^ds« r«»«> *>bet, n«Wj io prainikov. a dailJ *xcept Sltarda7** gufld,y, «nd UolUUjrs. ........... PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl in upr«vniiki p ro« tort t S667 South Uwnd«U Av«. Offlc« of Publlratlon: 2«67 South Uwndnl0 Ay«. Talophon«, Rockw«U 4U04 .tear xxxl Cen« lisU J« 96.00 •t matur Januar? 1«. 1MI, at Um *m%-*m\m HMtar U>« Aet of Conrraaa of lton« I. U7». CHICAGO, 1LL., TOREK, 23. AVGUSTA (AUG. 23), 1938 8ub«cription »0.00 Y««rly ST k V.—N V M H K R 165 Aoe«pUnce for matllng at gpecial r«te of posta?« proTid«d for la ««ction 1108, Aet of Oct 8. 1917, «uthorl»»d on Juns 14, 191S. rancija odpre meje izvozu ožja v lojalistično Španijo? Angleški krogi pravijo, da je general Franco onemogočil poravnavo civilne vojne z odklonitvijo načrta glede umika tujih čet iz Španije. Odgovor španskih fašistov razrahljal vezi med Italijo in Anglijo. Španske čete ustavile fašistično ofenzivo v Kataloniji 22. avg. — Odgovor Mil Franca, vrhovnega po-tfi španske fašistične ar-katerem je aktualno načrt glede odpoklica prostovoljcev iz Španije, je očil mirno poravnanje Bito, je mnenje angleške Odgovor, ki vsebuje 1500 jdjebil včeraj objavljen, jndonska vlada je namignili ne bo nadalje pritiskala Pnncijo, naj drži svoje meje rte izvozu orožja in bojnega la v lojalistično Španijo, »o bili uljudno informi-da bo barcelonska vlada doi pomoč, ker je general Fran-tdbil angleški načrt. ,tni Plymouth, načelnik med) idnega nevmeševalnega od-in ministrski predsednik nberlain, sta se vrnila s po-t v London, kjer se bo pri-razprava o Francovem od-Slednji je odklonil vse ne točke načrta, zaeno pa rti priznanje prava bojev-tva brez vsakih pridržkov kot pj v bodočih pogajanjih gle-lwčanja civilne vojne. Insi-»I je, da sovražnosti ne mo-biti ustavljene niti za tre-t taneov odgovor je povzročil nje v Londonu. Spora-I Anglijo in Italijo, ki je> sklenjen pred nekaj tedni, je I brco, ker izvajanje dogovo-•visi od poravnave španske-konflikta in potegnitve tujih ii Španije. la, 22. avg. — Rimska vla j« včeraj odgovorila Angliji, a je pritožila proti pošilja-iUlijanskih čet in orožja v "jo. Grof Galeazzo Ciano, mji minister, je informiral I« Charlesa, odpravnika an *ih poslov v Rimu, da bo I k nadalje zalagala svoje »Španiji z orožjem, živili in icijo, toh.ve, Francija, 22. avg.— irta vlada poroča, da so * čete ustavila fašistično o-»o v južnem delu Kataloni-vnuki letalci so presenetili k v dolini ob reki Ebri in Wili sedem uporniških leto napadu so se lojalisti u Poročilo dostavlja, da .uporniki zasedli niti ped. ^ »everno od Gandese kljub ^"n naskokom na njihove ''Je. ki so jih zasedli v proti Wi nrcH n.bii 4_j_i Prod neklj tedni. Faši P^Tsnje proti Almade^ ■Ništu bogatih rudnikov z*"**«, je bilo tudi ustav- Nna japonske »o/€ v Šanghaju J^iranje proti Han-*t nadaljuje J^J. 22. svg— Kitajske K • v<*raj BiPa,e strojnic na jsponske P"tojanke na zapadn Vzburjenje ' ' napadi, se je * f,r'jg«' diatrikte, ka Cn / utrdbe- C? - Hin angle- IC * j*bil ubit« k° Url? '"f"11' japonske po. B v litini letališča Ptorišfe incidenta, £ ^tom izzval bit- Haj.k.1 i4' in il ; dmtriktu. ■b •k« l P**,, '■""»• nadaljujejo * ** iiankovu, kjet Mussolini in papež sta se pobotala Kampanja proti Katoliški akciji ustavljena Rim, 22. avg.—Diktator Mussolini in papež Pij XI. sta poravnala spor, ki se je razvil med katoliško cerkvijo in fašistično stranko. Sklenila sta dogovor, ki je ustavil kontroverzo med cer-cvijo in stranko zaradi aktivnosti Katoliške akcije, organizacije katoliških lajikov. Dogovor je bil dosežen na konferenci, katere sta se udeležila Achile Starace, tajnik fašistične stranke, in Lamberto Vignoli, načelnik Katoliške akcije v Ita-ji. Konferenca je bila sklicana po zaključenju pogajanj med papežem in Mussolinijem. Dogovor potrjuje sporazum, ci je bil dosežen po daljšem kon-fliktu med papežem in stranko 1. 931. Ta določa meje aktivnosti katoliške akcije, katero je papež nazval "punčico mojega očesa". Glavna točka dogovora je, da ne more biti nihče, ki se ne strinja fašističnim režimom, vodja Katoliške akcije. Druga je garancija, da se organizacija ne bo vmešavala v politične aktivnosti in da zaptava Katoliške akcije je talijanska narodna zastava. Namen sporazuma je ustavitev obdolžitev v fašističnem tisku, da člani Katoliške akcije ne omejujejo svojih aktivnosti na verske stvari, temveč se vmešavajo tudi v politične zadeve. Iz fašističnih virov je prišla vest o kampanji, da se odstrani Žide in židovski vpliv iz italijanskega žurnalizma. Dva velika dnevnika, ki sta bila pod kontro-o židovskega kapitala, sta bila reorganizirana. Fašisti trdijo, da bo temu sledila splošna "čistka" med Židi, ki so v državni službi. Domače vesti Obiski Chicago. — Agnes Franko in John Hibser z ženo, vsi trije iz Peorije, 111., so 20. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Pro-svete. Vlak ubil mladeniča Strabane, Pa.-^John S. Sed- mak, star 25 let in rojen v Ame- , , . , , .. . ... rilci, je bil pred nekaj dnevi ubit TT ^ ^J!« ] p"hod.njih dveh tednih »kllte izredno kon- Ltivis naj upravlja avtno unijo Konvencija 4oatala močna politična sila in se širi tu di proti vzhodu. Rodila se ja v Californiji, kjer dominira poljedelstvo in sadjarstvo velekapi< tal. Pomagata ji ženski vigllant« ski organizaciji Women of Wash shington in Women of Callfor nia. Zakonski osnutek, ki pride pred volilce, je pocukran fašl narino direktno v blagajno CIO *em. Naperjen Je proti stavkam MODIFIKACIJA Ceska vlada počastila svojega nasprotnika Kuftomberok, CeikoalovsAks. 22. avg. — Cez 50,000 Slovakov, med katerimi so kmetje tvorili večino, se je zbralo v tem malem mestecu ob pogrebu patra Hlin-ce, voditelja slovaške klerikalne stranke, ki se je v življenju boril za avtonomijo Slovaške. Češka vlada je ob tej priliki počastila svojega sovražniks. Premier Milan Hodža, ki je Slovak, se je udeležil pogreba ln Imel je tudi govor, v katerem je poveličeval Hllnko kot državljana in patriota. Njegove Ijesede so napravile mogočen vtis med množico, ker je hvalil moža, ki je delal velike preglavice češki vladi. Hodža in predsednik Češkoslovaške Kdvard BeneŠ sta položila tudi vence na krsto. Vence sta poslala dalje predsednik Polj ske Ignac Moscicki in poljski parlament. Pogreba se je udelo lilo tudi več Poljakov, med temi poljski poslanik v Pragi in Člani njegovega štaba. Schuschnigg pri-znal, da je Slovenec Njegov stari oče je živel v Kamniku in se zaščitijo proti Martinovi diktaturi. Konferernce se je udeležilo čez 700 delegatov, ki so re-prezentirali 70 krajevnih unij. Hotelirska zveza proti unijam San Francisco. — Hotelirska zveza v tem mestu, v katero spada 200 hotelov druge vrste, se je izrekla za "openšaparsko" politiko. Lani so jo delavci z daljšo stavko prisilili na podpis pogodbe, zdaj pa se hoče iznebiti unij. Njen predsednik H. M. Toy je rekel, da plače niso glavno vprašanje, marveč to, "da lahko opravljamo naš biznis kakor sami hočemo." V bistvu določa, da bi ne brta nobena stavka legalna, ako se zanjo ne izreče vsaj 50% delavcev pri podjetju. Volitve bi ne vodila unija, marveč okrajni av-ditor. Toda to Ae ni vse. Predno bi bile mogoče take volitve, bi moralo poteči vsaj 80 dni, v katerem času bi se morala vršiti pogajanja. Prej pa bi morala unija predložiti podjetniku pismene zahteve. V teku teh 30 dni bi unija imela popolnoma zavezane roke. Ne smela bi vršiti absolutno nobene akcije ali agitacije pri kakšnem podjetju ali bližini podjetja e namenom, "da dobi ali odda informacije glede kakšnega spora, ali nagovarja fDslJa ns 4. niranU i Belgrad, 22. avg.—Dr. Kurt Schuschnigg, bivši avstrijski kancelar, ki se zdaj nahaja v na cljskam zaporu, je t« dni pisa župniku v Kamniku na ^Gorenj skem, naj mu pošlje rojstni list njegovega atarega očeta ln nje^ govaga (dedovega) očeta, ki sta tamkaj bila rojena. Schuschnigg piše, da njegov prastari oče je bil Slovenec In pisal se ja po slovensko Sušnlk. Zdaj potrebuje rojstna lista, da nacijem dokaže svoje arijsko prednlltvo, da bo mogel njegov sin lahko obiskavati arijsko šolo ,,. Generali svarijo Hitlerjevo vlado Nemčija ie ni pripravljena na vojno Berlin, 22. avg. — Realnost vojaških manevrov, v katerih je udeleženih 1,500,000 mož, se je včeraj ponovno pokazala. Neko poročilo pravi, da je bil že ustanovljen obrambni odbor za delitev živil in drugega blaga v slučaju izbruha vojne. Drugs vest omenja sestanek med Hitlerjem in osemnajstimi genersli, člani vrhovnega armadnega štaba. Generali so skušali prepričati diktatorja, da Nemčija ni zadostno pripravljena na vojno. O-pozorili so ga na sorazmerno majhno zalogo bojnega materiala in municije. "Mi se ne moremo boriti proti več državam, ker so zaloge pičle," so rekli generali. Hitler je pobijal argumente in posvaril generale, naj posvečajo večjo pozornost vojnim pripravam. Svojih prstov ne smejo vtikati v politiko. Na sestanku je dal Hitler raaumeti generalom, da bo podpiral sudetske Nemce v Češkoslovaški. vM Je začasni sedež kitajske vlade. Včeraj so zasedle Singtse, mesto v provinci Kiangsi. Mladina bi rada od-govorila na obdoliitve Poughkeepsie, N. V., 22. avg. Svetovni mladinski kongres je pripravljen poslati svoje re-prezentante v VVashington, kjer naj bi nastopili pred kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti, da zavrnejo obdolžitve, ki Jih Je izrekel dr. J. B. Matthews pri zaslišanju pred odsekom. On je namreč trdil, da komunisti kontrolirajo kongres. Joseph Cadden, načelnik organi zatoričnega odbora mladinskega kongresa, je dejal, da kongresni odsek troši samo ča* in denar davkoplačevalcev. DNA V FRANCIJI Premier naglasil potrebo vojaške in ekonomske obrambe UDAREC LJUDSKI FRONTI PARIZ, 22. avg. — Dva člana franceake vlade sta danea renlg-nirala v znak protesta proti načrtu premlerja Daladlerja glede odprete delovnega tedna 40 ur v nduatrljah. Ta sta Ludovlc Froa-sard, minister Javnih del. In Paul Ramadler, delavski minlater. Da-ladler Ju bo skuAaJ takoj nado-meatitl. da prepreči razplet vladne krlae. Realgnacljl sta prvi raakol v kabinetu "narodne o-hrambe". ki je prtAel na krmilo zadnjem aprilu. Froaaard In Ramadler ata člana male socialistične grupe, ki je sicer konservativna, a Ima teene zveae a aocl-allatlčno stranko. Pari«, 22, avg. — Ministrski predsednik Edouard Daladier je sinoči v svojem govoru po radiu opozoril delavce, da mora biti delovni teden 40 ur odpravljen v interesu militarlstične ln ekonomske obrambe. "Totalitarl-■tične države se oborožujejo brez ozira na delovne ure," Je rekel premier. "Demokratke države, ki hočejo ojačltl svojo ob-rambo, so uvljavile oseminštiri-deseturnl. Ali naj Francija, ki Je revnejša ln v večji nevarnosti kot te države, zaigra svojo bo-dočnost v neplodnih konfliktih ?M Daladier Je dejal, da nI za odpravo Itlrldeseturnlka, temveč le *ta modifikacijo. V obrambnih industrijah mora biti delovni leden podaljšan na 48 ur; delodajalci v drugih industrijah ga lahko podaljšajo, ako uvidijo, da je to potrebno. Dodatna ure ne smejo biti plačane po obstoječi lestvici. Premier Je dalje rekel, da sestavlja načrt, ki naj bi postavil deftelo na trdno gospodarsko podlago. Ta uključuje modifikacijo delovnega tedna In znižanje davčnega bremena. Načrt bo predložen parlamentu v odobritev, ko se sestane v svojem rednem zasedanju. Morda bo sklicano izredno zasedanje parlamenta, ker Je veljavnost zakona, ki daje premierju diktatorski oblast, |»otekla, V svojem govo-ru je Daladier poudarjal, da gospodarska kriza v Franciji ne bo odpravljena, dokler ne bodo kapitalisti dobili zmernih prof I tov od investiranega kapitala. "Francija In Mehika sta edini državi, ki sta uveljavili štirlde-seturnik" Je rekel premier. Daladlerjeva odločitev glede IMMlalJšanJa delovnega tedna pomeni, da namerava uničiti glavno točko v programu IJud*k«» fronte. Socialist l/eori Hlum, ki J« načeloval Wot premier prvi vladi ljudske fronte, Je uveljavil štirideset umik I. ko Je francoske industrije zajel velik stavkovni val. Mlumovi socialisti tvorijo sedaj največjo grupo v nižji francoski zbornici« F r akcijski boj v tekstilni uniji VVashington, D. C., 22. avg. -Frankcijski bo/, ki ae Je pričel v vrstah organizatorlčnega odbor« tekstilne unije, se je razvil v odprt koirfllkt. Franci« Gorman, predsednik unije združenih tekstilnih delavcev, Je pretrgal zveze aSidneyJ«m Hillmanom, predsednikom krojaške unije Amal-gamated CJothing VVorkers. Sle. dnji s« Je trudil, da potegne vse U kstilm* delavce v Odbor za Industrijsko organizacijo. Moskva poslala nov protest Japonski Moskva, 22 avg — Hovjet«k« vlada Je naslovila noto Tokiju, i v kateri protestira proti muče-; nju ruskih mornarjev. Člani po «adke ru«ke ladje «o bili sreti-; Velike poplave rani pred nekaj Udnl, ko J* la- v Koreji i 700 Irtev dja pristala v japon«k*m priata 1 liišču. Kapitan Blakovslil In mor-1 Tokio, 22 avg.~li Kanka, Ko-narjl ao bili mučeni v Ječi, ker reja, prihaja ve«t o vtllkl povod-ni«o hoteli dati Japoncem Infor-1 nji. Kolikor Je doslej znano, Js macij o oboroženi sili in notra- Naciji aretirali 19 socialistov Berlin, 22. avg.-^DevetnaJst MOci«li«tov, med katerimi Je tudi 56-|etni Fran z Kuenstler, bivši sociali«tični inmlaner, Je bilo te dni aretiranih in poslanih v kon-centrarlJ«ko t«Wlšče, ker so s«* udeležili nekega «e«tanka in tamkaj prejwvali pre|Hivedant |>e«mi. V Jak dan dela**! 4aa f bodočnoatl. (Marbai Jerger.) nji situaciji v Sovjetski uniji. :m oseb utonil" In '150 Jih |«»gr«- riOBVET« pmosvKTA TB« KNLlGHTENlfKNT ■lo in uanmiA iwtwio roaroui isoaota af aaj pMUk* Iv UM ■»»•» ■ (W*«a Chtmm) * • umn »ijt » m* m«. •»'» » «*»• • ter UM O.Krf Mala r briga" Lojalisti streljajo španske katolike na debelo in zakaj se tam ne pobrigamo In ne obsodimo lojalistov za morilce? Tako gre ta reč. Frankovo mesarstvo na vseh koncih in krajih je na debelo pokrito a "mesarstvom", ki ga vrtijo lojalisti — In če to ne zadostuje, pa pridejo i milijonskimi ItSVlI-kami umorov iz Rusije. Z drugimi besedami: komunistična krivica opere katoliško krivico! Dve krivki sta — katoliška praviea! Največji bedaki bi bili, če bi hoteli e razpravami Hi argumenti te vrste prepričati katoti-ike kazulate, da ao navadni »»dedni sleparji, Oni ao v tem buaineaeu In tO Je njihov kruh! Ampak vai katoliški ljudje *» niso Maki Dopvn in dopisniki Detroit, Mich. — Ze dolgo se nisem oglasil v Prosveti, da pa je tako malo doplaov v liatu, je kriv uaednik sam. Slišal aem že, od več članov, da so podla 1 i dopise, a urednik jih ni priobčil. Nič mu ne bi zameril ne oporekal, ako vrte v koš dopiae, ki članstvo Mkburjajo In žkodijo jednoti. Cital aem že več dopi» sov Iz raznih naaelbin, tako tudi iz Detroita, katere ne bi sptoH-amsl priobčiti, kajti taki dopisi nimajo nobenega pomena, obenem pa škodijo ne le naselbini, ampak tudi jednoti. Uvide! aem tudi to, da ae br. urednik zelo rad prepira in daje komentarje v Prosveti. Ne čudim ae le dopianikom kot takim,» bolj ae čudim uredniku, ki ad čuti naobraženega in demokratičnega. Urednik trdi, da se drži konvenčnih zaključkov. Prepričan sem, da konvencija tega ni zaključila, da on sme izzivati članstvo. Urednik je bil Izvoljen po članstvu, da urejuje Proeveto demokratično in v koriat jednote ter vaega članstva. Uredniku n Članatvu bi svetoval, da čuvajo principe vaega članstva in jednote, da delajo in pišejo v korist jednote in njenega članstva Detroitska federacija društev SNPJ je pridno na delu, da bo prireditev jednotlnih drultev na Delavaki praznik uspešna. Program bo obširen. Glavni govor-nilc bo naš gl. predsednik br. V. Cainkar. Dalje nastopijo govorf ner države Michigan Frank Mur-phy, županski kandidat CIO pri zadnjih volitvah H. O. 0'Brien in predaednik avtnega lokala UAW na zapadni strani W. Rue-ther. Na programu bodo razne tekme, ballncanje, žogomet, ata-rokrajski semenj itd. Več o tem bodo poročali drugi člani in fe-deracijski tajnik. Uljudno vabimo vae člane in društva širom Amerike, da naa poaetite na tej vejlki prireditvi naše jednote. Dobrodošli in na svidenje, člani in članice SNPJf ' * ■ John Jane, zaatopnik društva 121. nevarni Ameriki In da jih Je'tre- ba deportirati tja, od koder ao prišli. Tudi ne vem, zakaj *e br. Vlt-kovich toliko zanima za Jugoslavijo. Ako je njemu tako pri arcu, zakaj je prišel v Ameriko, oziroma zakaj se ne vrne tja,, kjer bi lahko sam podučil 8toju-dinovlča in tudi Korošca, kako je treba vladati. Se več pa bi lahko proti njuni Vladi storil, če bi v Jugoslaviji podučeval rojak* kako in kaj. Toda v Ameriki je bolj lahko kričati čez lužo kakor pa v stari domovini. Poleg tega pa ao tudi ameriški dolarji več vredni kakor Jugoslovan-* ski dinarji. On najbolj kriči proti br. Molku. Kar se tiče Jugoslavije, je gl. odbor SNPJ sam toliko izobražen, da ve kaj je prav in kaj ni prav. Pregovor pravi, da več glav več ve ko ena aama. Pred 80 leti aem čital v nekem slovenskem liatu, v katerem ata se dva prepirala. Ko eden ni mogel priti do konca svojamu nasprotniku, mu je povedal tole: Ti si tako kunšten kot je bil oni, ki je iz avoje glave kozolec napravil, ostalo pa mu je še za en svinjak lesa. Tako je tudi z Vltkovi-chem. Doživel bo le razočaranje s svojim zavijanjem ln izgu* bil ugled pri rojakih in sobratih. Mike Kocevar, 628. Senator R. J. Bu*kley, ki je bil v Ohiu. —Ked«r«Ud fieiurem. ponovno nominiran za senatorja Nekaj o Vitkovichu • Rteelton, Pa. — Delavske razmere ao v tem kraju pod ničlo in ne vem, kaj ae bo razvilo iz te bresposelnoati. Toda o tem ne bom piaal. Želim le nekoliko komentirati o Vitkovichrvem ruvanju. V Prosveti sem čital že več doplaov o njegovi "akciji", kakor tudi nekaj njegovih lastnih spisov. On ae šteje nekakšnega voditelj* m komunizem in ne verni za kaj še vae. Član SNPJ sem že 82 let in poznam deforo nakane takih naprednjakov kot je br. Vitkovich. Dvomim, da je njemu toliko sa organiziranje delavcev. Ta dvom opiram na dejatvo, da on vleče delavstvo za nos in kriči, da ja treba podpirati liat Naprej. Radoveden sem, kaj bi atoril a "rešenik" delavstva, ako bi mu na primer Bethlehem Steel kompanija ponudila službo a $100 na teden. Ali bi jo odklonil? Moje mnenje je, da ne. Zavrgel bi vae komunistične ideje In pričel kričati proti sociali-atom in komunlatom. čej da so Hrvatinov odgovor PHtsburgh, Pa. — Upam, da z br. Antonom Jankovichem ne bova preveč polemike vlekla. Kar se tiče najine agitacije pred več leti, ni od moje strani nobenih pritožb. Storil aem le svojo dolžnost kot razredno zavedni delavec. Ce ga še kdaj pripelje agitacijska pot v Pitsburgh, mu bom radevolje zopet pomagal. In za to ni potrebna nobena hvala, ker to je naša delavska dolžnost. Slično tudi o Tonetu Zidan* ku. Njegove izjave nisem toliko k srcu vzel. On je dober zastopnik Prosvete. Ko aem zadnjič ališal, da je neki stari naročnik odklonil ponoviti naročnino, sem se hitro podal dp njega in ga pret govoril, da jo je zopet ponovil. Kar me pa vpraša glede tistega razdiranja, naj rečem, da ga ne odobravam ne z ene ne z druge strani, posebno pa ne napadov na resnico. Jaz as borim v Pftts-burghu za delavako stvar, od kar sem ae tukaj naselil. Mojega mišljenja ne bo nihče drugi pre-drugačil kakor le hladni grdb. Zasajeno mi je bilo v srce v moji mladosti in v njem tudi ostane do zadnjega dlhljaja. Naj po* vem, kako sem bil upeljan v delavako gibanje. Zgodilo se je na mojem potovanju po Avstriji, ko sem slišal beaede, katerih ne bom nikdar pozabil. Ko aem v moji mladosti zasedel vlak na Jesenicah na poti proti Budejovlcam na Češko, prisede k meni Človek lepe rasti in srednje starosti. Vpraša m*, kann grem. Odgovorim mu, da ta deJom. ZačUdeno me pogleda In pravi, da bi moral Ae v &9fa. Vpraša me, koliko aem star. Petnajst let. odgovorim. Potem pa mi je začel razlagati delavski pokret. Pripovedoval mi je tako živo, da aem ga strme poslušal. Rekel je, da smo delavci v ve liki večini, toda nas izkorišča mala peščica ljudi, ki imajo oblast v svojih rokah. Prenašati moramo zla človeškega življenja, ker smo razcepljeni. Dal mi je mnogo lepih naavetov, ki niso še danes pozabljeni. Ko vlak pripelje v St. Mihael, se m<*j u-Čitelj poslovi in se nisva nikdar več sestala. Ta učitelj in novi znanec je bil Tone Kopač. Njegove besede še danes name prav tako vplivajo kakor so tisti dan najine vožnje. Kar se tiče napadov in ostrih polemik, niso še nikoli koristile, ne eni ne drugi stranki. Slično je tudi z osebnimi napadi. Vsakdo gleda, da bi v sporu drugemu škodoval. Vsled tega se ne strinjam z napadi, pa naj pridejo od mojega največjega prijatelja. Za Slovensko narodno podporno jed-noto in vobče za napredek delavstva sem delal v preteklosti in bom v bodoče, dokler bo nit življenja v meni. To je moja sveta dolžnost. , . Kar se konvencije tiče, ponovno rečem, da je moje mnenje, da bi koristila v Pittsburghu. Jaz od nje ne bom imel nobenih o-aebnih koristi, pa naj se vrši kjerkoli že. Toda sem proti nepotrebnemu trošenju denarja za iniciative in splošno glasovanje. S tem je tudi dosti nepotrebnega dela. Imam izkušnje in vem, kako član težko plača svoj ases-ment v teh kritičnih čaaih. Saj v neštetih slučajih nimajo niti za najskromnejše življenje. Vsi zavedni delavci vidimo in čutimo, kako nas tepta kapitalistični sistem. Torej zavedajmo se, da v skupnosti je moč. Bodimo prijatelji kot do sedaj. Joseph Hrvat in, 118. ing party". Frank je obenem tudi obhajal svoj 68. rojstni'dan Zabavali smo ae prav imenitno. Zemeljskih dobrot ni manjkalo. Hm, tako dobra potička! F Jeršin pa je raztezal harmoniko prav za nas "stare'1. Ker ae je izrazil, da je še bečlar, mu je mrs. Denute dala lep kos potice s pripombo, naj jo špara za zaj trk. Nazadnje smo se ženske spravile nad Popelarja, da ga malo "poujčkamo". Ker pa je precej obilen, je bilo strašnega truda, da smo-ga spravile par padi od tal. .Navzoči so bili L Purgaj z ženo, P. Menchak z že no, F. Denute z ženo, J. Wldmar in jaz, John Polutnik, F. Jeršin Joe (?) z ženo. Hvala lepa, Frank in Annie, za postrežbo. Z delom gre tudi v tej okoHc počasi. Dva rudnika sta bila v popravilu dva meseca. Rov št. ja pričel obratovati, rov št. 4 pa že počtva. Prizadetih je tudi precej članov SNPJ, ki so v skrbeh kako bodo plačali asesmeitt. Nekateri ao se priglasili za posoji lo. Ubogi tajnik v takih časih Na nove člane ni misliti — da bi le stara obdržali. Res je težko plačati, aH ko pride bolezen hišo, je pa društvo prva pomoč Naša hčerka Mary je bila operi rana na vnetem slepiču in nam je bilo društvo v veliko pomoč teh slabih časih. Starši, vpišite svoje otroke v SNPJ! Annie Widmar, 3*6 "Home coming" in drugo Benld, III. — No, včasih je pa res še luštno na svetu, tako da bi človek rad ne mialil na amrt. V nedeljo dne 14. avgusta se na* je zbrala družba "ta starih" pri FVank Popelarju, ki sta se z ženo preselila a farme v Staunton, kjer sta ai kupila prav prijazen dom. Omenjeno nedeljo sta napravila tako zvano "home com- i rte* .'V 'Fl v* telegraf« lo h delavcev piketlra)* arad Weetem fvtlen Ttlegrapti Ca. v New Yerka. Večerinka Detroit. Gospodinjski klub Slovenskega delavskega doma priredi veselico v nedeljo dne 28. avgusta v domovih prostorih na 487 S. Livernois ave. Zabava se prične takoj popoldne. Na programu bo balincanje, za plesal ce pa izvrstna godba. V apodnj dvorani je zdaj prav prijetno, ker je hladno. Servirala se bodo dobra jedila in mrzlo pivo. Vabljeni ste vsi od blizu in da-posebno pa apeliramo na del ničarje SDD, da pridejo in s ogledajo izboljšanje spodnje dvo rane. Prenovljena je tudi kuhi njs, kjer se bodo sdaj ženske imele prav fino. Vsa posoda bo v kuhinji, kar jim bo veltko o-lajšalo delo. Vabljeni ste tudi Kanadčanje na to prvo večerin-ko SDD. Meseca julij« smo imeli piknik, na katerem se je občinstvo dobro obneslo v teh kritičnih časih. Naredili smo $66.18, katera vsota se je razdelila med osem društev in klubov. Tudi SDD je prejel svoj delež. Iz blagajne gospodinjskega kluba smo mu darovale vsoto $60. Sedaj se prav pridno učimo balinat za veliki piknik federacije SNPJ na 4. in 6. septembra. iNa ta dan pričakujemo mnogo gostov in članov SNPJ iz •rcdnjsga za pada in vzhoda. Moški in ženske društva št. 518 SNPJ smo pripravljeni v baliin canju. >kakor vam tudi postreči v SOD. Vabimo vae obiskovalce, da se satavijo tudi v SRD na 4.1(7 S. Livernois. P. Kralv. 618. Al sle te naraHM Hat svojem a prijatelja trajne iiSliMH, M ga ilka v I—avl uat Te Js Tedenski odmevi Anton Garden PO KATERI P077?-XIX Pred več leti je neki profesor politi J Hologije napisal knjigo o politični ll * ae prav Ino spominjam, ji jeTd^t« — Political Action). V niei i* * »tično psihologijo ameriških ma/ df * politične atranke ter njih ^H&J aparat. na ali la da m 'a knjiga je bila mrzel curek vode one, W verujejo v neodvisno pol*** al *l*v*va, v možnost organizira I V stranke. Ta profesor je namreč ključka na podlagi dokaj objekti^ t Hala da je vsak poskus za organiJL™ lavake ali farmarsko-delavske atranke T rrn- ^ i* tične tradicije ameriških ma« in drJl propagandiatični aparat kapitalizma V rim uspešno zavaja in moti delavske mast klČlk? ^L^e^0dajn, nJeg°Vi ne«ativ* ključki, potem so v pravem oni, ki pravii je sedanji sistem — "večen", o "večn svojega sistema danes trdi le še Hitler radi svoje nadutosti ali pa nepoznanja' vine in dinamičnih sil evolucije in devoh Razredno zavedni kapitalisti, ki imajo ka7 li v glavi, danes več ne govore o "večn< kapitalizma, marveč le o njegovi ohrani daljšanju. Vero v "večnost" sedanjega ma je tudi njim omajala dolga svetovna Iti se v Ameriki vleče nepretrgoma že sij devet let. ■ Ce bi bil omenjeni profesor —. in vsi ki trdijo enako — analiziral človeško drui razrednega stališča, bi bil seveda prišel polnoma drugačnih zaključkov. Našel da sam razredni ustroj družbe prej ali slej tisne delavstvo vsake dežele na pot samont politične akcije v okrilju lastne stranke. ' v Ameriki bo prišlo do tega, ko delavstvo v dostnem številu spozna potrebo socialne i lucije, aH pa vsaj brezplodnost podpiranja rih kapitalističnih strank. Te stranke v boljšem slučaju z eno roko dajo nekaj kow delavstvu — sem pa tam kakšen delavski kon — toda z drugo roko jih uničijo, bod razveljavijenjem, potvorjenjem ali farak izvajanjem. Taktika Delavske nestrankarske lige ai taktika Ameriške delavske federacije, ki bistvu nič ne razlikujeta, ne vodi delav nikamor. Za svoje "prijatelje" na republi ski ali demokratski listi lahko gtaujejt sto ali tisoč let, toda s tem ne bodo prii nobene politične moči. In delavstvo brez lltlčne moči je le lutka, s katero se igrajo frigani kapitalistični politiki, katerih se med delavstvom ne manjka. Politično moč prinaša delavstvu le la stranka, in sicer trajno politično moč. Obe pa je funkcija delavske stranke tudi Sirj prave, razredno zavedne izobrazbe. Od i nje sploh zavisi vea njen uspeh in napred« S tem v zvezi je zanimiv in tudi instn ven politični položaj v Pennsylvaniji. D< ska nestrankarska liga, oziroma Kennedjr frakcija demokratske stranke je pri zad primarnih volitvah porabila okrog $350,00 nominiranje Kennedyja. Veliko večino denarja ao prispevale unije CIO. In ki "praktični" politiki dosegli? Velik glav in povrhu so morali še pojesti lastno blato so potem indorsirali prav iste kandidate demokrataki listi, proti katerim so se pri marnih volitvah ardito borili in jih obrneta s politično gnojnico. Ce bi organizirano delavstvo porabilo i milijona dolarjev, ako ne vseh $3^,000 pravljenih v primarni kampanji, za zgrad svoje laetne delavske stranke, bi postalo m katero bi morali računati vsi pennsyhjj politiki in kapitalisti. Stranka bi pri volit gotovo dobila četrt milijona glanov ali pa več in obenem delavstvo usmerila v pra«> rekcijo. Izvrtila bi tudi veliko poMtt izobraževalnega dela. Tako pa je Vm neatrankarska liga le pomagala kapitsh«tw politikom potegniti delavstvu mreno še vm na oči. Pri tem delu so ji in ji še pr*» magajo tudi komunisti. S to "delsvsko po ko" Je liga zmešala celo nekatere stare ^ čarake socialiste. Pradd (Iz Prosvete z dne 23. avgusta Domače vetiL V Barbertonu. O., je us»H letni Jakob Fink, doma if Žalne pri Ijem. Dela veke vesti. Federalni obramhm naznanil, d. po vseh ^ manjkuje čez milijon navadnih deis Svetovna vojna. Nemška fronta ^ ^ ma Oise in Aiene v Francu« * ^ in zavezniške armade krepko prodor ^ ^ Sovjetnkn Rueija. kaj sprla z Ameriko In ssdnji Je zapustil Petrograd. ~slovwvska narodna .*.u ■■SSktTfh Is •» s*"-** i kurilu Ur ^^^ " ^ stva la sa Ot AVCtiSTA, esti s iPrimo PinsfiTi na goriškem trgu goriški »adjerej-nekoliko opomogh. Po- „ je dokaj dober. '•»cene« sadjerejce ■ kakor 80 bile prejš- tt tudi sadna letina je Cii aoraimerno bogata STm*relice in breskve so jgdne vrste, ki so prišle utrg in * prav dobro l V resnici se lahko re-vsko in zlasti briško * no svojem okusu daleč fodje iz drugih krajev. J Vidmu, kamor ga nosijo lL kmetje fc zapadlih % prekupčevalci bore za Mo in ga celo neglede na odredbe o cenah dobro pla- tin, ljeni. Usti pa so že poročali o teh odkritjih in objavili tudi nekaj ] irav zanimivih stvari. * JaUe so skoraj navpične in globoke po 200 m in več. Največja med njimi se na dnu končne v prostorni kaverni, nad katero se boči apneničasti svod Rdeči -križ jih je odpeljal v Gorico. + > ► . 'Frije' ranjeni zaradi motocikla Pri HRepentabru se je prevrnilo motorno kolo, na katerem so »e peljali Franc Morlni, zidar, star 24 let in brivca Joitian So-«ič, star 26 let ter Albert Lisjak, star 24 let. Marini je povabil oba svoja prijatelja, da b\ napravili skupen izlet v Dutov-lje. Do Repentabra je šlo prav dobro, ko se je naenkrat motorno kolo zaletelo v zid ob tcesti. Val trije so se precej občutno mirili. Morinj na glavi, Sosič na do 100 m visoko. Jam še niso ** ko'«™ fetne docela raziskali in tako'je pri-l?0^- Vw- tri čakovati še zanimivih odkritij v njih." Vsekakor se v mnogočem razlikujejo od oštalih doslej odkritih kraških jam. Nedvomno naj* večja njihova zanimivost pa j^ ta, da ao jamarji, kakor sami zatrjujejo, našli na njihovem dnu — sredi sti snega in ledu. rdtane pla-se spodnje jj« so letos dovažali na trg dnevno povprečno po Hrtov. Blago je bilo izborijo in okusno, tako da so tostale tudi običajne pri-_ii tujine. Brici In Vipavci d gorski kmetje s svojimi črni gladkimi, črnimi In lesnatimi črešnjami, ki so sijali na trg do 200 sto-Kvno, so bili docela zado-i izkupičkom, saj cena jj šla pod 1.60 lire za kg, pa se je držala pri 2 # mestoma še čez. Blago i v Češkoslovaško, de- v nekdanjo Avstrijo, mno-Monakovo in v — Švico. w sadje si je letos osvojilo lagati švicarski trg. V vsa-primeru pomeni to veliko fttve, ki se bo morda spridite hotelske industrije y Ipaki deželi še sijajno obče jo bo le mogoče obdrži marelice so letos dobro k, saj so jih pripeljali na i trg v prav izrednih mno-- dnevno po 100 stotov. idi zanje so sadjerejci izku-epe denarce. Prodajali so 1 do 1.20 lire za kg. Izva-pi so se v glavnem enako kešnje v Nemčijo, Ceško-Kško in Švico. daj je nastopil čas breskev. Irj jih prihaja dnevno že 100 stotov. Cene so raz-Dobro n zdravo blago gre po 1.50 lire za kg, kar je povsem zadovoljivo, ka-itno neuspele vrste pa se mw plačujejo daleč pod to včasih tudi po 0j50 lire za nm. w tiče sadne letine, se fr in vrtnarji v nižjih kra-*«r pritožujejo, da sta po-in pomladanski mraz u drevju močno škodo-k>da vobče lahko trdimo, da totina zadovoljiva. V res- * je marsikateri kmet letos » sadjem precej odkrižal dolgov in davčnih za- Ikov Trnovske jame 5 kr»tkim smo podrobno o delovanju tržaških ja-organiziranih v dveh ita-'J Planinskih organizaci-tudi o njegovem po-1 »Peleološkega In drugih ■J Praktičnih vidikov. V J™ času ko ti jamarji po M svojega že tedaj ime-» miciatorja ter podpor-P«rili svoje področje tudi rjo planoto. Lotili so se «i"temati*no in tudi ^'kaj uspehov. TTipot P«"' tem raziskoval-** »o jim služile neke i T ** *iriJ° med Ijud-* Trnovskem gozdu že tovne vojne dalje. Ta-o zli usodi 5 '^"ikov, ki ho za časa Z VL0Jnf- ko je vojaštvo Planoti rabilo mno-^ dnu neke doline za zares naleteli na -NVnadoma pa so J* M njimi, ko ho va-IT7 °P>te in jih požrla. J* ***** »akrat pred mS9^' nekaj ruskih u-i m»l« je bilo ver- ' «1* bi,i k*r ^m G* A sedaj ho tam i^jaieje nUl| kj|r g PadnM • SO vhodi toki*"kolščinah »"ao bili objav- ostenje jam je pokrito z klebe-lim ledom, a dno pokriva sneg do 12 m na debelo. Sneg je trd in uležan in očitno ae do zime nikoli ne raztaja. Jame pa so spričo navpičnih jaškov težko dostopne, tako da na njihovo ekaploatacijo v tujsko prometnem pogledu ne bo mogoče niti misliti. Pa tudi drugače bosta večni sneg in led na njihovem dnu le sueška rabila ljudem. Asfaltiranje cest II. Bistrica, avgusta. — Cesto, ki pelje iz Heke do Bistrioe, Trnova, Ribnice in dalje čez Št. Peter proti Postojni, so že več let popravljali, razširjali, nižali klance in sekali ovinke, letos pa so pričeli z asfaltiranjem cestišča. Dela so razdelili v več odsekov tako, da na več mestih istočasno delajo, zato zelo hitro napredujejo. Del ceste od Reke do odcepa te ceste, ki pelje čez zgornjo Istro v Trst, je bil že dokončno urejen istočasno z o-menjeno tržaško cesto, ki velja za glavno avtomobilsko žilo v' tem delu cestnega omrežja. Letos pa delajo na ostalem delu ceste, zjtffaltiranjem pa so prišli ie kmalu do Ribnice, ki bo v najkrajšem času izročen za javni promet. Ubit od granate Dne 29. jul. so pripeljali iz Komna v tržaško bolnišnico Ga-briela Tavčarja, starega 36 let, in njegovega sina 7 let starega Francla. Oba sta imela po vserrt telesu težke opekline. Takoj za njima so pripeljali že tretjega ranjenca Viktorja Zigona, starega 40 let, prav tako iz Komna. Žigon je imel zlomljeno levo nogo in kost mu je izstopila. Vsi trije so hoteli odpreti granato, ki so jo našli v hlevu nekega Adama v Zagrajcu. Med odpiranjem je granata eksplodirala v njihovih rokah. Tavčar in sin sta bila sprejeta v bolnišnico v resnem stanju, 2igon pa se bo moral zdraviti 5 do 6 tednov. Naslednji dan je Francel podlegel težkim opeklinam. Obilna letina Gorica, avgusta. — Kljub čudno muhastemu vremenu v letošnji pomladi so goriški, odnosno vinogradi v vipavski dolini tako bogato obrodili kot že zdavnaj ne. Trta je bila preobložena z grozdi tako, da če bi do trgatve ostalo le tretjina prvotnega sadu, bi zadostovalo. Nenaden mraz, ki je pritisnil v začetku | meseca julija In dosege) višek v hudi nevihti, to je v burji z dež- j jem, je napravil poljskim pri-! delkom posebno pa sadju veliko i škode. Nevihta je bila tako huda, da je lomila in tudi ruvala drevje. Vreme pa se več dni ni j moglo ustaliti. Smrtna nesreča zaradi sliv Trije delavci zaposleni pri gradnji elektrarne v DobrarJf Kari Fogin, Viktor Porsan i»n Alojz De'l Agnola. vsi iz Furla-nije, so se preteklo nedeljo podali v Podselo. Na povratku so se v sedli na travnik pod slivo, da bi se malo ohladili. Ko jih je zapazil gospodar travnika, je pričel kričati In jih odganjati s travnika in od slive, misleč, ds kradejo še nezrelo sadje. Vsi trije so se dali v divji beg. Pri tem so padli v grapo, a eden Izmed njiH Dell' Afrnola j« P««**' tako nearečno, da si je prebil lobanjo in je takoj umrl. Fogin je zadobil mnogo težjih prask, a Porsan ai ja zioasil ključnico ke je odpeljal rdeči križ v tržaško bolnišnico. V Mirnu pri Gorici je umrla soproga ' veletrgovca RHiarda Marmolje Olga, roj. Klančič, hči pok. deželnega poslanca' Klanči-ča in dolgoletnega podgorskega župana. ;V -najlepši dobi je podlegla zavratni boteni.,, Tujalii »promet v Poatojni | ^Postojna. — O Postojni je I^polo di Trieste" objavil daljši članek, v katerem ugotavlja njen veliki tujskoprometni na^ predek/ Tranzitni potniški promet preko Postojne se je lani v primerjavi z letom 1936 kar potrojil. Vseh potnikov je bilo 517,875. Od teh se je približno ena tretjina ustavila v Postojni in si ogledala svetovno znano jamo. List ugotavlja, da je ta napredek v glavnem učinek itali-jansko-jugoslovanskega sporazuma. Zares so bili lani obiskovalci postojnske jame Jugoslovani in predvsem Slovenci številčno daleč pred vsemi drugimi narodi. Letos pa so nekateri mednarodni dogodki — pri tem je mišljen zlasti priključek Avstrije k Nemčiji in razvoj nemško-češko-slovaškega spora zavrli nadaljnji razvoj tujskega prometa v Postojni. Zato pristojni krogi sedaj razmišljajo, kako bi se turistični značaj Postojne še izpopolnil. Postojna bi lahko po sugestijah teh krogov postala tudi zimsko-sportni center za vso tržaško pokrajino. Trat. — Italijanski uradni list je prinesel zakon-odlok, s katerim se poviša taksa na benzin za 4 Ure na 100 kg! Isto velja tudi za mazilna olja. Ko so nakladali oglje na prikolico kamjona, se je ta nenadoma pričela pomikati po strmi u-lici. Zadela je najprej ob neko hišo, nakar se je še z večjo hi* trostjo zaletela v neko drugo hišo. Pri tej nesreči je bila ranjena 18 letna J. SoriČ, ki jo je podrla vreča, ki je padla z drveče prikolice. Neko neznano žensko pa je pri drugem udarcu tako stisnilo ob zid, da je kmalu u-mrla., Zadružništvo se izplača farmarjem Leta 1936 so prejeli nad $25,000;000 članskih dividend Waahington. — (FP) — Kako velikega pomena so zadružne organizacije za ameriške farmarje, je razvidno iz vladnega poročila, ki pokasuje, da so leta 1936 prejeli nad $25,000,000 članskih dividend od svojih zadrug. Študij so izvršili uradniki 12 bank, ki poslujejo * farmskimi zadrugami. Vseh poljedelskih zadrug je bilo leta 1936 10,752. Ameriški farmarji so skozi nje poslali na trg nad eno tretjino vsega svojega pridelka in si v približno enakem razmerju tudi nabavili svoje potrel>ščine. Od tega števila je nad 4000 zadrug napravilo $38,686,000 čistega prebitka. Od te vsote so zadruge izplačale svojim Članom $25,-380,000, $13,806,000 pa so obdržale v svojih blagajnah za povečanje zadružnega biznisa. Farmarji imajo torej dvojne koristi od svojih zadrug: del dobička spravijo v šap, del pa porabijo za gradnjo svojih lastnih institucij. Na enak načil si grade tudi kapitalisti svoj kapital, s katerim potem izkoriščajo dru-ge. Študij pokazuje, da tipične farmske zadruge z 200 ali 300 Člani, izplačajo letno od $6000 do $7000 članskih dividend. Najbolj dobičkonosne so zadružne gasolinske postaje. Te postaje obratuje nad 1050 zadružnih organizacij v 26 državah. Okrog tri četrtine teh zadrug je leta 1036 izplačalo članskih dividend od $1000 do |50,000 vsaka. Nad 560,000 farmarjev Je prihranilo povrečno po sedem dolarjev na leto pri kupovanju gasolina in o-lja pri svojih zadrugah. carja vozniške unije na zapadu, kateremu je WiKhtm Green lansko leto poveril nalogo, naj zdrobi gibanje CIO. Beok se je nedavno izrekel za skupno akcijo ADF in CIO proti temu zakonskemu osnutku. Mnogi opazovalci menijo, da je to fašistično gibanje priklical na dan v Washlngtonu in tudi v Oregonu in deloma v Kaliforniji prav Beck sam, ker je pričel veliko civilno vojno med delavstvom. V svojem razbijanju u-nij CIO, kakor tudi v svrho kro-tenja lastnega Članstva vozniške unije, se je posluževal ln se le poslužuje "govednih gahg (beef squads)" — profesionalnih pO-bojnikov in pretepačev, ki razbijajo glave rebelnim delavcem. S svojim gangeštvom je dal reakciji pretvezo, da je pričela z vojno proti vsemu delavskemu gibanju. Kakor pišejo listi, bodo kmalu pričeli z delom za novo univerzo in to baje že drugi mesec. Načrti so že gotovi in po teh se da sklepati, da bo stavba res velika. Rudarji v Kentuckyju se odcepili od CIO Chicago, 22. avg. Joe Oia-nič, predsednik progresivne rudarske unije, je naznanil, da jf izdal čarter neodvisni rudaraki organizaciji v zapadnem Kentu-ckyju, katero tvori dvajset unij in ima 4000 članov. Vsi so bili prej Člani rudarske unije United Mine Workers, ki je včlanjena v Odboru za Industrijsko organizacijo. Ozanič je napoval, da se bo več rudarskih unij v West Virginlji odcepilo od Lewisove organizacije. Bivii ipion toži jeklarsko druibo Cleveland.—Norman Morgan, jeklarski delavec in bivši špion pri Otis Steel Oo., toži to družbo za $50,000 odškodnine, ker ga je odslovila ln menda tudi Črnoll stala. V svoji tožbi pravi, da ne more dobiti dela pri nobeni jeklarski družbi, odkar je izgubil službo pri Otis Steel. Pravi tudi, da je družba kršila ustmeno pogodbo, s katero mu je obljubila stalno delo za vse življenje s pla čo $250 na mesec. Spion Je dobil, kar je zaslužil — brco. 19oljaki v Michiganu piketirajo farovi Vulcan, Mich., 22. avg.—Tukajšnji Poljaki so se uprli škofu, ki jim hoče prestaviti župnika Simona Borowskega. Dvesto Poljakov noč in dan obkroža fa-rovš, da ne more nihče notri in nihče ven, župnik pa sedi v fa-rovžu in študira, kaj bo is tega. Cerkev je pa zaprta In še dva tedna ni bilo nobene mašo. Delavcem na zapadu groze z despotizmom (Nadaljevanj« t t. straaU kakšno osebo od dela ali k delu, ali pa dela obstrukblje na poti, ki vodi v tovarno ali iz tovarne" ali druge delavnice. Ta sekcija zakona je naperjena proti piketiranju, svobodi govora in tiska. Podjetnik bi v tej "predstavkovni dobi" lahko odslovil vsakega delavca in unija bi ne mogla storiti.ničesar. Zakon mu to namreč skoraj specifično dovoljuje. Neki uradnik državne delavske federacije je rekel, da bi ta zakon "potisnil delavstvo 500 let nazaj, in sicer v dobo, ko je delavec storil zločin, ako je pustil delo, in še večji zločin, ako je pustil delo v družbi drugih delavcev." Ta akcija vlgilantske reakcije vstopa. Val so bili poslani naje tudi vznemirila Daveja Becka, zaj v Nemčijo Pogajanja o• poravnavi stavke obnovljena Chicago, 22. avg. — Poskus glede končanja stavke na Chica go, Nor t h Shore A Mlhvaukee R-lectric Railway Co., ki je bila o-klicana zadnji torek, so bili danes obnovljeni. Železničarji, čla ni unije ADF, so šli v boj, ko je kompanija naznanila znižanj« plače za 15 odstotkov. Finska ne mara židovskih beguncev Helsingfors, Finska, 22. avg — Finska avtoriteta niso dovoli le 60 Židom, ki so prišli, aam na parniku iz Stettina, Nemčija IN-^''!«*. '^»fcti, F i " Sr Predsednik Kooaevelt (desno) In predaednlk Paname Juan IX Aroaemena. Predsednika sta ae sestala v Balboaju. Mala antanta nudi L enakopravnost Ogrski Bled (Slovenija), Jugoslavija, 22. avg.—Prvi dan konference treh zunanjth mlnlatrov Jugoslavije, Cehoslovaklje in Rumu-nije, ki predstavljajo malo an-tanto, je bilo sklenjeno, da mala antanta potibdl Ogrski enakopravnost v oboroževanju In ne-napadalno, prijateljsko pogodbo. Nov sadeii spojina breskve in marelice ^ New Castle, Colo., 22. avg. Sadjar J. C. Sparks je bil te dni na razstavi sadja nagraden s pr vim darilom za nov sadež, ki ga je rasvil v svojem sodovnjaku. Novi sadež je kombinacija bre skve in marelice s nekosmato rdečkasto marellčno kožo in s f! nim rumenim breskovnlm mesom. /z Nemčije izgnani Anglek na Ogrskem Budimpešta, Ogrska, 22. avg. — Stotnik Tbomas Kendrick, angleški konzularni uradnik, ki je bil iznan Iz Nemčije, je včeraj doapel v Budimpešto a svojo ženo. Nacijska policija ga je pred šestimi dnevi aretirala na obtož bo špionaše v bližini švicarske meje. Konec Hudiče- .j vega otoka Pred kratkem je uveljavila francoska vlada zakon, ki ga je bila poslanska zbornica sprejela že v decembru predlanakega leta, Po tem zakonu bi se morala zloglasna deportacijska naselbina v Francoski Gvajani, znana pod imenom "Hudičev otok", o-pu n t Iti. Prav tako proslula deportacijska ladja "l*a Martinie-re" odslej ne bo več vozila kai-njencev tja. Franoskl težki zločinci bodo svoje kasni prebijali domovini. Naselbina Hudičev otok lefti prav sa prav na treh otokih, ki so po dveh ozkih morskih prelivih ločeni drug od drugega in zelo težko dostopni, Eden Izmed teh otokov se Imenuje Hudičev otok. V Francoski Gvajanl je vsega skupaj deportiranih 4500 kaznjencev, Ce so ti upali ali se bali, da jih bodo prepeljali domov, so se zelo motili. Vlada namerava naselbino odpraviti namreč na takšen način, da bo naselbina sama odmrla. "Svobodnjaki", namreč tisti stari kaznjenci, ki se lahko prosto gibljejo, a dežele ne smejo zapustiti, bodo opravljali po nje-nem mnenju koristno delo s tem, da bodo pomagali Gvajano spremeniti v moderno kolonijo, Pred vsem nameravajo tam povečati pridobivanje zlata. Namesto "Martlnere" bodo vozili tja tovorni parnlkl s stroji In tehničnimi prl|»omoČki. Odlok proti tujcem v Mehiki Mežico Cltjr, 22. avg. — Tuj ol, ki so obdotžetii kršenja mehi Ikega naselniškega zakona, bodo takoj izguani iz dežele. Tako se glasi odlok vrhovnega odišča. 4'rlzlvl, vloženi na sodiščih, so doslej ovirali takojšnje deporta-cije. IMegatja Iz Anglije la Afrike, ki ae je enoetranako In vsled tega naaanealjivo. Kadar se delavci prepiraj«' med aeboj, je treba slišati obe strani, drugače je objektivna sodba nemogoča. AH eU naročeni na Vr*»«*r Podgirajte svoj Mati Vesti iz Jugoslavije Velik morski volk. S Hu-šaka so na tovornem vozu pripeljali v Ljubljano ribiči veliko morsko pošast, morskega volka. Ujeli so ga ribiči v nekem gor-nJejadrariMkrm predelu. Ko so z mrežami lovili ribe, se jim J« vanje ujela močna riba in ribiči so naglo potegnili mreže skupaj In z veliko težavo so spravili na breg šest metrov dolgega mor-akega volka. Ta zverina zaide le malokdaj v naše vode; ker Je naša obala precej globoke, je taki zverini kaj lahko, da ae pribllta naši obali, ko slodi velikim par-nikom in lovi odpadke, ki jih mečejo iz ladij. Tako Je ta morski volk morda sledil italijanskim in angleškim vojnim ladjam, ki ao prišla te dni obiskat naše loke, pa ae je sapletel v mreže. Seveda ae Je otepal mreš, Jih potrgal in napravil ribičem za nekaj tiaočakov Škode aarnu s (em. Ko ao ga potegnili na breg. ho ugotovili, da je samica; ko so rszparali trebuh, so našli v njem nkupino malih volčlčev; ko so ga očiHtlll drobovja In prepojili a formul I nom, so ga odpeljali ribiči v Ljubljano, kjer ao g* raaetavlli, da bi g vstopnino lahko HaJ malo krili škodo, ki Jim Jo Je volk prlsadejal, nato pa ga Imm1o |sijali še v Maribor razatuvljat. Umrl je v ljuhljaai odvetnik dr. Ivan Kimovcir. V hipu duševne zmedenosti si Je sam vzel življenje. Ilil je odvetnik v Trstu. Muriboru, Kranju In zadnja leta v Ljubljani. mm yrwmffmfffffmff ........... Vesela pisarija Franc« Feriou r ................................... PtOSTITl LeU teko. Na gozdno in lovsko tatvino ni hud; ne(na/ priinici ne v spovednici. Lovski čuvaji, gozdar* ji in graščinski petolizniki ga po malem sumničijo, da daje tatovom potuho. 8prva bolj tiho, pozneje na glas. Zatožijo ga grofu. To mu pridobiva simpatije pri faranih. Tatvine lesa m« m nože; divjačino preganjajo s puškami in zankami. Otrok v šoli in cerkvi ne laaa kakor ranjki Boštjan, ki mu je včasih ostal cel šop v roki. Tudi babnic ne zmerja s prlžnice po stari navadi. Pri beri ni hud; pokopava tudi za boglo- naj. Razširi se glas: tako dobrega gospoda nima nobena fara. Življenje se pomika v večnost. Leto za letom. Rod za rodom odrašča. Gladuje doma ali pa odhaja v. svet. Miha župnikuje deset, dvajset, trideset let. Vlada Roboveljce z dobroto, če pa to ne pomaga, pušča vse v nemar. Denarja ni; zato ne popravlja ne cerkvenih ne gospodarskih poslopij. Ne pri fsri ne pri podružnicah. Stara se. Pozimi ne more več k podružnicam, tudi če je mrlič. Pravi: kar pokopljite ga, bom že spomladi blagoslovil in pomolil, saj ne bo ušel! Pozimi zanemarja tudi verouk. Lasje mu sive. - Prihaja nova doba. On ne verje vanjo. Silijo ga v politiko. Neče. Sedi vse popoldneve v kuhinji, bere sv. pismo, brevir in pije mašno vino. Vse tako do smrti. Skoro štirideset let. Precejšna doba v Življenju osnovne organizacijske celice našega ljudstva. Zapojo zvonovi; pri farl in pri podružnicah. Sodba je soglasna: tako dobrega gospoda Roboveljci več ne dobe. Razpissn konkurz: en sam prosilec. Pride gospod Tomaž. Mlad, zdrav, močan. Spodnja čeljust, da bi vola pregriznil. Začetek pa je težak. 8lava pokojnikove dobrotlji-vosti, zanemarjeno gospodarstvo, revščina fa-ranov. Brez pravega verskega življenja; nič Marijinih družb, brez katoliških časopisov. Vrže se prvo ns politiko. Nabere pet In štirideset naročnikov Domoljuba, trideset Mohor-janov, ustanovi Marijino družbo. Brez organizacije se ni kam nasloniti. Počasi modernizira pridige. Kar doslej ni greh, odslej postaja. Udarja po brezverskem časopisju; verniki zijajo. Pol je nepismenih, časopisov pa ne bero niti ostali. Pozanima se za občino. Preganja ples, napade krčmarje. Trga novo modo, ki že sili iz trga gor v hribe. Ljudje ga ne razumejo. Težave so s farnimi poslopji. Strehe v razpadanju, ometi davno odleteli, gospodarska poslopje v razsulu, pokopališča občinski pašniki. Oltarji vise na vse štreni, svetniki že davno brez barve in štrle kot leseni strahovi ter ne vzbujajo pobožnosti. Kaj bo? Kako bo? Mora se, denarja ni. Grehi fajmoštra Boštjana, ki je grabil le zase in žlahto, in grehi dobričine Mihe. ki se je zadovoljeval z msšnim vinom, vse drugo pa prepuščal božji previdnosti, kličejo po popravilu. Nujno in neodložljivo. Mladi župnik Tomaž mnogo razmišlja in išče neprestano po možganih izhoda iz težkega položaja. Kako dobiti denar? Kje ustvariti dohodke? Dobrotniki? Da, kaj malega drobiža. Farni patron? Tudi; zlasti les, kamen, pesek, apno. Farani? Nič, desetkrat nič! Toda mora, mora! Ce ne, bo vae razpadlo in segn i lo. Težke misli zjutraj, opoldne, zvečer in še v spanju. Ko moli, ko mašuje, ko poučuje verouk in ko se pred večerom sprehaja mimo dobrih katoliških hiš. V dolini, nekaj ur od Robovclj, »redi plod- nega polja, kraljuje ošabna fara Sv. Antona. Star, ugleden nadžupnlk in duhovni svetnik pase tam verne ovčioa. Na veliko farno žegna-nje povabi tudi mladega župnika Tomaža. Rad se odzove vabilu. Seznanil ae bo s mnogimi sobrsti nove dekani je; videl nove ljudi in običaje In vmes marsikaj koristnega. Mežnar Jaka. ki je hkratu njegov kočijaž, zgodaj zapreže Luco, da bi doli na veliki cesti ne bilo preveč ugibanja s ljudmi in drugimi vozovi. Vendar vsej množici le ne uideta. V gneči romarjev opazi Tomaž marsikogs svojih faranov, kako hiti s cekarjem ali culo v faro sv. Antona. Tam skoro z zavistjo ogleduje farno cerkev, župnlšče, kaplanijo in gospodarska ploslopja. Sloveča in mogočna romarska božja pot je to. Velik je svetnik Anton; pomaga ljudem in živini. Zato prihaja denar, darovi. Lahko je gospodariti taki fari. Kakšen bog-so-usmili je njegov Primož! Mašuje pri stranakem oltarju na levi strani, pri oltarju s. Lucije. Nebeška priprošnjica je to za očesne bolezni; zato drži na zlatem krožniku dvoje izkopanih očes. Cerkev polne, orgije buče, petje se razliva pod visoki svod. Romarji kleče v pobožni molitvi. Pri glavnem oltarju mašujejo sam gospod dekan; sredi tegs opravila je cerkveno darovanje. V dveh oblikah: pri glavnem oltarju običajno poljubovanje križa in odlaganje denarja na belo mizico, pri angeljski mizi ob desnem prvem oltarju pa sta pogrnjeni dve rjuhi; to je za gnjati, klobaso, plečeta in slanino. Na mizo padajo beli, svetli kovanci, na rjuhe suho-mesnata roba iz cekarjev in cul. Sv. Anton je dober svetnik, narod hvaležen. Suhega mesa j* dve skladovnici, denarja zvrhan kup. * Tomaž gleda in maševanje mu ne gre od rok. Med darovalci so tudi njegovi farani. Morda odlagajo poslednji drobiž, morda zadnjo kračo, prltrgano od ust. Šteje. Se tako čiste duše skušnjavam ne uidejo. Pri "pater noter" se daleč zamisli. Ministrant misli, da dremlje. Po nerodnosti trči ob zvonec. Razume Tomaž in pohiti. Domov grede je zamišljen in redkobeseden. Mežnar se pogovarja z Luco. Pod večer srečno prikima Luca v Robovlje. Župnika vodi prva pot v cerkev. Premeri jo nekajkrat od oltarja do vrat in nazaj. 'Veliki oltar je Primožev; njemu je posvečena oerkev in fara in tu ni kaj napraviti. Levi stranski oltar je posvečen žalostni Materi Božji. Kip je še precej dobro ohranjen. Vseh sedem mečev je čvrsto zasajenih v srce, samo modra barva plašča se je oluščila. Z malo barve bi to vaški mizar spet spravil v red. Desni stranski oltar pa je posvečen sv. Boštjanu, patron u rajnkega fajmoštra. Zob časa grdo gloda to svetniško podobo. Prvotna barva je odpadla, fičafaje pa je mežnar polomil z ometa-lom, ko je brisal prah. Rane, nekdaj lepo rdeče in daleč doli bogato okrvavljene, so obledele in lesni črvl\so jih rszjedli. Zdaj je videti samo še kakor lipov hlodek. — Ta le — pomisli župnik Tomaž — ta je pa res že odslužil. Mesto, da to obnavljamo in popravljamo, je pač pametnejše, da nabavimo novo soho. Da kupimo n. pr. sv. Antona. Kaj bo Boštjan?! In farani tudi ne bodo razžaljeni ; fajmošter Boštjan ni zapustil dobrega spomina. — Ugaja mu ta misel in več se je ne otrese. Kakorkoli jo vrti, s vseh strani mu ugaja. Cez nekaj dni pokliče oba ključarja, mežnarja in akupno se posvetujejo. On razlaga, navdušuje, oni kimajo. Tako se razvija življenje v osnovni organizacijski celici našega ljudstva od njega dni. Kar jo sklenjeno, je sklenjeno soglasno. Opozicija bi bila nevera. (Dalj* prlhodnjll.) sla. In priprsvs jih je točno Ur poslušno ponavljala. Nato je ponovno priatopH Va-ailij Tikin, ki je dobival dodatno plačo, in jo povabil vsakega, ki se je hotel približati in zakričati kako nesramno besedo v pripravo. Zelo cenjeni Konstantin Ivano-vič Derevjaškin nam je najprej odločno prepovedal in ni dovolil nobenih nespodobnih besed in je celo z nogami topotal, da bi potrdil svojo odločno voljo. Toda pozneje je spremenil svoje mnenje, ker mu je bila ta misel oči-vidno všeč, in dovolil nam je, da smo priklicali iz sosedne hiše moža, ki je bil mornar na Črnem morju ter je slovel po svojih psovkah in kletvah. Crnomorskega mornarja ni bilo treba nič prositi. Prišel je takoj. "Kje je treba preklinjati?" je vprašal. H\ katero luknjo moram kričati?" Pokazali smo mu in kričal je take izraze v diktafon, da se je celo zelo cenjeni Derevjaškin križal—kakor da bi hotel reči: "Kakšen dar nam je poklonila Amerika I" Težko je bilo spraviti mornarja proč od priprave, toda ko se je to posrečilo in ko je bil vzvod na pripravi spet v redu, je diktafon ves njegov govor večkrat ponovil popolnoma točno in ne da bi izpustil le besedico. Nato so se vrstili drug za drugim pred pripravo in psovali v vseh tonih in načinih. Potem je občinstvo preskušalo vse mogoče šume, ploskalo z rokami, tleskalo z ustnicami in tako dalje in pokazalo se je, da je vedenje priprave absolutno dosledno. In zares je bilo vsem očitno, kako velika in izvirna iznajdba je bila ta priprava. Edino, kar je bilo treba obžalovati, je bilo, da je bila priprava vendarle nafcoliko preveč krhka in da ni biia prilagojena za sprejem zvoka, ki ga povzroči rezek pok. Konatantin Ivanovič je ustrelil s pištolo, seveda ne v trobljo, temveč takorekoč v stran, da bi izročil zgodovinskemu izročilu, kakšen dojem napravi na človek! zvok revolverskega poka. In kij mislite, kaj se je zgodilo? S tem se je priprava pokvarila. Ta nezgoda nekoliko zmanjšuje slavo ameriških iznajditeljev in raziskovalcev. Vendar pa je treba priznati, da so njihove usluge, ki so jih napravili človeštvu, na splošno v tem pogledu velike in pomembne. SPfAKING ©F $AF€tY ] M. Zatteitko: Diktafon prihaja... Res, priznsti je treba, silen narod so Amerikanci. Koliko čudovitih stvari so odkrili, koli-ko velikih iznajdb so iznašli! Paro, brivske aparate, dejstvo, da se zemlja vrti okoli svoje osi —vse te stvari so odkrili ali dognali Amerikanci in delno sevei da tudi Angleži. In dane* ao apet, če dovolite, osrečili človeštvo. Amerikanci so pokkinili človeštvu novo in posebno pripravo, ki se ji pravi diktafon. Seveda je mogoče, da so si to pripravo izmislili ie pred nekaj leti. toda šele sedaj so jo poslali k nam Prav gotovo je bil to znamenit slavnostni dan, ko imo dobili diktafon. Velike ljudske množice so ne zbrale, da bi si ogledale pripravo. Konstantin Ivanovič Dorevjaš-. kin, ki ga vsi zelo cenimo, je snel s priprave platneno pokrivalo In jo spoštljivo obrisal s krpo. In v tistem trenutku nam je bilo vsem očividno, da jo je moral i»-najti velik genij: kajti pred našimi očmi so ae zableateli vaako-vratni koleščki in savore in gumbi. Ns videz je bilo tet ko verjeti, da bi mogla ta po avojl zunanjosti tako nežna In krhka priprava opravljati delo, za katero je bila določena. Ah Amerika, Amerika—kako vzvišena dežela je to! Ko si je občinstvo ogledalo pripravo, nam Je tovariš Derevjaškin, ki ga vsi zelo cenimo, govoril kratek govor o tem, kako go-nialni iznajditelji ao Amerikanei. Potem pa je prišel čas, ko bi bilo treba pripravo praktično preaku-aiti. 'Torej kdo bi bil med vsml pripravljen, spregovoriti par besed v to vzvišeno pripravo?" jo vprašal Konstantin Ivanovič. Tedaj je pristopil tovaril Vasilij Tikin, ki ga vsi telo cenimo. Bil je dolg, tenek fant, delavec Šeste stopnje, ki je dobival za •voje dobro delo še dodatno plačo. —her^stue hill made faiaovis by MR.PuTftOFF — ANO NCR mr. pvrritovfs cakr at bcftonv o f the . HlUL t . J- - -AND MEftrt MR. POTltOFF, UIMS6LF J Tobak brez strupa V zadnjih letih so se kemiki v različnih državah trudili, da bi našli pripomočke, s katerimi bi bilo mogoče odpraviti zdravstveno škodo zavoljo kajenja, posebno zav6ljo cigaret. Ti pripomočki bi morali biti takšni, da bi tobaku ne jemali njegove arome. Uspeh tega stremljenja so nešteti patenti. Zunanji absorpcijski pripomočki, kakor impregnirana vata ali ogljeni preparati, kremenčeva pena itd. odjemljejo tobačnemu dimu strup s tem, da mu odjemljejo nikotin, amoniak, smolnate in katranske snovi. Drugi ______________ _____§_______ postopki prepajajo tobak s ko- Dajte, dapoak\iiim7"ji dejal!, ,oid"lmi raztopinami. Tudi ciga- Dovolili so mu, da se je prlbli-l !?tnJ!ripr^° "a* tal pripravi. Pristopil je, če- čin' Po neki metodl opr»*ijo to' prav nekoliko vznemirjen; sklonil se je nsd njo In dolgo pre- mlšljsl, toda niti besedice ni spravil Iz ust. Zapustiti je moral govorilno trobljo In se odstra-nitl od priprsve, kar Je seveda storil, toda resnično žal mu je bilo, da je bila njegova izobrazba tako pomanjkljiva. Pristopil je drugi mož, ki pa nI niti trenutek pomišljal, kaj naj reče. Kar takoj se je sadri v trobljo: "TI prokleti neumni osel!" In tedaj se je premaknil neki vtvod in kaj mislite, kaj se je zgodilo? Natančno tako in brez najmanjše spremembe je priprava ponovila te besede v prisotnosti vsega poslušalstva. Občinstvo, ki gs je priprsvs popolnoma očarala. Je tedaj začelo drug sa drugim kričati v trobljo vse mogoče izraze in ge- bak z drobnim kovinskim praškom. ki vsebuje 10 odstotkov srebra. S tem se prepreči, ds bi tobsk spleanll in razen tega se slabše vrsto tobaka s tem izboljšajo. V Združnih državah pa se je razširil postopek, po katerem ob-delsvajo tobak s aluminijevim ailikatom v drobno razdeljeni obliki. Nemci so šli spet drugo pot. Njihov državni zavod za raziskovanje tobaka v Forchhei-mu pri Knrlaruhe je vzgojil to-bačno vrsto brez nikotina. Iz teh nasadov «> predelali ie 7000 stotov tega po naravi razstrup-Ijenega t..Kaka. Aroma naravnega tobaka )>res nikotins se v ničemer ne razlikuje od arome navadnega tobaka. Češkoslovaška— branik miru Od 21. maja t. 1., ko je Češkoslovaška trepetala za svojo usodo, preživlja Evropa in z njo ves svet napete trenutke. Sedaj pa sedaj od jen j a ta napetost za hip, toda kmalu se zgodi zopet kaj novega, kar ne da, da bi se človek mirno oddahnil in odpočil. Pretečo nevarnost je Češkoslovaška republika mogla odvrniti v maju le na ta način, da je poklicala pod orožje nekaj rezervistov. Hladnokrvna in premišljena odločnost češkega in slovaškega naroda je preprečila, da se svet ni pogreznil v krvavem potopu odkrite nove svetovne vojne. Popolnoma demokratične občinske volitve so pokazale, da je velika večina češkega in slovaškega naroda za politiko sedanje vlade; Pokazale pa so tudi, da je veliko pripadnikov drugih narodnosti zadovoljnih z demokratično ureditvijo češkoslovaške republike in z njeno zunanjo politiko. Nemške občine še zdaleč niso dale Henleinu tistega števila glasov, da bi lahko zahteval zase naslov "predstavnika vseh Nemcev v Češkoslovaški republiki". Zavedno nemško delavstvo je pri volitvah in pri poznejših kulturnih ter športnih prireditvah z mogočnim glasom izpovedalo, da mu je svobodna češkoslovaška republika prava domovina, ki jo je pripravljeno braniti z orožjem v isti vrsti s Cehi in Slovaki. Toda Henlein in njemu podobni politiki med Slovaki, Poljaki in Rusini, ki hočejo češkoslovaško republiko razkosati ter njene narode zasužnjiti, ne mirujejo. Cim bolj jim želi češkoslovaš-hka vlada ustreči, tem večje so njihove zahteve. Dokler je vlada sestavljala narodnostni štatut, so Henleinovci neprestano kriča-' li, da skuša vlada s tem samo zavlačevati rešitev narodnostnih vprašanj. Sedaj, ko je ta štatut gotov, pa vpijejo grobarji češkoslovaške republike, da se vladi vse preveč mudi s sestavo narodnostnega štatuta, ker hoče s tem ovekovečiti zatiranje tujih narodov, posebno nemškega. Poprej so Henleinovci silili v vlado, naj vendar že objavi svoj načrt o rešitvi narodnostnih vprašanj, sedaj pa se hudujejo, ker so nekateri listi objavili glavne točke bodočega dokončnega narodnostnega štatuta. Jasno je, da fašističnim strankam ne more biti všeč, če skuša češkoslovaška vlada rešiti narodnostne spore na osnovi široke demokracije. Enakost vseh državljanov pred zakonom ne glede na narodnost, za- I pm>H'T atT Mta uctNia'—, i r liVTL! % ££ S* S^? rsi-T o« %». * *CO»» AU gta naroitfU ** da«?, alk "Proavfio"? Podpirajte t7*iH*l _ Ščita narodnosti in stroge kazni za raznarodovanje, pouk na šolah v materinščini, uradovanje v joziku vsake narodnosti, proporcionalna pomoč vsem narodnostim, ki jo nudijo občine in druge oblasti, proporcionalno število šol itd., itd.—vse to so pravice, ki jih nobena avtoritarna država ne priznava niti svojemu narodu, kaj šele kaki narodnostni manjšini. Med širokimi ljudskimi plastmi bo tak narodnostni štatut izzval mogočno navdušenje, vsi, ki se bojujejo za ideale demokracije, svobode in miru, se bodo še tesneje oklenili svoje demokratične vlade, razočarani in prevarani pristaši fašističnih strank bodo začeli zapuščati svoje širokoustne voditelje. Henlein in njegovi pomočniki vedo to in zato so proti temu, da bi bil narodnostni štatut kjerkoli objavljen. S takim načrtom narodnostnega štatuta je češkoslovaška vlada dokazala svojo trdno voljo, da hoče zagotoviti človeštvu mirno sožitje v čim večji svobodi in čim večji blaginji. Češkoslovaška vlada je pripravljena popustiti, kolikor je mogoče, noče pa zapraviti dediščine, ki so ji jo ustvarili in zapustili tisoči in tisoči neznanih junakov, padlih na krvavih bojnih poljih ob Piavi in pod Verdunom. Kakor spoštujejo Cehoslovaki narodno čast drugih narodov, tako si tudi sami ne dovolijo sramotiti svojega narodnega ponosa, ki je sestavni del njihovega narodnega značaja. Z mirno prijaznostjo je sprejela češkoslovaška vlada celo lorda Runcimana, ki ga je poslala angleška konservativna vlada, da D bi si ogledal razmere m* skimi Nemci in posr^ njimi ter češko vlado če ta obisk angleškega lorda prav niti malo ne sklada' čajnim pojmovanjem 0 nosti samostojne države Slovaki so tako trdno pre o svoji moči in o moči sve veznikov, da se ne boje sredovanja skrajno nazadr angleških lordov in nji "nevmešavanja" v razm evropskem kontinentu, je s Henleinovci, ki so d mere sami zakrivili, da je berlain poslal lorda Run< v Prago. Premalo so pre kakšne posledice lahko! "neuraden" obisk. Šele si domislili, da se s taki« ganjem v češkoslovaške razmere Anglija v mnog meri nego do sedaj obvez pram Evropi in vsemu s da postaja s tem odgovc zagotovitev miru v Sred ropi. S tem pa se dviga in ogromne zapreke pred ki bi radi reševali gospe in politična vprašanja. Čeprav bi sicer morale angleškega ministrskega sednika Chamberlaina in Halifaxa v angleškem pari tu zadovoljiti vsakega, pravlja najjad na češkos republiko, in je bil lord man izbran za posrednika men ju teh izjav, vendar leinovci ne počutijo preveč in bi raje videli, da bi se Slovaki ter Nemci pobot samem, tako da bi ne bi njene na ta spor oči vsega V interesu češkoslovaš same in v interesu velike človeštva, ki je iskreno za nitev miru, pa je, da se vs« šanja češkoslovaške notra zunanje politike obrav javno, ne pa nekje za kul kamor smejo pogledati san kateri. Temu namenu slit boda tiska in govora, ki j< v tej težki dobi dokazala, samo na ta način mogoče u ves narod v obrambi sam nosti in neodvisnosti češko ške republike ter ga nav< enotno voljo in nezlomljivo jo. S tem pa si češkoslo država pridobiva vedno ugled in spoštovanje pri kratičnih množicah drugih dov in držav ter občudo vseh resnično patriotičnih Ce gre komu po pravici mi nagrada, tedaj gre prav g Cehom in Slovakom ter n državi v celoti, ker so s uvidevnostjo in modro poli zadnjih mesecih že večkral prečili, da se niso v mnogo hotnejši obliki ponovili dq iz avgusta meseca I. 1914 to je ob tej obletnici vse treba podčrtati, posebno Slovencem, ki nas s Cehos združuje precej podobna u _('Taboi ............ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET rliteje k naročnini. Torej sedsj al «;oh ~ član« 8JI.PJ. List Prssvsta *** druilnl nekdo, H M rad čital Ust esak dsa. " Po sklepa 11. redna konvencije M lahko naroči na llnt ProaTeia prilteje eden, dva. tri. štiri ali pet članov U ene drnMne i "■""T ninl. List Proavcta ataao aa vas enako, ss člana sli nečiss« •no lotno naročnino. Kar pa člani Ia pločaje pri ssesmists tednik, aa jim to prištelo k naročnini. Torej |o Mat prodraz gotovo Jo v vsaki drniini nokdo, Uata Proavota Jot Za Zdraš. državo to Kanado MM Za Clearo Is Cbksie Ji • • 1 tednik In..............iM 1 tednik In.......... f tednika In.............MŠ I tednika In.......... I tehniko la.............IM t tednika trn.......... 4 tednika la.............1J# 4 tednika In.......... I tednikov la............ ali I tednik«* In........ Za Evropo J*..............IMI Ispolnlte spodnji knpon. prlloUte potrebno vsote denarji •« 1*m Drder v pisan h nI naročite Prosv.to, list. ki Je IM'"' ^ Pojasnite:-Vsslaj kakor kitro kateri teh člsnov pren#te ^ a SNPJ, ali 6e sa prasali pioi od drošins I«i bo' »*befsl "J ^ tednik, bode moral Usti član ta dotične drnitae, ki js ^ fcwuni», um normi uaw «H n —----Hft naročena na dnevnik Proeveto, to takoj nasnanlti uprsr™ ^ ^ in obentm doplačati dotično vsote lUrtu Prosita. Akot*f" g tedaj mora opravnlttvo in i lati (tetam sa to vsotonsrocrii^^ PROSVET A. SNPJ, SM7 So. Lavadale Aro. Cbka«* ,IL ta tlet Preevete rmU I.....Jjjj Ia»..................-.................čl droltes a. poihj« D ......... Ustavite mojo draltoo: to ra pripišite k meji naročnini ed M ft jraif a ......... CL **štrs ........ .v ..a.**"*'....... « a *....... ............ .........