Sfev. 256. V Trstu« v žetrteK, 14, septembra 1916, » Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. , Uredništvo: Ulic* Sv. Frančiška Atfškega št 25, 1. nsdstr - Vsi dopisi naj se pc51li?jo uredn.štvu lista. Ncfranktraaa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Jzdalitelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista »Edinost" — Tisk tiskarne -Edinosti- vp.sane zadntge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev- 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. ž* tri mesece........ • ........ f^i ta nedeljsko Izdajo za celo leto....... za pol leta . -...............Z0° Posamezne Številke .Edinosti" se piodajajo po G vtavjejs. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostt ene kolone,. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....ni:n po 10 vin,. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7......mm P° 20 YiiL. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—*<. vsaka n3daljna vrsta.......: . . . . • 2.—* Mal5 oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sa izključni le upravi .Edinosti- — Plaća in toil se v Trstu. Uprava In luseratni odde\ek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega SL 20. — Poštnohranilnlčni račun št. 841.652 Pregled najnovejših flosodKou. Italijansko bojišče. — Na soški fronti sovražni artiljerijski ogenj. Na Tirolskem razmeroma mirno. — Uspešen nas letalski napad na Benetke. Chioggio in Oervi- njan. Ruska bojišča. - Ruski napadi v\Karpatih odbiti. Dalje severno nič pomem- bne Vossische Zeitung«, da borbe med vlad«/ in opozicijo nikakor niso še dovršene. Prava borba da začenja šele z debato o predlogih za sklicanje delegacij, a vladna stranka noče nič čuti o tem. Isto-tako odklanja večina prej ko slej predlog, da bi v slučaju, da se delegacije ne skliče-jo, prišel minister za vnanje stvari, baron Burian v ogrsko zbornico, kjer naj bi dal zaželjenih pojasnil. Sodi se celo. da ti predlogi niso toliko naperjeni proti grofu Tiszi, kolikor proti baronu Burianu, o katerem je rekel groi Andrassy v graški » Ta-gesposti«, da mu ne morejo odpustiti storjenih »diplomatičnih pogreškov«. Potemtakem je v ogrski zbornici pričakovati te dni razsežne debate o vnanji politiki. Radi tega je bil grof Tisza te dni na Dunaju, kjer je dobil od Buriana informacije, potrebne za to debato. Sicer pa je splošno znano, da ima grof Tisza že pri sebi kraljevo ročno pismo za odgoditev zbornice, ako bi govori opozicije v vnanji politiki presegali gotove meje. . General Brusilov o položaju. »Daiiy Cronicle« objavlja nekatere podrobnosti iz pogovora francoskega časnikarja Nandeauja z generalom Brusilovim«. Brusilov je dejal, da je vsled posega Romunske v vojno levo rusko krilo sedaj skoraj v stalnem stiku z romunsko armado. Vodstvo romunskih čet da je izborno. Romunska armada razpolaga z izborno artiljerijo in obilno municijo. Toda tudi avstro-ogrska armada se nikakor ne sme podcenjevati. Ruske čete morajo vse postojanke osvajati z naskoki. Vkljub temu pa napreduje ruska armada. Brusilov ie dejal da je podpora Romunske bistveno olajšala njegovo delo. Težave na zapadni fronti pojmuje zelo dobro. Po njegovem mnenju bo vojna končana avgusta meseca leta 1917. ( . , , ... Rusi in Romuni v Bukovini. Iz zanesljivega vira poročajo »N. Fr. Pr.«: Na dan romunske vojne napovedi so se izvršile nekatere izpremembe v Bukovini. V Su-čavo, Seret in Radauc so namreč prispeli romunski uradniki in so prevzeli upravo teh okrajev. V Črnovicah je ostala ruska uprava, toda dospeli so tudi tjakaj romunski uradniki v spremstvu bukovinskih prebežnikov. V južnih bukovinskih okrajih, tako v Gurihumori in v Kimpolungu, pa' sploh ni civilne uprave, ker je tam najožje bojno ozemlje. Srbska skupščina je, kakor poroča a-gencija Havas iz Krta, pričela svoja zasedanja »Le Journal« svari srbske poslance v skupščini v Kriu, da naj nikar sedaj ne spravljajo na dan kakih pogreškov iz prošlosti. Zaupati morajo popolnoma v bodočnost. Vsekakor pa je pričakovati zelo burnih sej v Krfu in to je tudi vzrok, da je Pašič vkljub svoji težki bolezni odpotoval tjakaj. j Iz bukareškega kronskega sveta. Iz Stockholma poročajo »Berliner lage-blattu«' Bukareški dopisnik »Ruskega Slova« poroča obširno o kronskem svetu, v katerem se je sklenila vojna napoved Kralj Ferdinand je prišel v kronski svet s trdnim sklepom in brez obotavljanja izrekel željo, da naj se usoda Romunske zveže z usodo Rusije in zaveznikov-. Poudarjal je, da je prišel do tega sklepa po tehtnem preudarku, četudi mu je bilo iz-početka težko. Da uresniči vehkoromun-ske sanje, se mora Romunska vojevat,. Prepričan je, da bo ta vtfna zelo težka n morda zelo dolga, toda to ga ne more odvrniti od storjenega sklepa. Velika Romunska se more priboriti samo z bojem in žrtvami; če bi se sedaj odrekli boja in žrtvam, bi nikdar več ne prišla zopet tako ugodna prilika. »Mi nismo izzvali vojne « ie dejal kralj, »vojna je prišla sama,* prišla je ix>d pogoji, ki jih nismo mogli odkloniti. Za vojno napoved sem trdno odločen in ne prihajam v kronski svet, da bi ga prosil za svet, temveč za njegovo podporo. V tej sveti vojni zahtevam edinosti.« Končno je prosil kralj, da naj ostane oni, ki bi bil nasproten vojni, pri čemer je pogledal Petra Carpa. Carp je izpregovoril nato, vendar pa ni kritiziral kralja osebno, temveč le njegov kabinet. Na Carpovo željo, da naj Bratia-nu utemelji svoje vojno rovanje, je kralj podelil besedo Bratianu. Bratianu je dejal, da je po balkanski vojni polagoma prihajal do spoznanja nenaravnosti zveze z Nemčijo in podonavsko monarhijo. Leta 1914., po razgovoru s poslanikom grofom Czerninom, je prišel do zaključka, da Ogrska ne misli dati nikakršnih koncesij, da torej od zveze z osrednjimi vlastmi ni pričakovati ničesar. Po italijanski vojni napovedi tudi ni bilo več u-pravičeno, da bi pripadali mi k zvezi kol latinsko pleme. Naša intervencija v prid ententi je postala tako zgodovinska potreba, toda ob začetku vojne nas je zadrževalo celo vrsto okolnosti. Morah sme 1 čakati. Sčasoma smo uvideli, da je nem- Strun H. „EDINOST" Štev. 256 V Trstu, dne 14. septembra 1916. ška zmaga dvomljiva, sedaj pa zaradi naše intervencije izključena. Caka nas strahovit boj, morda celo neuspeh, toda moramo po tej poti. Od onega dne, ko sem podpisal pogodbo z zavezniki, je velikoromimsko vprašanje prenehalo biti samo narodopisno vprašanje, je postalo politično vprašanje. Reši se sedaj ali pozneje. Če sedaj ne posežemo vmes, izgubimo vse. Francoski glas o Hinđenburgovih načrtih. V pariškem »Figaru« piše 3. t. m. Polybe: Hindenburga kot vojskovodjo pač precenjujejo. Imel je na razpolago znatna sredstva in sreča mu je bila naklonjena. Na njem ni niti sledu profesorja ali dvornika. Sledil bo le svoji lastni volji, in če napravi pogreške, bi bili ti pogreški edino le njegovi. Kakor je tudi ponosen, da je nadvladal vse sotekmovalce, ne bo izgubljal svojega časa s pritoževanji zaradi storjenih pogreškov, toda na svojem novem mestu je vezan po svoji lastni preteklosti. Njegove življenjske sanje so bile osvojitev Poljske in prepcditev Rusov v Azijo. Dve leti je iskal odločitve na vzhodu in v nasprotju z Moltkejevim naukom bi bil predvsem stremel po uničenju Rusije in bi se bil šele potem obrnil proti Francoski. Sedaj gre za rešitev Nemčije, in Hindenburg jo bo skušal doseči na vzhodu. To fronto pozna najbolje, in poleg tega je vzhodna fronta po zadnjih dogodkih postala zelo važna. Vzhodna fronta osrednjih vlasti je sedaj najbolj o-grožena, toda za odločilno akcijo tamkaj nedostaja osrednjima vlastima potrebnih rezerv. Novi vodja mora torej vzeti čete z zapada, kjer se pa tamošnjih 120 nemških divizij komaj ubranja sovražnika. Moral bi torej tamkaj skrčiti fronto. Toda kakor tudi misli trezno, vendar pojmi zli vtisk, ki bi ga napravila izpraznitev Belgije in severne Francoske v Nemčiji in ostalem svetu. Vsekakor pa je njegova popularnost tako velika, da bi mogla prenesti celo umik,vse do Moze. Potem bi imel na razpolago 30 do 40 divizij*, da bi jih zastavil na vzhodu. Toda kje? Če bi si celo priboril zmago nad Ruskim, bo Brusilov nadaljeval svoje prodiranje, če pa potolče tega, bodo prodirali Romuni. Potemtakem bi moral svoje čete porazdeliti po vsej fronti in bi ne imel več čet za sunek. Vzhodna fronta se maje, in če bi se tudi ubranila, bi Italijani, Angleži in Francozi ne gledali tega križemrok. Hindenburg ima dve fronti, ententa pa samo eno. Bavarski kralj o miru. V ponedeljek se je v Niirnbergu v navzočnosti bavarskega kralja Ludovika blagoslovilo novo justič-no poslopje. Na nagovor justičnega ministra je dejal kralj: »Hvala gre narodu v orožju — to je pač nemška armada — da je bilo mogoče v tem težkem času dokončati tako delo. Mi vsi želimo, da nam ne-preoddalien čas prinese mir, ki bo časten in slaven ter nam bo za desetletja dajal jamstvo, da nas ne napade več ves svet.« Popoldne je ob priliki sprejema zastopnikov industrije, znanosti, trgovine, urad-ništva in duhovščine nagovoril kralja župan in je odgovoril kralj: »Kako dolgo bo trajala vojna, ne vemo. Toda nekaj drugega vemo trdno: da ne sklenemo miru, ki bi nas poniževal, temveč samo mir. ki nam da boljši položaj, kot pa smo ga imeli doslej?« Pričakovati je velikih dogodkov? Iz Rotterdama poročajo 12. t. m.: »Nation« izvaja v nekem članku, da bi dogodki prošlega tedna na bojiščih znali biti predigra velikih dogodkov. Ne samo na Balkanu se pripravljajo stvari, temveč mora pomeniti tudi mir na vzhodni fronti, da se še nekje* vrši veliko gibanje. General Aleksejev da je razboren vojskovodja in ne bo zapravil časa ugodnega vremena, ki mu še ostaja do zime. Novi knezonadškof v Pragi. Na mesto knezonadškofa kardinala Škrbenskega. ki je zasedel bnisko nadškofijsko stolico, je imenovan brnski škof grof Huyn in je s tem izvršeno imenovanje, ki je dolgo in v visoki meri zanimalo tudi politične kroge. Novi knezonadškof je bil rojen dne 17 februvarja 1868 v Brnu. Njegov oče je bil znani feldcajgmojster Huyn. Grofi izhajajo iz stare lorenske rodbine ter sega njihovo plemstvo v trinajsto stoletje. Stari oče novega knezonadškofa, grof Josip Huyn je služboval kot višji stavbeni ravnatelj v Trstu, kjer je tudi umrl v letu 1836. Papež, vojna in Francija. Rimski poročevalec pariškega »Journala« je imel razgovor s kardinalom-državnim tajnikom Gasparrijem. O vedenju papeža napram vojni je rekel kardinal, da je zelo jasno in zelo enostavno. Pred vsem želi papež vzpostave pravičnega in trajnega miru, ki e bo neugoden za noben narod, marveč bo uvaževal vse njih pravične in izvedljive zahteve. Pričakovaje takega miru ostaja papež absolutno nepristranski in dobrohoten izlasti napram katoliškim narodom, ki so najbolj trpeli. Brez ozira na pleme in vero je storil vse, da bi ublažil strašna trpljenja vsled vojne. Kardinal je našteval, kar je papež .uspešno storil za ujetnike-ranjence in pogrešance. Mirno more pričakovati sodbe zgodovine. Obsojal je tudi vsa kršenja pravic in svaril vojskujoče, naj spoštujejo vojne zakone. AJi tega ni mogel, da bi obsodil posamične slučaje, kajti vsak sodnik mora, predno izreka sodbo, uvesti preiskavo in vsaj za-slišati obtoženca. Dobro je storil papež, da se j^ postavil izven boja* To mu je dovoljevalo, da j t vršil dobro za vse in da je sklonil vojskujoče, da so se odrekli gotovih odredb. Sedaj se n. pr. bavi z depoi tacijami, ki so jih javili iz severa Francije. Govoreč o Franciji, je kardinal hvalil katoliške duhovnike med vojno. Na vprašanje poročevalca, ali smatra vzpostavo diplomatičnih cdnošajev med Francijo in Vatikanom za možno, je odgovoril kardinal: »Tu se dotikate zelo delikatne točke. Naravnost pravim, da je bil za-me, ki sem ljubil Francijo, dan preloma med naj-bolestnejimi mojega življenja. Vse je odvisno od francoske vlade. Ali bo hotela? Ne vem ničesar o tem. Ko pride zopet mir, bodo vse vojskujoče se države nujno potrebovale miru. Radi te potrebe-utihnejo vsaj za nekoliko let vsi notranji spori. Posebno Francija, ki občuduje vedenje svoje duhovščine v tej vojni, ne bo — tako mislim — hotela nič več vedeti o kakem verskem preganjanju. Ali naj bi po vojni zopet izganjali menihe, ki so se vrnili, sledeč klicu domovine? Ne verujem. Nobena francoska vlada ne stori tega in Francija, kakor jo poznam, ta vi-težka Francija, ne bi dopuščala tega. Ali versko pomirjenje ne bi bilo nikdar popolno brez vzpostave diplomatičnih cdnošajev do sv. Stolice. Še več: stične-točke med posvetno oblastjo in cerkveno avtoriteto n^ le da ne izginejo po tej vojni, ampak se še pomnože. In vlada, ki res skrbi za interese republike, ne bo hotela teh interesov žrtvovati nekemu antiklerikalizmu, ki je prišel že iz mode. To so — je zaključil kardinal — razlogi, ki dovo-Ijujejo katolikom, da — upajo.«_ AprovizaeHske stvari. Nova javna kuhinja aprovizacijske komisije. Dne 25. t. ni. se otvori nova kuhinja aprovizacijske komisije in sicer v ulici del Ghirlandaio-Rocol št. 205. Oni, ki so že sprejeti ali ki so se prijavili za sprejem v javne kuhinje ter bi se hoteli posluževati kuhinje v ulici del Ghir-landaio, naj se danes, rutri ali v soboto, 16. t. m., Tod 9 dop. do 12. op. in od 3 do 6 pop.), ali pa v nedeljo, 17. t. m. (od 9 dop. do 12 op.) zglase tamkaj. Enoten tip in enotna cena obedov in večeri}. Izkušnje, ki si jh je pridobila tekom sedmih tednov, odkar delujejo prve tri javne kuhinjso prepričale aprovlzacijko komisijo o potrebi, da se uvede enoten tip in enotna cena za hrano v javnih kuhinjah. Z dosedanjim sistemom dvojnega tipa in dvojne cene (po 60 in po 20 vin.) se ne more nadaljevati radi financijalnih težkoč, ki bi postajale zmerom večje, čim več kuhinj bi se otvorilo. Da ostane torej finan-cijalna izguba, ki jo ima aprovizacijska komisija z javnimi kuhinjami, v tistih mejah, da jo komisija lahko prenaša in kakor je bila nanjo tudi pripravljena od vsega začetka, je potrebno, da se cena obedov poviša od 20 na 40 vin. in cena večerji od 20 na 30 vin. in da se obenem izenači tip hrane. V tem smislu se bodo s 25. t. m. odpravili obedi po 60 vin., kakor so se razdeljevali doscdaj v kuhinji na trgu sv. Ivana. Vse kuhinje bodo torej 25. t. m. dalje razdeljevale enoten in enak — (četudi različen po sestavi) — tip hrane, in sicer obede po 40 in večerje po 30 vin. Demite usti. Imenovanje. Voditelju tržaškega redarstvenega ravnateljstva, gospodu vladnemu svetniku dr. Antonu Mahkovcu je cesar podelil naslov dvornega svetnika. Pogreb pok. c. Itr. pol. komisarja dra. Stanka Tcrnovca se je vršil včeraj pred-poldne in je pričal, koliko spoštovanja je užival blagi pokojnik pri podrejencih in v vsej naši družbi. Poseben voz je vozil mnoge vence, poklonjene od sorodnikov, kolegov in prijateljev. Posebno krasna sta bila enca gospe vdove Štefanije in sinka Stankota. Razun sorodnikov so prišli iz-kazat pokojniku zadnjo čast: g. vladni svetnik in vodja redarstvenega ravnateljstva dr. Mahkovec, z večino policijskih svetnikov in komisarjev ter drugih policijskih uradnikov, poveljništvom varnostne straže ter drugimi častniki. V velikem številu so prišli tudi nadzorniki in redarji, ki so posebno ljubili ljudomilega pokojnika. Slovenska družba je bila številno zastopana, kolikor je pač možno ob taki uri in ob sedanjih razmerah. Pogreb se je vršil direktno na pokopališče pri Sv. Ani, in se je sprevod razšel pri tunelu, kjer so žalovalni gostje posedli v kočije. — Sprevod je kaj dostojno priredilo Novo pogrebno podjetje. Naznanilo o vpisovanju v šole družbe sv. Cirila In Metoda je popraviti v toliko, da se le v deškem VI., VII. in VIII. razredu poučuje po učnem načrtu za meščanske šole. Le za te razrede je bil predložen ministrstvu tak učni načrt v odobrenje. Iz Pazina poročajo: Te dni je obiskal Pazin presvetli gospod škof krški dr. Mahnič. Govori se, da se vrše pogajanja radi prodaje novega, a ne Še dovršenega »Dijaškega doma«. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu se otvori v sredo, 20. t. m. Starši naj pripeljejo otroke tega dne ob 9 predp. v otroški vrtec. Dotičniki, ki začno prvikrat zahajati v otroški vrtec, morajo prinesti s seboj: krstni list (izpisek iz matice), zdravniško spričevalo, da imajo zdrave oči in o cepljenju koz. Vpisovanje v otroški vrtec pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji se bo vršilo dne 14. in 15. od 10. do 12. ure dopoldne in od 3 do o popoldne. Slovenska trgovska šola v Trstu s pravico javnosti. Vpisovanje se bo vršilo v šolskih prostorih v ulici Stadion štev. 21, I. nadstr. dne 16. in 18. septembra od 9 do H dop. in od 3 do 5 pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu staršev ozir. njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Nanovo vstopajoči učenci morajo prinesti s seboj rojstni list, zad-dnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole, je prinesti vrhutega nravstveno spričevalo, izdano od županstva ali policije. V pripravljalni tečaj vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizobrazbo. V prvi tečaj se sprejemajo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki nimajo te predizobrazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. V drugi tečaj vstopijo lahko absolventi prvega letnika dvo-razrednih trgovskih šol; drugim je delati izpit čez učno snov prvega letnika. Absol-ventje šole dobe po dovršenih naukih od-hodno spričevalo, ki nadomešča predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti in jim po § 20. 1. odst. b) brambnega zakona z dne 5. julija 1912. drž. zakonika štev. 118. daje pravico do dveletne vojaške službe, even'uelno z naknadnim izpitom do enoletnega prostovoljstva. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K na novo vstopajoči vrhutega 5 K vstopnine. Šolnina znaša za I. in II. letnik K 200 letno, za pripravljalni tečaj pa K 80. Revnejši učenci se lahko deloma ali popolnoma oproste plačevanja šolme. Šolnina se plačuje ali v enakih 2 semestralnih ah 10 mesečnih obrokih. Sprejemni in ponav-1 jalni izpiti se bodo vršili 19. in 20. sept. od 8 zjutraj naprej. Dne 21. septembra ob 8 zjutraj bo skupna otvoritvena sv. masa. Redni pouk se prične dne 22. septembra ob 8 zjutraj. Ako se oglasi vsaj 20 učenk, se otvori prvi tečaj dvorazredne dekliške trgovske šole. V slučaju, da se to število ne doseže, se nvrste dotične učenke, kakor v minulem šolskem letu, kot hospi-tantke v deški tečaj. Glede pogojev za sprejem učenk v I. tečaj kakor tudi glede denarnih prispevkov velja is-to, kar je zgoraj omenjeno za deško šolo. Učenke se ne oproščajo plačevanja šolnine. Za zunanje učence (učenke) preskrbuje ravnateljstvo primerna stanovanja in prosi vse tiste družine, ki imajo zdrava m zrawia stanovanja s hrano za dijake, da to javijo vsk dan med 10 in 11 uro dop. v Tržaški posojilnici in hranilnici pri ravnatelju ustmeno ali pismeno. V pojasnilo bodi povedano, da je Slovenska trgovska šote v Trstu dnevna šola pod nadzorstvom državnih šolskih organov in je ni zamenjati z večernimi trgovskimi tečaji. Nadaljne informacije se dobivajo pri ravnateljstvu v preapoldanskili urali. — Ranateljstvo. Mestna zastavljalnica. Danes, 14. t. m., od 9. in pol dop. do 1. pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca julija 1914. na bele listke in sicer od štev. 13. do štev. 2200, jutri, 15. t. m., ob istem času pa od štev. 140.001 do štev. 141.700. Nadalje se bodo danes, 14. t. m., od 3. in pol pop. do 7. zvečer prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca julija 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 201.100 do štev. 201.800, jutri, 15. t. m., ob istem času pa od štev. 201.800 do štev. 202.600. _ DA IV* VI. Družina Mankoč daruje 100 kron v počastitev spomina pokojnega dr. Stanka Ternovca za božičnico C. M. D. Denar hrani uprava lista. V počeščenje spomina dr. Stanka Ternovca, darujejo dediči Gasperčič iz Sv. Ivana. 12 K ženski podružnici C. M. D. Denar hrani uprava. Namesto venca na krsto prijatelja dr. Stanka Ternovca darujeta gg. Bohinec in Pegan moški podružnici CMD skupno 20 K. Denar hrani uprava. Šentjakobski podružnici C. M. D. so darovali potom g. Rada Cerkveniča, vojaka v Puli: Ivan Vičon K 2, N. N. K 2 kot mesečni prispevek za avgust in Širne Mandić, mornar, za storjeno uslugo K 2. Posebej je darovala g.čna Ana Skerl K 1'80. Odbor izreka vsem darovateljem srčno hvalo. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRA-CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul?ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti. zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ___HALI oeusi. nififilrif 1 ali 2 sprejme se na stanovanje s UlJUnU hrano. Uli