St. 736.
Trst, sreda dne 13 marca 1912. Ljubljana
Leto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Pri3ama7na Čt fi vin »Ju,ro“ 'z*13)* vsak dan — ,udi Ob nedeljah in prai-r Uoallf Billa O Vin. nikih _ zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefrinki-
rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S*
Francesco dJAssisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. —
Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič11 v Ljubljani. — Po
pošti sprejemano stane Jutro« mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—, — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju prjmeren popust' Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Trialisticae fantazije.
Kadar hočejo na Dunaja Jugoslovane uspavati, ali pa vsaj obrniti našo pozornost od kake svoje proti našim interesom naperjene akcije, vržejo kako igračo pred nas, ker mi smo otroci, ki se radi igramo in zato dela Dunaj z nami lahko kar hoče.
Trializem je taka igrača, ki nam jo vrže Dunaj vedno, kadar nas hoče pomiriti, ko pa s trialističuo igračo v rokah zaspimo m sanjamo o jugoslovanski državi v okviru habsburško monarhije, potem nam pa Dunaj lepo vzame igračo iz rok in navadno še kako drugo reč, n. pr. kako našo pravico iu nas pusti — mirno spati. (
Ne vemo, kdo je prvi izrekel besedo trializem, ali navdahnjen je bil gotovo po onih, ki Jugoslovanom ne želijo nič dobrega, pač pa vse slabo in naša nesreča je, da smo se te igrače s takim naivnim navdušenjem oprijeli in da govorijo še danes naše stranke in naši politični voditelji čisto resno o trializmu in da priobčujejo naši listi cele razprave o tem, kdaj in kako se dekretira z Dunaja ustanovitev jugoslovanske — kakor pravijo naši klerikalci — oziroma velikohr-vatske države, kakor pravijo njihovi bratci hrvatski pravaši. Govori in piše se o tem resno, kakor da bi bilo samo vprašanje časa, kdaj se vse te sanje uresničijo.
Mi ne gledamo na vse to samo s skepso temveč smatramo vse te trialistične tirade samo za pesek, ki nam ga meče v oči Dunaj, da ne bi videli onega, kar on z nami resnično dela, da ne bi videli pravih namenov, ki jih ima on z nami, in ki jih hoče s tem, da nam daje trialistične fantazije kot igračo v roke, zakriti.
Pravi se, da je trialistična ideja resna in da se kmalu ostvari, ker da jo propagirajo in podpirajo močni faktorji, ki tako reč lahko izvršijo. Misli se pri tem na znano t. zv. <vojno stranko" in na njenega voditelja, kakor se smatra to stranko sploh za zelo naklonjeno Jugoslovanom.
Ali so ti upi opravičeni? Mi ne samo da o tem resno dvomimo, temveč smo nasprotno trdno preprič mi, da se nam je bati najneprijetnejših iznenadenj ravno od teh faktorjev, od katerih pričakujejo naši naivneži rešitev, pripravljajo nam pa ti faktorji vse kaj druzega, ker ako bi nam oni hoteli pomagati, bi to storili lahko — saj močni so dovolj za to — že sedaj, dokler še ne ustvarijo na jugu monarhije jugoslovanske države. Zakaj trpijo ti močni faktorji, ki jih smatrajo naši naivneži za propagatorje in zaščitnike trializma, da vlada na Ilrvatskem torej v jedru bodoče jugoslovanske države, absolutizem, zakaj dovolijo, da se tako neusmiljeno zatira Slovence i. t. d. ?
Vsak dan slabše se nam godi, čem bolj se približujemo trializmu, ki je po mnenju naših naivnežev že prav blizu, tem bolj smo zatirani in ako pride kedaj res do trializma, bo to samo skupna kletka za Jugoslovane, ki smo sedaj razdeljeni na več raznih kletk, od katerih nastopa v eni kot krotilec Nemec, v drugi Madžar, v tretji Italijan V skupni kletki bo najbrže samo en krotilec Nemec, ki bo krotil tudi one Italijane in Madž rje ki pridejo morda z nami v skupno kletko’
Sicer si pa menda zamišljajo oni močni, faktorfi trializem malo drugače kot naši na-
LISTEK.
Nostradamus.
ENAJSTO POGLAVJE. Floriza.
I.
Volkovi zunaj gozda.
,Še zmerom, bogme da ! Ali bi drugače govoril o tem, golobček? In včeraj — isti prizor ! Demantnika sta bila tam ! Česa iščeta vsako noč? Kdo sta? No, to mi je vseeno! Toda zdi se mi nekaj, otročički. To je, da ni videti vzroka, zakaj da ne bi bilo teh dveh kujonov tudi nocoj na mestu, in to ob isti uri, to je okoli polnoči. Kaj pravite vi drugi ?“
Utegnilo je biti enajstih ponoči. Trin-quemaille si je vrgel namesto odgovora molek, ki ga je imel navado vzeti s seboj na vsako ekspedicijo, okrog vratu. Nato se je oborožil z dolgim rapirjem. Corpodibale je bil pravkar nabrusil svoje bodalo, ki je bilo v njegovi roki strašno orožje. Zbudili
ivneži. Te dni smo namreč čitali v dobro informiranem sarajevskem .Narodu" članek, v katerem se pravi, da se misli napraviti iz Bosne-Hercegovine in Dalmacije posebno državo, ki bi bila skupna last avstro-ogrske monarhije in bi imela služiti — kot balkanska država — kot nekak argument za opravičenost osvajalnih stremljenj monarhije na Balkanu, kot nekaka matica velike balkanske države, ki bi se imela ustvariti — seveda, v okviru avstro ogrske monarhije.
Ta projekt je zelo verojeten. Ustvarili so- ga gotovo oni močni dunajski faktorji, od katerih pričakujejo naši naivneži rešitve in ti faktorji bi tudi prepustili mirne duše Ma-džarjem — da jih pridobijo za svoj projekt
—	Bfvafsko na milost in nemilost, Slovence bi pa neusmiljeno germanizirali, tako, da bi bila Avstrija — v kateri takointako ne bi več bilo Dalmacije pretežno nemška, ogrska pa madžarska drživa...
Ne pričakujmo od Dunaja ničesar dobrega, ker od njega še nikdar nič dobrega nismo dobili; posebno in nikdar ni bilo dobro ono, kar nam je on — prostovoljno daroval. Tudi trializem bo — tak, kot nam ga bo morda daroval Dunaj — za nas škodljiv in zato se ne vdajajmo trialističnim fantazijam, temveč odprimo dobro oči in glejmo, da ne bomo preveč — neprijetno iznenadeni, ker po toči zvoniti je biio vedno prepozno!
L j ubij ana-Kranj sko.
Naš »Narodni sklad". Prejeli smo: V »Slovenskem Narodu** večkrat čitamo poziv k nabiranju prispevkov za »Narodni sklad*, to je tisti sklad, ki ga stranka potrebuje za volitve in druge politične namene. To je vse lepo in prav in ni naprednjak, v današnjem času niti sploh ni narodnjak, ki bi ne prispeval k temu skladu. Ali zdi se nam, da gospodje, ki stoje na čelu temu zakladu zelo zanemarja o svojo sveto dolžnost. Vsaj se zgodi, da po celo leto ni nikogar, ki bi se mu idjubilo poslati pobirati okrog takih, ki radi prispevajo tudi večje vsote na mesec, od katerih pa nima nobeden toliko odveč, da bi potem kar naenkrat skupaj podaril, kar bi v mesečnih rokih ne pogrešal tako. Bo kdo rekel: vsaj je to dolžnost vsakega narodnjaka, da to žrtev prinese sam prostovoljno, kadar in kakor kdo more. Cisto napačen račun! Koliko pa je takih med nami, ki nimajo celi ljubi božji dan, celi mesec nobenega drugega dela, kakor samo premišljati, kateremu društvu, kateremu skladu bo položil »mali dar na oltar?" Mislimo, da bi jih lahko na prste sešteli. V Ljubljani je nekaj okrog 1000 narodnjakov, ki so edini, ki podpirajo in vzdržujejo vsa narodna društva. In največ jih je med tem tisočem, ki se imajo boriti za svoj obstanek in za pre-življenie svoje rodbine. Pri teh je takorekoč vsak vinar že naprej določen v »proračunu" izdatkov. Naj bi se uprava »Narodnega sklada« na ta dejstva ozirala in naj vpelje s strogo doslednostjo pobiranje prispevkov mesečno, ker vsakdo če ne že lahko, gotovo pa lažje pogreša, kakor če pride za dlje časa vse naenkrat.
Blejski grad v tujih rokah. Vsi opomini zadnjih let na naslov slovenske zavesti niso
so Bouracana, ki je gledal izprva debelo, a je brž opasal meč, kakor hitro je slišal, zakaj da gre. Nato so planili vsi štirje klateži na ulico, prekoračili notredamski most in jo mahnili proti veliki profosiji.
.Molčite!" je šepnil zdajci Strapafar, ki je, naravno, vodil pohod, ker je bil prinesel idejo. »Tiho, vivadiou ! ..." in jim je pokazal dva moža, ki sta korakala pred njimi; mesečina je risala njuni postavi v ostrih silhuetah.
Ubrali so jo za njimi. Njihovo vedenje se je mahoma izpremenilo, njih brezskrbni obrazi so postali divji; sledili so jima kakor volkovi divjačini, slepih oči, vrat iztegnjen, čeljusti stisnjene . . . Strašno jih je bilo pogledati. Neznanca sta se ustavila pod nekim oknom hotela Roncherolles, ki je bilo še razsvetljeno.
»Pozor !* je velel Strapafar.
Pripravili so se k naskoku ... Ta hip pa je stopilo iz stranske ulice troje mož, troje molčečih postav, istotako pripravljenih, da se vržejo na plen Tem trem sta mahoma sledila dva druga . . . Naši štirje klateži so počakali, v nadi, da so novodoš-leci navadni pasantje, zakasneli meščani; toda zdajci se je pokazalo iz druge ulice še troje takih postav, in naposled še petero 1
Olepšava slovenske prestolnice po načrtu dr. Lampeta.
I
ieLeLK,H lili r
LEKARN* Ulil,'
r.78t*NW
centralno
HfctElNO
ZADRuJni?
DElE L
T RAIMA «t|N
iis/
KAr-Cfg U M£TN/S«I
I-DEŽEIHA ČEVLJAR«pfltflLjOti
rmTgALNA KLAVNICA
centralna
StkaniZ 6a
mmmmtmui
CtUTRALHA	KAT.	LJUDSKIH	ORCANJ^ACIJ
%
nič pomagali. Blejski grad je prišel z vsemi svojimi posestvi v tuje roke nekega konsor-cija, kateremu na čelu stoji Anglo-banka. Slovenski narod ni premogel 600.000 K, priti so morali tujci. Pravijo, da je tujski promet blagoslov za deželo. Na Gorenjskem ne vidimo nič tega blagoslova. Par dobičkaželjnih spekulativnih ljudi je res obogatelo pri tem a splošnem je šla nekdanja gorenjska narodna zavest proti hudiču v tistem trenotku, ko je tujec stopil tja in si za danes kupil ne le materijelni biser dežele, temveč z njjm vred tudi oni dragoceni biser, ki ga vsak narod čuva kot punčico svojega očesa: narodni ponos, narodno zavest. To so Gorenjci zlasti na Bledu in okolici prodali I
Vsi drugi, le Orehek ni denuncijant. — Katoliški gospodje v Katoliški tiskarni so se razburili, ko so napredni listi stavili na oblasti vprašanje, kako je to, da so oblastim tako na srcu tisti lokali, kjer prodajajo vse druge le ne klerikalnih listov. Nasprotno, pa da oblasti ne vidijo g. Orehka v Mostah, ki prodaja »Slovenca* po 4 vinarje, pa nemara, da nima koncesije za to. — Katoliški gospodje v katoliški tiskarni so se toplo zavzeli za svojega zvestega pristaša Orehka in so naprednim listom očitali de-nuncijantstvo. Nemec sicer pravi: , Wie der Schelm selbst, so denkt er von Anderen". Vslučaju poštenjaka Orehka pa so se katoliški gospodje tudi v drugem oziru, namreč ravno radi očitanja denuncijanstva, nekoliko
—	recimo — prenaglili. Naj gredo malo vprašat v deželno prisilno delavnico. Tam je Orehek svojčas služil kot paznik. Če vprašajo na tem zavodu še zdaj živeče priče, kdo je bil takrat največji denuncijant, torej po znanem nemškem citatu, največji lopov, bodo gotovo dobili primeren odgovor. Bog obvari, da bi mi temu odgovoru segli v ospredje, zakaj mi vemo, da če vsi drugi, le g. Orehek ni bil denuncijant.
Župnik Šegula proti klerikalnim narodnim izdajicam. Kakor znano, je dunajski mestni zastop pred kratkim zopet naklonil 1,0.000 K Roseggerjevemu skladu. Ta sklad se vpo-rablja za vzdržavanje ponemčevalnih šol na
»Prokleto!“ je zarenčal Trinque-maille.
,Uh!“ je dejal Bouracan. »Napadimo vseeno. Rajši poginem od tega kakor od lakote! . . .«
II.
Roncherollesova strast.
Skoraj ravno takrat, ko so imeli Strapafar, Bouracan, Trinquemaille in Corpodibale svoje posvetovanje v stanovanju v ulici Calandre, je stopil v tisto sobo hotela Roncherolles, ki je bila še razsvetljena, veliki profos v svoji lastni osebi.
Kakor vsak večer, je bil baron Kajetan de Roncherolles opravii tudi nocoj svojo rondo zunaj in znotraj hiše. Znotraj se je prepričal, da ima vsako dvorišče svojo stražo in vsi hodniki, ki so vodili v Flori-zino sobo, svoje posebne čuvarje. Zunaj pa je ogledal hotel zato, da se ie prepričal pač Že tisočikrat, da nikakor ni mogoče splezati vanj. Ko je opravil to, se je napotil, kakor vsak večer, k svoji hčeri.
Kakršnega smo videli Roncherollesa v njegovi prvi mladosti, ko je kanil pogubo svojega pobratima in rešitelja Renolda, Re-nolad, ki ga je sovražil brez pravega vzroka, ali bolje s tem vzrokom, ker je čutil, kako ga preseza v vsem — kakršnega smo videli takrat, takšnega najdemo tudi sedaj.
narodnosti meji, ali pa tudi v sredini slovenskih krajih, kjer je par Nemcev naseljenih. Namen teh šol je čim največ mogoče privabiti vanje slovenskih otrok od sfarišev, ki so vsled zaslužka navezani na Nemce ali pa ki sami vzrejajo svojo kri za poznejše janičarje. Ker dunajski mestni občinski svet, v katerem sede in imajo odločilno besedo kršč inski socijalisti, s tako vnemo podpira te ponemčevalne šole, se je nam Slovencem znani pisatelj F. S. Šegula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli na štajerskem obrnil na praško »Union*, ki je Šegulov zanimivi sestanek priobčila na uvodnem mestu v nedeljski izdaji. V ostri pa stvarni kritiki se pisatelj obrača proti razširjevanju teh šol. Na vprašanje : Kdo je ta Rosegger ? odgori: znamenit nemški pisatelj ... ki išče boga,
| pa se je smeje izločil od Rima, ki pa ci-' nično in drzno vsako leto roma na božjo pot k Materi božji v Marijacelj, toda le ker se mu to romanje poetično zdi.. . Nemcem, ki s tako vnemo podpirajo Roseggarjeve šole, pisatelj ne obeta posebnega blagoslova, pravi namreč: »Že zdaj gleda vsak pristen Nemec zaničevanjem doli na slovenske (\vindische) renegate, poznejša nemška generacije pa bode občutila kot svoje veliko breme v Roseggerjevih šolah v obilici ustvarjenih duševnih janičarjev, ki bodo pri Nemcih iskali kruha in častnih mest. Da, še več! Že zdavno bo Rosegger v nemški literaturi pozabljen, a njegovo ime pa bode med Slovenci še živelo kot pregovor in prokletstvo. »Proklet bodi kakor Rožekar, kdor nam jo vzgojil čete janičarjev, ki ne puste naše lepe domovine priti do miru !“ .. . Če kdo misli, pravi člankar nadalje, da se v teh šolah poučuje tudi v katoliškem verouku, ki bi rodil katoličanstvu dobrih sadov, ' se jako moti. Kajti kar tudi katoliški verouk nekaj ur med tednom dobrega obrodi, zastruplja in vničoj pa r>r t žno obširneji pouk od strani tujih učit-ljev, ki mladino dosledno zastrupljajo potom sovraštva napram lastnemu narodu. Toda vzlic temu, nikar obupati. Kakor seje slovenski rod otresel tisočletnega pritiska nemških grofov, tako bo ta
Samo rdečkasti lasje so mu osiveli. Oko je postalo mračnejše. Guba za ustnicami gren-kejša. Obraz je shu šal. Obči videz in nastop sta dobila nevemkaj krutega in silnega, morda vsled strašnega dostojanstva, ki ga opravlja. Tak se zdi kakor tisti 1 udje, šibe božje, ki že sam pogled nanje navdaja srce z mrazom, mori smeh in povzroča tesnobo.
Ip vendar se je vse posrečilo Ronche-rollesu. Ljubimec kraljev je kakor maršal de Saint Andre. Veliki profos pariški, neomejeni gospodar nad življenjem neizmerne množice, se hoče in more povzpeti še više. Henrik II. mu je obljubil, da ga imenuje za kancelarja. Res, da samo pod enim pogojem : Da se Roncherolles polasti Nostra-dama in izvrši nad njim smrtno obsodbo.
.Strašna misija!* premišlja veliki, profos majaje z glavo. »Zakaj strašna ? Eh, pa res! Sel bom k njemu z dvanajstimi lokostrelci in ga zgrabil za vrat. To je lahka reč. A če je lahko, zakaj še nisem storil, ko je vendar že tri dni, odkar je grozil meni, grozil vsemu dvoru, grozil kralju samemu — že tri dni, odkar sem ga obljubil aretirati ? Zakaj ga ne aretira Saint-Andre, ki mu je tudi pretil, kakor meni ? Zakaj ga ne aretira Montgomery, ki ga je on zasmehoval vpričo vsega dvora ? Zakaj ne da
rod preživel tudi Roseggerjeve šole, ki bodo j razpale v razvaline, kot žalostna znamenja barbaričnih stremljenj, ko bo tudi Slovencem zasijala prosvitljena doba novejših pe-dagogičnih principov. Končni udarec pa velja dunajskim krščanskim socijalistom, ki plačajo vsako leto po 30.000 K za Roseg-perjevo šole in ker jim to ni dovolj, darujejo naknadno, kot letos vnovič še po deset tisoč K. Šugula stavi resno vprašanje na te krščanske socijaliste, če bi ne bilo bolj pametno, da podpirajo raje svoje somišljenike v ^katoliški šolski družbi za Avstrijo* ki se le s težkim žrtvami vzdržuje in ki se bori edinole za vero in otroško dušo . . . Posebno zanimiv za Slovence sploh zlasti pa klerikalce pa je konec tega članka. Pisatelj vzklikne : „Krščansko socijaini Dunaj 1 Morali bi ravno zopet Slovenec občutiti kot bič tvoje velikodušnosti ? Slovenec ljubi že od nekdaj cesarsko mesto, slavi ga v pesmi in besedi in radi so Slovenci prihajali na Dunaj na njegova patriotična slavja. Toda že se čuje od ust do ust; „Za Roseggerjev šolski svet
—	Dunaj nobenega koraka več, nobene misli, nobenega vinarja več 1“ ... Kaj bi če bi župnik Šegula ost svoje kritike obrnil od Dunaja na Ljubljano, od nemških kršč. soci-jalistov na naše slovenske klerikalce, ki so za judeževe groše prodali Koroško, ki so izdali Ljubljano, jo oskrunili z nemškimi haj-lovci in slovenskimi renegati, ki so na ljubo svojim nemškim zaveznikom svojo izdajsko politiko prenesli tudi na Štajersko in ki so v splošnen še veliko, veliko slabejši, kot njih nemški tovariši Dunaju!
Iz Ledin pri Žireh. Naš gosp. Jelenc še vedno hujska ljudstvo in grozi z bojkotom v cerkvi. V nedeljo je oznanil, da mora od prvega do zadnjega vse priti po spovedne listke, drugače, gorje mu, kdor ne pride! — Samo toga ta vneti božji namestnik ni povedal, kdo bo plačal delavcu zamudo, če se mora ves dan zamuditi zaradi spovednega listka. Rudar n. pr. izgubi s to potjo 4 K. Če je oče družine, ki mora na vsak vinar paziti, se za tako zabadavo izgubljenih K 4 že presneto občuti Eno nedeljo popreje pa se je „gospod“ celo pritoževal, da premalo darujemo za cerkvene potrebe, tako za cerkveno olje, ki stane liter 52 v. Ljudje so čudno zmajevali z glavo, češ, zakaj pa .gospod* ne plačajo olja in darujejo za druge cerkvene potrebe. Vsaj se sara bahavi, da premore več nego cele Ledine. Skrbeti ima le za svoj in trebušček svoje postrežnice, kateri ne bo prav nič škodilo, če tudi malo žrtvuje za cerkvene potrebe, vsaj spada tudi k cerkvi. Če g. Jelenc, ki je tako bogat, ne daruje preveč rad za cerkvene potrebe, kako more to zahtevati od vbogega delavca ali kmeta, ki imala poleg žene še kopico otrok za preživljati. Lansko leto smo dovolj žrtvovali za popravda v cerkvi in pri ž ipnišču. Morali smo plačevati pri davku tudi tisto, kar se je več potrošilo kot je bilo potrebno. Izvzet pa je bil le najbolj prizadeti, to je častiti gospod Jelenc sam. Le on je bil, ki ni plačal niti vinarja zraven. Kako je to ? Ljudje pravijo, da je »gospoda- malo mar za nebesa zbira si le zaklade tukaj na zemlji. Sicer se pa dobi med nami še vedno dosti versko ali na razumu bolehajočih ijudi, ki so vsi veseli, da zamorejo znesti „gospodu* do zadnjega vinarja vse. G. Jelenc si za te denarje marsikaj privošči, a oni reveži pa stradajo. Pa le naj stradajo, če so tako neumni, mi ne maramo biti med njimi. Zakaj mi slišimo in vidimo, da si g. Jelenc spravlja med nami tisočake na ukup, dasiravno tako rad pridiga, da bo šla preje kamela skozi šivankino uho, kakor pa bogatin v nebesa. Po tem nauku g. Jelenc, Vam presneto slaba kaže kadar bo treba se preseliti iz te solzne doline, naše Ledine!
Slovensko trgov. dr. „Merkur“ v Ljubljani naznanja vsem interesentom, da so odslej uradne ure za stranke izvzemši nedelje in
kralj sam naravnostnega in javnega povelja zi njegovo aretacijo? Davi, pri posvetovanju, je zahteval gospod de Loyola glavo tega cioveka od njega. Ta menih premoie vse nad kraljevim duhom. A krab mu ni odgovoril ničesar! . . . Zakaj ne? Oh, zakaj ne ? . . .“
Roncherollesu se je izvil vzdihljaj, podoben rjovenju.
,Ta človek ima v sebi nevemkakšno oblast! Odkod ima silo, s katero maje duhove, da se tresejo pred njim kakor plamenčki v vetru, da srca trepetajo pred njim in mu razodevajo svoje najskrivnejše tajnosti ? — Aretiral ga bom! Sam pojdem ponj, če bo treba, in ga primem in vržem krvniku. — Bogme, moji ogleduhi še nimajo nobene vesti o tem razbojniku, o Royalu de Beaurevers ! Vrv je že pripravljena zanj. Če jutri še vedno ne bo nobenih novic, dam obesiti par ogleduhov. To bo obodrilo ostale'.
Zagrohotal se je s strašnim grohotom. Takoj nato pa je vztrepetal in njegov obraz je postal zopet mračen.
„Aretirati mladega razbojnika, to ne bo tako težko. Toda onega, drugega 1 Nostra-dama! Saj trepečem ob sami misli, da bom stopil pred njegovo obličje. Strah me je. Oh, strah me je pred njim, kakor me je
praznike vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 6. ure popoldne ter vsak torek in petek od pol 9. do pol 10. ure zvečer. Gg. Slane opozarjamo, da se knjige izposojujejo vsak dan med zgoraj navedemi uradnimi urami in jih vabimo, da se naše obširne knjižnice v kar največjem številu poslužujejo.
Odborova seja .Matice Slovenske1 dne 8. marca 1912. Predsednik se spominja pokojnih zaslužnih ustanovnikov Ant. pl. Globočnika in dr. Z. Volčiča ter omenja, da je Matica brzojavno pozdravila slavlje poljskega pesnika Zigmunda Krasinjskega v Krakovu in hrv. skladitelja pl. Zajca v Zagrebu ter bila zastopana v gledališki anketi, ki jo je febr. meseca sklical prof. Kobal. — Vprašanje narodopisja v Jugoslovanski Enciklopediji je pokazalo potrebo in važnost Mati-činega Narodepisnega odseka, ki zadnji čas iz financ, vzrokov ni mogel vršiti svoje naloge; nanovo so vanj stopili dr. Lokar, ravn. Man-tuani in svetnik Milčinski. Zanimivo gradivo ho dala statistika članov po poklicih in po-verjeniška anketa o Matičinih publikacijah. Prevod Alfierijevih dram „Agamemnon“ in „Orest“ se odkloni, ker je stvar našim časom preoddaljena. Vložen je rokopis „Tujski promet* (povest). Določijo se nekatere podrobnosti glede urejevanja knjig ter konmo poravnajo računi s tiskarnami. Odda se pogojno tisk Petruškinih pesmi „Na cesti in stepi“. — Za 1. 1911. je plačalo 3627 dru-štvenikov članarino. Deficita ni. Glavna skupščina bo v nedeljo, dne 17. marca ob 10. uri dopoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Po § 3. društvenih pravil črta odbor izmed društvenikov vse tiste bivše društve-nike, ki do 8. marca niso plačali članarine niti za 1911. niti za 1912.
To je katoliška vzgoja! Iz Most pri Ljubljani se nam poroča: Ker se klerikalni listi tolikanj trudijo dokazati, kako se mora na katoliški podlagi vzgajati mladino in zatrjujejo, da se le pri njih otrok nauči vzorne morale, vprašamo čestito gospodo v katoliški tiskarni, kaj misli ona o tem slučaju. Vodja naše šole je kot pravi katoliški mož šolski mladini dovolil, da smejo v čukar-skem domu na Selih izvajati predstave. Če bi kaj takega dovolil kak napreden pedagog, to bi bilo vpitja! Kako še le pa bi vpili, če bi tak šoln;k mladini dovolil, da sami vprizarjajo predstave, v katerih dečki na: stopajo kot ljubimci, deklice pa kot ljubice. To ljubimsko vlogo pa otroci ne igrajo samo za šalo, ampak igrajo čisto tako, kot odrasli umetniki v deželnem gledališču. Seveda naši otroci ne igrajo tako kot odrasli umetniki, ampak to pa je, igrajo po celo ljubimsko vlogo In kar igrajo pri predstavi v čukar-skem domu, to igrajo potem tudi prakdčno doma, oziroma kadar so „sami med seboj“. Ali je taka vzgoja res sposobna mladino postaviti na katoliško podlago, ali je pa katoliška podlaga v praksi taka, kot jo uči naš katoliški šolski vodja ? To bi mi radi zvedeli od moralistov v katoliški tiskarni.
Oražem, gerent v Mostah se je obesil na rešilno vrv. Oražem, ki ni v najšrši javnosti prosluli ampak je še gerent v Mostah pri L ubljani, gre slaba, tako slaba, da je mož v svojem obupu šel iu se obesil na zadnjo rešilno vrv: on gre na generalno prokuraturo. Ni mu bilo dovolj, da je s svojo tožbo proti Černetu že dvakrat pogorel. Moža čim dalje huje peče, da mu zdaj že vsaka baraba lahko očita, da je res zapravljal občinski denar, in da je res zanemarjal občinske posle. To so namreč obe razpravi pri obeh sodnih inštancah jasno dokazale. Iskal je zadoščenja za svojo užaljeno, čast, pa je zastonj, ne, o kako drago je pral zamorca. Kdo mu more tedaj zameriti, če se je odločil za zadnji poizkus, da se je obesil rra zadnjo rešilno vrv in gre s svojo tožbo in častjo še na generalno prokuraturo. O,
bilo včasih strah pred ... da, pred Re-noldom ! . . . “
Ob tem imenu, ki ga niti ni zamrmral, marveč ga je izgovoril globoko na dnu svoje vesti, se strese Roncherolles od nog do glave. Dolgo ždi v nekakšni mrtvaški sanjariji, in kdor bi bil v tem trenotku poleg njega, bi ga slišal mrmrati:
„Renold je rekel nekega dne Saint-An-dreju in meni, da mrtvi vstajajo iz groba; kaj, če je to resnica I . . .*
Roncherolles se ustavi sredi stopnjic, ki stopa po njih navzgor. Začuti, da drgeče. Leden mraz mu prodira do srca. S pogledom polnim sumnje, ogleduje stopnice navzdol in navzgor. In še, ko že nadaljuje svojo pot, obrača glavo ter nadzoruje . . . kaj neki ? . . . Iznova se zagrohooe Roncherolles ter zarenči :
„Ce bi se mrtvi vračali, bi bila Renold in Marija de Croixmart že zdavnaj vstala iz jame ... Ah kaj premišlju em ! Jaz ! Roncherolles ! Da me le ni sram ! Aretiral bom Beaureversa! Aretiral Nostradama! Kraljevski kancelar postanem ! . . . Nato se dam povišati v vojvodo . . . Dam si izročiti kako provincijo . . . Imel bom majhno kraljestvice zase . . . Nato ... no, videli bomo-*.
da bi se ga gospodje na Dunaju le usmilili! Če pride do obnovitve pranja vsega umaza nega perila. Mostjani bodo že poskrbeli, da ga bo opral — kakor zadnjič.
«Kondukteur in Ruhe und Hat keine Ruhe». Pod tem naslovom smo priobčili 10. t. m. dopis iz Šiške, v katerem se večkrat imenuje neki Abram iz Šiške. Da ne bi bli kdo v zmoti, izjavljamo, da se s tem ni mislilo g. Ivana Abrama, oficijala deželne vlade, ki tudi stanuje v Sp. Šiški.
Trst- Primorje.
Tržaška porota začne zasedati 26. t. m. Listo porotnikov in določene razprave priobčimo jutri. V najvažnejših razpravah nastopi kot zagovornik dr, J. Mandič (slučaji: Tomašič iz Podgrada, detomor; Čeh iz Sežane. umor; Mozu iz Trsta, umor)
Zamotana h:storija. In ta historijaje res precej zamotana : odmotalo jo pa bo deželno sodišče. Stvar je namreč taka-le : Josip Toros, star 46 let, doma iz Medane v Beneški Sloveniji, sedaj lastnik zaloge vina v hiši 635 pri sv. Alojziju v Trstu, je bil predvčerajšnjim popoldne ob 5 uri in pol aretovan na podlagi ovadbe, ki jo je bil proti njemu vložil 22 letni težek Alojzij Mehle, doma iz Je- 1 senic in prenočujoči v Trstu v II. ljudskem j prenočišču v ulici Pondares — Mehle je bil namreč ovadil Torosa, da mu je najprej v svoji pisarni ponudil vina in mu potem predlagal .princa Eulemburga okroglo mizo'. — Ko je pa bil Toros na policiji zaslišan, je povedal, da je skušal Alojzij Mehle le izsiliti denar iz njega. Vsled tega je bil aretovan tudi Mehle in dočim so Torosa izpustili, so Mehleta pridržali v zaporu. Mehle bo moral pred sodniki odgovarjati radi zločina klevete, zločina izsiljevanja in morda tudi radi prestopka beračenja.
Vzorna prijateljica. Neki laški pregorvor pravi t „Dagli amici mi guardi Iedio, che dai nemici mi guado io!“ — Po naše bi sa to jeklo: »Varuj me Bog prijateljev, se varujem sam sovraž likov I — Resnico tega pregovora je izkusila tudi Ana Giunta, stanujoča v Roc jIu št. 28. Še decembra meseca
1,	1910 je pri njenj stanovala — tedaj je imela Ana Giunte svoje stanovanje v ulici di Riborgo št. 35 — njtna prijateljica 44 letna Ivanka Pezzoli, ki se preživlja s tem, da nosi malto pri stabenih podjetjih. In tedaj ji je Iranka Pezroli vkradla raznega perila v skupni vrednosti K 60. Včeraj je pa Ana Giunla prišla na sled svoji dolgoroki prijateljici ter jo jj dala aretovati. Na policiji je Ivanka na vse pretega tajila, da bi bila ona kaj vkradla prijateljici Ančki. To ji pa vendar ni nič pomagalo, djali so jo pod ključ v ulici Tigor.
Ponesrečen tatinski poskus. Predvčerajšnjim ob 6. uri zvečer sta bila v ulici Luigi Ricci aretovana dva človeka, ki sta s tatinskim namenom skušala vlomiti v hišo portirja hiše št. 10 v isti ulici. Ker pa je neka gospa iz nasproti stoječe hiše zapazila nju-jin poskus, je poznala redarje, ki so oba tička aretovali. Na policije je zvedelo, da sta 23 letni zidar Emil Vertovec, stanujoči v uniči dei Montecchi št 2. oni ki je holel vlomiti v portirjevo ložo, a ki oni je pri tej operaciji stražil, da je 20 letni Ernest Smerdu, stanujoči v ulici Amerigo Vespucci št. 8. Pri Emilu Smerdu so na policiji našli vetrih ki naj bi mu bil služil pri vlomu.
Krvav pretep. Predsinočjim je bil aretovan 25 letni dninar Karol Hero, ker je v nedeljo zvečer v neki krčmi v ulici della Raffineria v pretepu težko ranil Marija Salimbeni. h početka se je zdel,, da je Marij Salimbeni le lahko ranjen. Predvčerajšnjim popoldne je pa moral Salimbeni v bolnišnico, kjer so zdravniki kon tatovali, da ima dve težki tani na prsih. Vsled tega je bil Hero aretovan.
Kava brez sladkorja. 20. letni Anton Krebl, doma iz Ospa, prenočujoči v II. ljudskem prenočišču v ulici Pondares v Trstu, je bil prensinočnjim aretovan v prosti luki, kerje imel v žepih 2 in pol kg kave,
Nesrečneš. Ko je šel 44. letni težik Anton Srebot včeraj v jutro ob 8. uri preko prostorov v proti luki mimo palače ravnateljstva javnih skladišč, je pobral par kamnov in jih zalučal v okno palače ter tako pebil par šip, vrednih 8 kron. Neki tam službujoči redar ga je nato aretoval in odvedel na policijo, kjer je aretovani Srebot povedal, da je on dunajski policijski agent in da je prišel v Trst po nalogu dunajskih trgovcev zato, da tukaj izvrši neko preiskavo. Na policiji so takoj razumeli, da se je revčku najbrž zmešala pamet in so ga vsled tc-ga dali spremiti v t olnišnico. kjer je bil sprejet v opazovalnico za umobolne.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan“ v Trstu Sedež: kavarna Minerva, via Acquedotio.
Odbor tržaškega kolesarskega društva „Balkan“ je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora 11. februarja 1912. zavarovati svoje Slane zoper
KOLESARSKE NEZGODE.
To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer:
I. razred s pravico K 2000.— za sluča smrti; K 6000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 2.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni.
II.	razred s pravico K 1000.— za slučaj smrti, K 3000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 1.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni.
Letna članarina znaša skupno z zavarovalnino K 10.— za prvi in K 6.— za drugi
razred.
Vsa pojasnili dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.—9. zvečer in ob nedeljih od 12.—1. pop. v dr. sedežu, ali pa pismeno.
Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo
—	dobro došli.
Predsedništvo Tržaškega kolesarskega društva „Balkanu
Leopold Pegan 1. r.
predsednik.
Štajerska in Koroška.
Sprememba krajevnega imena. Ministrstvo notranjih zadev je dovolilo spremembo imena občine Šatarjeva v mariborskem okraju v Šetarjeva Radehova.
Dva sleparja so prijeli 7. t. m. detektivi, ki sta v družbi še druge dvojice hotela ogoljufati nekega kmeta na kon.skem sejmu. V uradu sta sleparja navedla imena Fric Giinther in Karl Leopold Wattowa in da sta potnika, za oba pobegla sta pa izjavila, da ju ne poznata. Dognalo se je, da sta onadva že večkrat predkaznovana in da sta znana sleparja kmetov, Franc Hamerly in Geza Hoffmann. Hamerly, napačno Giinther, je rojen na Dunaju in pristojen v Ženevo, Hoffmann, napačno Watto\va je pa rojen na Ogrskem in iz avstrijskih kronovin izgnan. Pri telesni preiskavi so našli pri njemu veliko reklamnih listkov, podobnih tisočkron-skim bankovcem ki jih je imel pri sebi v svrho sleparij. Osumljena sta goljufije za 1000 kron, izvršene na škodo posestnika Kramerja v Gossnitzu.
K umoru na Piabuču pri Gostingu. Truplo Karola Bochranitscheka so 7. t. m. obduci-rali. Razun rane, prizadejane s strelom nima nobene druge.
Nemški bratci med sabo. Iz Sv. Lovrenca naJ Mariborom nam poročajo : Naši „feuer-verkerji“ — so imeli pri Novaku svoje glavno zborovanje. Ko so si žejo precej pogasili, so začeli bajlati in končno so se začeli tudi pretepati med sabo, dokler ni eden zletel iz dvorane.
Nemškutarji na delu. Na Parmicah pri Muti so hoteli Siidmarkovci spraviti poštenega slovenskega posestnika v zapor, da bi se nad njim maščevali in da bi mu vzeli volilno pravico. V Marenbergu je bil res obsojen na 24 ur, v Mariboru pa popolnoma oproščen.
Občinske volitve v Mariboru bodo letos meseca novembra. Ako hočemo Slovenci doseči kak uspeh, moramo začeti delati takoj, ne šele takrat, ko nas bo delilo od volilnega dneva samo še par dni.
Nemška oholost. Neka slovenska stranka v Mariboru je vprašala za stanovanje v hiši nemškega gospodarja in je izrazila željo, da bi rada imela dvojezičen napis, nakar jo Nemec surovo zavrne : A, sie sind ein Win-discher ?! Fur \vindische Parteien ausge* schlossen. S časom postanejo morda naši Nemci in nemčurji ponižnejši.
Osebne vesti. V Brežicah se je naselil slovenski zdravnik dr. Vinko Hudelist iz Velikovca na Koroškem. — V Ljutomer pride zopet nemško-nacionalni sodnik Medic, v veliko veselje vesoljnega nemškutarstva.
Ponesrečil je v Slov. Bistrici železniški sprevodnik Jakob Stanzer. Nesel je iz skladišča težak sod v tovorni voz, pri čemur je padel in zadobil težke notranje poškodbe.
Novice.
* Drzen roparski napad se je izvršil te dni v Ne\v-Yorku. Na 35. ulici, med 5. in 6. Ave, torej prav v sredi mest«, so napadli neki lopovi malo pred sedmo uro draguljarja G. H. Hortha, ga omamili z udarci po glavi, ga preiskali in jo pobrisali s plenom — dragulji v vrednosti lu.OoO dolarjev. Pobegnili so v avtomobilu, ki je čakal nanje. Radi vedno se vrstečih napadov, posebno pa bančne sele, so mnogi uložniki v velikem strahu. Tako je n. pr. na vzhodni strani New-Yorka nastala finančna panika. Mandelnovo privatno banko ob Rivingston St. je oblegalo na stotine in stotine veči-nom malih uložnikov, in zahtevali denar nazaj, češ, da v bankah ni več varen. Banka je izplačala v enem dnevu nad 40 000 dolarjev vlog.
Kako razpodiš miši Ako nimaš mišnice pri rokah ali nočeš ubiti miši, potresi prostrre, na katerih si jih videla s suhimi kamelica-mi, ki jih tudi rabiš za čaj. Miši se na potresenih prostorih ne pokažejo več.
Nova nalezljiva bolezen. Na Ogrskem se razširja nova nalezljiva bolezen, ki se posebno pojavlja pri otrocih pod deseti.i i leti. Zdravniki nazivljajo to bolezen ‘poliomelite". Obenem se pojavlja s to boleznijo ohromenje. Od te bolezni napadeni izgubijo zmožnost uporabe členov. V mnogih slučajih se razširja pojav po celem telesu v pol uri in prov:roči mukapolno smrt. Vzroka tej bolezni še niso izpostavili.	j
Francoska in njena armada. Vojni mini- I ster Millerand je na nekem banketu poudarjal i med drugim: Ni brezuspešno preteklo zadnjih 40 let od nesreče naše države. Žrtve za vojsko niso bile brezplodne. Ne da bi hoteli izzivati ali se morda le hvalisati, moremo in moramo priznati, da imamo Francozi lahko zaupanje do svoje armade”. V dneh lanskega leta, ki bili skoro neznosni, je I<ran-cija ostala mirna, ker se je zavedala svoje moči, lahko to tudi pokaže. Zato sem elanom te armade povedal sledeče: Dežela, francoska republika, ima do vas popolno zaupanje, razumeli pa bodete, da v svrho vašega napredovanja sodijo o vaših zmožnostih in o vaših zahtevah edinole vaši predstojniki. — Končno je iz avil Millerand, da mora v interesu Francije od njega predloženi zakon. „0 vojnem zrakoplovstvu11 prodreti v najkrašem času. Tozadevno se je obrnil, kot pri vseh vaznih zadevah tudi na časopisje za podporo in priporočilo Poudarjal je, da je za državo merodajno v vsakem slučaju dejst' o, da ima moi-no in krepko delozmožno armado in upa, da ga bosta v tem podpira!a najmogočnejša zapovedovalca časopisje in ljudsko mnenje.
Skrivnostna smrt otroka. Vživanje vina. v katerem se je nahajal po mnenju policije strupen alkohol, je zakrivil smrt 5 in pol leta stare Marije Macdena, ki je umrla v. St Vincent/s bolnici v Ne\v Yorku. Oče otroka je rekel, da je otrok obolel, ko je iz pil nekaj vina. Uvedena je stroga preiskava. t j Strašni čin. V Wilkesbarreju v Ameriki je* bil aretiran pod obtožbo, da je izvršil nepopisno surov zlofiin na lastni ženi neki Poljak, po imenu Stanley Vekamas, ki je — kakor trdi policija — da bi mogel poroditi neko drugo ženski sklenil umoriti svojo ženo in ji je v to svrho zabil tri žeblje v hrbtenico. Poživinjeni zločinec se je zagledal pred kratkim v neko dekle, katere ime pa ni znano. Tako se je zaljubil vanjo, da_ je sklenil iznebiti se svoje žene. Najprej jo je hotel s surovim ravnanjem pripraviti do tega, da bi ušla iz hiše. Ker pa svojega namena ni dosegel, jo je začel na nečloveški način mučiti, ter jo končno poizkusil usmrtiti. Vekamas je privezal svojo spečo soprogo, da se ni mogla niti ganiti, in nato ji je s sekiro zabil tri žeblje v hrbtenico. Da ga ne bi izdala s kričanjem, ji je zamašil usta. Ko se je vspričo strašnih bolečin onesv. stila, je mislil zločinec, da je mrtva, ter se odstranil. Sinček nesrečne žene je povedal sosedom, kaj se je prepetilo njegovi materi. Ljudje so nato vdrli vrata v stanovanje, in prepeljali na tako nečloveški način mučeno v bolnico. Zverinski mož se pa nahaja v zaporu.
* Pranje belih volnenih jopic Kupi kos venecijanskega mila, zreži polovico v male
-koščeke in vlij na nje 8 do 10 litrov vrele vode. Razdeli vodo v dve posodi in pusti skoraj popolnoma ohladiti. Potem izžmi dobro v prvi vodi volneno jopico, za pet minut jo položi v drugo vodo, — izperi jopico v tej vodi in potem še tri do štirikrat v čisti vodi ki ima enako toploto kakor milnica. Iztisni vodo in obesi jopico, da se še ostala voda odteče ] kar se vode nabere v spodnjih delih jopice, moraš večkrat iztisniti. V zadnjo vodo v kateri izpiraš, lahko pridaš malo plavila, ker postane bela barva jopice svetlejša. — Jopice ne smeš sušiti na prevročem solncu. Na enak način operi tudi bele volnene ro kavice.
* Pod čudnimi okolnostmi je bilo oba-šenih v Čikagi pet morilcev. Medtem, ko se se v neposredni bližini morišča, na dvoriščo conty-ječe, prepirali odvetniki in dižavu, pravdnik o pravosodnih sredstvih, ki bi vsni zavlačila izvršitev smrtne obsodbe, je končal rabelj svoj posel; dva obsojenca, brata-sta že visela, ko je prišel sodnikov odposlanec in pozval superintendenta ječe, brez katerega navzočnosti ne sme biti izvr ena nobena smrtna obsodba, pred tribunal. Toda na to povelje se niso ozirali! Nek deputy šerif je telefonično sporočil sodniku, da sta dva morilca že obešena, in da nad preostalimi tremi ne bode izvršena smrtna obsodba ako pride formalno sodno povelje. Povelja pa ni bilo, in tako so sledili tudi ti svojima prednikoma. Štirje morilci farmerja Fred. W. Guelzowa ml., brata Frank in Edward Schi-blawski, Philip Sommerling in Thomas Schulz so upali do zadnjega, da bode izvršitev smrtne obsodbe preložena. — Njihovi zagovorniki so hoteli to doseči potom takozvanega habeas corpus postopanja, češ, da so obsojenci blazni. Toda sodnik tej zahtevi ni ugodil. — Peti obsojenec je bil nek zamorec, po imenu Thomas Jennings, ki je umoril železniškega uradnika Clarence Millerja.
Čitajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s šteyilkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vez^n notes, 72 angleških pisarniških peres. 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328.
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vr ie nazaj in je torej vsak riziko izključen.	(330)
Kupujte le najboljši!
ja
M
i*
OJ
O
o
01
o
o
• W
Zastopstvo in zaloga svotovnoznanih pisalnih strojev
Undemood in L. C. Smith & Bros. The Rex C.° Ljubljana ©§)0 Selenburgova ul. 7 — Telefon 38
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polic) t Trstu.
Mali oglasi.
Diplomirani učitelj srbsko m i nje-
ruačkom jeziku traži rajesto kao kučni učitelj ili ka-kovu sličnu službu. Potražbe na upravu „Jutra“ V Trstu.
■prnfta	prav malo rabljen gromofon naj-
JT lOUtt OtJ boljše vrste znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo „Jutra11 v Trst.
Lepo meblovano dom, v pritličju, se oddn
s 1. aprilom v Ljubljani, Poljansk i cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno,
Fotograf A. Jerkič cfijik!
ul. 7. U i etniški izdelki, stalne cene.
2cini'fltn o ključavničarska pomočnika sprej-P	me	takoj	Ivan	Triiler na Bledu.
-p	j	dobrega domačega	sur. masla 10—15
JrlOUdlll kg	na	teden,	cena je	2	K 60 vin., v
iJreh, natančni	naslov	pove	uprava	Jutra v Trstu.
Josip Skubich
ima na razpolago
volilto iztooro obuval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik
Moški čevlji	..............od	K	12 do K 21
ženski nizki.................»	»	® n »
„ visoki	.	 ..........tl	n	** .n n
otroški čevlji	od	št. 20 do 25,	K	3.80	do	K 1.50
„	„	„	,	26	, 22,	„	5 50	,	O,SO
»	„	„	„	29	„ 34,	,	„	„ »-5»
Ivan Krže
Trst, Piazsa S. Giovanni I.
7fllnna kuliinjakih in kletarskih potrebščin iz £.alUya lega m pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Prinnrnpa svojo trgovino s kuhinjsko posode II IJJUi Ulifl vsake vrste bodi od porce'ana, zemlje, e aila, kositerja ali alu ninija, nadalje, kletko itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino.
ELEGANTEN in TRPEŽEN je
gr.l i\	pravi
PALMA
kaučukov podpetnik.
v Gosposki ulici št. 3 gostilniški prostori (3 sobe, kuhinja, shramba in klet) ter zraven pripadajoče stanovanje (2 sobi-drvarniea). Lahko se tudi deli in je eventuelno pripravno za skladišče. Pojasnila da hišni oskrbnik Al.
v
Kunst, Ljubijaaa Zidovska ul. ulica 4.
Pekarija in sladčičarna
Mikusch
Trst - Piazza S. Francesc j d’Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk.
Ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, kravatne igle ter sploh vsakovrstno
zlatnino
= prodaja se na obroke. =
Trst, ul. Barriera veoohia 25, II. 00000000000@@000 Vekoslav Plesničar
TRST uUo« Oiuila 29 TRST
Trgovina z vsakovrstnim jestvinaklm
blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene ©0®
—- RESTAVRACIJA !Š-—
ALLA STAZIONE
Trst, trg pred juž kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom , ki t otujVjo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA KUHINJA - POSTREŽBA TOČNA 2SF CENE ZMERNE.
Lastnik Anton Andrij nčič,
bivši vratar hotela „Balkanu.
Fr P« Zajec
Ljubljana, Stari trg 6t. 9.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakom ere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
 Ceniki brezplačno. —	—
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.
Delo solidno.
Cene zmerne
Odlikovana čevljarnica
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente)
 ustrojenih kož =
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta, potrebščin za sedlarje.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, <la za odj.ravo solnSnih peg, kakor Ludi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke k< že in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetov; oznano Stcckenpferdovo milo iz lilijinega mleka (Steikenpferd-Lilienniilchseife), znamke Steckenpf«rd,od Bergli anni & Co., Trim ob Elbi. — Ko i ad stane 80 h n si' dobi v lekarnah, .irogerijah, pwfl-i erij.ih in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergrannova lilijska krema „M a n e r a“ naravnost ču tovito za ohranitev nežnih, beih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h.
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. ~ Lastna i tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka HB IKO
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
„JUTR0“ se prodaja v Trstu
po 6 vinarje
v naslednjih tobakarnah:
0
e
@
Beclier, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Rojan,
Raunacher, Gampo Marzio, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel j,
Piasečka, Irg S. Francesco H, Bruna, ulica del Rivo,
Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto, ulica Acquedotto, »Šegulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, ulica S. Marco,
©
©
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Plazza doli«, Borsa lO
Centrala v Ljubljani — Podružnloa t Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu ln Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni zaklad K. 800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrsle denarja.---------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 41|a°|0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke«
<3 H SX2S><3g>^£><Sg><3E>^Sx3g><3E><gg><3SX3li^><3S>^<3g><3S><3gX3g><3g>^><3SX3e><3
•F
Osrednja Banka SL Piazza Ponterosso 2
■n« Podružnica v Trstu mmmmmm
4
8 0 S
Obrestuje vloge:	Obrestuje	vloge:
II 01 /d II ol /d 31 01 d 51 0
|4 |o “rfir |‘2 |o ^ |4 |0	,
po v ra G Ul o ob^Gstov o
na knjižice ©!§) na računu in fixne uloge ©© premijne vloge
S Uradne, ure od 9-12, 2-5.
Vse bančne transakcije
Panfte doella Fabbra 2.
Via Poste nuove 5.
Prepričajte se obiščete velike zaloge
MARIA SALARINI
Ponte della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,.Alla citta di Londra“
Bogata izbera,
obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Paltč, Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili
Sukna domača in tuja.
Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in natančen  Cene brez konkurence. —	-	■
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po 6 vinarjev
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. ČeSark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica.
1 ivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Remžgar, Zelena jama. Košir, Hilšjerjeva ulica.	Svetek, Zaloška cesta.
Stiene, Valvazorjev trg.	Likar, Glince,
Sušnik, Rimska cesta.	Strkovič, Dunajska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.	Klanšek, Tržaška cesta.
Kleinstein, Jurčičev trg.	Tulach, Dolenjska cesta.
Križaj, Sp. Šiška.
-*i
*
Restavracija „A U R OR A”
Vi« Gr. Oarducci lO
Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mes ce v gledališču Apollo v Rimu
prvi oig;anslt.i srtosKo-ogrslti zbor
* '"“HUHGARIA s3‘
pod vodstvom ravnatelja Štefana Krema.
Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke.
Narodni ples „CZARDAS*‘ v kostumih.
---------©S---------
Vsaki večer konoert od 7—12 ure ponoči. — Vstop prost.
Toči se izvrstno pivo G o e s s, od danes napr-j bavarsko pivo B o o k,
Goessalvator.
Za obi’ni obisk se priporoča prav toplo
Gr. DominoB, restavrater.
<3£><3£><3£><3£<3 v <3£><3
&
m
m
i
i
i
i
a
VVDROVA t TOUARNA |
HRANIL s fe PRA6A-VHI
„UYDR0\M'
la dobra žilna kava.
olroSka moka. oblati in drugi
j
torna vso noč odprla. Kavama .Central' - Danes in vsak dan • koncert
d.u.r».njsli.ega dnmsltog« elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem	Stefan	MihoLČ	kavarnar.
©©
najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vinarjev
naprej. — Čudeži!
„Helvetia“, ul. Barriera 19
Gramofoni in plošče..
Velika zaloga plošč s slovanskimi komadi od K 2 naprej. 0000000©©0©00000000000©©©0©©0©©©©
V
§ pom lab i ti kostumi
za datlje in deklice so o ogrompi izberi o oseh najnooejšidj baroah, kroju irj ozbujajočega cliica po priznano nizkih cenah.
Velika zaloga rjarejenilj oblek. zajospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice.
cHngleš^o skladišče oblek
cBernatooič.
Ljubljana Mestni trg št. 5.