije. 26. divizija VIII. korpusa je U. septembra 1944 krenila z Visa in premagala na Braču, Hvaru, Korčuli in Mljetu ter Pelješcu 118. nemško lovsko divizijo. Na koncu septembra 1944 je vrhov- ni štab poveril 29. diviziji na- logo, da osvobodi Dubrovnik, kar je izpolnila 18. oktobra. Nemška 118. divizija se je umak- nila v Srem, nato pa na Ma- džarsko. Osvobojena je bila vsa obala od izliva Neretve do Spli- ta. Septembra je vrhovni štab odredil vsem enotam NOV in POJ, da z vso silo rušijo pro- metne žile. Na Tomaževem zemljevidu Evrope so bili septembra začr- tani novi položaji zaveznikov. Rdeča armada je stala na meji Vzhodne Prusije. Pri tem je bilo 50 nemških divizij odreza- nih na baltskem področju od matične zemlje. Rdeča armada je dosegla tudi bregove Visle pred Varšavo. Na jugu je Rde- ča armada začela z napadom že 20. avgusta in je na koncu me- seca osvobodila vso Romunijo s petrolejskimi polji pri Ploe- stiju. Ze 26. avgusta 1944 se je umaknila iz boja Bolgarija in Nemci so hiteli iz dežele. Sep- tembra 1944 je položila orožje Finska. Na koncu avgusta je izgubila nemška armada na zahodnem bojišču 500.000 mož, polovico so jih zavezniki ujeli, drugi so padli. Izgubila je skoraj vse tanke, topništvo in kamione. Večina nemških generalov se je zavedala neizbežnega poraza nemške vojske, le Hitler tega ni hotel verjeti. Septembra je Tomaž sodelo- val v štabnih razgovorih vrhov- nega štaba o osvoboditvi vzhod- nega dela Jugoslavije. Določili so, da bodo najprej obvladali pas ozemlja med Drino in Ve- liko Moravo, ozemlje vzhodne Srbije ter ozemlje južne Srbije in Makedonije. Nato naj bi sile NOV prešle Veliko Moravo in se združile s silami iz Šumadije in zahodne Srbije, da bi skup- no prodrle do Donave in osvo- bodile Beograd. Del enot NOV bi pri tem južno od Niša pre- prečeval nemškim silam prodor proti Beogradu. Septembra je NOV osvobodila Valjevo, Lajkovac, Lazarevac in nato po hudih bojih Aran- djelovac. Nemške sile so se umi- kale iz Grčije po dolini Ibra na sever. Septembra so sile NOV osvobodile dolino Timoka in se na Donavi sešle z Rdečo arma- do. NOV je pritiskala z enota- mi na komunikacije in priza- dejala sovražniku veliko izgub. Srbska kvizlinška vlada je 3. septembra zapustila Beograd in odšla v Avstrijo. Vesti, ki jih je pošiljala v vrhovni štab NOV in POS Rde- ča armada, so Tomažu povedale, da operirajo v vzhodnem delu Jugoslavije enote 3. ukrajinske fronte, 17. letalska armada in donavska vojna flotilja. Z njimi bo sodeloval 10. gardni strelski korpus 46. armade 2. ukrajinske fronte. Prehod čez Donavo med Orsovo in Turnu Severinom je izsilil 22. septembra 1944. leta 75. korpus. V bran se je posta- vila sovražna 1. gorska divizi- ja. Sovjetske čete so začele na- predovati v noči na 28. septem- ber. 30. septembra zvečer sta dva korpusa zavzela Negotin, naš XIV. korpus je držal v ro- kah poti v zaledju nemških čet od Negotina proti Požarevcu in od Zaječara proti Petrovcu v doližni okrog 100 km. Tako so razdvojili nemške enote med Zaječarom in Donavo. Maršal Tito se je zadrževal še v Moskvi. Na poti domov se je 5. oktobra ustavil v romun- skem mestu Craiovi in se je 5. oktobra z delegacijo nove do- movinskofrontne vlade sporazu- mel za pomoč bolgarske vojske proti nemškim četam na jugo- slovanskem ozemlju pri Nišu, Skopju in Velesu. Nato je pro- dirala bolgarska vojska proti Nišu. 2. bolgarska armada ga je osvobodila, z njim vred pa tudi Leskovac. Z operacijami so začeli 8. oktobra. Bolgarska ar- mada je razbila nemški odpor pri Beli Palanki in prodirala naprej. Nemško 7. SS divizijo pa so stisnile sile NOVJ, bol- garske enote in enote Rdeče aramade. Ker je Tomaž verno sprem- ljal prodiranje proti nemški:"" silam v Jugoslaviji, moramo napisati še, da je 46. sovjetska armada napredovala severno od Donave, ko je prebila nemško obrambo na obronku Transil- vanskih Alp. Do 1. oktobra je dosegla jugoslovansko-romunsko mejo. Gardni strelski korpus ie prodiral proti Vršcu in Beli Crkvi, 31 korpus proti Zrenja- ninu, 37. korpus pa proti Kikin- di. Glavnina armade je z dve- ma vojvodinskima brigadama in skupino partizanskih odre- dov naglo napredovala k Tisi. V R. (Dalje prihodnjič) Stran H TEDNIK — petek, 21. julija 1%7 Sfrnn ? Vaše zdravje TOEALNA TEZA V zadnjem času problem nor- malne teže ne vznemirja samo ljudi, ki pazijo na vitkost. Vznemirja tudi z)dravnike, ki mislijo, da povzroča odvečna teža obolenja srca in žil in da je vzrok prezgodnje arterio- skleroze. Stvar je v tem, da je vedno manj ljudi srednje sta- rosti z idealno težo. Kakor po pravilu se teža ljudi, ki se ne ukvarjajo s fizičnim delom, znatno poveča. To se da pojas- niti s tem, da njihovo mišičev- je ni dovolj obremenjeno in da prav ti ljudje uživajo visoko kalorično hrano. Po podatkih ameriških znan- stvenikov ima okrog 20 "/o pre- bivalcev ZDA v starosti 30 let odvečno težo, ki presega nor- malno za 20 "/o. Rezultati raz- iskav v ZDA govore o tem, da povečuje odvečna teža umrlji- vost za enipolkrat. Ona je tudi povzročitelj hipertonije in ar- terioskleroze. Kako bomo ohranili normal- no težo? V prvi vrsti je potrebno vpe- ljati v življenjski dnevni red več gibanja in omejiti prehrano na potrebe organizma po po- trošni energiji. Za določanje idealne (normalne) teže je več načinov oziroma formul. Zelo je razširjeno določanje normalne teže po dolžini telesa. Francoski antropolog Broc je določil se- daj povsod znano formulo, po kateri je idealna teža število (v kilogramih), ki jih ima človek nad 100 v centimetrih svoje višine. So pa še druge formule za določanje normalne teže. Po Bongradu je normalna teža te- lesa število kilogramov, ki ga dobimo, če množimo centimetre dolžine s centimetri obsega prsi in zmnožek delimo z 240. So pa še druge formule za določanje normalne telesne teže, vendar imajo vse svoje pomanjkljivo- sti: nimajo pK>ddoločil na starost in spol. Prav zaradi tega so uporabne samo za mlade ljudi v starosti od 25. do do 30. leta. Za zrelo in priletno obdobje je F>otrebno uporabiti drugačno formulo, in sicer je treba pri- šteti na vsakih deset let starosti 3 «/o k centimetrom, kar pome- ni kilograme normalne teže. Naslednja tabela prikazuje idealno težo po velikosti, sta- rosti in spolu. Ce je teža za več kot 20 "/o več- ja od normalne, je to že zama- ščenost, to je patološko stanje, ki zahteva zdravniško kontrolo in opazovanje. V takih primerih priporočamo v prvi vrsti pregle- dati srčni, žilni in endokrini si- stem, omejiti prehrano in izvesti vrsto zdravniških in profilaktič- nih ukrepov. Ce je teža višja od normalne za manj kot 15 ali 20 odstotkov, so nastale spre- membe zaradi preobilne hrane in premalo gibanja ali fizičnega dela. Zaradi tega je v teh pri- merih potrebno omejiti prehra- no in obremeniti mišičevje, torej več delati oziroma se gibati. Omejitev v prehrani pomeni .:^nižanje števila kalorij vseh dnevnih obrokov. Tu se da naj- več storiti pri kruhu, pecivu, testeninah, sladkorju, masti, mastnem mesu itd. Jesti je tre- ba pogosteje, vendar v manjših obrokih, se več gibati in telesno delati ter bivati na svežem zraku. Vendar ni potrebno prav pri vseh primerih prevelike te- že le-le zniževati. Ce odrasel človek vrsto let nosi preveliko težo lastnega telesa, bi naglo hujšanje lahko povzročilo or- ganizmu veliko škodo. Zaradi tega jc temeljna naloga v takš- nih primerih preprečevanje na- raščanja teže. Je pa glede človekove teže še druga skrajnost: premajhna te- ža. Včasih naletimo na človeka, ki ga skoraj nič ni. V takšnih primerih se je treba obrniti do zdravnika po nasvet, kako p>0- večati težo na normalno. Vsakdo bi moral poznati svo- jo normalno težo. Potem bi tudi s pogostejšim tehtanjem lahko kontroliral, če je v mejah nor- male ali ne. MP ^ Drobne zanimivosti Klub majhnih ljudi (nizke po- stave) je bil odprt v Španiji. Ima 45 članov. Njegova osnovna naloga je oskrbovanje svojih članov z gledališkimi vstopni- cami v prvih treh vrstah. Klub plešavcev so ustanovili v Zahodni Nemčiji. Uprava kluba se je obrnila na vlado z zahtevo, da bi osebam, ki po- stanejo plešaste pred 40. letom, nabavili lasulje na državne stro- ške. V New Yorku obstaja klub dvojnikov. Član tega kluba po- stane lahko samo tisti, ki je zelo oodoben kakšni z'nameniti osebi. Klub šteje enajst Eisenhower- lev in sedem Churchillov. Klub samcev na Holandskem )e bil po predlogu člana P. J. Kuta reorganiziran v politično stranko. Klub se je hotel ude- ležiti parlamentarnih volitev. Kut je izjavil, da po njegovih '.apažanjih ocenjujejo holand- ski samci samsko življenje za idealno obliko življenja in da 50 pripravljeni boriti se za njo. * Klub ločencev iz New Yorka ima podružnice v 30 mestih ZDA. Pred kratkim je predla- gal revizijo zakona o ločitvi. * Klub za zaščito tašč v Argen- tini šteje 137 članov. To so zeti. 'o potrebi po- valjati. Zaradi kratke rastne dobe, ki jo imajo na razpolago strniščne rastline, morajo biti hranilne Snovi rastlinam čimbolj dostop- rie. Zato je najbolje, če že pred- hodni rastlini odmerimo večje količine fosfornih in kalijevih gnojil. Kolikor tega nismo na- pravili, potrosimo na hektar 250 do 400 kg fosfornih in 200 do 350 kg kalijevih gnojil na str- nišče ter jih zaorjemo. Razen metuljnicam moramo vsem rast- linam ob setvi ali presajanju izdatno pognojiti tudi z lahko topljivim dušičnatim gnojilom (300 do 500 kg nitromonkala na hektar). Rastlinam, ki_ ostanejo na njivi do pozne jeseni (krmni ohrovt, korenje, repa, ogrščica pa tudi pesa in kavla), gnojimo z dušikom dvakrat, ob setvi in tri do štiri tedne kasneje. Namesto dušičnatih in delno kalijevih gnojil z uspehom ra- bim.o gnojnico. V širše vrste sejane oziroma presajene rastline (korenovke, krmni ohrovt) okopavanje do- bro poplačajo z večjim pridel- kom. Strniščne posevke — repo, ajdo, korenje in proso — mo- ramo zamenjati, če hočemo pri- delati več in boljšo krmo ter hkrati čimbolj izboljšati zemljo. Ajda . in proso sta kot krmni rastlini malo vredni. Tudi pri- delek zrnja je zlasti pri ajdi zelo majhen in nezanesljiv. Ra- zen tega sta ti dve rastlini ne- ugodnici ter bi ju bilo treba že zaradi tega zamenjati z boljši- mi rastlinami, kot so: soja, gra- ščica, ogrščica. pitnik. Naša najbolj razširjena str- niščna rastlina repa daje sicer v vlažnih in hladnejših krajih precej velik pridelek korenov, ki pa zaradi velikega odstotka vode nimajo velike krmne vred- nosti. V takih krajih sta zlasti presajeni krmni ohrovt in avla (pa tudi korenje) uspešnejši krmni rastlini. V toplejših kra- jih lahko repo uspešno zame- njamo tudi s pitnikom, katerega pridelovanje je tudi cenejše kakor pridelovanje repe, in s sojo. OD TOCE POŠKODOVANE VINGRADE TAKOJ POŠKROPITI V začetku tedna je v nekate- rih predelih Haloz, v okolic: Leskovca, Podlehnika in drugod padala močnejša toča, ki je na- pravila veliko škodo. Da škoda ne bo še večja in da bomo re- šili, kar se rešiti da, priporo- čamo vsem vinogradnikom, ki doslej svojih vinogradov še niso poškropili, da vse močno priza- dete vinograde takoj očistijo in jih poškropijo z enim izmed bakrenih preparatov, kot so 1— 1,5-odstotno bordojsko brozge ali 0,7-odstotnim cuprablauom. Ce jim primanjkuje bakre- nih pripravkov, lahko upo- rabijo tudi organske fungicide. kot so orthophaltan ali dithan M 45 ali zineb ali ortocid. Ene- mu izmed fungicidov obvezno primešajte še 0.3-odstotni cosan in 0.1-odstotni sandovit, ds hkrati zavarujete trto in grozdja' pred oidijem. VZGOJNA VPRAŠANJA ALI ZNAMO GLEDATI FILM? Rekli boste: »Kako smešno vprašanje! Nič lažjega kot to: kupiš karto, sedeš in gledaš!« Namenili smo se torej v kino. Vzroki za obisk so različni: ne- katerim je dolgčas, druge zani- ma film, tretji spremljajo znan- ca, nekateri imajo v kinu se- stanek — in še več vzrokov b: lahko našteli. Luči v dvorani ugasnejo in vsa pisana množica obiskovalcev se zastrmi v plat- no — ljudje različnih starosti, poklicev, nazorov in izobrazbe. Toda kot vsakdo ne more brati kakršne koli knjige, tako tudi vsakdo ni zrel za gledanje in dojemanje vsakega filma. To je torej vzrok, da je tudi v našem mestu večkrat slišati pritožbe zaradi obnašanja nekaterih ne- otesancev v kinu. To so namreč tisti, ki ne znajo gledati filma 1 Rojstvo filma sega v peto leto pred začetkom našega stoletja, v prvem četrtletju dvajsetega stoletja pa je nastal zvočni film. Film je sedma, najmlajša umetnost in seveda hkrati tudi industrija, ker je prodajanje filmov pač trgovina. Film je tudi najbolj množična od vseh umetnosti in dostopen vsako- mur, pa če ima o umetnosti kaj pojma ali ne! To čudo tehnike nam ohranja verno podobo 20. stoletja, reproducira, prika- zuje daljne dežele in nedosež- nost, ki je brez filma ne bi ni- koli spoznali (na primer znani film Svet tišine, ki prikazuje življenje v morskih globinah). Fihn je tudi zvesti znanstveni- kov pomočnik in pomočnik uči- telja moderne šole. kdor zna pravilno vrednotiti film, se v kinu ne bo nikdar nedostojno obnašal, niti ne bo glasno govoril in motil sosedov s svojimi pripombami. Od česa je torej odvisno vred- notenje filma? Vsekakor od iz- obrazbe. Bolj ko je človek iz- obražen, bolj bo znal vrednotiti film, vedel bo, koliko dela je treba, da nastane film, koliko telesnih in duševnih naporov je potrebno, da se pred nami na film.skem platnu v dveh urah zvrste dogodki nekega filma. Ko v kinu ugasnejo luči in se prične predstava, marsikdo zdolgočaseno gleda, kako prek platna najprej stečejo nekakšni napisi, ki ga prav nič ne zani- majo, temveč komaj čaka, da bi se film že pričel. Mogoče ga zbo- de v oči ime kake slavne film- ske zvezde, režiserjevega ali pa avtorjevega imena si pa sploh ni zapomnil. Toda vredno bi bilo vedeti, kako film nastane: Najprej morajo narediti osnu- tek (sinopsis), navadno kakih pet tipkanih strani, temu sledi osnutek dialoga, ki obsega 30 do 40 strani, nato pa obsežna knji- ga scenarij, literarna snemalna knjiga in režijska knjiga ali tehnični projekt filma. Vsak film ima predvideno tudi števi- lo snemalnih dni in seveda fi- nančni proračun. Priprave na film zahtevajo torej mnogo časa in denarja. Marsikateri filmski kader, ki ga udobno sede gledamo v kinu, je bil sneman pod silno težkimi pogoji ali celo v smrtni nevar- nosti, ko se gledalcem o tem sploh ne sanja! Dobro bi bilo vedeti tudi ne- kaj o zvrsteh filma. Teh je več kot štirideset. In katera zvrst najbolj zanima naše povprečne gledalce? Vsekakor zabavni film: kavbojke, vesterni, krimi- nalke, gangsterski filmi, pusto- lovski ali kaki spektakli, manj pa dokumentarni, eksperimen- talni in poljudno znanstveni. A. G. (Konec prihodnjič) HENRY SLESAR Slednjič sem končal s svojimi poizvedbami. Zdaj moram iz- polniti samo še tiskovino. Zavarovalna polica št. 980,113 C. Ime zavarovanca: George Tri- vell. Vrsta zavarovanja: življenj- sko, v primeru smrtne nezgode dvojna vsota. Vsota: 80.000 dolarjev. Prejemnik: Jane Trivell (vdo- va). Tako, to bi bilo opravljeno Skoda, da je trajalo toliko časa. Toda bil je trd oreh. Pismo z obvestilom o Trivellovi smrti sem prejel 9. aprila in takrat ni bilo povoda za kakršen koli sum Trivell je bil star petintrideset let, v naslednjem mesecu bi jih dosegel šestintrideset, če ne bi bile odpovedale zavore njegove- ga avtomobila. Bil je vodiln] nameščenec neke tovarne oblek Na podlagi naše police bi mo- rali ves znesek življenjskega zavarovanja izplačati njegov: vdovi. Kot sem že omenil, je vse ka- zalo, da je stvar v redu. Toda 2avarovalni inšpektor je obvez- no dolžan biti nezaupljiv. Zate- gadelj sem se odpravil k policij- skemu stotniku cestne policije Le Mayu. Povedal mi je, da je Trivell vozil nekaj nad sto, to- rej tesno nad največjo brzino po neki cesti izpadnici. Bilo je rano zjutraj, na cesti so bili že nekateri veliki tovornjaki za dolge proge. Nenadoma je avtomobil pred Trivellom zavrl. Tudi Trivell je hotel zavreti — a ni šlo. Posku- šal je kreniti na levo, a je v i£tem hipu privozil iz nasprotne smeri eden od že omenjenih ve- likih tovornjakov. Trivell se je vanj zaletel. Ko je policija pre- iskala razbitine njegovega avto- mobila, je odkrila luknjo v za- vorni cevi. Nič ni kazalo, da bi bil kdo to luknjo zvrtal zlona- merno. Nato sem obiskal vdovo. To je bila huda zadeva. Jane Tri- vell je bila sprva sicer kar zbra- na, toda ko sem omenil pokoj- nika, je pričela tuliti. Prava slika obupa! Bila je lepa, s sol- zami ali brez njih, čedne posta- ve, ozka v životu in prijetnih oblin. »Moj mož je bil dober vozač, je ihtela. »Sicer sem ga večkrat zbadala, ker je vozil prehitro Toda vedno je odlično obvladal svoje vozilo. Tako dober mož je bil, tako ljubezniv ...« In solze so kar lile po njenih licih. Po- slovil som se s sklep>om, da bom svoje poročilo takoj oddal s predlogom, naj vdovi izplačajo zavarovalnino. V zadnjem trenutku pa sem si premislil. Poprej sem hotel govoriti še z nekaterimi znanci zakoncev Trivell. Njuni naj- boljši prijatelji so bili Wolma- novi, ki so stanovali v mestnem središču. Zelo pohvalno so se izrazili o Trivellovih in pove- dali, da sta bila zelo srečen par. Kljub temu sem želel slišati .še kako drugo mnenje. Zato sem se odpravil k miss Hortense Carver, starejši dami in sosedi Trivellovih. Stara da;ma je bila odločno drugačnega nanenja ka- kor "VVolmanovi. »Srečna?« je dejala. »To je odvisno od tega, kaj razumete s tem.« »Toda ali imate kakršenkoli vzrok za domnevo, da se' nista dobro razumela?« »To vem,« je odgovorila od- ločno. »O, ne da bi se bila kre- gala. Nobenih prepirov ni bilo ali česa podobnega. Seveda sta bila zelo pogosto zdom.a. On je vedno ,delal nadure'. No, saj vemo, kako je s tem. Kdor ni povsem slep, je takoj opazil, da tu ni vse v redu. Ali še bolje — kdor ni popolnoma gluh.« »Gluh? Ali niste pravkar po- vedali, da se Trivellova nista nikoli prepirala?« »Zagotavljam vam, da je bila Trivellova žena velika reva. Morali bi jo kdaj slišati, kako je ihtela. Da se mi je trgalo srce! Ce me vprašate — ona je prav gotovo vedela ^a početje svojega moža. Toda vedno je samo tulila.« No, in tako sem svoje poro- čilo odložil še za teden dni. Na- potil sem se k dr. Jonasu Levy- ju, ki je bil hišni zdravnik Tri- vellovih. »Mrs. Trivell je popolnoma zdrava,« je povedal. »Ni imela otrok, to je res, toda bila je komaj dve leti poročena. Zdrav- stveno je vsekakor povsem nor- malna.« »In George Trivell?« »Tudi.« »Toda kako je z njenim du- ševnim stanjem? Ali je bila nagnjena k melanholiji? Morda je trpela za duševno pobito- stjo?« »Nikakor ne.« Gotovo boste zdaj začeli dvo- miti o mojem duševnem stanju — toda niti po teh poizvedbah nisem oddal svojega poročila. Nato sem dobil od svoje zava- rovalnice opomin. Povedali so mi, da sem s to zadevo zapravil že dovolj časa, in če svojih po- mislekov končno ne bom znal opravičiti, bom moral čez teden dni brezpogojno predložiti svoje poročilo. Navsezadnje mora mrs. Trivell dobiti svoj denar. Teden dni je zelo kratka do- ba. Neodločen sem še enkrat obiskal Jane Trivell. Ko sem orevidno potipal, kako je bilo z zakonsko zvestobo njenega moža, je le malo manjkalo, da me ni vrgla po stopnicah. Se- veda sem razgovor takoj preki- nil. Odšel sem k Seevvorthu, šefu podjetja, pri katerem je bil Tri- vell zaposlen. Seeworth je po- vedal: »George Trivell? Sijajen človek! V nekaj letih bi bil za- vzel pri nas drugo mesto. To bi bil zadnji človek, ki bi bil F>o mojem mnenju sp>osoben za ka- ke stranske skoke v zakonu.« »Ali je res, da je delal veliko nadur?« »Stalno!« je potrdil Seeworth »Živel je samo za delo.« Ko sem prišel do te točke, sem bil skorajda že pripravljen vre- či puško v koruzo. V treh dneh bom moral oddati svoje poroči- lo, a imel sem samo izjavo stare sosede, ki mi je natvezla zgodbo o neki »notranji žalosti«. Nič pametnejšega mi ni pri- šlo na um kakor čakati. In to v avtomobilu nasproti hišnega vhoda Jane Trivell. Da povem bolj točno, prežal sem od petka 4. maja, ob deseti uri pred pol- dne. Vendar pa je ob 11.30 prišla Jane Trivell iz hiše, vzela svoje drugo vozilo — volkswagen — in se odpeljala. Sledil sem ji do bencinskega servisa. Tam je vzela bencin in se odpeljala na- kupovat. To je bilo vse. Še tega dne zvečer točno ob 19.42 je prišla ponovno iz hiše. Tokrat je imela na sebi črno koktajl obleko s svetlo sponko na rami. Sedla je v vozilo in se odpeljala k bencinskemu servi- su. Ze zaradi tega sem pričel sumiti. Saj je vendar šele pred- poldne napolnila bencinski tank, torej bencina ni potrebovala. Prav na kratko se je pome- nila z nekim mlajšim človekom, nameščencem pri servisu. Nato se je le-ta umaknil v zgradbo, in ko je ponovno prišel iz nje, je namesto delovne obleke imel na sebi rjavo obleko iz tvida. Usedel se je na sedež poleg nje in oba sta se naglo odpeljala. Jaz seveda za njima. Usme- rila sta se proti nekemu gosti- šču, ki mu pravijo »Pri svečni- ku«. Izbral sem si mesto v kotu, odkoder sem ju mogel dobro opazovati. Zal nisem mogel pri- sluškovati njunemu razgovoru, toda ko sta po večerji odšla, sta se držala za roke. Kasneje sta se popeljala do bližnjega gozda in si poiskala mesto v zatišju ... Ostanek zgodbe je zabeležen v policijskem poročilu Obve- stil sem svojega starega prija- telja poročnika McMahona, ki dela v komisiji za umore. Po- skusil je svojo srečo s taktiko presenečenja. McMahon je prijel mehanika bencinske črpalke in mu pove- dal, da je Jane Trivell že pri- znala in svojega ljubimca ob- dolžila umora Georgea Trivella. Mehanik je bil od besa ves iz sebe in je kričal, da je vsega kriva samo in edino ona. Vse je sama zasnovala, mehanik pa ie na njeno izrecno željo opustil popravilo zavore. Ali ni to očiten zločin? Nihče ni ničesar storil — in prav v tem je bil zločin! Oba sta pu- stila, da se je ubogi George od- peljal s pokvarjenim avtomobi- lom, in čakala na to, kar se bo moralo slej ko prej zgoditi. To bi torej bila ta zgodba. Kakor sem že povedal, je škoda, da je trajalo toliko časa. Vendar pa se je čakanje izplačalo, ker si je moja zavarovalnica pri- hranila osemdeset tisoč dolar- jev. Da, še nekaj. Hoteli bi še ve- deti, zakaj je Jane Trivell ved- no jokala. Tega dolgo nisem mogel dognati, toda slednjič sem razjasnil tudi to: Jane Tri- vell ni mučilo nikakršno notra- nje gorje. Saj je imela namero spraviti svojega moža s sveta. Tn tako je že poprej vadila vlo- go jokajoče vdove. Stran 6 TEDXIK — petek. 21. julija 1%? Stran (i ŠPORT I. TITINIR V MALEM NOGO- METU L\ PREHODNI POKAL PTUJSKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA V LJUBLJANI Ptujski študentski kluib se je odločil v počitnicah oživiti športno aktivnost v domačem kraju, zato je sklenil, da vsako leto v juliju organizira turnir v malem nogometu za prehodni pokal PSK. Na javni razpis se je prigla- silo devet ekip, in sicer JLA I, Kidričevo, JLA II, Hajdina, TAP, Breg, »Orfeji«, »Ljuto- merska« in organizator »Štu- dent«. Po pravilih tekmovanja, ki jih je sestavil organizator, so z žrebanjem ob navzočnosti zastopnikov vseh ekip določili dve skupini, in sicer: SKUPINA A: 1. »Orfeji« kot nosilec skupi- ne, 2. Kidričevo, 3. JLA II In 4. Breg. SKUPINA B: 1. »Študent« kot nosilec sku- pine, 2. JLA I, 3. Hajdina in 4. »Ljutomerska«. »Ljutomerska« je v torek po- poldne v kvalifiikacijsiki tekmi premagala ekipo TAP s 4:2 in tako postala četrti član skupi- ne B. V obeh skupinah igra vsak z vsakim, zmagovalca sikiupin pa postaneta finalista in se bosta v finalni tekmi pomerila za prehodni pokal. Polfinalno tekmovanje se je pričelo v sredo p>opoldne. Danes bodo na sporeda na- slednja srečanja: ob 17. uri JLA — »Ljutomer- ska«, ob 18. uri »Študent« — Haj- dina, ob 19. uri »Orfeji« — Kidri- čevo. Jutri pa se bodo pomerili: ob 17. uri Kidričevo — Breg, ob 18. uri »Orfeji« — JLA II, ob 19. uri »Študent« — JLA I. V nedeljo, 23. julija, bo ob 19. uri teiima za 3. in 4. mesto, pričetek finalne tekme pa bo pod svetlobo reflektorjev ob 20. uri. Po finalni tekmi — ob 21. uri — - na stadionu pripravil or- ganizator isa gledalce ples z za- nimivimi presenečenji, zato vabi klub ptujskih študentov ljubite- lje malega nogometa od 19. do 23. tega meseca, posebno pa še v nedeljo, 23. julija zvečer, na stadion RK »Drava« ob Ormoški cesti. L. A. Ptujčani prvaki štajerske v modelarstvu v nedeljo, 16. julija, je bilo tekmovanje v hitrostnih mode- lih za pokal Štajerske v dveh kategorijah. V obeh kategorijah so postali Ptujčani štajerski pr- vaki. V kategoriji hitrostnih mo- delov je bil prvi Peter Alič, ki je z modelom dosegel hitrost 190,5 km na uro. Rezultat, ki ga je dosegel, je zelo dober. V drugi kategoriji skupinske vožnje, v kateri sodelujeta pi- lot in mehanik, je bila zopet prva ekipa iz Ptuja: Alič-Kosta- njevec s časom 12 minut in 10 sekund. Druga je bila ekipa iz Gradca: Nitche-Kvihnegger. Tre- tja je bila ekipa iz Maribora. V bodoče pripravljajo mode- le z radio upravljanjem. Tekmo- vanje z njimi je vedno bolj po- pularno v svetu in postaja tudi pri nas. Radio napravo že ima- jo. Težava je nastala zaradi po- manjkanja prostora za tekmo- vanje in vaje. Do sedaj so upo- rabljali parkirni prostor pred farmo piščancev na Bregu. Se- daj to ni več mogoče, ker ga je podjetje uporabilo v parkirne namene. Zvedeli so, da bodo gradili kotalkališče v Kidriče- vem. Ta prostor bi lahko upo- rabljali tudi modelarji. 20 članov kluba dela v neza- dovoljivem prostoru, ker je precej vlažen. Posledice ostaja- jo na letalskih modelih in ma- terialu. Deset članov že uspešno tekmuje. Ta mesec bo tričlanska ekipa sodelovala na državnem in mednarodnem tekmovanju v Varaždinu. V septembru bo zo- pet več republiških tekmovanj. Sezono bodo končali z najbolj zahtevnim tekmovanjem v dr- ža^l^^i za pokal republike. Udele- žile se ga bodo modelarske eki- pe vseh držav v EvropL Tek- movanje bo v Zagrebu. ZR PRODAM PRODAM novo uvoženo glavno gred (kurblvelo) za motorno kolo puch 175. Bogomir Krajnc, Lancova vas 13, Vi- dem. MOTORNO KOLO MZ 125 m" prodam. Vprašajte, Ptuj,- Za- grebšika 33. PRODAM kuhinjsko kredenco, štedilnik in mixer znamke BBC. Vprašajte pri Hlupič, Prešernova 25, Ptuj. PRODAM dobro ohranjen glo- bok otroški voziček — nem- ške znamke. Hajdoše 79. HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje prodam. Kola- rič, Mestni vrh 113, Ptuj. NOVO HIŠO in 30 arov zemlje prodam. Milan Djuraševič, Dravski dvor 24 pri Marjeti na Dravskem polju. ŠIVAF.,NI STROJ BAGAT pro- dam. Naslov v upravi. DOBRO OHRANJENO motorno kolo tomos-galeb ugodno pro- dam. Naslov v upravi. OPREMLJENO SOBO in kuhi- njo oddam takoj. Mariborska 10, Ptuj. RAZNO GRADBENI TEHNIK išče opremljeno sobo — dober plačnik. Ivan Kopše, Jadran- ska 6, Ptuj. OPOZARJAM vsakogar, ki se sprehaja po mojem sadonos- niku (pod Sarafinom) pred- vsem v času dozorevanja sad- ja, da bom primorana proti kršilcem sodno postopati. Ma- rija Kunstek, Krčevina pri Ptuju 115. KUPIM njivo ali gradbeno par- celo do 3 km iz Ptuja. Naslov v upravi. VAJENKA prvega letnika išče opremljeno sobo ali gre za so- stanovalko. V prostem času pomaga v gospodinjstvu. Na- slov v upravi. KDOR MI PRISKRBI družin- sko stanovanje, plačam na- jemnino za dve leti naprej in dam nagrado 100.000 S din Naslov v upravi. Nesreča ne počiva Prejšnji teden sta se pripetili v občini dve smrtni nesreči. V četrtek, 13. julija 1967, je v Slovenji vasi na stranski cest. proti kanalu po drugi uri popol- dne tovorni avto povozil kole- sarko do smrti. Kolesarka Ma- rija Hriberšek iz HajdoS št. 2 je vozila po desni strani, voznik tovornjaka, Ivan Gašper iz Slo- venje vasi. pa po levi strani ce- ste. Zaradi nesporazuma pri srečanju je tovornjak kolesar- ko do smrti povozil. V petek 14. julija se je na Za- grebški cesti št. 60 pri Ptuju pripetila huda prometna nesre- ča. Voznik osebnega avtomobi- la fiat 750, Mirko Tomanič, i? mariborske ceste 4 je do 'smrti povozil šestletno deklico Ljubi- co Bedrač iz Zagrebške ceste Vzrok nesreče še ugotavljajo pristojni organi. Še en klub v Londonu deluje klub po- klicnih nesrečnikov. Na prvem sestanku so sprejeli v članstvo izžvižgane igralce, nepriznane umetnike, nepoznane muzikante in advokate, katerih kliente so poslali na vislice. TRGOVEC Mali Ivan, ki se odpravlja spat, pravi svoji lepi, mladi pe- stunji: »Marta, obljubili ste mi poljub, če bom ves dan priden.« Pestunja: »Da, zaslužil si ga. Lahko ti ga takoj dam.« Ivan: »Hvala, ne! Poljub sem prodal svojemu velikemu bratu za en dolar.« ABSOLUTEN ODGOVOR Z možem se kregava povpreč- no enkrat tedensko. Vi tudi? Ne, moj mož dobi plačo le