LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 64♦
Dunej 12. Kitnovza,
CWfti kmetje gofpofke Stein v' Grazarfki O Krafsii na Shtajerfkiin fo dali sa vojf-kno perklado ofemdelft inu en goldinar, kar fo imfli prejeti sa voshno inu fhlafkraj-zerje; S vitli Zefar je fkasal, de mu ta dar dopade.
Svitli Zefar je gofpoda Franzifka Hubert Buhhalterja v'Idrii povifhal v'shlaht~ ni ftan s' perftavkam, de fe mu da ime gof-pod shlahtni, njemu inu njegovimu sarodu; sato k?r je on z^lih tridef^t l?t s' pof?bnim pridam zefarfke flushbe opravki.
Prinz
Prinz Kari je sadni dan velki Serpana v' m?fto Budveif na P$mfkim perfhel, hrambe sa Artillerio pregledal, inu drugi dan fe dalaj pelal vJLinz.
Sh pania,
Spattfka verftniza el Monarka je tride-f?ti mali Serpana v* brod Riga pertekla, inu sraven dofti dra^iga blaga pernefla- ofem millionov piafter gotoviga denarja.
L ajhko.
Po Rimu inu po vfim Rimfkim pobara* jo filno v' shold, filio lucS oroshje v* roke vsfti.
Shtirnajfti v^lki Serpana je Neapolfki Kral osnanil rekozh; Dofti fe je po Euro-pi prebernilo, kar foldafhino sadiva, tedaj fe fpodobi, tudi meni mifliti, s5 kom fe bomo branili, inu mojim podloshnim laft inu shivlenje ohranili. Nafhe armade fo nekaj zhafa lefem bol na vojfko svurjene; al sdaj jeh bo tr?ba pogm^ati, sato k?r bli« shne oblafti prezej bojvavfke pcftanejo, kakor hitro nove prenar^dbe vpelajo, inuk^r Afrikanfki roparji v^zhi predersnenje imajo, kar je po Malti vfe prekuzneno. Take. rezhi naf fkerbf. Sizilia je v'narvezhi nevarnofti, tamkaj fmo tudi vezh foldatov na noge djali. De pa bomo varni pred v-fim fovrashnim napadenjam, raslozhimo s' prizhiozhim osnanilam vfini nafhim prebi-
valzam
valzam, zhes katire nam je Bog oblaft vane jsrozhil, de imajo vii mifliti , kakor bi rojeni foldatje bili, katiri fo bres venvs^tja dolshni na noge ftopiti branit nafho fv£to v^ro , kral^vo krono , fvoje shivlenje inu laft, kakor hitro bi al od roparjov nevar-noft vftala , al bi naf katirakol fovrashna deshela popadla. Neosh^neni fo kakor bio-zhi foldatje od 15. do 45. l?ta, inu morejo hiteti k*fvojim odkasanim regimentam, kakor hitro fe jim pomigne. Jef fam bom. narpervi v'boj hitel, famfebe ne odkratim od t? dolshnofti; ta sapoved ima biti perva podftava nafhiga kralfftva. Vfi uzheniki naj ludi v* tim dobro poduzh?, slafti naj duhovni fkashejo lud?m, de ta farna pomozh naf bo refhila od nadloge, pod katiro en velik d^l Europe sdihuje.
Franzia.
General Mafsena inu Bernadotte fta fp§t v'flushbo na vojfki poftavlena, oba fta p£r Rajnf ki armadi. Bernadotte fe je oshenil, inu f^ftro generala Bonaparte vs?l, katira je bila sarozhena s'generalam Duphot, kir je lani ob Boshizhi v'Rimi vmorjen bil per enim hrupi med ludftvam inu med franzos-rai.
Sbiralifhe Mlajfhih je fklep fturilo: v-faki franzos je foldat inu dolshan deshelo braniti; kakor hitro fe osnani, de je v'ne-varnofti; nobenimi! nepomaga, de bi ravno fpifano flovo od foldafhine imgl. Sunaj
vojf-
vojfkniga zhafa fe nabirajo foldatje v' shold po fvoji laftni voli, katiri radi v' shold gr^ dejo, inu fkusi popifvanje junakov, katiri fo sato. Katiri farni radi v5 shold flopio, te per m?ftni golpofki oglafio. V' shold bodo vfi popifani, kar jih je od 30, do 26, l?t tfa* rih»
Boulay je govoril 23. velki Serpana, de je filno tr^ba barke napraviti, ako ozliejo Anglese k'nizh (praviti; tudi je treba In-dio Anglesam vs§ti, mu v' Anglio prefto* piti. Sadnizh je rekel, de 125 millionov sa vojfko perhodniga leta potrebujejo, fo jih tudi pervolili.
Polnozhni Amerikanzi fo fpet eniga poflali v'Pariš, de bi na mir glihal, fe imenuje Do6tor Lagan ; kashe de ni od vfih pof-lan, temuzh 1? od tiftih, katiri na franzos-ko ftran vlezhejo. Franzosi fo vender bol perjasni poflali proti Amerikanzam, inu po-vele dali, vj^te mornarje ne hudo imeti, temuzh poftrezhi kakor ptujzam popotnim
goftem.
Sbor Mlajfhih je fklenil, de fof?fke snajo zole inu naklade na z?ftah naloshiti, kader jem frenfkih denarjov premankuje*
Davki fo fpet tako veliki, kakor fo bili pod kralevo oblaftjo , to je fheftfto millionov liber.
Tri fregatte inu dve Korvette franzos-ke fo vfhle ven na morje po nozhi is bro-
da
daRofhelle, ravno kader fo Anglesi bliso sraven ene druge franzoske fhalupe dervili; ena majnfhi barka je fkusi fr?do Angles-keh tekla, inu v' brod Bayonne perfhla. Is Brefta pa nifo mogle franzoske barke ven mahniti, fo jeh Anglesi nasaj potifniin
Unidan fo pevzi od Opere na gl^dalfhi miniftra zhes perhodke profili sa denarje i-11 u fvojo plazhvo; on jim je odgovoril re-kozh: Tifti nizh neprejmejo, katiri fe jokajo , to je kapitalifti; kako ozhete, de bomo tiftim plazhovali, katiri pojejo ?
Ra/ladt.
N?mzi fo zefarfkimu miniftru Meter-nih narozhili, de ima franzosam na nih pif-nio od 22. Augufta odgovoriti: Franzosi nifo tak odgovor dali, kakorfhniga fmo,she-l?li. Kakor fmo mi na fleherno ponudbo poffbej odgovore fturili, ravno tako fino zhakali na vfako bef?do pof?bej en raslo-zhik; al lran2oti fo lg po verhi odgovor o-t?li dati na nafhe poprejfhne pifma, nizh pa nifo na tanki inu na drobno raslozhili. Pervolili fmo v' podiranje Ehrenbreitfteina, inu drugeh terdnav, inu poderte morejo nam fiifhati, k?r fo ta kraj Raine; dolgov pa nemoremo kje v'en dan na fe vs?ti is uni-ga kraja; slafti je treba odgovoriti, al mif-lio franzosi tiftim njih laftne pofeftva nasaj v'roke dati, katiri kaj leshiozhiga premo-shenja na unjm kraji imajo; al na vfe to ni
nizh
nizli raslozhka. Vfe liarbulfhi rezhi fmo
febi odtergali, franzosam pervolili, de bi 1? mir sadobili; al sdaj nemoremo nizh vezh perpuftiti na tim kraji nimamo oblafti, inu mir bi nebil ne pofliten, ne pravizhen, ne sa n^mze varen. Zhe je frkuzosam pravi-za luba, naj farni fposnajo, de mi nerasd?-ramo miru,de fe nemoremo nizh vezh vfhip-niti; naj fe tedaj tudi oni vdado, inu kaj odj^najo,
Franzosi zhe dalaj bol na ta kraj Rajne flopajo; vflki Serpana je general Jou-bert fvoj poglavitni kvartier p/eftavil is Mainza v'mffto Friedberg ta kraj Rajne,
Lublana*
Gofpod Benjamin Shrot flegar v' Biftri je tukaj v'Lublani vmerel pretezheno lr§* do 19. dan tiga m?fza.
Anglia,
Kral?vi dvor inu Indifka tovarfhia fo dobili novize, de Bonaparte je v' Alexan-drii na fuho ftopil. Gofpod Mallet je per-* tekel po fuhim is Indie, pernelel pifma na Krala, inu Tovarfhia je prejela pifma is Za-rigrada. Novize is Londona pifhejo 21. d» Augufta : Danef je perfhel en nalafh pof-]ani is Egipta s'refnizhno novizo, de Bonaparte je f?dmi dan mali Serpana v5 brod A-jexandria pert^kel. Tudi fo franzosi nam dve barke v'Indiidpomladi vsgli.
v	Is
Is pred Cadix je nefla ena barka ftrel-no perpravo na pomozh Admiralu Nelson, s' potjo je vsela Spanzam eno barko s' 44» fhtukmi.
Pravio , de v' Irrlandi je popolnim pokoj, foldatje fo v'kvarterje djahi.
Mofhkovitarfke barke fo pertekle v' brod Nore v'Anglii po nov shivesh, inu frovo vodo ; potle gredo na morje kupzhio pred fovrashnikam varovat.
Angleški mifsionarji fo bili s'vefelam prejeti v* otoki Otahita na unim kraj j fv?ta, fo dobili semlo sa kmedo, Kral je s'vefe-lam vsfl narozhje eniga novizh rojeni ga o-troka nafhih mifsionarjov. Ena fhola je si-dana, ker fe otahitarji uzhe brati inu pitati v'fvojim jesiki; oni radi gledajo, kako nafhi ludje zimprajo, kujejo, hifhe isdelu-jejo. Od kruhoviga drevefa kruh fo mifsionarji sazh?li hoftie sa mafho pezhi; ta kru-ho vez je belejfhi, kakor naf h pfhenizhni kruh. Narbol zhudno fe Otahitzam sdi fla-novitni sakon per nafhih ludeh; sakaj oni fo na vfe shene navajeni; m?nio, de nafhi nifo zhloveki. Navado imajo* ludi Bogu na zhaft klati , al mifsionarji upajo, de jih bodo odvadili od te nezhlovefke navade.
Per meni vendajavzi teh noviz na Po-lanah Nro. 3. fe dobi naprodaj Mala Prati-ka sa perhodno leto I79t> ona je majhena, fe lahko v5 arshati nofi, na fledni dan je
en
en Svetnik sapifan, sraven je vezh l?piga branja, inu ena p?fem ali pravlovza. Ker je sraven tiga dober kup, fe vfim perporo-zhi\ de naj jo kupio, jih nebode gr^valo; sakaj ta pratika je filno perpravna sa per fe-bi nofiti.
Shitna z^na v'Lublani na tergu
15. Kimovza 1798.
Pfheniza i. mernik Turfhiza - -Rosh - - - -Jezhmen - - -Profo - - -Ajda .... Ovef - - -- -
fl.
kr.
fl.
kr.
ti. | kr.
5*
18 iS
5«
48
iS
4?
d
Vendana od Lublanfke mgftne Gofpofke 25;. Kimovza 1798.
L o t e r i a.
19. Kimovza fo v'Gradzi vsdignčnei
85- 26. 66. 4. 59. 29. Kimovza bode v' Lublani vsdigvano,