li O Ii. - štev. 31 ■ -------------- KOPER, 1. ervgusša 1951 ___________:_____. • . 1 ■ '•- > ■ '■■■*$!#£■- w*m_ Cenar 3 din • ■•■•^ •?&“ ^{SA'-'X *» J2m fiavpadatäUi ulucpL - f»a^ •'- •>£ ' i ZASEDANJE ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA i NJ S 13S üäSS©ä IJU V ponedeljek in torék jejSbil-o^v ItaSprslfcln't'lgledaiH&fiuP-r .»adaijevanje .tretjega rednega izaSadainija Istrskega okrožnega ljudskega ' odbora, ria katerem" sotsMi skaraij vsi -defcig-atii zasedanje je zaßsl tdvairilš .Ernest Vatovec, ki j«, poprav M ■' delegate- in ipoiväbljori-e goste,, me& ■ Kater trni šo budi tanand-ant- V-UJA 'pöliBäwaiilt Miloš Staimsitiovič in brganizacijski se-(ktetair oikrotžinega komiisajfa . Partije tovariš Pavlin®, Takoj zatem' je: zasedam jie .pozdravil 'k-omaind-ant VUJA Miloš Starnato vič; Nato -je predsednik Istrskega okrožnega .l judske,g a odbora Jufij Belti-àm imel daljši govor, v katerem je 'olbraziožil nove odloke in njihov ipomen. ■Po poročilu tovariša Beltrama je , Skupščin-a po treh1 .urah , presledka. nadaljevala z diskusijo o obrazložitvi novih odlokov. Prvi se je izglasil v diskusiji tovariš Ràdo Piäoit — Sokol, ki je govoril Kmet m delavec na now! gospodarski -poli Uspehi v razvijanju našega gospodarstva in'pa 'znatna pomoč sacisill-sftčnie 'JuèdSila^je ‘ (ÄndgaCäjo, da" sitio-pamo na novo .gospodarsko pot, .na poit, kj sprošča gospodarsko iniciativo in omogoča izmenjavo blaga po ponudbi in povpraševanju. S tem se 'bistveno in odločilno spreminja pot našega dosedanjega gospodarskega razvoja. Posledice màljlUip vajine sa zahtevale, da je državna uprava posegala z različnimi ukrep; v gospodarstvo, s katerimi je na eni strani oskrbela prehrano.-mestu, a na drugi ist’rani dà tudi zagotovila kmetu potreben material za njegovo proizvodnjo in življenje. Blagovna izmè-rtjava je zaradi tega v .znatni meri tekla preko raznih kart, bonov in nakazi!. To ’je imelo tudi znatne slabe in škodljive posledice: na eni Stranj je razdeljevanje blaga in materiala preko kart, bonov in nakazil mnogokrat hromilo gospodarsko prožnost in iniciativo, a na drugi -strani Pa zahtevalo vzdrževanje znatnega državnega aparata-, tel' je bil zaposlen z razdeljevanjem, kontrolo in z obračunavanjem kart, bonov in nakazil. Jasno je. da je bilo to stain-ie, dasi za določene razmere in za določan čas potrebno, vendar nenormalno, ki ga treba odpraviti. Gas odiprave tega -nenormalnega stanja in prehod v norm aldo stanje je nastopil. Skupščina ljudskega odbora je - s svojimi odloki ta prehod potrdila in začrtala pot nadaljnjega gospodarskega ir^avoja , Istrskega okrožja. V čem so značilnosti neve p-öti gò-gospcidansfcva? Temeljna značilnost nove poti v gospodarstvu je, da delovni kolektivi-prevzamejo proizvodnjo fti upravljanje gospodarskih podjetij v svoje roke. ,Ne .gfleid-e -ria šeikot lastništva bodo industrijska podjetja, kolikor še niso, prešla v upravljanje po delovnih kolektivih, ki jih Sestavljajo de-■tovot iirii' -namieiščemic-r ddtičtoCr 'rftti-šthijhkiih ipcIS'jeitij.’Tuidl!' V kmrtvrtvu bodo kmetje proizvajalci sami odločali ° svoji proizvodnji, o prodaji svojih proizvodov Kot tudi o nabavi -materiala im opreme za--svojo proizvodnjo. Splošne kmetijske zadruge, ki obsegajo sko.ro vse naše kmetijske proizvajalce, bodo v tem pogledu Odigrate pomembno vlogo in povezovale drobnega kmečkega proizvajalca, kateremu bodo zagotovile pravično ceno za njegove proizvode kot tudi potreben material za njegovo delo in proizvodnjo. V gospodarstvu se mora uveljaviti princiip gospodarskega računa, kar pomeni, da bo v nadaljnjem gospodarskem razvoju ostala in se mogla razvijati le tista gospodarska dejavnost oziroma podjetje ali obrat, ki bo sposobna s svojimi lastnimi dohodki pokrivati lastne izdatke im doseči potrebne presežke za nadaljnje gospodarsko razvijanje in utrjevanje. V gospodarskem .poslovanju se odpravljajo karte, boni in nakazila kakršnokoli vrste in oblike. Splošno in ediimio nakazilo ža nabavo katere, eakoli blaga ali materiala postane dinar. Preko dinarja se bo obračunavala piada-, plačevalo tola,po i,n. usluge. Dinar je odslej ed.no merilo v izmenjavi gospodarskih dobrin, v računu doinosinctsti 3ii nedanaaiiosti posamezne gospodarske panoge, podjetja ali obrata. Za dinar se vse kupnje in za amar se vse prodaja. Posrednika -med din-airjem im blagom ni več. li- cerne blagu se odrejajo preko tržnega mehanizma ponudbe i-n povpraševanja, ka-r- bo imelo za posledico, da se bo za posamezno blago "ustanavljala pravilna, realna cena, to je cena, ki bo v povprečju ustrezala •Vrednosti blaga. ; S tem je na eni strani minila 'doba obveznih odkupov kmetijskih pridelkov, a na drugi strani pa- tudi minila doba administrativnega urejevanja tržišča. . To bo imelo nujno ' dvoje za naš nadaljnji gospodarski razvoj ugodnih posledic. Na eni 'Sit-rznj bo kmet preko tržišča ugotavljal koristnost in donosnost svojega dela, ki ga bo usmerjal v smislu tržnih potreb, kar bo dvigovalo njegovo gospodarsko inl- (Naidalj-evanje na 3. strani) o ufaizn-it» .vprašanjih v--, .nagih toVar- «Si "'&*■; m ' ' Tovariš Celestin Kozlovič je posegel v diskusijo z nekaterimi vprašanji- sprostitve trgovine. Tudi 'Erml-nlji Mediica se je dotaknil v diskusiji raznih vprašanj v kmetijstvu. Rekel je, da bodo-naši kmetje- imeli možnost si nabaviti več sredstev kajc-oiri doslej, da bi talko povečali. prOizvoidmjo v kmetijstvu. Nevarno pa :>o pni -tem', da se. .pojayi špekulacija, proti- kateri se bo potr e'ki o hajostrielje -bariti. Delegat Kluift -je’zateim diskutiral o cenati vina in pri tem naglasil, da 'Ort ini zà to, da se Vin; podraži,'češ da bo to dajalo povod 'nekaterim velikim kmetom 1 za -uvajainije ' špekulacije.' Končno pa je še dejal, da tobimo .potem videli Kalkio bo. Viljem Tiirk, "delegat Iz Sv. Antona je na kratko povedal, da so novi odloki .b-reiz ..divama kor, alk -, naprej in da ho - Zarije tudi glasoval. -Se-. Josip BieriZain iz I-zple je govoril o n-e,katerih idošedanijih . .pomanjkljivostih p,ri izvajanju raznih sklepov in odlokov. Tako. je zadeva z dovoljenji za prehod v. Jugoslavijo še vedno nerešena. Končno je tovariš B.enžan poudaril, da njiSe -Okrožje mara miujino- spadati *•. /im' mT« « ; 4g-i ’ii>cd Jugošiaivijo. 3-bva:r;iš Fibnda iz .. pLtifensSBs ‘Isolar .sprožil vipfäSanje cene sc'.';:. ' ' Vsem diskutantom je ipotem obširneje ' odgovoru. ' tovariš Baltraim:, Ko je ifirihail imm-ßn »«rihr odlokov , je in.a .©rimer ' odgovorit, da gredo tu predvsem, zaslwge socialistični Jugoslaviji ih da-'bo ,s-sprejetjem.-teh odlokov- dana- rnoižinost1 n^šiim kmetom, ■da lahko.iprodajajo-svoje .pridelke po vsej Jugoslaviji,, od T;ri®iava do Skop-ilja. 8 tam-Je,, tovariš B-eitegmi rekel, da je ob ameni c.rtgoiv-c.r-iJ na vipirašan-j-e B.ei'žan.a» Za cene. vina je -r.elkel tovariš Beltram, da- se bedo, povišale jn .da bodo - omogočate in-ašiim kmetom -več je, dohodke.. Samo je trab a -vedati, da- 'boi -kmet tudi kupoval -drago., Za-špekulacijo.ipa,,bedo tako imeli kmetje v-adno -manj možnosti', ke-r ne bodo . smeli; navijati cien.. Sicer teh -pojavov v začetku bo, toda urad-za - cene bo moral tu intervenirati, kajti z nižanjem če.n- se b.0': idejiàhsiko i-istapnjciva-l življenjski standard;? Z novim finančnim 'Odiokcim je ipcijaisnil -toiv,' Biattram -bo -ceno v.sdh monopolnih'.predmetov določala obl-äst in -tako bo .tudi s -soiljé'." Z a. tM je -še- .tovar-;! ■ BaJtram, govor ii o-' plačah ter . ip-ciudaril,- da. se bo moral vsakidd ipctruiditi, da .bo Čim «,'»eč zaaSiižil. To bo dosegal 2 nadalj-•lijiim. izPol-nijevstóijem im :'-i,zabraž-eva-n-jàm itd. Nato s-o na akupišči.ni prečiitaii nove oidtakp: -ila vsaìKièga ipolseÄ-j - temeljito pretresli. DiSkuiSiija o ddlokih ' j-e trajala vas driuigi dara zasedanja. Ker so .v- ineikaLerr.ih - cdkikiih ,n-a padlagi' dis-. ikuiSiij&i-siptsmeniiii nekatere stvari bo to razvidno i;z cdil-oikov, -Vse odloke so, delegati, soglasno tipreijeti. V nadaljevanju dnevnega reda, po -spre-je-tjiu odlokov, j« skupščina odobrila tudi nekatere adilcičibe. Po sprejetju odločb je tovariš Julij Beltram .predlagal za .izv-cili-tev dosedanjega začasnega višjega, javnega tožilca ■ -tovariša Buriana v statn-e-gai višjega javnega .tožilca. Delegati so soglasno glasova® za ta- ‘predlog. Za zaključek je še -«pregovoril tovariš, 'Gin,p Gciblbo-, ki je med .drugiirni rekel, dia- ipoman.i sprejetjie teh novih o-dlokoiv zgodovinsko važnost za naše o-krožije. Ko - je- -razlkriin-kal iita-liijanske: iredeintfcte im -šav lniste itar komiirafor-mi-ste 'je , tov. Gin,o- .raket, da-smo za Vse 'to lahko hvalelžni sdei-ali.stični Jugoslavi.ji, k:i naim' frpótók Za -zgra--diitav so.ciaiijiizma v nEš-em okrožju. -Po doilgotrajniem odoibirav.anju So se: delegati razšli. ; Zasedanje je pozdravil komandant VUJA polkovnik Stamatovič JUGOSLOVANSKA VLADA BO ŠE NADALJE PONAŠALA ISTBSKEKC OKROŽJU Tovariši odborniki! Doivcliite mi da v ,i;men:u Vojaš-kte u-prave JA jugoslovanske cone' STO, ko idlairi-es prvič priiisostvujem- zasedanju vaše okrožne- skupščine, toplo (pozdravim -izbrane ljudske predstavnike ' Stovenlćev, Italijanov to- Hrvatov Istrskega okrožja in da vam že-illm 'uspešno Id-e-lo ,za dobrobit ljudstva -in za vsestranski -razvoj tega aze-m-lja. .Okrožna skupščina, razpravlja danes o važnlih zakonskih odlokih iz gospodarskega podračja, -ki spadajo med najvažnejše odloke, 'kii jih je pd skilapa mirovne -pogodbe do danes sprejela 'ljudska oblast ina tšm ož-em-Ij-u. Ti ukr-apj, -ki 'jiih «prejemate,' šo -V" iinte-rasu 'detov-ntega ljudstva' in- težijo ža izboljšanjem žiViljieinjslkliK '' p-b-gdjev- de-la-ve e v mesta in vasi, za pospešitvijo "gospodarskega razv-oja na tem ozemlju -in -za tena-, da določijo fliirazlaiiSiv novih tovariši im tovarišice, odborniki! Pajiašnjeiriu zasedanju Istrskega o-krožne^a 'ljudškega odbora so predloženi v disknsilo in odobritev odloki, ki bodo pomenili v nadaljnji izgradnji Socializma velikanski korak naprej. Odlok o finančnem sistemu v bistva •spreniinja odnose proizvajilcev do ustvarjene vrednosti in bo zahteval Spremembe tudi ria ostalih področjih naše finančne politike. Nas je doletela prijetna in častria dolžnost, da tridj -z zakonskimi predpisi nadalje ri-resničujemo sanje delavcev in onih, ki so skozi stoletja v imenu izkoriščanih dvigali glas, se borili in umirali-za pravice delovnih'ljudi proti iz-koriščevakem. PrtSdioženi novi odloki in spremembe nekaterih prejšnjih dokazujejo karakter naše ljudske oblasti, ki svoje napore usmerja v prid človeka. fci dela. Naši delovni ljudje vse bolj neposredno pristajajo gospodarji svojega dela }n bodo z novih» finančnim odlokom dejansko postali gospodarji naših tovarn in gospodarskih podjetij. -Mislim, da nam ®e bo nihče očital neskromnosti, če resnici na Udbo povemo, da je to prvi primer, ki se je- kdaj izvršil v zgodovini in rie slučajno prav na jugoslovanskem teritoriju. Razumljivo je, da gre zasluga za to predvsrim socialistični Jugoslaviji, ki je ne samo s sreBstvi omogočila te tako globoke spremembe, ampak tudi zato, ‘ker je to rezultat njenih' izkušenj v izgradnji socializma, njene dö-siedinp-sti, vere in zvestobe «Jo delavskega razreda, do socializma. Zfesluga za to gré tuđi riašim äelcvriim kolektivom, ki se:;*na nvdjšb dblovhih mestih ‘bor-jz, ta bi Ciinprej zgradil» čvrste osnove socialističnega gospodarstva. Nihče ne bi mogel primerno prid-črt»1! p?mena teh ukrepov v njihovi daiUncseznösti, M hRirati pomenijo obsodbo sovjetskih birokratov, k» so delavski razred ;òroaMi s:\ditv Oktobrske revolucije, pnt-inili narode v državni kapitalizem, kep niso hoteli, niti si prizadevali najti pot v Socializem in iz caiekc eö ustvarili moderno ječo narodov.1 ■ • Tovarne delavcem! Ta klic in zahteva delavcev je pri nas postala — stvarnost. Pomislite na zadoščenje naših dblEvcev, ki veda, da so jih za-rton zasedli in držali v rokah takoj ro prvi svetovni vojn», ki vedo, da so jih delavci v Italiji zaman zasedli in osvobodili po drugi svetovni vojni že r-ekajltrat j n zaman Čakali, da bi jih vodstvo KPI pozvalo v boj zanje. Izdalo prvič, izdalo jih je drugič in tretjič in vedno pod oportunističnem geslom, Uda še ni čas«, da je treba voditi »pametno politiko« in čuvati enotnost nič manj kot italijanskega naroda — in delavce celo proglašalo za izdajalce in lažirevolucionarje. Da delajo prot» interesom delavskega razreda Italije, da so kratko in malo prot» svojemu narodu, in vse to zato, ker so čvrsto zahtevali zase tovarne in oblast. Onorevoli;»« »n senatorjem ni bilo mar za delavski razred. Izvrševali so povelje iz Moskve, ki ni hotela, da *1 delovno ljudstvo Italije prevzelo usodo v svoje rc-ke.-ker ii ni šlo v račun, da bi italijmto-Vj delavci poželi vse sadove svojega dela, ne da bi pri tem partecipirala- brsta iz Moskve. Delovni 1 jel 'z -v ps-šen» okrožju imajo to, za ker so sc borili in samo zato, ker sn sledili vodstvu KPJ. , Dovolite, dri nnlnréj opišem osnovne zn->č!lr,cstj najeažnejših odlokov, o fc.aterih mora IOLO razpravljati danes in odločati. Sprsiaeiiita odloka o delavskih strelih V našem gospodarstvu obstajajo določeno anomalije, ki jih težko razume, kdor ne pozna naših razmer;' Imamo. socialistično in privatno lastnino proizvajalnih sredstev. Četudi je obratovanje obeh odvisno od proizvod-»ijh pianov in oskrbe S surovinami Od ljudske oblasti, ki tudi razpolaga 'S produkcijo In so tako onemogućene večje akumulacije v privatnem sek* 'torjii, vendar stoj. v odloku'o delavskih svetih ražlgca v 'tfpmfieteiiicäh upravljanji delavskiii» svetov 'med socialisti»: tiimj in privatnimi podjetji. Medtem ko so delavci v socialističnih podjetjih Odločali v upravljanju, so v privattfšh podjetjih samo sodelovali v upraèi, kar je pa bistvena razlika, ki jo odpravljamo s spremembo odloka, ki je' predložen današnjemu zasedanju, "se določbe prvega spremenijo v toliko, da delavski kolektivi po svojih -delavskih svetih upravljajo in odločajo enako v privatnih kot v socialističnih podjetjih. Z novim linančnim odlokom bodo delavci-v teh podjetjih deležni istih- pravic in ugodnosti kot v podjetjih socialističnega sektorja. Razlika je samo v ten», da v privat- nem podjetju ostane lastnik direktor, v koliktjr ižpoinjuje pogoje predpisov in1'oprŠtlja delo'zakoiito. Te spremembe odloka o delavskih svetih so potrebne iz dveh razlogov: prvič zato, da se izenačijo delavski kolektivi v kompetencah, ker je prvi . odlok delal krivico kolektivom v privatnih podjetjih in drugič zato, da.bodo delavci enaki v pravicah, ko bodo po novem finančnem sistemu razpolagal; z akumulacijo. Te spremembe so praVilne in'pravične,'zato jih IO SOLO predlaga v odobritev.' Tega ne bi mogli v celot» razumeti,' če tie poznamo odloka o novem finančnem sistemu, ki je res nov in najvažnejši med Vsemi, ki so predloženi zasedanju. smiEffl V prv-j etapi našega ''socialističnega rSzvojh se je ukpireninU takg iir.erio-VS'riii i’ađrrj'h išlrtflivrlt .sbčial-ižerrr, ki je bil za to dobo neizbežen, zaradj Os-novne naloge ljudske oblašti, dà zajame iri ustvari -sredistvBi za šioicialiisti-č-no gespodarstvo in’ da prep.r-eči i-Zko-riEičaVrij:e. To halogo smo' v .glavnem že izvršili, toda kar se-tiče upravljanja podjetij od strani proizvajalcev, le formalno. 1 Delavski sveti namreč zaradi- si ar eg a finančnega sistema niso imeli tiste-materialne baze, na kateir-i bi počiVaili1 in se razrvijaiH. To pomerit, da niso bili delavisk-i siveti tisti, ki bi riazpölagaii s kttniSh-im finairačniii« effektcirii 'podjetja, niso Bil-i tisti, ki bi cdllcičali, kako naj se uiporiabl do-hirerf, k-i so- g-a s svoljim' delo-m ustvarili'. "ta ‘ " ' ,'n ' ; Tako iimieinovatiii admiimstrativni socializem je imel svoje pozitivne 'strani v žri zgoraj omenjenih, in izvršenih nalogah, z druge stran-j pa je limel vristb negativnih p'ois-ledic. Zaradi nizko razvitih proizvajalnih sili i-n istočasnega negiranja delovanja zakona vrednosti, ki Se je odražalo ske-ai de-tajta-e plane,, SkoiZl podrobno odrejanje' furi kič ion ir a-rij a proizvodnje po' Upir-avmih órgahihi--smo 'Utrpeli veliko 'škodo ‘na produktivnosti deta, -ki je marsikje upadla n-asiproti predvojni,'na kvalitet- in asötttmanu. Na zniževanje produktivnosti dela je predvsem v-pli-vala močna tendenca -le uravnilovki v samem plačnem ‘siste-muil, j ka-r je bila posledica sistema točk, nakaizil i'n drugih privilegijev, ki so jih delav-ci m nameščenci prejemali. v'maturi. Razpon med najnižjo jh najivlšjo plačo1 prišitevajoič k osnovni plač; tudi vrednost točit, nakazil ih drugih bonitet Je sàtrrno T:2. Zaradi gornjih negativnih posledic tudi rezultati pomoči Jugoslavije, ki jo j-e vsa leta .dajala1 Istrskemu okrožju, niso toliko vidmi, kakor bi sicer lahko' bili. Zato da- b; .napravili, korak dalje J: izgradnji socializma na našem teri-pri.ju predlagamo .danes nove finančne odloke, ki morajo postopno odstraniti prej naštete negativne posledice -in prinesti nov polet našega go-sp'Odarstva'.in s tem ustvariti pogoje Z'a nadaljinje . dviganje življenjskega standarda delovnih ljudi. Kako ■ M vplival novi finančni sistem na dvl-g produktivnosti dela, izboljšanje kvalitete im asortimana? Prevedba delavcev v nove grupe M plačilne razrede,- k; jo bodo izvršili delavski sveti ■ oiz-irema upravni odbori, 'bo -omogočila, da‘si. bodo delavci, k; se trudijo in Jq vlagajo vse šile;-da-bi bila proizvodnja čim večja, imeli-mekajkrat večjo plačo kakor pa delavec, ki mal-O die-la in slabo izpolnjuje svoje obveznosti do družbe. 1 Tudi o-dnds plač med kvalificiranimi irr nekvalificiranimi delavci je bil podoben, kar ni v .delavcih vzbujalo -Mteresa zà izobraževanje ih izpopolnjevanje. Tudi v tem pogledu bo nov plačni sistem prinesel' bistvene sprel mem.he. Öruig'j od osnovnih momentov, ki 'bo stimuliral delavce v podjetju, je rtovf način delitve' dobička. Danes ' je 'bila Situacija takšina, da je šel pretežni dei dobička-'v buidižet z neznatnim 'pifieostairikolm pa j-e raapal-ag-alo ■podjetje. ", po novem fiin-amitoiem Sist'emu in dri« ffltvf dobička' bo' šlo dà celoth-ega dó-bt-čka do 10 pd'stotkrov za razdelitev meri delavce kot njihovo udieiležibo nà dtÄöffcuJ kair zniaša po izdelanih ra-■čoimifi' za 'industrijo okrog 19 'milijonov. Fritìli®»' 'toliko ödlto'öe na- .rezervne fon de pod jeti j: oStairiek, ki pa znaša "okr-oig 114 'mülijori'ov, bo delav-■ski ,'gvet razdelil na iinvešticije, ža r'a-'òiònalizacijo in za- investicije družb-e- nega stiainidainda. To pomieini, da bodò ■delavski sveti 'o'disle-j raapalagalj namesto, če jemljemo razmerje z dose- danjimi 6 nSlijani z'okrog 150 mili- ' |fli. » ^“l,# sik-eii delitve dtbéickà bo- 'Seveda tudi v trgovini, gos tirisi vri, prometu in graidnjah. Z dioibičko-m ne bodo razpolagali sarmo delavski sveti v socialističnih podjetjih, temveč tudi delavski 'sveti' v privatnih industrijskih in javnih podjetjih. Od celotnega dobička bo potemtakem odpadlo na ibdldž’et' le okrog' 40 miri jenov dinarjev, kar pomeni 20 Odstotkov od vse akumulacije. Od tega pà b-o zopet ' O-tipadla najfri-ahj 30 ‘ odisitotikov n,a krajevne ljudske odboée, ria nčk-at-are pa do 90 adstot-k-ov. Delavski1 sveti bado v okviru svojih možnosti lahko prispevali za in-’ vestičijsk-e pofif-ébe krajevnih oziroma rrjest.nih ljudskih odborov . iz svojega fónda jig investicije.. S tern bodo dosegli večjo z-aihterfesiranoist' krajevnih oziroma mestnih ljudskih odborov za poicljetja na njihovem teritoriju. Delavci kot n-epošređlni proizvajalci pa bodo imeli večji interes ina sodelovanju v.ljudsk-i. o bi àsti,.- k-er -bodo krajevni odbori razpolagali s sredstvi, ki jim ji'h bodo diala podjetja. Nadaljnja stimulacija za podjetja kakor tudi pogoji za samostojno u-pravljanje podjetja bo tud-i partecipaci ja podjetja na devizah, ki jih bo . ustvarilo s svojim izvozom. Tudi vprašanje .amortizacije bo rešeno-tako, da bo -razpolagalo z njo podjetje oziroma delavskj svet za velika popravila in obnovo podjetij. Pri tako veliki udeležbi delavskega kolektiva na- dobičku, pr j takšnem svobodnem razpolaganju delavskih svetov z ustvarjeno, akumulacijo bo delavski svet brez dvom» zainteresiran, da zmanjša sedanje visoke režijske stroške n-a minimum, da očisti podjetje vseh delomirznež-ev in vzdržuje v podjetju samo po-trehno- število ljudi, da skrbi za • dvig kvalitete svojih izdelkov izaraidii- begia, da doseže na trgu .Čin»- ugodnejšo ceno, da štedi s surovinami. Celotni kolektiv pa ho- z.a-rad! .pravilne ureditve plač .in udeležbe na dobičku zainteresiran ria nenehnem dviganju produktivnost» dela. 1 Vse te mere in ukrepi delavskega sveta in kolektiva k-ct oelot-é bodo omogočili, da se sedanja akumulacija, ki je razmeroma mizkjj glede -na plačni fondi-'dvigne- in podvojijo sredstva, s katerim»"bodo razpolagali delavski sveti; - Novi finančni sistem je torej postavljen tako, d:a v celoti zavisi mi delavskega sveta in delavskih kolektivov ter -njihovega p-nizadevainijri,: kakšne bodo njihove' plače, 'kolikšna ■ njihova -sredstva-, - s katerimi b0ido raz*-polagali, in s kakšnim- temipom 'se bo 'dvigni -njihov življenjski in družbeni stand-àrd. Nadaljevanje na 2. strani. 1 organizacijski, sistem -gospodarstva Jtako, 'da za-varujs papalino iniciativo ih odildčavarije -neposrednih proizvajalcev- za' izboljšanje iprowcidn-ega iprocesa -iin razdelitve vrednosti viškov ■proizvodnje. S tern se ,na gospodarskem ipodročj-u Skrči vloga v ljudske oblasti na splošno kontrolo, na usmerjanje, a ipriihaja do polnega izraza upravljanje gospodarstva po delavnih kolektivih. Zakonski odloki o gospodarstvu, k» boste o .njih razpraviJjali, ipose-gajo v ,v,se v.ej-e ■ sospoidanske- dejavnosti, prvenstveno v področje blagovne izmenjave, a zatem tudi' v področje kmetijske in- 'inidluis.tr ijisk-e proizvodnje, neblagovnih msliug, sistema nagrajevanja' i-n socialinega zavarovanja delavcev i-n ,uslužbencev, novega finančnega sistema ito Vlo-ge delavskih svetov itd. O teh ukre-piih bo vsekakor podrobno. govoril, predsednik IOLO tovariš .Beltram v svojem referatu' o 'pr,.edla-gariih 'zakonskiih predpiši,h, zatp se .ne .bi na injilhlizaldr-ž-eval. Vojaška uprava ipbzna printìiipé,. na- Ikateirih sloniijo,. ti Ukrepi, iri potrebe jpo 'dodatnih finančnih in materialnih sredstvih, ki jih inora dobiti "ođ vlade FLRJ. Vlada FLRJ je do -sedaj dajala Vo- jaški upravi JA zinatnp p.omqč zal ■gospodarski Oäi.evarriD', dà je 'sedaj čas 'prirla-riieritriririih : pkjčif-hic. IzgMdri; ''' da- 'šb zap san oev-ropskl "d-lplomOti ostali le-tös prvič -pö' Zadbji Vojni tot-ilko časa v prestol,nicath; da bi bili n'a tekočem s svetovnimi dogodki. f Svieibòvn^ javno mnenje največ sfe-ved-a -za,nima :kor;ejsko;''bojišče, pogajanja za:'/premirje, ki- so se -začela V Kriésoingu že pred meseCèffi’dni; dalje zadeva perizi jiSk-eg a petroleja, Vprašanje nove italijanske vlade, francoska vladna kriza, vključitev' Francove Španije v Atlanski pakt in talko dalje. '■ V Kaesongu še sestajajo zastop-nilki Združenih narodov in zastopniki Severnih Korejcev in Kitajcev skoraj vsak dah, toda doislej n-iso 'pogajanja-‘prinesla ničesar pozitivnega; Severnokorejci i-n- Kitajci predlagajo,"-haj--bi 'vs-e tuje 'sile zapustile korejsko bojišče; medtem * ko Zastopajo ■ Američani iri, predstavniki -' zapadnih Velesil Stališča, da - marajo ostati v Koreji ob,rožene šile Združenih narodov in to' zriradi ‘tega, dri1 bi zaščitile demokratične pravice korejskega-ljudstva. • Poudariti pa norme, da koirej-slko ‘ljudstvo ne uživa1 nikakršnih demokratičnih pravic, temveč dri je izpoistavljari'o najbolj grobemu Izkoriščanju s' strani Sovjetislke zVeže in domačih izkoriščevalcev. ' Ce- 'goVciri-trio 6' ■ 'SbVjetelki zvezi, moramo poudariti; da je ona ostala datteič' od korejskega konflikta, todri Vés svet je pf-enTičan. dri 'še Severna Kor-ejri nebi mogla bdMtr Bfez podpore ' S-ovjetskie-' zveze. Kamuflaža 'Sovjetske zveže1 je le krtokri, katero' je 'svet' äp'özrial 'v toku zadnje Vojne.' Kljub ‘Všeimiu pa uprimo, da še bodo pogajanja tigodno končali», ker se ’ tako Sovjetska" zveza kaikoir tudi Združene države Amierike boje izzvati novo svetovno vOjno. Pordičila iz Kaesong;» javljajo, da 'se jè stališče! obeh delegacij zelo približalo ter da je upati v pozitivno rèsltev pbgajanj. Nrijvečje težave so. v teirh, ker SeVerriii’ -zrihtevrijo umik tujih" čet iz Koreje, čemur «e glavno 'jiovelijStvd' Zldriužteiniih nainodov) pro- tein pogledu svojé pomiiS'lékè in. to zarod) tega, ker bi 'lahko "Severni napadli juižno Korejo, če -bi' ostala nezaščitena; ter se na lahek'način polastiti ' Južne Koreje. Te dr:1» rimo -'roe:1 i ipr'-.Viko brati kot reziidtrit iniačefr-irarie tiskovne konfe-rrrce'vnsto' članSeov, ki jih prinašata ‘nformibiTojevska f lista ».L’Uriltà-« iri nil ' Lavoratore'«. Avtor teh člankov Je mam žezna.mi »moralni barec« Vittorio 'Paceara»; ki re je ponovno znašel v naročju svojiih starih prijate-Joev-vzgojiiiteljeiv. O vsem 'tam .ni vredno, 'da b.i človek spregovoril besedičo, ke,r .nam- je že' od' zdavnaj jasno, da i.n.formbiro-.jeraci1 cistainejo dosledni samo enemu načelu, to je ipooluževati se vsega; lažii, Jkar'najbol j moreš, ,pa bodo ljudje od vseh laži «tekaj vendarle verjeli. 'Ker prič govorimo o slav,nem »Vittoria)«, ki 'se"S pofriočjo svojih Vzgojil tel jev preko 'tribune' Unità on Lrivo-ratorea, napenja kakor žaba, da bi ga ipòslùSail ves avét in 'b)i talko' pdatril še ibcilj1 äiavein- v odkrivanju »rfoviih ■rean.iio« -k jih -viprašamo reda radi: -»Mar Vam- je' gospoid'le' iinfarmibirOjeva ei pot retin a 'moralità . poidpora nemoralnega Vittoria Počcecaia v borb1, proti scciial-iištjčn.i- ,'Jiugoislàvijt? Zakaj gospodje -i'nfórmbìrojévol, ko že govorite, o nas, zakaj ne poveste javnosti, kdo je . ta, iki govori?« Ker sé n nova resnica // osim. je to pótrèbimoe ' pojasnilo i»ne-'hotei ijSizmuzntilo«; "vs.im -sbon» mi. • po'-.rriaga'i da b‘o,: brateč iaže prišel,do i . •resMce. Poglejmo testilo »m-ašega hrabrega t'oVarišai«: krikio ‘je 1943. .lota 'dö' osvö-ibodli.tv-e- Umaga išedldl doma iti izkoriščal 'häiVÄost .našega tovariša Ber-'n ča -Pavla' im" -Cištallih ii'Z Umaga, — re reldiii in pijrihčevril ria raiciUn zbrano 'Pomoči, ki hi jo mor,ril oddati 'parti-Ää'nom. Z osVObödllfVijo Umaga i'943, leta ipriihaja ha dan 'krik-ór martinček ■naš '»heroj«, da bi s prvo borbeno fe il&šmjo izariA- svoj hrabri gobec v -gnili''"cipórtùiriìizeth; Najbolj vedo tovariši tiz lUimaiga, kako je slatin! Vittorio brezglavo bežrij proti Pazinu, .'da bi oid tod dezertiral in, skrivajo še V k atomo lomu Crni-grad, ipriipr-avlj.ai novo zaiklonilišče v' Trstu pri fašistp Quaidramte 'Mariu. Né bi bilo napačno .Spomn.i'ti1 ■ bralce' im žive borce na-ihrribrb vloi-O kom ear ja«, ki j-e - s 'svojim zgledom pripravil likvidacijo taataìijoria Alma Vivoda, Prav gotovo bi Stavo, ki je imel »vzvišeno časte, da se slikK vta'kuipihì s-»h opini im to-varišam» —- slika,"ki - jr# pMhrißa »H ■Lavoratore« z dne 23. juil'-ja t. 1. — moggi -reka,j inoivedati v idotoro resnici •»hrabrega borca«. Kadar -nam Informlhicojievci prikazujejo n ašegri heroja kot’starega borca za emartciipacifo delavskega razreda, mil miniti,‘ ki bi se poi toeriedah »heroja» morali šete '‘irpidllti,' imatrio pravico vprašati, O 'kakšni' emaricipa-ictji idalavskogri taZrada je 'gavorri. Alfi’ »hcrOj«1' motdn "misli na’" triko emahejpacfrjo, ki.ibi njemu dovoljévà'lri 'izkoriTčati^iticvrir.iBtVo, zaiuptò'j e in avtor,iitetb 'Ijuidske' 'Oblasti ‘za óèksM-■alirie ' odinnsé z nagimi materami, že-rfamii ' :h: sestrami. 'Mar':|"i’ri:fo,nrnibiro-jevci mislijo, da se ,iiz 'Sipbihlri.a ljudi iahtóo1 zti-riše svinjarija,' Kf' jo- je -po-čeri-jEil v iM.iljah é A. Pobégo, v Umagu z fc. POtcacriii in z osfaiUhii, 'n-ri-šimi nVaterami, "ženami ire seštrami, ki "Siri' morale tnpeti gnusno ponižanje zanosnih grabljenj »heroja«. Ali ' jè morda stačafjn-O miriš' »sitati borirlo« ip.to'nbüA jfavi®šifi .agrarno1 reformo, imoridai-hi -ga bilo treba' sipom-'riitii na ikolieiglriiiinoislt v' cidinirariu s Kozlov 'čem ■ F. " kat dom iitif Oritiem ■ Silva--no'.m; fašIsSitiiSftSirria MgiomVjfefha in Spiljom cima ’ SS. " Da Mi 'Stvar 'ibUlp; popolna', -naš »he-, .roj'« se sklteuji*'-‘ma '»priinioiiptetaast- ‘v iBöribi proti titovcem;«..' Za’ ' prtmeir »P'rin.'c'iipie.Ln-oistii, ki nam jo' je pokazal iv 'feiivOijonijti" -im' delu" Vittorio -P-ccce-crii, min' nalito naišitejeihO' samo 'tole: oportunizem, zloralbljainje, nemoral-''«fst. -Pijaračievanje, zaradi česar -se je morali skrivali ipred iljuttstvom iz Rettovi je - in Savudrije ma- seniku. Za iPrii.kirivanje svojega 5#etja' je ostala sam» ena gola, nev-zdržijiva »inačel-posti« — laž. . " ■ i Lazite združeni', moralne propalice! Vašim lažem naseda vsak dam manj Ijiuidii, ‘ker pmijtge delovnj-h ljudi Ju-•gr-rijavije, -fzvojeya-ne ina poti izgradnje 'sobi alfama dovolj zgovorno- govore isarne, pio sébi. .Delavski irazre.d ■ri ad al ju. je iavój'ò ip-ot' "resnice v borbi za zmago soclrilizma, ki vas bo pokopala skupno z reakcionarji vseh bartv na čelu s Staliinom!. Ivan Jukič -1- Iso. stranke Petòéhe, bivši ftnančn) 'mf-nistér, twtì-a veliko Vprašanje je, če mu bo to uspelo. Zgladiti mora nam-rfeč ' ŠteviJnri Vprašgiriija tako na šolg si;cm, kakor tudi na zunanjepolitičnem -'področju. '■ V 'zunanji poilititoi je Francija odvisna od Združenih držav Amerike, ‘kateri so se pokoravale, vse dosedanje povojne vlade, v, notranji pòjitiki pa razen gospodarskih vprašanj tatje via; do ; vpragäinje ikaitoiliäkiih šo-1., kat.erf je doslej 'poidiptrala država. Francosikl demiOkrjistjani, ki so -najmočnejša str arnika centiruma namireč zahtevajo:, dà mora vlada podpirati še . naprej katolišike šple, kar pa. stane ogro-mr no, če' hočejo sodelovati ,v. novi vladi. Italija je tudi preživljala nekaj čaša Vladno kri», tipdia v tena pogledu je šlo mnogo laže kot v Franciji. V Italiji ,s-e jg stvarno samo reorganizirala De Gaispenjeva hiäpä vlada, kjer je c»d'padlo neikaj aseb, katere sp zamenjale druge, tako da se v bistvu ni ničesar spreroein-ilo-, ra-7,en priimkov. De . Capperi bo vozil syojö barko naprej .ter, se ne bo. oziral na potrebe italijanskega -ljudstva, kr,ikcir .se n\ tudi doslej. Ostal bo še nadalje . hlapec, tuiji-h. jmteresov, . čer pra-v bo z ' vsemi silami, poskušaj to dltr.jvati. O zadevah v Italiji bomo podrobnejše poročali v naši prihodnji številki. ", ISTRSKI TEDNIK ____________________ sreda l avgusta 1951 ptrairi 9 _____ — ----------------- 1.. ... Sprememba v sistemu trgovine Nadaljevanje S T. stran® Dosedanji sistem trgovine, to je sistem treh načinov prodaje: garantirane preskrbe, vezane trgovine in proste prodaje, je bil na dosedanji etapi naše poti v socializem potreben predvsem' zaradi »tavanja življenjskega standarda delovnih ljudi. V razdobju, ki je za nami in ko so se zlasti v FLRJ vse sile usmerjale predvsem v kapitalno izgradnjo, blagovni faradi za široko potrošnjo niso narastali v istem tempu kot kupna moč prebivalstva, marveč so zaostajali, kar bi pri dopuščanju prostega delovanja ekonomskih zakonov nujno pripeljalo do tega, da bi se blago razgrabilo in da bi marsikateri potrošnik ostal brez najnujnejših življenjskih potrebščini. Nujno je zato Ibiilo z administrativnimi ukrepi preprečevati svobodno delovanje ekonomskega zakona ponudbe in povpraševanja. Ti administrativni ukrepi so bili zlasti: administrativno planiranje proizvodnje m potrošnje od vrha' navzdol do osnovnih enot, to je do podjetij, razdeljevanje osnovnih življenjskih potrošnih predmetov z živilskimi in industrijskimi kartami in z boni za vezana trgovino, obvezni odkupi, monopolizem v odkupih, adirai n istra,tivirao določanje odkupnih in prodajnih cen, ki mnogokrat «iso Imele ekonomske podlage. S temi različnimi, administrativnimi ukrepi je bil dosežen določen naj men, to je očuvanje primernega standarda1 za vise delovne ljudi1 pri razpoložljivih blagovnih fondih za široko potrošnjo. Vztrajati pri današnjem1 sistemu nia današnji stopnji razvoja bi bilo škodljivo in bi podpirali negativne strani tega sistema, ki so: 1. Proizvodna pddjetja so bila vezana na dioločen proizvodni plan, ki je bil lahko z 'ekonomskega stališča dobro ali pa tradì slabo postavljen. Prav nobene svobode niso imela pri spreminjanju strukture proizvodnje, še manj p*a pri razpolaganju s sredstvi in proizvodi podjetja. 2. Trgovinska podjetja niso delala po trgovinskih načelih, temveč so strogo razdeljevala »kontingente«, od koder koli so pač prišli; in ne glede na to, ali so po kvaliteti in asortimentu odgovarjali okusu in potrebam potrošnikov. Zaradi tega niso vodila borbe z industrijo glede kvalitete in dobrega asortimenta blaga. Neelastičnost trgovinskega aparata je še 'povečala dosedanji sistem fiksnih plač, ki jih je delavec in nameščenec v trgovini prejel n,e glede na to, ali je' delal ali ne, al; se je trudil za povečanje blagovnega prometa ali ne. 3. Z Iniciativo za povečanje kmetijske proizvodnje je dušil odkupni in izvozni monopolizem., k; je kmetu onemogočal, da bi trgoval s svojim blagom, da bi trgoval zlasti s FLRJ, kjer bi za svoje proizvode lahko dobil višjo ceno in marsikatere artikle, ki jih doslej ni imel v zadostnih količinah (na primer las, gradbeni material, žito itd.). Njegovo iniciativnost 'sio odbijale tudi nizke monopolistične odkupne cene, ki; v nekaterih primerih niso niiii krile proizvodnih stroškov. Iz istih razlogov niso! miogle zaživetj, kmečke delovne zadruge, zaprte v teritorij Istrskega o-: kr ožja in omejevane od vseh mogo-CHji., administrativnih ukrepov. 4. Dosedanji okomi in še vedno centralistični sistem gospodarstva ni razvijal gospodarskega življenja v Istrskem , okrožju. Zaprl ga je medi ozjje meje tega ozemlja, zunanjo trgovino pa vodil centralistično. Ljudje, ki neposredno delajo sredi gospodarskega življenja, niso mogli prodreti s svojo iniciativnostjo. Ki jo je prevelik centralizem 'dušil. 5. .Sistem garantirane preskrbe je V Istrskem okrožju podpiral nedelavnost , marsikaterih ljudi, ki so delali le toliko, da so prejeli živilske In industrijske karte. Proizvodnost dela zato marsikje manjša, kakor bi normalno morala biti. 6. Potrošniki so sicer Imeli Z garantirano preskrbo zagotovljene 'potrebnem količine osnovnih živilskih artiklov, vendar pa so bili pri tem vezan; na razmerje med 'prehrambenimi in industrijskimi artikli, ker so to razmerje določale karte same. Potrošniki niiso imeli možnostj kupovati kjer. koli bi hoteli, niti ne kar koli bi hoteli. Predlagani novi sistem, ki' uvaja v celoti prosto trgovino in izmenjavo splloih, odpravlja' vse pravkar prikazane slabe strani dosedanjega sistema. Novi sistem odpravlja dosedanje administrativno planiranje, ostanke centralizma im birokracije v gospodarstvu. Delovanje' organov ljudske ohlasti in njihovega upravnega aparata se odslej omejuje zgolj na postavljanje osnovnih planskih proporcev, ki naj zagotovijo1, da se bo gospodarstvo razvijalo v skladu z interesi skupnosti. Vse podrobno planiranje odpade in je delovanje gospodarskih podjetij v okviru postavljenih osnovnih proporcev popolnoma svobodno'. Proizvodna podjetja sama bodo odločala, kaj bodo proizvajala, pr; tem pa bo odigral odločilno vlogo ekonomski zakon ponudbe povpraševanja. Cim boljša bo kvaliteta blaga, tem večje bo povpraševanje, tem ugodnejša bo cena za podjetje. Gospodarski' račun bo edino odločilen za podjetje, ki bo zato skušalo doseči čim ragodrfejšo ceno, to' pa bo doseglo le z dbbro kvaliteto svojih proizvodov, in s temi, da (bo proizvajalo take predmete, ■ po katerih je povpraševanje. K temu bodo delavci j n nameščenci! ipödjetja stremeli, tudi iz .lastnega interesa, kajti iz boljšim poslovanjem podjetja bo ustvarjen večji dobiček, z večjim delom katerega raizjjdfiga jo delavski sveti. TQdi 'firglovimska podjetja bodo odslej thočno zainteresirana na čim večjem blagovnem prometu, ki pa ga (bodo dosegale le s tem, da bodo nudila potroSinikom blago čim boljše kakovosti ib čim pestrejšega asortimenta. Tudi novi plačilni sistem v trgovini, po katerem so plače odvisne tudi od višine opravljenega prometa, bo stimuliral delavce jn nameščence, da čim bolje postrežejo potrošnikom! ter dosežejo čim večji promet. Trgovina1 bo postala res trgovina, ki bo znala trgovati, v nespretnem primeru pa bo trgovinsko podjetje lahko tudi propadlo, kajti podjetje, ki m sposobno! za življenje, ne bo moglo v novem sistemu živeti. Komercializacija trgovine se bo odražala tudi ' v tern, ker ne bo 'tač »kontingentov«, ki jih kdor koli že dodeljuje, ampak bod0 trgovinska podjetja sama morala poiskati blago. Logično je, da se bodo zato trgovinski stiki med trgovinskimi podjetji v Istrskem okrožju im mied jugioslovanskili proizvodnimi podjetji močno okrepili. Likvidacija vseh kart in bonov bo izdatno razbremenila kaider v trgovini, ki se bo tako lahko posvetil v mnogo večji meri trgovanju. Novi sistem bo vnesel tudi popolnoma drugačnega duha med kmečko prebivalstvo. Kmečke delovne zadruge in kmetje so odslej osvobojeni vseh obveznih odkupov, vseh omejitev glede cein in glede tega, komu naj prodajajo svoje pridelke, s prednostjo., da se tržišče razširi na celo Jugoslavijo. Kmet bo na ta način zainteresiram, da čim več daje za 'trg, kajti s povečano blagovno proizvodnjo s; bo ustvarjal Višji življenjski standard. K večji proizvodnji ga bo stimuliral tudii novi davčni sistem, ki bo kod 'csnavo obdavčenja jemal ne dejanski dohodek, marveč dohodek, izračunan na. podlagi povprečnega donosa. Kar bo torej proizvedle! iznad povprečja, ne bo obdavčeno in bo Revolucionarne spremembe v našem gospodarstvu nujno zahtevajo tudi spremembo in .novo ureditev sistema plačevanja delavcev in uslužbencev. To novoi ureditev uveljavlja odlok, ki ga danes IO predlaga skupščini. Nov plačilni sistem je potreben, ker bodo odslej razpolagali delovni kolektivi siami z denarnimi sredstvi. Zato so potrebne trdne osnove za to gospodarjenje im zavarovanje delovnih kolektivov, ki pravilno razumejo revolucionarne spremembe s svojo delovno vnemo in z željo po neposredn; kontroli, kako .se gospodari s presežkom njihovega dela. Dosedanji plačilni sistem v našem okrožju je bil neizdelan. Nii bilo prave diferenciacije v plačah posameznih kategorij zaposlenih. Vladala je prav za prav uravnilovka traka pri plačah delavcev kakor tudi u-službenicev. V ureditvi plač je bila v.elika neenotnost in je bila posebna ureditev za delavce posameznih gospodarskih panog in druga za u-sluižbence. Neurejenost v plačevanju je oviraj strokovni napredek uslužbencev in delavcev. To je seveda škodovalo rednemu poslovanju v naših uradih in ustanovah, boljši organizaciji ini stoirillnosti dela. Tako na primer delavke v podjetju »Arrigoni« so večinoma prejemale enake prejemke, čeprav je bila med .njimi! velika razlika v strokovnosti in v prizadevnosti za čim boljšo kakovost izdelkov. Niepra. Vilno nagrajevanje cestarjev je na primer povzročilo upadanje njihove 'prizadevnosti za delo, kar je imelo neugodne posledice pri vzdrževanju obči] in v skrbi za čim boljši promet. Takih primerov bi lahko navedel lahko precej. Tako stanje mora novi plačilni sistem odpraviti. Predvsem je potrebno uveljaviti večjo diferenciacijo po strokovni, sposobnosti, delovnih pogojih in odgovornosti naših delavcev in uslužbencev, delno pa tudi po važnosti panog, v katerih so zaposleni. Skratka, potrebno je do kraja realizirati socialistično načelo nagrajevanja: vsakemu po njegovem delu. V zvez; z uresničevanjem tega načela opozarjam na tendence, ki se utegnejo pojaviti pri izvajanju movega5 plačilnega sistema... Zaradi nerazumevanja smisla diferenciacije bodo neutemeljeno ugovarjali zlasti tisti, ki jih bo novi plačilni sistem zaradi njihove nediscipliniranosti ali brezbrižnosti do dela moral nujno prlzadetr. Taka prigovarjanja pa so prav gotovo odraz stare kapitalistične miselnosti, ki se običajno sklicuje na »pridobljene pravice«. V smislu navedenega socialističnega .nbg,rajevanja pa te »pridobljene pravice* v današnji stvarnosti ne morejo opravičevati nepravilnega nagrajevanja in biti ovira za nadaljnji strokovni razvoj delavcev in uslužbencev ter splošnega gospodarskega napredka. Novi sistem naj odpravi neiutemie, Sjeno razlikovanje v ureditvi pravnega položaja delavcev na jeni strani in uslužbencev na drugi strani. Ne gre pri tem morda za neko izenačevanje v ocenjevanju pomena ene ali druge panoge človeške delavnosti ali kategorije zaposlenosti. Pri tem gre prvenstveno za to, da se osnovni element; delovnega razmerja vseh zaposlenih približajo drug drugemu. Kakor že rečeno, novi plačilni sistem omogoča v smislu načel odloka o gospoda,r jem ju z gospodarskimi podjetji po delovni! kollektiv ih tudj u-deležbio delavcev na 'delu dobička, ki je rezultat njihove storilnosti dela. Ta udeležba je predvidena tako, da se del dobička v določenih obdobjih 'razdeljuje delavcem m uslužbencem v gospodarstvu sorazmerna s tem, kolikor so s svojim discipliniranim in požrtvovalnim delom prispevali k ustvaritvi tega dobička,. Te 'dobrobiti seveda ne bo mogel biti deležen tisti, ki se ne zaveda dolžnosti do skupnosti, kar dokazuje s svojim odno-: som do dela. Dosedanja diferenciacija v nekvalificirane, polikva'l iti errarne, kvalificirane in visoko kvalificirane delavce se je v praksi izkazala za preozko in je oteževala nagrajevanje pri delu, kakor se izraža v količinski in kakovostni izpolnitvi delovnih nalog. Da s e izvede eno izmed osnovnih nače,i novega plačilnega sistema, to je socialistično načelo nagrajevanja, je v odloku predvidena razvrstitev delavcev in uslužbencev po njihovi strokovnosti, težini dela, discipliniranosti in odnosu do dela v skupine, poklice in plačilne razrede. V -smislu tega bo sedaj takoj potrebno razvrstiti delavce v naših podjetjih v 24 plačilnih razredov, uslužbence pa y 26 plačilnih razredov. Upravni odbor, njegov čisti dohodek. Novi sistem je torej tuidi odločilne važnosti za poživitev iniciativnosti kmetov in kmečkih delovnih zadrug. Proizvodnost dela v kmetijstvu bo narasla, s tem pa se bo povečala proizvodnja, ki je osnova za dvig življenjskega standarda kmečkega in nekmečkega prebival« stva. Novi sistem je torej smrtna obsodba vseh birokratskih in centralističnih tendenc v našem gospodarstvu, ki bo tako svobodneje zaživelo. Težišče gospodarskega delovanja mora biti v podjetjih, ki so osnovne celice gospodarskega življenja in Ki bodo preko svojih delavskih svetov in upravnih odborov najbolje znali voditi gospodarstvo. Administrativni u-krepi bodo potrebni te še tam, kjer bj delovanje ekonomskih zakonov o-grožalo glavni cilj. to je graditev in dograditev socializma. Sicer pa naj velja v našem gospodarstvu načela iniciativnosti, ki jo bo še zlast; pospeševala odprava ekonomskih meja na Rižarni, s katero se mora blagovna zmenijava okrepiti, kajti vsi dosedanji uspehi na gospodarskem področju so nerazdružljivo povezani s socialistično Jugoslavijo in perspektiva našega gospodarskega razvoja je le v objemu našega naravnega zaledja. J sindikalne in partijske organizacije stoje torej pred izredno važno in odgovorno nalogo, da bo vsak posamezni delavec im uslužbenec po svoji dejanski strokovni sposobnosti, težini svojega dela, stopnji odgovornosti ikako« tudi po discipliniranosti in prizadevnosti uvrščen v tisto skupimo in tisti plačilni razred, k| mu po teh pogojih dejansko pripada. Po poskusni razporeditvi v večinj večjih podjetij bo prišlo v prvih 6 plačilnih razredov 15,05 %, v naslednjih 9 plačilnih 'razredov 65,60 % delavcev Tn v na jv iš je plačilne razrede okrog 19,35 odstotkov vseh delavcev. Ta odnos bo treba v glavnem tudi ohraniti, da se me poruši bilanca plačilnega fonda, kar bo možno doseči glede na primerno število plačilnih razredov. Ista načela diferenci acije po strokovni sposobnosti, odgovornosti in težini dela uveljavlja predlagani odlok 'tudi za vse vrste 'Uslužbencev im nameščencev. Taka diferenciacija s težiščem na potrebni strokovnosti (to je splošna šolska in strokovna izobrazba ter strokovna ■praksa) nujno zahteva bistvene spremembe v dosedanjem sistemu strok in nazivov. To pomeni, da bodo odslej strožji pa tudi pravičnejši kriteriji ,za tiste, ki naj bodo vredni in sposobni delati v aparatu organov ljudske oblasti in v našem gospodarstvu. Te spremembe zahtevajo večjo stro'kovnost in večjo kakovost njihovega dela. Ta zahteva se izraža v uveljavitvi omenjene 'diferenciacije. Uvedba plačilnih razredov kot tetin,ič" mi način realizacije omenjenih načel Pa miujino odpravlja osebne dodatke, ki so bili v začetku sicer primerni, so se pa sedaj v praksi že izkazali kot preživela im 'neučinkovita oblika nagrajevanja prizadevmejših in bolj kvalificiranih delavcev. Sistem plačilnih razredov z bodočo ureditvijo pogojev za, prehod v višjo skupino oziroma v višjo Skupino poklica im s tem v višji plačilni razred pa je seveda v prid stroikovnejšim uslužbencem im njihovemu nadaljnjemu strokovnemu napredku, .ki sled; vestnemu prizadevanju in izpolnjevanju nalog. Z novim načinom gospodarjenja odpravljamo administrativni sistem poseganja birokracije v ekonomske zakone jin .prehajamo na sicer nujno zlo ostanka kapitalističnega sistema, na delovanje zakona ponudbe in povpraševanja, ki -morra v naši ekonomiki v prehodni dobi, dokler imamo še blagovno proizvodnjo, še veljati in s tem v zvezi na prosto formiranje cen na podlagi tega zakona. Zato je treba sedaj tarifne postavke prilagoditi novi gospodarski stvarnosti. Ker se istočasno odpravljajo tudi nakaznice za garantirano preskrbo, je bilo niujnio tudi to upoštevati v novih tarifnih postavkah. Zato ni zvišanje tarifnih postavk nikakšna devalvacija 'dinarja, kar bodo naši nasprotniki v svoji sovražni propagandi skušali dokazovati. Upoštevaje gornje razloge so predlagane tarifne postavke minimalne 6 tisoč dinarjev do maksimalne 38.000 (dinarjev mesečino glede na stopnjo strokovne sposobnosti. Poskusna razvrstitev delavcev je pokazala, da bi: v prve tri plačilne razrede prišlo okoli 4 odstotke vseih delavcev, toirej samo oni, ki po svojem delu in disciplini ne zaslužijo in nimajo pogojev, da bi prišli v višje plačilne razrede. Poleg plače ža stopnjo strokovnosti se posebej določa znesek plače za delovne pogoje in za stopnjo odgovornosti. Upoštevajoč vse te elemente bo znašal novi povpreček plač nai-ših delavcev okoli 15.000 din mesečino, za uslužbence ,pa okrog 17.500 dinarjev, s čimer bo vsekakor velikanski večini naših delavcev in uslužbencev ne samo zagotovljen dosedanji življenjski standard, marveč jim bo celo zvišan. Ponovno poudarjam, da veljajo ista načela razaporeditve za vse vrste javmiih uslužbencev in nameščencev. Poleg plače bodo delavci in uslužbenci prejemali še dodatke za otroke ■po din 3.500, ob določenih pogojih pa lahko še druge dodatke , (terensko delo, nadurno delo Itd.), k; bodlo kritji posebne življenjske stroške. Pr j primerjavi prejemkov delavcev ta uslužbencev v gospodarstvu z življenjskimi stroški- -pa je treba omeniti še nioirmfiirano pravico udeležbe ma dobičku, kar bo prav tako vplivalo na življenjsko raven skladno z disciplinirano in prizadevno izpolnitvijo delovnih nalog. S tem pa smo v novem- plačilnem 4 totemu v smislu predli ag ain ega- odloka postavili nagrajevanje kot najvažnejši element delovnega razmerja na enotno osnovo, is čimer se odpravlja dosedanja razcepljenost jn neenot- nost, kolikor ta ni upravičena V značaju dela in funkciji maš ih uslužbencev v aiparatu organov ljudske oblasti: in v gospodarstvu. Posebej moram opozoriti na izredno važno določbo 29. člena predlaganega odloka. Po tej se zagotovi 70 odstotkov plače delavcem v vseh primerih prekinitve dela, ki nastanejo iz objektivnih razlogov. Ce v takih primerih podjetja sama -ne bodo mogla nuditi takim delavcem drugega dela, morajo takoj sporočiti imena in strokovnost takih delavcev organu za posredovanje dela, da jim ta dodeli drugo primerno delovno mesto. Za ta čas pa jim skupnost garantira primerne dohodke. To pravico pa seveda izgubti tisti, ki brez utemeljenega iraizloga odkloni tako ponuđeno delovno mesto. To je pravica, ki jo more zagotoviti zavednim delavcem samo naša ureditev. Iz predloga je razvidno, da bodo pirav za prav upravni odbori podjetij dejanski izvajalci' novega plačilnega sistema. V tem se tudi odraža odmiranje države v gospodarstvu, kar pa seveda nalaga upravnim odborom dolžnost, da bodo vestno in v skladu z načeli tega odloka izvrševali to svojo važno pravico, ki globoko posega v življenje slehernega delavca in u-službenca. In še ene'ga načela v predlaganem odloku ne smemo prezreti: o morebitnih sporih zaradi samovoljnih kr-žiitev pravic, ki jih daje ta odlok delavoem in uslužbencem, bodo razsojala na zahtevo prizadetega naša ljudska sodišča. Odlok določa, da vsa njegova načela .fra določbe veljajo za vse osebe v delovnem' razmerju ne glede na to, v katerem sektorju lastništva so zaposlene. S tem se bo preprečevala možnost večjega izkoriščanja in ščitili življenj,siki interesi naših delavcev in nameščencev, kj so zaposleni izven socialističnega sektorja. OBRAZLOŽITEV odloka o socialnem zavarovanju IOLO je predložen v razpravljanje nov odlok o socialnem zavarovanju delavcev, uslužbencev in njihovih družin. Po osvoboditvi je to tretji odlok o socialnem zavarovanju, ki zamieinja prejšnjega. Vsak izmed omenjianih ,odlokov je prinesel na-šemiu delavskemu razredu razširitev pravic in s tem move pridobitve. Osnovna načel^ za ta odlok sio: 1. socialno zavarovanje izaj-ema vse ljudi v delovnem odnosu ter pooblašča 'izvršilni odbor, da razširi to zavarovanje tudi na druge kategorije delovnih ljudi, katerih poklic 'oziroma delavnost je družbeno koristna; 2. pridobitev in obsežnost pravic iz socialnega zavarovanja zavisi od trajanja delovnega razmerja in višine plače ter od odgovornosti in težine dela; 3. sindikati pridobijo večje pravice pa tudi dolžnost, da sodelujejo prji .izvajan ju' socialnega zavarovanja; 4. socialno zavarovanje se izvaja pod nadzorstvom organov ji uldsfce oblasti. , ; V bolniškem zavarovan ju , predlagamo spremembe, k; bodo bistveno zboljšale življamski standard naših delavcev in uslužbencev: gre za zvišanje oskrbnine od sedanjih 66% od zadnje plače na 100%. Ker je namen tega odloka dati zavarovancu njegovi stroki, ustrezajočo stalno in 'solidno preskrbo v vseh primerih, ko je delanazmožen, bo prejemal v primeru bolezni oskrbnine v visitili rednih prejemkov za redni delovni čas. Bistveno so spremenjene dajatve za novorojence in otroke, oziroma za njihove roditelje — zavarovance. Te pravice so detajlno obdelane v odredbah, ki jih bo takoj in z veljavnostjo od' 1. 'avgusta sprejel izvršilni odbor IOLO. Uizakoinii se pravica do ■polne denarne oskrbnine pole;; proste oskrbe, ki jo 'Uživajo zavarovanci, upokojenci in njihovi svojci v bolnišnicah, kopališčih in klimatskih zdraviliščih. Krog zdravstvenih zavarovanih oseb se občutno razširi, doba zdravstvenega varstva traja neomejeno. Ker bo s 1. 8. 1951 prenehal sistem garantirane preskrbe, bo socialno zavarovanje izplačevalo tako za materialno oskrbo lOtriolk, kakor tudi za ostate dajatve take zneske, ki bodo zajamčili standardno preskrbo vsem upravičencem:. Zneski posameznih dajatev se bodo zvišali do take višine, da bodo odgovarjali dejanskim potrebam za-varovainlciev in to: 1L pomotj za opremio .novorojenca se zviša od' sedanjih 2000 din na 20.000 din, 2. pomoč za zboljšanje prehrane matere ob po-rodiu od 600 idiin na 2000 idi,n mesečno, 3. stalni denarni dodatek, ki je dotlej znašal za enega otroka 240 din na mesec ter se je za vsakega nadaljnjega otroka 'zvišal za 30 din, se bo sedaj plačeval enotno za vsakega otroka po 3,500 din mesečno oziroma 135 din za vsak delovni dan. Pogrebnina se zviša ustrezno novim plačami, najmanj pa na 10.000 dira, če umre zavarovanec -ozirom-, na 5000 din za pogreto svojcev. Najvažnejša pridobitev novega odloka je priznanje let zaposlitve na leta zavarovanja. V našem okrožju imamo na tisoče delavcev, ki so bili zaposleni celo vrsto let, a niso bili zavaravani. Vsem- tem bodlo sedaj ta leta, priznana v določitev pokojninske osnove. Glede na to bodo vse osebe, k, go že bile upokojene, prevedene v smislu gornjega principa. Prevedba vseh stair,ih upokojencev se bo izvršila skladno z njihovo 'kvalifikacijo in z novimi plačami. Da bi se v vsakem primeru zagotovil primeren eksistenčni minimum predlagamo, da se določijo zneski, pod katere ne bi mogla iti nobena, pokojnina1. Ta znesek naj bi pri 5 letn; zaposlitvi znašal 4800 din ter bi šel do 8000 din. Nadalje predlagamo zvišanje pokojninske rentne osnove od doseaa-rajth 90% na 100% za polno delovno dbibo ter znižanje strarostrae dobe za pridobitev pravice do pokojnine za moške od dosedanje starostne dobe 60 let -na 55 let in za ženske od 55 i«t na 50 let. Posebna prednost za naše delavstvo pa je v sigurnosti za popolno preskrbo njihovih družin. Ze en preostali član participira 55% delavčeve pokojnine, kar se s številom sirot potencira, poleg tega pa še vsakemu otroku gre polna preživnina po 3500 din na mesec. Ge se kje vid, velika skrb naše oblasti za delovnega človeka, potem se to gotovo najbolje očituje v socialnem zavarovanju. Ustvarjamo režim zavarovanja, za katerega nas lahko zavida delavstvo vsega sveta. STANDARD Sistem preskrbe kot je veljal doslej v Istrskem okrožju, t. j. sistem garantirane preskrbe za delavce in nameščence (pa tudii deloma za kmete) in vezane cene za kmečko prebivalstvo je bil nujen in odraz velike skrbi ljudske oblasti za čim-boljši življenjski standard delovnih ljudi. Ze v tej faz, je bilo prebivalstvo Istrskega okrožja deležno prednost, v preskrbi in standardu na račun ostalih narodov Jugoslavije, ki so se morali marsičemu odpovedati, zato, da zgradijo industrijo in se tako dvignejo iz zaostalosti. Ta sistem preskrbe je odigral veliko in važno vlogo zaščitnika življenjskega standarda delovnih ljudi v našem okrožju. Razumljivo je, da so bile v tem razdobju še vedno pomanjkljivosti glede ‘kvalitete in asortimenta blaga široke potrošnje, vendar pa je pomoč FLRJ im gospodarska politika ljudske oblasti v Istrskem okrožju dosegla, da so bile osnovne življenjske potrebe prebivalstva zadostno pokrite. Ce za ilustracijo primerjamo dosedanje cene osnovnih življenjskih potrebščin in dosedanjih plač v Istrskem okrožju s tržaškimi imamo naslednjo sliko: 'dosedanje cene v garantirani preskrbi so bile n. pr. za belo moko 13.7 krat nižje od cen v Trstu, cene za sladkor 13 krat, za mast 12,9 krat, za meso za 20 krat (pa tudj več), za tekstil In obutev 7,4 krat, za stanovanje pa tud; do 25 krat nižje. Pri tem so plače, če vzamemo kot povprečje v Istrskem okrožju 4.700 din mesečno, v Trstu pa za delavca na 30.000’ lir, za nameščence 35.000 lir nižje v Istrskem okrožju za 6.4 do 7.4 krat. Res je sicer, da življenjski standard ni odvisen samo od predmetov, ki smo jih pravkar našteli. Res je tudi, da je vrsta artiklov, pri katerih cene v primerjavi s Trstom nis,o v tako ugodnem razmerju v korist 'dinarja. Vendar je življenjski standard prvenstveno in predvsem odvisen od omenjenih življenjskih potrebščin, ^ veliko manjši mer; pa od manj važnih in luksuznih artiklov. Dejstvo je torej, da je sedanji sistem preskrbe dosegel svoj namen in v najtežjem razdobju graditve socializma dovoljno zaščitil življenjski standard delavnih ljudi. Sistem, ki ga upeljujem© z odpravo kart dn bonov, z odpravo vsega, kar je nenormalnega v normalnem življenju, pomeni korak dalje v tem razvoju, ki ga je opazit, v Jugoslaviji. Njeni zgledi in njena potno* omogočata, da Ijaihik» s sedanjimi ukrepi popolnoma prelomimo1 s sedanjo priakso administrativnega vodstva gospodarstva in da dejansko prevzamejo gospodarstvo v roke delovni ljudje iz podjetij, delavski sveti. Z odpravo garantirane preskrbe, .t. j. živilskih kart in industrijskih točk in obveznih odkupov se bo gospodarstvo olajšalo velikega bremena administrativnega in neplodnega dela. Prehod na prosto formirane cene na podlagi ponudbe in povpraševanja in na njih primerne nove, višje plače talko, da bo delavec in nameščenec dobil denar za svoje delo in kupoval, kjer in kar bo hotel, bo brez dvoma mnogo vplivalo na živ-ljenjako raven delavstva. življenjski standard prebivalstva se bo občutno dvignil pri delavcih, nameščencih in pri kmetih. Dvig cen, ki je nujna posledica sprostitve delovanja ekonomskih zakonov, v tem prehodu sp v odnosu z dohodki, ki se bodo sorazmerno dvignili. Kmet svoje pridelke lahko prodaja po prosto formiranih cenah in s tem poveča svoje dohodke in izboljša standard, delavec in nameščenec pa prejmeta Ljudstvo Bujskega, Italijani! in Hrvati so prejšnji teden proslavili, 10-letniico. oborožene vstaje proti okupatorju. Na dara 27. julija pred desetimi ,leti so se tudi Hrvati Bujskega .vrgli, z vsemi pogumom ra,a okupatorje »,n domače izdajalce, da si priborijo svobodo im, osvoibcldijo nasilja, ki so ga dolga leta .izvajali črni hlapci rimske volkulje. Proslave Dneva vstaje so bile kar .na šestih kraji;h v Bujah, Umagu, Novem gradu, Sv. Mariji, na Krasu, Marnjami in Kostanji«:,i. Na vseh mestih je bilo že v jutranjih urah zbrano veiliko ljudi, in bivših part-lzanov iz bližnjih okoliških vasi, ki so prišli v 'Prazničnem razpoloženju in navdu-išeni, da bi ste oddolžiti spominom, težkih, toda slavnih dn.i. Mesta in vasi so bile na ta idan v slaivmoistinem razpoloženju in okrašena z zastavami, zelenjem, transparenti ter borben'm: igepili'. Prebiva,lici Sv. Manije na Krasu so se okoli devete ure zbrali pred ljudskim domom. Z godbo na čelu so potem skupno odkorakali po glavni ic-esti m' mo Kmetov v sosednjo vasico ,Valico. Med -potjo, ki, je dolga okoli 6 km se je sprevod stalno večal. V Valici je čakalo pred ljudskim domom im osnovno šolo prav tako veliko ljudi. Da bi se n,a slavnostni ■način spomnili ob tem dneiv-u tudi na one, ki so dali svoja življenja za današnjo svobodo, je nato sprevod ,po sprejetju vencev odkorakal v kraj Gruipijo, kjer sta bili 28. marca 1944, leta ustreljeni Lina Zaklinja ira Marija Medica. Prad lepo okrašenim odrom, ki j,e stail nekako' sredi med spomenikoma se je -zbrala velika množica ljudi. Tej slavnostni komemoraciji so se prildriužiUi tudi ljudje odgovarjajoče večje plače. Višino žiivlijemjjkeiga Standarda pja ne določa zgolj kvantiteta predmetov Sirčke potrošnje, temveč tudi njihova kvaliteta in asortiment, to, kar smo doslej dokaj zanemarjali. Novi sistem, ki bo ustvaril elastičnost in samoiniciativnost naših trgovinskih in proizvodnih podjetij, bo nujno imel za posledico izboljšanje kvalitete blaga jn večji, pestrejši asortiment. Neposredni in živi trgovinski stiki z jugoslovanskimi industri jakimi obrati ter povečani uvoz blaga široke potrošnje, zlasti galanterijskega bodo to, omogočili. Poleg tega bodo krneč ke delovne zadruge, splošne kmetijske zadruge m individualni kmetovalci z neposredno izmenjavo s FLRJ in zlasti z LRS prišli do marsikaterega blaga, ki ga doslej n; bilo na razpolago, ali pa v nezadostnih količinah. Vse to bo vplivalo na dvig živ-Ijaraskega standarda tak® p0 kvaliteti kakor tudi po kvaliteti. Piri tem pa ne smemo pozabiti' na nove predpise socialnega zavarovanja, ki dajejo našim delovnim ljudem tako velike ugodnosti, pa tudi dan aim e dajatve, kot jih nobena država na svetu ne daje. Pri presojanju ravni življenjskega standarda tega dejstva nikakor ne moremo in ne smerno prezreti. Končino ne smemio pozabiti še na en moment, kj bo na to vplival: s celotnim dobičkom katerega koli podjetja po odvedbi manjšega dela v proračun — bo razpolagal delavski svet podjetja. En del bo lahko porabil za izplačilo nagrad zaslužnejšim delavcem in nameščencem, kar bo torej povečalo njihove dohodke. Večji del pa bodo porabili za investicije, torej tudi za graditev objektov druž-beinieigà standarda. Od večje proizvodnosti dela bo torej odvisen večji dobiček podjetij in s tem višji življenjski in družbeni standardi delavcev in nameščencev. Novi sistemi favorizira; na eni strami družine z otroki, rara drugi strami pa delavce in, nameščence z višjo strokovmo kvalifikacijo. S sorazmerno visokd otroško doklado je omogočen družinam: z več otroki boljši življenjski standard! Dokaj večja razlika kot doslej bo zaradi nove politike plač obstajala med visoko kvalificiranimi delavci in nameščenci im nekvalificiranimi. Nekvalificirani delavci in nameščenci naj si prizadevajo doseči višje dohodke in s tem višji življenjski standard z večjo proizvodnost j o delira ali s študijem in strokovnim izpopolnjevanjem:, Ta politika plač predstavlja prav gotovo važen korak naprej v borbi za dvig strokovnosti naših delavcev in nameščencev. Postavili smo življenjske stroške štiričtamislke družine v Istrskem okrožju. upoštevajoč povprečno plačo in otroške doklade. Pri enaki strukturi' življenjskih stroškov je enaka družina recimo v Trstu s povprečno plača v lirah z upoštevanjem otro-ših doklad na slabšem: delavska za 17%, nameščeraska pa za 5%. Ker Je delavcev • več kot .nameščencev je povprečna delavsko - nameščenska družina na slabšem za' Okrog 12%. Pri tem smo upoštevali vse važnejše življenjske stroške: prebrano, tekstil in obutev, stanovanje, elektriko, vino, cigarete in kurivo. Iz računa se torej vidi. da Je taka družina v Istrskem okrožju že z uvedbo novega sistema znatno nra boljšem kot enaka družina, recimo v Trstu. Ce pa pogledamo nekoliko naprej, pa m-irno lahko rečemo, da se bo ta odnos še izboljšal v korist Istrskega okrožja; Znamo je, da življenjski stroški v kaipita/Mstičinih. deželah stalno1 naraščajo, ne da bi se zato- povečale plače. Življenjski standard torej polagoma, toda stalno pada. V Istrskem okrožju jn v FLRJ, ki nam dobavlja veliko večino blaga široke potrošnje, Pa je prav obratno: dvig cen, ki je nujno sledil zaradi sprostitve delovanja ekonomskega zakona, ponudbe in povpraševanja, je samo prehodnega značaja. Dvigu cen sledi manjše Kihanje cein, dokler se slednje ne stabilizirajo v medsebojnih pravilnih odnosih. S stalnim večanjem industrijske proizvodnje pa se na eni stirami večajo blagovni fondi industrijskega blaga, na drugi strani pa bo novi sistem stimuliral s svobodnim formiranjem cen poljskih priidal- iiz Savudrije, Baisanije lira drugih okoliških vasi. Godba je odprla slavnost, nakar je zbranemu ljudstvu govoril v hrvaščini tovariš Djurldjevič v imenu' okrajnega 'odbora Zveze borcev in v italijanščini pa tov. Erminij Medica, sekretar okrajnega komiteja KP za Bujsko. Prvi kakor drugi govornik ista najprej govorila o borbi hirivat-skeiga naroda, kateri se je pred 20 leti pridružilo tudi ljudstvo Bujskega in šlo tako v skupno borbo za svobodo, -nato o ipomerau Dneva vstaje in o današnjih 'naporih delovnih ljudi za izgradnjo socializma. Končno sta obadva govornika razkrinkala padlo iireideiristfičino in šovinistično gonjo, ki so jo zadnje čase napeli preiti našemu okrožju in Jugoslaviji z nekimi zahtevami in pohlepom ipo naši domovini rrajr.e akcion arine jši krogi v Italiji. Ljudstvo je govornikoma ploskalo in vzklikate: »Nikoli več pod Italijo! Raje zopet v borbo, kakor da bi nas hoteli fašisti izkoriščati Mi hočemo Jugoslavijo! Mi smo Titovi, Tito je naš!« itd. Po govorih .so počastili spomin .padlih junakov za, svobodo! Bivši: parti,z ari s,o ob tej priliki izstrelili dvakrat po tri salve Iz puškinih c,evi. (Popoldne pa so Imeli v Valici športne in kulturne prireditve z ljudskim rajanjem. Glavno mesto Hrvatov Bujskega j,e imelo prav tako praznično ilice. Pred inoiviim zadružnim domom se je zbralo veliko ljudstva lin .bivših partizanov. ■Skupina 30 partizanov jz Koprskega je pokazala povezavo, ki so jo imeli med Ibar,bo Slovenci, Hrvatje in Italijani. Ko je ©odlba zaigrala »Na juriš«, je član mastnega odbora SIAU naznanil več proizvajali in nosili na trg. S stalnim povečanjem blagovne proizvodnje kmetijskih pridelkov bo njihova cena nujno pričela padati, s tem pa bo podana tudi osnova za padec cen industrijskega blaga. Dvigu ' cen mora t°rei nujno slediti tendenca padanja cen, katere odraz je dviganje življenjskega standarda prebivalstva. Novi sistem je torej tudi s stališča življenjskega standarda vežem mejnik in velik korak naprej. Sistem zunanje I trgovine Odlok 1 o organizaciji trgovine in' o razdelitvi deviz spreminja v temeljih dosedanji 'način izvoza in uvoza. Osnovne značilnosti novega sistema so: 1. da je : izvoze ilk-lP noizva i altee, t j. tisti, ki Izvaža ali ki dà na razpolago iblatgo za Izvoz tradii koir istni-k deviz, ,ki jih j,e 'dosegel z Izvozom. Določen de! Ider/iiz ipa oldvaja v centralni devizni fonld, 'iz katerega ,se bedo krile luvoarae ,potrebe tistih1 gospodarskih, iparaoig ira 'družbenih dejavnosti, ki ne dosegajo deviz iz izvozom, .katerih delovanje ipa je neobhodno potrebno za splošno korist 'prebivalstva Istrskega okrožja ter ,za potrebe zdravstva, kulture ,in ipnOBlvete. 2. da je oid izvoznika samega 'odvisno, ali bo dosegel vač ali manj deviz 'S tem, dia -preseže v izvozu (kvoto, ki (jo -za kritje 'Splošnih pot rab v odstotkih doli oči jo loto J asti, cid katere dobivajo določen odstotek. Oe ito kvoto .prekorači, se odstotek udeležbe na devizah pioveča. Prav tako se ta udeležba izdatno poveča, če izvozi tiste predmete, ki miso na listi .izvoznih artiklov. 3. da 'izvoznik dosežene devize luiporahi za izvoz ornih predmetov, ki so mu potrebni za uspešen gospodarski razvoj svoje dejavnosti. Ce pa teh potreb minia, ali jih je že zadovolji, lahko preostale 'devize prosto proda drugemu, ki ima uvozne potrebe. Udeležba na devizah je za posamezne goapodanske panoge odnosno . za posamezne izvozne predmete različna. Rav.na se po .važnosti -teh ipred-mietov, po večji radi manjši možnosti prodaje na inoizeimiakiih tržišč ih i,n po ipoitrabah, ki jilh' .ima .-izvoznik glede ra a 'potrošnjo- uvoznih reprodukcijskih sredstev za produkcijo teh predmetov. ''Tako ibo prejelo n. -pr. kmetijstvo t. j. delovne ira splošne kmetijske .zEdnutge old 60 do 80“/» doseženih deviz z izvozom. Za .izvožene sveže ribe bodo izvioizniki -udeleženi s 50°/». Ribiška Industrija is 30 do 50%. Za izvoženi bauk,šiit tn, kaimeln, (katerih ipradukicija ni v 'toliki; meri odvisna od uvoznega materiala, je predviđena lUldeležIba -10%, za sol 2%. Za izvoz ostalih intìustrijsicih im obrtniških izdelkov je (predvidena povprečna 'Udeležba 30% ira se bo ta 'razlikovala po važnosti blaga in uporabe uvoznega ira reprodukcijskega materiala. Za uvoz blaga preko količin ali kvot k,i jih ,predvideva izvozni pilara, alti za'blago, ki v piami ni predvideno, je Udeležba .na -devizah 70%. Navedena udeležba izvoznikov na devizah jle 'preračunana za drugo polletje tekočega leta. Zelo verjetno je, ida -se ibado ipcsraimeKne . postavke deloma apreimienite, too se bo upoštevalo celotno ,gospodarsko leto; ker bodo v tem ,pri,menu ,posamezni izvozniki idoGsgli, večje zneske deviz, na drugi strani pa je treba upoštevati, da so ,v iprveim polletju tekočega leta nekateri kor istilli jzdaitne zneske deviz, medteimnko j,ih,v tem, času niso ustvarili ali le prav malo. .Nadalje je v novem, sistemu zunanje trgovine, kakor trgovine v splošnem važno to. da se ukine monopol, ,ki so ,ga dose,daj imela posamezna podjetja v trigcrJara.ju -ter pri izvozni, in uvozu. Mreža izvoznih in uvoznih podjetij se bo razorila talko, da bo im,el iizivoranifc izbira, idra se poslužuje tega ali onega podjetja za par awl janje izvoznih rali uvoznih postav. Tud; delokrog delovanja pajamaz-iniih 'podjetij ne sme biti omejen te ,na en okraj, arrapale bodo bujska (podjetja ilaihlko razširila svoje trgovanje tudi raa koprski okraj in .obra.t-(Nadalj.evanje na 3. strani) začetek. Množici je gcvoril v italijanščini tov,. Agariiniis in v hrvaščini tov. Diminič Vjekolslav. Zlasti so poslušalci napeto poslušali govor tovariša iDImjiniiča,' ki 'je te-po povedal, kako se kmetje Bujskega še sp.omii-injaj'0 Ustih časov, ko so bili na svoji zemlji sužnji raznih Signc-rettov in Ermaiconov 'ter so morali delati za njihovo razkošje. »'Tovariši*, je po-tem rekel Djiminlič, »bo so priče našega ,življenja v preteklosti. Zato vsak idelovni človek na Bujskem lahko vzklikne: Smrt ■ '(talijartslkim ire-dentistom in imperialistom«. V nadaljevanju svojega govora je tov. Di-mirailč govoril o politiki italijanskih-ira moskovskih kričačev. P,o govorih, ki j.ih je zbrana množica večkrat preklinjala s ploskanjem, je sledita odkritje spominske plošče 35 padlim borcem Buj. Godba je zaigrata ižalostjuko' »Žrtvam«. in. potem so ise ljudje razšli. V Novem gradu se je prav tako zbralo ljudstvo ,i;z mesta, im okoliških vaisi im, naselij1. Navzočim je govoril tov. Pavlinič, organizacijski sekretar okrožnega komiteja Partije. V svojem govoru je podčrtal, da naši narodi predobro vedo, kako bi se raidi nekateri! italijanski krogi zopet vriniti na izgubljene gospodarske ira ■politične položaje. Hoteli Ibi zopet imati zemljo, 'ki je bila .razdeljena itone torn, [j,n tovarne, ki, so danes last delavcev., Temu mi odgovarjamo s trdno voljo talko, kot je dejail tovariš lito: »Naši nancidi ne' morejo in tudi me bodo dali nobenih 'koncesij«. Nato sta še govorila tovariš Turkovič im Radin, nakar je sledilo odkritje sporni,neke plošče padlim. Na raje so položili tudi verace. Sledil je kulturni spored. Obrazložitev odloka o plačah KIKO SO KRVITI BUSIEif 0KR1J9 prestali Bile!» ttel« vstale BRED‘Ä 1. avgusta 1931' ISTRSKI TEDNIK O prejemkih delavcev in nameščencev Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA zt STO z dne 16. septembra 1947 irn v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega- ljudskega odbora za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju ia učencev v gospodarstvu Splošne določbe 1. člen Osebe v delovnem in uslužbenskem razmerju .(delavci, nameščenci/ javni uslužbenci, ter o temei v gospodarstvu imajo .pravico do prejemkov po določbah tega odloka. 2. člen Plače se dniočajo po delovnem učinku aij po času. Po delovnem učinku se 'plačuje povsod, kjer je možno meriti učinek dela. j Plače po času se določijo na uro alj na mesec. 3. člen Plače javnih uslužbencev tri 'nameščencev (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci) so določene praviloma na mesec. Upravni cdibor podjetja oziroma pristojni starešina lahko odredi, kateri delavci prejemajo glede na naravo njihovega dela .mesečno plačo. 4. člen Plače se določajo po strokovnosti, ki je potrebna za Izvrševanje del določenega delovnega mesta, po posebnih delovnih pogojih in po stopinji odgovornosti. Plače Učencev v gospodarstvu se določajo po trajanju lučenja. 5 člen Delavci imajo poleg plače pravico do dotatka: 1. za nadurno drlo. nočno delo in za delo na dan tedenskega -počitka, 2. za terensko delo, 3. zaradi posebnega pomena podjetja. Uslužbenci' 'imajo poleg plače pravico do dodatka: 1. za terensko dela, 2. zaradi posebneiga pomena podjetja- 6. člen V uradih, v 'zavodih in v podjetjih Be morajo določiti delavna (službena) mesta in poklic; za posamieizna delavna (službena) mesta. 7. člen Skupni znesek prejemkov je določen v plačilnem fondu podjetja,, urada oziroma zavoda. 8. člen Redni delovni čas znaša 8 ur dnevno1. Izjeme od tega pravila odredi Izvršilni odbor Istrskega Ijadskega odbora z ozirom na posebnosti del posamezne gospodarske panoge al; z ozirom na posebnosti stroke. Plače in dodatki 9. člen Plaiča sestoji iz zneskov, k; sol določen: po naslednjih elementih: 1. za strokovnost, ki je potrebna za izvrševanje del delovnega mesta, 2. za dela v posebnih pogojih, 3. za stopnjo odgovornostih 10. člen ' .Znesek plače za strokovnost, potrebno za opravljanje del delovnega mesta, se določi: 1,. za delavce po skupinah in po plačilnih razredih, 2. za .uslužbence po strokah in poklicih, ki se delijo v plačilne razrede. Razvrstitev delavcev :iin uslužbencev V skupine in plačilne razrede izvrši po predpisih, k; jih toda Izvršilni odbor istrskega ljudskega odbora,. organ, ki je pristojen za 'Sprejem za delo, oziroma za nastavitev. Zoper odločbo o .razvrstitvi ima delavec (oziroma uslužbenec) pravico do pritožbe na upravni odbor podjetja oziroma na neposredno na nadrejeni organ. 11. člen Zneski piate za strokovnost, potrebno za opravljanje del delovnega (uslužne noe a) mesta, so raz.porej.enii v 30 plačilnih razredov tako: c) če je delo škodljivo za zdravje, č) če je delo nevarno za življenje Tl zneski: znašajo: Znesek Plačilni Plača na plače razred uro mesečne Din Din 1 30 6.000 2 32.50 6.500 3 35 7.000 4 38 7.600 5 41 8.200 6 44 8.800 7 . 48 9.600 8 52 10.400 9 56 11.200 10 61 12.200 11 66 13.200 12 71 14.200 13 76.5 15.300 14 82 16.400 15 87.5 17.500 16 93 18.600 17 99 19.800 18 105 21.000 19 111 22.200 20 117 23.400 21 123.5 24.000 22 130 ' 26.000 23 136.5 27.300 25 150 30.000 24 143 28.600 26 157 31.400 27 164 32.800 28 171 34.200 29 180.5 36.100 30 190 38.000 12. člen šnesek plače za delo v posebnih pogojih se daje: a) če je delo posebno težko, b) če se opravlja v posebnih atmosferskih ali meitiereioloiških razmerah, Z OKROŽNEGA P£fA/[MM S.LA.U. E MIO® V ZVEZI Z NOVIMI ODLOKI Takoj po .zaključku okrožne skuipšči-ne se je začel planium okrožnega od-bora SIAU, na katerem je tov. Julij Beltram, ipreidseidni'k olkraž.nega odbora SIAU, na kratko orisal naloge v zvezi z novimi cldicikli, k: jih bodo Kmet in delavec ma novi gospodarski poti (Nadaljevanje s 1. strani) ciativo, proizvodnjo in množilo število na itnig postavljen ih kmečkih proizvodov. Na druigj strani pa bo ■delavca in nameščenca vzpodbujalo, da s svojim večjim itn .boljšim delom s; zagotovi večja denarna sredstva v obliki plač,' dodatkov, nagrad iin po-.dobno za kritje svojih potreb in za dvigovanje svojega življenjskega standarda. Izmenjava blaga med vasjo in mestom in obratno se bo povečala. Kmet bo lastno potrošnjo v bodoče ocenjeval iin meril po pogojih njegove blagovne, izmenjave) kar b-o pospeševalo, da vse isvoje, presežke stavi na trg in industrijskemu ter mestnemu prebivalcu na razpolago. Obratno pa 'tudi industrija iin mesto bosta dajala vse svoje proizvode, kolikor jih sama nujno ne potrebujeta, fcmatu in vasi na razpolago za kritje JcmeSkih potreb. Nova poit našega gospodarstva zagotavlja tudi neposrednim proizvajalcem udeležbo na delitvi dobička go'spcidarislkih podjetij. Odilok o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij, ki so pod upravo delovnih kolektivov, določa, da del dobička,., ki ostane po oddaj; prispevka za proračun, uporabi delovni kolektiv podjetja za lastne investicije, za povečanje plač delovnega kolektiva in za nagrade, za rezervni Sklad podjetja m za Povečanje obratnih sredstev podjetja. Ta del dobička mora razdeliti delovni kolektiv podjetja na picdlagi knjigovod-sikih obračunov najmanj vsako četrtletje. Tudi v zunanji trgovini se priznava proizvajalnim podjetjem in obratom pravica na udeležbi doseže-^ nih deviz. S tem se bodo i kmečki proizvajalci preko svojih kmetijskih zadrug i industrijski proizvajalci preko svojih industrijskih podjetij mogli oSknbeti z vsem materialom., ki jim je potreben v njihovi gospodarski in proizvodni delavnosti. Navedene značilnosti nove poti 'gospodarstva predstavljajo tako o-gremme možnosti proizvodnje, blagovne izmenjave' lin ■ dvi.ga.nia materialnih pogojev življenjskega standarda, da tega danes v celoti niti prenditi ne moremo. Nova pot gospodarstva zagotavlja vsakemu delovnemu kmetu, industrijskemu delavcu ter drugim delovnim ljudem tem boljše življenjske pogoje, čim bolj se bo vsak od njih posvetil svojemu delii in dvigal svojo proizvodnjo po količini in vrsti proizvoda. morate organizacije SIAU raztolmačiti svojim članom. Osnovne organizacije SIAU bodo morale öi.miprieij islkilicati min;0ižičn,e sestanke, na. katerih naj razpravljajo iin. seznanijo ljudi z novimi odloki, ki so n rim porok za boljše živi jene. Naši delavci ;n kmetje morajo poznati nove ukrepe v našem genpodarstvu in morajo vedeti, da so ti ukrepi bili doseženi samo z ,bratska pomočjo, ki nam jo nudi socialistična Jugoslavija. Prav tako bodo morale osnovne organizacije SIAU pomagati krajevnim lijiudskilm odborom za čimprejšnjo spro-veldibo v življenje novih odlokov, ki' bedo samo iiaboljSaili življenjske pogoje našiih delovnih ljudi,. Poltem je tcvarlilš Beltram govoril o potreb i, ;Siim|prejšhje jizveidibe kategorizacije im sistematizacije plač in da je pri teta- treba upoštevati, strokovno sposobnost in dobre lastnosti / za dvig proizvodnje. Treba bo tudi, ’da pomagajo «snovne organizacije krajevnim in .mestnim lj.udskiim odborom pr; kategorizaciji i;n za pra* Vilmo izvedbo izplačevanja invalidnine. Pri vsem tem naj sodeluje sleherni naš človek. Naše osnovne organizacije se 'bodo morale ostreje boriti proti vsem sovražnikovim poskusom za zmanjševanje pomena vloge teh gospodarskih ukrepov, ki pomenijo, za naše delovno ljudstvo samo blagostanje. na uro d) 3—5 Din b) 4—6 Dim c) 5—8 Dim d) 6—9 Dim na mesec 600—1000 Din, 800—1200 Din, 1000—4600 Din, 1200—>1800 Din. Katerim delovnim mestom se prizna eden izmed navedenih posebnih pogor jev in. višimo zneska za delo v teh pogojih, določi upravni odibor podjetja oziroma pristojni starešina po navodilu, k; ga izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 13. člen Zneskj plače za stopnjo odgovornosti se določajo, po velikosti podjetja, po vrednosti, letne proizvodnje podjetja oziroma po pomenu urada ali zavoda, po številu, vrsti in storni; strokovnosti zaposlenih, po delu, za katero odgovarja oseba na določenem .delovnem mestu in. po stopnji samostojnosti odločanja. Ti zmesi« znašajo: ■ stopinja odgovornosti 1 2 3 4 5 6 7 8 na mesec dinarjev, na uro dinarjev znesek plače 2 3 4 5 7 S 12 16 400 600 800 1000 1400 1800 2400 3203 Upravni odbor podjetja oziroma pristojni starešina razporedi delovna mesta po stopnjah odgovornosti n.ä podlagi navodila, ki ga izda Izvršilni odbör Istrskega okrožnega odboraj 14. člen Dodatek za nadurno delo pripada delavcem, za delo, ki ga cpravljaja preko rednega delovnega časa ali na dan tedenskega počitka in znaša 50% od plače po delovnem mestu, določene po 9. členu tega odloka. Dodatek za nočno delo pripada delavcem za deio v času od 22. ure do 6. ure in znaša 12.50% od plače, določene po 9. členu tega odloka. 15. člen Dodatek za terensko delo pripada delavcem in uslužbencem: po predpisih, k.; jih izda Izvršilni odbor Istrskega okrožine:ga ljudskega odbora-. 16. člen Izvršilni odbor Istrskega Okrožnega ljudskega odbora določi vsako leto na predlog gospodarskega sveta, katera podjetja imajo za gospodarski razvoj posebni pomen in določi višino dodatka od 2—4 dinarjev .na uro oziroma od 400—800 dinarjev na mesec. Na podlagi te odločbe določi upravni odibor podjetja Višino dod!atka za pcW samiezno delovno mesto. Določanje plače 17. člen Pristojni organ (drugi odstavek 10. člena tega odloka) določi: 1. znesek za strokovnost ' tako, da določi strokovnost (skupino), ki jo mora imeti delavec (-uslužbenec) za’ opravljanje določenega delovnega mesta in plačilni razred za to delovno mesto., 2. znesek za delo v posebnih pogojih in 3. znesek za odgovornost (13. člen). Vsiota teh zneskov je plača delavca oziroma uslužbenca. Uslužbencem se potem izda pismena odločba. Zoip-er odločlo o določitvi, plače Ima delavec ozirom,a uslužbenec pravico do pritožbe na neposredno nadrejeni organ. 18. člen Kjer se da delovni učinek meriti, se določi, v kolikem času, lahko doseže posameznik ali skupina svoj: delovni učinek določene kakovosti in vrste deta ali izvrši določeno delovno (gospodarsko) nalogo. Plača po delovnem učinku se izračunava po merilni1 enoti delovnega učinka. Plača po merilni enoti delovnega učinka se dobi tako, da, se plača za delovno mesto, določeno po 17. členu, pomnoži s časom, k; je .določen za izdelavo te enote. Zaslužek po delovnem učinku se dobi tako, da se plača po merilni enoti (akordna cena) pomnoži s številom enot izdelanih v obračunski dobi (plačevanje v akordu). Akordna cena 'za določeno delovno (gospodarsko) naie®) se mora izračunati ob upoštevanju rednega delovnega časa. Plača po času se izračuna po času, ki je dejansko, prebit na delu. 19. člen Ce delovno (gospodarsko) nalogo izvrši skupina delavcev (uslužbencev), se skupni zaslužek po delovnem, učinku deli meid člane skupine po plačilnih razredih, v katere se razporejeni posamezni član; skupine, po učinku dela in po času, dejansko prebitem na delu. 20. členi Zaslužek se praviloma' izplačuje mesečno. Delavec ima pravico do akontacije na .zaslužek sorazmerno izvršenih delovnih nalog v času, dejansko prebitem na delu. Zaslužek po tem odloku se ne sme obremenjevati z odtegljaji, ki ne temeljijo, na zakipniti podlagi. Na podlagi izvršilnega naslova ali na podlagi ipismiane izjave (delavca (uslužbenca) se lahko odteguje za alU mentacije največ do eine polovice, za zahtevke iz drugih naslovov pa največ do ene tretjine zaslužka (4. in 5. člen tega odloka). 21. Cleri Učencem v gospodarstvu pripadajo sledeče plače: 1. do 6 mesecev učenja 1.500 din, 2. dio 12 mesecev učenja 2.000 din, 3. do 18 mesecev učenja 2.500 dim, 4. do 24 mesecev učenja 3.000 din, 5. do 30 .mesecev učenja 4.500 din, 6. do 36 mesecev učenja 6.000 dlnL' Učenci ne morejo biti plačani: po delovnem učinku. Udeležba na dobički! 22. člen Poleg prejemkov po določbah' V prednjih členih imajo delavci in uslužbenci v gospodarstvu pravico do deleža n,a delu 'dobička, s, ikaterim razpolagajo delovni kolektivi po posebnih predpisih. 23. člen Uslužbencem in delavcem1, ki niso zaposleni v gospodarstvu se lahko priznavajo posebne 1 naörade za izredne uspehe pri delu. Napredovanje 24. člen ““ Delavc; oziroma uslužbenci lahko napredujejo iz nižje skupine v višjo skupino oziroma iz nižje stopnje poklica v višjo' stopinjo poklica ter iz nižjega «plačilnega: razreda vi višji plačilni razred. Pogoj, za napredovanje .iz nižje v višjo skupino oziroma JZ nižje stopnje v višjo stopnjo poklica je višja strokovnost. Iz nižjega plačilnega razreda v višji plačilni razred v Isti skupini oziroma ma isti stopnji poklica napredujejo delavc; oziroma uslužbenci po preteku določene delovne dobe, prebite v prejšnjem' plačilnem, razredu. Upravni odbor podjetja oziroma pristojni starešina lahko skrajša delovno dobo, predpisano za napredovanje v višjo skupino oziroma v višjo stopnjo poklica/ viemidair največ za polovico, delavcu oziroma uslužbencu, k; prli delu pokaže višjo1 strokovnost z doseganjem posebnih uspehov v svojem poklicu. Delovno dobo, .predpisano zä napredovanje v višjo skupino oziroma v višjo stopnjo poklica pa se lahko tudi podaljša, vendar največ za polovico delavcu oziroma uslužbencu, ki ne dosega predpisanih strokovnosti ustreznih uspehov pri delu in tudi ne kaže zanimanja, da bi jiih dosegel. Upravni odbor podjetja lahko delavcu, ki Ima daljšo delavno prakso in je že dosegel najvišji plačilni, razred svoje skupine, dovoli z odločbo napredovanje v plačilne razrede neposredno višje skupine, čeprav ni izpolnil dragih predpisanih pogojev. 'Delavci majvišje skupine, ki so visoko kvalificirani posebni specialisti, lahko napredujejo tudi v višje plačilne razrede, če pokažejo pri delu posebno prizadevanje in dosegajo posebne delovne usipeh.e v svojem oziroma sorodnem poklicu. O tem odloči upravni odbor podjetja'. Proti odločbi, izdani po 5 odstavku tega. člena, ima prizadeti pravico do pritožbe na delavsk; svet podjetja oziroma nadrejeni organ. Disciplinska preizkava ovira' redno napredovanje. 25. člen Uslužbenec, ,ki prvikrat stopi v javno službo ali v službo gospodarskega podjetja, zadružne al; družbene organizacije in nima strokovne prakse, se sprejme v službo kot pripravnik za določeni poklic. Pripravniška služba traja najmanj 1 leto in največ. 3 leta. 25. člen Po dopolnjeni pripravniški dobi mora pripravnik napraviti predpisani strokovni izpit. Ce ga brez lastne krivde ne more opraviti, mu lahko za nastavitev pristojni starešina ipo-daljša pripravniško dobo za največ šest mesecev. Ce po preteku roka, iz drugega; in tretjega odstavka tega člena ne napravi strokovnega liizipita, oziroma če ga ne napravi v roku, ki mu je določen za ponavljanje izpita, se uslužbenec premesti na drug,o delovno mesto, ali pa se miu služba odpove. 26. člen Pripravnik prejema plačo, ki je za 10% nižja od plače, k; je določena za na.jmižji razred dotičnega poklica, dokler ne opravi predpisanega izpita. •Po. opravljenem izpitu pripada uslužbencu' polna plača najnižjega plačilnega razreda njegovega poklica in napreduje po določbah 24. člena tega odloka. Posebne določbe 27. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da skladno z zniževanjem cem znižuje plače, določene v 11. členu tega odloka, vendar samo do največ 10%. 28. člen Prepovedano je nadurno in nočno delo delavcev .iin učencev v gospodarstvu pod 16 letom starosti, nosečih žena po četrtem mesecu nosečnosti in doječih mater do vštetega osmega meseca dojenja. Za doječe matere se sme po mnenju zdravnika socialnega zavarovanja trajanje te prepovedi '.podaljšati'. Noseče žene in doječe matere V delovnem razmerju v temi času ni dopustno 'premeščati na drugo deloiv-ino mesto 'izvem kraja njene Staline zaposlitve. ; 29. člert Ce se delo prekine brez delavčeve krivde, ali če se zmanjša število delavnih mest, se dodeli delavcu drugo delo oziroma drugo ustrezno delovno mesto v istem ali drugem .podjetju. Ce delavcu drugega dela oziroma drugega (delovnega mesta tnfl. mogoče dodeliti, mu pripada 70% njegove zadnje redne plače določene po času, ki jo izplačuje podjetje. Delavec izgubi pravico do te plače, če brez utemeljenega razloga ne sprejme dela, oziroma delovnega mesta, ki mu ga dodeli 'podjetje oziroma1 pristojni organ za posredovanje (dela. Ce pa me sprejme drugega' delovnega ■mesta, preneha delovno razmerje takoj. Podjetje mora takoj' javiti organu za posredovanje dela imena in strokovno sposobnost tistih delavcev, kii postanejo podjetju1 odveč zaradi zmanjšanja števila delovnih meist. O pravnih posledicah, .ki ,nastanejo zaradi prekinitve sezonskega dela s koncem sezonie, bodo izdani posebni predpisi. 30. člen Med potovanjem: pio odredbi pristojnega starešine in ob premestitvi ima, delavec pravico1 (do: plače za tisti delovni čas, ki ga je izamudii na poti, vendar največ za osem ur na dan. Delavci in uslužbenci imajo pra. vico do povračila potnih >im selitvenih stroškov po predpisih, ki jih izda Izvršilni odbor istrskega' okrožnega ljudskega odbora. 31. člen Plačevanje po1 tem odloku) velja za vsa javna, zadružna in družbena podjetja, zavode in urade, kakor tudi za osebje, zaposleno pri zasebnih delodajalcih. 32. člen Kdor prekrši določbe drugega odstavka 13. člena, 14. člena, 17. člena, prvega in drugega odstavka 20. člena, 21., 26., 28. člena tretjega odstavka 29. člena i:n 30. člena se 'kaznuje po predpisih odloka o. prekrških z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do enega meseca. Končne določbe 33 . čl en Izvršilni odbor Istrskega okrožnega odbora je pooblaščen: a) da v okviru tega odloka uredi glede ,na posebnost posameznih gospodarskih panog s posebnimi predpisi plačevanje -osebja v teh panogah (trgovina, gostinstvo in dr.). b) da predpiše z odredbo pogoje id najkrajše roke za razvrščan,je in zal ■doseganje stopnje strokovnosti (sku. pine), stopnje poklica in višjega plačilnega razreda, c) da izda predpise o strokovnem usposabljanju o poklicih in nazivih delavcev in uslužbencev ter o njihovi prevedbi, d) da določi organe i,n postopek za sistematizacijo po 6. členu tega odloka, e) da izda po potrebi podrobnejše ■predpise za izvajanje tega odloka, f) da predpiše potrebno ukrepe za prehod na nove plače po tem odloku. 34. člen Spore, ki nastanejo med delodajalci in delavci oziroma uslužbenci zaradi pravnih razmerij izvirajočih iz 'toga odloka, rešujejo okrajna ljudska sodišča. 35, člen Ta 'odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem, listu. 'Prejemki po tem odloku tečejo od 1. avgusta 1951. dalje. Prevedba po tern odloku mora biti. izvedena do 15. avgusta 1951. Z dnem; uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vse i^oločbe, ki so v nasprotju z določbami tega odloka. Koper, dne 30. julija 1951. Spremembe odloka o opravljanji podjetij po delovnih kolektivih 1. člen 1. člen odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih (Uradni list IOLO štev. 1 do 3/5„ v nadaljnjem besedilu »odlok«) se spremeni, tako: »Tovarne, rudnike, prometna,, prevozniška, trgovska, kmetijska, komunalna in druga gospodarska podjetja ljudskih odborov in družbenih organizacij ter zasebna podjetja upravljajo v imenu družbene skupnosti delovni kolektivi v okviru splošnega gospodarskega ,plaina ter na podlagi, pravic in dolžnosti, ki so določene z odloki in z drugimi pravnimi! predpisi.« 2. člen / 2. člen odloka se spremen; tako.' »Določba, 1. člena nie velja za zasebna podjetja.) ki 'imajo obrtniški značaj.« 3. ölen 19. člen odloka se spremeni tako: »Zasedanju delavskega sveta morajo prisostvovati direktor podjetja In člani delavskega upravnega 'Odbora'. Vsak član delavskega sveta Ima pravico , del avskemu uipravinemiu odboru ;,n direktorju podjetja stavljati vprašanja, ki se tičejo zadeve v pod-jetjiu. Delavski upraivn; odbor podjetja Ir! direktor podjetja sta dolžna odgovoriti na zasedanju delavskega sveta na stavljena, vprašanja1.« 4. člen Prvi odstavek 21. člena odloka se spremeni tako: »Delavski lupravn; odbor sestoji Iz treh do devetih članov- V tem številu je vštet tudi direktor podjetja. Število članov delavskega upravnega odbora se ravna po velikosti in strukturi podjetja. Število idoločajo pravila podjetja.« 5. člen Tretji lin četrti odstavek 25. člena odloka se spredeni tako: »Predsednik mora sklicati sejo delavskega upravnega odbora na zahtevo posameznega člana ali, na zahtevo direktor ja podjetja. Direktor podjetja lahko zahteva, da se določeno vprašanje stavi na dnevni, red seje delavskega upravnega odbora.« 6. člen 28. člen odloka, se spremeni talko: »Člani delavskega sveta in člant upravnega odbora morajo varovati uradno tajnost. Za svoje delo so odgovorni kot uradne osebe.« 7. člen 'Naslov »a javna gospodarska podjetja« pred 30. članom odloka se črta. 8. člen V 30., 31., 32. in, 33. členu odloka se besede »javnega gospodarskega podjetja« zamenjaj z besedami »gospodarskega podjetja«. 9. člen' Djruigi odstavek 33. člena odloka sa spremeni tako: »Direktorja podjetja imenuje na' predlog delavskega sveta pristojni ljudski odbor, pod katerega plansko (Nadaljevanje na 4. strani)1 Obrazložitev novih odlokov (Nadaljevanje z 2. strani) no. 'Med podjetji bo torej nastalo1 .tekmovanje, kdo 'bo opravil posamezne posile, Ikako jlih bo .opravil iin po ■kakšni cehi. Delavski, isveti pri posameznih podjetjih bedo skupaj z direkcijo 'podjetja morali razviti, vise svoje sposobnosti, da jim drugo podjetje ne odvzame vseh poslov. Tovariši in tovarišice! i V isvgijem1 referatu nisem navedel vseh odlokov, ki so na dnevnem redu današnje seje, menil sem, da j e- potrebno obrazložiti (najvažnejše, predvsem tiste, ki so' .neposredno vezani ,na gospodarsko poslovanje v okviru sprememb finančnega in trgovinskega sistema,. .Odveč bi Ib Ho poudarjati, da gre za ib svene in zello radikalne spremembe, Boi bodo imele odgovarjajoče posledice v vsem, gospodarskem in družbenem življenju. , V sistemu proste izmenjave blaga bodo za kmečko prebivalstvo odigrale ikmetijiske izatìruge zelo važno vlogo. (Oblasti bodo siicer omejevale možnosti, da bii špekulanti, prlišli na svoj, računi, toda Ile z utrditvijo in razvijanjem zadrug bomo popolnoma .preprečili, da hi kdorkoli špekuliral in (žiivel ina račun drugih. Razvijati moramo zadruge in zadružno zavest .kmetov tako, da bodo zadruge stvarno zaživele in vodile vse gospodarstvo ,n.a vasi, kot ibodo delavski sveti vodili 'tovarne iin podjetja. Posebno pa je treba razvijati kmetijske delovne zadruge, ki hcido tudi V sedanjem (Sistemu deležne pomoči .ljudske oblasti iin določenih prednosti, bodisi v ikreidiibiih iza ‘investicije, z večjo iparteciipacijo ,na devizah pri izvozu, v prioriteti prli nabavah kmetijskih strojev itd. Vendar se morajo kmetijske zadruge postaviti na čvrsto gospodarsko osnovo, pri čemer Je stremeti k razširitvi, zlasti s pritegnitvijo srednjega 'kmeta. Onemogle ■in one, ki «nimajo nobene možnosti za preživljanje, bodo ljudski odbori (podpirali, ipni kmetijskih delovnih' zadrugah bo kriterij tudi v tem pogledu Staši. Delovni kmetje morajo vedeti, da je zadruga 'njihova najboljša organizacija din ida iboldo ile v zadrugi, zlasti’ v kmetijski, delovni zadrugi živeli bolje, z zagotovljeno bodočnostjo. V tem pogledu naj omenim, da bodo po novem oidlokiu socialnega zavarovanja člani kmetijskih delovnih zadrug deležni, .socialnega zavarovanja. Nujno ■je 'torej iptotrehno, da sovražnikom socializma, ki skušajo razbijati naše postojanke socializma na vasi t. j.: (koraiinlformistom, ostankom, kapitalizma, razlaščenim veleposestnikom in onim, ki prisluškujejo tem v zadrugah, ki so se vriimlili v zadruge z namenom, da bi jiih razbili napovemo to oj, da se .prepričajo, da je možnost razbijanja minila prav zaradi naše čvrste enotnosti in v#lje, da v izgradnji socializma na vasi dabojijamo bitko do kraja. ljudska oblast :bo vedno na strani KOZ In jim bo po- Diva ureditev socialnem zavaravana pan za delovnega Človeka popolno oskrba ....................................................................................................im Z novim odlokom o socialnem zavarovanju se to postavlja v Istrskem okrožju na višino, kakršne še nimajo tudi gospodarsko najbolj razvite dežele. Za osnovo mu je zavarovanje v Jugoslaviji, vendar še izboljšano, 'ker so bile upoštevane dosedanje izkušnje na tamkajšnjem ozemlju. Novo socialno zavarovanje bo obsegalo vse Ijud; v delovnem, razmerju, kar bo posebna pridobitev za kmetijske delavce. Kmetijskim zadružnikom in pripadnikom prostih poklicev se odpirajo dobri izgledi, da bendo tud; orni prišli do te velike socialne dobrote, ki jim prihrani skrb, kaj bo z njimi; ali njihovo družino, če zbolijo, omemorejo ali umrejo. V bolniškem zavarovanju bo za delavstvo najpomembnejša pridobitev, da mu bo tudi ob bolezni nadomeščena poima, to je 100-odstotna plača, medtem., kio je sedaj prejemal le dve tretjini. Ta oskrbnina teče ob bolezni sama po sebi eno leto, nakar se lahko podaljša z odločbo direktorja zavoda za socialno zavarovanje. Polirao zdravstveno varstvo u-živajo vsi delavc; in uslužbenci teč rent niki in upokojenci, kakor tudi; družine vseh teh. kategorij že od prvega dneva zaposlitve, ;n to časovno neomejeno1, dokler obstoji potreba po zdravljenju. Poleg proste oskrbe bolnišnicah, kopališčih in zdraviliščih gre zavarovancem tudi polna oskrbnina (plača). Pravico do kopališkega ■in zdraviliškega zdravljenja gre zavarovancem, čim stopijo v delo, ne pa šele po šestih mesecih neprekinjenega dela. kakor je to bilo doslej. Tudi n; potrebno, da jih je zdravnik spoznal za delanezmoane, temveč zadošča, če je izkazana-zdravstvena potreba in korist oid takega zdravljenja. To pravico pa uživajo tud; družine vseh zavarovancev kot tud; upokojenci, rentnifci natd 50 % ;n njihove družine. Pogrebnina bo znašala ob smrti zavarovanca najmanj 10.000 dinarjev, ob smrti svojca pa 5.000 din, sicer pa enomesečno oziroma polme-sečno plačo, če bo ta večja. Za porodnice je skrajšana najmanjša delovna doba od 6 mesecev na 3, kar pomeni veliko zaščito mater. Oprema za otroka se zviša od dosedanjih 2000 na 20.000 dinarjev. Pravica do dodatka za boljšo prehrano matere in otroka se zviša od 600 na 2000 din mesečno. Otroškj dodatek se zviša od' dosedanje osnove 240 dinarjev na 3.500 dinarjev za vsakega otroka, kar pomeni, da prevzame družba skrb za družino delovnega človeka. Pravica do rente se razširi tudi na nesrečna naključja, ki se pripetijo, pri opravljanju državljanske dolžnosti ali pr; delu v množičnih organizacijah ali pri iskanju zdravniške pomoči. Renta je 100 %, čim je zmožnost za. delo zmanjšana nad 75 %, medtem ko so jo doslej točno odmerjali po odstotku invalidno- sti, in to največ dio 90 % plače. Družini ponesrečenca, ki je bil nad' 50 % invalid, gre pokojnima ob njegovi smrti, tud; če ni nastopila smrt zaradi posledic nesreče. Dodatek za tujo pomoč in strežbo znaša 25 % rente, najmanj pa 3.000 din na mesec, medtem ko' je znašal doslej 20 % iin skuipaj z rento ni smel presegati 100 % rentne osnove. Renta se bo podlej všteta poleg plače v pokojninsko osnovo, medtem ko se je doslej upoštevalo najVeč’ le 90 % višjega zneska. Brez dvoma največjega pomena pa je določba, da se vsakemu priznava vsa delovna doba od 14. leta starosti za vraču,nanvanje v pokojnino, ne glede na to, če je bil ali če ni bil pokojninsko zavarovan. V pokojnine bodlo torej prišli že sedaj kmetijski delavci, vse zaposlitve pa se boido upoštevale tudi onim, k; so delali že pred desetletji, ko še ni bilo starostnega, zavarovanja. Tudi zaposlitev v tuijini se priznava v polni meri, če so izseljenci po vrnitvi doma še delal; 5 1st. Znatno se razširja vštevanje onih let, k; so\ jih zavarovanci prebili v vojnah, v vojaški službi, pri revolucionarnem delu ali kot žrtve fašističnega terorja. Starostna in delovna doba se zni- žata tako, da bodo pridobili mošiki pravico do polne starostne pokojnine že pri 55 letih starosti in 35 letih dela (doslej 60 let stanasti), a ženske pri 50 letih starosti in 30 letih dela (doslej 60 let starosti in 35 let dela). Delna starostna pokojnina bo dosegljiva že po 15 letih dela (doslej po 25 letih) pri 65 letih starosti, za moške in 55 letih starosti za ženske. .Polna pokojnina bo znašala 100 odstotkov (doslej 90 %).. povprečne plače v zadnjem letu, če pa je za zavarovanca ugodneje, se pa vzame povprečje zadnjih 5 let, medtem ko je bilo doslej, v vsakem primeru u-poštevano le povprečje zadnjih pet let. Veliko novost in dobroto bo pomenila nova ureditev invalidskih pokojnin. Zaradi posledic nesreče izven dela ali bolezni se bo priznavala invalidska pokojnima že od 50 odstotkov zmanjšane zmožnosti za delo dalje. Odmerjala se bo po vra-čuinljivih letih delovne dobe in po procentih ' invalidnosti, vendar tako, da bo smatrala nad 75 % zmanjšana zmožnost za delo že za popolno nezmožnost, torej 100 %. Pridobilo se bo lahko po 5 letih della pri onemoglih pred 40. letom' starosti oziroma, po 10 letih dela Pri starih nad 50 let. Za mlade delavce je posebno važna določba, da, lahko dobijo invalidsko pokojnino, če postanejo nezmožni za delo pred 25. letom starosti, in sicer že ob pogoju, če so bill; najmanj 6 mesecev neprekinjeno v delovnem razmerju. Za moške bo dosegljiva taka pokojnina v polni meri (100 %), po 32 letih dela, za ženske pa po 29 letih dela. Družinske pokojnine bodo poslej! lahko deležn; tudi- starši zavarovanca, če so brez premoženja, za delo nesposobni in ako je mati stara 45 tet, oče pa 60 let. Poleg vdove, o- t.rclk ;n staršev zavarovanca bodo lahko uživali pokojnino tudi njegovi vnuki iin tuji otroci, k; jih je preživljal.. Odmera družinske pokojnine se zviša tako, da bo prvi član dobil 55 odstotkov pokojnine umrlega, za vsakega oitirioika se svota zviša za 5 %, za vsakega od staršev pa za 20 %. Poleg tega pa bo za vsakega otroka upokojenca, kakor tudi za vsako siroto izplačevana preživnina, kair pomeni polno oskrbo delavčeve družine tudi ob njegovi smrti. Dosedanje pokojnine se bodo začasno dvignile na pri,memo m’imli1-malinio pokojnino z osnovo 8.000 din (100 %). Istočasno pa se bodo začele prevajat; dosedanje pokojnine na novo odmero, ki bo v skladu s strokovno kvalifikacijo upokojencev in novimi plačami. Po enakih kriterijih se bodo prevedle tud; družinske pokojnine na standardno višino umrlega. Na ta način bo v novih razmerah v celoti urejeno socialno zavarovanje po socjialno najnaprednejših principih. magala reševati njihova gospodarska (vprašanja. Tovariši in tovarišice! Ce se kdo veseli ukrepov, ki so - predloženi naši skupščini, so to naši delovni ljudje, ki hkrati slavijo zmago nad sovražnikom socializma, ki je neštetokrat napovedal konec naši ljudski oblasti. In to dela še danes eden izmed podpisnikov nesramne resolucije IB v Varšavi Molotov. Ta in njegov naredbodajalec ter cela vrsta zatiralcev, ki so se osramotili z genocidom napram lastnim in okupiranim narodom, grozijo z vojno, medtem ko se v socialistični Jugoslaviji in pri nas sprejemajo tako globoko človeški, tako demokratični zakoni, da služijo za vzgled vsem narodom na svetu. Tam pod parolo mira aziatske metode strašno iztrebljanje narodov in hujskanje na vojno — tu upravo fabrik in razpolaganje z dobičkom delavcem, Tam pod vodstvom »modrega«, ki ga »svet pozna po brkih in ne po pameti« najbolj despotski in kruti centralizem v rokah vsemogočih birokratov — tu gospodarstvo in sadove dela delovnim kolektivom, daleč od birokratskega aparata, ki se vedno manj vmešava v gospodarstvo, da se uresniči prvi korak odmiranja države na gospodarskem področju. Ves svet naj ve, da je IOLO sprejel odlok, ki daje delavcem naših tovarn in podjetij pravico, da ne glede na to, kdo je lastnik proizvodnih sredstev, z ustvarjeno vrednostjo razpolagajo delavci sami. Sami proizvajajo, sami naj razpolagajo s proizvodnjo. Glas vpijočega v puščavi bodo dvigali italijanski kapitalisti, češ da jim s tem jemljemo vsako možnost izkoriščanja in upanja na . . . povra- tek. Ce je tako, pa naj kričijo. Bogastvo, ki je na tem področju, je last naših delovnih ljudi! in ne onih, ki so ropali in z ropanjem nagrabili bogastvo, ki ga pa bodo odslej uživali direktno delovni ljudje. To naj zapiše l’Unità na naslovno stran če si upa, ki trdi, da brani interese delavcev. To naj napiše in pove, da se je to zgodilo prav v tisti jugoslovanski coni, ki je deležna naj-nesramnejših napadov njenih fašističnih urednikov. Toda s,e razume, to ne bodo napisati. Pač pa bodo napisali tako, kot bodo napisali bratci »po jeziku« v »Giornale di Trieste« in morda tudi skrahirani belogai disti v »Demokracij1«, namreč, da smo to storili pod pritiskom Amerikancev, da se »vračamo na staro«, da je naše gospodarstvo na robu propada in da smo zato razvrednotili dinar itd. Kakorkoli že, težko bo začeti na enem ali drugem koncu, sicer kaj storiti, ko je treba vendar nekaj povedati, ko je vendar odlok o delavskih svetih, odlok o finančnem sistemu itd pisana beseda? Toda dejstva so dejstva, preko teh je nemogoče — in ta dejstva spremljajo Kominform na pokopališče. Socializem zmaguje in bo zmagal navzlic komin-formističnim vojnohujskaškim izdajalcem in odporu preživele kapitalistične družbe. Naj živi ljudska oblast, oblast delovnih ljudi! Naj žive naši delovni ljudje! Naj živi socialistična Jugoslavija, KPJ s tov. Titom na čelui O dobički in razdelitvi rt s , %. * , d-1 -člen Dobiček gospodarskih 'podjetij;1 ki * so pod upravo delovnih kolektivov, je v vrednosti izražen presežek proizvodov, kj ga delavni kollektiv 'ustvari s svojim delom. Vsa gospodarska podjetja na ozemlju Istrskega okrožja, ki so pod upravo delovnih kolektivov, so dolžna doseči idbbiiček v enakem odstotku od planiranega fonda plač podjetja. Odstotek od planiranega fonda plač po ' prednjemu odstavku se določ; s 35%. 2. člen Od dobička, za- katerega je gospodarsko podjetje po prednjem členu zadolženo*, mbra določen del oddajati Za' kritje splOSnih družbenih potreb. Ta del znaša največ 30% dobička, za katefega- je podjetje 'zadolženo. Višino prispevka, ki gia vplačajo po prednjem odstavku gospodarska podjetji v proraičuin, določi na podlag,: gospodarskega plana in proračuna Istrskega okrožnega' ljudskega odbora Izvršilni 'odbor Istrskega ■okrožnega ljudskega odbora,-.m-sicer .individualno za vsako posamezno podjetje. Obenem določi Izvršilni odtodr, koliksén del tega prispevka mara oddati podjetje v proračun krajevnega ljudskega odbora, iria katerega območju je podjetje, koliko v proračun okrajnega 'ljudskega odbora in koliko iv proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora.. Od določenega, prispevka gre v . proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora do 40%, ostanek igre v proračun okrajneiga ljudskega odbora. 3. člen ■Podjetja, ki proizvajajo sol in alkoholne pijače odvajajo v proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora tudi vso maso dobička, k; izvira iz injiiijovega monopolnega, položaja. 4. člen Dell dobička, ki ostane po oddaji prispevka za proračun, uporabi delovni kolektiv podjetja ipo predpisih tega odloka za investicije, za povečanje plač delovnega kolektiva in za nagrade, za rezervni sklad podjetja’ iin za povečanje obratnih sredstev podjetja, Ta del dobička mora razdeliti delovni kolektiv podjetja na podlagi knjigovodskih obračunov najmanj vsako četrtletje. ' 5.člen Iz dela dobička po prednjem členu mora kriti delovni kolektiv najprej investileije podjetja, ki so predvidene po splošnem plànu ipristojnéga l-juiđskiega odbora. Do 10% tegb dela dobička se uporabi nato za Občasno povečanje plač članov delovnega kölfektiva in za nagrade. Vendar se sme povečati plača posameznega 'člana dHbvnegh kolektiva •iz tega naslova največ do 1400 din ■mesečno v 'tistem- obračunskem obdo-, bju. V rezevnl sklad podjetja se odda najmanj 5% tega dpla dobička. Ostanek tega deia doibička se upo- SPHEMEEE ODLOKA O UPRAVLJANJU PODJETIJ PO DELOVNIH KOLEKTIVIH (Nadaljevanj^ s 3. ‘strani) vodstvo' spada ‘podjetje. Direktor zasebnega podjetja, ki spada pod določbe tega odloka, je praviloma lastnik podjetja. Će dela proti zakonitim predpisom _ Istrskega okrožja, ga lahko razreši Predsedstvo , Istrskega okrožnega ljudskega' odbora.« 10. člen Črtajo se: podnaslov »B zasebna gospodarska podjetja« z 38. in' 39. členom odloka; III. poglavje »Kazenske določbe« s 40. členom odloka in 41. členom odtoka. lì. člen • 42. člen odtoka sé spremeni tako: »Trgotske družbe so dolžne viskla-ditj do 31. oktobra 1951 svoja pravila s predpisi .tega odloka.« 12. : člen 43. člen odloka Se spremeni tako: »Katera zasebna podjetja spadajo pod določbe tesai odloka, določi glede na 2. člen tega odloka Izvršilni odbor Istrskega .okrožnega. ljudskega odbora.« 45. členi odloka se. črta. 13. člen Ta odlok velja oid dneva objave v Uradnem listu. Koper,1 dne 30. julija 1951. 0 VOJAŠKIH INVALIDIH ft i|.« 'ai -nar. m rabi; za investicije \ kapitalne -izgradnje Ib dUjUžbenega staitudardia,' 'k* Mm .predvidene v splošnem! 'piami, ter za .povečanje obratnih sredstev. Pri razporeditvi investicij družbenega standarda mora delovni kolektiv podjetja upoštevati - potrebe krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, na katerega območju je podjetje. 6. člen Natančnejše predpise za izvajanje tegh odloka ;zda po po ipotirebi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. - i ; » , : - ■ .i -i • '7s člem ■ ■ ■ Ce ’pifelnije feo'lpoäiarsko póSièt-je brez lastne krivde z’ ižguibb; oldloči pristojni ljudski odbor po- pregledu poslovanja podjetja sanaciji, oziroma; o nadaljnjem poslovanju podjetja. Isto velja tu#’ za iz-guibe, ki so nastale v poslovanju gospodarskega, podjetja do 31. julija 1951. 8. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu. 1. člen 8. člen odloka o «vojaških invalidili (Uradni list št, 9-4.Ì/50) se spremeni tako: »Vojaškim invalidem gre mesečna ■invalidnina po tejle tabeli: O DAVKIH Skupina Invalidnima ma mesec I. 10.000 dinarjev II. 10.00Đ idmarjeVi III. 8.500 dinarjev IV. 7.000 dinarjev V. 5.000 dinarjev VI. 4.000 dinarjev. VII. 3.500 dinarjev Vili. 2.500 dinarjev IX. 1.500 dinarjev X. 1.000 dinarjev 1. člen Na ozemlju Istrskega okrožnega ljudskega odbora obstajajo tele oblike davka: davek od dohodkov (dohodnina), davek od dediščin in daril in krajevni samoprispevek. i 2. člen Dohodnina se plačuje od skupnih dohodkov, kii jih doseže davčni zave-. zanec v enem letu od svojega dela in svojega premoženja. 3. člen Delavci im uslužbenci prispevajo k pokritju splošnih družbenih potreb Istrskega okrožnega ljudskega odbora s svojo udeležbo pri ustvarjanju presežka proizvodov, od katerega oddajajo1 gospodarska podjetja določeni del v proračun. 4. člen J' Davčna osnova za dohodnino od kmetijskega dela predstavlja povprečni donos zemljišča, ki se lahko kmetijsko izkorišča pio odbitku povprečnih stroškov,- k,i: so pOtreBn; Za doseganje teh dohodkov. Povprečni dohodek in povprečni stroški se ugotavljajo) po velikosti zeptlje, ob upoštevanju .rodovitnosti zemlje, kulturne vrste zemlje im povprečnega dohodka oid živine. Davčna osnova za dohodnino od ribištva se ugotavlja na podlagi vsakoletnega povprečnega dohodka, od ribolova. Davčna osnova pri drugih vrstah delavnosti (obrt, prevoz itd.) ise ugotavlja na podlagi dejansko doseženih čistih dohodkov. 5. člen Davon a osnova za dohodnino od premoženja je zakupnina ali drugačno povračilo za premoženje, ki je dano drugemu v uporabo; Dohodnino od premoženja plača tudi lastnik hiše oziroma stanovanja, ki stanuje v svoji hiši oziroma stanovanju. Davčno osnovo 'predstavlja najemnima, • ki bi jo préjemàl, če bi oddal stanovanje v najem, ipo odbitku potrebnih .stroškov za, upravo, vzdrževanje in amortizacijo. 6. člen Davek oid dohodka se obračunava po stopnjah, ki jih predpiše Izvršilni odiboir /istrskega okrožnega ljudskega odbora z odr edbo. Davčne stopnje so progresivne. Kdor pridobi dohodek z uporabo tuje dielcvne sile, plača praviloma večji davek .kot drugi. Državi jamom, k,j opravljajo dela; ki so za družbo posebno koristna, in zadrugam se lahko dohodnina zniža. 7. člen Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše z odredbo, v katerih primerih se lahko odpust j plačilo dohodnine, 8. člen Davek na* dediščine lin darila plača, kdor, pridobi premoženje ali užitek premoženja iz naslova dedovanja ali darila. Davčne stopnje davka na dediščine in darila dbloča Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ob upoštevanju Vrednosti, dediščine oziroma darila, ekonomske moči prido-bitelja in stopnje sorodstva. Davka od dediščine i.i daril so lahko oproščene 'dediščine im darila, ki sio namenjena fca osebno Uporabo dediča, dediščine in darila manjše vrednosti ter hranilne vloge. Plačila' davka old dediščine in darila še loipbostì'jio sorodniki v ravni vrsti, ter mož in 'žena,' kadar dedujeta' premoženje, ali užitek manjše vrednčstl; in òsèbe, ki ' ipoKllonijo podedovano ali* Podarjeno premoženje Istrskemu okrožju, zadrugi ali dlruž-b'einl organizaciji. 9. člen prebivalci posameznih krajev in mest lahko pridobijo s samoprispevkom sredstva, ki so jim potrebna zaradi 'pospeševanja njihovega kraja O'zfecimä mesta ali izàradi izboljšanja, materialnih ih ksiltiirri&l pogojev. Odlok o samiopriišpevku predpiše krajevni oziroma mestni1 ljudski odbor na ipoidilaigt sklepa zbora volivcev. Z oidlokcyn o samoprispevku se naloži ljudskemu odhoru, da izvrši postavljeno naloigo, zaradj katere je bil samoprispevek sklenjen, in da izterja 'dolžne zneske samoprispevka. 10. člen Za pokritje splošnih družbenih potreb plačujejo zadruge 'davek od dohodka. Kmečke delovne zadruge, ki vplačujejo del presežka svojega dohodka v sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev Zadružnega kmetijstva so oproščene dohodnine. 11. čl&n Dohodnina zadrug se plačuje od celotnega dohodka zadruge. 12. člen Dohodki zadruge od kmetijskega dela se ugotavljajo po 4. členu tega odtoka. Drugi dohodki- zadrug se ugotavljajo na podlagi zaključnega računa zadruge. Piri ugotavljanju dohodkov se obračunajo stroški, kj so bili potrebni Za dosego 'dohodkov, razen prispevkov, ki so bili plačami članom za njihovo delo ali za premoženje, ki je bilo oddano v zadrugo. 13. člen Davek od dohodka kmečkih delovnih, zadrug, zadružnih ekonomij, ribiških delovnih zadlriug in obrtniških proizvajalnih zadrug sie obračunava po stopnjah, ki jih predpiše Izvršita; odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odredbo, in ki' so za 30% hjižje old ustreznih davčnih stopenj, predpisanih po 8. členu tega odloka. 14. člen Natančnejše predpise za izvajanje tega ■ odloka iizidia Izvršilni odbor istrskega okrožnega ‘ljudskega odbora. 15. člen ' Ta lodlok velja z dinami objave v Uradjiemi tista. 2. člen 9. člen odloka o vojaških invalidih 'Se Spremeni tako: »Vojaškim invalidom I; skupine gre poleg invalidnine tudi 'dodatek za postrežbo 'im tiujo pomoč v višini 5.000 dinarjev na meseč;, če tak invalid n.; v 'invalidskem idiomu ali v kakem druigem zavodu; kjer ima postrežbo in brezplačno oskrbo.« 3. člen V 10. členu odloka o vojaških invalidih se spremeni 1. točka prvega odstavka Tako: »1. invalidi, ki ‘imajo nad 6.000 dinarjev rednih mesečna dohodkov ali nad 72.000 dihä'rjiv ocenjenih letnih dohodkov.« 2. m 3. točka prvega odstavka 10. člena se črtata. 4. člen V 11. členu odloka o vojaških invalidih se dgoida na koncu, nov odstavek, ki se glasi: »Družinskim članom iz tega člena gre invalidnina: za enega člana 4.200 dta na miesed, za vsakega nadaljnjega člana pa po 700 dinarjev več.« 5. člen 12. člen. odtoka o vojaških Invalidih se spremeni tako: »Poleg invalidnine gre vojaškim invalidom; od I. do vključno VI. skupine oziroma njihovim družinam iz 11. člena tudi. preživnina za otroke, če nimajo zadostnih sredstev za 'preživljanje' v teii-ie primerih: ì. Ce ima vojaški invalid skupino z ženo in otroki, ki prihajajo v poštev za preživnino iza otroke, manjši dohodek, ■ kot pa bi znašal dohodek, če bi se .račijnailo na vsakega teh družinskih članov' po 5000 din na mesec oziroma po 60.000 dinarjev na Mo,miti ' gre 'preživnina za tiste otroke, katerih preživljanje na ta način ni krito. 2. Na,.enak'način se izračuna število ulpravfilSeiniLh a'° preživnine za otroke, če ■ invalidnino uživajo vdova, .ih' otroci ajl-i pa samo otroci. V dohodek s.e vračuna, tudi izpla-čevana invalidnina. Preživnina za vsakega tako upravičenega’ otroka ..iznaša: 3,500 dinarjev n a mesec. Preživnina za otroke se sme dobivati samo na 'eni podlagi. 1. člen Od la. .avgusta 195:1, dalje se vse blago, namenjeno za široko potrošnjo prodaja v nadrobni [prodaji prosto, ipo cenah, ki -ustrezajo trgu. Te cene se določajo v smislu odloka za določanje ih kontrolo cen in tarif. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega 'Odbora' določi' lahko «hotne cene' v nadrobnii prodaji za tobačne izdelke, " vžigalice, sol in .petrolej. Pireäseänik' sveta za blagovni promet,' turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora je poob- _ laščen, da ipo . potrebi določi, da še posamezni drugi ipreidmieti široke potrošnje ne Smejo prodajati nad določeno najvišjo ceno. 2. člen Pri določanju cen za blago široke poiitoänje, za’ katero .niso določene enotirne .cane mai prodajo na drobno, se mora proizvajalec posvetovati z Uradom iza .cene pri 'okrajnem ljudskem odboru. 3. člen Predsednik sveta za blagovni promet, turizem lin. gostinstvo Istrskega: okrožnega ljudskega odbora1 predpiše v soglasju is poverjenikom za finance, s kakšnim dalcrn razlike v cenah, ki 'jih dosežejo trgovska podjetja, raz- 6. člen ?.5.k.odstavek, 13. člena odldka o vojaških invalidih se, črta. Ha..kraju 13. člena se dodata dva nova odstavka, kj se glasita: »Će uživa invalidnino eden od staršev, anaša invalidnina 4.200 dinarjev na mešec. Ce uživata 'invalidnino oba starša, znaša .invalidnina 4.900 dinarjev na mesec. Staršem, ki so v vojni izgubili dvoje ali več otrok se za vsakega nadaljnjega otroka zviša invalidnina za 20%. 7. člen 10. člen odloka o vojaških invalidih se spremeni'tako: »Družini umrlega vojaškega invalida gre pogrebnina v višini 10.000 dinarjev. Ce oskrbi .pogreb kdo drugi, gre temu samo povračilo dejanskih stroškov toda ne več kot 10.000 dinarjev. Kolikor stroški ne dosegajo tega Zneska, se razlika izplača družini umrlega invalida.« 8. člen 2. odstavek 21. člena se spremeni tako: »Vojaškim invalidom dn drugim osebam, ki uživajo podporo in varstvo po tern odloku, pa prestajajo kazen zapora ali strogega zapora, daljšega dd pol leta, se ustavi uživanje invalidskih pravic' dokler traja kazen. Sodišče lahko v upravičenih primerih odloči v sodbi, da družina obsojenega vojaškega invalida deloma, ali ipa v celoti' obdrži uživanje teh pravic. 9. Člen V 23. členu odloka o vojaških invalidih se črtajo prva, druga in tretja točka. 10. člen Ta odlok velja z dnevom objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951. dalje. O zunanji m 1. gien fonda uporablja Iizvršimll odbor Istr- P.roizv.ajailnim, stvorit venim poidje- J skcga «krožnega ljudskega odbora za kritje uvoznih potreb &i':'potrebe tl- tjern, zavodom, zadružnim in družbenim organizacijam' pripada del deviz, ki jih dosežejo z izvozom svojih pro-izvodbv ali s svojimi storitvami, določen procent pa izvajajo v centralni devizni fond Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Trgovskim izr/oiznim. podjetjem pripada za kritje deviznih izdatkov v zvezi, z izvozom:.lin s poslovanjem na zunanjem trgu del deviz, ki odpadejo na razliko med nabavno in prodajno ceno, določeni odstotek pa odvajajo v centralni fond Istrskega okrožnega ljudskega odbora. ' Višind odstotkov po tem čldnti določi' 'ta>' 'posamezne' gospodarske1 panoge Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora. 2. člen Sredstva centralnega deviznega stih gospodarskih panog in družbenih dejavnosti, ki -ne dosegajo deviz z' izvozom, katerih delovanje pa je neob-hodino potrebno za splošno korist prebivalstva Istrskega okrožja, nadalje za zdravstvo, '.kulturo in prosveto. 3. člen Izvoz in, uvoz se opravlja na podlagi plana zunanje trgovine, ki ga planom, se njegova pravica do udeležbe na doseženih devizah poveča. Pravica do udeležbe na devizah se poveča tudi, ako s,e izvaža blago, ki ni predvideno v planu izvoza. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega, ljudskega odbora lahko -prepove izvoz določenega blaga, ki bi bil v naspro-j tju s 'isrilošnimi gospodarskimi inte-j resi. - i ; spremlja Izvršilni odbor Istrskega! okrožnega ljudskega odbora. V okviru tega plana lahko daje Izvršilni odbor Istrskega -okrožnega ljudskega odbora podjetjem in organizacijam iz 1. člena določene izvozne in uvozne naloge. Ako nosilec izvoznega plana prekorači naloge, ki so mu določene s .Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi višino udeležbe izvoznika na devizah v primerih iz drugega o'dstavka tega člena. 4. člen Podjetja in organizacije uporabijo devize, ki jim ostanejo po plačilu določenega odstotka v centralni devizni fond, za svoje1 uvozne potrebe. Ce pa imajo uvozni plan, jih morajo predvsem uporabiti za uvoz blaga svojega uvožheiga piana. f imetnik deviz lahko svoje proste devize proda drugemu, ki ima dovoljenja Za uvoz ali za plačilo v devizah. Izvršita 1 odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko prepove uvoz določenega blaga, če je to v nasprotju s splošnimi gospodarskimi interesi Istrskega oikrožja1. 5. člen Za trgovino z devizami in valutami so pooblaščena samo Istrska banka in menjalnice, ki jih Istrska banka za to : pooblasti. Izjemoma lahko proda svoje proste devize ‘imetnik deviz ob 'pogojih drugega odstavka 4. člena tega odloka. 6. člen Izvršiilni odbor 'istrskega okrožnega ■ljudskega odbora je pooblaščen, da izda predpise za izvajanje tega odloka. i. člen Vsi dosedanja' predpisi, ki so s tem odlokom v nasprotju, nehajo veljati, j, 8. Člen Ta odlok velja od dneva objave v EUradneifr listu. Predpisi tega odloka «o razdelitvi deviz se uporabljajo za Sdeivize, dosežene z izvozom od 1. ju-*11 ja 1951. ‘K&per, dne 30. julija 1951. iiiiiiiiiiiiiiii!uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iuu!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii!HMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(uiimiiiiiiiini[iiiiniiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiimiiiiimmiini[iiiuMiiin Pirnar * Ü pmdaii Ma$a in dei&la^iu un polaga delavski svet. Ostanek razlike K gemati, ki . jo doseže ^trgovsko podjetje, odvede podjetje . Istrski banki ‘ri.a račun poiaitivnega salda. 4. člen Poverjenik za finance Istrskega rikircžnega ljudskega odbora spora-žriminio s predseliniikiGim sveta za blagovni IpomjiK, turiizeim in gostinstvo Istiršikega člkirožinega ljudskega odbora ■pfedp'isfe način ' obračunavanja razlik v čemi, kj jo dosežejo trgovska In gcistineika podjetja. 5. člen Ta odlok 'stopi v veljavo dne 1. avgusta 1951.. Obenem prenehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju s tem odlokom, Koiper, dne 31, julija 1951. Čitaffe ih sirit® «Iduki tednik» Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. Odgovorn; urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru MARANCINI — Pri nas še vedno nimamo vsi električne luči.. Na 'področju KDO Marezige imajo že zdavnaj električno luč. Takp imajo elektriko' tudi prii Miaräncinih. Toda še l&b^jS ’ nteifllri'/'Visl. ‘Na primer kiriiet' Ivšiii Koren mòra dòma, še vedlo o uporabljati ' petrcilejlko1,1" čeprav bi ‘ iahlko Ulita že luč. Koren pravi, dri ni pravilno to, da mu že letd dni obljubljajo napeljavo* luči v hišo, da pa še vedno n; električarjev blizu. Podjetje »Elte« naj poskrbi, da bodo imeli v eni vasi vsi luč ali pa nobeden. Ali vsi dobro ali vs; sila-bo. Vzrcik tega je kakor lahko sklepamo le maichiarnost posameznih e-iekt,ričarjey. Zaradi tega pa še mar-.šikje nimajo napeljane električne luči, čeprav bi jo lahko imeli. Tako je tudi s kmetom Korenom iz Ma-rgincinov. * SV. • ANTON, — Kaj smo razprav-pravljal/i na zboru volivčev? V soboto ,28. jirtija smo iim®H fri nas zbor volivcev. 'Udeležba' je tolda zadovoljiva. Zlasti so ee tokrat polnoštevilno udelleKili' dfiuiž-mskii Dostevarj h Kra-■jfivjil-ljudski11 «Ihr je podal šest me-sočni -obračun: dela. Po ■ poreči lih članov odiboira je bila živahna diskusija. Posebno so volivci raspravljali o novem načiinu trgovine, pri čemer j;e pa pradsedhik obrazloži! perspektive, kr ■no v tem ipreidv.'lßerie. ' Ponovno smo sprejeli sklep ža krajevni' davek, pro-stovolijni: prispevek za gradnjo zS-dužnega doma v znesku 3?/» ma prodani priidetek. V desetih dneh bomo morsili' 'ograditi' vcidnjakev ki .niso obzii-Idani, da bi i.ih zSvard-vali. r.rbti rié-srečatm .Izvolili smio higiensko komi-Stjio; ld bo presltìdòvala gnajišča ter dajala haSvete za anago. Prav tako smo sklenili, ' da se iscimò: prihođnji petek zbrali vsi pred zadružnim domom, da boimo'delali 'udariniško, ker. bomo 'v soboto 'imeli proslavo fcefer lj'a zadrtižnepa idoma. V aviguhtu, bomo morali ipàpraiViti 'lokalno, "cesto 'iz mlina" nh 'Rllžsirii dui li'Sišć va'si. ’ Zapreti bomo. morali:' tudi koikoši, da bi naim rie delale ’Škode v ihližnjih vinogradih. Ob zakiljridkii je .tov. Niikaizij po.veidal, da ho .piri -rias gostoivalb lutkovno gleda-ilšiče 1 rž 'Prsta. 01 ŠMARJE. — Prihodnji tedčfi bo v naši 'vasi kino. Poritoilikih prizade,va-injilii smo venldiar idaadgl.i, da bo v naši valsi jtedčhi prvič, kinio, ki bo stalno delal. Visak te.diein bomo i-meli lahko- 3 do 4 predstave. • SEMEDELA — Zakaj samo ceni paradižniku? Po mnenju nas kmetov je to ipupcllnoma inapačno, da plačuje naša (saettasi paradižnike' sam» Po .dveh maizl lični ih cenah. Ce'-staoi tovprai Sanje' sprožili' upraivrtemfii odbor'], poslovodji ätid.j so' nam dejali; da bi morati1 paradiižinik -ttolje -Izbirati; To je-tfòpcSrtoW-a priàv. Amnak smo poskušali tudi izibrait res' najboljšega, ipa nam, ga miso plačaffi v,e,č kalkor p,o (12 d'n. Druga cena je 10'101»-za kg paradižnika. In za to razliko povemo, Ida ’se "reis me àpiliSSÉà' sOftiirdti. paraiSiiž-■niikä. * SEiMiDiET,A. —1 Spet Pomanjkanje umetnih gnoji!. Po zadfnjem dežjiu smo pri naš nasadili, precej vrtnim, ki dolzore" kasneje, Predvesm' kuctierilc, ismo j ih fcisadili tbliko, da če bo še 'koliičkaj dežja; bo driiber Prideilàk. " Vendar bi* ipa 'ipri tem pha-ebòivriti še precej umetnih gnojil, kakbr amo-hijaika, braiznilh soli itd. * TINJAN. — Ustanovili smo pevski zbor in Strelsko družino. V naši vasi je zadnje čas'e vSe bplj živahno kot preij. Ustanovili smo namreč. 27 članski pevski zbor in strelsko družimo. Po' v'elčkrat' n a ' teden .na-Š pevski zbor pridno vadi in bo v kratkem fthko jže inastapit. Tudi ' strelska dru-‘žiri.a; 'Čeprav je Še .rftiada, j,e ipriiteghi-4a precej mladih ljubiteljev strelskega športa. f, * IZOLA. ■— Kaj.je z javnim stranc-Ščem? 2e zdavnaj je MLO dal nalog za zgraditev javnega stranišča. Zdaj je to stranišče že davno tud; zgrajeno. Toda javnosti ne staži, ke.r je še zaprto. Pazite na menjavo električne frefevenes! brije1 3. ' avgusta, 0^, 7.. .do-lO, ur« dopoldne in idne 5. av,gusta od 7. do ,14. ure popoldne bado ippslj.usn;i, pogani f Metričnega teka namesto z Idoseila.njimi 42 periodami na selcumdb, s 50' periodami na sekund». Končna zamenjava*bo 25; avgusta ob 15. uri. Postens n« ihn óviral raditopošiušaHcč, lastnike.čilektiričnih peči. likalnikov, kuhalnikom-' Ud., Ikl se 'bodo mé*t leih časom lahiko iposlužievaiii teh električ-ri)ilh srfHisi ov. Medtem k»' zà" električne hladilnike im druge podobne ajià-rafce bo ■ treba paizlti; da n,e zgorijo. Lastniki električnih, indukcijskih apardtoV in 'dragih etektroertercijskih r.Aaratov ‘bedb moirUti omenjeni čas inaMizorovati de.tovartje tfeh aparatov, Iker s 'Po,v®čan,j6m frekvence na 50 iper-iotdcv na iseifiUndo bodo električni motorji za 20% hitrejši. Zato lastnik* omenjenih aparatov pazite, dà ss létektrfeni m'Qtbfji aie ’&dp se-žgali.. ' Mali ©glasi KOCIJANČIČ Alieifetir.dei- iz Campo manzo 'št. 80 jja tagubil-jopehin-o izkaznico 'lin pdtów tìovtvljfijff ža FLRJ dne 27. VII. 1951 lis! AjdcvSii.nie do Kopra, 'ko se je vračal. Najditelja naproša, da jo vrne, v rihratnem primeru razveljavlja oboje. Delovni zadrugi puce je mìa pred idrevi ukradena iz kamiona kamion,ska knjižica. Najditelja naprošamo, da jo vrne, v Citiraiir.em primem jo riraavèljavljamo, • ' BAČld Tereza, rojena 15. aprila 1915' v čeriturijM, bivajoča v Pobegih itiiS -je 'liagiubila osebno Izkaznico na cesti, ipd, Vaingairialia do Pobegov. Ako jo najditelj' ne vrine, jo'iraizvel,javlja, . OSNOVAC Ana, rojena 29. X. 1901 v Koštaboir.i, stanujoča istotam št. 2, je izg,ubila.. io, aprißa. 1951 asedUno iz» ik3iz.rajco, ma peti iz , Kopira iv .Košta-bono. Poštenega najditelja naproša, da jo vrhe,, v nr.;;:,;,-jm.vn pi/inaeru ipai jo razveljavlja. .................ii......ii........................limili.............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiinliiiiiiniiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiH()iiiiiiiiiiimmiijiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii!iiniiiiiiiii JOSIP JUUCiC » >«1al - A«- -zar i_nL.n T-r| « N u au ti J 19 ^1 M itazjasK -te? - K &NSJ i l.c AJ, J To se ve, da ciganu ni nihče zampai. »To ie iurška slava.,« so menili hlapci, ; >>hočejo nas izpeljali, da bi se xiMlhgiàili;; a'l'ii ^ólfco^ìi razuma šehiisitio, iđa bi nas pre-kanili vsak pritepenec.« Kozjak migne, naj se odmaknejo, zakaj precej je mislil, d:a bo la človek na samem le o njegovem 5inu kaj povedal. »Vaš brat je neumna zver,« jame cigan. »Najprvo mi proda vašega sina, da ga odjpeiijem na Turško, polam me pa zato izda za ilirskega ogleduha, da me vržejo v vodo. Ali jaz nisem 'tako neumen,, da bi uionil. Zdaj vam moram povedali za vašega sina in menim, da vas ne bo volja utopili me zalo, ker sem rr.u službo preskrbel.« Lahko ,sl mislimo, kako je bilo Marku, iko je cigan iako govoril. »Govori, človek, jaz ie bom obdaroval; vse, vse ii hočem dali, aiko mi poveš, da ga bom še videl.« ', "„iVideli ga; boefe gotovo, če poprej ne, !ača,s gotovo, ko bo stopil čez razvaline tega zadovja, zakaj vaš sin je poglavar janičarjev pred kloštrom.« Strme je zaslišal Kozjak nenadno veselo in vendar grozovito novico. »Ker mi je bil vaš brat toliko nehvaležen,« pripoveduje cigan dalje, kalkor bi bilo lo* kaj navadnega, »da me je dal v vodo vreči, zalo ga bom jaz tudi v vodo vrgel ter vam sina pripravil nazaj.« »Ako mi io storiš, človek božji,« reče Marko, ki je komaj mogel govoriti, »poiiej, potlej ti dam vse, kar hočeš, samo njega mi pridobi, po katerem ,že zdihujem toliko let. — Pa kaj,' jaiz grem lija v turški tabor; Bog je mojemu sinil srce ustvaril gotovo mil bodo čutila: po-vedeta in pokazala očeta. Res, jaz grem tjakaj, in če si ti govoril resnico, našel ga bom tam in poiiej naj mn r j eni.« »To se zgodi precej, da vas umore ali uklenejo, morda še preden boste sina izbrali iz janičarjev. Toda jaz pravim: pojdite zdaj z menoj še to noč na Kozjak, kjer doiboie mondai že tudi krivega brata, in jaz vam pripeljem janičarja, krotkega ko jagnje. Sicer moram pozabili, da ste mi sina pobili,« pri tem spominu se ciganu čelo nabere v gube, d n se Mačko skoro jame batii svojega novega tovariša, »ali maščeval sem se in vašega brala moram potlačiti.« »Prijatelj,« reče imenih otožno, »nikdar ti nisem menil kaj hudega storili ; ako sem ii, pa ne po volji svoji, pokorit sern se za to in povrnil ii bom, kar se ' dai povrniti, in li siori, kar obetaš!«- Razen velikih vrat so držala v klošier še majhna podzemeljska iz velikega vrta, ■ pa v skriven kotič v kloštru. Toda nihče hi vedel za ta vhod kakor opal in nekateri menihi. Zdaj opala ni bilo, menihov večidel tudi ne, zato je bila ia rešilna lina neznana vsemu kloštru. Ali cigan je bil izvedel od opata, kako bi se prišlo v klošier po lem dolgem hodniku, zidanem globoko pod zemljo iz vda, K et je bilo opatu veliko do tega, da se rešijo ljudje ih kloštrsko bogastvo, z’atò je bil naročil po ciganu, naj se umaknejo vsi, alko ne bi bilo mogoče branili zidov. Da pa je poročal ravno, po takem človeku, je bito vzrok, da; bi si ne bil niihče drugi ùp'al prevzeti posla, ukrasti se skozi sredo Turkov v klošier; samo zvili im neusitrahljivi cigan je bil za to reč. Za lo* pot iz zaprtij e je torej povedal cigan Kozjaku in drugim kloštrskim bralcm. Dvomiti niso mogli več, da jim misli dobro ih lako, kakor: jim govori, zakaj lahko bi bil po podzemeljski poti pripeljal celo krdelo Turkov v ozidje, ko bi bil namenjal izdati klošier Sovraižmiku. Spoznavši, da se dolgo braniti ne more, sklene Kozjak, zapustiti še lò noč zidovje, tem bolj, ker se je bil mesec no srečo skril za goste oblake in ker se ni moglo vedeti, da bi bila, še kdaj taka lepa prilika odnesti selbe in zlaitino kloštrsko, ie pa ker je bilo pričakovati, da bodo Turki planili na obzidje, brž ko se pokaže mesec. Preden je torej minilo pol ure, je bilo vse pokonci. Vsak posamezni je imel svojo butaro. Po vsem zapuščenem poslopju šo bile luči razstavljene, da bi prevarili sovražnika, kgkor .da bi vise čulo in bedelo v kloštru. Ravno so hoteli odpreti težka železna vralca, v kamnu nasajena im umetno zakrita, ko se pretrga oblak na nebu in luna posije jasno in svetlo. Žalostno so pogledali eni proti nebu bledo luno, kakor bi ji hoteli očitali: »Glej, kako si na Hudobiji,' iurta, lé še pol ure bi bila skrila in rešeni bi bili.« Eni pa so godrnjali: »Bog hoče, da bomo pogubljeni, rešitve ni nobene.« Zdajci se skože, da jih je ravno luna rešila smrti. Nekdo zagleda v tem hipu, da je veliko krdelo Turkov na vntu. Bili so iako blizu, da bi jih bili lahko s puščicami dosegli. Ko bi ne bil vsak zase zamišljen, gotovo .bi bili zdaj za trdno menili, da jih je hotel cigan izdali, kaj li Turki so se plazili tik okoli luknje, po kateri je bit prišel v klošier. • - Cigan pa, vajen zvijače in naglosii v premišljevanju im dejanju, hitro razume; kaj lo' pomenk Gòtoyo ga je moral kdo izmed iurških stražnilkov zapaziti, ko je lezel skozi turški labor in poleni odlprl skrita vratca pod zidom na vrtu. In zdaj menijo Tuilki na ,skrivnem savno po* lej po'; priti' v klošier. »Lisjak gre prvi v past,« pravi cigan, ^gotovo pojde glavar naprej. Kaj ko bi...« in brž pomigne! .navzočim, naj sé liho razmaiknejo' in ,razstavijo po* obzidijU, zakaj vedel je: ako Turki pridejo po jami, jih gotovo napadejo tudi, ód .drugih strani. Drugikrat nebi bil nihče poslušal ciganovih povelj, ati zdaj: se je že slišalo hrumenje od zunaj tudi z druge strani in preplašen je vsak Idei na odmenjeno mèsto. Večji trop je ostal na mestu s ciganom in Kozjakom. Kmalu se odrinejo železna vratca in v kloštru stoji velikanski glavar janičarski. Za njim so se tlačili po ožkl kamenitni pod- zemeljski cevi njegovi vojaki z glavo ob glavi nagne feni s svetlimi baklami. Ati komaj je stal janičar velika s tremi pajdaši znotraj,- ko cigan in nekateri hlape skriti v lemi, s silo zaloputnejo železna vrata, da š dvema, ravno v hodišču stoječima' Turkoma glave raz bijejo. Vname se boj med hlapci in štirimi Turki, ujetim: na dvorišču. Dasi je bilo hlapčev veliko, vendar nis irtogli -blizu isiraihoivilemu janičar;a, ki je Ibil ioliko bo divji, ko je videl, da je med savražniki locen od svoji! Strašen krik še jfe raizlegal 'pio' kloštru" Turki: so faz bijah mald' vratca,..katera šo hlapci tiščati zaslonjene glavar pa je zopet vpil s svojimi tremi pajdaši, da osrč vojake od zunaj, naznanjajoč jim, da je še živ. Set cigan je končat boj od znotraj, priplazivši se od sirar janičarju pod noge, da ga je spodnese!. Veliko telo pad’ po tleh in zdajci je bilo mnogo krepkih rok; ki'mu nisi dale,vstati. Né dolgo in tüdi oni trije sd ležali. Dasi j' že stari cigan imel moči kakor medved, je 'bilo trebi veliko truda, prodan so ulklenili silovitega janičarja, t je bil, kakor je cigan vedel, Jurij Kozjak. Ni bilo težko branit! 'Turkom vhod' pri podzemelj sikern žlebu. Tukaj fot bili' mogli Ib na skrivnem pril noter; težko pa je foilö bràmih; sé Turkov drugod z zida Ko 'šo namreč: Turki zaslišali, da jim je siloviti glava: v sovražnikovih rokah, so se zaletavali še z večjin uporom proti trdnjavi. Vendar so se hlapci, dasi jih ji bilo malo, branilktöi noč hrabro; in ko se je žarila danka v jutru, so bili Turki za to noč srečno odbili. Potok ki teče' pod kloštrom proti jugu, je bil ta dan ves rdeči pobarvan s turško krvjo. ŠESTNAJSTO POGLAVJE Oh postoj,te; govorite, al Se živ je ljubi oče? J. Bil ec Pol, po kateri so upali v kloštru zajeli rešiti s; pred silo z obzidja, so zasuli zdaj sami, ker je bila sovražniku znana, torej brez prida, lahko pa v škode