ljubljanska bdnkd gThJS^k^iSeui™^ LETO XXV. - številka 89 y»hnovtteIjl: obč. konference SZDL ^ ^n»cc, Kranj, Radovljica, Sk. Loka J™»J. Glavni urednik Anton Miklavčlč "dgovornl urednik Albin Učakar Ž-L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA KRANJ, sreda, 15. 11. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah. GORE wmmmmnmm N J S KO Občanom goienjskih občin Jesenice, Kranj, Šk. Loka, Radovljica in Tržič 19. in 20. novembra se bomo na referendumu odločali za združitev delavskega in kmečkega zavarovanja Na Gorenjskem je le še 6 % prebivalstva, ki unajo edini dohodek od kmetije. To je komaj toliko, da varujejo in ohranjajo pri-r°do, ki je namenjena zdravemu človeku. se ostale kmečke prebivalce je vključilo ^zvijajoče se gospodarstvo. lzenačevanjem pravic v zdravstvu hočemo sPodbuditi mlade, da ostanejo na kmetijah. otrcbujemo drug drugega, zato si moramo med seboj deliti bremena, večinski sindikalni sveti in konference SZDL Pozivajo vse volivce Gorenjske, da se polno- evdno udeležijo referenduma 19. in 20. no- myra in se izrečejo za združitev delavskega tri kmečkega zavarovanja. NOVOLETNA ,cj\obu$. • IGRAČE °6 V: i KRANJ ^ m PLETENINE • PERILO # J2 . • KONFEKCIJA • KOZMETIKA • £T 3 • ŠOLSKE POTREBŠČINE 0 £j ? • GLASBILA • - '» ^•snqo\6-6 PRESENETIMO 11H Pred združitvijo skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Ni razlogov proti združitvi Povečanega prispevka delavci ne bodo v vgah *° Javne 8°renJskih občinah tev pravic (ta razlika znaša **n^Uln ra*prave pred refe- za celo Gorenjsko okroglih ho*U »h..m ° zdr"žitvi skup- 160 starih milijonov) bo po-?Js» * dpiVStVene&a kvarova-S||,krVce in kmete med !% kS1 zavarovanci do- Se-Trenutno Sed dehtv^je razPr»ve le še orga- ? žeVa\bil0 moč Pričakova-J^UtoL ačetk« ob sprejemu I^PhSti^ ?dr"*ltev obeh H,% tudi zdaj ni po-S^tve" PoTm«lekov glede ? ^j«Shnelcaterlh zbo' ^ *e s\ 'j klh ^varovancev JJa, £c<* pojavila vpraša- kJ^l z-iv* združitvi tudi >*tje ',Varovanci oziroma ?° ^rerS ?ori-° bo,J «»anč-ff8en *nj*ni kot so ^daj. h? ^nika°' ?a je čist° od-^iko v minimalno 8kladu za izenači- plačevali iz neto osebnih dohodkov krilo delavsko zavarovanje. Če namreč kdo misli, da bo po združitvi tudi prispevek kmetovalcev večji, je treba povedati, da bi to skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov oziroma kmetje že doslej lahko uredili. Z drugimi besedami: če bi kmetje že zdaj plačevali več kot so, potem recimo do združitve sploh ne bi bilo treba priti. Ker pa je znano, da kmetovalci ne zmorejo sami ali tudi s pomočjo delavcev še večjega prispevka kot je sedanji, je tudi prišlo do predloga, da razliko pokrijejo delavci s povečanim prispevkom. Prj tem pa je hkrati treba poudariti, da mesečni osebni dohodki delavcev ne bodo prizadeti. Kajti večji prispevek se ne bo plačeval iz čistih oziroma neto osebnih dohodkov zaposlenih delavcev, marveč iz bruto osebnih dohodkov. To pomeni, da bodo za 0,08 odstotka bolj obremenjeni skladi za izplačilo osebnih dohodkov v delovnih organizacijah oziroma da bodo delovne organizacije morale odvesti toliko več sredstev. Vendar tudi to ne bo velika dajatev, saj kot je povedal pred nedavnim predstavnik Tekstilindusa to pomeni v celem letu za njihovo podjetje 7 starih milijonov več dajatev kot doslej. Pa še beseda dve, aH bo prihodnje leto sploh treba povečati prispevek za 0,08 odstotka ali ne. Znano je namreč, da je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj sprejela sklep, da se v letoš- njem letu presežna sredstva v skladu namenijo za pokritje razlike za izenačitev pravic in da se dodatni prispevek predpiše šele v letu 1974. Če bo to moč narediti, trenutno še ni jasno. Res je, da se bo v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev letos nabralo več sredstev od predvidenih, če bo republika dovolila, da se ta denar uporabi za pokritje razlike za izenačitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja, potem prihodnje leto prispevek Še ne bo potreben, če pa to na bo mogoče, bo prispevek gospodarstva od dohodka zaposlenih delavcev na Gorenjskem že prihodnje leto za 0,08 odstotka večji. Skratka, po vseh dosedanjih razpravah o predlogu za združitev bi lahko rekli, da ni nobenih razlogov, da ne bi v nedeljo in v ponedeljek glasovali za združitev oziroma za izenačitev pravic, A. Zalar KoicAjcju 25 LET izbira kvaliteta konkurenčne cene solidna postrežba VI__ T KRANJ XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 2E JESENICE Q Na Jesenicah se intenzivno pripravljajo na referendum o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja. Javne razprave bodo organizirali v Železarni Jesenice, kjer bodo na sestankih delovnih skupin razpravljali o pomenu združitve, pri občinski konferenci SZDL pa so se že sestali člani volilne konference. Razpravo za kmete bodo organizirali v teh dneh v Kranjski gori, na Belci, Jesenicah in Žirovnici. 0 V torek, 14. novembra, je bila na Jesenicah seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o politični situaciji po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedslva ZKJ. % Pri občinski konferenci ZKS Jesenice se intenzivno pripravljajo na konferenco, ki bo 21. novembra. O današnji politični situaciji so že razpravljali po vseh osnovnih organizacijah razen v Vatrostalni, kjer bodo o pismu tovariša Tita razpravljali v teh dneh. D. S. KRANJ itX v>'. ■' "••'•'V- 1 f£ Poslanska pisarna pri občinski konferenci socialistične zveze je v ponedeljek popoldne organizirala javno razpravo o osnutku zakona o javnem obveščanju. 0 V petek dopoldne se bodo na posvetovanju zbrali predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij socialistične zveze iz kranjske občine. Razpravljali bodo o nalogah organizacij SZDL po pismu predsednika Tita ter sedanjem političnem in gospodarskem položaju, nadalje o pripravah na volilne konference v krajevnih organizacijah SZDL in o zboru samo-upravljavcev kranjske občinske skupščine. £ Kranj, 14. novembra — Na drugi seji so se popoldne sestali člani občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o aktivnosti organov občinske konference ZK med obema sejama in uresničevanju sklepov prve seje, o položaju in aktivnosti mladine v kranjski občini, o uresničevanju pisma predsednika Tita in izvolili delegata za tretjo sejo konference ZKJ. A. Ž. RADOVLJICA Q Na 45. skupno sejo se bosta danes popoldne sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Razpravljala bosta o ustanovitvi solidarnostnega sklada v občini in o osnutku akcijskega programa stanovanjske gradnje v občini od 1972. do 1976. leta. Razen tega pa je na dnevnem redu tudi obravnavanje analize kadrovske problematike v občini in predlog družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih pomoči. A. ž. S K O F «J A LOKA £ Za četrtek ob 16. uri sklicuje sekretar občinskega komiteja ZKS Škofja Loka Tine Kokelj skupno sejo komiteja občinske konference ZKS in predsedstva ZMS Skofja Loka. Za dnevni red predlaga razpravo o tezah dokumentov tretje konference ZKJ in obravnavo ter sprejem programa izobraževanja komunistov v občini. £ V okviru priprav na referendum o združitvi kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja tečejo ta teden javne razprave o novostih, ki jih združitev prinaša, v delovnih enotah podjetij Jelovica, Alpina, Alples, Iskra Železniki in Sešir. Hkrati pa se sestajajo tudi odbori kmetov po proizvodnih okoliših. Tudi na teh sestankih obravnavajo združitev zavarovanj, -lb tržič 0 V petek zvečer bo v Krizah skupna seja odbora krajevne organizacije SZDL in sveta krajevne skupnosti. Na seji bodo obravnavali preteklo dejavnost skupnosti ter njeno poslovanje, -jk Zbor vaščanov v Mošnjah V ponedeljek zvečer je bil v Mošnjah pri Radovljici zbor vaščanov pred referendumom za združitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Ponedeljkov zbor je bil za prebivalce Mošenj izredno pomemben, saj nekateri še niso vedeli, kaj je bistvo nedeljskega in ponedeljkovega referenduma. Menili so, da združitev obeh zavarovanj ne bo prizadela življenjske ravni zaposJenih, saj se bo prispevek delavcev za zavarovanje le malenkostno povečal. CZ. Podprli predlog za inž. Andreja Marinca KRANJ Na podlagi predloga izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri republiški konferenci SZDL, da se za možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta republiške skupščine predlaga inž. Andreja Marinca, se je v ponedeljek popoldne v Kranju sestal izvršni odbor občinske konference SZDL na razširjeni seji. Seje so se namreč udeležili tudi predstavniki vodstev drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine in poslanci. Na seji so se strinjali z obrazložitvijo in potrdili oziroma podprli predlog. Razen tega so imenovali tudi delegata, ki bo na sektorskem posvetu za Gorenjsko v petek obrazložil kranjsko stališče glede predloga. A. 2. JESENICE V ponedeljek, 13. novembra, je bila na Jesenicah razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o gradivu izvršnega odbora republi- ške konference SZDL Slovenije in o izvolitvi delegata za sektorski posvet. Seje so se poleg članov izvršnega odbora udefležili tudi predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij. Po razpravi o predlogu izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije in njenega koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja so se strinjali in podprli predlog, da se izvoLi za predsednika izvršnega sveta skupščine SRS inž. Andreja Marinca, dosedanjega sekretarja sekretariata sveta skupščine SRS inž. Andreja Marinca, dosedanjega sekretarja CK ZKS. V razpravi so poudarili, da je dosedanje delo .inž. An-reja Marinca zadosten, V010. za njegovo uspešno delo W* v prihodnje. V S- RADOVLJICA O predlogu je v ponedelj^ na razširjeni seji razpravlja tudi izvršni odbor obči»ske konference SZDL v RadovP ci. Seje so se poleg članov izvršnega odbora socialisti^ zveze udeležili še predstavni*-' občinskih družbcnopolitičnu1 organizacij in občinske skup ■ Bili so & Marin- ščine ter poslanci. glasni, da se Andreja - ^ ca predlaga za Predse"eW, republiškega izvršnega } Jure H ribar, novi nace Zbora kranjske občinske skupščine sta prejšnji teden na seji imenovala za novega načelnika oddelka za splošno upravne zadeve pri skupščini občine Jureta Hribarja. 33-letni Jure Hribar, ki je vrsto let aktivno delal v družbe- nopolitičnih organizacija ,.$ M tudi direktor P°%je Engineering Kranj, naz ^ pa pomočnik direktorja^, da j ne službe v ^avi Dosedanji načelnik p Ivan Brišar jc bil pred£ p upokojen. Prispevek k večji enotnosti občinskega vodstva v Tržiču Predsednik občinske pil in sprejel kritiko Komite občinske konference ZKS v Tržiču je na seji, ki je bila v četrtek, 9. novembra, obravnaval naloge, ki jih narekuje pismo predsednika Tita in zadnja seja CK ZKS ter uresničevanje stališč, ki so bila nakazana v oceni preteklega delovanja občinske organizacije ZKS in o smernicah za prihodnje delo, ki jih je občinska konferenca ZKS v Tržiču na zadnjem, 3. zasedanju, soglasno potrdila. Na četrtkovi seji je komite kritično ocenjeval akcijsko sposobnost občinskega vodstva, ki jo hromita dejavnost Iva Gorjanca, predsednika občinske konference SZDL Tržič. S tem je bila miselna in akcijska enotnost pri uresničevanju sprejetih sklepov otežena. Zaradi tega in zaradi nesamokritičnega odnosa Iva Gorjanca do nakazane problematike, s katero je bil tudi on na četrtkovi seji komiteja soočen, je komite na tej seji soglasno sklenil in sprejel alternativni sklep, da se Iva Gorjanca izključi iz organizacije ZKS in obenem predlaga izvršnemu odboru občinske konference SZDL Tržič izvedbo postopka za njegov odpoklic s funkcije predsednika SZDL, v kolikor konference SZDL Tržič Ivo Gorjanc odst£ izrečeno na seji komiteja občinske kon renče ZKS Tržič na osnovi samokritičnega pristopa k razreševanju te problematike sam nc poda ostavke. Ivo Gorjanc je na omenjeni seji komiteja v četrtek predlog, da bi podal ostavko, zavrnil. V ponedeljek je bil v Tržiču sklican širši politični aktiv članov občinskega komiteja, vodilnih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine, predstavnikov skupščine občine Tržič ter komunistov, članov izvršnega odbora občinske konference SZDL. Ponedeljkovemu sestanku sta prisostvovala tudi član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc in sekretar republiške konference SZDL Božo Kovač. Pri ponovni raz- pravi o tej problema*!*1^ Ivo Gorjanc pokazal Prl'^v ljenost za samokritik".;, stop k reševanju ic^%& Ugotovil je svoj delež ^r za neenotnost občinskegl litičnega vodstva in v a. ostavko na položaj PfLjitf nika občinske konte „ SZDL Tržič. Komite obe ^ konference ZKS je °ceIJive* ko ravnanje kot P0^'11£) prispevek k razreševan problemov in spremen"^ sklep o izključitvi * jnnca iz organizacije kazen izreka javne kU tUji Komite je obenem ^ ugotovil, da bodo P° ^ nadaljnje razprave o n jVj enotnosti političnega f tržiške občine. J. K° Seminar za vodstv3 ZMS osnovnih šol Predsedstvo občinske konference ZMS bo v soboto, 18. novembra, organiziralo v spodnjih prostorih Kazine na Jesenicah seminar za vodstva aktivov ZMS osnovnih šol. Na seminarju bodo govorili o samoupravljanju na osnovni šoli in o nalogah aktiva ZMS o zvezi m ac dela aktiva, o tekm ladin« * nirski organizaciji. , inr??V najboljšega "^\C^K$ o programu lZ.obrspi0šnJ^ o programu an logah aktiva ZM» ^ ziranosti ZMS na JQ ljubljanska banka Uresničevanje stališč Titovega pisma Več pozornosti kadrovanju v petek je bila v Tržiču 'eja izvršnega odbora občin-»ke konference SZDL, na kateri so obravnavali pismo Predsednika ZKJ Tita in iz-vršnega biroja predsedstva ZKJ. Člani izvršnega odbora *o se dogovorili, da bodo ak-ci.iski program organizacije §ZDL, sprejet na zadnjem, 5. zasedanju konference SZDL, dopolniii s stališči Titovega pisma in z nalogami, ki jih je ob tem sprejela občinska Konferenca ZKS v Tržiču, se-Veda prilagojene za delo v socialistični zvezi. Na petkovi seji so člani izvršnega odbora SZDL tudi ugotovili, da caka v prihodnjih dneh orga-akacijo težka naloga: analiza dela v preteklosti ter oce-**a uresničevanja dokumenta SZDL danes. Predsednik občinske konference SZDL Tržič Ivo Gorjanc je na seji poročal, da so naleteli sklepi zadnje seje konference, na kateri so obravnavali predlog za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol v občini, v krajevnih organizacijah na ugoden odmev, saj povsod sklepe podpirajo in menijo, da je treba leta 1968 zastavljen program uresničiti in zato zbrati dovolj dodatnih sredstev. Člani izvršnega odbora občinske konference SZDL so sprejeli sklep, da je treba pomagati tržiški lokalni radijski postaji pri organizaciji proslave ob 10. obletnici obstoja in da se na Gorenjskem ustanovi medobčinski svet občinskih konferenc SZDL. -jk Aktiv komunistov prosvetnih delavcev »°VvilUwJ;U 1° v pctck usta" avetnih * . koilumistov pro-in T.11 delavcev srednjih šol Svo ',aSJih d°mov- Za vod-0 m delo aktiva so imeno- vali 7-članski sekretariat, ki je imel v ponedeljek Že prvo sejo, na kateri je razpravljal o nalogah in delovnem programu aktiva. Jeseniška komisija za u9otavljanje premoženja o načinu dela staja četrtek se 'c sc_ kony Jesenicah petčlanska ftUfeSj za ugotavljanje pre-ftim&l C,Iaa' kom'siJe so ka ?D'J s Dredstavniki oddel-liostne n,otranJe zadeve, vario^ sluŽDe. davčne uprave, razpr*,.lr| Javnega tožilstva fiačin,,i J . in Se mcnili 0 «alcwK ela komisije in o kom;s" P^meznih članov V 'JJf ter Predstavnikov. CftU J**1 dneh pa bodo skli-Ponoven sestanek, na ka- terega bodo povabili predstavnike družbenopalitičnih organizacij, predstavnike delavskih svetov v podjetjih in sindikatov. Ker kaže, da bo tudi na Jesenicah nokaj primerov neupravičenega bogatenja, so se člani komisije skupaj z ostalimi pristojnimi službami in organi natančno in temeljito pogovorili o načinu dela v prihodnje. D. S. Decembra strokovna razprava Radovljica, 14. novembra — Predsednik sveta gorenjskih Občin Franc ivan je dopol-^ sklical sejo sveta, na ka-«W so razpravljali o družbe-J° ekonomskih izhodiščih za *°spodarjenie s prostorom m JJ varstvo okolja in o osnut-*}* urbanskega sistema kot *'ementa zasnove rcgionalnc-*a Prostorskega razvoja. Na 8radivo so imeli v razpravi W,a poslancu F.ancuCuznauu . l*vršni odbor občinske kon več pripomb. Obrazložili so ga direktor republiškega zavoda za regionalno prostorsko planiranje inž. Milan Na-prudnik in drugi predstavniki zavoda. Dogovorili so se, da bodo že prihodnji mesec na Gorenjskem povedli strokovno razpravo, v kateri bodo sodelovali tudi člani posebne komisije sveta gorenjskih občin. A. Ž. ,0n<* nr^ V Radovljici je 2 PoSnravljal o vzdržanju Va ance,v gospodarskega ?,ri8laSOvPUbliŠke skupščine Sanske 'anju 0 odvzemu po-?trU V.,I-1l"n,tcle Poslancu zdržal tudi poslanec gospodarskega zbora slovenske skupščine Franc Cuznar iz radovljiške občine, je izvršni odbqr Francu Cuznarju izrekel grajo zaradi takšnega postopka. Izvi' d odbor je tudi menil, da so poslanci, ki so se vzdržali glasovanja, kršili principe samoupravne socialistične morale. A. 2. Sobotna seja občinske konference ZKS Radovljica je bila sicer posvečena predvsem kadrovski problematiki v občini. V razpravi pa so obravnavali tudi druge aktualne zadeve, o katerih v zadnjem času precej govorijo na raznih sestankih in drugje. O slabi kvalifikacijski sestavi zaposlenih so doslej v Radovljici že veliko govorili, vendar brez pravega haska. Mladi iz radovljiške občine sicer uspešno nadaljujejo šolanje na srednjih in visokih šolah, vendar mnogi poiščejo zaposlitev drugje. Menijo, da so za to v precejšnji meri krive slabe kadrovske službe v delovnih organizacijah, zato naj bi jih v prihodnje izboljšali. Po sklepih sobotne seje bodo še posebno pozornost posvetili ocenjevanju dela vodilnih delavcev in nosilcev družbenih funkcij. Pri kandidatih bodo bolj upoštevali tudi moralna in politična merila ter njihovo prejšnje delo. S tem naj bi reelekciji, ki se je izrodila, vrnili njeno osnovno nalogo, to je nenehno zamenjavo na vodilnih mestih s sposobnejšimi ljudmi. Med problemi, o katerih ljudje (v radovljiški občini v zadnjem času živahno razpravljajo in o katerih je tekla beseda tudi na seji, so zlasti urbanistična in stanovanjska politika ter davčna služba in krepitev zasebnoga sektorja. Precej kritike je tudi na račun propadlega podjetja Transport Radovljica, v katerem so zaradi slabega vodstva povzročili veliko družbeno škodo. Člani občinske konference so soglasno sklonili, da bivšega direktorja Transporta Bo/a Ferka izključijo iz zveze komunistov. si Viator gradi novi delavnici Jeseniška enota Ljubljanskega Viatorja na Jesenicah gradi dve novi moderni delavnici. Ena delavnica bo namenjena za popravila avtobusov in tovornjakov, ki so last Viatorja, druga pa bo namenjena popravilom osebnih motornih vozil. V, hali bodo zgradili tudi moderno avtopralnico in komoro za li-čanjc motornih vozil, kar bo za Jesenice nedvomno velika pridobitev. Predvidoma bo vsaka hala skupaj z opremo vred veljala okoli 220 milijonov dinarjev. Hali gradijo jeseniška podjetja Kovinoservis, gradbeno podjetje Sava ter Stanovanjsko podjetje Jesenice. Najprej so menili, da bodo delavnici zgradili do dneva republike, ker pa dela nekoliko kasnijo, računajo, da jih bodo odprli ob koncu letošnjega leta. D. S. Iskra Commerce v Združenem podjetju »Iskra« Kranj Iščemo nove sodelavce Če imate veselje do dela in če vas vabijo nove, zanimive in odgovorne naloge, se pridružite našemu, že dobro vpeljanemu kolektivu. V svoj krog bi želeli sprejeti še nekaj sposobnih sodelavcev za delo v Sektorju uvoza Kranj vodjo oddelka elektronskih elementov za delo na področju uvoza polprevodnikov, stikal, žarnic, relejev itd. Pogoj: II. stopnja ekonomske fakultete ali II. stopnja elektro fakultete, tri leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok; komercialista za delo na področju uvoza Pogoj: izobrazba I. stopnje ekonomske fakultete ali tehnične smeri, zaželena praksa, odslužen vojaški rok; prevajalca nemščine in angleščine Pogoj: končana filozofska fakulteta, zaželena praksa. čisti,ko Ponudbe pošljite Kadrovsko-socialni službi, Ljubljana, Masarvkova 15. Nekdanji borci oživljajo tradicije NOB Privatno varstvo - začasna rešitev Pri občinskem odboru ZZB NOV na Jesenicah se že nekaj let prizadevajo da bi s sodelovanjem z raznimi organizacijami, društvi in šolami tnlade čimbolj seznanili z do- godki našega osvobodilnega boja. Tako štejejo med svoje najpomembnejše akcije kurirski smuk, spominski pohod na Stol, organizacijo raznih prireditev in proslav, Skrb za staro prebivalstvo Na področnih posvetovanjih, ki so jih ta teden sklicali RK SZDL, svet za socialno-zdravstveno politiko, republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo ter RO RK Slovenije, eo predstavniki socialnih služb, zdravstvenih domov in predstavniki občinskih odborov RK iz vseh slovenskih občin pregledali dosedanje izvajanje akcijskega programa za pemeč ir. varstvo ostarelega prebivalstva. Nekatere občine v Sloveniji, med njimi tudi nekatere gorenjske, se lahko pohvalijo, da so v zadnjem času veliko napravile, da bi se izboljšal materialni in socialni položaj ostarelih ljudi. Slabše pa je urejeno zdrav-StvejM varstvo za to populacijo, saj ni dovolj patronaž-nega osebja niti strokovno usposobljenih negovalk, ki bi lahko skrbele za onemogle in bolne ljudi na domu. Prav tako pereč je tudi stanovanjski problem ostarelih, posebno še, ker večina občin nima koncepta, kako naj se uporablja denar, ki se v ta namen steka v republiški stanovanjski sklad. Na posvetu so ugotovili, da Se skrb za ostarelo prebivalstvo v vseh občinah izvaja, ^vendar pa ta skrb ni dovolj usklajena in zato manj učinkovita. Skrb za usklajenost dala organizacij bi sicer morali prevzeti koordinacijski Odbori, ki pa povsod niso za-tirveJi. Ni pa bistvenega po- mena, katera organizacija v občini naj prevzame iniciativo na tem področju. Važnejše je usklajeno delo in pa prizadevanje, da bi se splošni družbeni odnos do stare populacije spremenil. Skratka — občine naj bi leta 1973 sprejele in izvedle vsaj nekaj konkretnih nalog, predvsem tam, kjer ne delajo po programu. Spodbuditi bi bilo treba tudi krajevne skupnosti, da bi poleg komunalne skrbi za svoje področje, vključile v svoj program tudi skrb za ostarele občane. Nekatere KS sicer imajo zelo delovne komisije za socialna vprašanja, druge pa se starih ljudi spomnijo le občasno. K razreševanju tega problema bi bilo treba pritegniti tudi zdravstveno siužbo, ki naj bi skupaj s službo zdravstvenega zavarovanja pripravila program kadrovskih in finančnih izboljšav patronažne službe za stare ljudi. L. M. Denarna pomoč kmečkim otrokom Po sklepu republiške skupnosti otroškega varstva o kriterijih za dodeljevanje denarne pomoči otrokom iz •ocialno ogroženih kmečkih družin bo v občmi Kranj prejemalo to pomoč 51 otrok. Sklep o tem je sprejela komisija za dodeljevanje družbene denarne pomoči, ki sta Jo pooblastila svet za otroško varstvo pri TIS Kranj in svet za zdravstvo In socialno varstvo. Pomoč dobe otroci v družinah, katerih katastrski dohodek letno r.e presega 2020 din, stari pa naj bi bili do 15 let. V sklepu o kriterijih so navedene tudi izjemne okoliščine, zaradi katerih tudi otroci starejši od 15 let lahko dobe to pomoč, ali otroci v družinah, katerih katastrski dohodek presega 2000 din, in pa telesno In duševno prizadeti otroci. Komisija, ki se je osebno prepričala o življenjskih pogojih socialno ogroženih kmečkih družin, se je odločila, da bo denarna pomoč za leto 1972 80 din za otroka, izplačevala pa se bo od 1. januarja 1972. Tako bo za 51 otrok iz 22 družin letos izplačano okoli 50.000 din. Del te vsote — 18.000 din — bo prispevala republiška skupnost otroškega varstva, ostalo pa skupščina občine Kranj. Večina otrok, ki bo prejemala denarno pomoč, je s hribovitih področij v občini. ki pa jih pripravljajo seveda ob pomoči in sodelovanju planinskih društev, športnih klubov, krajevnih organizacij ZB in drugih. Poleg spominskih pohodov krajevnih organizacij, raznih svečanosti ob spominskih obeležjih so pomagale tudi lovske družine Žirovnice, Jesenic in Mojstrane, ki so prevzele v oskrbo spominska obeležja v hribih. Jeseniški borci prirejajo v šolah razna predavanja, razen tega pa so sporazumno z družbenopol i t ičnimi organi-zacijami občine dosegla, da bedo v tehniškem muzeju Zolezarne zaposlili zgodovinarja, ki bo proučeval zgodovino delavskega gibanja med obema vojnama. S tem se bo začelo proučevanje zgodovine delavskega gibanja jeseniškega območja in vse Gorenjske. Se vedno pa je ostala zamisel o ustanovitvi muzeja na Jesenicah le pobuda in pri občinskem odboru ZZB NOV se še naprej prizadevajo, da bi jo čimpreje uresničili. D. S. Prejšnji teden Je svet za otroško varstvo pri skupščini občine Kranj skupaj s predstavniki svetov krajevnih skupnosti mesta Kranja in bližnje okolice razpravlja! o problemih varstva pi šolskih otrok ter o množičnosti organizacije privatnega varstva v krajevnih skupnostih. Ob koncu letošnjega leta bodo v občini Kranj dograjeni trije novi vrtci za 160 predšolskih otrok, vendar pa to ni dovolj, saj trenutne potrebe vsaj trikrat presegajo to številko. Dokler pa ne bodo v občini dograjeni še ostali prostori za varstvo otrok, ki so v programu, pa je treba poiskati tudi začasne rešitve problema. Letos se je namreč pokazalo, da varstvo otrok postaja tudi ekonomski problem, saj ostajajo zaradi neurejenega varstva doma tudi zaposlene matere, ki jih v delovnih organizacijah kot strokovnjake pogrešajo. Zato so tudi na tej seji sveta za otroška vj » predstavniki krajevnih skupnosti podprli idejo o Privatnem varstvu. P'erf" stavnikj krajevnih skvpno-sti in predstavniki kotnih *a socialna vprašanja Pfi njih naj bi, tako so 83 seji sklenili, na svojih P0" dročjih pregledali po£°ie za ureditev takega vars"* se prej pa bi si ogledi že urejeno privatno v*' stvo v občini Ljubljana-Šiška. Trenutno sta v Kranju le dve van:ški, ki v povezavi z Vzgojno-vaf-stvenim zavodom Kraoj varujeta otroke, upajo P8' °a se bo našla še kater*, posebno v takih krajevni skupnostih, kjer je bll° največ otrok za varstvo odklonjenih. To so P1* ' vsem krajevne skupnost' Vodovodni stolp, Hu}*~ Planina—Cirče, Straži' Kranj—center in ^f' kjer je bilo v vsaki -cd*cd, ;h pt* dolati osnutke akcijsi^,^ gramov in sklicali Vf^M mladi nsk:n_nV;U us tao° konferenco vov. Do sedaj so od obiskanih ^f^Lfi^ mladinski aktivv M£f ^-«* Konec mrtvilu Na ožjem političnem aktivu krajevne skupnosti Vodovodni stolp v Kranju so razpravljali o aktivnosti organov te skupnosti. Ugotovili so, da posamezne komisije, odbori in druge krajevne organizacije ne delujejo kot bi bilo želeti. Zaradi neaktivnosti posameznikov v vod- stvih so nekatere organizacije nedolavne. Da bi oživela celotni mehanizem krajevne samouprave in organizacij, so sklenila sklicati širši aktiv ter kritično pregledati, kdo od izvoljenih in odgovornih ne izpolnjuje svoje obveznosti. To velja še posebno za člane ZK. K. M. ki se je že vključil v *m zirano delo mladine v V tem mesecu pa nc ska konferenca obiskal* Podjetji Novost in MFffl da bodo proučili možno*' ustanovitev mladinskih Đ jj, vov. Po predvidevati]^^ moinostih bo v tržiški oo . kar enajst mladinskih p-e vov. Akcijo za ustana™*pt novih mladinskih a^^lifS °o občinska konferenca ^ nadaljevala še v tem ]c.^0^i' v krajevnih skupnostih ne. ^ Do kdaj se kavcije, obrabnine, prispevki za izpite...? Na VIII. kongresu sloven-skiih sindikatov bo govora tudi o šolninah, raznih kavcijah, obrabninah in podobnih Prispevkih, ki jih v tej ali drugačni obliki plačujejo skoraj vsi dijaki srednjih šol. Sindikati obljubljajo, da bodo nastopili! proti temu, največkrat nezakonitemu poseganju v žepe učencev oziroma njihovih staršev. Zgodilo se je na eni ljubljanskih poklicnih šol. Uče-nec je prišel delat popravni ^-Pif. Na komisiji so ga najprej vprašali, če je plačal 100 dinarjev. Ni plačal, je odgovoril. Potem lahko gre, so ntu odgovorili. In je šol. A ne domov, potrkal je na vrata zavoda za šolstvo SRS. Jc to osamljen primer? Tako očitnega zaslužkarstva res ni veliko, manjše vsote Pa se pobirajo skoraj povsod, so ugotovili na republiškem zavodu za šolstvo. Učenci srednjih šol so že kar vajeni raznih »kavcij, pavšalov za Morebitno škodo", povzročeno JgJ '"om, obrabnin v diia-skih domovih« in podobnih Pr'spevkov. Od 20 do 100 di-narJcv se gibljejo. Redki so so - n Prir>ieri, da tega denarja redi- 7antevali in še bo,J 0, kl> da bi vsaj del denarja uče ZaklJ'ucku šolskega leta PreS- vrnili ali i'm vsaJ n0v ? račune o škodi. Po- da"rn S° Šli cel° tako daIeč-.morajo učenci sami pla- v0 ,1Jlaterial oziroma gradi- kliuČn„Sa potrebuJejo pri za- 2aW lz&tu- Pa vendar Šoic ,°, šolstvu pravi, da so cem ; /ne zagotoviti učen- stVa „ 2ato tudi dobijo sred- °d ' "°rma'cn potek pouka, kliuAvCga dnc Sole, do za- ^S?ga Mta. Ce pa je iz v!f .naPra,vtil škodo, je u^ovSnih, ukreDOV trcba stor;| • kt'o in zakaj je to Qo in' "amerno ali nenamer-ovorili, kdo in lo bc kako > kako na eorenl Poravnal. k, sod 'cr s temi prispevkih šolah? Pov-Jrcz „:."* SlT,o povprašali, so «PcveJc mu Povedali, da pri-'nvCn. 7a °brabo šolskega en je razre-birafo P£vzročeno škodo po-*aČctkM v°,nekod pavšalno v V obhV Skcsa ,eta- drugod ko j. ?} enkratnega plačila, i stf™đ* P skofj i b Ja 1° ,Poklicna lesna šola & blaSovn in Solski Cen*er 'a ob S. PJ:omet v Kranju. ^Pravi Uu šdskeSa Iota cein Ji? obračun in učen-d©l denarja vrnejo, i kovi , V Solskem c°ntru ofei. 2nsko stroko v Skorji 1 4 J? Vsako ^meno, to je me**e šolanja, znaša pri njih »kavcija« 50 dinarjev. V Dijaškem domu v škof ji Loki pobirajo po 30 dinarjev obrabnine in kot so zagoto-viiii, je to veliko premalo, da bi krili vso škodo, ki jo napravijo gojenci. Posebno še, ker so sobe velike in jih v eni stanuje tudi do 10. V kranjskem dijaškem domu pa gojenci jeseni, ko pridejo v šolo, plačajo 50 dinarjev kavcije za obrabo domskega inventarja. Le če odidejo že po nekaj mesecih, jim denar vrnejo. Ko so bili letos znani dohodki o zaslužkih učiteljev v preteklem šolskem letu, je republiška izobraževalna skupnost opozorila na neko posebnost: na šolah, kjer imajo praktični pouk, so osebni dohodki učiteljev višji, če gre le na račun več vloženega dela, je to opravičljivo. Zato so tedaj opozorili, da se mora izkupiček od prodanih predmetov, ki jih učenci izdelajo pri praktičnem pouku, porabiti predvsem zanje. Hkrati pa je bil izražen pomislek, 'da ti večji dohodki izhajajo tudi od posebnih prispevkov za zaključne izpite. Na več gorenjskih poklicnih šolah so potrdili, da učenci pri praktičnem pouku ustvarjajo precejšen dohodek. Na poklicni lesni šoli v Škof-ji Laki ta denar porabijo za napredek in razvoj šole (dozidava razredov, centralno ogrevanje itd.), za rekreacijo učencev, šolske ekskurzije in ogled gledaliških predstav. S podobnimi podatki so postregli tudi v Šolskem centru za kovinsko stroko v Škof j i Loki in v Kranju na poklicni šoli. Ta del denarja namenijo tudi za pomoč socialno šibkim učencem. Za porabo materiala učenci ne prispevajo. Vendar povsod ni tako. Ce hoče bodoči kuhar, učenec Gostinske šole na Bledu opravljati zaključni izpit, mora prispevati 60 dinarjev za gradivo. Brez tega prispevka na izpit ne more, ker baje republiška izobraževalna skupnost šoli v te namene ni zagotovila sredstev. Poleg teh se je skoraj na vseh šolah pobirajo še najrazličnejši manjši prispevki: za šolsko poročilo, za brisače in toaletni papir in vrsto podobnih malenkosti, ki zlasti večjim šolam prinesejo kar precej denarja. Skratka, denar se pobira povsod, nekontrolirano in često nezakonito v najrazličnejše namene, kjer se pač kaj pobrati da. Pobiranje prispevkov izvira še iz časov, ko še nismo imeli zakona o izobraževalnih skupnostih in zakona o srednjem šolstvu, s katerima je točno določeno, da učenec plača tisto, kar ima v torbi, za pouk in šolski inventar pa skrbi šola oziroma izobraževalna skupnost. Morda je zato kriva tudi organizacija mladine, ki je vse premalo storila, da bi mladi poznali zakone, ki urejajo njihov položaj v procesu izobraževanja. Le koliko jih pozna 31. člen zakona o srednjem šolstvu, ki določa, da skupnosti učencev enakopravno sodelujeta pri urejanju šol in domov in na svojih sestankih obravnavajo vsa vprašanja življenja šole in doma, ki jih zadevajo? L.Bogataj Učenci v gospodarstvu V neki gorenjski občini smo tri vajence — oziroma »učence v gospodarstvu« — povabili na kratek pogovor, jim obljubili, da jih ne bomo imenovali (iz razlogov, ki so jih navedb in ki še bolj potrjujejo resničnost njihovih izjav) in se pogovarjali z njimi o praktičnem delu njihovega usposabljanja za določen poklic. Izbrali smo tri take, ki jih srečujemo na njihovem učnem mestu vsak dan, dopoldne in popoldne. Tri take torej, pri katerih je bilo več kot očitno, da delajo po deset in več ur dnevno. Njihovih pričevanj nikakor ne nameravamo posploševali, niso pa tako izjemna, da o njih ne bi bilo vredno pi.sati. Še več. Njihova odkritosrčna priznanja in pričevanja, podkrepljena s številnimi drugimi primeri, postajajo problem, ob katerem pristojne inšpekcijske službe in sindikati ne bi smeli ostati ravnodušni. * '2e lanska anketa, ki jo je med učenci v gospodarstvu izvedla neka gorenjska mladinska organizacija, jc dala osupljive rezultate. Učenci v gospodarstvu so delali po deset in več ur, marsikateri si je moral sam priskrbeti delovno obleko, hudo prikrajšani so bili za redni letni dopust, opravljali so dela či- , stilk, kurirjev itd. Vsi trije sogovorniki obiskujejo poklicne šole, vsi izhajajo iz delavskih družin, vsi so še mladoletni. Anica jn Tomaž sta prvo leto šolanja končala s prav dobrim uspehom, Janez z zadostnim. Anica opravlja svojo redno praktično delo v delovni organizaciji, v gostinstvu, Matjaž in Janez pa pri zasebni- Razvoj industrije v Tuhinjski dolini Večkrat smo že poročali, da bosta Tovarna usnja Kamnik in industrija pohištva Stol odprli nova obrata v Tuhinjski dolini. Prebivalci te doline se veselijo nakazane možnosti za zaposlitev v domačem kraju. Zato je razumljivo, da težko čakajo uresničitev teh načrtov. V Tovarni usnja Kamnik smo vprašali, kdaj lahko pričakujemo otvoritev novega obrata v Tuhinjski dolini. V imenu tovarne je odgovoril Inž. Boris Gregi: »Stroje za nov obrat konfekcije že imamo. Iščemo le še stavbo za obrat. Potrebovali bi tudi kredit za preureditev kakšne stare stavbe aH za zgraditev nove. Znano je, da smo lani v Kamniku odprli nov obrat konfekcije. Najprej so v tem obratu delali v eni izmeni na eni liniji. Letos že delamo v dveh izmenah na dveh linijah. Delamo ženske in moške usnjene zimske in letne usnjene plašče, hlačne kostime, moške suknjiče in otroško usnjeno konfekcijo. V tem obratu dela zdaj 150 delavcev, predvsem žensk. Obrat konfekcije dela predvsem za Izvoz ln na tem področju imamo še velike razvojne možnosti. Prav zato bi v Tuhinjski dolini odprli obrat konfekcije, v katerem bi našlo zaposlitev od 50 do 60 žensk. Naj še enkrat poudarim: iščemo le še primerno stavbo, vse drugo je že pripravljeno.« J. Vidic kih. Vsi trije so enoglasno dejali, da so še najbolj obupani ob koncu obvezne prakse, ko v zapisnike o opravljenem praktičnem delu nimajo kaj zapisati, kajti... ANICA »Ves ljubi dan pomivam kozarce in posodo, lupim krompir, včasih tudi strežem, čeprav bom po končali šoli kuharica. Niti enkrat v vsej moji praksi nisem pomagala kuhati obeda. Delam na trikrat (!) deljeni delovni čas: zajtrk, kosilo in večerja. Poprečno 10 ur na dan. Eno nedeljo v mesecu so mi dali prosto, dopusta pa sploh ne bi dobila, če moja mama ne bi osebno prosila direktorja. Nobenih nadur mi seveda ne plačujejo, delam za nagrado 200 din na mesec« MA1JA2 »Pri zasebniku delam od 7. do 18. ure. Zame je čas, ko obiskujem šolo, pravi oddih. Poleg svojega običajnega dela sem včeraj, na primer, pomagal mojstru lepiti tapete in polagati pod v njegovi hiši. V zahvalo bom lahko to soboto prost, sicer delam tudi ob sobotah. Tudi delovno obleko sem si moral nabaviti sam.« JANEZ »Delam ves dan, od jutra do večera, vsak dan v tednu, razen nedelje. Prej me je mojster še ob nedeljah prihajal iskat, iskal me je celo tedaj, ko sem obiskoval šolo. Sprva mi je obljubljal plačilo, in mi je nekaj časa tudi plačeval, pozneje je le še obljubljal. Zdaj v času šolanja hodim mimo njegove delavnice v velikem ovinku, ker bi me sicer spet poklical. Vedno si ponavljam, da bom že kako prestal ta tri leta, po treh letih pa bom končno le imel svoj poklic.« Tako. Za te in podobne primere (upamo napisati, da jih je precej več, kot si lahko mislimo), bi kar lahko uporabili besedo »vajenec«, kajti resnično gre ponekod še vedno za staro obliko, za klasično izkoriščanje in odnos mojster — vajenec. Učenec v gospodarstvu pa naj pomeni vse kaj drugega. Odnos med predstojnikom in učencem v gospodarstvu naj bi bil res odnos do UČENCA, nekoga, ki se uči in privaja za delo na njegovem bodočem delovnem mestu, žal pa v mnogih primerih ostaja učenec v gospodarstvu le vajenec, vajenec v najslabšem pomenu te besede. D. Sedej /O ljubljanska banka Kaj ima in kaj še manjka kmečkemu turizmu BLEJSKI GOZDARJI ORJEJO LEDINO Krediti, ki jih je dalo pred šestimi leti Gozdno gospodarstvo Eled kmetom v radovljiški in jeseniški občini za preusmeritev kmetij in za prehod na kmečki turizem, so rodili prve sadove Odbor za kmečki turizem pri zadružni zvezi Slovenije je na eni zadnjih sej — tako kot mnoge druge organizacije in organi pred njim — ugotovil, da je kmečki turizem gospodarska dejavnost, katere položaj je razen kmetijstva, gozdarstva in domače obrti najbolj sporen in najmanj jasen ter prepuščen samemu sebi, čeprav predstavlja V nekaterih slovenskih predelih že pomembno proizvodno usmeritev kmečkih gospodarstev. Polja, hlevi in gozdovi niso več edini viri dohodka kmetije, temveč postaja pomemben vir dohodku tudi kmečka stanovanjska hiša, opremljena za bivanje gostov. Ni treba na dolgo razglabljati, da ima takšna opredelitev kmečkega turizma že dolgo domovinsko pravico v alpskih predelih Evrope. V Sloveniji je na področju kmečkega turizma še veliko nejasnega. Predvsem gre za štiri vprašanja, in sicer za sistem kreditiranja kmečkega turizma, za organizacijo strokovne službe v okviru gospodinjskega pospeševanja v Sloveniji, za usposabljanje organizatorjev kmečkega turizma in za oblikovanje posebne strokovno-upravne službe pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo. DENAR PRI HRANILNO-KREDITNIH SLUŽBAH V Sloveniji prevladuje mnenje, da je kreditiranje kmečkega turizma naloga hranil-no-kreditnih služb pri kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacijah in da mora tudi ta kmetijska panoga uživati že leta 1973 takšne zakonske olajšave, kot na primer živinorejski proizvodni obrati pri nakupu živine in melioraciji zemljišč. V sklad za kreditiranje kmečkega turizma bi se morala stekati tudi credstva republike, odplačilni rok za najete kredite naj bi znašal od 10 do 15 let, obrestna mera pa bi morala biti regresirana. Kmečki turizem namreč ne dopolnjuje le kmctijsstva kot osnovne dejavnosti kmetije, temveč tudi turizem. Skratka, s krediti za pospeševanje kmečkega turizma bi morali razvijati značilno slovensko obliko kmečkega penziona, ki bo dopolnjeval enostransko ponudbo hotelskih organizacij. Banke sicer že dajejo kredite za urejevanje zasebnih turističnih sob, vendar so dobitniki kreditov le-te največkrat uporabljali za dograjevanje stanovanjskih hiš! I Vzporedno s tem bomo morali v Sloveniji krepiti ustrezno pospeševalno službo, in .sicer v okviru gospodinjske pospeševalne službe. Urejevanje in vzdrževanje kmetijskih stanovanjskih poslopij, ki postajajo v kmečkem turizmu vir dohodka kmetije, ne sme sloneti le na gradbenih načrtih, temveč morajo biti upoštevane tudi etnografske in krajinske značilnosti. Ker dobiva pri kmečkem turizmu gospodinja glavno skrb za urejenost hiše in za delo z gosti, odbor za kmečki turizem pri zadružni zvezi Slovenije pred- laga, da bi prihodnje leto pri pokrajinskih kmetijskih zavodih zaposlili gospodinjske pospešcvalkc. Najbolj primerne so absolventke nekda-# nje višje gospodinjske šole* v Grobljah. Zveza je prav tako že zaprosila republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, da pomaga pri usposabljanju organizatorjev kmečkega turizma, ki bodo obvladovali problematiko vasi ter povezovali kmečki turizem s kmetijstvom, gozdarstvom in domačo obrtjo. Vlogo teh organizatorjev že pre- «• vzemajo kmetijske in gozdnogospodarske j organizacije. Zadnje stališče zadružne zveze je, da je reševanje zakonskih in upravnih zadev s področja kmečkega turizma pristojnost sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, ker te dejavnosti ne moremo in ne smemo ločevati od ostalih kmetijskih dejavnosti. Vse skupaj lahko krepijo kmeta in podeželje! GOZDNO GOSPODARSTVO BLED JE BILO EDINO S kmečkim turizmom se lahko ukvaja le gospodarsko trdna in urejena proizvodna kmetija z zagotovljeno prihodnostjo. To jc imelo pred očmi Gozdno gospodarstvo Bled, ko se je edino v radovljiški in jeseniški občini odločilo, da s krediti preusmeri kmetije po načrtih inž. Fajdige, jih proizvodno usposobi in šele nato začne razvijati kmečki turizem. To je bilo pred šestimi leti. Podoben primer smo takrat srečali v Škof ji Loki, kjer so se pospeševanju kmečkega turizma pridružile razen zadruge še občina, banka in ostale kmetijske organizacije. Loka je bila zaradi tega dolgo za zgled. Blejsko gozdno gospodarstvo je bilo na žalost na področju Radovljice in Jesenic samo in se je vseeno odločilo za pomoč pri gospodarskem dvigu podeželja. Drugega ni bilo, pravijo danes na GG, ko že vidijo sadove svojih vlaganj. Točno smo vedeli, kaj hočemo, vendar nismo bili prepričani, če bomo uspeli. Smo. Vendar danes ugotavljamo, da smo bili premalo organizirani in preveč sami. Občini danes na primer še nimata skladov za pospeševanje kmetijstva. Gozdno gospodarstvo z Bleda se je takrat zavedalo pomembnosti kmečkega turizma za kmetijstvo in vseh ugotovitev ter pomanjkljivosti. Kmetijska zadruga Radovljica je zaposlila kmetijskega pospeševalca, ki ga je v celoti plačevalo GG. GG je do lani dajalo za preusme-ritvene kredite precej svojega denarja. Letos, ko je bila ustanovljena hranil no-kredit-na služba, pa je' šlo za te namene kar 2,5 milijona dinarjev. Vendar je ta vsota že daleč preskopa. Pri Gozd-' nem gospodarstvu na Bledu so prav tako spoznali, da je treba preobrazbo vasi obravnavati celovito. Nasprotje temu je na primer Kranjska gora, kjer imamo v središču vasi najmodernejše hotele, v neposredni okolici, kjer bi prav tako lahko razvijali turizem, pa dostojnih turističnih zmogljivosti sploh ni. Celovit program obnove je na primer narejen za bohinjski kot! Da so stališča / družne zveze Slovenije in GG Bled o kmečkem turizmu sorodna, ne pišemo zaradi tega, da bi poveličevali dosežke blejskih gozdarjev, ki so doumeli njihov smisel, temveč zaradi tega, ker so na tem področju vlaganja resnično rodila sadove. To smo lahko opazili med obiskom presmerjenih kmetij v Selu pri Bledu, v Srednji in Zgornji Radovni in v Srednjem vrhu nad Gozd-Martuljkom. Na vseh kmetijah je čutiti gospodarski utrip in željo po napredku, ki je zanesljivo ne bi bilo, če omenjeni kmetje ne "bi čutili, da jih nekdo podpira in skrbi za njihov razvoj. Za zdaj je to le še GG in delno kmetijske zadruge ter kmetijski zavod iz Kranja. Na vseh kmetijah, ki jih omenjamo, so že zametki kmečkega turizma, čeprav domačije še niso urejene t&-ko kot bi bilo treba ... Vendar rezultati kažejo, da je bila pred leti zastavljena pot pravilna! J. Košu I«* V soboto, 11. novembra, se je mudila v Kranju 8-čIanska delegacija sindikatov iz treh beneških pokrajin. Večina jih je bilo iz sindikata tamkajšnjih kmetijskih delavcev. Zato so tudi obiskali kranjski Kmetijsko živilski kombinat, si ogledali moderna skladišča semenskega krompirja, zlasti pa želeli izvedeti čimveč o tukajšnjih težavah in uspehih kmetijskih delavcev in te dejavnosti nasploh. Naše izkušnje, kot so po- udarjali, so jim v veliko pomoč v nenehnem boju z zaostalostjo in še posebno z ideološkimi, razrednimi nasprotniki. Ob tem so pripovedovali, kako so ob nedavnem nameravanem pohodu črno-srajčnikov na Redipuljc in na Trst njihovi delavci enotno in množično nastopili in preprečili to provokacijo. Zaželeli so čimveč stikov za čim &rše sodelovanje obeh dežel. — K. M. Korak k zmanjševanju socialnih razlik Pred referendumom za združitev skladov zdravstvenega zava* rovanja delavcev in kmetov je bila v nedeljo, 12. novembra* v dvorani kina v Tržiču razprava o vzrokih za razpis referen duma ter njegovih ciljih. Razprave se je udeležilo veliko s*te vilo tržiških kmetov, obrtnikov in njihovih zaposlenih upokojencev. V tržiški občini je 187 občanov, ki so kme zavarovani (to predstavlja 3 odstotke vsega prebivalstva o ne), 1861 upokojencev, 117 obrtnikov in 106 pri njih zaposlen delavcev in 7 gospodinjskih pomočnic. Vsi omenjeni b0 glasovali v nedeljo, 5152 zaposlenih delavcev v družben sektorju pa v ponedeljek. . Predsednik občinskega sindikalnega sveta Tržič Ivo Bergant je v uvodnih besedah na nedeljskem zboru povedal, da pomeni nedeljski in ponedeljkov referendum korak k zmanjševanju socialnih razlik in da zaradi tega finančna bremena zaposlenih v družbenem sektorju ne bodo bistveno večja, kmetje pa bi z izenačitvijo nedvomno veliko pridobili. Na to pomanjkljivost smo v preteklosti večkrat opozarjali, vendar konkretnejših ukrepov nismo sprejemali. Po Bergantovih besedah bo izenačitev zdravstvenih pravic kmetov in delavcev zavrla nadaljnje zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva, ki je med NOB in v času socialistične graditve odigralo pomembno vlogo. Vloga kmeta ni nič manj pomembna tudi podatek, da je pr< stotkov kmečkih v današnjem konceptu snlo^ nega ljudskega odpora. Zafl* miv in vznemirljiv hkrati Je rek 7J od-zavarovancev danes že starih prek W let. Udeleženci nedeljskega z&°* rovanja so podprli združite* delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja tet želeli, da hi se čim več občanov udeležilo nedeljskega in ponedeljkovega gilasovatti" in da bi jih čim več g'as nabava, ponudba in potrjevanje SO splošni ele-Jf*U i„ meni dobro pozna- • Kako veiijko je vaše podjetje in koliko kino dvoran oskrbujete s filmi? »Imamo 26 redno in 12 izredno zaposlenih. Kot vsa so-rodna podjetja, se tudi mi ^držujemo sami. S fdmi oskrbujemo šest kino dvoran Wve sta v Kranju). Filme nabavljamo za vsako posebej, ket Je njihova cena odvisna °d velikosti kraja. V zvezi s tem se včasih pojavijo težake LJubljana si na primer »asti pravico prvega predvaja in potem se zgodi, da Pride fiim v Kranj z zamudo, če obisk v Ljubljani preseže Predvidevanja.« • Gotovo vam ni neznano Negodovanje gledalcev ob rulmskem sporedu. Kaj je po *ašem glavni vzrok za to? »Sestav gledalcev je zelo Jlsan in zato so tudi okusi *elo različni. Nikoli niso vsi *adovoljnl. Zato imamo pri nabavljanju določene težave, ij^no moramo odkupiti prijazno dvesto fUmov, ki so ;Valltetno dokaj različni. Vsi Je morejo zadovoljiti vseh. ako so okusi različni, nam ISJ dokazuje dober obisk JJJ?s*h. filmov. Delno na to ter-ua*° Sezonsk» delavci, karti okus je tudi treba upo-stevati.« ^ Pri nabavi filmov ste teJJSni 0(1 Ponudbe distribu-iih * 101 filme kupujejo in a nato prodajajo? ok*^* l'eluo nam ponudijo n r°8 350 filmov. Pri nabav-C)u leteh imajo svoja na-J„ !n interese in od tega VA„°*ylsen tudi naš spored. prosijo, naj odkupili*, ,oicn fUm. drugič do-%hu, pritaknejo še nekaj &*>q jih "vrstimo v JeJed samo toliko, da kri-*ta * *tr°Ske. Gledalci pogo- kri- Gledalci pc «»peij — lihne, k| so v tujim i° PH nas zelo prt • «i so večinoma ze- lo dragi in jih distributerji odkupijo šele čez čas, ko jim cena pade. Za nekaj nadaljnjih mesecev imamo spored že sestavljen in v njem je že nekaj ,mojih filmov'. V bodoče bo ena mojih glavnih vlog izbirati med ponudenimi filmi. Fri tem bom skušal čim bolj upoštevati okus gledalcev, kvalitetno raven filmov in njihovo ceno.« # Kako pa je s slovensko podnaslovljenimi kopijami? Težava v zvezi s temi kopijami prihaja vse bolj v ospredje. Težimo za tem, da bi predvajali samo te kopije, vendar jih je premalo. Vesna, kot edini slovenski distributer, daje samo 10 % vseh filmov. Ostali ponudijo slovensko podnaslovljene kopije le tedaj, ko računajo poleg kritja stroškov še na dobiček. Cena ene kopije pa je od 2,5 do 3,5 starih milijonov. Zato verjetno še nekaj časa ne bo mogoče dobiti 200 takšnih kopij letno.« Q Precej kritike je bilo v zadnjem času na račun »sex filmov«. Kaj vi menite o teh filmih in o starostni omejitvi v zvezi z njimi? »Produkcija teh filmov je v zadnjem času precej narasla in postali so nekakšen modni krik. Nam se jc pred časom na sporedu res nakopičilo nekaj teh filmov, a povsem naključno. Mislim, da se jih ne smemo povsem izogibati, ampak jih moramo enakomerno razvrstiti v spored ... Omejitve moramo ob-Javljati, a se ne izvajajo dosledno. Biljeterji opozarjajo, kaj več pa ne morejo. Osebne izkaznice pa tudi ne morejo zahtevati, ker jih večinoma ne nosijo s seboj. Pa še nekaj je. Starši sami vodijo otroke v kino, ker jih nimajo kje pustiti. Kakorkoli že, omejitve so za zdaj samo na papirju in pomenijo precejšnjo reklamo pri m'ajšem delu publike.« ® In načrti? »Nekih bistvenih sprememb v prihodnje ne bo. Skušat bom zadovoljiti okusu vseh. Zainteresirani smo za več enkratnih predstav za določen krog gledalcev. Razmišljam o uvedbi premierskega abonma-Ja, ki bi obsegal dvanajst kvalitetnejših filmov. Ob dr- žavnih praznikih bomo oblikovali posebne programe s težiščem na domačih filmih. 29. novembra bo na primer na sporedu daljši film o Titu. Ne bom pozabil na domačo filmsko proizvodnjo In tudi najmlajši gledalci ne bodo prikrajšani. V načrtu imamo teden slovenskega in francoskega filma, za otroke pa bom nabavil nekaj risanih filmov v Zagrebu. Ker imamo 70 mm aparaturo, bomo odkupili v skladu s ponudbo in našimi možnostmi tudi nekaj teh filmov. Zelo radi bi oživeli potujoči kino. Kar pa Pa zadeva predfilme, bo treba raziskati tržišče in najti kratkometražne filme, ki jih do sedaj ni bilo kaj dosti na sporedu.« % Dolgo se že govori o graditvi nove kino dvorane v Kranju. Kdaj bomo torej lah-hko sedeli v novi dvorani? . »Načrti obstajajo že dlje časa, a ne vemo, kdaj bedo uresničeni. Vsekakor se zavedamo potrebe po tretji dvorani, ki naj bi jo zgradili v novem naselju na Planini. Za zdaj je začetek gradnje še vedno pod vprašajem.« M. Gabrljelčič Slikar Ive Šubic in pisatelj Lojze Zupane sta skupaj z umetnostnim zgodovinarjem Lucom Menašem in glasbenikom Janezom Bitencem dobitnika letošnjih Levstikovih nagrad Minuli četrtek, 9. novembra, popoldan so v prostorih založbe Mladinska knjiga v Ljubljani svečano podelili letošnje Levstikove nagrade. Med četverico izbrancev sta tudi poljanski slikar Ive šubic in škofjeloški pisatelj Lojze Zupane. Šubicu je to visoko priznanje prinesel ciklus izvirnih ilustracij h knjigi Ferda Godine »Kos rženega kruha«. Likovnik, katerega risbe so požlahtnile že marsikatero izvirno slovensko literarno delo, je s celovitim nizom ekspresivnih podob mojstrsko izrazil različna razpoloženja, stiske in doživljanja ljudi, junakov Godinovih pripovedi o mladosti v Prck-murju. Ne da bi se dosledno držal vsebine, mu jc uspelo v zaključenem umetniškem opusu poudariti srž opisanih dogajanj ter zbirki vdihniti dodatno kvaliteto. Pripovedke, gi »Zlato poc pravzaprav s no, vse do zbrane v knji-Blegošem«, so .len ile dolgolet-nedavna slabo poznano pisateljsko delo Lojzeta Zupanca. V osmih samostojnih zbirkah je neutrudni ljubitelj žive ljudske epike strnil nad 400 zapisov, lite-rarno-slogovno oplemenitenih sadov kmečke domišljije, ki bi sicer zagotovo utonili v pozabo. Pri tem ni nikdar okrnil njihovega bistva, temveč ga je samo kultiviral, stilno in konstrukcijsko obogatil. Obema nagrajencema čestitamo, (ig) #0 ljubljanska banka Novi Transturistov hotel v škofji Loki Je bil minuli petek, 10. novembra, zvečer prizorišč« slovesnosti, na kateri so najzaslužnejšim športnim delavcem in telesnovzgojnim organizacijam podelili priznanja, posvečena 30-letnicj ustanovitve OF. Za zasluge pri razvijanju in širjenju športne dejavnosti je podpredsednik ZTK Slovenije odlikoval Franca Zorka, Andreja Frankota, Ivana Križnanja, Antona Pogačnika, Petra Kafola, Viko Drol, Mirka Polajnarja, Janeza Gaš-peršiča, Jožeta Vcbra, Cveto Tavčar, Jerneja Gortnerja, Toneta Kemperla, Avgusta Gorjanca, Ivana Tavčarja, Antona Oblaka, Metoda Erznožnika, Alojzija Burnika, Darija Erznožnika, Marka Erznožnika, Francko Klemenčič, Jožeta Revena, Urha Kalana, Miloša Mlejnika, Igorja Sinka, Lojzeta Vodoplvca, Franca Kalana, Gašperja Zakotnika, Poldko Štiglic, Janeza Krajnika, Franca Glacomellija ter občinsko strelsko zve«o, KK Kroj, SD Al ples, SK Transturist, TVD Partizan Gorenja vas, ŠŠD Janez Pcternel, ŠD Kopačevina Trata in ObZTK škof ja Loka. Navzoče sta pozdravila tudi predstavnika pokroviteljev predsednik SO škofja Loka Tone Polajnar in predsednik ObZTK Filip šmid. (-Ig) Kranjska srednješolska glasila V četrtek, 2. novembra, je OK ZMS — komisija za srednje šole — organiziral pogovor na temo: delo, cilji in problematika uredniških odborov srednješolskih glasil. Udeležili so se ga uredniki z gimnazije, Tekstilne srednje šole in EAŠC. MLADI IGRALCI JAVORIUIŠKEGA ODRA 40 let dramskega odseka na Javorniku Zanimivo je, da v Kranju obstajajo Je tri srednješolska glasila: gimnazijski KAJ, tekstilni MEZLAN in ekonomska PANORAMA. Posveta sta se udeležila še predstavnika dijaškega doma in Poklicne šole. Ostale srednje šole se niso odzvale vabilu, naj pošljejo ljudi, ki urejajo interna glasila. Navzoči so sklenili, da bi v bodoče kazalo vsebino popestriti ter objavljati več prispevkov, ki si jih dijaki želijo, pa tudi članke poklicnih novinarjev. Ugotovili so, da je večina glasil literarno usmerjenih, medtem ko manjka problematika, posvečena pouku, življenju in notranjim vprašanjem izobraževalnih ustanov. Da bi preprečili morebitno prepisovanje, nameravajo okrepiti medsebojno sodelovanje. Finančna sredstva si bodo morali poiskati sami, bodisi s pomoč-, jo šole bodisi prek mladinske organizacije, reklam in drugega^ Najboljše izdelke naj bi združili v skupnem listu. Mladi literati pa bodo 28. novembra v stebriščni dvorani mestne hiše Kranj pripravili literarni večer. Poglejmo še posamezna glasila. Gimnazijci s svojo publikacijo KAJ niso najbolj zadovoljni. Imajo precej finančnih težav. Čutiti je bilo tudi zaprtost uredniškega odbora. Glasilo je v bistvu literarno. Na Ekonomsko-administra-tivnem centru izdajajo PANORAMO, ki je glede na splošne razmere v SC kar zadovoljiva. Cenzura je nemara malce preostra, vendar se dijaki z njo strinjajo. Pri listu sodeluje okrog 20 dijakov, tudi novinarjev. Še najbolj zanimiv časnik je MEZLAN, ki ga ureja Ismeta Al.idžanovič. Sama izbira prispevke in jih ureja. Glasilo je dokaj lično opremljeno, posebno še kar zadeva grafične rešitve. Želimo, da bi MEZLAN po odhodu urednice s TSŠ dobil svoj uredniški odbor. Zanima nas, če res samo tri srednje šole v Kranju izdajajo svoja glasila? Na Tehniški srednji šoli ŠC ZP ISKRA so lani izdajali časopis »MI« (MLADA ISKRA), ki pa je po »zaslugi« tovarne kmalu izdihnil. A. Boc Amaterizem v tisto malo dramskih odsekih jeseniškega kota je amaterizem starejših, zavzetih vodij, in mladostnih ter vseh zagretih igralcev iz šol, tovarn. Včasih, nekje v oddaljenejših vaseh in zaselkih je amaterizem na odru domena skorajšnjih generacij, kajti mladi so daleč v šolah, v tovarnah. Ni važno, kje in kako, neizpodbitno dejstvo ostaja, da amaterizem v tej ali oni zasedbi ali obliki zamira, nezadržno, kajti kmalu svojim problemom ne bo več kos. In če bi hoteli amaterizem na vaških odrih, na odrih manjših mest kakorkoli omalovaževati, smo v hudi zmoti. Kultura nekega naroda se ne meri le po poklicnih gledališčih in njegovih predstavah, ki so nedvomno kvalitetne, kultura se meri predvsem po množičnosti, po številu skupin, ki kulturno izobražujejo najširši krog ljudi. Te predstave teh manjših odrov niso ravno na zelo kvalitetni višini, zvesto pa nedvomno opravljajo svoje poslanstvo: kulturno izobraževati, nuditi kulturno razvedrilo in kulturni užitek. novem delavskem domu DA Javorniku, bi rad več denar* ja, boljšo opremo, nekaj tehničnega osebja. Svojo majhno skupino pa bi tudi rad povečal vsaj za nekaj novih članov, predvsem mladih i* osnovne šole, saj se zaveda* da je mlade ob zaključku Šolskega leta prepozno iskati. S svojimi sedanjimi varovanci bo Janez Kejžar ob w odseka Tol- V javofniškem dramskem odseku, ki letos praznuje 40-letnieo delovanja, se je izmenjalo že nešteto generacij, nešteto igralcev. Danes ga tvorijo le mladi, ki so prišli pred letom ali dvema in ki bodo najbrž tudi kmalu odšli. Le z izredno voljo in požrtvovalnostjo ter izredno željo, da bi deloval dramski odsek še naprej, uspeva režiserju in vodnji Janezu Kejžar ju, da vztraja in oblikuje vsako leto nove skupine mladih, ki žele igrati. Previdnost pri izbiri repertoarja, nenehne organizacijske težave, denarna stiska in nešteto ur vaj z mladimi izpolnjujejo njegov delovni dan, njegov prosti čas, ki ga velikodušno posveča mladim na odru. Ob delu bi rad pomoč starejših, nekdanjih igralcev. Francke Maj-nikove, Salvadorja Majnika, Malke Praprotnik, ki so bili nekdaj nerazdružljivi z odrom. Ob rešeni prostorski težavi, saj zdaj nastopajo v letnici dramskega, uprizoril Partij ičevo igro mun in kamen. v. Adam Kostič, dijak trgu ske šole v Kranju: »Hgj sem igral v igri Tonček, ■ pa igram Vladimirja, diJa Zelo rad igram.« #> ■r.n. Drago šuligoj: »V Kgg servisu sem zaposlen, >» -pa že deset let. Lani sem v Odru mladih na Jescn!"j:u. letos pa igram na Javoi n^ Najraje ieram v korni Vokalno - instrumentalni koncert igram vlogah.« Jelka Svetina: »Obiskuje**1 trgovsko šolo, na odru seta Prvič. Prej, v osnovni sol* sem večkrat nastopula na raZ' nih proslavah, še boni i£ra' la, če bom le imela čas.« Ivanka Martelak: »Ig™ °}° Privlači, igram že tri leta j" da bom še ostala-* »NajstarV*1 upam, Franci Tušar: sem v tej skupini, saj B . že deset let. Vse manj nas J. nekaV V Kranju bo v petek, 17. novembra, ob 19. uri v renesančni dvorani mestne hiše vokalno-instrumen talni koncert. Spored koncerta bosta izvajala reproduktivna umetnika altistka Marija Bitenc-Samčeva in klarinetist M'ha Gunzek. Vse točke sporeda Jeseniški pevci so zborovali V petek, 10. novembra, so *e zbrali v dvorani delavskega doma na Javorniku pevke in pevci pevskega zbora Jesenice na svojem letnem občnem zboru. Ocenili so svoje dosedanje delo in se menili o nalogah v prihodnje. V razpravi so poudarjali, da bi se morali čimprej za- Spominska svečanost v Begunjah Praznovanje ob 50-letnici javorniške Svobode in 40-let-nice dramskega odseka bodo začeli v soboto, 18. novembra, s spominsko svečanostjo ob grobovih talcev v Begunjah, kjer je pokopanih tudi pet nekdanjih članov javorniške Svobode. Na spominski svečanosti bo sodeloval tudi pihalni orkester jeseniških Želczarjev in recitatorji D. S. vzeti za pomladitev svojih vrst in za večji odziv predvsem moških pevcev. Prav zaradi tega so nekoliko spremenili delo v zboru, tako da bosta poslej poleg upravnega odbora zbora, ki ga bo še naprej vodila inž. Vičarjeva, delovalj še dve komisiji. Ena za ženski in druga za moški zbor, obe pa si bosta prizadevali, da se v prihodnje vključilo v vrste pevskega zbora Jesenice čimveč mladih. Na občnem zboru so posebno pozitivno ocenili akcijo za nakup novih oblek, ki je uspela ob pomoči in razumevanju delovnih organizacij jeseniške in radovljiške občine. Kolektiv Vezenine se je še posebej potrudil, z oblekami Vezenine so bile pevke pevskega zbora Jesenice na minulem tekmovanju v Mariboru med najlepše in najbolj okusno oblečenimi. Na tem tekmovanju so tudi dosegle tako velik uspeh, kot ga ni doslej še noben jeseniški pevski zbor, D. Sedej bo spremljal koncertni pianist Leon Engelman. Marija Bitenc-Samčeva je solopetje študirala pri prof. Juliju Bcttetu. Na tekmovanju v Beogradu je leta 1956 dosegla drugo mesto, na tekmovanju v Langolenu v Angliji pa prvo mesto. Prejela je tudi diplomo pevskega tekmovanja v Vercelliju. Poleg številnih koncertnih nastopov doma je z uspehom gostovala v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Italiji, Belgiji in Angliji. Leta 1971 je s pianistom Leonom Engelmanom posnela ploščo s "samospevi Luciana Marije Škerjanca. Na koncertu v Kranju bo pela samospeve Giovannija PaisoLla, Hugo Wolfa in Lu-cijana Marije škerjanca. Klarinetist Miha Gunzek je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1966 je prejel Prešernovo nagrado. Je dolgoletni koncertant na tem instrumentu in je poleg nastopov v Jugoslaviji uspešno nastopal v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Romuniji, Belgiji in Bolgariji. Je član simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in ansambla za sodobno glasbo »Slavko Osterc«. Izvajal bo skladbe Filipa Kuteva, Wilol-da Lutoslavsikcga in Alcca Temletona. Pred koncertom ob 18. uri bo v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave ob obletnici pesnikovega rojstnega dne »Srečanje pisatelja Janezf Trdine s Prešernom« in ing. arh. Valentin Scaguetti: Poskusi grafične opreme Prešernovega »Krsta pri Savici«. Ob 18.30 bo v galeriji v mestni hiši otvoritev razstave del akademskih slikarjev Danila Jejčiča in Ncdeljka Pečanaca. P. Llpar vsako sezono jih dine, prihaja pa le ma'0 lara ; je, od" nekaj tudi 8 rc- ko leto pripravimo -^^Q predstav, z njimi u jemo in lep jeti pri gledalcih gostujemo in lepo s"^^pa menim, da amaterizmi ^ odrih nima svetle Prl" sti& sti, vsaj ob takih mozr** in težavah ne.« Sezono bodo začeli s komedijo lovišča Tržiiško kulturno-prosvetno društvo je na pragu nove gledališke sezone, ki jo bo začelo s komedijo Mire Šte-fanac Večna lovišča. Delo režira Sašo Perko. To je njegovo prvo režisersko delo. Premiera komedije bo 18. novembra v Cankarjevem domu. Avtor komedije Večna lovišča je razgrnili pred gledalce v desetih slikah smešno zgodbo o Tonetu Vogelniku, ki se je po prometni nesreči preselil na »oni« svet. Znajde se v podobnih okoliščinah kot jih je doživljal na zemlji. Vsa dogajanja na odru pa popestri še deset songov, ki jih , . v gor*** bodo odpeli igralci v ^ Ijavi ansambla rt&a V nadafljevanju f^vSf sezone se bodo ^'"Jfael ri premiere. Pri o*"1" yfc vsem komedije. Sc s{(r do zaigrali delo 0£ venskega pisca ^d^e se še niso odločih. JjJ«^ meravajo zaigrati w g^e«^ ženi, Domen aH P3 ^Uo^ sin. Za ta dola so * predvsem zato, da £°*Jsk<*|j lom gostovali na * d0 < Kot so vsako leto, c< ^ tokrat za novo le X f za najmlajše z on .jv /O ljubljanska banj^ grob na kranjski obvoznici gredo h koncu. Pred dnevi so delavci položili še zadnje metre dovoli?sfa'lne Plasti in postavili v križišču semaforje. Obvoznica bo dobila svoje uporabno tren seveda šele takrat, ko bo položena še fina plast asfalta. To delo pa se Je zaradi ali j?ga slabega vremena precej odmaknilo, s tem pa tudi otvoritev tja do konca leta Se d,Je - Foto: F.Perdan J0 jo qj0i. j? lrnela doslej ob glavni cesti pri bolnišnici na Plavžu manjšo betonarno. Ker ^*vje mnl Zara^i bližine glavne ceste in zaradi večjih potreb odstraniti, so delavci Itasa ha sUki i ed kratkim na Plavškem travniku postavili novo veliko betonarno, ki Jo vidimo °Sli°vne , a .Iete *e ze,° ugodl»a. *er ima SGP Sava tu svoje gradbene objekte, ker je do s1 SJtladfc"r°.vine ~ peska, ki je v strugi Save Dolinke zelo blizu, in ker je tudi prostor a betn Cnje psska Iri odvoz betona zelo ugoden. Iz te betonarne razvažajo delavci SGP n "a gradbišča, ki jih imajo na področju Jesenic in okolice. — Foto: B. Blenkuš ^"i^P* POTOKA REČICA — Na Rečici pri Bledu bedo uredili strugo potoka Rečica. 'H >' ftamer , KtciCA — Na Rečici pri Bledu bocio uremu strugo poiona k.ueic«t. Hay tri>?ku V*Va^° razširiti cesto na Rečici In urediti pločnik. Ta cesta, ki vodi proti Gorjam V**11, boi 2adnJe Case *elo prometna in preozka, še večji promet po njej pa pričakujejo ra krat ožive,a smučišča in žičnice na Zatmlku. Ureditev oziroma regulacijo poioka 3evna skupnost Bled. Vrednost del pa bo znašala okrog 183.000 din. — Foto: A. Ž. Šolstvo, vrtci, stanovanja Posvetovanja o srednjeročnem planu kamniške občine V petek je bila seja direktorjev delovnih organizacij, predsednikov sindikalnih podružnic, ekonomistov, ki se ukvarjajo s programiranjem v delovnih organizacijah, in delegacij delavskih svetov kamniške občine. Na seji so razpravljali o srednjeročnem planu občine, o združevanju sredstev za narodno obrambo, za družbene službe in telesno kulturo v prihodnjem letu. Nadalje so govori'i o samoupravnem sporazumu s področja stanovanjskega gospodarstva in o združitvi zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev. V razpravi o srednjeročnem planu občine so prevladovala tri področja: šolstvo, stanovanjska gradnja in varstvo otrok. Inž. Martine, direktor Graditelja, je opozoril, da je v gradivu o srednjeročnem planu stanovanjska gradnja zajeta samo v enem edinem odstavku. Sploh se ne omenja stanovanjska gradnja na Bakovni-ku in Duplici. Tov. Matičič je menil, da kamniška industrija nima zaledja delovne sile, zato mora težiti k visoki mehanizaciji, ki z manjšimi sredstvi daje večji učinek. V Kamniku ni urejene družbene prehrane, ki hi jo potrebovali tudi delavci-domačini, saj je večina žena zaposlenih. Profesor Ivan Justinek, ravnatelj kamniške gimnazije, je navzoče seznanil s predlogom, da bi v Kamniku začeli graditi center strokovnih šol. Preko 300 kamniških učencev se vsak dan vozi na srednje in višje šole v Ljubljano. Mnogo učencev se ne more zaradi prevelikega števila kandidatov vpisati na razne srednje šole. Taksni učenci so potem prisiljeni nadaljevati šolanje na gimnaziji, čeprav so želeli v srednjo strokovno šolo. Z ustanovitvijo centra strokovnih šol bi omogočili učencem izobrazbo v domačem kraju. Nada Majcen, ki jc sodelovala pri izdelavi srednjeročnega plana občine, je omenila, da bi za igrišča šol in vrtcev do 1975. leta potrebovali le milijon dinarjev in zato te postavke ne bi smeli črtati v programu. Razprava je pokazala, da so občani seznanjeni z načrtom razvoja občine in s težavami, ki se pojavljajo ali pa se šele bodo pojavile pri uresničevan ju le-tch. J. Vidic mladine z vojaki Komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZMS v Kranju že nekaj let sodeluje z garnizijami po Gorenjskem, predvsem pa z gar-nizijo Stane Žagar v Kranju. Z vojaki sodelujejo tudi taborniki, planinci in mladinski aktivi po krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah. Vojaki se radi udeležujejo prireditev, akcij in pohodov, ki jih organizira mladina. Tudi letošnji program sodelovanja med mladino in vojaki je zelo bogat in bo uresničen v zimskih in jesenskih mesecih. Vojaki in mladina bodo pripravili seminar o splošnem ljudskem odporu, akcijo »skrij in poišči«, akcijo »ilegalec«, pohod ob mejnikih revolucije, kviz, sodelovanje na festivalih bratstva in enotnosti itd. Na ta način bodo vojaki čim bolje seznanjeni s krajem, kjer služijo kadrovski rok, z njegovimi značilnostmi in seveda z ljudmi. Ob tem velja omeniti zanimiv predlog, da vojaki-no-vinci ne bi več zaprisegah za zidovi vojašnice, temveč pred občani na glavnem trgu v Kranju. Prva taka zaprisega bo mogoče že letos decembra. Take in podobne prireditve bodo vojake in občane, predvsem pa mladino, strnile v celoto ter dokazale, da je vojska res naša. K. M. Szvršni svet Slovenije o OD Izvršni svet Slovenije je na svoji seji v ponedeljek sprejel spremembe in dopolnitve splošnih družbenih dogovorov za gospodarske organizacije in družbene dejavnosti. Tako naj bi bil v Sloveniji najnižji g3?'ini dohod:k za normalni f'elovni us ;eh odslej 900 dih, naj vi:; j L OD pa naj ne bi presegel 7560 din. Regresiranje prehrane na zaposlenega je lahko do 60 din na mesec. Spremembe in dopolnitve omogočajo tudi sklepanje samoupravnih sporazumov o najuižjih in najvišjih OD za območje ene ali več občin. Nekaj let so že na Bledu med turističnimi delavci trajale razprave, da bi uredili naprave .in pogoje tudi za zimsko sezono. Glede tega niso bila nič manjša tudi prizadevanja občinske skupščine. In letos, kot kaže bodo na Bledu prvič lahko spregovorili o pravi zimski sezoni. Osem kilometrov od Bleda, v smeri proti Pokljuki, je zraslo srednje veliko zimsko športno središče Zatrnik. Investitor je bil zavod za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu. Na Zatrniku je bilo.živahno že lansko zimo. Vendar so letos zgradili novo dvosedežno žičnico na Bet-janco, Cestno podjetje iz Kranja pa je prejšnji teden začelo asfaltirati tudi cesto na Zatrnik. Napovedi turističnih delavcev, da bo Bled letos prvič zaživel v pravi zimski sezoni, prav gotovo niso zmotne. Štiri žične naprave na Zatrniku, urejena smučišča, asfaltirana cesta, ki jo bo moč plužiti z modernimi stroji, stalen prevoz smučarjev in turistov z avtobusi podjetja Viator za Zatrnik, takšno ugotovitev prav gotovo potrjujejo. N Vendar na Bledu še vedno niso povsem zadovoljni. V kratkem nameravajo ustanoviti sklad za uvajanje zimske sezone. Pravijo, da je Zatrnik le del programa, ki naj bi razvil in kasneje pospeševal zimski turizem na Bledu. Zgraditi nameravajo namreč tudi umetno drsališče, za katerega upajo, da bo gotovo že prihodnjo zimo. Slej ko prej torej lahko ugotovimo, da bo na Bledu že to zimsko sezono precej novega. Letos bodo sicer imeli še navadno drsališče. Deloma so povečali število postelj v hotelih, počitniških domovih in v zasebnih sobah. Prav tako bodo na Bledu pozimi vsak dan različne prireditve. Vendar je še vedno največje težava blejskih turističnih delavcev in hotelskih podjetij pomanjkanje hotelskih zmogljivosti. Na tem področju bodo v prihodnje potrebne čimprej večje investicije. Kajti že za letošnjo zimsko sezono se bojijo, da bodo imeli premalo prostora. Po napovedih bodo namreč v zimskih mesecih vsi hoteli zasedeni. Še vedno pa se za Bled oziroma za letošnjo zimsko sezono v tem turističnem kraju zanimajo Angleži, Nizozemci, Američani in drugi. A. žalar SO let vrti volan Lastnik gostišča Pri Jožovcu v Begunjah Ivan Avsenik 50 let že vozi avto in še ni imel nesreče ali prekrška »72 let bom star Jn se še kar dobro počutim. Nimam časa misliti, kdaj bom nehal skr- beti za gostišče. Tradicija je tradicija. Gostišče Pri Jožovcu je bilo namreč odprto 1843. leta in jaz sem ga prevzel po mami kmalu po poroki 1925. leta. In ker sem že 1922. leta kupil avto, ga vozim še danes.« Tako je pripovedoval Ivan Avsenik in še pripomnil, da njemu avto že pred 50 leti ni pomenil nikakršen luksus, marveč pripomoček za lažje in boljše opravljanje službe. Bil je prvi taksist na Biedu in je že pred vojno prepeljal veliko turistov, ki so prihajali tjakaj. »Začel sem pravzaprav s 4-sedežnim osebnim avtomobilom znamke fiat. Za tem sem kupil tatro, nato pa so si sledili fiat, ševrolet, OM, spet ševrolet, volksvvagcn, ford taunus in zdaj imam spet taunus. Spominjam se, kako grobe in rekel bi trde, oblike so imeli prvi avtomobili. Pa tudi nič koliko okvar je bilo z njimi. Zato je takrat slehernemu šoferju oziroma lastniku avtomobila prišel prav izpit iz moloroznanstva. Če nisi opravil tega izpita, nisi smel voziti. Mar ni zanimivo? Danes je pri izpitu najvažnejše poznavanje cest-no-prometnih predpisov, takrat pa sploh vedeli nismo za to. če sem peljal v Ljubljano po slabi cesti, sem srečal največ dva do tri avtomobile. In najhuje, kar se je lahko zgodilo je bilo, da sem obtičal zaradi okvare. Danes pa okvar domala ni, je pa toliko več karambolov.« V 50 letih Ivan Avsenik ni imel nobene nesreče in nobenega prometnega prekrška. Res prva leta ni bilo veliko prometa, res pa je, da je bilo dosti kritičnih trenutkov. Toda, kot pravi, »če je človek za volanom, mora vedeti, da ne sme mislili na kaj drugega kot na vožnjo.« Tako mu tudi živahen promet ne dela nobenih težav. Med zanimivim pogovorom pa je beseda nanesla tudi na Ivanove fante, na Slavka in Vilka. Povedal je, da je tudi nadarjenost za glasbo.0*^ vrste družinska tradicija njegov oče in njegove sestre so igrali na stare inštrumci in tako tudi on, ki je v P stem času prav rad zago *j kakšno poskočno na citre na tamburico. , ^ »Zdaj igrajo moji fantje mislim, da nisem neskro»*J če rečem, da jih tudi jaz z rad poslušam, škoda je le» so tako malo doma.« ^ Ob zanimivem jubileju i. na Avsenika se tudi TB* Jjg, družujemo čestitkam t in)s nega društva Begunje, M _j je obvestilo, da že 50 let. . avto. Želimo mu še nap vso srečo za volanom. A. Žaiar Matjaž Žigon DRUGO ROJST 22 Že po prvih zalogajčkih se je Alešu uprlo. Nikoli od ranitve ni imel posebnega teka, a danes — danes celo ne. Bolničarka mu je začela prigovarjati, naj vendar je, da bo nabral moči — toda zaman. Nakremžil se je v znak odpora do jedi, rahlo odkimal — in zaskrbljeno vprašujoč pogled je uprl naravnost vanjo. Idi se je zazdelo, da se ranjenec ne more odločiti, ali bi ji nekaj zaupal ali ne, zato ga je hotela z nasmeškom opogumiti: — No, kaj te muči, Aleš? Meni lahko vse poveš, bom pomagala, če se bo le dalo... med nama bo ostalo — no! Z glasom, ki je razodeval, kako se boji, da bo novica, ki jo bo zvedel, slaba, je spregovoril: Kaj je s tisto tovarišico — ranjeno — v glavo? Tri dni — tri dni je ni — na previjanje!? Senca je spreletela Idino lice, ta trenutek bi dala marsikaj za to, da Aleš ne bi s pogledom tako predirljivo vrtal vanjo. V zadregi se je ozrla v tla in si popravila krilo na kolenih, čeravno ji je le-to spodobno padalo čez kolena, toda žgočemu vprašanju se ni mogla izmakniti. S težkim srcem je povedala: — Odšla je od nas, Aleš ... no ... razumeš — za vselej .., In globok zdihljaj se ji je izvil iz prsi. Aleša je stisnilo v grlu, pogoltniti je moral grenkobo, ki se mu ji hipoma nabrala v ustih, in z muko ji je zastavil še drugo, nič lažje vprašanje: — In tale — poškilil je proti prazni postelji na levi spodaj — tudi? Ida ni rekla nobene. Le kimnila je z glavo,, potem pa se je zagledala skozi okno v strmino onkraj potočka, žalost ji je zameglila oči. Bolečina, ne dosti manjša ko tista od rane, kadar je bila najhujša, je ob nemem odgovoru zapekla Aleša v srcu. — Odnesi! je komaj še spravil iz sebe. Ida je brez besed privzdignila ranjencu povito glavo, da je lahko odmaknila odvečno blazino, pobrala pladenj s krožnikom in skodelico, skoraj polnima, in tihih korakov, kakor senca, je odšla. Ko so se vrata v kuhinjo za njo zaprla, je Alešu samovoljni pogled znova ušel proti sosednji postelji, z golo slamnjačo iz konopnega platna, brez blazine, brez rjuh, brez odeje. Zamižal jc, kot da bi se bilo na ta način mogoče izogniti grenkemu spoznanju — pa je iz teme pred njim zaživela podoba prelepega, sinjeokega deklica, s prosojno bledim, nežno gladkim licem, obdanim s snežno belim povojem, z otožnimi očmi, uprtimi v neskončno daljo — levica se je tisti čas izmuznila Alešu izpod odeje, se približala glavi ter zatipala debelo, mehko obvezo na čelu, na sencu, na licu — in v stotinki sekunde je fant razumel vse, prav vse, kar mu je bilo dotlej zakrito, razumel je: Zdravnik, Felicijan, ki pravi, da mi bo kmalu bolje, najbrž ne govori resnice, ne govori, seveda ne govori resnice, kje neki, saj niti sam ne verjame v te obljube, nič ne verjame, ne verjame, da bom sploh ozdravel, ne, le tolažil bi me rad! Potegnil si je težko prešito odejo čez glavo, saj ni hotel, da bi kdo drug videl, kako mu solze, grenke solze, curljajo po izmozganem obrazu... Kak dan za tem pripetljajem, v operacijski sobi, tik pred odhodom na jutranjo vizito: stoje pri mizi v kotu, med pripravljanjem instrumentov, razkužil v stekleničkah, mazil v porcelanastih lončkih, obvezil, tablet, jc Ida, zdravnikovo venomer čuječe oko in uho, čez ramo rekla Fc-licijanu. — Tovariš doktor, Aleš vse manj je, zadnje dni skoraj nič ... nekaj bo treba — no! Felicijan je kakor zmeraj med razmišljanjem dvignil ramena in sklonil glavo, da je bil videti še manjši kot v resnici, stisnil je komolce k sebi, si zamišljeno pomel roke ter zakoračil gor in dol po ozkih presledkih med pohištvom. Huc'a 1(j'no prede, je tuhtal, huda — nemške patrole ^ tod okoli, zveze z našimi slabe, obroke s ~t0i izbire malo, močnik, krompir, fižol otcl njti razen najhujših — ampak Aleš? Da tem ^ posebki ne gredo? Le kaj, le kaj, da bi mu nilo ...? Ko sta nato zdravnik in bolničarka nK^la jo gledovanjem ranjencev v zgornji baraki pi Vjoflil AleŠevega ležišča, se je Felicijan uslužno k bolniku, pripravljen, da bi mu takoj ; katerokoli željo, in kota tankih ust sta se prijaznem nasmešku usločila navzgor: 0 ^ — Aleš, povej, kaj bi si požele! za ma ^ da le imamo, do najboljše, posebej zate bil! ga je spodbudno nagovoril Aleš je bil to uro toliko pri sebi, da,^vnikO' anje precej razumel. Ob dobrohotnih zd sanje precej iuiuiki. uu uvu»v«iv»i.«--- r\ns£®1'" vih besedah, zlasti pa še ob misli na ? a^o, pravico, ki se mu nudi, mu je nekaj zajižala dobro se je zavedel, katera jed mu Je , ^oi' — toda nikakor, naj si je še tako napenja ^ko gane in gubal čelo, se ni mogel spornnu ,^ p0. se temu priboljšku pravi. Ni šlo druga magali si je moral z rokami. . 0j in — Tako... je dejal, ko je zaokrožil cpornolil prste v prgišči, ju stisnil skupaj in J j zdravniku. — Tako ... belo ... okrog'" • • • tJ — Hm... hm iaiM7 ie skušal 1 Felicijan. — Da, da — jajček! je živo prit srečen, da je besedo, ki se je nikakoi ^ ^) spomniti, takoj razumel, nc da pri tem zati'd° podvomil: res, brž ko jc začul jajčeK, J po^ vedel, da prav ta beseda in nobena dUB' bi jjj ni-tisto jed, ki jo ima v mislih- ,lri cd flJ1^ Felicijan naštel deset raznih jedi m va! jajce — bi tudi takoj vedel, katera je v zd' , itrdil Alc^gci Sodeč po kretnji rok in izrazu # v »jj-pc|i komandir podre j i™!00 S^fja Loka An-■ J bolema. Maio Protidržavnih izpadov so izSOsJa oblika nasilništva ditev t 1 ZoPer državno ure-ttiBuSiN*0* Predstavnike, ^ih nvIJlVO je' da Jih v os-?a oS'h Iet0Š»J'ega leta L°ka ni°Č^ občine Skofja sedem c. l!o veliko: samo Pravil 0rilci» v glavnem 80 Hr?,nni Posamezniki, risaniem ? !kovali« bodisi z JWn klJUkaslin križev in šovinističnih ter nacionalističnih parol, bodisi s pošiljanjem grozilnih pisem družbenopolitičnim organizacijam. Večino »grešnikov« je milica kmalu odkrila ter sprožila ustrezen kazenski postopek. Dasi število tovrstnih prekrškov ni vznemirljivo, postaja očitno, da so v porastu in da predstavljajo nekakšno stransko obliko zmeraj ostrejše antijugoslovanske gonje v inozemstvu. Ker v javnosti budijo ogorčenje, nemir in zaskrbljenost, jim je treba nemudoma napraviti konec. Občutek ogroženosti in strah sta namreč osnovna cilja psihološke diverzije nasprotnikov socialistične ureditve SFRJ. V sfero državi sovražnih dejavnosti sodi tudi industrijsko vohunjenje. Delovni kolektivi imajo sicer dokaj natančne pravilnike o sprejemanju obiskovalcev in o poslovnih skrivnostih, vendar so slednji običajno le mrtve janska Da '**1°dišča za proizvodio v prihodnjem letu ?ila n°abj2'U- novembra, je Skeg/^Sjah 10. seja de- *ateri7n ?!!*a železarne, na S? JetoEh devetih mese-?°*5čih ^ leta ter o »ih2a leto P9r7°,lzvodnega pla- h d^8ih vn xtCr ° nckate* po živ , Vpraša"Mh. St0 DriJ..I!"! ra2Pravi in z vr-mi so evet:>- " P°s ro?^0l»bami 10 o so sprejeli ui m«.„;i°vaniu v prvih Skl cmli so, u Za akciV^Pripombc osno-te 'in J, pr°8ram. Reba-^sosn^a^lanaza teto sP>-c.ieli brez pripomb! Ut'i o i uSa 50 Proizvodne- SS*** SoPraVlJaH ^ SLU*0 1973 m spre-a mora biti plan eP. dr izdelan tako, da bo železarna pri trenutnih tržnih in proizvodnih zmogljivostih dosegla Čimvečji dohodek. O teh smernicah bodo razpravljali tudi na sestankih delovnih skupin v Železarni. Na seji delavskega sveta so se tudi domenili, da železarna lahko sprejema druge partnerje za sovlaganje v Železarno s tem, da z, vsakim posebej sklene pogodbo. Tuji partnerji bodo sodelovali predvsem pri vlaganju v novo hladno valjamo. Ob koncu seje so govorili tudi o poročilu posameznih odborov in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. črke na papirju. Tujci prosto hodijo po obratih in si ogledujejo notranji ustroj ter dobre in slabe strani proizvodnje. Spremstva ponavadi sploh ni — oziroma ga sestavljajo neustrezne in nepoučene osebe. Tvorec študije zato predlaga, naj uprave podjetij skušajo čim prej natančno opredeliti, kaj je poslovna tajnost in kaj ne. Nadalje naj skrbno izberejo zaupnike, ki bodo bdeli nad početjem gostov in delegacij, hkrati pa morajo v objektih — potencialnih tarčah terorističnih akcij in sabotaž (avtobusne in železniške postaje, letališča, pošte, bencinski servisi, trgovske hiše itd.) zaposlene navaditi budnosti in pozornosti, ki edini lahko preprečita nakane zločincev. Med teorijo in prakso Poglavje zase je kriminal, gospodarski in klasični. Spoštovanje zakonitosti in izpolnjevanje uradnih predpisov sta nesporno šibki točki današnjega časa. Ko sprejemamo ta ali oni akt (zvezni, republiški, občinski), smo praviloma vsi »za« — da bi potem v praksi brž ravnali drugače. Kdor se upre in skuša ukrepati v sklati u z določili, mu »praktiki« nemudoma prilepijo etiketo birokrata, ne-elastičneža in podobno. Nihče seveda ne pomisli, da množično zasledovanje internih koristi slabi splošno moč in obrambno sposobnost skupnosti ter povzroča nepredvidljivo politično škodo. Stranski produkt stihije in pomankljivega nadzora jc gospodarski kriminal v ožjem smislu besede, torej individualne poneverbe, korupcija itd. V prvih šestih mesecih leta 1972 so odgovorne škofjeloške službe odkrile 7 hujših primerov. Številka ni kdo ve kako visoka, a mnogi znaki kažejo, da jo ne gre pripisati zgolj poštenosti državljanov na odgovornih službenih mestih, temveč bolj nezadostni kontroli, ki ponavadi tipa v prazno. Afera okrog tatinske blagajničarke iz Jelovice je* menda dovolj zgovoren dokaz v prid gornji trditvi. Nič manj boleča kot gospodarski kriminal niso — vsaj navzven — zlikovstva »klasičnega« kova, ki prebivalce prizadenejo neposredno, osebno. PM je lani obravnavala 245 prekrškov (leto poprej jih Je bilo 260) ter ugotovila škodo v vrednosti 350 tisoč novih din. Na prvem mestu so tatvine in vlomi. Pri tem ne gre spregledati, da sta najčešča krivca zanje malone neverjetna lahkomiselnost in malomarnost, zlasti kar zadeva prenos denarja iz trgovin, gostinskih lokalov in sorodnih ustanov na pošto aH v banko ter neprevidno puščanje milijonskih vsot, ki čez nedelje in praznike ležijo po predalih pisarn. V isti okvir sodi pojem (ne) upravičenega bogatenja. Čeprav smo zadnje mesece o njem veliko razpravljali, sklepali in modrovali, oprijemljivih rezultatov ni. Brezplodna inflacija besed pa prej škoduje kot koristi, saj ustvarja negodovanje in jezo, ki ju ne znamo prav kanalizirati. Krvave ceste Slovenci so se žal mnogo prehitro sprijaznili z dejstvom, da na cestah naše ožje domovine vsak teden umre 10 do 15 udeležencev prometa. Pač davek motorizaciji, pravimo in stoično preletimo časopisne vesti, posvečene okrvavljenemu asfaltu. Samo znotraj meja škofjeloške komune, denimo, je milica v preteklih 12 mesecih zabeležila 493 nezgod. Ugasnilo je 9 življenj. Pokojniki so večinoma postali žrtve odsotnosti šoferske etike, objestnosti, vinjenosti in nespoštovanja pravil. Nezadostna signalizacija in pomanjkljivo tehnično stanje vozišča sta šele drugotna vzroka. Kaj storiti? • Predvsem bo treba izboljšati splošno vzgojo občanov. Mladega človeka je najlaže oblikovati, kar vodi k spoznanju, da bi kazalo v programe šol nemudoma vključiti nov predmet — prometno varnost. Zdaj ni obvezna. »In vendar učni načrt obsega kup postavk, ki niso tako usodno važne kakor obnašanje in reagiranje v sodobnih mestnih razmerah,« menijo strokovnjaki. Nadaljnji obvezni ukrep je poostrena kaznovalna politika in — ne nazadnje — spremenjeni kriteriji pri izdajanju vozniških dovoljenj. Zelo občutljivi področji družbene samozaščite sta javni red in mir. Ločani so preteklo leto 348-krat zahtevali intervencijo organov prisile. Ponavadi je šlo za fizične na- pade, šikaniranje, pretepe, nadlegovanje in razgrajanje. Miličniki so 55-krat uporabili silo. 78 izgrednikov je bilo pridržanih do iztreznitve. Vendar dežurni, kadar zaustavlja nasilneža, neredko naleti na zelo čudne reakcije ljudi. Ponavadi se spremenijo v pasivno »o'dčinstvo«, ki neprizadeto opazuje »krotitelj ske prijeme« moža v modri uniformi. Včasih kdo celo spodbuja razgrajača in ga hujska zoper redarje. Dokler osveščenost Slovencev ne bo dosegla zadovoljive ravni in dokler ne bomo sprejeli drastičnih omejitev točenja alkoholnih pijač, ki so neposreden povzročitelj 90 odstotkov škodljivih ekscesov, ni pričakovati bistvenega izboljšanja. Gasilci za vzor Daleč najdlje smo doslej prišli pri protipožarnih službah in pri zaščiti proti elementarnim katastrofam. V 25 gasilskih društvih škofjeloške regije aktivno sodeluje okrog 1300 prostovoljcev, ki vselej radi priskočijo na pomoč ogroženim rojakom. Večina ekip je solidno opremljenih in izurjenih. Leta 1970 so posredovale v dvajset, leta 1971 pa v devetnajst požarih. Njim gre zahvala, da skupna škoda ni presegla pol milijona novih din in da ognjena stihija ni terjala smrtnih žrtev. Naloge činiteljev družbene samozaščite, katere aktivni dejavnik naj bi bil sleherni posameznik, z naštetimi bežno erisanimi smermi kajpak še »niso dokončno izčrpane. Namen prispevka je le nakazati obsežnost in razvejanost problematike, ki utegne bistveno, bodisi pozitivno bodisi negativno, vplivati na razvoj in napredek naše družbe. I. GuzelJ ŽIVIUA 20 nagrajenih šolarjev V Ljubljani bodo jutri razdelili priznanja 12 učencem osnovnih in 8 dijakom srednjih šol, avtorjem najboljših sestavkov o knjigi V počastitev mednarodnega leta knjige je zveza kulturno-prosvetnih organizacij SRS pred meseci razpisala natečaj za najboljše sestavke o knjigi, ki so se ga lahko udeležili učenci in dijaki vseh slovenskih osemletk in srednjih šol. Odziv Je bil presenetljiv, saj so na sedežu zveze ob poteku roka našteli kar 387 spisov s 104 osnovnih šol in 22 gimnazij oziroma sorodnih drugostopenjskih zavodov. Šestčlanska strokovna komisija — sestavljajo jo Kristina Brenkova, urednica pri Mladinski knjigi, Vida Kovačič, urednica Pionirskega lista, Miha Mate, tajnik ZKPO Slovenije, Boža Novak, urednica mladinskih oddaj radia Ljubljana, Marinka Svetina, redaktor radijskih šol, in Herman Vogel, pesnik in novinar Tedenske tribune — je skrbno pregledala prispelo gradivo ter 7. novembra letos sklenila nagraditi 12 učencev in 8 dijakov. Pri ocenjevanju so upoštevali usklajenost z razpisano temo, izvirnost izražanja neposrednost, neprisiijenost, sposobnost izpovedovanja misli in čustev, občutljivost za splošne človeške vrednote ter — ne nazadnje — notranjo zgradbo spisov, način estetske in slogovne obdelave in jezikovno kulturo. Med izbranci je tudi trojica Gorenjcev, in sicer učenec 5. razreda osnovne šole Toneta Cufarja z Jesenic MARJAN C ADE J, dijakinja gimnazije v Kranju MARTINA ZAPLOTNIK ter gojenec šolskega centra za blagovni promet Kranj SILVO PERKO. Izdelke mladih mojstrov peresa v celoti objavljamo. (I. G.) Knjiga in jaz Blazina je prepognjena, močna lučka medlo razsvetljuje veliko sobo. Oči so uprte v knjigo, roke mehanično obračajo liste. »Bim bim . ..« naštejem dvanajst udarcev. Premrle roke obrnejo zadnji list: »... in vsi so Uveli srečno v svoji ljubljeni domovini.« Tak je navadno konec knjige, ki mi je bila zelo všeč. Toda, zakaj imajo skoraj vse knjige srečen konec? Misel odplava nazaj v obdobje, ko je knjiga nastajala. So jo vedno pisali ljudje, ki so bili srečni? Mladi mož naslanja trudno glavo na roke. Bolečina v njegovem srcu je velika, prevelika, da bi vsi zvedeli zanjo in jo spoznali.-Preprost fant prime pero, njegova bolečina kaplja na liste. Stavki, ki so v začetku okorni, vse bolj doiiveto izžarevajo usodo mladega človeka. Popisal je debele zvezke. Njegovi prsti so otrdeli, »Spoštuj knjigo, zakaj knjiga Je tvoj prijatelj!« To sem prav kmalu spoznal In spoznavam vedno znova, ko sc zatekam h knjižnim policam. Bojan Avsenik, 7.a razred osnovne šole F. S. Finžgar, Lesce Ko knjigo preberem, občutim neko veselje, pa ne zaradi tega, ker sem knjigo prebral, temveč zato, ker sem spoznal nekaj novega, nekaj takega, kar mi je bilo prej tuje. Janez Zupan, 7. razred osnovne šole F. S. Finžgar, Lesce Ker si močna, jedrnata in živa (da, živa), izpod jedaš moj trhel nesmisel in ga spreminjaš v močno In veselo lupino ... knjiga. Martina Zaplotnik, gimnazija Kranj Svobodno kroženje knjig med deželami Je prvi kamenček za sestavljanje kulturnega in zgodovin skega mozaika vsega človeštva, za ohranjevanje miru. Viljem Ekar, gimnazija Kranj • sveča do gorcva, glava se vse bolj poveša, a ne od jenja, dokler ne konča. Zdaj mu je laže. Njegovo bolečino so sprejeli vase mrtvi listi, ki ga razumejo. Njegova hoja je spet pokončna, oči bistrejše. A pride revščina in mladi ustvarjalec odnese svoje delo k založniku. Ta mu ponudi mnogo denarja; knjiga izide v veliki nakladi, ljudje jo berejo, razumejo mladega umetnika, ki mu usoda ni bila naklonjena. Knjiga se jim je priljubila, čeprav se mogoče konča s stavkom, ki je klic utapljajočega, a še vedno močan, še vedno poln upanja, saj moči še niso izčrpane in je pomoč mogoče že blizu. Ko pride kak mlad veseljak v knjižnico, obrne zadnji list, a ne najele besedice »srečni«. Knjigo postavi nazaj na polico. Prah se nabira na njej. A našle se bodo spet roke, ki bodo z ljubeznijo odnesle njegovo knjigo domov in pozno v noč obračale liste, liste življenja. Sonce me poboža po licu. Hrbet je zgrbljen zaradi previsokega vzglavja, roke pa krčevito stiskajo knjigo. A ta knjiga ni o življenju, to je knjiga o pustolovščinah, pogosto vzeta s police, da skupaj z njo pobegnemo življenju. Žal moram priznati: tudi moja roka prevečkrat vrne lepo knjigo na polico, ker je v njej opisano življenje, pravo življenje človeka. Tolažim sc, da sem še premlad, da bi bral take knjige, o katerih je treba premišljevati, se vanje vživeti. Toda, Silvo, kdaj boš dovolj star za to? Silvo Perko, Šolski center za blagovni promet, Kranj Moja naj bša knjiga Nekega dne je mama šla v Ljubljano. Prosil sem jo, naj mi kaj prinese. Mama mi jc obljubila. Željno sem pričakoval večer. Ves dan sem postajal okrog hiše. Zeblo me je v roke in noge, saj je bil mrzel decembrski dan. Toda čakal sem, ker sem bil radoveden, kaj mi bo mama prinesla. Naenkrat sem jo zagledal. Stekel sem ji nasproti. Mama se mi je nasmehnila: »Uganeš, kaj imam zate?« Z drhtečimi rokami sem odvil papir. V rokah sem držal knjigo, ki je bila od takrat naprej moja last. To je bila knjiga Prežihovega Voranca »Levi devžej«. Vsi so bili radovedni, kakšna je knjiga, a jaz je nisem hotel dati iz rok. Zame je bil najlepši decembrski dan, ki ga ne bom nikoli pozabil. Vsa družina je posedla okrog mize, mama pa je na glas brala. Knjiga opisuje sirote brez mame, ki so v velikem snegu kot pikice hodile bose in raztrgane h Prežihovi mami, ki je imela zanje vedno pripravljen kruh in druge dobrote. Kako prisrčno smo se smejali ob dogodku iz knjige, ko je eden od otrok rekel: »Teta, tu je še en devžej!« In tako mu je Prežihova mama napolnila še levi žep. To je bila prva knjiga, ki sem jo dobil v dar in mi je še danes najljubša. Tako lepo opisuje dobroto Prežihove mame, ki jo je nudita sirotam brez mame. Mirjan Cadcj, osnovna šola Tone Cufar, Jesenice Knjiga in jaz Jesen se je odprla z razkošnimi sončnimi jutri. Ceste so še dišale po avgustu. Hodil sem po njih in sem videl hrapav asfalt pred seboj. Izgubil sem se v sebi in se nisem znal najti, ker je jesen, ker umira september. Spominjam se, bil sem še majhen. Vse, kar je bilo mrtvega, sem ljubil, ker je poleni padal sneg. Spominjam sc, zdaj nisem več majhen. Boli me in razpada, ker je jesen in umira september. Ker si močna, jedrnata in živa (da, živa)? Izpodjedaš moj trhel nesmisel in ga spreminjaš v močno in veselo lupino? . .. knjiga? Hodil sem po listju, bilo je rjavo in suho. Videl sem drevo, močno in mogočno. Iskal sem možnost, da bi se opral, ampak sem bil samo solzan, ker sem videl tako čiste stvari pred seboj. Nov čas je razblinil sedanjost, ki je ostala zadaj. Ho. dil sem po listju, bilo je rjavo in suho. Videl sem otroke, igrali so se. »Hej, Dita, prese j črno moko. Preveč je kamenja v njej!« Na rjavo zeleni slivi so visele žametne in bakreno modre slive in nihale na tankih, nežnih pecljih. Solzan sem bil. Sedanjost je ostala zadaj. Hodil sem po cesti in sem videl hrapov asfalt. Jesen je dišala po dnevu mrtvih, megli in novi pomladi. Našel sem se v sebi. Pred menoj je vas. Pokopališče je bilo polno slonokoščenih igrač. Zadaj tone cerkev. Hiše so kot razmetane in raztrgane platnice. Beli strešniki med sivimi so kot zadnji pomladanski sneg. Drevesa so brez listja. Vjsoki topoli dajejo mediteranski videz, toda samo takrat, kadar sije sonce. Megla jih ovija v sence. Ostal bom resničen in mehak, knjiga, med nama bo ostala mehkoba in resnica. Dolžan sem ti ju .,. Martina Zaplotnik, Gimnazija, Kranj SVET DIJAŠKEGA DOMA KRANJ razpisuje naslednja Pr°" sta delovna mesta: 1. pomočnika ravnatelja Pogoji: a) višja izobrazba pedagoške smeri m 1U let prakse; b) srednja izobrazba pedagoške smeri i* 5 let prakse. 2. vzgojitelja Pogoji: višja izobrazba peda" goške smeri. Možnost stanovanja * gretjem, s toplo in 1 mrzlo vodo. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE U t STANOVANJSKA HISE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ /O ljubljanska banka d^ti!ih8~ knjižnica se stiska v sobici, ki meri komaj 5 kva- - Fot ™etrov' V tem prostoru je natlačenih prek 2000 knjig. °: F« Perdan Gorenjske knjižnice ob mednarodnem letu knjige Nemogoči pogoji dela v begunjski in blejski knjižnici Sredi januarja se je matična knjižnica radovljiške občine preselila v nove prostore. Dobila jih je v prenovljeni stavbi nekdanje restavracije Triglav na Gorenjski cesti v Radovljici. Knjižni hram so poimenovali po Antonu Tomažu Linhartu. Lepa oprema in velika izbira čtiva tako za odrasle kot za pionirje privablja vse več obiskovalcev. Lani so si Radovljičani izposodili 57.000 knjig, letos pa vse kaže, da bo obiska še veliko več. Poleg matične je v radovljiški občini tudi petnajst podružničnih knjižnic. Največji sta v Lescah in na Bledu, manjše pa so v Begunjah, Kropi, Podnartu, Bohinjski Bistrici, Srednji vasi, Stari Fužini, na Gorjušah, v Gorjah, Zasipu, Mošnjah, v Kamni gorici, Ljubnem in na Brezjah. V njih pogoji dela še zdaleč niso tako ugodni kot v matični knjižnici. O tem smo se pogovarjali z upravnico radovljiških knjižnic Rezko šubičevo. »Vse podružnične knjižnice se stiskajo v pretesnih prostorih. Izjema je le knjižnica v Lescah. V tem kraju je Tovarna Verig leta 1966 zgradila kulturni dom, v katerem je dobila mesto tudi ta kulturna ustanova. Tovarna Verig jo jc tudi opremila. Sicer je v enem samem prostoru, vendar je ta dovolj velik za potrebe kraja. Najbolj kritičen pa je položaj knjižnice na Bledu in v Begunjah. Blejska knjižnica je bila ustanovljena že leta 1946. Namestili so jo v privatni hiši, kjer je še sedaj. V začetku je imela le nekaj sto knjig, sedaj pa je v istem prostoru natlačenih že prek 8000 knjig. Prostor tudi ni primerno opremljen in v zim- skem času tudi zelo slabo ogrevan.« ® »Ste poskušali dobiti primernejše prostore?« »Obrnili smo se že na vse mogoče kraje in ustanove, vendar brez uspeha, če so nam prostor ponudili, je bila najemnina tako visoka, da je naša ustanova nikakor ne bi zmogla. Ali pa je bila lokacija neprimerna — preveč oddaljena od središča Bleda. Od krajevne skupnosti smo celo dobili odgovor, da naj knjige uskladiščimo, če so pogoji dela res tako slabi. Ti pa so res takšni, da v zadnjem času resno razmišljamo, da bo treba knjižnico zapreti. To kljub temu, da za Blejcc veliko pomeni, saj si vsako leto izposodijo nad 15.000 knjig. 0 »Kako pa je s knjižnico v Begunjah?« »Tudi begunjska knjižnica deluje že vsa povojna leta in se prav tako kot blejska stiska v stanovanjski hiši, le da še v mnogo manjšem prostoru. Ob ustanovitvi so jo namreč namestili v nekakšen provizorij nekdanje verande. Stene so lesene in zlasti pozimi je delo knjižničarja skoraj nemogoče. V prostoru ni ogrevanja in niti prostora za peč. Sicer pa je dovolj zgo- voren že podatek, da je v sobici s površino dobrih 5 kva« dratnih metrov natlačenih prek 2000 knjig.« h £ »Kakšen pa jc obisk?« »Lahko trdim, da je praV ta knjižnica med najbolj obi iskanimi. Lani je bilo izposojenih prek 4000 knjig, kar za kraj kot so Begunje nikakor ni malo.« 0 »So možnosti, da bi dobili večji prostor?« »Tudi v Begunjah bi radi dobili prostor v nekdanji osnovni šoli, vendar se sliši, da jo nameravajo prodati neki trgovski hiši. Obrnili smo se tudi na krajevno skupnost, vendar kljub zavzetosti občanov še nismo uspeli.« i, £ »Kakšni pa so načrti?« »Tudi naša knjižnica naj bi postala splošno izobraževalna ustanova. Prehod ne bo težak, ker imamo že sedaj precej strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig. Vključili pa smo se že tudi v mcdknjiž-nično izposojo knjig, ki jih potrebujejo študentje pri študiju. Izposojamo si jih v študijskih knjižnicah v Ljubljani in v Kranju. Poleg tega pa upamo, da bomo v prihodnjih letih v zgornjih prostorih knjižnice v Radovljici uredili čitalnico, kjer bodo obiskovalci lahko dobili tudi časopise in revije. Seveda pa ob tem ne bomo smeli pozabiti na podružnic* ne knjižnice, vendar meninti da bomo uspeli Je ob večji zavzetosti krajevnih skupno* sta, družbenopolitičnih orga* nizaoij in občine.« L. Bogata| ot* F? pj.eJ knJlžnld «a Bledu segajo že skoraj do stropa. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Temeljna organizacija združenega dela KEMOC1D Slovenska Bistrica vabi k sodelovanju ter razpisuje prosta delovna mesta 3 sanitarnih ali medicinskih tehnikov za delo na terenu pri izvajanju dezinsekcij, dezinfekcij in deratizacij Poleg splošnih pogojev želimo, da imajo kandidati še: izobrazbo sanitarnega, medicinskega ali veterinarskega tehnika ali higicnika, prakso pri enakih ali sorodnih delih, smisel za kolektivno delo. Prednost imajo kandidati s prakso na enakih delovnih mestih ne glede na izobrazbo. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ustrezne vloge naslovite na TOZD KEMOCID Slovenska Bistrica. Ločani v Kaprunu Trziski sankači se Zima ni več daleč in prav je, da pogledamo, kako se nanjo pripravljajo posamezni športni kolektivi. O naših »asih«, o hokejistih, skakalcih in smučarjih smo že pisali. Kaj pa ostali, tisti, ki bodo čez nekaj let zamenjali Jakopiča in Kavčiča, Mesca, štcfančlča in brata Pudgar? Eno od društev, katerih podmladek mnogo obeta, je gotovo SK Transturist Škofja Loka. Lanski rezultati njegovih pionirjev-alpincev dajejo slutiti, da ima mesto ob Sori na voljo kopico nadarjenih fantov in deklet, ki utegnejo v kratkem poseči po najvišjih uvrstitvah. V upravi so sicer redkobesedni in nočejo dajati preuranjenih izjav, vendar bodo govorice o »ekipi prihodnosti« bržkone točne. o na sezono »Res je, da še nikoli doslej nismo toliko in tako načrtno vadili,« pravi trener Jaro Kalan. »A kljub Izdatni podpori skupnosti in matičnega podjetja, kljub osemdesetim dnem treninga in 28 .izletom' k češki koči ter na plaz pod Prisojnikom, so pogoji, v kakršnih, denimo, delajo Avstrijci, nam popolnoma nedosegljivi.« SK Transturist ima trenutno 123 aktivnih članov; 56, večinoma pionirjev in mladincev obeh spolov, jih je kategoriziranih, štirinajsteri-co (!) pa so zvezni selektorji vključili v krog kandidatov za sestavo državne reprezentance. »Poleti smo dva tedna taborili ob jadranski obali. Nedvomno sta plavanje in dopolnilna fizkultura vsem zelo koristila. V sedmih mesecih, od aprila naprej, so si naraščaj-nlki nabrali precej moči in kondicije. Zdaj bo treba čim prej in čim pogosteje na sneg. Ker pred začetkom decembra doma nanj ni mogoče računati, smo med 15. in 22. oktobrom ter med 31. oktobrom in 5. novembrom trenirali v Kaprunu (Avstrija). Ekipa Je obakrat pokazala Izredno prizadevnost n discipliniranost. Prepričan sem, da se bo denar, vložen vanjo, bogato obrestoval,« meni Kalan. Sedemdnevno bivanje v zna-frem smučarskem Eldoradu onkraj meje kajpak ni bilo j>oceni, saj je klubsko blagaj-Jio olajšailo Za približno šest (starih) milijonov. Če vemo, da občinska skupščina pri- makne letno le 25 tisočakov in da vsaj nekajkrat toliko zbere klub sam (pomoč pri raznih prireditvah itd.), potem brž postane jasno, koliko mu pomeni nadebudni izbranci. Dasi so prav zadnje čase prodrle v javnost pol-uradne kritike na račun »favoriziranja peščice izbrancev«, naj pristaši množičnosti in rekreacije nikar ne pozabijo, da - SK Transturistu tudi glede splošne aktivnosti ni kaj očitati. Sleherno zimo organizira začetno šolo smučanja, namenjeno najširšemu krogu otrok. Najboljše vaditelji kasneje pritegnejo v že omenjeno alpsko šolo, medtem ko ostali lahko izpopolnjujejo veščine v nadaljevalnem tečaju. Kar zadeva amaterski duh, so loški mojstri dilc brez konkurence; prepričani smo, da v komuni ni organizacije ali društva, ki bi znalo dandanes k udarniškemu delu pritegniti pol stotnijc prostovoljcev. No, smučarskemu klubu to zmeraj uspe. V strminah Starega vrha se sleherno sončno jesensko soboto ali nedeljo zbere okrog 70 ljubiteljev bele opojnosti. Brez kakršnegakoli finančnega povračila ravnajo teren in in širijo pro.:e, kajti februarja 1973 bodo pobočja predlanskim odprtega zimskega središča postala prizorišče bojev ekip — udeležencev Evropskega pionirskega kriterija. SK Transturist je edina telesnovzgojna ustanova v Sloveniji, ki ni oklevala prevzeti izvedbe zahtevnega mednarodnega tekmovanja in 'ki ni terjala nobenih Za poživitev strelstva Pred nedavnim je občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin na eni izmed svojih sej obravnaval strelski šport v jeseniški občini. Menili so, da je v okviru Obrambne vzgoje prebivalstva eden od uspešnih načinov priprav prav strelski šport. Zato so imenovali odbor, ki bo poiskal vzroke za probleme v streljanju in pripravil vse potrebno za organizacijo občnega 'zbora strelske družine v decembru 1972. Pri svojem delu računa odbor na pomoč političnih in strokovnih organizacij, ki jim je ena izmed nalog tudi obrambna vzgoja prebivalstva. Predvsem pa bi se mo- ral za poživitev strelske dejavnosti zavzeta tudi oddelek za narodno obrambo pri skupščini občine Jesenice. ProblematJ.vO strelskega športa bo obdelala tudi posebna komisija ZRVS in rezultate predložila svetu za narodno obrambo. Ker je strelska družina Jesenice tudi v težkem finančnem položaju, je občinski odbor ZRVS odobril iz svojih sredstev 2000 din kot svoj prispevek za poživitev strelskega športa. Moralno pomoč pa so člani občinskega odbora ZRVS pokazal! s tem, da sc bodo v celoti aktivno vključili v delovanje strelske družne Jesenice. J. J. posebnih \dotacij. Relativno skromen znesek so ji obljubili le pokrovitelji, tovarna Al-pina Ziri. In če ne želi za-blesteti zgolj po organizacijski, temveč tudi po športni plati, je razumljivo, da svojemu moštvu posveča maksimalno pozornost. Povezali so se celo z upravo osemletke, ki je izpričala obilo razumevanja ter varovancem kluba omogočila, da obiskujejo pouk dopoldan in da navzlic občasnim izostankom nadoknadijo zamujeno. «Kaclar smo kje zunaj, vedno poskrbim, da pobje ne zanemarijo učenja. Najmanj dve uri dnevno morajo žrtvovati knjigam. Slabih ocen namreč ne trpimo. Komur v šoli ,zaškrta', ne sme več na dilce,« jc končal trener Kalan.' I. GuzelJ Bliža se zima in nanjo se pripravljajo tudi tržiški sankači, ki delujejo kot sanka-ška sekcija pri telovadnem društvu Partizan. Sekcija šteje 35 aktivnih sankačev, ki so v minulih sezonah do-segLi že lepe uspehe. Med njimi so večkratni republiški prvaki pa tudi ekipno so bili preteklo sezono najuspešnejši v Sloveniji. Na bližnjo'sezono pa se pripravljajo že od septembra s kondicijskimi treningi, kajti pred njimi so pomembna tekmovanja, na katerih bodo ponovno poizkusili poseči po najboljših mestih. Trenutno največje težave so v pomanjkanju tekmovalnih sani, ki so zelo drage, saj je za boljše tekmovalne sani potrebno odšteti kar tristo starih tisočakov. Te dni končujejo člani sankaške sekcije tudi delovno akcijo na sankaški progi na Ljubelju. Obstoječo naravno san* kaško progo so morali marsikje popraviti, predvsem Pa urediti iztek. Proga je dolga 1400 metrov, njen popreerti nak.lon pa je 13 stopinj. Da se proga uredi, je že skrajni čas, saj bodo Tržičani 28. januarja organizatorji mednarodne sankaške tekme, m februarja pa bo na tej prof tudi republiško pionirsko tekmovanje. Poleg teh pomembnih tekmovanj bo še več sindikalnih in šolskih tekmovanj. ^Tržičani se poteguje.!0 tudi za sankaško prvenstvo Evrope, ki naj bi bilo predvidoma 1975. leta na ljubeljski progi. Leto pred tem pa bo na tej progi testno tete movanje kot priprava 113 evropsko prvenstvo. Množično in kvalitetno iržWunosareP/nH0dnJe\T b° 113 igrišču P«* domu Partizan v nrv^lJa.pnred>tev v Počastitev 70. obletnice ustanovitve 'rvega slovenskega telovadnega društva v Tržiču Predsednik občinske konference SZDL v Tržiču je sklical v petek, 3. novembra, sejo pripravljalnega odbora za proslavitev 70. obletnice ustanovitve prvega slovenskega telovadnega društva v Tržiču, predhodnika današnjega Partizana. Zaradi želje, da bi sc v praznovanje pomembne obletnice vključila šolska mladina, so se seje udeležili tudi ravnatelji vseh treh tržiških osnovnih šol in učitelji telesne vzgoje na teh šolah. Na seji so poudarili, da mora biti proslavljanje pomembnega jubileja čim bolj množično in kvalitetno. To ne bo težko doseči, če se bodo vključili v praznovanje vsi tržiški športi in športniki, tako ro-kometaši, sankači, smučarji, hokejisti, telovadci, igralci namiznega tenisa, nogometaši in seveda člani šolskih športnih društev. Le-tcm se bodo priključili tudi nekdanji tržiški športniki, ki so bili znan; doma, nekateri pa so dosegali uspehe tudi v mednarodnih konkurencah. Pri programu praznovanja 70. obletnice je pomembno tudi to, da so vanj vključena vsa letošnja in spomladanska tekmovanja učencev tržiških osnovnih šol, kar daje še poseben pečat množičnosti. Na petkovi seji (njen začetek je bil vroč in oster, vendar so se proti koncu duhovi pomirili) so ugotovili, da brez sodelovanja vseh prizadetih proslavljanje ne bo do-doseglo svojega namena in da je treba združiti sile in javnosti pokazati, kaj zmore sedanja tržiška telesna kultura. Brez tega ne moremo pričakovati, da se bo javnost zavzela za telesno kulturo. Ni dovolj namreč, da smo aktivni samo znotraj organizacij. Potrebno je to delavnost pokazati tudi navzven! Zaključek proslavljanja bo osrednja prireditev na igrišču Pri domu TVD Partti*n " Tržiču. Na prireditvi bodo nastopale sekcije tržiškega F*J t'zana, razen tega pa tu* učenci tržiSkih osnovnih šol &i bodo pokazali nekaj mentov iz pouka telesne J«. Prilagojenih za javni «f stop. j. Koinjek Svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij uprave LIP lip bled lesne industrije Bled na podlagi statuta podjetja i*1 statutarnega odloka št. 1 iQt pravilnika o delovnih razmerji*1 objavlja prosto delovno mesto knjigovodje - razknjizevalca v finančnem sektorju. Pogoj: pri-srednja ekonomska šola z 2-letno prakso, pravnik brez prakse. Prijave pošljite splošni in pravni službi LH*' industrije Bled, do 20. novembra. lesi*5 SREDA - 15. novembra 1972 Obsojeni gamsi in mufloni Novo kegljišče pri Apollu Te dni je odprta lovna sezona na'gamse, muflone in-u'-zane. Na lovnem območju zavoda za gojitev divjadi Ko-Zor°g je v letošnjem lovnem Ictu planirano za odstrel 160 Bamsov in 14 muflonov. V lo- viščih je skupno 180 muflonov, ki'sc dokaj hitro množijo. Za lovni turizem v Kamniških planinah je tako veliko zanimanje, da so morali v zavodu Kozorog zavrniti vsa- Vrl- lniku že več let go~ ste v - ° .gradnJi obvozne ce-> ki bi razbrcmeniJa ozko Pametno grlo v mestu. Po- Brez kino Predstav da° Mavini odbor DPD Svobo-s Odvode je na 4. redni pred • jel skleP ° ^initvi bil v3janj filmov. Čeprav je £initereii)atograC P°mcmbon v kulturncga življenja ^ločili'' S° Se za ta ukrep °biskn £a?dl vsc manjšega so v letu 1969 Da i v obiskovalcev, lani kino t Um- Razen tega Je stan' rana v zelo slabem na kar je slabo vPlival0 Počutje obiskovalcev. -fr sebno pereče je to vprašanje te dni, ko razpravljajo o srednjeročnem planu občine. Občina je od ljubljanskega urbanističnega zavoda že naročila ponudbo za izdelavo načrtov za obvozno cesto. Po urbanističnem načrtu je obvozna cesta predvidena ob levem bregu Bistrice. Pri Titanu naj bi zgradili nov most čez Bistrico. Od tam naj bi bila speljana trasa do križišča ceste za Tuhanjsko dolino. V ožjem mestu Kamnika je veliko talne vode, zato je le malo hiš podkletenih. Zaradi tovornjakov se na Kidričevi cesti tresejo vse hiše. Zato ni čudno, da meščani s takšnim zanimanjem že 13 let govorijo o obvozni cesti. J. V. kega četrtega lovca, ki je hrepenel po trofeji s tega področja. Za domači lovni turizem je za odstrel planirano 30 odstotkov načrtovanega odstrela. . ' Zanimivo je, kako z uplenjeno divjadjo ravnajo lovci. Avstrijski in nemški lovci vzamejo s seboj samo trofejo, medtem ko Italijani odpeljejo s seboj tudi nekaj mesa divjačine. Sicer pa zavod za gojitev divjadi Kozorog prodaja divjačino Perutnini Ptuj, ki jo izvaža, nekaj pa ga odkupi domače gostinstvo. J. V. Če bi imeli voditelja Taborniki v Kamniku in na Duplici bi bili morda bolj aktivni, če bi imeli voditelja, ki bi žrtvoval prosti čas za delo z mladino. Zato le enkrat letno organizirajo tabor, financira pa jih občinska zveza za telesjio kulturo. Svoje prostore imajo v mekinjskem domu Partizana. J. V. Gostinsko podjetje Zelenica iz Tržiča bo zgradilo pri restavraciji Apollo v Tržiču novo dvostezno avtomatsko kegljišče. Podjetje, ki je letos izboljšalo poslovanje, je Gozdno gospodarstvo Bled razpisuje javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev: I« tovornega avtomobila fap 4 GE-L leto izdelave 1965, nosilnosti 5 t, v letu 1972 tehnično pregledan in sedaj v nevoznem stanju, izklicna cena je 40.000 din; 2. osebnega avtomobila renault R 4 leto izdelave 1967, nevozen, izklicna cena je 12.000 din; 3« osebnega avtomobila renault R 4 — L leto izdelave 1966, v voznem stanju, izklicna cena je 16.500 din; 4. dveh mopedov tomos T-12 nekompletna In oba v nevoznem stanju, izklicna cena je 250 din za moped; 5. tovorne prikolice goša-bertoja nosilnost 12 t, brezhibna, vendar brez gum, izklicna cena je 6.000 din; °« tovorne prikolice gorica nosilnost 8 t, brez gum, izklicna cena je 10.000 din; *• tovorne prikolice djuro djakovič nosilnost 5 t, vozna, izklicna cena je 8.000 din; •* traktor ferguson z enoosno prikolico KP-4 traktor ferguson FE-35, leto izdelave 1957, moč motorja 35 KS, traktorska ^ Prikolica nosilnosti 3 t, izklicna cena kompletno 17.500 din. 8osPodar *b° V torek« 21- novembra 1972, ob 8. uri v transportnem obratu Gozdnega ,Siranim d Bled' Sp* Gor,e L RazP,sana osnovna sredstva so na vpogled zaintere-Se Infor a" Pred llc,tacijo med uradnimi urami v transportnem obratu v Gorjah. Pi-ed. prilr!?ciie daJe prodajna služba Gozdnega gospodarstva Bled. Kupci morajo ln*ni i,i7 , ,oni Ucitaclje obvezno položiti 10 °/o varščino od izklicne cene, ki se v pri- . -------,.,vn,,fkn vrne. Izklicne 'crii ; i- . — "ninii t umi/ini l>v,i»->«...»--------- i- CC8ouCiHrane «ne zadrži. Vsem ostalim pa se takoj po ^ljučku vrne £ k oPr°x5re2 «Pošlevanja obveznega prometnega davka, le traktor FERGUSON SCen prometnega davka Izklicne FE-35 namenska sredstva za gradnjo kegljišča žc vročilo pri Ljubljanski banki. Načrte za novo kegljišče izdeluje Arhitekt biro tržiškega gradbenega podjetja. -ik Ob zaključku alpinistične sezone V jubilejnem letu naše GRS Jahko govorimo o uspešni minuli planinsko-alpinistič-ni sezoni. Več naših odprav je doseglo v preteklem letu lep% uspehe, niso' pa zaostajali tudi planinci, ki propagirajo rekreativno množičnost. Pri tem ne smemo prezreti uspešnega zimskega pohoda na Stol, Titove štafete in drugih množičnih pohodov na Triglav, akcije Očistimo naš planinski svet in drugih. Prav tako marljivi in prizadevni pa so tudi planinski go- spodarstveniki, ki so modernizirali ne le Pogačnikov dom pri Kriških jezerih in trž'ško planinsko kočo na prevalu Dolič, temveč tudi druge planinske postojanke in domove. Kljub nenehnemu prizadevanju vseh za varnost v gorah pa je letošnje leto spet lo več smrtnih žrtev, ki reševalci z gora so uli prenesti v dokino 21 no ponesrečenih gorni-., kar je opozorilo, da moramo biti v gorah vedno in povsod previdni. U. ž. tcr.i; kov, Posvetovanje predstavnikov Ljudske tehnike Občinski svet Ljudske tehnike Kranj sklicuje v petek popoldne ob pol petih v kranjskem klubu gospodarstvenikov posvetovanje predstavnikov občinskih svetov Ljudske tehnike gorenjskih občin, predstavnikov družbenih organizacij ter predstav- nikov republiškega sveta Ljudske tehnike. Takšno posvetovanje je nujno, ker so občinski sveti Ljudske tehnike po gorenjskih občinah že sestavili programe dela in akcij za prihodnje leto in ker imajo že izdelane finančne predračune. -jk Orientacijsko tekmovanje tržiških šolarjev V Križah bo v soboto, 17. novembra, I. orientacijsko tekmovanje učencev tržiških osnovnih šol. Tekmovanje pomeni novost v športni dejavnosti tržiških šolarjev in bo poslej postalo tradicionalno. Pokroviteljstvo nad tek-' movan jem je prevzela zveza tabornikov občine Tržič, pripravili pa ga bodo taborniki OKG Križe. Orientacijski pohodi in tekmovanja med šolarji v Tržiču doslej niso imeli tradicije, zato je pobuda tabornikov in mentorjev šolsikih športnih društev toliko bolj dobrodošla. Ker gre letos za tekmovanje prvič, bodo organizatorji pripravili nekoliko lažje naioge, ki pa jih bodo z leti stopnjevali. Dvanajst ekip, kolikor jih bo tekmovalo in bodo razvrščene v dve starostni kategoriji, čaka 10 km dolga proga z vrsto nadog, med katerimi so orientacija v naravi, pozna- vanje vegetacije, postavljanje šotora itd. Začetek tekmovanja bo v soboto ob 8. uri na športnem igrišču v Križah. J. K. Zdrava jelenjad Slovenska jelenjad, ki se že deset mesecev sprehaja po nacionalnem parku Abruzzi v Italiji, je zdrava. Iz srednje Italije so v Kamnik prispela ugodna poročila. Od januarja do marca letos je zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik v sodelovanju z republiško lovsko zvezo ujel 45 je-lenjadi in jih prodal nacionalnemu parku v Abruzziju za osvežitev krvi tamkajšnje jelenjadi. Italijanski lovci so sporočili, da je naselitev povsem uspela. Jelenjad je zdrava in dobro utrjena. J. V. /O ljubljanska banka ZANESUIVO ODSTRANI PR H UA J KLINIČNO TESTIRAN LOSION UPORABLJAJTE TOČNO PO PRILOŽENEM NAVODILU LE K LJUBLJANA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE predstavlja svoje knjižne novosti: IZVIRNA DELA: Ivan Bratko: CAS KNJIGE Publikacija, ki v znamenju mednarodnega leta knjige prinaša bogato gradivo o vlogi knjige v našem socialnem in kulturnem življenju. 146 strani velikega formata, cena: usnje 62 din Ivan Cankar: ZBRANO DELO XI Enajsta knjiga ZD prinaša roman Hiša Marije Pomočnice ter črtice in novele iz knjige Mimo življenja. 340 strani, cena: pl. 90, pus. 100 din Zmaga Glogovac: TESNOBA Knjižni prvenec Zmage Glogovac je roman v obliki dnevniških zapiskov. 176 strani, cena: broš. 40 din Vladimir Kavčič: ALEKSANDER VELIKI V zgodovinski okvir je avtor pričujočega dramskega teksta položil problem občečloveških razsežnosti. 118 strani, cena: broš. 35 din Tomaž Šalamun: BELA ITAKA pesniška zbirka 67 strani, cena: broš. 30 din Smiljan Rozman: LETA IN DNEVI zbirka novel in črtic 271 strani, cena: broš. 65 din Franci Zagoričnik: LETO IN DAN pesniška zbirka 88 strani, cena: broš. 29 din Ervln Fritz: DAN DANAŠNJI pesniška zbirka 64 strani, cena: broš. 25 din FRANCE MIHELIČ Monografija z reprodukcijami avtorjevih grafik in risb ter z uvodno študijo Marjana Tršarja 244 strani, cena: pl. 220 din Jože Šmit: HOJA ZA KATULOM pesniška zbirka 56 strani, cena: pl. 25 din Alojz Gradnik: EROS TANATOS pesniška zbirka 76 strani, cena: pl. 38 din PREVODI: KITAJSKA LIRIKA izbor kitajske lirike od najstarejših časov do danes v prevodu Alojza Gradnika 252 strani, cena: pl. 55 din Jean-Charles Lombard: ZGUBLJENI KORAKI dramski tekst 74 strani, cena: broš. 30 din Vladimir Holan: NOC S HAMLETOM antologijska pesniška zbirka 114 strani, cena: broš. 55 din Jean Fourastič: 40.000 UR Zbirka »Moderna družba«. Avtorjeva teza je: v XXI. stoletju človeku vse življenje ne bo treba delati več ^ot 40.000 ur. 232 strani, cena: pl. 86 din Timothv Green: TIHOTAPCI Zbirka »Moderna družba«. Knjiga razkriva najbolj skrite silnice ny> dernega tihotapstva, njegova pra»* la, zakone, delovna območja, prof»e itd. 273 strani, cena: pl. 88 din Jan Severin: MORNAR BREZ JADER Biografski tO" Zbirka »Biografije«, man češkega pisatelja Severina g vori o življenju in delu J. ResS ' izumitelja ladijskega vijaka. 284 strani, cena: pl. 95 din NAJLEPŠE PRAVLJICE Izbor najlepših pravljic z vsega ta s celostranskimi barvnimi iluSt cijami 132 strani, cena: kart. 120 din Ivo Andrič: GOYA Bibliofilsko opremljena knjiga 2 a^ torjevim esejem o velikem s.P^j skem slikarju in z reprodukcija Govevih slik je izšla v počast" Andričeve 80-letnice. cena: pl. 85 din DELA: POLJUDNOZNANSTVENA SLOVENSKI ŠAH Zgodovinski prerez, partije« mi, najvidnejši predstavniki 224 strani, cena: pl. 120 din Margot Schubert: V DOMAČEM VRTU priročnik 390 strani, cena: pl. 200 din Sojar: VRTNE ENOLETNICE priročnik 135 strani, cena: Vilko Ukmar: GLASBA V PRETEK pregled razvoja glasbe 244 strani, cena: kart. 63 dm pro pl. 90 din lOSTl Harold C. Schonberg: VELIKI PIANISTI zgodovina igranja na j«j*v j"anašnl' klavir do od Mo- zarta in Clemcntija dni lirt 347 strani, cena: pl. M* am Zdravko Omerza: c GOVORNE NAPAKb Ta knjiga ni le priročnik i * staf de, temveč tudi za oiro^ in vzgojitelje prcdšolskin 290 strani, cena 84 din lanko JurančiČ: SRBOHRVATSKO-SLOVENSKI SLOVAK 1320 strani, cena: pl. 200 a ^ Knjige dobite v vseh ■» ^ Na prvem slovenskem knjižnem sejmu od 10. do v Ljubljani prodaja založba vse omenjene in tudi o ge z 10 °/o popustom. aiO^ DRŽAVNA ZALOŽBA »JiUJs> Mestni trg 26, 61000 LJ11 mali ogla PRODAM Prodam novo TERMOAKU-MULACIJSKO PEC. Ogled yfak dan po 15. uri. Visoko 16, Šenčur P°ceni prodam dva malo rabljena KAMINA z vrati. Jezerska cesta 87. Kranj 5S65 Prodam tri PRAŠIČKE tež-*e Po 20 kg. Velcsovo' 15, CeprkiJe 5866 Prodnm KANARČKE, dobre Pevce. Sp. Resnica 73 pri Kra-*]l , 5867 SVTMT ČCZ 200 RS 'tCŽk0 vlNJO. Šenčur, Pipanova 40 p , 868 formS1" suha DRVA- SLA-W0REZNIC0 m MOTORNO nit knic0 relorm- trstc" J 15; Golnik 5869 iodam KfJPERSBUSCH. Kranj5"1' SWta 23' Pr^ 5870 C^\ZEUE v glavah, p , ' Kranj 5371 ali d S KRAV0 simentalko Vola Mbili in p,crncnske§a dc'k. ' aslov v oglasnem od- P.n 1 5872 K^°dam GNOJ. Cirče 31. Prnl 5873 na 5« an? dve manjši PEČI fcfijPE Cest* "a Brdo 53, Prod-' Krani 5874 mosif 1111 d°bro ohranjen n^Po?nJCn PLASCza sred-n0 8] iavo za 400 di"- Ljub-• pr', h°dnart 5875 S AlKo 43, žrtg; 5876 Vo in 3m, mlado brejo KRA-Ue 77 ST^ega VOLA. Vog- p^am Ur * 5877 akurn,, m..navc> 4kW termo-H Mi Usko PEC- Leskov-lJa. Sv. Duh 7 a, Skof-5878 pAJAMn embra KAZPRO-f-Oši ^ eno "teto stare KO-^ • Pivka 11, Na- Pfodam w, 5879 k-ov rablje rE OpRRr»ranjene STRES-Uc5vjk pf* špičak. Šolar ' "amna 25, Kranj v pOcen; * 5880 §**ti* p;;^m 300 kosov **5fc OPEKE. Telefon 5881 CRpJSv?x trofazno VODNO ^Mar^ - h;drofor- Triier. jVLoka !ž(iaJa ^Sl 5 tis*a ČP Go-^L'f Kranj, Ulica Š^KKftfi 1 -Nas,ov 5«am waxin "Prave lista: Jokoej ^e ^Ja 1. -.ra*iu pri SDK v 5 Elavn/5135 - Telcf°-2i.l93 »rednlk in 2kl»4. ^arxfniški oddelek °. Pollet^ar?Jnina: letna S «*o * s30 dl». cena IjKHT beseda 1 din, 5^1^^^ oglasi Prodam komplet SMUČI, dolge 205 cm. Kajzer, St. Rozmana 9, Kranj 5882 KUPIM' Kupim ŠTEDILNIK na drva, KREDENCO, POMIVALNO KORITO in DIVAN. Naslov v oglasnem oddelku Kupimo dobro ohranjen DROB1LEC PESKA. V;.ski odbor OSTRI VRH, Žeiezmki Kupim rabljene SMUČARSKE ČEVLJE in SMUČI za 10 let starega dečka. Triler, Dorfarje 43 Žabnica 5885 Kupim SI.AMOREZN1CO z verigo in puhalnikom. Naslov v oglasnem oddelku MOTORNA VOZILA Prodam dobro ohranjen, ga-ražiran KESU 120OC, letnik september 1971. Pešič, Kranj, C. kokrškega odreda 5, telefon 22-657 5887 Prodam ŠKODO, letnik 1970, prevoženih 25.000 km, in VRETENO za kombinirani mizarski stroj z možno izvedbo štirih delovnih operacij, širine 40 cm. Smiedniška 126, Kranj 58S8 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1961 in FIAT kombi 1100, letnik 1959. Informacije na telefon 21-677 Kranj 5889 Zelo poceni prodam SPAČEK furgon. Smiedniška 5 , Kranj 5S20 Novo ZASTAVO 1500 zelo ugodno prodam ali zamenjam za manjše -voz:lo. Ostalo po dogovoru. Bukovnik, Betono-va 13, Kokrica, Kranj (Vino-toč) 5891 Prodam osebni avto FIAT 750, letnik 1964, v dobrem stanju. Ogled vsak dan od 7. do 12. ure. Mohnrič Filip, Groharjevo naselje 36, Škofja Loka 5892 Ugodno prodam FORD TAUNUS — tip karavan in poceni star FIAT 750. Ogled popoldne od 15. ure dalje. Šenčur, Rožna ulica 32 5S93 Prodam na novo preurejen FIAT 750. ktnik 1961. stroj po generalni in MENJALNIK za fiat 850. Avsenik Franc, Letališka 12, Lesce 5894 STANOVANJA Zakonca iščeta opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Ivkovič Raško, Savska cesta 2, Kranj 5895 [•j: POLAGAM PLASTIČNE STROPE in TAPETE od Rateč do Ljubljane. Mencinger Anton, Cesta 1. maja 80, Jesenice 5899 Člani kluba IN VINO — VERITAS imajo občni zbor 18. novembra 1972 na običaj- nem kraju ob običajnem času (ne dajte se motati glede članarine). Vaš vdani odbor POSESTI Kupim KMEČKO HIŠO 15 km iz Kran ja. Lahko potrebna popravila. Ponudbe pos-latj pod »gotovina« 5896 ZAPOSLITVE Stalno zaposlim ŽENSKO, ki ima veselje do kuhanja v planinskem domu. Naslov v oglasnem oddelku 5897 OSTALO Izjavljam, da so besede, ki sem jih govoril o Janezu Rakovcu iz Železnikov št. 18 (PJavž) neresnične. Lotrič Janez, Kolišč 6, Železniki 5398 URA PRAVLJIC V četrtek, 16. novembra, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 5. do 8. leta. PETEK, 17. novembra, ob 17. uri CESARJEVA NOVA OBLAČILA in POJOČA SKRINJICA; gostovanje v Predos-Ijah. PRIREDITVE DPD SVOBODA ŠENČUR priredi v soboto, 18. novembra in v nedelio, 19. novembra,' VESELI VEČER ob 19. uri. Nastopajo VESELI TOP-NIČARJI, VESELE SRAKE, ŠENČURSKI OKTET ter delavci DPD Šenčur. Vabljeni! POTROŠNIKI! Sveža konzumna jajca lahko dobite v valilnici v Naklem vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 18. ure. KZ Naklo Kranj CENTER 15. novembra premiera franc. barv. filma OTRI SI SOLZE, OČKA ob 16., 18. in 20. uri 16. novembra nemški barv. film KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE? ob 16., 18. in 20. uri 17. novembra nemški barv. film KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE? ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 15. novembra franc. barv. film RDEČE SONCE ob 16., 18. in 20. uri 16. novembra franc. barv. film OTRI SI SOLZE, OČKA ob 16., 18. in 20. uri 17. novembra amer. film BRUCI IZ OKFORDA (Stanio in Olio) ob 16., 18. in 20. uri Tržič 15. novembra amer. film BRUCI IZ ONIORDA (Stanio in Olio) ob 16., 13. in 20. uri 16. novembra franc barv. film BARABA ob 18. in 20. uri 17. novembra franc. barvni film BARABA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 15. novembra amer. barv. film LILI ob 18. uri, ob 20. uri GLASBENA REVIJA SLOVENSKIH PEVCEV 16. novembra amer. barv. film LILI ob 18. in 20. uri 17. novembra amer. barv. film VRNITEV SEDMIH VELIČASTNIH ob 18. uri, ob 20. uri nastopa pevski zbor LIRA iz Kamnika Radovljica 15. novembra franc. barv. film KARTA ZA PEKEL ob 20. uri 16. novembra franc. barv. film SVETI PLAI&iN ob 20. uri 17. novembra franc. barv. film UMRETI OD LJUBEZNI ob 20. uri Jesenice RADIO 15. novembra ital. barv. CS film SMRT BANDE ROGERS PRATTE 16. novembra ital. barv. CS film ČRNI GUSAR 17. novembra ital. barv. CS film ČRNI GUSAR Jesenice PLAVŽ 15. novembra amer. barv. CS film ZAROTNIKI 16. novembra amer. barv. CS film ZAROTNIKI 17. novembra ital. barv. CS film SMRT BANDE ROGERS PRATTE Kranjska gora 16. novembia ital. barv. CS fiim SMRT BANDE ROGERS PRATTE Javomik DELAVSKI BOM 15. novembra amer. barv. film DVOBOJ NA PACIFIKU škofja Loka SORA 15. novembia angl. barvni film VELIKE SCA RAM U-CHOVE AVANTURE ob 18. in 20. un 16 novembra amer. barvni film PATTON, JEKLENI GENERAL ob 20. uri 17. novembra amer. barvni film PATTON, JEKLENI GENERAL ob 17. m 20. uri Železniki OBZORJE 15. novembra i rane. barvni film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 20. uri 17. novembra franc. barvni film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 20. uri /O ljubljanska banka Opozarjamo lastnike — uporabnike vseh vrst motornih vozil, katerim bo veljavnost registracije potekla dne 31. decembra 1972, da le-to podaljšajo pred iztekom veljavnosti v času od 20. novembra do 25. decembra 1972 pri oddelku za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj v rednem delovnem času ali pa vozilo odjavijo in oddajo evidenčne tablice vozila. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za splošno upravne zadeve X,OK^^|fa^ enak okus enaka aroma okus in aroma žel a gm* v novi VaStn embaLAZI Število prekrškov narašča ; Statistični podatki, ki jih Uprava javne varnosti Kranj zbira za svoje področje, kažejo v primerjavi z lanskim letom porast nekaterih prekrškov. Najbolj se je po teh podatkih povečalo točenje alkoholnih pijač vinjenim osebam in mladoletnikom ter prekrški kot so omalovaževanje državnih organov ter nacionalni izpadi in žalitve verskih čustev občanov. Naraslo je tudi število intervencij delavcev milice v zasebnih stanovanjih zaradi razgrajanja pijanih oseb in ogrožanja njihovih družin. Sploh je bilo V letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 3 odstotke več kršitev, kršilcev pa je bilo več za 19 odstotkov. Prav zaradi porasta prekrškov na področju Gorenjske, so se delavci UJV Kranj odločili za več akcij, v katerih so sodelovali tudi uslužbenci oddelkov za notranje zadeve nekaterih občinskih skupščin. V septembru in oktobru so bile štiri take akcije. S temi akcijami so delavci milice ugotavljali kršitve zakona o prekrških zoper javni mir in red, zakona o osebnih izkaznicah, zakona o posesti in nošenju orožja in zakona o vodenju prijavne in odjavne službe. Delavci UJV so obiskali 28 delavskih naselij, 61 gostinskih lokalov in 32 družbenih in privatnih objektov, ki imajo prenočišča za goste. V teh akcijah je bilo legitimiranih PREVENTIVNA KONTROLA — Vozniki, takšnele kontrole na cesti so prav gotovo dobronamerna opozorila na bližajoče se drugačne vremenske prilike. — Foto: A. žalar Zahvala Ob izgubi drage žene, mame in stare mame Marije Kropar se iskreno zahvaljujemo prijateljem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in podarili vence. Zahvaljujemo se sind. podr. Gorenjske obla-čilnice Kranj in sodelavcem tovarne Stol Kamnik za vence. Iskrena hvala zdravniku Beleharju in duhovnikoma, še enkrat vsem, ki ste jo imeli radi in kakorkoli počastili njen spomin, iskrena hvala. Žalujoči družini Kropar in Kumclj Zg. Brnik, 8. novembra 1972 1742 oseb. Delavci milice so ugotovili, da se občani ne ravnajo povsem po zakonu o osebnih izkaznicah, ki določa, da mora občan star nad 16 let imeti pri sebi osebno izkaznico in jo pokazati na zahtevo pooblaščene uradne osebe, saj skoraj polovica legitimiranih občanov ni imela pri sebi tega dokumenta. Sodniku za prekrške so deiavcl milice prijavili 74 oseb brez osebnih Izkaznic. Delavci milice so odkrili pri občanih tudi več hladnega orožja: odvzeli so 38 nožev, 1 bokser in 1 gumijevko. Tudi v bodoče bodo delavci milice zoper kršilce zakona o nošenju in posesti orožja ostro ukrepali. Akcije pa so odkrile Še marsikaj drugega. Tako so našli v nekaterih delavskih naseljih precej materiala, ki so ga delavci prinesli iz delovnih organizacij, kjer delajo: v omarah so našli različne kable in orodje in podobno ter celo več kompletov jedilnega pribora iz delavskih menz. Pri ugotavljanju, kako posamezniki ali organizacije, ki oddajajo prenočišča, izpolnjujejo določila o prijavni in odjavili službi, so delavci milice skupaj s pristojnimi občinskimi organi odkrili v teh akcijah 12 kršilcev. L. M. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage nenadomestljive žene, mame in stare mame Ane Tepina roj.Bric se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki so kakorkoli z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči družini Kranj, 14. novembra 1972 ZADEL PEŠCA V petek, 10. novembra, zvečer se je na cesti tretjega reda pri vasi Lipce pri Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Janez Arh Stare Fužine je zaradi vožnje z zasenčenimi lučmi, srečeval se je namreč z nekim avtomobilom, prepozno opazil Franca Bet* čiča in Jožeta Nuda, oba iz Lipce, ki sta hodila po siedinl desne polovice ceste proti Lipcam. Voznik ni mogel nesreč preprečiti in je oba pe-šca zadel. Oba so huje ranjena prep " ljali v jeseniško bolnišnico. ZBIL PEŠCA Na cesti Staneta Žagarja v Kranju je v soboto, H. no^n[ bra, ob 18.30 voznik osebnega avtomobila Andrija Sitar iz K-r nja na prehodu za pešce zadel Antona Francija iz Kranja. Pešca so ranjenega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Vozni Sitar je po nesreči odpeljal naprej, vendar pa so ga kasnej našli. NEPRIMERNA HITROST Na cesti prvega reda pri Vrbi se je v nedeljo, 12. novembra« pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. ;ol0^ ca osebnega avtomobila Marija Erce iz Kunina je vozila Žirovnice proti Lescam. Pri odcepu ceste za Vrbo je l,sl^.Vza! ker je nameravala zaviti na levo. Vtem je njen avtomobil čel prehitevati voznik osebnega avtomobila Mojmir Lesnj iz Boh. Bele, ker pa je opazil, da se mu iz nasprotne SI*ie.e bliža neki avtomobil, je začel zavirati. Njegov avtomobil J zato začelo zanašati, izgubil je oblast nad vozilom in zape J na odcep ceste za Vrbo. Tu je trčil v stoječi avtomobil Du na Kosa z Blejske Dobrave. V nesreči je bila lažje ranje Angela Lapajne, sopotnica v Kosovem avtomobilu, škode je 15.000 din. CESTA NI BILA PROSTA . V nedeljo, 12. novembra, popoldne je z gradbišča P°Jy-jrj. Kroj v Skofji Loki pripeljal s kolesom na prednostno ^ čevo cesto 10-Ietni Matjaž Kavčič iz škofje Loke. Ker sc prepričal, če je cesta prosta, je trčil v osebni avtomobil, ^ je vozil Anton Unšič iz Sv. Duha. Hudo ranjenega MatJa// prepeljali v ljubljansko bolnišnico. VOŽNJA PO LEVI re£ja V nedeljo, 12. novembra, zvečer se je na cesti tretjega j-^ v Hrašah pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje P° ^ in brez luči. Alojz HabiČ iz Smokuča se je peljal s je s pomožnim motorjem po'levi strani, iz nasprotne smeri P^^ pripeljal pravilno po desni, vendar brez luči kolesar ^ Kirin iz Hraš. Voznika sta sc zadela z levima komolčen oba padla. Alojz«JIabič Je bil pri tem huje ranjen, Janez «v pa lažje. PREHITEVANJE .3 no- Na cesti prvega reda pri vasi Meja je v ponedeljek, J&cm vembra, popoldne voznik osebnega avtomobila Franc tj iz Kranja pravilno zavijal s ceste prvega reda v *ev0^aegi vasi Meja. Vtem pa ga je začel prehitevali voznik ?s^oz0ilc avtomobila Jože Bučan iz Vižmarij. Kljub zaviranju je Bučan trčil v Kacinov avtomobil. V nesreči je bil v^"'cje n* cin huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. S avtomobilih je za 13.000 din. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA h v krf* V ponedeljek, 13. novembra, zvečer se je na Jcsenica žlšču Ceste maršala Tita in ulice Staneta Tavčarja p 1 v<>*' prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razt>a nik osebnega avtomobila Vinko Frcllh z Jesenic je v .lx0$iW ustavil, da bi zavil v levo. Za njim je v prekratki ^L^ji i' razdalji pripeljal avtobus, ki ga je vozil Valentin JJa< V Škofje Loke in trčil v zadnji del Frellhovega avton1 ik8 * nesreči sta bila Frelih Sonja in njen sin Marko, sop ^ ^ ^ Frelihovem avtomobilu, lažje ranjena, škode na voz ^ 15.000 din. " Osnovne šole občine Kranj bodo vVlS?' vale v soboto, 18. novembra, od 8- A^ 12. ure učence v malo šolo oziroma prvi razred osnovne šole. Starši naj pripeljejo otroke, rojene l^J 1966 in januarja, februarja ter mal . 1967. S seboj naj prineso izkaz o t stvu. Zabeleženo na rob Rokometna tekma ljubljanske conske rokometne lige Kamnik : Duplje, ki je bila ponovno odigrana 2. novembra in se končala z 21:19 v Kamniku, dobiva svoj epilog. Po vsem tem, kar se dogaja zaradi te tekme na tekmovalni komisiji v Ljubljani, Je vredno obsojanja. Tekmovalna komisija je namreč registrirala 9. novembra tekmo z doseženim rezulta tom, čeprav je bilo v za Pisniku z dne 21. oktobra Pod točko 6 navedeno, da le ekipa Kamnika suspen dirana do poravnave sodniških stroškov sodniku Bašarju iz Kranja. Ker pa le rokometni klub Kam n>k plačal sodniku pripadajoči honorar dan po odigrani tekmi, je bil torej Kamnik na dan odigrane ponovljene tekme po vsej logiki in pravilih še suspendiran. Tudi 19. člen Propozicjj ljubljanske con-slce lige o tem jasno govori: »Klub, ki katerekoli kazni ali finančne obveznosti ne vplača v predvidenem roku, je avtomatič-no suspendiran, dokler ne Poravna obveznosti.« Iz tc8a torej sledi, da omejena tekma ne bi smela oiti registrirana z doseženim rezultatom. Vsa dej 8tva kažejo, da tekmoval-Ta komisija v LJubljani le'stvfce0 SV°k krOJUi Pa ni Takšno ravnanje v skladu s pravili J. Kuhar Ljubljanska conska rokometna liga — ženske Kamnik prvi Rokometašice ljubljanske conske lige so končale prvi del prvenstva. Nepričakovano, vendar povsem zasluženo, so prvo mesto brez poraza osvojile igralke Kamnika. V zadnjem kolu so rokometašice Kamnika premagale Olimpijo B z 11:10. Ostala srečanja: Borec B : Sava B 4:11, Radeče : Sešir 15:9, Škofljica : Alplcs B 14:9, Črnomelj : Zagorje 16:4. Sejem smučarske opreme Stra LESTVICA: Kamnik Olimpija Črnomelj Radeče Sava B Škofljica Borec B Zagorje Alples B Šešir 176: 91 216: 94 155: 86 137:102 87: 74 109:127 69:132 70:165 83:174 74:129 17 16 13 12 10 8 6 4 2 2 Najboljše strelke so bile: Železmk tun (Črnomelj) 66, Kavšek (Škofljica) 44, Movcrn (Kamnik) 40 itd. (Kamnik) 71 golov, For-64 ... Lušina (Alples B) J. Kuhar ZISCU Šolsko x °sriovnp * sortno društvo iz Str"*-*- LuciJan Scliak s°boto ib b° orSaniziralo v UrCv ' 18' novembra, od 8. ž;šču !! 0&novne šale v Straže 0nC,!em rabljene smučar-PreteS^f- Ker U bU v 0biskan scjem dobro ^atorii '+P^.čnku.icJo organi-Udelek„ 1 lctos številno cev na ° dajalcev in kup-Strokovn?enjenem seJ™' Za bo' Tokova ~*J CU1 sejmu, /.a srbeli ?*• nasve,e bodo po-]em bn itelji smučanja. Se-°dprt do 12. ure. J. J. OD NEDELJE DO NEDELJE NAMIZNI TENIS - Igralke Triglava so v I. zvezni ženski namiznoteniški ligi v Ravnah dobile prvi točki v igri z domačim Fužinarjcm. Rezultat srečanja: Fuži-nar : Triglav 2:5. V pribodnjem kolu bodo doma gostile zagrebški Maraton. KEGLJANJE — V Portorožu se je končalo letošnje državna prvenstvo moških parov. Naslov je osvojila dvojica Medveščaka Dragaš hi Drobilovič. Odlično pa sta igrain predstavnika Triglava Martelanc in Jenkole, ki sta zasedla drugo mesto. Martelanc je podrl 1011 kegljev, Jenkole pa 1029. Osmi je par Prion-Turk, deveti, pa Kordež in Ambrožič. ODBOJKA — Jeseničani so v II. zvezni ligi — zahod po slabi igri doma nepričakovano izgubili z Interple-tom. Odbojkarji Kamnika pa so brez težav odpravili Spačvo in so z 12 točkami trenutno na drugem mestu, medtem ko so Jeseničani s 4 na osmem. Rezultati: Jesenice : Interplet 0:3, Kamnik : Spačva 3:0. Pari prihodnjega kola: Turbina : Jesenice, Metalac : Kamnik. V Kamniku je bil drugi mladinski turnir za republiško prvenstvo. Med 9 ekipami so Kamničani zasedli sedmo mesto. NOGOMET — V SNL je kranjski Triglav tokrat prvič osvojil točko v gosteh. V igri proti Aluminiju je namreč dosegel neodločen rezultat. LTH je v PuitaJu v ZCNL katastrofalno porazil Zagorje, medtem ko sta si Sava in novogori<ška Vozila razdelili točki. Rezultati: Aluminij : Triglav !:1 (1:0), LTH : Zagorje 7:2 (3:0), Sava : Vozila 2:2 (0:0). Pari prihodnjega kola: Triglav : Ilirija, Piran : LTH, Zagorje : Sava. JUDO — V prvem, kolu I. slovenske judoistične lige so judoisti Alpine gostovali v Mariboru, kjer so se pomerili z Olimpijo II in Branikom. Prvo srečanje proti Olimpiji so dobili s 4:3, premagal pa jih je Branik z 1:6. V naslednjem kolu bodo doma gostili Šiško in Maribor. -dh gQ ljubljanska banka Suhi slalom na Joštu Smučarski klub Triglav bo v nedeljo, 19. novembra, ob 10. nri organfziral suhi slalom na pobočjih Jošta. Tekmovali bodo v vseh kategorijah. Organizator pričakuje zlasti številno udeležbo v konkurenci pionirjev in ciciba- nov. Prav zaradi tega je povabil na to tekmovanje mlade smučarje iz vseh kranjskih osnovnih šol. Prijave bo smučarski klub Triglav sprejemal še na dan tekmovanja do 9. ure, nakar bo žrebanje v Domu na Joštu. J. J. Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1972 Pred vami je drugi izmed treh glasovnih listkov za 17. zaporedni izbor najboljšega gorenjskega športnika ter četrtič za najboljšo gorenjsko ekipo. Upamo, da nam boste tudi letos na naše uredništvo Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom ŠPORTNO UREDNIŠTVO, najkasneje do ponedeljka, 20. novembra, poslali svoje predloge. Po preštetju glasov bomo za dan republike proglasili najboljšega športnika oziroma najboljšo ekipo Gorenjske. Za lažjo izbiro pa vam tokrat zadnjič posredujemo nekaj kandidatov po posameznih panogah: ATLETIKA — bratje Prežel j, Kavčič, Udovič, Milek, Paplerjcva (vsi Triglav) HOKEJ — Knez, Zbontar, Tišler, Poljanšek, Košir itd. (vsi Jesenice) KEGLJANJE — Turk, Česen, Prion, Vehovec, Jenkole, Martelanc (vsi Triglav) PLAVANJE — švarc, Pečjak, Porenta, Mandeljc, Skubic, Fajntar, Grošelj, brata Slavec, Milovanovič (vsi Triglav) MOTORI STIKA — Jože Zupin (Tržič) PADALSTVO — Pesjak (ALC Lesce) S?*šUČANJE — alpske discipline: Jakopič, Gašpcršič, štraus, Pesjak (vsi Jesenice); skoki: štefančič (Jesenice), M. Mesec, Norčič (oba Triglav); klasična kombinacija: Gorjanc (Triglav); teki: Kcrštajn, Mlinar, Tajnikar (vsi Jesenice), Kobilici, Kalan, Dornik (vsi Gorje), Kor-deževa (Triglav) STRELJANJE - F. Pcternel, M. Peteinclj, Naglic (vsi Kranj), Otrinova (oba Jesenice) S VATERPOLO — Moliorič, Baldcrman, J. Rebolj, Ko-dek, Nadižar, Švarc, M. Mulavašič, Z. Malavašič (vsi Triglav) To jc le nekaj kandidatov, ki pridejo v poštev na deseterico najboljših. Morda bi še kdo zaslužil, da pride med prvih deset, vendar izbor raje prepuščamo vam. V ekipni konkurenci pridejo v poštev za peterico najboljših le kolektivne igre. Kandidati so nedvomno hokejisti Jesenic in Kranjske gore, vaterpolisti in kegljali Triglava, odbojkarji Jesenic in Kamnika ter kolesarji* Save. Glasovalni listek Najboljši gorenjski športnik 1972 Ime in priimek panoga 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. ■ Najboljša gorenjska ekipa Klub panoga 2............................... 3.............................. 4.............................. 5............................... Listek izpolnil: Ime in priimek Naslov............................................................................-"""J Za nameček smo letos za bralce spet namenili tri denarne nagrade, in sicer 150 din, 100 din in 50 din. — dn GLAS__ SREDA — 15. novembra CIan predsedstva ZKJ Stane Kranjc Je na proslavi dneva prosvetnih delavcev v Kranju govoril O vzgojnih nalogah pedagogov ter o idejnosti pouka. — Foto: F. Perdan Dan prosvetnih delavcev v Kranju Kot že nekajkrat doslej so tudi letos kranjski prosvetni delavci svečano proslavili dan prosvetnih delavcev. Svečanost je bila v soboto, 11. novembra, v kinu Ceoter v Kranju. Udeležili so se je poleg prosvetnih delavcev kranjske občine tudi predsednik in podpredsednik skupščine občine Kranj, sekretar mestne konference ZK Ljubljana Vinko Hafner in član predsedstva ZKJ Stane Kranjc. Stane Kranjc je prebral tudi referat o uresničevanju družbenih smotrov vzgoje in izobraževanja. Prisotne je potem na kratko seznanil z gradnjo šolskih (n vzgojno-varstvenih zavodov občini Kranj podpredsednik koordinacijskega odbora pripravo in izvedbo pro-mia gradnje Janez Sušnik, konca letošnjega leta bo- do zgrajeni že trije novi vrtci, do konca leta 1975 pa se bo število predšolskih otrok v varstvu povečalo za 40 odstotkov. Novi šolski prostori, ki bodo zgrajeni po tem programu, pa bodo lahko sprejeli za 35 odstotkov več šolarjev kot sedaj. Boljše pogoje za delo pa bo treba v kratkem zagotoviti tudi za srednje šole. Ob zaključku je temeljna izobraževalna skupnost, organizator srečanja prosvetnih delavcev, podelila 25 prosvetnim delavcem priznanja in nagrade pa uspešno in kvalitetno delo. Nagrade so prejeli: Helena Ahačič (VVZ Kranj), Matilda Bavdek (OS Fr. Prešeren), Metod Belič (Šolski center za blagovni promet Kranj), Pavla Bcvc (VVZ Kranj), Mira Bratina (OŠ Fr. Prešeren), Srečko Brglez (OŠ Lucijan Seljak), Marina Demšar (Oš Lucijan Seljak), Roman Hlebec (Oš Šenčur), Marija Kern (OŠ Cerklje), Demeter Kimovcc (Tekst, center Kranj), Anica Konc (Oš Simon Jenko), Lidija Kovač (OS Prcdoslje), Martin Kuharic (Oš Simon Jenko), Tea Marcijan (Oš Fr. Prešeren), Antica Marjane (OŠ Simon Jenko), Tilka Medved (OŠ Lucijan Seljak), Anica Pajkič (Oš Fr. Prešeren), Anica Pcčnik, (OS Lucijan Seljak), Anton Podpečan (Ekonomski adm šol. center), Silva Slemenšek (Oš Cerklje), Andrej šare (Gimnazija Kranj), Frančiška Šenk (Oš Stane Žagar), Sonja špiler (POS Kranj), Vera Štrukelj (VVZ Kranj) in Efka Ulaga (Oš Preddvor). L. M. ---—......,„......MM^^nm^MTmmmmm.mm^ai^A^An^mmmm^§ «,P^d!,0? kadro™ke koi"lsiJe Pri TIS Kranj Je prejelo letos priznanje m nagrade 25 nro-•arcuh "ero^FN?erdakn *» *** ^ » A -gradolroL^n^u Takšen je, kakršni smo vsi skupaj Ne pišem tega, da bi mi kdo odgovoril: »Zakaj nekaj opravičuješ, ko veš, da ima vsaka medalja dve plati, ko veš, da nI dima brez ognja, ker je v vsaki kritiki nekaj res in ker je v vsaki samokritiki tudi nekaj res. Pišem zato, ker se strinjam s P°" splošeno ugotovitvijo, da je naš tisk (ali sredstvo obveščanja) takšen, kakršni smo vsi skupaj. Ko sem v svoji ne preveč dolgi novinarski praksi nekoč nekoga vprašal, kaj bi najraje prebral v časopisu, mi Je odgovoril: »Napišite tisto, kar me najbolj zanima.« — Sleherni časnik, ki dnevno, tedensko ali kako drugače izhaja, ima jasen cilj i'1 namen: da pove, kaj Je novega, kaj se dogaja tu, tam, zato, tako, ta čas itd. Skratka, noben časnik ne izide zato, ker bi bil samemu sebi namen, oziroma zato, da pač izide, marveč zato, da tisti, ki ga berejo, ki so navezani nanj, zvedo v takšni ali drugačni obliki, kaj se dogaja. Iz vsega tega pa izhaja tesna povezava. Tesna povezava s tistimi, ki ga prebirajo, ki b| radi zvedeli to in ono, ki si želijo, da bi bili bolje obveščeni. Skratka, s tistimi, ki želijo in vedo, kaj hočejo in ki imajo pravico ter dolžnost, da je časnik aH sredstvo obveščanja informativen, kulturen, kritičen M vzgojen. To pa pomeni, da so tisti, ki časopis sooblikujejo in soustvarjajo ter so zainteresirani zanj. tudi zanj odgovorni. Tisti, ki so neposredni vsebinski in tehnični oblikovalci časopisa — torej uredniki, novinarji in drug« — so odgovorni družbenopolitični delavci, enakopravni soustvarjale] in sooblikovalci naše družbene skupnosti in jih zato ni moč obravnavati kot posebno skupino, kot nekaj, kar je zunaj na-še družbene stvarnosti. S te plati gledano je geslo o tako imenovani sedmi sili nepomembna fraza, ker ni in ne more biti res, da so novinarji in drugi že omenjeni neke vrste vohuni in je njihovo delo takšno, kot ga opredeljuje ta naziv. Zato se v okviru pravkar aktualnih razprav lr> tudi v okviru razprav o osnutku zakona o javne obveščanju ne morcin strinjati g sleherno kritiko, čeprav Je izrečena (in tisti hip ni demantirana) javnem mestu. Zakaj? Ce v kakršnemkoli druzo nem okolju oziroma sredini ugotovimo (npr. v o čini), da ta naš tisk ni takšen kot bi moral biti, aa po razpravljavce vem mnenju glede na subvencio rana sredstva za nemoteno izhajanje premalo P1 ' potem se hkrati vprašajmo, kaj smo storili, da vrstne kritike ne bo več. Vsi tisti, ki menijo, da sjj z delom sredstev za nemoteno izhajanje zagoto ^ že vse pogoje za kvalitetno izhajanje časopisa, morali vedeti, da to ni res. Ta tisk Je namreč še vedno takšen, kot smo vsi skupaj: aktualen, če smo vsi skupaj aktualni, o ščen, če ga tudi sami obveščamo, in ustvarjalen, ga vsi skupaj ustvarjamo. Primer: ne smemo se P toževatl, da tisk o neki zadevi ni poročal, če o S nI bil obveščen. In takšnih primerov recimo 113 ^ renjskem nI ravno malo. Ne znam si namreč P stavljati, kako naj bi bili občani pravilno °bveS£aS. o nekem dogodku ih podobnem, če na nlk, "kot sredstvo za posredovanje informacij. n s tem seznanjen. In če ob takšni priliki pride kr^oga. iz tistih vrst, ki bi morale obvestiti časnik o q janju. Menim, da je takšna kritika, čeprav J ^ . izrečena, neupravičena in toliko bolj orig*v°rma'rveĆ ni v skladu z realno in pošteno samokritiko, kaže na pravilo: najboljša obramba Je napa«- A. *a,af