V Ljubljani, dne 8. novembra 1928.
Posamezna številka 1 Din
Leto I.
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
m
o
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.

Ljubljana, 7. decembra 1928.
V Zagrebu so bile na dan prvega de* cembra zopet demonstracije, ki so ime: le za posledico, da je veliko županstvo prešlo v roke vojaške osebe.
Zagrebške demonstracije so bile iz: raz splošnega nezadovoljstva Hrvatov proti vladajočemu režimu, ako izvza: tremo klice in dejanja onih neodgo: vornih demonstrantov, ki so s svojim nastopom zagrešili dejanja proti dr: žavni ideji. Režim grozi sedaj z izjem: nimi zakoni, s trdo roko in bajoneti, mesto da bi si izprašal vest in priznal, da je glavni krivec in posredni povzro: čitelj zagrebških demonstracij in vseh njenih posledic — edinole on.
Srbijanci nočejo in nočejo razumeti stremljenj prečanskega ljudstva. Srbu janci bi bili za sporazum, a le pod po: gojem, da pride KDK s svojimi poslan: ci v narodno ,skupščino, vstopi v vlado in kapitulira na celi črti. Srbijanci no: čejo razumeti, da je nastala državna kriza in ne le potreba po vladni krizi. KDK ni zato, da dobi nekaj zastopnU kov v vladi, ampak da se državna po: litika spremeni v svojih temeljih, da je absolutno zagotovljena enakost vseh pokrajin i pri dohodkih i pri stroških državnega proračuna ter Ida državna uprava preneha biti eksploacijski pred: met beograjske čaršije. Srbijanci se pa upirajo temeljni spremembi državnega režimđ; Srbijanci hočejo imeti doseda: njo prakso najslabšega partizanstva, nesramno izkoriščanje vseh na korist redkih izvoljencev.
Ako zahteva prečansko ljudstvo da: iekosežne spremembe državnega reži: ma, je vsakomur jasno, da spremembe niso izvedljive samo z izmenjavo mi: nistrov, ki bi eventualno zboljšali po: ložaj za nekaj časa, ne pa za trajno. Razlika je torej v presojanju politič: nega položaja v državi: Srbijanci se za: dovoljujejo s trenotno sprožitvijo na: petih razmer, prečani pa hočejo za vedno odstraniti vso gnilobo, kar je je v državi.
V zvezi z zboljšanjem državne polj: tike zahtevajo prečani revizijo ustave. Zakonito mora biti zagarantirana ena: kost vseh državljanov in pokrajin in zakonito se mora uveljaviti nemožnosf, da bi še kdaj nastali škodljivi zrastki pri državni upravi. Kako daleč bi šla revizija ustave, še danes ni v političnih krogih izkristalizirano. Enotno je pa naziranje, da se morajo ustvariti pred: pogoji za izvedbo revizije ustave. Pre> čansko ljudstvo vidi predpogoje v tem, da se razpusti sedanja okrvavljena na: rodna skupščina, imenuje nevtralna vlada in izvedejo svobodne volitve. Po volitvah bo narodna skupščina sklepa: la. kaj bi bilo najboljše za državo in za izmirjenje naroda.
Katastrofalna je pa politika vladajo: čih, ki mislijo, da bodo z represalijami upognili prečanski narod, da bodo' z zavlačevanjem oslabili ljudsko ogorče: r je. Ravno nasprotno bo res. Čimbolj se bode nategoval lok, tem bolj bodo izpodrezane zadnje možnosti sporazu* ma med Zagrebom in Beogradom. Kdor objektivno opazuje danes razmere na Hrvatskem, mora priti do zaključka, da je vsled usodnih napak režima dnev: no manj možnosti za sporazum. Hrva: ti, ki motre trmoglavo nepopustljivost Beograda, si vedno bolj osvajajo na zb ranje, da je sploh nemogoče, imeti opravka z Beogradom, ako hočejo svo: jemu ljudstvu dobro. Med Beogradom in Zagrebom je vedno večji prepad, ki nujno vodi do katastrofalnih posledic. Edinstvenost države zahteva, da pre: nehajo sedanje metode režimovcev. Vse lahko izgubimo, ako pojde tako naprej; vse, kar smo priborili s krvto vimi žrtvami; vse, kar je bil naš naj: svetlejši in nedotakljivi ideal.
Žalostna je bilanca državne politike °b desetletnici svobode našega naroda.
uosleio mm nga zpaimoviia
Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo, kako država sistematično dela na to, da uniči delavsko zavarovanje.
'V kiimirnih državah je delavsko zavarovanj e v prijemi zavesta, da uživa vsestransko podporo in razumevanje vseh javnih činiteljev, zlasti države. To j,ei povsem razumljivo in tako tudi trnom hiti. Delavsko zavarovanje ni samo zavarovanje prizadetega delavca za slučaji (bolezni, nezgod ali starosti, ampak je Ido tudi zavarovanje državljanov in države. Socijalna preskrba delovnega: človeka utrjuje notranji mir v držaivi, širi gospodarsko moč državlja-
lavsko zavarovanj e v korespondenci z delodajalci oproščeno poštnine. To je Mio vsaj nekaj. V naprednejših državah je delavsko zavarovanje splošno oproščeno plačevanja poštnine rudi v dopi-isovaJnju z zavarovanimi elani. Namera finančnega zakona pomori obremenitev sHovenskega delavskega zavarovanja z nialjjmanj milijon dinarjev kitno. S tem je goiibvo, da bo tudi slovensko socijalno zavarovanje, katero se je dose'daj držalo v ravnovesju med dohodki in izdatki,
treh no zaščito pri odločilnih vladnih faktorjih.
Agitatorično se širi med ljudstvom mnenje, kako da vlada skrbi za splošno gospodar siko in isoeijaMo povzdlgo ter se kar s prtom kaže na nov davčni zakon, kateri naj ta (blagoslov prin!e(s:e. Resnica je, da nov dalvčni zakon v nekaterih ročkah pomeni več ali manj vidno olajšavo. Toda kaj vse ito pomaga, ako pa Vlada na drugi strani z znatno brij ostrim orožjem zareže v meso delavnega in socijalno šibkejšega človeka. Na ita način se sicer delavnemu človeku na eni strani potisne malenkostna drobtinica v roke, na drugi strani pa se mu iz žepa vzame znatno več kakor se mu je jemalo preje.
noiv, pospešuje ljudsko zdravje, zatira predvsem nalezlljive bolezni, zlasti tuberkulozo, z eno besedo: socijalno za-vaitoVaimje je močno dvigalo, s katerim ■se dviga država na stopinjo kulturne držaive.
Pri nas sielveda morajo glede delavskega zavarovanja vladati popolnoma I drugi nazori, (kateri so daleč oddalje- ; ni od pametne in solidne državne soci- ■ jalhe politike im pa tudi od državne go- I spodarske notranje politike. jPri nas se ; stori vse, da se socijalno 'zavarovanje : od isitrami države uniči. Zakon o zavarovanju delavcev pravi, da mora stroške zdravljenja nalezljivih bolezni, med i katere kakor rečeno spadla tuberkuloza. ; nositi država. .Poznejši finančni zakoni pa so to efclmemtamio dolžnost postavi- | li na glavo in sooijalnamu zavairovanju ; naprtili stroške tudi za vse nalezljive I bolezni, tako je danes položaj ta, da stroške za nalezljivlel bolezni bogatašev ; in milijonarjev nosi država, stroške nalezljivih bolezni delavcev pa morajo no- ( siti delavci sami. V bdimicab delavsko i zavarovanje ne uživa prav nobenih | udiobnosti, nasprotno delavsko zavaro- : vanje se smatra kot matfvečji bogataš. | kateri more prenesti najvišje oskrbne j Stroške. V drugih državah delavsko za- , valnovrinije uživa izjemne tarife. Zakon j o zavarovanju delavcev je predvideval : redno letino podporo zalvaroavnju., fi- j naučni zakoni pa 'so /to podporo, ki je prvotno znašala 2,000.000 Din doslej skrčili na 250.000 Din in j,'e zelo ver jetrno, da bo v prihodnjem finančnem zakonu ta1 /podpora sploh izpadla.
'Kaimlorkoti se ozremo, povsod vidi- j mo, kako država sistematično dela na j to, dia uniči dellavsko zavarovanje. Ka- ! ko moremo potem, od ddadajalcev pri- ; čakovati, dia: bi svoje dolžnosti napram j zavarovanju redno in v smislu zako- ( na izpolnjevali. Država ie po 'svojem !
■postalo pasivno in bo prisiljeno zavaro-viaho članisitivo v pogledu teh dlajatev prav krepko prikrajšati. Kajti izključeno je, da bi se ta višji izdatek mogel naimieistiiti z višjim prispevkom, ker bi se .taki rešitvi protivili delodajalci, seveda z uspehom, ker bi našli itakoj po-
Delavsko zavarovanje živi v težki krizi. To jie splošno znano. Oni, katerim je na srcu delavsko zavarovanje, se trudijo, kako bi to krizo olajšali ali odstra-mSli. Pa pride »krščansko - socijalna« vlada in potisne delavsko zavarovanje v še večjo nevarnost.
ZmonM uMifar nesreče na železnlcoh
Ne mine dan, v katerem ne bi čitali o težkih nesrečah, katere so'zadele, delavstvo na železnicah. Navadno so to sim rine /nesreče. Kaj to pomeni v soei-jalnem pogledu, ni treba razlagati. Take nesreče pomenijo tudi venzo gospodarsko škodo; 'take nesreče pa ogrožu-jejo tudi promet. Ako' delavstvo namreč vidi, da je stalno izpostavljeno, težkim in smntinim nesrečam, njihova zanesljivost v službi ni v,eč zadostna, popušča pazljivost, živčevje ni več tako mirno, kakor to zahteva težka in. odgo-govomosti polna služba na železnici. Ponovno še je že pisalo o tem, kako brezmiselno se vrše redukcije železniškega osobja. Poznavalci razmer trdijo, da je železniškega osobja danes manj kakor ga je bilo pred vojno, dasi se na drugi strani povdarja, da se je promet znatno razširil. Od tod izvira utrujenost železniškega delavstva, katera je brez dvoma eden najglasnejših vzrokov' neštevilnih nezgod. Fred kratkim smo čitali v časopisju, da je železničarsko dčUiavstvo na zagrebškem kolodvoru stopilo v stavko in sicer v pro-•teistmo, ker ga je direkcija silila k nadurnemu delu. To se je utemeljevalo s potrebo zvišanega dela, da nadomesti own kar je bilo v prometu izgubljeno za čaisa pomanjkanja vagonov. Torej, nerodnosti v našem železniškem prometu naj plačuje delavstvo s svojim življenjem!
■Probfilem varnosti železniškega delavstva je v očigled vsem dejstvom postal zelo resen in važen. Resen in važen ni ta problem samo s staSšiča pri-zadleitega delavstva, ampak tudi s stališča našega gospodarstva zlasti trgovskega življenja in pa tudi i., stališča varnosti potujočega občinstva. Tu je treba nekaj storiti in dati prizadetemu delastvu zavest, da je njegova služba pri normalni pazljivosti zadostno varna. Najmanj, kar se mora zgoditi je, da direkcija državnih železnic potom posebnih anke/t in komisij ugotovi vzroke teh Številnih nesreč in ukrene vse potrebno, da se to v bodoče prepreči. Treba je med železniškim delavstvo n v zvezi z drugimi prizadetimi faktorji ustanoviti posebne varnostne odredbe, M naj stalno in sistematično delujejo na preprečevanju nezgod in na varnosti našega prometa.
Na problemu ima interes tudi Zbornica za trgovino, obrt in. industrijo Tito-fcako pia tudi Delavska zbornica, zato naj ta dva faktorja prevzameta enerr gifino inicijativo, ako že direkcije železnic smatrajo, da so taki pojavi neizbežni in nepopravljivi. V drugih dr-žatoah vsaka težja nezgoda da povod k novim izpopolnii/tvam organizacije železničarske službe, tako da so nezgode iz leta v leto'manjše. Pri nas pa se prepušča vse svoji žalostni usodi.
Krnili dim ul iilšitfl uii, ra K n iilo in ii Mfini
značaju majvišja zalščitmica socijalnih 1 pravic, naša država pa hoče biti le za- 1 ščitnica socijalnih krivic. Država svo- i jih dolžnosti kot delodajalec napralm | zavarovanju ne izpolnjuje in dolguje na i prispevkih visoke miffijOn-e, dočim de- j favoi iz držalvnih podjetij ipodporo na j račun ostalega delavstva uživajo. To se j PraVi, da delavci plačujejo državi oskr- j bbvanje njenih obolelih ati ponesreče- j nilh delavcev. Take 'Halzmere so mogoče j saimio ;pod režimom, kalteri nima prav nobenega socijalmega čulth ali Smisla.
Dr. Korošec je s svbjo stranko že nad dve leti na( vladi, pa doslej še nismo videl, da bi se potrudil te nevzdržne razmere zboljšati, kaj šele odstraniti. Tako zopet v d'eijanjih vidimo, kako jti StjS res socijalna stranka.
Finančni zakon za leto 192*9 pa pripravlja nov napad na zavarovanje. Neki člen ukinja poštno prostost socijalmo-zaVairovainih ustanov. Po dbsedaj obstoječih zakonitih predpisih je bilo de-
Možje v Beogradu, ki čutijo odgovor: nost pred zgodovino in narodom, naj krenejo na pravo pot sporazuma — do: kler je še čas.
Pet mesecev je v veljavi naredba velikega ‘župana, ki ureja odpiranje in zapiranje trgovinskih in občinskih obratovalnic. Še preden je bila naredba objavljena, so delodajalci pripovedovali, da to kar bo izdano, ni večno in da pride v najkrajšem času do revizije. Delodajalci zato tudi niso vzeli posebno resno naredbe velikega župana in so kršitve naredbe na dnevnem redu. Pri oblasteh je vse polno ovadb, da so trgovine in obrti odprte dalj časa kakor je dovoljeno po nared/bi. Nekaj delodajalcev je bilo že kaznovanih, velika večina pa ne. ker oblasti same ne ve-rujnjo v naredbo in same čakajo, da se naredba spremeni. Očividno je pri odločilnih faktorjih zmagalo naziranje delodajalcev. da se mora naredbo revidirati, .seveda v škodo delojemalcev.
Velika županstva res tuđi pripravlja«) revizijo naredbe, ki je nov atentat
na socijalne pravice riameščencev. Kajti revizija naredbe predvideva ukinitev še onih pridobitev, ki so jih dobili nameščenci z ministrsko naredbo, ki ureja delovni čas v trgovskih in obrtnih obratovalnicah.
Revizija naredbe zasleduje namen, da se posebno v Ljubljani podaljša delovni čas prodajalnic kolonijalnega, delikatesnega, špecerijskega in mešanega j blaga od 9 in pol ur na 10 ur dnevno; da i se za trgovine z železnino, manufakturo in galanterijo uvede 9urno delo. mesto dosedanjega Surnega dela; da se v 'mizarskih, ključavničarskih, kleparskih, instalacijskih in njim sličnih delavnicah dela po 9 ur na dan. akoravno je bilo za vse te obrate že od nekdaj predpisano 8 urno delo. Posebno naj bi bili prizadeti delavci v pekarnah, za katere bi naj bilo po novem osnutku naredbe o zapiranju in odpiranju trgovskih in obrt-
inih obratovalnic predpisano nočno delo v najslabšem časovnem razdobju in Mkinjen nedeljski pomik s item, da so pekovske delavnice lahko odprte ob nedeljah do 8. ure zjutraj'. Za 'brivske in frizerske obrate predpisuje osnutek nove naredbe lOurno delo in ne 9. urno delo kot doslej. V osnutku naredbe je delno ukinjeno praznovanje 5 praznikov, nedeljsko delo je pa odvisno od predpisov posameznih županstev. Torej v vseh vprašanjih delovnega časa sama poslabšanja.
Nazadnjaški delodajalci so nazira-nja, da težki gospodarski položaj zahteva podaljšanje delovnega časa. Po-grešnemu naziranju samo ta-le odgovor: iNameščenec in delavec tekom osmih ur izčrpa vso svojo delovno silo. Da bi bil pa daljši delovni čas samo za to uveden, da nameščenci postavajo v obratih, je pa vendarle preveč zahtevano. Prav v gospodarskem pogledu je edinole pravilno, da se tekom osmih ur polno zaposli delovne moči, potem se jim pa da možnost odpočitka, da drugi dan sveži in odpočiti nastopijo delo. Za trgovine še posebej velja resnica, da tekom desetih ur ne bodo prodale prav nič več, kot se to zgodi tekom osmih ur. 'Kupna moč konsumemta se s podaljšanjem delovnega časa ne bo zvečala. Vzrokov gospodarske stagnacije ni iskati v tem, da so trgovski
obrati premalo časa odprti, ampak predvsem v slabi kupni moči Ikonsu-mentov. Dvigniti kupno moč konsu-mentov, to je zboljšati splošni gospodarski položaj vsega ljudstva v državi, bodi naloga vseh, ki hočejo dvigniti današnje mizerne razmere v gospodar-sko blagostanje. Prav nič ni 'torej v interesu trgovcev, da s po daljšan j em delovnega časa iščejo izhod iz gospodarske stagnacije, izhod je povsem drugje!
iPa še eno naj ugotovimo: Posebno v manjših obrtnih obratovalnicah so delodajalci naziranja, da lahko igrajo vlogo industrijalca, to je da sami nič ne delajo v delavnicah, ampak si pri-drže le še vodstvo obrata. Nemogoče je pa, da bi v obratu s 3 delavci in dvema vajencema, ali pri še manij zaposlenih delovnih močeh, eden stal ob strani kot gospod in zahteval, da troje delavcev zasluži že toliko, da bo on kot delodajalec udobno živel. Prav vsi mali Obrtniki se morajo zavedati, da so de-'avci, ki morajo prav tako delati po delavnicah kot tisti, katere so sprejeli v svojo službo. In če bodo- delodajalci z delavci in nameščenci inteinzivino sodelovali v Obratih, potem bodo sigurno tudi modernejšega in socijalnejšega naziranja glede delovnega časa; čutili se bodo solidarne s svojimi delavci in nameščenci.
IV. taes Vel. zM v Beogradu
Otvoritev nove palače. — Potek kongresa. — Demagoški nastop komunistov.
IV. KONGRES DELAVSKIH ZBORNIC V BEOGRADU.
Koncem novembra je slavilo celokupno jugoslovansko delavstvo svoj veliki praznik, ko si je v prestolnici države, v Beogradu, otvorilo lasten in mogočen dom. V teh slavnostnih dneh so se zbrali delavci iz vseh delov države, ki so prihiteli na IV. kongres delavskih zbornic.
Kongres se je vršil v dneh 25. in 26. novembra v veliki in prostrani dvorani nove palače vseh Delavskih zbornic, ki so si jo delavci sezidali v Beogradu.
SLAVNOSTNA OTVORITEV PALAČE DELAVSKE ZBORNICE.
V nedeljo 25. novembra so se zbrali delegati vseh Delavskih zbornic v družbi delegatov vseli strokovnih organizacij v veliki dvorani nove palače, da prisostvujejo svečanemu aktu otvoritve novega delavskega doma. Tem zelo številnim delegatom so se pridružili tudi predstavniki beograjške občine in državnih oblasti. Otvoritvi so prisostvovali: župan mesta Beograd dr. Košta Kuman udi, podž upan dr. Kos ta Jovanovič in svetovalec Bobrivoj Bogdanovič, zastopnik ministrstva za socijalno politiko dr. Krmpotič, zastopnik ministrstva financ dr. Mišič, generalni | tajnik trgovske zbornice Svetislav j Marodič, zastopniki industrijske zbor- j niče Albert Firt in dr, Miroslav Stoja-
dinovič, šef izseljeniškega komisarija-ta dr. Araniokij zastopnik ministrstva trgovine načelnik S. Krpan, zastopnika ministrstva saobraćaja in gradjevin Anta Todorovič in dr. Jelačič, generalni ravnatelj Središnega ureda za zavarovanje delavcev v Zagrebu Milan Glazer, dalje so prisostvovali zastopniki vseh bližnjih okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in večje število prijateljev delavstva.
Točno ob 10. uri je pevski zbor «Abraševd|č» otvoril svečanost z delavsko himno. Nato je dramski umetnik Dragoljub Gošić recitiral pesem A. Bog-Ijiča »Gradite in posvečujte*. Godba železničarjev iz Maribora je zaigrala slavnostno pesem, nakar je predsednik beograjske Delavske žbornice Negoslav Ilič otvoril svečanost in pozdravil vse prisotne. Slavnostni otvoritveni govor je imel centralni tajnik Delavskih zbornic dr. Živko Topalovič, ki je orisal velike žrtve in veliko ljubezen delavstva vseh krajev in pokrajin, ki se niso strašili truda, da dvignejo v prestolnici svoj ponosni dom. Njegov krasen govor so vsi prisotni burno aklamirali. Župan mesta Beograd dr. Kumanudi je pozdravil zbrano delavstvo, izrekel svoje veselje na novi impozantni stavbi, ki bo mnogo doprinesla okrasitvi Beograda. Obljubil je vso pomoč in čestital k proslavi. Nato sta govorila zastopnik ministrstva za socijalno politiko doktor Krmpotič in ■ravnatelj Središnjega
ureda MJan Glazer. Mariborska železničarska godba je zaigrala venec slovenskih narodni hpesini in s tem zaključila lepo svečanost.
Otvoritev IV. kongresa.
Takoj po končani svečanosti otvoritve doma je centralni tajnik dr. Živko Topalovič otvoril IV. kongres Delavskih zbornic in predlagal predsednika beograjske delavske zbornice Negosia-va Iliča za predsednika kongresa in za podpredsednike (Petra Mediča in Anton Jurešijča, delegata sarajevske in novosadske delavske žbornice.
ilžvoljeni predsednik Ilič je predlagal kongresu pravilnik dela na kongresu, ki je bil soglasno sprejet. Izvolil se je nato verifikacijski, odsek in določile komisije za izgotovitev resolucij fc posameznim referatom. Predsednik je še objavil referate, o katerih bo kongres razpravljal.
Referati:
1.	) Delo delavskih zbornic, referent Sava Muzikravič.
2.	) Gospodraski položaj, referent dr. Z. Topalovijč.
3.	) Delavsko pravo lin soc. pol. zahteve, referent F. Uratnik.
4.	) Delavsko zavarovanje, referent Vladimir Pfajfer.
Po objavi dnevnega reda je predsednik zaključil prvi dan kongresa in povabil elane komisij na po(K)ldanske seje teh komisij.
Delo komisij.
Popoldne ob 5. uri so se zbrale številne komisije v različnih sobah nove palače delavske zbornice, kjer se je irazpravljalo o predloženih referatih. Narodni klub delavske zbornice iz Ljubljane se je tudi po svojih predstavnikih udeležil podro'bnega dela v komisijah, in sicer je v komisiji o delavskemu zavarovanju sodeloval tov. dr. Jože Bohinjec, ki se je kot strokovnjak vsestransko baivil s tem 'referatom in se še posebno in z vso vnemo kot eden prvih zavzel za vprašanje rudarskega zavarovanja in stavil svoje posebne predloge, katere prinesemo prihodnjič z resolucijami, ki so bile sprejete na kongresu. V komisiji za obrtna sodišča je sodeloval predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan, v komisiji za vajeniško vprašanje pa tajnik Vladimir Kravos. O njihovem delu v komisijah so obljubili vsi trije delegati posebna poročila, ki jih objavimo prihodnjič.
Komisije so delale nepretrgoma nad tri ure, izjemo je tvorila ona o delavskemu zavarovanju, ki je delala nad pet ur. Komisije so po preloženih referatih vsestransko in podrobno obdelale vso tvarino referatov, zaslišale različna mnenja in končnove!javno sestavile resolucije za drugi dan kongresa.
Slavnostna akademija.
Zvečer se je vršila v veliki dvorani novega doma svečana akademija, na kateri so nastopili različni delavski zbori, med ■njimi pevsko društvo »Cankar* iz Beograda in zbor »Abraševič* iz Kragujevca. Dramski umetnik Dobri-
ča Milutinovič je nastopil v dfamskem . kolmadu »Železničar*. Sledile so nato različne pevske solotocke, med njimi solistkinja beograjske opere ga. Pin-terovič-Jovanovič, ki je zapela odlo-i mek iz opere «Carmen», g. Pihler, tudi j član beograjske opere, je zapel prolog ! iz «Bajaca», oba umetnika je sprem-i Ijal na klavirju dirigent beograjske ope-I re g. Lovro Matačič. Akademijo je za-| kljuoila enodejanka, nakar se je ‘razvila | živahna delavska zabava s plesom.
Drugi dan kongresa.
i V ponedeljek ob 9. uri se je kongres J nadaljeval. (Predsednik verifikacijskega i odseka je poročal, da prisostvuje kon-; gresu 76 delegatov delavskih zbornic z 90 glasovi, dalje 19 ekspertov in 18 zastopnikov organizacij. Med organizacijami je bila zastopana budi Narodno-strokovna zveza, ki jo je zastopal njen tajnik. Delavsko zbornico v Zagrebu je •zastolpalto 13 delegatov, Beograd 15, Sarajevo 15, Ljubljano 10, (Novi Sald 15 in Split 8 'delegatov. Poročilo verifikacijskega odseka je bilo sprejeto soglasno.
Prešlo se je nato k poročilu posameznih referatov in že pri prvih besedah so se oglašali levičarji (komunisti), ki so skušali na vsak način motiti kongresno zborovanje.
Celo zborovanje je potem poteklo med prerekanjem komunistov s socijalisti in doseglo vrhunec, ko so postali komunisti agresivni. Da ni bilo.na zbo-! rovanju dovolj uvidevnih zastopnikov, i bi bilo prišlo do splošnega pretepa. Mir i je nastal šele proti koncem zborova-i nja, ko so reditelji odstranili nekega precej glasnega komunista.
Kongres je trajal ves dan in so na koncu bile sprejete vse predložene resolucije proti komunističnim glasovom.
Kongres, ki je trajal dva dni, je bil s sprejetjem resolucij končan.
Kongresni dnevi so za nami. Vso tvarino. o kateri je kongres razpravljal, bo treba do podrobnosti obdelati in izvesti. Naloge, ki stoje pred nami, so velike in težke. Izvesti jih bo mogoče le, če bomo močni in enotni in predvsem če bomo dobro organizirani. Nastop komunistov na kongresu z visokodone-čimi in neizvedljivimi programi, ki so jih razvijali, ne bo veliko pomagal delavstvu.
Naša delagacija, ki sicer ni bila številna, je aktivno sodelovala na kongresu in se predvsem uveljavljala pri delu v komisijah. Delegacija je prišla nazaj bogatejša na izkušnjah in se dobro zaveda nalog, ki jih je prevzela na kongresu.
čaka nas novo delo. predvsem pa nas čaka ogromno delo. ki ga imamo izvršiti v razširjanju naših vrst, ker se zavedamo, da bomo z lahkoto izvedli vse 'resolucije samo tedaj, če bo za na-| mi stala močna in neustrašljiva arma-j da naših s t r oko vno-o rgn nizi ran i h delavcev.
V iud in po Billi
Kar deset nas je šlo skupaj iz Ljute ljane v Beograd. Naš dobri postajena* čelnik ljubljanskega kolodvora je po? skrbel, da se je tudi delavska delega= cija udobno peljala. Skoda le, da ni* ma naš g. Ludvik moči po celi progi vse tja dol do Beograda. Njegova moč sega namreč samo do Zagreba, kjer se je natrpalo v rezervirane prostore vse polno potnikov, med njimi Nem* ci in Madžari, ki so nam krajšali čas s svojim «ištenem». Pot je bila dolga, a kratkočasna. Skoro celo pot se je razpravljalo o politiki in železnici. Vsakdo je hitel zatrjevati, za koliko se je zavaroval v slučaju, da bo zopet kak «cuzammenštos». Od slovenske dele* gacije pa menda nismo bili zavarovani prav nobeden, ker vemo, da imamo v Beogradu «največjega» Slovenca in ja ne gre, da bi njegovi rojaki stradali. In tudi res nismo. Vse je šlo gladko, le parkrat smo hiteli k oknom, ko se je vlak pomikal počasneje naprej in
smo čakali glavnega udarca. Pa kot rečeno1, ni bilo hudega in smo po eno in pol urni zamudi srečno prijadrali v Beograd, kjer nas je pred kolodvorom pozdravilo kolosalno blato.
Beograd. Kako lep se nam zdi v sa* n j ah, ko pa pridemo do njega, se nam pokaže v kaj čudni luči. Beograd jc po primeru vzeto, ena izmed slabih gospo* dinj. Počisti sredino sobe in kuhinje, smeti pa razmeče po kotih. Tak je Beograd. Terazije in glavne ulice nje* ga sredine so krasne, a okoliške ulice, da se bog usmili. Ker je ob našem pri* hodu deževalo, smo občudovali blato. Nekateri so se jezili, jaz nič. Prestolici pa ja lahko privoščimo največje blato in celo ne gre, da bi mu ga odvzeli. Glavno mesto mora prednjačiti in čc mora prednjačiti, zakaj ne bi prednja* čilo tudi v blatu. Pa pustimo blato in pojdimo naprej.
Dospeli smo ob 11. uri zvečer in smo bili nemalo razočarani, da nismo ni* kjer dobili nič gorke večerje. Toliko je vedno tujcev v Beogradu in kaj čud* no jim mora biti okrog srca, če po
prihodu vlaka ne morejo založiti nič gorkega. Mi smo šli na večerjo v ho* tel Petrograd, nasproti kolodvora. O, da bi ne bili nikoli šli tja. Tam smo od preprostega plačilnega natakarja zve* deli, da nas je on osvobodil in da se imamo njemu in Srbom prav za prav zahvaliti, da smo svobodni in da sme* mo v Beograd. In kako je do tega pri* šlo. Član delegacije, in še Celjan po* vrhu, je naročil klobaso. Ker ni bila ravno sveža in mu ni prijala, se je ne* kaj kujal. Pa ti pride plačilni, debelu* šast Srbin in ga pobara, kako in kaj mu gre v slast klobasa. Povedalo se mu' je, da bi bila lahko boljša, ker smo vsaj mi Slovenci najaveni na dobre in sveže klobase. In mož se je našel uža* rjenega, užaljenega se je čutil lično in užaljen je bil ves njegov rod in narod1. In dejal je, da hvalimo lahko boga, da smo svobodni in da bi moralo biti za nas vse dobro, ker, če ne bi bilo Srba, ne bi bila Ljubljana svobodna in hotel je reči, ne bi Slovenci zabavljali čez srbske klobasice. Prerekati se nismo hoteli. Nismo zato prišli v Beograd,
nego smo lepo plačali in šli iz hotela, da se v njega nikdar več ne povrnemo. Kdor hoče tedaj vedeti o junakih na* še osvoboditve in videti junaka same* ga, naj se potrudi v beograjski hotel Petrograd.
Beograd se je v zadnjih štirih letih dokaj spremenil. Velikanske palače rastejo kakor gobe po dežju. Nekdo je hudomušno pristavil, da lahko ra* stejo za tuj denar, pa ne vem, če je imel prav, nekaj bo resnice na tem. Vsako ministrstvo ima ogromno pala* čo in sem si nekaj njih ogledal. Res so lepe in moderno zgrajene, vse so pravi kolosi in se dvigajo visoko nad malimi hišicam, ki stoje okrog njih še iz turških časov. Njih okolico bo tre* ba menda tudi urediti, če bo hotel biti Beograd res lep. In pa ceste, ceste. Kaj pomaga evropska palača, če imaš pa ceste take, ki te morajo spominjati na turške čase. Če imaš žulje na podpla* tih ali kurja očesa, ne hodi v Beograd. Ni zdrava.
Pravili so, da je Beograd kot presto* lica drago mesto. Meni se ni zdelo.
Koko Kilti uojeoiško ucroioiUc
Resolucije, sprejete na kongresu delavskih zbornic, — Uspehi N aro dno-strokovne zveze glede obrtno nadaljevalnega šolstva.
Vajeniško 'vprašanje je v nalši državi dloceila nerešeno to viaida v 'fam pogledu taka alnairiliija, da je nujno polbrebno načeti to vprašanje prav 'temeljitio^ im zastaviti vvie svoje sile, da se ga aimpreje reši.
Letošnji kongres delavskih zbornic v Beogradu se je na podlagi referata tajnika Delavske zbornice vi Ljubljani, g. Filipa Fratnika, podrobno bavil tudi z vajemiškiimii vprašaniji. Izbrala se je komisija, ki je nad itlri mre razpravljala o tem vprašanju in v naslednjem podajalm poročilo o delu te kbmisije.
iKomiiSiji je predsedovali g. Kalijevič, poročevalec pa je bil g. Curič. poročevalec je poročal o resoluciji, ki je bila na koncu soglasno in brez vsakih sprememb sprejeta.
Eno najvažnejših problemov, o katerem isiei je največ razpravljalo, jie bilo ono, ai se naj dopušča, da vlada pri izbiri poklicev in zaposlovanju vajencev popdfma svoboda, ali pa je potrebno, da se izbira poklicev regulira. Po-iročevallec jb s konkretnimi primeri predočit važnost ureditve tega vprašanja v smislu resolucije, ki gre za tem, da se osnujejo posebne posvetovalnice za poklicno izbiro in se obenem izbira poklicev, tudi regulira. Splošen ipojaiv je, da se največkrat ena stroka vsepreveč napolni z vajenci, ki ostanejo po dovršeni učni dobi brez namestitve, dočim primanjkuje v nekaterih strokah dobrih delavcev. Največkrat se to dogaja vsled neinformiranosti staršev, ki oddajo sina v uk, ne da bi se preje s kom posvetovati. Naš delegat tov. Kravos je poročal o ukrepih, ki jih je podvzal delavski odsek ljubljanske mestne občine v tem pogledu, in napravil že prve korake', ki so; dovedli do tega, da se bo v Ljubljani v najkrajšem času ustanovila poklicna posvetovalnica. Priporočal je delegatom, naj po vzgledih ljubljanske mestne občine sami delajo na tem, da se še pred sprejemom zakona o vajencih vsaj v vseh večjih mestih ustanovijo poklicne posvetovalnice, ki bodo morale že v vsem početku njihovega poslovanja pokazati lepe uspeli e JPo končani izmenjavi misli se je tozadevni del resolucije soglasno odobril.
Drugo žeto važno vprašanje je bilo ono, da li naj se število vajencev pri posameznih mojstrih omeji ali pusti, da imajo še nadalje neomejeno število vajencev. Naš delegat ‘tov. Kravos je dokazoval nujno potrebo omvitve števila vajencev pri enem mojstru in sicer v smislu resolucije tako, da pride na enega mojstra en vajenec in na dva pomočnika še po en vajenec. Iznesel je konkretne primere, ko je mojster z enim pomočnikom v kovinskem obratu iarel 12 vajencev. Ti valenci so opravljali dan za dnem en m isti posel, seveda brezplačno. Ta je p:lil ključe, oni brusil nože, tret® pihali ogenj itd. Dan za dnem en in islti posel, katerega se je
vajenec prav dobro izučil, razen tega posla pa po treh letih učenja ni znal in tudi ni mogel znati drugega. Edino kar je še znal, je bito opra.'ljame hišnih postov, za katere jih je rucjsrer prav pridno rabil. Tak vajenec ni mogel po končani učni dobi nikjer obstati, ker ni bil poraben za nobeno delo. Še celo mojster, ki ga je tozuč.b, se ga je branil, češ da nič ne zna in da ,e delo takega pomočnika predrago. rakih in enakih slučajev je na stotine. Z omejitvijo vajencev bi Jobih dobro delovno moč, ki bo v svo jem pok V.; res uporabna. Naziranju našega delegata so se pridružili razim enega komunista vsi Ostali, ki so: po vrsti iznašli primere zlorabe v vprašanju vaj-mške zaposlitve. Dandanes se je uvJjamia metoda, nastaviti čumveč vajence ' ki potem brezplačno opravljajo dele m;a,!.jstnih delavcev. Značilno 'e, d" sp jr komunistični delegat iz Novega Sada izrekel proti omejitvi, čeiavm jc soglašal z izvajanji po^aiTiczrun delegatov Na koncu je priznal, da je dobil strikten nalog nekje ugova-jau, Ker ne gre, da bi socijalisti gladko zmagah s s\oj:mi resolucijami. Komisija jv osvojila resolucijo. 'Predloženo po g. Uratniku.
Tretje vprašane, s katetriimi se je ko-imiisija bavila, je bito onO, da4i naj dobi vajenec za svoje delo plačilo ali nle. 'Poročevalec g. Cturič je Obrazložil zahtevo, isltalvljeno v resoluciij, to po kratki razpravi o tem vpralšalnlju s:a je ta del resolucije soglasno odobril.
'Nadalje je komisija Obravnavala o Obrtno - nadaljevalni! šoli. 'Splošno se je konstatiralo, da današnje šole ne odgovarjajo svojemu namenu, ker na njih ne poučujejo strokovna naabražene učne moči. Tudi vipnašatnje vzdrževani ja 'teh šol je pOstallo akutno, ker se dogaja v nekaterih krajih, da morajo vajenci sami plačevati učne moči. V nekaterih krajih se jel vprašanje vzdrževanja šol rešilo povsem enostavno. Ker nihče ni hotel prispevati k vzdrževanju teh šol, so se šole ukinile. V zvezi s tem vprašanjem sie1 je razpravljalo tudi o odpravi nedeljskega pouka in o prenosu šolskega pouka med redkve delovne ure. Z veselijem so delegati vzeli na Znanje poročilo našega delegata o odpravi nedeljskega pouka na ljubljanskih obrtno-nadaljelvalnilh šolah, katero je dosegla Narodno -strokovna zveza.
Komisija je na koncu temeljite in vsestranske razprave osvojila predloženo resolucijo in jo sklenila predlagati kongresu v sprejem. Resolucija, ki joi je komgrjes soglasno osvOjil, se glasi slet-deče:
'V svrho izpopolnitve ddlavske zaščitne zakonodaje naj se izda:
Nov zakon o vajencih,
ki naj temelji na sledečih načelih:
a) Pri enem mojstru sme stopiti v uk samo toliko vajencev, kolikor jih mo-
rejo tam zaposlene kvalificirane delovne sile izučevati.
Smatra se,, da je temu načdu zadoščeno, ako pride na mojstra po ton var jernec, na dva pomočnika pa še po eden.
•b) V svrho kontrole števila vajencev v posameznih poklicih in proučevanja zaposlitvenih možnosti, naj se usta-novijo za področja posameznih Borz dela posvetovalnice za poklicno izbiro, Ki naj stoje pod vodstvom odbora, se-stoječega iz zastopnikov deiojemalskih in delodajalskih zbornic, obrtnega šolstva na 'sedežu Javne Borze dela in Javne Borze dela. Te posvetovalnice naj kontrodiraijo vajeniške pogodbe, izdelujejo vajeniško statistiko in izdajajo vsako leto šolskim vodstvom, občinam in drugim javnim delavcem, ki morejo dajati nasvete pri poklicni izbiri, poročila o stanju na delovnem trgu in za-PoJitvenih možnostih.
c)	Na predlog poklicnih posvetovalnic za dielo in po zaslišanju delojemal-skih in delodajalskih zbornic, more minister za socijalno politiko za poedtoe stroke, ki vajeniškemu naraščaju pri Pold a) navedenem številu vajencev očividno ne morejo nuditi zaposlenja, dopuščeno število vajiancev za celo državo ali za poedina področja Javnih Borz dela omejiti, ali pa za časovno omejeno dobo izučevanje vajencev sploh 'ustaviti.
'Obrtne panoge, kojih znanje je za vajence koristno, tudi če izučene obrti kasneje ne izvršujejo obrtoma, se dopustnega števila vajeniškega naraščaja ne sme omejiti, četudi je očividno, da vsi vajenci izvršene obrti ne bi mogli izvrševati obrtoma.
d)	Za vajence se mora določiti v zakonu minimalna plača, katere višina mora biti odvisna od števila učnih let
in ki se mora določiti v odstotkih povprečne višine plače ravnokar izučenega pomočnika dotične stroke.
e)	Vajeniške nadaljevalne šole naj se orgamiziraijo po splošnih navodilih, ki naj jih izdia ministrstvo za prosveto sporazumno z ministrsvom za trgovino, obrt in industrijo in ministrstvom za socialno politiko kot sestaven del osnovnih, meščanskih ali srednjetehnič-nih šol ter se podrede vodstvom teh šol.
Krediti za vzdrževanje teh šol naj se vnesejo v državni budžet. Šolske oblasti naj porazdele te kredite po številu vajencev na posamezne šole.
Podrobno organizacijo vajeniških nadaljevalnih šol urede v soglasju s splošnimi navodili minfetrstva prosvete in oziraje se na posebne pri tik c poedi-niih krajev okrajni 'šolski sveti 'po zaslišanju detojemalskih in delodajalskih zbornic.
Vajeniški pouk se sme vršiti le ob delavnikih med rednimi detovniimi urami, ne pa Ob nedeljah in po večerih.
Vajenec, ki ne dovrši obrtno-nada-Tjevaine šole, more postati kljub temu pomočnik, ako si je pridobil v učni dbbi zadostno praktično znanje, ne more pa postati mojster. Predlog, da bi se zahteval za samostojno izvrševanje obrti for-meton mojstrski izpit, je treba zavrniti, ker bi se mogel zlorabljati itak izpit v svrho Omejevanja števila samostojnih obrtnikov.
f)	V 'slučaju prekinitve učnega razmerja vajencev se morajo zaščititi pridobljene pravice vajencev bolje, nego dosedaj.
g)	Vsi predpisi zakona o zaščiti delavcev v pogledu zaščite vajencev morajo ostati neizpremenjeni v veljavi.
V. K.
Neprijatelji delavcev
V ljubljanski oblasti klerikalci niti sedemdeseti del oblastnih dohodkov ne dajo za socijalno skrbstvo. — Za gnojne jame 1,500,000 Dim, za socijalno skrbstvo 750.000 Din.
Klerikalci so pri ljubljanski oblasti i lepo uredili službeno pragmatiko za : oblastne uradnike, za tiste namreč, ki | so v najožji politični okolici štaba oblast ■ nega odbora, dočim so za delavce, ki j so v oblastni sllužbi, določili sramotno j nizke prejemke. Poleg tega n. pr. vse j polno bivših deželnih cestarjev ni spre-j jeli oblastni odbor v službo in so cestar-j ji, ki so delali :po 20 let Službe na dežel-! nih ce'sitah, odipraMljeni z malenkostno | pokojnino. Uradniško gospodo merijo j klerikalci z drugimi 'očmi, delavec je pa ; zanje brezpravna raja, ki je brez pra-| vic. Za uradnike velja praviloma disci-! plinarna preiskava, ako so kaj' zakrivili.
1 Šele na podlagi,izreka disciplinarne ko-i misije se lahko uradnika kaznuje in od-; pusti iz službe. Delavca se vrže 'lahko J na cesto brez disciplinarnega postopka, kar tako po prosti presoji ljubljanskih oblastnežev.
Delavcu se ne izplačuje tudi pokojnine, ampak le miloščino, ki mu je zo-
pet šele takrat priznana, če je dovolj pasje pokorni svojim gospodarjem. Večje neenakosti niso mogli klerikalci po-kazati, kot pri urejevanju službenega razmerja med- politično gospodo in ubogimi delavci. (Pokazali so, da nimajo so-cijalnega čuta in da pri vsaki priliki delajo razliko med pravico priviligirane politične gospode in pravico izgaranih 'delavcev.
Proračun ljubljanske oblastne skupščine predvideva za sedemdeset milijonov dinarjev izdatkov. Za splošno' socijalno 'Skrbstvo so pa dali klerikalci iz ogromnega oblastnega proračuna dejansko le 750.000 Din. Gluhi so bili za vse predloge opozicije in niso hoteli izdatnejše priskočiti na pomoč brezposelnim delavcem, delavskim kuhinjam, de-zapiranje trgovski in Obrtnih obra-rujemo v naredbo in same čakajo-, da se naredba spremeni. Očividno je pri odločil, faktorjih zmagalo naziranje delavski strokovni izobrazbi in delavskim
vsaj ne, kar se hrane tiče. V cenah smo si povsod enaki, razen ne na ko* lodvorskih restavracijah, kjer te po notah oderejo, čeravno ti nudijo samo stara živila. Hotelske sobe so pa drage. Prvo noč sem dal za par ur spanja ce* lih 125 dinarjev. Kar za glavo šemi se prijel. Pri nas v najboljšem in najele* gantnejšem hotelu ne plačaš toliko, pa si še drugače čislan in sprejet kot sem bil v onem hotelu. Drugo noč sem se že selil. Plačal sem za mizerno sobico, mrzlo kot ledenico, celih 45 dinarjev ne vštevši napitnine in kar še zraven spada n. pr. čiščenje obuvala, ki stane celih 6 dinarjev.
Skadarlija. Še vsakič, ko sem bil v Beogradu sem napravil skok v ta sta* rinski del prestolice. In tako lepo in domače se počutim v tem delu, da ga tudi po parkrat obiščem. Ne vem kaj me vleče tja, pa zdi se mi, da ima Ska* darlija svoj del poezije.
Kalemegdan. Kalemegdan je diven Park, katerega so v zadnjem času pre* medili in imaš res užitek, ko se spre* Imjaš po njegovih lepih potih in ste*
zah. Jaz sem ga obiskal po dežju in blatu in vzlic temu se mi je zdel prav lep. Staro trdnjavo nad njimi so tudi uredili v park. V njem so postavili Me* štrovičevega Osvoboditelja, za katere* ga se je dvignilo toliko prahu, ker je možakar tak kot ga je Bog ustvaril. In bunili so se moralizator ji češ, da bo pohujševal nedolžne in da ženski svet ne bo smel iti v njega bližino. Pa ni tako strašno. Tako zelo visoko so ga namestili, da moraš z daljnogledom po* gledati ono kočljivo točko, za katero je bila v nevarnosti morala. Obrnili so ga pa tako, da kaže «nekaj» prečanom. Dovtipov na ta račun ne manjka in sam sem jih nekaj slišal, pa ne spada* jo v list in mi je zelo žal, da vam jih ne morem povedati. Predno so tega možakarja postavili, so padali različni predlogi, kako zakriti ono, kar je pro* ti morali. Med drugimi predlogi je bil tudi ta, da postavijo Osvoboditelja v velik bazen na Terazijah, kjer naj ga postavijo do pasu v vodo in mu za vsak slučaj oblečejo še «švimhozne», pa bo ugodeno vsem. Predlog bi bil še naj*
boljši, ker bi junaka*osvoboditelja vi* deli vsaj v obraz in se mu lahko zahva* lili za velike žrtve. Tako se mu ne mo* res, ker stoji visoko, visoko nad teboj in zaman bi mu rekel prijazno besedo, ne bi te slišal.
Slovenci v Beogradu. Jih je vse pol* no in kamor prideš, se ti pobahajo: mi sme taki tadi. Moja dva tovariša de* legata sta povsod naletavala na prija* telje in če bi hotela vsem ugoditi in z vsakim polumpati eno noč, bi morala ostati najmanj mesec dni v Beogradu. Ko smo sedeli pri «Svobodi» pri obe* du, nista nehala pozdravljati znance in prijatelje, vse polno jih je bilo in vsi zgovorni. Vseh želja pa je bila, čim* prej v domovino. Rekli so, da je po* vsod lepo, doma najlepše.
Ko smo se tako v dveh dneh nagle* dali Beograda, slišali marsikaj dobre* ga, poučnega, šaljivega in koristnega, se nas je lotilo domotožje posebno še, ker je vreme kazalo, da se ne polepša. In v dežju je še najprijetnejše v Ljub* Ijani. Je tam tudi blato, pa ne toliko in tako kot v Beogradu.
Po končanem kongresu smo se vsed* li lepo na «ajzlinban», tako pravijo namreč tam doli vlaku in smo se od* peljali proti lepi domovini. Nesreč ni bilo in smo jo prav srečno odnesli. Ko smo namreč dospeli domov, smo že sli* šali, da se je na progi, katero smo pred kratkim prepotovali, zgodila nesreča in smo zato res in iskreno' hvalili bo* ga, da nas je te nesreče rešil.
Opis potovanja gre h koncu. Meni je bilo ves čas zelo žal in mi je še da* nes, da nisem imel prilike videti v Beo* gradu «ta narvečjega Slovenca« in za* merim mu, da ni tako odlične delega* cije povabil na banket. Res, to bi bil lahko storil in vzlic temu, da smo si v laseh, bi nemara pozabili trenotno na vsa nasprotja, ki nas ločijo in se vabi* lu odzvali. No, pa bo drugič bolje. Ko bo v opoziciji, bo morda radodarnejši.
Demokratizem pomenja ljudstvo dvigniti, ne ponižati se k njemu, laskati mu, ne uklanjati se trenotnim kratkovidnim tokovom in težnjam množice.	T. G. Masaryk.
skrbstvenim fondom. Za socijalno skrbstvo so odmerili borih 750.000 Din, do-ćim so samo za gnojne jame votirali 1,500.000 Din. Za smetišča in greznice po vaseh dajejo klerikalci več, kakor pa za desettisoče delavcev, ki stradajo
KLERIKALNA NESRAMNOST PRVE VRSTE
O nesramnosti klerikalcev smo ime* li priliko večkrat pisati in nikoli ne* upravičeno. Ti ljudje ne poznajo tole* rance in nc takta. So brez vsakih ma* nir. Že večkrat smo rekli, da se ne bo* mo ž njimi družili v nobeni akciji, pa smo z ozirom na nastale položaje in prijazne besedb vendar to še storili in vedno so nam likvidirali našo popust* Ijivost z novo nesramnostjo.
O mezdnem gibanju vevških papirni* čarjev smo že pisali, vendar se nam zdi potrebno ponoviti potek tega gibanja, ki naj ilustrira vso nesramnost kleri* kalnih socijalcev. Krščanski socialci so vložili na vevško papirnico zahtevo po novi kolektivni pogodbi. Posvetovali se niso z nikomur, čeravno obstoja v Vevčah naša organizacija, V Medvo* dah pa naša in socijalistična. Šele ko jim je voda pritekla v grlo in je bilo treba nekaj storiti, da pridejo papirni* carji do pogodbe, so nas povabili k akciji. In vzlic temu, da so vložili za* hteve brez naše vednosti smo se pri* družili akciji in sprejeli vse zahteve za svoje.
Pričel se je boj. Imeli smo stavko, kjer so se naši ljudje najbolj udejst* vovali. Naši delegati so nastopali proti vevški in za pravice papirničarjev. Naš tajnik je celo tožen in je bil že parkrat na sodniji radi tega, ravno tako socija* listi. Z vso ljubeznijo do stvari smo šli v boj. Navzlic našemu krepkemu sodelovanju so si klerikalci lastili edi* no zaslugo za ves pokret, navzlic na* šim ugotovitvam, da to ni res! Že v vsem početku smo klerikalce opozarja* li na kolegijalnost in solidarnost in jim povedali, da nam ne gre za zasluge te* ga ali onega, ker gre tu pač za celo* kupnost, kjer se moremo vsi podrediti, ne da bi iskali posebnih «zaslug». Klc* rikalci so se z nami strinjali. In ven* dar so ob koncu pogajanj pokazali, da jim je šlo le za »zasluge«, katerih pa ne bi nikoli dosegli brez sodelovanja vsega delavstva in vseh strokovnih or* ganizacij.
Krščanski socijalni naj ne pozabijo, kako mizerna je bila njihova delegaci* ja. Ta delegacija je nekaj pomenila sa* mo takrat, kadar je bil Žužek med njo. Brez sodelovanja ostalih organizacij bi bila gladko poražena.
Boj z vevško je bil dolgotrajen in hud. Nešteto je bilo razprav in nešteto sej. Na koncu se je dosegel sporazum in podpisala nova kolektivna pogodba, ki ureja razmerje med delavstvom in tovarno, ni pa prinesla delavstvu ra* zen pokojninskega in preskrbovalnega fonda nobenih drugih priboljškov. Uspeh je tedaj po takih bojih malen* kosten in vendar je smatrala Jugoslo* vanska strokovna zveza, da obesi na velik zvon, da je sama dosegla mali uspeh in je ob koncu pogajanj zagre* šila še to nesramnost in nekorektnost, da je zamolčala dan, ko se je pogodba podpisovala. Nam ni za podpis na po* godbi. Glavno je za nas, da je pogod* ba tu in da se je razmerje v tovarni uredilo. Jezi nas pa taka grda nehva* ležnost do onih, ki so v boju sodelovali z vso svojo močjo in bili na koncu izigrani.
Pa še delj je šla ta krščansko soci* jalna družba. V svojem listu »Pravici« piše v uvodniku tako, kot bi bila edi* no le ona sodelovala v mezdnem boju in zatajuje vse ostale, ki so sodelovali in katerim se ima zahvaliti, da se ni boj v vsem početku ponesrečil. Naj ne pozabijo ti gospodje na dneve štraj* ka, ko so nas klicali na pomoč in ko smo se radi odzvali vabilu in potem vseskozi ž njimi delali na tem, da se vprašanje papirničarjev častno reši.
Mi nismo lačni zaslug. Kar storimo,
in vodijo najtežjo borbo za najskrorh- j nejša življenska sredstva.
Klerikalci nimajo srca za delavca, klerikalci so reakcijonarci, klerikalci izvajajo izrazito proti delavsko politiko.
storimo za dobrobit delavstva in ne za naše zasluge. Zahtevamo pa od vsako* gar, da prizna zasluge vsakomur, ki jih ima. Kakor priznavamo JSZ goto* ve zasluge za ta pokret, tako smemo priznanje zahtevati za vse one, ki so v tem pokretu sodelovali. In smelo tr* dimo, da ima Narodna strokovna zve* '•! in Strokovna komisija ravno toliko zaslug pri sprejemu kolektivne pogod* be in ustanovitvi Pokojninskega in oskrbovalnega fonda kot jih ima JSZ.
Smo za eno šolo bogatejši. Klerika!* ci so nam zopet dokazali, da v skup* nih nastopih ne poznajo lojalnosti in da znajo biti do skrajnosti nesramni. Tudi prav. Odslej se bomo po tem ravnali. In naj pride karkoli, vselej bo* mo odrekli sodelovanje z onimi, ki so brez vsake morale. Odrekli bomo sode* lovanje in delavstvu že v naprej pove* dali, zakaj nam ni mogoče sodelovati z ljudmi, ki ne poznajo morale, čerav* no so krščanski in po krščansko vzgo* jeni.
Naši papirničarji pa naj vedo, da jih bomo tudi v bodoče ščitili in zastopali vsako njihovo pravično stvar, ne da bi pri tem iskali strankarskega profita, kakor ga iščejo klerikalci.
Toliko se nam je zdelo potrebno po* vedati ,da razgalimo klerikalno mora* lo v vrstah krščanskih socijalistov.
Vsem blagajnikom. Vdic neštevil-nim urgencam nam nekatere podružni* ce niso poslale še obračunov. Vse za* mudnike poslednjič opozarjamo na po* sledice take malomarnosti. S prihodnjo številko ustavimo list vsem onim, ki ne bodo obračunali. Člani naj potem svoje pritožbe predložijo odboru po* družnice in ne centrali. Tudi ne bomo več poslali podružnicam, ki niso obraču* nale, predavatelja in ne govornika. Vse v smislu poslovnika. Prosimo podruž* niče, naj se zavedajo svojih dolžnosti in zaostalo članarino takoj poravnajo.
Slike in znaki. Nekatere podružnice so sicer znale takoj zahtevati znake in slike, ne znajo pa jih obračunati, ako* ravno smo jih že parkrat terjali. Centrala tudi nima fondov, da bi zala* gala in razpošiljala brezplačno slike in znake. Storite tedaj takoj svojo dolž* nost in poravnajte račune. — Istočas* no opozarjamo članstvo, da se slike s kongresa še dobijo in tudi znaki so še na zalogi. Vsak član mora imeti znak, ki je lično izdelan in stane samo 5 di* narjev komad.
Naš predsednik med vestfalskimi Slovenci. Predsedaik NSZ -tov. Rudolf Juvan je prejšnji teden odpotoval na Westfalsko, kjer se je na povabilo Zveze jugoslo venskih delavskih in pod* pornih društev v Nemčiji udeležil 10. obletnice obstoja naše države. Naš predsednik se bo mudil nekaj dni med našimi slovenskimi rudarji, da prouči njih stanje. O proslavi sami bomo po* ročali v eni prihodnjih številk.
MARIBOR
Agilni odbor NSZ s tov. Nabergo* jem na čelu je prav pridno na delu. Ima vsako nedeljo dopoldne svoje red* ne seje, kamor prihajajo tudi člani po* družnice. Videlo se je pri zadnji odbo* rovi seji, kako veliko zanimanje vlada med člani in kako pazljivo poslušajo sklepe odbora. Zanimanje vlada tudi pri tovarišicah, ki prav pridno in z ve* sel jem pristopajo k podružnici. Podruž* niča napreduje s številom članstva. V nedeljo se je izvolilo v odbor 4 tova* rišice, kot zastopnice ženstva. Podruž* niča priredi v soboto 8. decembra 1928 članski družinski večer s koncertom in plesom itd. v vseh prostorih gostilne g. Henigmana (»Pri belem zajcu«) v Melju, na kar opozarjamo že danes vse naše tovariše in tovarišice. Podruž* niča uraduje vsak dan od: 11. do 12. in
j od pol 18. do pel 19. ure v Cankarjevi j ulici 1 (pritličje).
TRŽIČ
Pripravljalni 'odbor za ustanovitev podružnice NSZ je s svojim delom že pri kraju in se bo v najkrajšem času vršil ustanovni občni zbor podružnice. Podružnica je za naš kraj nujno po* trebna, ker imamo vse polno neorgani* ziranega delavstva, ki je naprednega mišljenja. Občni zbor se bo vršil v pr* vi polovici meseca januarja prihodnje* ga leta. Takoj po občnem zboru bo pri* čela podružnica z rednim poslovanjem. Kdaj še bo občni zbor vršil in kje, bo* j mo javili v eni prihodnjih številk.
ŠT. PAVEL
Podružnica v Št. Pavlu bo imela v kratkem svoj izredni občni zbor, da spopolni odbor, ki je ostal nepopoln z odhodom nekaterih odbornikov. Se* danji odbor sicer deluje, vendar ne more v polni meri zadostiti svoji nalo* gi in se bo zato spopolnil z novimi člani. Podružnica je sicer v živahnem delu, želeti bi še bilo, da sc članstvo nekoliko več briga za svojo organiza* cijo, kar sedaj ni slučaj. — Podružnica bo letos priredila več predavanj. Osno* val se je skupni prosvetni odsek in si* cer iz naše podružnice in iz Društva privatnih nameščencev za Savinjsko dolino. Ta odsek bo skrbel za vse pro* svetno delo med nameščenci in delav* stvom v Št. Pavlu. ,Vsa znamenja kaže* jo, da se bo z osnovanjem tega odse* ka pričelo pri nas novo kulturno živ* ljenje, ki bo mnogo koristilo našemu delavstvu.
TRBOVLJE
Naša podružnica bo v kratkem ime* la članski sestanek, da se bodo člani pogovorili o delu v podružnici. Delo je z boleznijo tov. Dornika sicer nekoli* ko zastalo, vendar bo sedaj zopet bolj* še in bo podružnica pričela z rednim delovanjem, Člane že sedaj opozarja* mt> na sestanek in jih prosimo, da se ga polnoštevilno udeleže. Za sestanek bodo člani posebej vabljeni in bomo tudi v listu objavili čas in kraj sestan* ka. Na sestanek bo prišel tudi zastop* nik centrale, ki bo poročal o aktuelnih delavskih vprašanjih. Člane prosimo, naj poravnajo članarino. Članarino sprejema blagajnik. Odbor prosi vse člane, naj si kupijo društvene znake. Dobijo se pri tov. Dorniku in stane vsak znak 5 dinarjev. Naj ne bo člana brez znaka.
JESENICE
Vi nedeljo 2. t. m. se je vršilo pri nas predavanje o Palatinu in socijal* nih bojih v starem Rimu. Predavanje je bilo zelo zanmivo in so bili člani z njim zelo zadovoljni. Eno prihodnjih predavanj bo ono o dunajski revolu* čiji iz 1. 1848. in bo o tem predaval strokovni tajnik tov. Kravos iz Ljub* Ijane. Dan in uro predavanja priobči* mo v prihodnji številki- lista. Vse član* stvo pa že v naprej opozarjamo na to zanimivo predavanje in ga vabimo, da se vsakega predavanja udeležijo kar najbolj polnoštevilno.
LOGATEC
Logaška podružnica se že dolgo ni oglasila, pa le ni zato misliti, da ne de* luje. O ne, smo na delu, samo novic nič nimamo. Še pred prazniki bo imela po* družnica članski sestanek, katerega se bo udeležil naš centralni tajnik tova* riš Kravos, ki nam bo poročal o kon* gresu v Beogradu in o utisih, ki jih je dobil na tem kongresu. Ker vemo, da je tako poročilo zelo važno, smo napro* sili tov. Kravosa, da nas obišče in nam o tem poroča. Priporočali bi tudi dni* gim podružnicam, da priredijo take se*, stanke, na katere naj povabijo enega izmed: delegatov, ki so bili v Beogradu, da poročajo o kongresu. Člani bodo o sestanku pravočasno obveščeni in jih prosimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Pripeljejo naj seboj tudi nove tovariše. Članom, ki niso plačali člana* rine in so na zaostanku sporočamo, da jim bomo s prihodnjo številko ustavili list, če svoje dolžnosti takoj ne iz* vršijo.
ŠOŠTANJ
Okrožni urad za zavarovanje delav* cev priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 96, uri predavanje o higijeni in socijal* nem zavarovanju. Po predavanju se vrši sestanek zaupnikov, na katerem : e morejo prednesti zastopniku urada event. želje in pritožbe. Vabimo vse delavstvo Šoštanja in okolice, da se te*, ga zanimivega predavanja udeleži v kar največjem številu.
TRBOVLJE
Prosvetni odsek Delavske zbornice je pričel s svojim: poslovanjem. Na se* ji odseka se je sklenilo prirediti tudi v letošnji zimski seziji več delavskih predavanj in sicer bo Prosvetni odsek priredil 21 skioptičnih predavanj za odrasle in 5 za mladino. Predavanja se bodo vršila brezplačno v Delavskem domu vsako sredo ob 6. uri zvečer. Predavanje 26. t. m. radi praznika od* pade. Prvo predavanje se je vršilo 28. novembra in je predaval ravnatelj me* ščanske šole g. Albin Zavrl o Severni Ameriki. Predavanje je jako dobro uspelo. Predavalna dvorana je vsaki* krat kurjena s centralno kurjavo. Pro* svetni odsek, v katerem so naslednji tovariši: predsednik Filip Krišnik. ta j* nik Tine Korimšek, blagajnik Ivan Bo* žiček, odborniki: Pavel Dornik kot za* stopnik trboveljske podružnice NSZ, dalje Ivan Poznič, Ana Klenovšek, Gu* stav Kostanjšek, Ivan Krušič in Ivan Polak je pokazal, da dobro razume svo* jo nalogo in mu gre zato vsa čast in priznanje.
RUŠE
Tukajšnja podružnica prav dobro napreduje in bo tudi imela v kratkem člansko zborovanje, na katerega bo prišel zastopnik centrale iz Ljubljane. Članstvo prosimo, naj se vsakemu na* šemu vabilu rado odzove in tako po* kaže, da razume namen in cilj strokov* ne organizacije. Ni dovolj biti član strokovne organizacije, potrebno je, da je vsak član cel mož na svojem mestu, ker le potem smemo pričakovati uspe* hov. Naši člani naj torej pokažejo, da se zavedajo velike misije, ki jih čaka in naj se sestanka polnoštevilno ude* leže. Čas in kraj objavimo pravočasno.
Iz centralnega tajništva. Tajništvo je po nalogu Izvrševalnega odbora raz* poslalo te dni okrožnico vsem podruž* nicam. Okrožnica je zelo važna in pro* simo vse odbore, da zahtevam takoj ustrežejo. One podružnice, ki v zad* njem času nič ne pišejo, naj se ravna* jo v smislu okrožnice. Izvrševalni od* bor in centralno tajništvo nujno prosi* ta vse podružnice, naj poslano okrožni* co vpošljejo in na njo takoj odgovo* rijo.
Predavanje. Vzlic vsem urgencam nam nekatere podružnice še niso odgo* vorile radi predavanj in nam tako otežkočajo delo na tem polju. Fonov* no in z vso odločnostjo prosim vse no* družnice, da nam takoj in brez vsake* ga odloga odgovorijo na okrožnice ra* di predavanj. Ponavljamo: podružnica, ki nam najpozneje do 15. decembra ne pošlje odgovora na okrožnico, ostane preko cele zime brez predavanj. Požu* rite se tedaj in storite tudi v tem po* gledu svojo dolžnost, da ne bo potem nerazpoloženja, če bi katera podružni* ca ostala brez predavanj.
V Evropi govore 120 jezikov.
Francoski profesor Tesni ere,	bivši
lektor na ljubljanski univerz! — sedaj je profesor strasburške univerze — je po 'dolgotrajnih študij alb dognal, da se v Evropi, ki ima okroglo 461 milijonov prebivalcev, govori 120 različnih jezikov. Najbolj je razširjena nemščina, ki se je poslužuje 81 milijonov ljudi. Takoj za nemščino sfledi ruščina, ki jo govori 70 milijonov evropcev. Angleščino govori 47 milijonov, italijanščino 41 milijonov, francoščino 40 milijonov, ukrajinščino 34 milijonov, poljščino 23 milijonov, španščino 16 milijonov romunščino 14 milijonov, madžarsko 10 in srbohrvaščino 9 milijonov prebivalcev. Med stalimi jeziki, ki jih je še 109, se najmanj uporablja hebrejščina, ki jo govori le nekaj čez 100 evropcev. Če združimo jezike po njih sorodnosti, tedaj se pokaže, da v Evropi prevladujejo Slovani, ki jih je 160 milijotnov.
Narodno-strokovna zveza
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.