Slavni odvetniki na potu v Kentucky, da zagovarjajo premogarje
Maschke, vodja lokalnih republikancev, se namerava zlepa umakniti
Cleveland. Rp.zvpiti Maurice Maschke, dolgoletni politični vcdja republikancev v Clevelan-du, se baje namerava podati v politični pokoj, ker smatrajo, da ima te dni najlepšo priliko zato. V kratkem se snidejo precinkt-ni načelniki republikanci, ki bodo o tem odločili. Nominacija In-gallsa za governerja je Maschke-tu vrnila nekaj časti in veljave, ki jo je zgubil, ko so se demokrati polastili mestne vlade. Edina grenkoba, ki jo je doživel Maschke tekom volivne kampanje ob primarnih volitvah je sledeča zgodba: Pred štirimi leti je tedanji republikanski državni tajnik B rown, ki je sedaj kandidiral za governerja, grozil, da bo vrgel iz urada ves volivni odbor v Clevelandu radi silnih nered-ncsti. Pri tem pa je baje svetove 1 Maschketu, kateremu se je hotel prikupiti, da bi Maschke dobil prijateljskega sodnika, ki bi sodnijsko prepovedal ovrženje volivnega odbora. Stvar je prišla sedaj na dan in povzročila precej prahu.
-o-
Vrnjen denar Mestni licenčni urad ima denar na razpolago za sledeče lastnike lotov na Sandusky Ave., med 93. cesto in 110. cesto, ker so plačali preveč za popravo ceste: Mary Jurček $53.45, Ana Kaprol $38.19, Krist in Paulina Lczar $28.25, Jos. in Frances Matko $30.54, Jos. in Frances Miklič $30.55, Jos. in Agnes Skala $30.56, Mary Turek $30.54. Za denar se je oglasiti v mestnem licenčnem uradu v City Hall in prinesti je treba s seboj režite od plačanih davkov tekom zadnjih 5 let.
Nepotrebni bailifi
Da se znižajo stroški se sodniki te dni posvetujejo, da se odpravi 20 uradov takozvanih "bai-lifov" ali sodnijskih uradnikov na Common Pleas sodniji. Baje so popolnoma nepotrebni, a vendar dobivajo letno $48,000 plače.
Radio raketirji
Policijski prosekutor Tenesy je izdal šest varantov proti članom gotovih podjetij, ki oglaši-jejo, da pregledujejo zastonj radio aparate. Ko pa pridejo v hi-jšo, pravijo, da je to in to pokvarjeno in računpjo velike svo-te.
Mr. Virant nominiran
Iz Loraina se poroča, da je bil tam pri zadnjih primarnih volitvah nominiran na demokratičnem tiketu za državnega poslanca Mr. Leo Virant. Ker ima demokratična stranka v jeseni vso priliko izvoliti vse svoje kandidate, se zna zgoditi, da bodo trije Jugoslovani v prihodnjem zasedanju ohijske državne legislature.
Uradne ure
Uradne ure našega urada'so: vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, razven ob sredah in sobotah popoldne, ko je urad zaprt ob 5. uri. Ob nedeljah je urad zaprt. Kdor ima kako spo- i ročilo, ko je urad zaprt, lahko! pusti slednje v poštni skrinjici v vratih.
Nominiran za komisarja
Iz Bridgeport, Ohio, se poroča, da je bil tam nominiran na demokratskem tiketu za okrajnega komisarja (County Commissioner) rojak Anton Hoche-var, zelo priljubljen povsod. Upamo, da bo v jeseni tudi zma-Igal.
Hopewell, New Jersey, 13. maja. Oblasti so prepričane, da so zločinci, ki so odpeljali Lindbergh otroka, slednjega najprvo umorili, potem so pa zahtevali od Lindbergha odškodnino, češ, da vrnejo otroka. Temu v dokaz je vrhnja spalna obleka, v kateri je bil otrok odpeljan, (kakor jo vidite na sliki današnjega lista na tretji strani), in katero spalno obleko so pogrešili, ko so našli truplo otroka, napol nagnjito, v gozdu blizu Mount Rose, štiri milje od hiše Lindbergha.
Te obleke so se zločinci poslu-žili, da so se izkazali, kot bandi-ti, ki so otroka odpeljali, nakar jim j« ^Lindbergh, potom 72 let starega profesorja, dr. Condona, izplačal $50,000 pod obljubo, da mu vrnejo otroka.
Posestvo Lindbergha leži v dveh okrajih, v Mercer in Hunterdon county, tako da državni pravdnik v eni kot drugi county ne ve, kdo bo pravzaprav vodil obravnavo. Zato sta se oba podala k governerju, da se stvar dožene brez odlašanja. Poprej sta se nahaj?la oba državna pravdnika pri Lindberghu.
Včeraj popoldne je dospel Col. Lindbergh domov iz vzhoda, kjer se je nahajal na lovu za zločinci. Kmalu potem je odšel v Trenton, v mrtvašnico nekega pogrebnika, kjer si je ogledal poslednje ostanke trupla svojega nadepclnega sina.
Ko je Lindbergh prišel v mrtvašnico, ga je pogrebnik postavil pred truplo sina. Truplo je bilo odgrnjeno razven glave. Lindbergh je zapovedal, da odkrijejo tudi glavo, nakar je prosil navzoče ,da gredo iz mrtvašnice. Bil je eno minuto sam s truplom, nakar se je izjavil proti na vzočim: "Pozitivno sem prepričan, da je to moj sin."
V mrtvašnici se je nahajal Lindbergh pol ure. In ravno predno je odšel, je dospel mrtvaški voz, da odpelje truplo otroka v krematorij, kjer so ostanke Lindberghovega sina sežgali. Okoli mrtvašnice se je nabrala taka gnječa ljudi, da je prodrla policijski kordon. Na čelu sprevoda, ki je vozil proti krematorl-ju, se je nahajal načelnik državne policije, Col. Schwartzkopf, potem je sledil voz s krsto, nakar se je peljal Col. Lindbergh, s svojim najboljšim prijateljem, Col. Breckenridge. Omenjeni trije so bili navzoči, ko se je truplo sežgalo, nakar se je Lindbergh zahvalil ravnatelju krematorij a in odšel.
Medtem se je pa zdravje Mrs. Lindbergh precej zrahljalo, in na povelje zdravnika se je moi-ala podati v postelj. Najprvo je zahtevala, da so ji vse natančno povedali, kako so našli otroka. ( Col. Lindbergh je bil navzoč, kot ( tudi njena mati, Mrs. Morrow. Col. Lindbergh je postal še bolj suh, in je zgubil mnogo funtov na teži.
Medtem pa prihajajo na dan podrobnosti morilcev-zločincev, ki so odpeljali otroka. Dr. Condon je povedal oblastem, da je bil absolutno prepričan, da je imel opraviti z morilci, ko jim je na pokopališču plačal denar. To se je dokazalo, ko so mu zločinci pokazali vrhnjo oblekov, v kateri je bil mali Lindbergh odpeljan. Zdravniški izvedenci so sedaj prepričani, da je bil otrok takoj umorjen, ko je bil odpeljan, najbrž še isto noč.
Teorija prevladuje, da so morilci takoj potem, ko so odpeljali
otroka iz zibeljke, slednjemu slekli obleko, ga ubili in vrgli v šu-mo, nakar so začeli s pripravami, da izvlečejo iz Lindbergha kclikor mogoče denarja. Policija je mnenja, da je eden sosedov v Sourland okraju, kjer se nahaja Lindbergh posestvo, odpeljal otroka iz zibeljke, ubil otroka, potem mu potegnil bbleko z života in je to obleko izročil gangi newyorških banditov, ki naj izvlečejo denar od Lindbergha.
Ko je Lindbergh odšel od doma, se je dogovoril z nekim radio operatorjem, kako se ga lahko pokliče, ako je z doma. Jahta, ki je vozila Lindbergha, je imela radio sprejemni aparat. Toda Lindbergha so klicali potom radia vse popoldne, ne da bi radio parat na njegovi jahti dobil sporočila. Šele v noč se je to posrečilo, nakar je Lindbergh takoj dal odpeljati proti obrežju.
Drugi važni dogodki tekom zadnjih 24 ur so: Predsednik Hoover je zapovedal vsej tajni policiji Zedinjenih držav, da se mora podati na delo, na iskanje za banditi, ki so povzročili nezaslišani zločin. Hoover je naročil vsem članom kabineta ter vsem načelnikom tajne policije, da Lindbergh slučaja nikakor ne smejo spustiti izpred oči in ne mirovati toliko časa, dokler storilci niso bili prijeti.
Medtem je dobilo 25 obrežnih sražnih vojnih ladij povelje, da natančno preiščejo vse površje od Bostona do Cape May, ker se zdi, da se tam nekje skrivajo zločincu Nadalje se je državni pravdnik Marshall v Mercer county, kjer so našli mrtvo truplo otroka, izjavil, da bo sledil v par dnevih a rest več oseb, dasi doslej nimajo še nikogar na posebnem sumu.
New York, 13. maja. Sem se poroča, da je John Curtis, izredni posredovalec med Lind-berghom in med banditi, danes izročil policiji v New Jersey imena in opis onih oseb, s katerimi je bil v stiku, in ki so najbrž pravi zločinci in morilci. Iz teh listin, ki so bile doslej v posesti Curtisa in Condona, je jasno, da so zločinci izsilili $50,000 za otroka, in da so pravkar potom Condona in Curtisa hoteli dobiti še nadaljnih $200,000, kq je bilo truplo k sreči najdeno. Občevanje med Curtjsem, Liridberghonv in med banditi opisuje .policija na sledeči način:
"Lopovi so se nahajali na krovu 116 čevljev dolgega ribiškega skunerja, ki je imel motor s 275 konjskimi silami. Na večer 21. aprila so se odpeljali iz zaliva v Cape, May, New Jersey. Curtis je bil tedaj prepričan, kot so mu dali lopovi razumeti, da se nahaja na krovu truplo otroka. Curtis je obiskal skuner dan prej, in je vedel, da tedaj otroka še ni bilo na krovu. Curtis je bil prepričan, da ima opraviti s pravimi banditi. Dali so mu sliko odpeljanega otroka, ki je bila vzeta po od-peljavi. Nadalje so mu pokazali $1,500 v bankovcih od onega denarja, katerega so banditi prejeli 2. aprila v New Yorku od dr. Condona. Bile so iste številke na bankovcih, kot jih je imel Lindbergh zaznamovane. Nadalje so Curtisu dali vedeti, da je onih $50,000 prejel neki izdajalec v njih vrstah, katerega so ostali banditi prijeli in ga umorili ter mu od-
I vzeli denar."
| Banditi so zahtevali nadalj-j nih $200,000 od Lindbergha. j pa jim je odgovoril: "Niti cen-j ta vam ne pošljem, dokler ni i otrok v mojem naročju." Jn [•banditi so odgovorili: "O. K. j pri nas." Končno je Lindbergh dal v roke Curtisu ček za $50,-000, toda tega denarja banditi niso nikdar dobili.
Zadnjo nedeljo so banditi dali več znamenj od sebe. Ena poslanica se je glasila: "Imejte potrpljenje. Sinoči smo bili tako blizu vas, da smo slišali ropot vašega motorja." Zopet druga vest se je glasila: "Ne zgubite upanja. Hitite! Otrok je nevarno bolan na morski bolezni." Potem so sledila sporočila, da banditi ne morejo blizu, ker jim je čoln deloma pokvarjen, deloma, ker je preveč "so-ivražnih ladij" v bližini. Dali I so razumeti, da je baby na kro-| vu čolna v varstvu neke odpe-i ljane strežnice, in da imajo kapitana neprestano nadzorovanega z revolverji. Curtis je povedal ime kapitana oblastem. Kapitana so imeli banditi tri tedne ustrahovanega, da jih je vozil, in da so kapitanovi lasje v tem času postali snežno-beli od strahu.
Zanimivo je tudi vedeti, kako se je dr. Condon sestal na pokopališču v New Yorku z j banditi. Condon je dobil od Lindbergha natančna pojasnila, dve iglji, s katerimi je bil pripet blanket otroka v zibelki, ter nekaj igrač. Ko je dr. Condon pokazal iglje banditu na pokopališču, je bandit takoj povedal,, da so to iglje od blanketa, nakar je prosil dr. Condon, da ga, peljejo k otroku. Hotel je dognati, če je pravi otrok. Toda bandit mu tega ni dovolil. "Pe-ljite me k otroku," je prosil dr. Čondon. "Ustrelite me, če bom naredil kaj napačnega. Dajte, da vidim otroka, pa dobite takoj denar." Bandit je pogledal okoli sebe, kot bi koga pričakoval. "Že vidim, da imate prijatelja s seboj," je rekel dr. Condon. "Oba skupaj me vzemita ' v sredo in me peljita k otroku, i;
'Pri najmanjšem šumu me lah-1 ko ustrelita."
"Ne," je odgovoril bandit. 1 "Prijatelja ne smem poklicati, : ker me lahko ubije. Otroka ne 1 smem pripeljati sem." Zago-1 tovil je dr. Condona, da mu pri-■ nese njegovo obleko. In 16.
marca je dobil dr. Condon otro-1 kovo obleko, in tudi Lind-- bergh se je prepričal, da je 'prava. Nato se je vršil prihodnji sestanek na pokopališču. Banditi so hoteli imeti $70,000. Dr. Condon je povedal zastopniku, da ni resnica, da je Lindbergh tako bogat, kot pišejo časopisi. Bilo mu je težko spraviti skupaj denar. Prosil jih je, Če bi vzeli $50,000, s čimur so se banditi zadovoljili. Con-J don je šel k avtomobilu, kjer ga je čakal Lindbergh, odstra- i nil $20,000 iz zavitka in izročil potem $50,000 banditom.
V državni postavodaji države New Jersey je senator Richards včeraj silovito napadal dr. Schwartzkopfa, načelnika državne policije. Izjavil je, da Schwartzkopf sploh sposoben ni za policaja, da je delal silne napake, in če ne bi bil slep, da bi otroka lahko dobili že drugi dan, ko je bil odpeljan. Senator ima mnogo dokazov o bu-dalosti policijskega poveljnika.
Cincinnati, Ohio, 13. maja. Dva najbolj slavna newyorška odvetnika sta na potu v državo Kentucky, kjer se v Harlan in Bell okrajih že dolgo časa vršijo nemiri in poboji med premogar-ji. Slednji trdijo, da jih oblasti kruto preganjajo, da je zatrta v premogarskih krajih vsaka svoboda, dočim oblasti trdijo, da premogarji požigajo, ropajo in morijo. Newyorska odvetnika, ki bosta položaj preiskala, sta Arthur Garfield Hayes in Dudley Field Malone. Od štreni sta dobila namigljaj, naj ne hodita tja, ker bosta pregnana od šerifov in konštablerjev, toda odvetnika sta se izjavila, da je to navaden bluff in de, se bosta podala v srsdišče premogarskih naselbin. Odvetnika spremlja več znanstveni kov in uradniki American Civil Liberties Union. Najprvo se bodo podali v London, Kentucky, kjer bodo prosili zveznega sodnika, da jim poda sodnijsko prepoved proti državnim oblastem, da jih slednje ne bodo nadlegovale pri preiskavi razmer, v katerih živijo premogarji.
--o-
19-letni fant dobi 50 let zapora
Los Angeles, California, 13. maja. 19 letni Frank Newland bo te dni obsojen na 50 let zapora, ko je bil na sodniji spoznan krivim, da je posilil neko 17 letno dekle, nakar jo je skušal utopiti. Newland je oženjen, pa je imel ljube,vno razmerje z 17 letno Louise Wade, ki je postala mati. Mlado dekle ga je na kolenih prosilo, da razporoči svojo ženo in poroči njo, nakar jo je Newland zgrabil in vrgel v vodnjak, toda je bila pozneje rešena.
Mrs. Mekinda
Kot smo že včeraj kratko poročali, je preminula dobro pozne na Mrs. Jera Mekinda, rojena Antončič, stara 70, let. Ranj-ka je bila doma iz vasi Vrh pri Ložu na Notranjskem. Bila je članica Oltarnega društva pri Čari sv. Kristine. Tu zapušča eno hčer, Jennie Intihar, dva sina, Joe in Frank in enega brata Antona, v starem kraju pa dve sestri. P<5greb ranjke se vrši v pondeljek zjutraj iz doma hčere na 900 E. 237th St., v cerkev i ?v. Kristine, pod vodstvom Au-jgust F. Svetek. Naj bo ranjki j hladna ameriška zemlja!
Delavski spori
Aretiran je bil James Ianni, mizarski kontraktor in obtožen uboja. Ianni biva na 11622 Partington Rd. Obtožen je, da je ustrelil Oliver Bisslerja, unijske-ga agenta mizarske unije. Uboj se je pripetil v neki hiši, ki se gradi, in kjer ima kontrakt Ianni. Neki drugi unijski delavec je bil nevarno obstreijen. Ianni priznava, da je sprožil strele, toda izjavlja, da je to storil v sa-mebranu, ker sta mu unijska agenta grozila.
Glinšek je doma ! Iz bolnice se je vrnil rojak Jchn Glinšek, ki se sedaj nahaja na svojem domu na 1257 E. i60th St., kjer so prijatelji pro-jšeni, da ga obiščejo.
Dr. Složne Sestre, št. 120
Društvo Složne Sestre, št. 120 S.S.P.Z. priredi prav prijazno domačo veselico nocoj, v soboto večer, v Grdinovi dvorani. Kdor želi v resnici prav prijetno zabavo v prijateljskem krogu, naj pride nocoj v Grdinovo dvorano. Igral bo orkester Jackie Lundra.	^
rmemskrW domovina
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	...	SLOVENIAN MORNING
IN language ONLY	AMERICAN HOME	DAILY newspapek
NO. 114	CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MAY 14TII, 1932	LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Nov trgovinski sporazum je bil podpisan med Jugoslavijo in Italijo
Rim. — Te dni je bil podpisan v palači Chigi naknadni dogovor k trgovinski pogodbi med Italijo in med Jugoslavijo. Za lsško vlado je dogovor podpisal laški zunanji minister Grandi, za Jugoslavijo pa jugoslovanski poslanik v Rimu, Milan Rakič. Pri Podpisu je bilo navzočih tudi več laških ministrov in višjih jugoslovanskih uradnikov. Časopisje v Rimu ob istem času naglasa, da sta italijanska in jugoslovanska vlada uvideli potrebo, da se ustanovi mešana italijansko-jugoslo-vanska komisija, ki bi stavila Pi'edloge za ojačenje trgovinskih °dnošajev med obema državama. Dosedanje vezi med Italijo in Jugoslavijo, kar se tiče trgovine, so bile precej široke, pričakovati je pa sedaj, da se bo v tem °ziru stanje precej zboljšalo. Listi povdarjajo, da se je d?] tej Uovi pogodbi poseben pomen, ker so se podpisi izvršili na slovesen Način v palači Chigi, kjer biva Mussolini, in ker sta pogodbo Podpisala laški zunanji minister 111 jugoslovanski poslanik v Ri-ttiu. Kakšne vsebine je ta pogodba, o tem se ne poroča.
Sreča vas išče	1
V soboto, 14. maja, priredi i 'Iruštvo Svob. Slovenke št. 2 S. i D- Z. imenitno domačo zabavo s s Ulesom v spodnji dvorani S. N. s Doma. Ker bo to zadnja priredi- 1 tev v sezoni v notranjih prosto- 1 rili, bodo članice, kot tudi član- I stvo Zveze in drugi prijatelji do- I JjU'e, domače zabave, gotovo pri- 1 sli na obisk. Ko bo zabava naj- / Wj živahna, pride v dvorano 1 tudi Mrs. Sreča, ki bo pazno mo- i trila plesalce, prišla tudi v kuhi- it *Jo, kjer se bo delil izvrsten pri- i Si'izek in pomešala se bo meti vesele pivce pri pristni pijači. Ko Sl bo vse ogledala, bo razdelila j [leset krasnih daril navzočim. In ! j lSral bo Jackie Zore, potem pa že j voste, da bo živahna zabava. Pri-<!ite!	>	j
Zvezni agenti na delu t
Zvezni naselniški agenti so erctirali včeraj 52 sumljivih oseb ^ neki kavarni na 2937 Wood-'and Ave., kjer se navadno zbi- • rajo gangeži. Vsi bodo zaslišani 1 flede njih prihoda v Ameriko, -če so izvršili kake neposta- j' Vtlosti bodo deportirani.	j1
Še en škof	i
Afrikanska škofijska konven-ClJa protestantov,v Clevelandu je suspendirala še enega izmed svo-■M škofov radi poneverbe denar-^ To je škof Jones iz New ^orka. In govori se na konven-Clii, da bosta 'še dva "škofa" suspendirana. Vseh škofov je 15, štirje suspendirani, koliko jih še j
ostane?
Vijolčasti tiketi
v Policija ne bo več izdajala krilcem avtomobilskih postav Pink" tikete, pač pa listke vijol-easte barve. In veljali bodo sa-$1.00, ne več $2.00 — radi dePresije.
Mlekarski trust
■Mlekarski trust v Clevelandu,
' Je bil poražen na Common
l®as sodniji nedavno tega, se je
Pritožil na apelatno sodnijo pro-
' Neodvisnim, malim mlekarjem.
Razprava se bo v kratkem vrši-'a.
Na potu v domovino
. Družina John Brolich, 1275 • 55th St. se poda v pondeljek staro domovino, vas Rotemože, ? 4> Pošta Predvor pri Kranju. elittio vsem skupaj prav sreč-UoPot!
Truplo Lindbergh baby-a sežgano
Mnogo kraljevih oseb navzočih pri pogrebu francoskega predsednika
Paris, 13. maja. Včeraj se je vršil pogreb ubitega predsednika francoske republike Paul Doumerja. Nebo je bilo oblačno, ko se je začel ob 8. uri zjutraj; sprevod pomikati iz Elizejske palače. Med Notre Dame katedralo in med Ppntheonom je sta-jlo najmanj en milijon ljudi, ki so zrli na pogrebni sprevod. Za krsto predsednika je korakal angleški prestolonaslednik, belgijski kralj, laški princ Aosta, brat jugoslovanskega kralja princ Pč!vtl in zastopniki 40 različnih držav. Ameriški poslanik Walter E. Edge, je zastopal ameriškega predsednika Hoovra. šole in vsi javni prostori so bili zaprti ves dan. Uradno žalovanje je bilo proglašeno po vsej Franciji. Policija je bila zelo aktivna, in je dala ob cesti, kjer se je vršil sprevod, preiskati vse hiše, če se ne bi kje nahajala kaka bomba. 20,000 vojakov je bilo v žalnem sprevodu ali pa razvrščenih z nasajenimi bajoneti po ulicah.
-o--
Število brezposelnih v Angliji narašča
London, 12. maja. Pričakovanje, da se bo trgovina in obrt v Angliji zboljšala, je padlo v vodo, ko je delavsko ministerstvo priobčilo v javnosti številke o brezposelnih. V enem mesecu, od 29. marca, do 25. aprila je število brezposelnih v Angliji narast-lo nad 84,000.
Zaljubljeni ženin umrl vpričo sestre
Chicago, 12. maja. Mason Mitchell, 24 let star, je prišel iz Indianapolisa, da zasnubi 22 letno Rose Fergus. Ko se je oglasil v njenem stanovanju, mu je i pa dekle povedalo, da ljubi že drugega. Ves obupan je Mit-1 chell vzel strup. Prepeljali so ga i v bolnico, kjer je umrl. Ko ga je bolniška strežnica natančneje pogledala, je spoznala v njem svojega brata.
Trije pozabljeni
V takozvani džungli v vasi Valley View blizu Clevelanda so te dni našli mrtva trupla treh meških. že par dni se vrši pre-1 iskava, kako jih je dohitela smrt. V tamojšni okolici je več zapuščenih bsrak in koč, katere rabijo brezposelni. Včasih je po 50 ljudi tam prenočevalo. Te dni pa ni nikogar. Najbrž so ostali pobegnili, ko so videli tri mrtvece. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, so se najbrž zastrupili s strupenimi gobami, katere so uživali. Bili so žrtve razmer, brez dela, brez doma, ki so se preživljali kot so vedeli in znali.
Prosta barva
Danes, v soboto, je zadnji dan, da dobite proste vzorce barve, ako se oglasite v slovenski trgovini Grdina's Hardware, 6127 St. Clair Ave. Zvečer ob 9:30 I se bo pa zvedelo, kdo dobi za-istonj 5 galon fine barve.
Otvoritev trgovine
I Rojak Mr. Gorenc je odprl novo konfekcijsko trgovino na ■ 1045 E. 79th St. Kdor kupi pri • njem danes en kvort sladoleda . za 30c, ga dobi en kvort zastonj.
-	Rojakom priporočamo to trgo-t vino.
i Zapiranje ob sredah
Slovenska mesnica Matt Križ-i man naznanja, da bosta obe nje-i govi mesnici zaprti ob sredah
-	popoldne in sicer na 6220 St,
-	Clair Ave. in na 1132 E. 7ls1 'St.
In sedaj nad morilce!
Ko je bil otrok najslavnejšega Amerikanca, Col. Chas. Lindbergha ugrabljen, tedaj je vsa javnost kričala, naj se dobi bandite, ki so odpeljali otroka, za vsako ceno. Iskali so jih po Ameriki, po Angliji, po vsem svetu, vsepovsod, našli pa niso druzega, kot po 72. dnevih potem, ko je bil otrok ugrabljen — kosti ugrabljenega otroka, ki je bil očividno umorjen že takoj ono noč, 1. marca, ko so otroka odpeljali.
Banditi danes niso več banditi, pač pa najbolj ostudni morilci, kar jih pomni kulturna zgodovina!
Dva priprosta zamorska delavca sta našla odpeljanega otroka Lindbergha — nekaj njegovih kosti in nekaj prepe-rele obleke!
Sedaj se bo izkazalo, če Amerika še kaj premore, če ve kaj policija in slavni detektivi, ki znajo sicer tako uspešno brskati po stanovanjih nedolžnih ljudi, kadar se gre za kršenje prohibicije, dognalo se bo, če ima ameriška policija in državni aparat sploh še kaj soli in možgan v glavi!
Policija je ves čas, odkar je bil Lindbergh otrok ugrabljen, nekako tajno in samozaupno prikrivala afero javnosti Tako je bilo do zadnjega dneva, ko so našli okostje nedol ž.nega otroka, prikrito javnosti, da je nekdo pisal policiji že par dni po odpeljavi otroka, da je otrok mrtev, naj ga nikar ne iščejo živega, in v svojem pismu je označil tudi natančno prostor, kje naj najdejo otroka.
Policija je to pustila v nemar in iskala tam, kjer ni bi lo nič. Čudno in prečudno je, da policija v toliko slučaji1 tam išče, kjer se nahaja nedolžnost, in da je toliko slučajev v resnici zločinskih in ostudnih, do katerih policijski možgani nikdar ne dospejo.
Otrok Lindbergha je bil najden natančno na onem mestu, o katerem je neznanec sporočil policiji teden po tem, ko je bil otrok odpeljan, da se nahaja tam zakopan. Zakaj policija ni vsaj poskusila iskati na dotičnem mestu in je dovolila neizmerno žalost očeta in matere, da je trajala celih 72 dni, da se je žrtvovalo in potrošilo milijone dolarjev za iskanje otroka, to je nekaj, česar ne more prenesti razum najbolj priprostega Amerikanca, ki je občudovatelj Lindbergha in njegove drobne soproge.
Odpeljava Lindbergh otroka je pretresla ves svet. Milijoni so se tresli od groze. In da je sedaj otrok mrtev, je groza človeštva potencirana. Vse človeštvo kriči po maščevanju, osveti, da se vendar enkrat pojavi pravica in zaloti povzročitelje tega nezaslišanega zločina.
V resnici je bil otrok Lindbergha nekaka narodna last. Dva dela sveta, Evropa in Amerika sta sprejela Lindbergha z odprtim srcem, ko je izvršil svoj slavni polet iz Amerike v Evropo.
Več kot dva meseca se je ves svet nahajal v agoniji, v neizmerni boli, da je skoro pozabil na svoje lastno gorje, ki ga nosi v tej strašni depresiji. Vse je čutilo z očetom, z materjo. Vse je upalo, da "se otrok nekega dne vrne nepoškodovan v naročje slavnih staršev. Vsaka mati, vsaki oče je čutil z Lindberghom.
In danes, ko so našli okostje odpeljanega otroka! Svet ?nova kriči, po osveti. Ne samo, ker je bil otrok ravno Lind-berghu odpeljan, ne samo, ker so ga zaman iskali, pač pa tudi v strašno svarilo banditom in zločincem, ki odpeljejo tega ali onega otroka te ali one matere!
Noben drug zločin v zgodovini, kar pomni svet, ni povzročil toliko ogorčenja, agonije in svetovne simpatije, kot slučaj ugrabljenega Lindbergh otroka. Pokazalo se bo sedaj, kdo je gospodar Amerike: vlada, narod, ali pa peščica krvavih banditov!
rudil, da bi zarisal tudi Lorain kulturni zemljevid ameriške Slovenije. Možu, ki je, skoro bi rekel, kar čez noč postavil na noge zbor skoro 70 pevcev, ga izborno izučil, to ni malenkost; o vzame truda in časa, največ pa potrpežljivosti.
Vse to ima, on, kajti posrečilo se mu je nekaj, kar se marsika-1;eremu v večjih naselbinah in v aoljših razmerah ne posreči, čast mu! Kaj je lepše kot je naša slovenska 'pesem, ki nas spremlja v veselih in žalostnih dneh, spominja nas na naša mlada leta, ko smo še brezskrbno skakali po zelenih tratah in livadah. Da, naša pesem nas je crepila in bodrila v stari domovini, naj nas bodri in krepi v naši novi domovini, v Ameriki. Lorainčani, vam moram častita-ni, da ste dobili tako izvrstnega učitelja v svojo sredo! Podpirajte ga, stojte mu na strani, ker pota slovensk. pevovodja so največkrat posuta s trnjem. Ako ga boste podpirali, vas bo popeljal še do lepših uspehov. To vam jaz želim iz vsega srca.
Ob koncu dopisa še to: Prav lepa hvala za tako krasen večer, kot ste ga priredili in katerega smo bili deležni tudi mi. Torej še enkrat lepa hvala in na svidenje zopet kmalu. Vaš
M. Rakar.
je igrala brezhibno. Liza, mati (Sophie Mramor), je tudi precej dobro igrala. Malo bolj tragično bi bila morala nastopiti ob aretaciji sina. Tudi orožnika sta se držala bolj klaverno. Je-ra Klepetulja se je pa obnašala dokaj vihravo, vendar malo pretirano. Pismonoša je rešil svojo vlogo prav dobro. Lipe, vaški štacunar (John Globokar), ta ti je tudi pravi igralec, kar občudoval sem njegove pravilne kretnje.
Igra je vseskozi zelo podučlji-va. Jasno pokaže, kam zabrede človek nadute, domišljave narave, kot je bil Lipe. Ubil je pismonošo ter ga oropal. Jur-oe, vaški pastir, je iskal krave in bil priča umora. Lipe mu je zagrozil, da če le zine o tem komu, bo pal sum umora nanj in bo obešen. Po nedolžnem je bil obsojen Ivan. Jurčeta je pekla
DOPISI j
■ -.. .. ■■ ..................■—~... .... M -----——-,.—.--m
Jesenice, Jugoslavija. — Že
dve leti dobivam list Ameriško Domovino, ki mi ga je naročil moj svak, g. Primož Kogoj. Zasledujem veliko ljubezen do svoje rodne zemlje, ki jo imajo naši rojaki, daleč proč od svoje domovine. Res lep zgled! Lahko smo ponosni na vas, dragi rojaki, da ste ohranili in ostali zvesti svoji rodni domovini!
In glede naših pesmi, ki mogočno done daleč proč od slovenske zemlje in vas spominjajo na rodni kraj, na svojo pravo domovino.
Glede časopisa Ameriške Domovine se pa' mbr&m pohvalno izraziti, da je res hvale vreden list, ki prinaša toliko novega in lepega od naših rojakov onkraj morja in glede toliko zanimivih romanov, kakor jih prinaša zad nje čase. Naj omenim samo "Kapetan satan," "Morski razbojnik" in, seve, zadnji tudi. Dovolite mi, da se tudi jaz pridružim k vašim reševalcem kon-testa ali uganke, akoravno sem precej daleč in berem šele številko 85 lista. Ta moja rešitev bo skoro gotovo prišla prepozno, no, pa saj je moja rešitev za največjega "kozla." Moja rešitev se glasi: Mrtvec na mostu je Gottschalk, morilec pa Oto z večjo tropo pomagačev.
Pozdravljam moje sorodnike Kogojeve in vse čitatelje Ameriške Domovine, in, seveda, Jaka-ta tudi.
Franc Žvegelj.
(Op. ured. Kakor boste sedaj že videli, jo niste "pogrun-tali" in nagrade so že vse razdeljene. Vseeno se Vam pa prav lepo zahvaljujemo za Vaše zanimanje za list in naše rojake preko velike luže. Lep pozdrav!)
Cleveland (Collinwood), O.
Preteklo nedeljo smo se zopet nekoliko peljali proti našemu Lorainu. To pot pa ne na koncert, ampak na veselico, katero so priredili pevci in pevke društva "Naš dom" svojemu, za slovensko pesem vnetemu pevovod-ju, g. L. šemetu. Vse so tako natihem delali, da je bil prav v resnici iznenaden. Vse okrog, celo po Clevelandu so njegove marljive pevke vabile njegove prijatelje, samo da bi ga še bol j iznenadile. Posrečilo se jim je prav dobro. Jaz, moja boljša polovica in Mr. F. Drasler smo bili tam nekako ob 7. uri.
Kako so ti dobri ljudje vse pripravljali, da bi bilo vse v redu, vse na mestu, preden pride on, za katerega vse to pripravljajo. Okrog 8. ure nas pokličejo v dvorano. Le vsi noter, sedajte bo pa kmalu tukaj! Zbor pevcev se postavi lepo v vrsto, kot vojaki, ki čakajo svojega ge-
nerala. Vse težko pričakuje ke-daj pride njih učitelj.
Kmalu se začuje "sedaj gre." Kakšna napetost je med pevci, berem iz njih obrazov. Kot dobri otroci, ki hočejo nekaj prirediti svojim staršem, pa so še v skrbeh ali bo vse prav ali ne.
Med tem so že v dvorani dr. Mramor s soprogo in pa Mr. Seine. Iz 60 grl zaori pesem "Za-doni nam zadoni." Kaj je v tem trenutku očutil Mr. Seme, si lahko misli vsak sam. Kot sem ga videl jaz, bil je ginjen do solz. Kot mi je pozneje povedal, da kaj takega ni pričakoval. Po končani pesmi so mu pevci čestitali k njegovem/a rojstnemu dnevu, mu izročili dar kot v spomin od njih, ki ga spoštujejo in ljubijo.
Bil je večer, kakoršnih človek ne doživi veliko. S tem večerom so Lorainski Slovenci pokazali, da cenijo zasluge človeka, ki se je v potu svojega obraza
Cleveland (Collinwood), O.
Preteklo nedeljo, 8. maja, je uprizorilo žensko društvo "Wa terloo Grove" zelo mično igro: "Preganjana nedolžnost." Povabljen sem bil na to prireditev tudi jaz. Igralci so svoje vloge zelo dobro izpeljali. Videli smo zelo mično živo sliko "Mati." Med dejanji sta nam zapeli nekaj lepih pesmic;: Miss Jennie Post in Miss Josephine Samsa. PraV lepo sta zapeli.
Ob vaškem vodnjaku smo videli prav lepo starokrajsko Sliko peric. Vse štiri perice so se dokaj resno držale, ter mahale s perilom ob ploh, da je kar pokalo. Žanjice in kosci so se obnašali precej povoljno, tudi zapeli so dobro. Nadvse pa ga je lomil vaški pastir, ki ga je predstavljal Ladie Kolar. Popolnoma dovršeno je igral. Ravno tako dobro je igral Prank Oblak. Ivan, kmečki sin (Louis Cher-nich), je igral precej dobro, ampak Metka (Gertrude Balish),
Skozi ;težke dneve brezdelja! in skozi nezaželjeno mizerijo, stopili smo skoro nevede v prve dni meseca majnika. Kdor ljubi naravo in zna ceniti nje lepoto, je gotovo vesel, kadar se mu oči pasejo po lepih livadah in cvetočem drevju. Kako je ljubko opazovati odejo narave, ki pred očmi odgrinja vso lepoto in vabi živa bitja, naj pridejo in se žnjo vesele novega prero jenja. Da, prerojenje je v maj-niku za vse, kar prosto diha in uživa sveži zrak svobode v ča robni prirodi. Rastlinstvo in živalstvo uživa vso svobodo narave in človek, gospodar vseh teb čarov in krasot, je tisto bitje, ki ga je narava zasužnjila, ter mu narekuje pogoje v borbi do lastnega obstanka. Vse, kar se je rodilo ali zrastlo v prosti nara vi, je skrb materinstva in oče tovstva le kratka doba, če primerja razmerje človeka, kateri naj bi bil vsemu stvarstvu neomejen gospodar. Pri stvarstvu, ko mu je naklonila vsa ta bremena, je narava hotela imeti predno se človeku izroči, pogoje zrelosti in preizkušnjo, da jo bo znal vladati. V koliko smo do danes temu uspeli, nam dokazuje dejstvo sedanjega položaja. Nekateri, ki razumejo nje hotenje, jo izrabljajo, ter v njej ustvarjajo monopol življenja na račun šibkejših, ki so v duhu pojmovanja zaostali. Da, narava nam nudi vse, samo razumevati bi jo morali znati in se od nje učiti življenja in gospodar stva.
Kako je prijazno po ulicah, kjer žive naši rojaki. Vrtovi lepo obdelani, gredice skrbno posejane, žive ograje čedno pristrižene, hiše delno prebarvane, verande čisto pomite in okrog nje pa lepa zelena tratica. Ne-poznancu v naselbini ni potreba hišnih številk, če išče naše rojake; ampak vsak naj stopi v hišo, okrog katere vlada snaga, lepo obdelan vrt in na njem greda cvetja, ter spenjajoče rože ob verandi, tam je gotovo v njej naš človek in naš rojak. Lepo lastnost, katero lastujejo naši rojaki, je čednost vsega spoštovanja vredna v narodnem in go-r spodarskem oziru. Kdor ljubi cvetje, ta ljubi naravo, ter je duševno popolno razvit, da jo pojmuje. Barometer civilizacije naroda je zapopaden v ljubezni prirode in njenega svojstva.
Nič ne bo odveč, če si malo od časa do časa ogledamo naše rojake, kje žive in s čim se ukvarjajo, da se prežive. Eden zelo poznanih rojakov, ki živi že dolgo vrsto let med nami je Joseph Ivmett na vogalu 156. ceste in Waterloo rd. Rojen je bil v letu 1875. v Št. Lovrencu pri Trebnjem. V Ameriko je prispel pred 35 leti in sicer v državo Pennsylvania, ter v mesecu maju 1910. v Cleveland, kjer se je stalno naselil. Pred leti je vodil med rojaki dobropoznano gostilno in stregel ljudem z vso prijaznostjo. Rojak je poznan tudi po zunanjih slovenskih naselbinah. Pred sedmimi leti je bil izvoljen pri organizaciji S. S. P. Z. kot glavni blagajnik in
Če verjamete al' pa ne.
Pri farmerici se oglasi slabo oblečen človek in jo pohlevno vpraša:
Mama, ali imate kako delo, da bi ga opravil za vas, da bi dobil v zameno kaj jesti?"
"Veste, če bi se lahko zanesla na vašo poštenost, bi vas posla-a, da mi poberete jajca v kokoš-njaku."
"Ali dvomite o moji poštenosti, mamica?"
Seveda, vaša obleka in vsa zunanjost vam ne dela posebno velikega kredita."
O, Marička! Kaj bi pa vi rekli na to, če vam povem, da sem bil petnajst let glavni nadzornik v mestnem kopališču, Pa sem bil tako pošten, da nisem niti ene same kopelji vzel."
A
"Nekateri ljudje pa res nimajo srca," je tožil berač svojemu tovarišu. "Danes sem rekel nekemu možaku, naj mi kaj pomaga, da sem tako na koncu, da moram celo prenočevati zunaj na svežem zraku."
"Pa ga tvoje pripovedovanje ni ganilo?"
'Kaj ga, bo ganilo! Zabrusil mi je nazaj, da tudi on spi na svežem zraku in da je moral celo zato zdravniku plačati, ki mu Je to nasvetoval."
nete in žnjim svobodno razpola gate. Vaš denar je res vaš in žnjim ste vsak čas in vedno gospodar.
Poleg slovenske banke trguje poznani rojak Mr. Jos. Dum. Jože je rodom iz lepe Vipavske doline. Dobra in iskrena duša, poln milobe v svojem srcu, ter vešč trgovec v svoji stroki. Jože je bil svoje čase zelo aktiven delavec na narodnem, prosvetnem in kulturnem polju. Slov. Del. Dom na Waterloo rd. beleži njegovo veliko aktivnost in neumorno prizadevanje, da je postala želja naselbine tudi dejstvo. Zadnjih par let je zaposlen v' lastni trgovini, toda kljub temu se kaj rad odtrga od posla in se žrtvuje za dobre narodne in društvene namene. Je inteligenten dečko, poln dobre volje in zdravega gospodarskega nazora. Je aktiven tajnik društ-
ljubljen in zaželjen trgovec. Da pa ne bo nadebudni mladi trgovec samotaril v življenju, si je izbral za družico v bodočnosti Miss Ano Kmett, hčerko hišne ga gospodarja. Poroka se bo vršila enkrat v mesecu juliju, ko se bo trgovina na stabilnosti uredila. Rojak obljubuje in.prepričani smo na resnici, da bo nudil rojakom vso najboljšo kva liteto in najnižje cene. Podprimo našo tukaj rojeno mladi no v trgovanju in poslužimo se njihove firme, kadar potrebuje, mo potrebščin, da jih kupujemo. Naš rojak je in naša kri. zato je tudi naša dolžnost, da jim z dejanjem to pokažemo.
Poleg vseh teh se nahajajo pod streho rojaka Jos. Kmetta tudi zet Frank Škoda, ki vodi lepo urejen restavrant in bi-ljardnico in sicer ob 156. cesti.
(Dalje na 3. strani)
A
Tramp stopi v trgovino židovskega trgovca, ki je kupčeval z "second hand" robo. V roki drži suknjič, ki ni bil baš nov, ampak še za rabo in vpraša trgovca:
"Kolikol bi mi vi dali za ta suknjič?"
JUdek pretiplje suknjič vseh strani, pa reče:
"Ne več kot dva dolarja."
"Kaj ! Samo dva dolarja? Suknjič je vreden med brati deset dolarjev," se brani tramp.
"Jaz bi vam ne dal deset dolarjev za tri take tuknjiče," zavzema svoje trgovsko stališcC židek. "Dva dolarja je vreden, pa nič več."
"Ali ste gotovi, da ni več vreden kot dva dolarja?"
Niti centa več in vsak bi bil norec, ki bi dal več zanj," rece odločno Žid.
"No, potem pa vzemite tukaj dva dolarja za suknjič," rece tramp. "Ta suknjič je namreč visel zunaj pred vašo trgovin0 in sem hotel samo zvedeti, koliko je prav zla prav vreden." A
Berač, ki je imel leseno nogo, je dobil v kuhinji dobro kosilo-ki mu ga je dala usmiljena g°' spodinja. Gospodinji je kar vidno dobro zdelo, ko je kosilo tako hitro izginjalo lačnemu revežu
v	želodec. Dobra mamica ogle" clujo berača in njegovo leseno nogo, pa ga sočutno vpraša:
"Na kak način ste pa prišli ob nogo?"
"Bil sem mt>rnar, mamica, mornar."
"Res? Mornar ste bili?"
"Ja, mornar. In nekega dne sem padel z ladje v morje. V tistem hipu priplava do mene velikanski morski volk in me zgra' bi za nogo."
"O, sveta pomagavka!" se Vxe' križa dobrosrčna mamica. kaj ste storili potem?"
"Nič, nogo sem mu prepustil-ker za eno takole nogo se ne plača imeti prepire z morskim1 volkovi."
A
Mozaik pride k zdravniku ]n toži, da mu ni dobro. Zdravnik ga skrbno preišče, potem pa Prii' vi: "Edini nasvet za vas .je, mnogo hodite vsak dan."
Mož zmaje z glavo, pa se bre2 besede obrne in gre proti vratom.
"Hej, vi, pozabili ste mi Pla" čati!" zakliče zdravnik.
t'
"Za kaj pa vam naj plačam •
"Za moj nasvet vendar," Pra'
vi	zdravnik.
"Nič vam ne bom plačal, s»J vašega nasveta ne bom rabil-"
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME),
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holiday«_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto I5.S0 Za Cleveland, po pofitl, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; Četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 8 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628_
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editor« and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 114, Sat., May 14th, 1932
vest. Ivan bi se bil moral ženiti z Metko, v katero je bil zaljubljen tudi Jurček. Metka je : molila ob kapelici in prižigala lučico Mariji vsak večer. Zaobljubila se je v samostan, ako se izkaže Ivanova nedolžnost. Medtem pa je šel Jurček k spovedi, povedal je vse. Spovednik mu je svetoval, naj gre na sodni j o in reši nedolžnega Ivana. Lipe je to zvedel in storil samomor.
že več iger sem posetil, pa nisem še videl občinstvo tako mir no, kot sedaj pri tej igri. Slišati je bilo razločno vsako besedo. Vsa čast rojakom, kajti nič ni bolj mučno za igralce in gledalce, če je nemir v dvorani. : Udeležba je bila v resnici lepa. ; Igralcem in igralkam se prav lepo zahvaljujem in čestitam k
1 tako krasni predstavi.
I
L	Kritik.
.n_
NAŠI LJUDJE
va "Blejsko jezero" št. 27 SDZ. jr Njegova udana ženica mu je desna roka v trgovini in zelo aktivna in požrtvovalna delavka na društvenem in narodnem polju. Zadnja leta je bila izvoljena v urad raznih dobrodelnih orga- L nizacij in iste pozicije drži tudi še danes kljub veliki zaposlje-nosti. Iz ozira velike aktivno-
vi
sti Mr. Durna in njegove soproge, je dolžnost rojakov v odkup ^ za njegove žrtve, da ga podpira- ^ jo in kupujejo pri njem svoje potrebščine. Pri njem se dobi vse, kar rabite v kuhinji, vrtu, , pri hiši od najmanjše do največje posode ali orodja. Rojak ima tudi polno zalogo semena, gi otroških igrač in šolske potrebščine. Vse ima, samo obleke in čevljev ne, katero nosi sam in jo ne prodaja. Rojaki podpirajte njegovo trgovino in s polnim ^ zaupanjem dobre postrežbe, obrnite se nanj pri nakupu potreb- z ščin.	g
Da imamo Slovenci sveže sad- ^ je in zelejnavo, nas oskrbujeta pod streho Jos. Kmetta Mr. An ton Godina in Chas. Starman, j Pred nekaj meseci sta rojaka ^ ptvorila tovrstno trgovino, ka- j tera je edina na vzhodni strani mesta in je v slovenskih rokah, x Anton Godina je rojen na Pri- } morskem in pristna Kraška korenina, polna zdravega neprisi } ljenega humorja. Godina je po 1 rštena odkritosrčna duša, katera .
•	ne pozna, da. sovraštvo na svetu , ■ obstoja. Težko je reči, da bi ,
•	imel kje sovražnika ali nasprot-1 nika. Da je imel vedno težke i borbo v življenju za svoj obsta-, nek, je najbrž zapopadeno v tem,
-	ker ni znal in ni hotel biti nikol?
-	hinavec. Če kdo komu verjame,
-	verjamemj jaz temu rojaku do i neomejene meje. Solastnik v tr-
-	govini je mladi toda zelo mar-
i	11 j i v in pošten dečko Chas. Star-\> man. Je priden in podjeten , mladenič, kar je vredno zabele-
-	žiti še posebno, ker je tukaj ro-[. jen. Anton Godina je človek, ki e molče odpre dobro roko in molče .- stori dobro delo v prid posamez-:i nika ali pa organizacije. Malo 1- je rojakov v naselbini, da bi to-a liko večerov darovali v prid Slov. i, Del. Doma na Waterloo, kakor .- jih je ravno ta rojak. Gospodi-1- nje, kadar rabite zelenjavo, sad-
je ali druge poljske pridelke,
ii	obrnite se s polnim zaupanjem 1, na to slovensko podjetje in bo k dite prepričani, da boste naj-ii boljše postreženi. Cene so tako
nizke, da niti na trgu v mestu h ne dobite nižjih, v Poleg trgovine Anton Godina )i in Chas. Starmana je v soboto 1, otvoril grocerijo in mesnico Mr.
>	Ludwik M a n d e 1, sin ugledne n družine Mandel, ki imajo groce-3- rijo in mesnico na 14*0. cesti, a Rojak je tukaj rojen in poln tr-5- govsksga duha. Njegova govo-li rica v slovenščini je pristna in e, skoro ne bi se verjelo, da je te-
>	mu tako, dokler ga vsak sam n< ie sliši govoriti. Trgovina je bila o, renovirana in opremljena z naj-e- modernejšo opremo. Ličnost in m v njej snaga ima prikupljivo li-.n |ce in vabljiv značaj. Mladi tr-'o govec, naučen tega posla pri svo-jj ji materi in očetu, je zelo vlju-r- den in postrežljiv rojak. Od-0. prtija njegove trgovine je poka-
zala,, da je v naselbini zelo pri-
do danes še vedno poseduje to , odgovorno pozicijo. Kot glavni h uradnik organizacije je zelo ve- ' sten in pošten funkcijonar, ter priljubljen pri splošnem članstvu. S. pridnimi rokami in poštenim delom si je ustvaril lepo premoženje, ter si sezidal krasno hišo na .zgoraj omenjenem prostoru. V njegovem poslopju je več najemnikov, ki jih je v očigled naše publike vredno omeniti. Prvo podjetje, ki je najemnik v poslopju in ima okupiran vogalni lokal je vsega zaupanja vredna podružnica North American Trust Co. v kateri uradujejo poznani rojaki: Mr. M. Grdina, kot ravnatelj podružnice, Mr. F. Drašler, kot blagajnik in Mr. R. Breskvar, kot knjigovodja. Vsi trije so izvrstni fantje, polni dobre volje in najboljše poštene postrežbe svoji klijenteli. Krasni lokali in v njej pošteni, vljudni uradniki, prisvojijo si naklonjenost vsakogar, kdor se na nje obrača. Tudi javno slovensko življenje beleži veliko aktivnost teh uradnikov. Kdo je boljši režišerski dramatik, kakor je naš priljub-1 ljeni M. Grdina. Mr. Drašlerja ■ smo tudi že velikokrat videli, kako se spretno suka po drama-! tičnih odrih. O delu teh roja-t. kov bi se dalo napisati mnogo, i čeprav so v življenju podobni 1 dišečim vijolicam pod grmom,
-	ki ne vpijejo, da bi jih potnik
-	videl in občudoval, če bi mi l Slovenci imeli povsod tako re-
prezentacijo v javnih prostorih in lokalih, kakor jo imamo v , North American Trust Co., bi i z zanosom se potrkali na prsa, > da smo narod, ki ima sto pro-. centno civilizacijo na narodnem ( gospodarskem, kulturnem in so->• cialnem polju. Lepa vabfa na . zeleno travo ni dejstvo, s kate-t rim bi se moglo reči, da je tudi . paša okusna. Velike obljube, . malo sadu, in male obljube go-. tov, obilen in okusen sad. Da je . temu tako, ve sedaj že marikdo, e toda iz pajkovih mrež se je uje-j ti muhi težko izkopati. Kar vam a uradniki pri North American i Trust Co. obljubijo, tudi gotovo , izpolnijo in vaš denar je takoj . izplačljiv brez vsakih formular-,j jev na daljšo negotovo dobo, p Vaš denar vsak čas lahko dvig-
AUGUST F. SVETE K
FUNERAL DIRECTOR
zalevska. Od tega malega mesta dalje je bilo vedno več strahovitih razvalin, ki predvsem označujejo pohod tatarske vojske. Nižnji Udinsk je zadela ista usoda. Tatari, ki jih je bilo okoli 50,000 mož, so ga bili že zapustili in odšli, da zavzemo prve postojanke pred Irkut-skom. V najkrajšem času bi jim imele slediti tudi emirjeve čete.	#
Tak je bil položaj v tem trenutku — izredno resen za ta popolnoma osamljeni del vzhodne Sbirije in za maloštevilno posadko v njenem glavnem mestu.
Mihael Strogov je torej zvedel, da je pred Irkutsk odšel tretji oddelek Tatarov, ki naj bi se v kratkem združil z glavno vojsko, ki sta ji poveljevala emir in Ivan Ogarev. Obleganje in zavzetje Irkutska je bilo potemtakem samo še vprašanje časa — morda zelo kratkega časa.
Lahko je umeti, kakšne misli so se Mihaelu Strogovu podile po glavi!
Kdo bi se čudil, ako bi mu bil upadel pogum in bi bil obupal? Toda ne! Njegove ustnice so venomer ponavljale samo besede: (Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl novo konfekcijsko trgovino na
1045 E. 79th ST.
Danes dobi vsak, ki kupi en kvort sladoleda za 30c, en kvort sladoleda zastonj. To velja samo za soboto 14. maja.
Pri nas dobite tudi vsak dan "double-header" sladoled za 5c, enega pa za 3 cente. To je v trgovini na 1435 E, 55th St.
Ako kupite eno steklenico mehke pijače za 5c, dobite eno steklenico zastonj. To velja samo za nedeljo 15. maja.
Se priporočam
GORENC CONFECTIONERY 1045 E. 79th St.
Lepa farma naprodaj
obstoja iz 43 akrov; 6 akrov gozda, 10 akrov fine trte. Vse dobro obdelano, v hiši, hlevu in šupi je elektrika in voda. Mnogo sadnih dreves, kokoši, konji in vse potrebno orodje. Farma se nahaja pol milje južno od Unionville, O. na Lake county Rd. Proda se po j ako zmerni ceni. Vprašajte osebno ali pišite na Mrs. Mary Campbell, Lake county Rd., Unionville, O.
(114)
Stanovanja se oddajo
eno po tri sobe, eno po štiri sobe, eno pet sob. Jako poceni rent. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(xl00)
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 ULMEIt BUILDING
Zvečer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba St. 7 Tel. HEnd. 5195
Ob Bredah ivečer na 837 E. 237 th St., Euclid, O.
Tel. KEnmore 4468
Tel. CHerry 3982
POSLOVENIL DR. A. R.
POSEBEN POLETNI IZLET
JUGOSLAVIJO
I DR. J. V. ŽUPNIK I
1 zanesljiv zobozdravnik U
Mnogo let na Istem mestu. |fj St. Clair vos. 62. ccste. || Vhod samo iz 62. ccste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO ||
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
»A1
NA NAJHITREJŠEM EKSPRESNEM . P A It NIK U /i CUNARD / ^
CEMENTNA DELA
garantirana na lahka odplačila
A. MALNAR
1119 Addison Rd.
ENdicott 4371
LINE
/	Odpluje
iz New Yorka preko Cherbourga
Točna postrežba! The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RI». (§),
Stari Ciinperraanovl prostori /SV
IlEndcrson 5798	/gJ
FRANK ARKO, zastopnik ^
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu, Boba žt. 10.
6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMČENO
ženska išče delo
za hišna opravila. Vprašajte na 1129 Addison Rd.	(115)
Naprodaj je
oprema za mesnico, ali se pa tudi da v najem. Samo $55.00 rent na mesec. Mesnica prodaja vse za gotov denar. Vprašajte na 608 E. 185th St.	(114)
24. JUNIJA
pod osebnim vodstvom —
Mr. M. Ekerovicha,
znanega uradnika Cunardo-vega nenvyorskcga urada, ki vc, kako sc je treba brigati za potnike, da je njihovo potovanje na vodi in na kopnem prijetno in brezskrbno.
* Rusija je odprla posebno šolo, kjer se vzgajajo voditelji za turiste.
MALI OGLASI
Naprodaj je
slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153.
(X)
Slovenska šivilja
se priporoča slovenskim ženam in dekletom za izdelavo modernih oblek. Ravno sedaj smo dobili lepe, najnovejše vzorce. Jako poceni.
Ivanka Marinček
975 E. 74th St. (114)
Totniki bodo zapustili Pariz na posebnem vlaku, ki jih bo vedel brez presedanja naravnost v Jugoslavijo, tako da bodo samo eno noč na vlaku.
Udeležitev razvitja zastave
članice podružnice št. 10 S. ž. Z. se udeleže korporativno blagoslovljenja. zastave podružnice št. 32 v Euclidu. Zbirajo se ob eni uri pred Slov. domu na Holmes Ave.
Naznanilo
Članicam podružnice št. 25 se naznanja, da se naša podružnica udeleži slavnosti podružnice št. 32, in sicer korporativno, ob priliki blagoslovitve nove društvene zastave. Zbirališče je pri cerkvi sv. Kristine na Bliss Ave. ob 2. uri popoldne. Pozdrav — tajnica.
V najem
se da hiša, sama za sebe, 5 sob, nanovo dekorirana, pralnica, gorka voda. Prav poceni. Rav-notam se odda tudi štiri sobe v najem. Vprašajte na 1007 E. 63 r d St.	(116)
Priletna ženska
bi rada dobila delo za gospodinjstvo ali samo za nekaj dni v tednu. Je pripravljena za vse. Vprašajte na 999 E. 64th St. ___(116)
Naprodaj je
dobroidoča "Beauty Shoppe," rent samo $18.00 mesečno. Vprašajte na 1262 E. 71st St. (115)
POSEBNOSTI ZA "DANES
14. MAJA Gold Cross mleko,
4 kante za........25c
Soap chips, 6 funtov za 27c Campbells Pork and
Beans, 3 kante____17c
Makaroni, funt,......6c
Čebula, 3 funte za____10c
Velika stek. catsup,
14, unč, 2 za......19c
Butter-cup cookies,
2 funta za........25c
Kanta črnega popra, . 10c funt sladkorja zastonj Se vljudno priporočamo slovenskim in hrvatskim odjemalcem.
A. PRIJATELJ 1192 E. 61st St. [ Tel. HEnderson 7512.
CJcna vsem tiketom znižana za
S tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, znancem prijateljem žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni vedno preminil najin edini in nadvse ljubljeni sinček
Prcskrbite si prostor takoj. Vprašajte vašega lokalnega agenta ali
Louis Meglich
Bojen je bil v Clevelandu dne 9. aprila, 1923, ter umrl 29. aprila, 1932, ob 6. uri zjutraj. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti na pokopališče Kalvarija.
V dolžnost si štejeva, da sc na tem mestu iskreno zahvaliva vsem darovalcem krasnih vencev, ki so jih položili na mrtvaški oder ranjkega ter s tem izkazali svoje sočutje. Prisrčno sc zahvaljujeva tudi vsem onim, kn so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Izraz najine prisrčne zalivale naj sprejmejo vsi, ki so ga prišli kropiti ter oni, ki so čuli pri njem za časa, ko je ležal na mrtvaškem odru in. vsi, ki ste ga spremili na pokopališče k večnemu počitku.
Iskreno se zahvaljujeva vsem za vse, ki ste nama na en ali drugi način kaj dobrega storili in naju tolažili ob dnevih žalosti. Končno lepa hvala Grdina in Sinovi pogrebnemu zavodu za spretno urejen pogreb.
Ti pa, ljubi sinček, sladko spavaj in lahka naj Ti bo hladna zemlja! — Žalujoča ostala:
v najem
se da stanovanje, tri sobe in kopališče. Na 6737 St. Clair Ave. Vpraša se na 6925 St. Clair Ave.
(May.ll.14.18.21.)
1022 CHESTER AVE CLEVELAND, O.
SLOVENSKA BR1VNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE.
Naprodaj je
dobroidoča konfekcijska trgovina, ali se pa da v najem. Jako pripravno za Slovenca. Vprašajte takoj na 6709 St. Clair Ave.	(115)
V najem
se da čedno stanovanje, 5 sob, kopališče, garaža. Mirni družini, jako poceni. Sprejme se tudi ženska, ki bi opravljala hišna dela za hrano in stanovanje. Za podrobnosti vprašajte na 14610 Aspinwall Ave.	(115)
Moderno stanovanje
obstoječe s šest sob, parna kurjava, klet za sebe, vse udobnosti, se da v najem. Najemnina $30 na mesec. Vprašajte na 16725 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1350.	(115)
LOUIS in GEKTHUDE MEGLICH, starši.
Cleveland, O., 14. marca, 1932.
Poslužite se domačega podjetja, ki je v resnici tudi pripoznano kot
4	NAJVEČJI, NAJBOLJ MODERNI FOTOGRA-
5	I IČNI ATELIJE V DRŽAVI OHIO owyLj u&f
Odprto vsaki dan. 'On o*	Ob nedeljah odprto od 10. zjutraj do 4. popoldne
BUKOVNIK STUDIO
6405 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEnderson 5013

NE ODLAŠAJTE VEČ!
Ako želite potovati v staro domovino udobno in v prijetni družbi, tedaj se takoj priglasite za skupno potovanje na parniku
BEIIENGARIA
ki odpluje iz New Yorka dne 15. junija. Cene; kartam so zelo znižane . . . parnik eden izmed največjih . . . velike prostorne kabine . . . razne ugodnosti za potnike . . . August Kollander spremlja potnike od Clevelanda do Ljubljane . . . nikakih nepri-lik z prtljago . . . nobenih skrbi z potnimi listi . . . nikakih stroškov v New Yorku . . .
Nikar ne skrbite
radi oddaljenosti. Ne glede, od kje se nas pokliče, naša postrežba je hitra in vestna.
Naša moderna vozila in drugi posebni pripomočki za opravljanje dela na rasadaljo, nam to omogoči. Milje pomenijo pri nas miunte. Če se nas pokliče iz večje daljave, ne računamo za lo nič več.
Zglasite se takoj pri
PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS
AUGUST KOLLANDER COMPANY
(Prej J. L. Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
478 EAST 152 ti2 ST.
KEna\ore 20I6
Društvo Svob. Slovenke št. 2 S. D. Z
PRIREDI
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 14TH, 1932
NAŠI LJUDJE (Nadaljevanje iz druse strani)
Ce kakšnega rojaka želodec opominja, kadar bo hodil okrog banke, trgovin ali po drugih potih, po Collinwoodu, naj se oglasi pri rojaku škoda in gotovo bo najboljše postrežen v okusnih jedilih in najboljši pijači, človek si zaželi včasih kratkočasja in sicer na kakšni lepi in prijateljski igri. Stopite v takem slučaju v biljardnico in v njej boste našli rojake, ki bodo z vami čas delili v pošteni igri. Tudi ta je naš rojak in vreden, da ga priporočamo.
Poleg omenjenih trgovcev so najemniki v hiši Jos. Kmetta neki Carlo Riga, ki se ukvarja z čiščenjem in likanjem oblek, ter zobozdravnik Mr. Mala d i in zdravnik Dr. Braum. Poleg svojega obširnega stanovanja ima v hiši tudi druge najemnike, s katerimi živi v najlepšem sporazumu.
Jos. Kmett je član posvetovalnega odbora naše slovenske banke, North American Trust Co. Ce je vaša vloga na drugi banki in želite, da isto prenesete na slovensko banko, zaupajte se Kmettu, ki ga vsi dobro poznate, kot poštenjaka in on vam bo gotovo dobro svetoval, kar bo v vašo korist.
Dobra in pridna ženica, rojena Fani Korošec v Čatežu na Dol. mu je rodila deset otrok, od katerih jih živi še osem. Poročila sta se v letu 1898. in vzgojila svoje otroke v močne fante in lična dekleta. Sin Frank la-stuje svojo mehanično delavnico za popravilo avtomobilov na 15806 Waterloo rd. Kakor ga avtomobilisti hvalijo, je eden najboljših ekspertov na vzhodni strani mesta. Cene so nizke ter Postrežba podnevu in ponoči ob vsakem času in na vsako ra-zda-ljo. Kadar se prime vašega avtomobila vrtoglavost in vam noče po mislih operirati, potem s Polnim zaupanjem pokličite v garažo po našega rojaka Mr. Frank Kmetta, ki ji bo že hudomušnost izbil iz motorja. Pod-Pirajmo našega mladega obrtnika!
Prihodnji teden se bomo seznanili z drugimi trgovci, obrtniki in rojaki v naselbini, čas za časom in prišli bodo vsi gotovo na. vrsto.
Joško Penko,
zastopnik Ameriške Domovine.
Mali Lindbergh, kakor je zgledal takrat, ko so ga Volozili v posteljo, iz katere so ga odnesli banditi.
Nikolaj in Nad j a sta natanč- 1 no pregledala vso okolico in Mi- J haelu Strogovu sporočila svoje .j vtise. Treba se je bilo odločiti, c Ako bi bilo mesto prazno, bi se mogli skozenj peljati brez ne- i varnosti, ako pa bi bili v njem 1 Tatari, bi se mu morali izogniti. S "Peljimo se previdno dalje!" s je dejal Mihael Strogov.
Prevozili so še eno vrsto. c "To niso oblaki, ampak to je t dim!" je vzkliknila Nadja. "Dra- l gi brat, v mestu gori!"	r
To je bilo, žal, vedno bolj oči- « to. Med dimom so se že prika- i zovali ognjeni zublji. Proti ne- I bu se je valil vedno gostejši dim. č Nikjer pa ni bilo opaziti kake- s ga begunca. Verjetno je bilo torej, da so požigalci mesto na- s šli prazno in so ga zato zapalili. 1" Ali so ti zločinci bili Tatari? Morda pa so ga zažgali Rusi na i povelje velikeg^kneza ? Ali je ^ carska vlada hotela, da od Kras- r nojarska dalje emirjeva vojska ne najde drugega kot prazna mesta ,trge in vasi?? Kaj naj stori Mihael Strogov? Ali naj se L ustavi, ali naj nadaljuje svojo t pot?
Odločiti se ni mogel. Resno je pretehtal vse razloge, ki so bili " za in proti, in mislil, da Tata-rorn ne sme priti drugič v roke, ž naj bi bilo potovanje po stepi, . kjer ni nobene poti, še tako te- r žavno. Svetoval je torej Niko- f laju, naj krene s ceste in se le v \ skrajni sili povrne nanjo šele onstran Nižnjega Udinska. V tem je nenadoma na desni strani počil strel. Krogla je zažvižga- r la in1 konj, ki je bil vprežen v ki- i bitko, se je smrtno zadet zgru- S dil na tla.	1
Istočasno je kakih dvanajst i jezdecev planilo na cesto in ob- c kolilo kibitko. Zgrabili so Mi- c haela Strogova, Nadjo in Niko- t laja, preden so se zavedli, in jih ■ naglo odvedli proti Nižnjemu Udinsku.	s
Nepričakovani napad ni spra- 1 vil Mihaela Strogova iz ravno- * težja. Ker svojih sovražnikov 1 ni videl, niti. ni mislil na to, da 1 bi se branil. A tudi sicer bi te- ( ga ne bil poskušal. To bi pomenilo toliko, kot siliti v smrt. Ker pa ni mogel videti, je skušal vsaj poslušati, kaj so napadalci ] govorili med seboj.
Po njihovem jeziku je spoznal, da so Tatari. Iz njihovih pogovorov pa je posnel, da spadajo k sprednji straži tatarske 1 vojske.	1
Iz odlomkov, ki jih je Miha- 1 el Strogov slišal takrat in pozneje, se je dalo ugotoviti sledeče:
Vojaki, ki so ga napadli, niso spadali k vojski kana Feofarja, ki se je mudil še onstran Jeni-seja, ampak k tretjemu oddelku, ki je bil sestavljen predvsem iz kokanskih in kunduških Tatarov in ki se je imel v kratkem združiti z njegovo vojsko v ir-kutski okolici.
Da se posreči vpad v vzhodne pokrajine, je po nasvetu Ivana Ogareva ta oddelek vdrl v se-mipalatinsko pokrajino in se južno od Balkajškega jezera pomikal dalje ob vznožju altajske-ga pogorja. Vodil ga je neki častnik kunduškega kana. Ropajoč in požigajoč je dospel do zgornjega Jeniseja. Ta častnik je slutil že vnaprej, da bodo umikajoči se Rusi v Krasnojarsku uničili vse brodove, kakor jim je bilo ukazano. Zato je poslal znatno število ladij po reki navzdol, da bi jih kan Feofar mogel rabiti za prevoz ali pa kot gradivo za most na čolnih. Nato se je s svojim oddelkom obrnil po dolini Jeniseja navzdol in prišel na irkutsko cesto blizu Al-
VELIKO PLESNO VESELICO,
V SOBOTO, 14. MAJA 1932, V SPODNJI DVORANI S. N. D.
Jack Zore godba	10 "door prizes"	Vstopnina 50c
Mici Ko min, hči. Frank, John, Ignac, bratje; Mary Koprivec, sestra V starem kraju zapušča mater Marijo Komin.
Cleveland, O., 14. maja, 1932
BnmMMmmTTTmmTn^
MARIJA KUMIČIČ:
Zle slutnje
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
"Gospodar, oprostite moj i i drznosti, a pomislite, da vam že petindvajset let služim zvesto in pokorno. V prvih letih detin-stva sem čuval nad vami, kasneje sem učil vaše šibke ročice mahati z mečem, bil sem ob vaši strani, ko so prve sovražnikove strelice sikale okoli vas. Kaj naj vam tedaj rečem?? Ljubim vas, kakor rodnega sina. A nekaj časa sem ne morem vsako vaše početje gledati brezbrižno. Nezaupnost, se krade v moje srce. Vidim — oprostite — vaše poti so temne, povsem mračne. To me grize ... Na vašem čelu se odražujejo tuje, nepoznane misli ... O čem razmišljate? Je li v resnici cilj vseh vaših misli samo slava Republike?"
"Sumnjičenje tedaj!" skoči Malipiero ter naglih korakov stopi k oknu, kjer se zagleda v modrikasto-črno površino kanala. "Tvoja bojazen, Fa,zzaro, te navdaja s takimi mislimi. Starec, ne daj, da te zastrupijo. Predvsem zaupaj meni! Sramuj se! Vsa Venecija postavlja svoje nade vame, edino ti mi ne zaupaš! Samo ti me sumničiš!"
"Samo jaz? Mar vaša jasnost to tako dobro ve?" vpraša Fazzaro s pritajenim glasom, "že nekaj časa sem krožijo vsakovrstne vesti. Vsakovrstni dvomi se spreminjajo v glasen izraz."
"Vesti? Dvomi?" se okrene Malipiero k staremu vojščaku, kateremu se je brazgotina v svetli luči še bolj porudečila. Prime ga krepko za zapestja, oči mu bliskajo plamene, a žile na čelu so mu nabrekle ko koro-bači. "Kdo si upa sumnjačiti mene? Govori, kar veš!" sikne preteče skozi zobe Malipiero.
"Gotovega ne vem, prisegam !" odvrne Fazzaro. "Ni potreba, da mi takoj polomite kosti. Nisem več otrok, pa z razmišljanjem in opazovanjem pridem do vsakojakih zaključkov. Ladja je pred več tedni odplu-la. Kam? Najprej sem mislil, da pošiljate kako važno in tajno vest našim zaveznikom. Turški paša pa je usidran pred Krfom. Kaj ko bi padla naša ladja v njegove pesti?"
Malipiero izpusti Fazzarove roke, oholo dvigne glavo, pomeri ga od nog do glave pa pravi: "Da te ne poznam kot najzvest-nejšega služabnika, bi tvoj jezik občutljivo kaznoval! Ponavljam, čemu se mešaš v moje posle?"
"Skrbi me, ker slutim zlo. Bojim se za vašo srečo, gospodar!" pravi prisrčno Fazzaro.
Malipiero ga potreplja po rami in reče: "Lepo, starec, zelo lepo! Vendar pusti vse te skrbi meni. Spomnil si me svojega dolgega službovanja. Boš li tudi Republiki služil tako zvesto in pošteno, kakor služiš meni?"
"Prisegam," pravi svečano Fazzaro.
"Da, topoglavi republikan-ček," se nasmehne Malipiero. "Hočem, da me razumeš: s svojim molkom boš koristil samo Veneciji. Ako pa govoriš, verjemi mi, lahko zanetiš ogromen požar. Tedaj ... ti nisi prenesel nobenega lista?"
Fazzaro se je prestopil, nato se oprezno ogledal ter dejal neodločno: "Hm, ne razumem."
"Zaupaj mi!"
Staremu vojniku se je nagr-bančilo čelo, zagledal se je v tla, a naenkrat dvigne glavo ter pogleda svojemu gospodarju naravnost v oči. Pogleda sta se srečala.
"Bodi vaša, zaupam vam, zaupam, kakor samemu sebi."
"Tako je prav! Ti nisi na ono ladjo ponesel nobenega lista?"
"Nisem."
"Mar ti veš, da je tvoj gospodar kam poslal kako ladjo?"
"Ne vem."
"Tako je prav! Venecija ti bo hvaležna, a nekdaj boš lahko s ponosom rekel o sebi: Kraljici morja sem pomogel, da se je ovenčala s krono!"
"Gospodar, ali morete na to priseči?"
"Tako mi vseh svetnikov, neverjetni tovariš! Pod vsakim krovom, na katerem stoji grb Venecije, služiš Republiki!"
Fazzaro zamišljeno klone z glavo in pravi: "Bog dodeli, da bi bilo tako! Vendar ono z ladjo je vsekakor nekaka zapletena zadeva, vaša svitlost, a odkar je odplula, stoji moja glava nekako slabo med rameni."
"Čvrsto jo drži, da se ti ne zakotali na tla. Nenadomestljive izgube se le težko prenašajo v današnjih dneh!" porogljivo ubode Malipiero. "Smrt je odvratna družica, ker kvari človeku najslajši užitek."
Stari Fazzaro je prezirno strnil ramena ter odgovoril: "Vaša milost me od danes naprej na bo smatrala bojazljivcem. Ako se gre za pošten boj, evo me, pa tudi te rane nisem dobil na begu. A te tajne zadeve, uro-te, in tajno snovanje načrtov, k ije dandanes na dnevnem redu v vseh palačah — vse to me stresa groze."
"Verujem ti," je dejal Malipiero ter potrepljal Fazzara. "Grozote pa si se nasesal z materinim mlekom, ko je v strahu pričakovala tvojega očeta z krvavih bojnih poljan v Nemčiji. Čuj me, dobri moj Fazzaro. Pri nas ne zadostuje samo zvestoba, pač pa moramo zvijačnost z zvijačnostjo, hlinbo s hlinbo zbija-
ti. Tako želi naš narod. Mnogi smatrajo velikim zvijačnostim, ako nabrusijo meč. Tvoja vest pa bodi pomirjena, ker ti po-novnom zatrjujem: kar je bilo storjeno, je bilo storjeno edino-le v dobrobit Republike!"
Niti po tej razlagi se Fazzaro ni umiril. Omahoval je nekaj časa, a se nato osrčil.
Za dobrobit Venecije? Tako ste dejali, gospodar. Vendar . kaj ko bi bil svet desetorice drugih nazorov? Mislim, kakor sem vam že povedal, da v zadnjem času s precejšnjim nezaupanjem pazijo na vaše korake." '
"Na moje korake?" se začudi Malipiero. "A kdo dela to? Kdo stopa za mano?"
"Carmagnola."
"Ta nepridiprav?"
"Danes zvečer je bil čudno zavit pri naših vratih. A jaz sem ga spoznal. Povpraševal je po tem in onem, a med tem tudi, kam vas odvaža tUko pogosto v mraku vaša gondola."
"Vsekakor hvalevredna znati-željnost! A ti, ti si mu seveda povedal resnico!"
"Seveda," se nasmehne Fazzaro. "Pošalil sem se ter mu dejal, da gre-vaša milost nastavljati mreže na prepovedana mesta, a od časa do časa tudi slikal lagune v mesečini."
Malipiero se zadovoljno nasmeje ter poda starcu roko: "Dobro si odgovoril spletkarju. Ne morem trpeti, da me kdo opazuje, pa najsi bo kdorkoli. Sedaj pa idi, starček, želim biti sam. Jutro bo razpršilo tvojo bojazen in razvedrilo tvoje misli, kakor prežene solnce meglo vrh morja. Samo še eno vprašanje: jeli zlatar Zacconi skoval oklep, ki sem ga naročil pri njem?"
Fazzaro se prikloni, zadovoljen smehljaj preleti njegovo lice, ter pravi: "Pred kako uro ga je prinesel mojster sam. Prava umetnina! še nikdar nisem videl lepšega! Noben meč, nobeno bodalo ga ne predre. A tako je lahak, kakor bi bil svilen."
"Dobro, pripravi mi ga jutri.'1
"Gospod, kakor zapovedujete."
Prvi samomorilec potom radio aparata
Chicago, 12. maja. 'Phil Harris ki je bil že poldrugo leto brez dela, se je včeraj sam umoril potom radio aparata. To je prvi "radio samomorilec." Harris je zvezal elektrode z žicami, ki vodijo v radio aparat, se vsedel na stol pred radio aparatom, prijel za elektrode in odprl električni tok. Bil je na mestu mrtev.
Vesela novica
Pred nekaj časom smo oblju bili našim številnim prijateljem v Clevelandu, da bomo dobili PROSTE vize in potne liste za naše potnike. Danes nas veseli naznaniti, da nas je pred nekaj dnevi jugoslovanski kon-r zul iz New Yorka obvestil, da se je dovolilo proste vize in potne liste za vse člane Jugoslovanskega turističnega kluba. Tako smo v stanu vam nuditi sledeče:
PROSTE VIZE IN POTNE LISTE
50% POPUSTA NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH
4-5% POPUSTA NA VLAKIH IZ CLEVELAND A DO NEW YORKA IN NAZAJ
(Round Trip $22)
Round trip vožnja na parku Mau.retania, od Cunard črte, do Ljubljane in nazaj do New Yorka za naš izlet je samo $145.00. Absolutno nobenih drugih stroškov ni za naše pot nike.
Mr. J. B. Mihaljevich bo šel z izletniki iz Clevelanda do Ljubljane in nazaj. Posebno pozornost se bo dalo družinam z otroci.
Mihaljevich Bros.
Steamship Agency
6201 St. Clair Ave.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da se je Vsemogočnemu dopadlo, da je poklical k sebi našo drago ženo in mater ter sestro
Mary Novinc
(rojena Kumel)
in sicer dne 23. aprila. Pogreb se je vršil dne 27. aprila iz cerkve Marije Vnebo-vzete na sv. Pavla pokopališče, kjer smo jo položili k večpemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu najlepše, zahvalijo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti drage pokojnice in sicer: Družina F. Kumel, družina A. Tekavčič, Mr. in Mrs. J. Kovačič, družina F. Marinčič, družina J. Breskvar, Mr. J. Straus, družina F. Intihar, Mr. in Mrs. M. Pakish, Mr. in Mr. M. Šega, družina J. Slapnik, družina C. Godich, družina J. Bukovnik, Mr. E. Simms, Mr. in Mrs. J. Novinc, Mr. in Mrs. T. Rossman, Mr. in Mrs. A. Novinc, Mr. in Mrs. L. Novinc, Mr. A. Novinc, Mr. F. Novinc, družina J. Novinc, družina L. Prijatelj, Mrs. K. Rossman, Slov. Zad. Zveza, društvo sv. Jožefa, št. • 169 KSKJ, društvo Srca Marije, Podružnica št. 10 Slovenska Ženska Zveza in Oltarno društvo ter Slovenski Dom na Holmes Ave.
Za sv. maše so darovali: Mr. J. Novinc, Mr. in Mrs. F. Novinc, Mr. in Mrs. F. Turk, Mr. in Mrs. J. Mestek, Mr. J. Koncilja, Mr. in Mrs. J. Kožel, Mr. M. Dremšek, Mr. in Mrs. J. Perme, Mr. in Mrs. F. Cerček, Mr. M. Smoltz, Mr. in Mrs. Strnad, Mrs. A. Prijatelj, Mr. in Mrs. F. Germ, Mr. in Mrs. Kmett, Mr. in Mrs. Juvan, družina Recher, Mrs. M. Topolki, Mrs. Papeš, Mr. in Mrs. Mausar, Mr. in Mrs. Bradač, Mr. in Mrs. F.'Dolšak, Mr. in Mrs. J. Zalar.
Najlepša hvala tudi vsem, ki so dali brezplačno svoje avtomobile v poslugo. Hvala tudi vsem, ki so prišli kropit pokojnico ter jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi čast. g. Rev. Hribarju za ganljive pogrebne obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb. Še enkrat hvala vsem!
Ti, draga, nepozabna žena, mati in sestra, počivaj mirno in pokojno v naročju matere zemlje, dokler se ne snidemo gori nad zvezdami! — Žalujoči ostali:
Charles, soprog.
Joseph, Charles, Rudolph, Edward, Frank, sinovi; Frances, Cecilia, Mildred, hčere.
Frank Kumel, brat.
Cleveland, 0., 14. maja, 1932.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 14TH, 1932
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim .srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je neusmiljena smrt pretrgala nit življenja dragemu očetu in ljubemu bratu
JOSEPH KOMIN
Bil je zadet od avtomobila ter preminul 31 marca, 1932. Položili smo ga v hladni grob 5. aprila, 1932 na Calvary pokopališče.
Posebna hvala Mr. John Ladiha, Mi's. Frances Zlatorepec, Mrs. Sophie Mlakar, Miss Mary Arko, ki so nam bili na razpolago in nam šli na roke v vseh ozirih za časa, ko je ranjki ležal na mrtvaškem odru.
Iskrena hvala vsem, ki so podarili krasne vence ali cvetlice na krsto pokojnega in sicer: družina Anton Koprivec, družina John Komin, družina Frank Komin, družina Ignac Komin, Mr. in Mrs. Nick Sekolič, družina John Boldan, družina Frank Sterle, družina Anna Klančar, Mr. in Mrs. Rudy Smerke, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, družina John Ladiha, družina John Smerke iz Collinwooda, družina John Klančar iz E. 64th St., družina Mary Hrastar iz E. 76th St., Mrs. Agnes Zalatel, Mr. in Mrs. Frank Zalatel Jr., družina Rudolph Župančič, družina Joseph Bregar, družina Jim Walter, Mr. in Mrs. Frank Ferko, Neimenovana družina iz Newburga, družina Anton Pevec, družina John Ren ko, družina Joe Mlakar, družina Anton Slamik, Mr. in Mrs. Frank Zgonc iz E. 7 6th St., družina Ignac Slapnik, Lovsko društvo sv. Evstahija, društvo Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ, Employees of the East 26th St. Engine House, Boilermakers of Collinwood Engine House New York Central.
Za darovane svete maše se iskreno zahvaljujemo sledečim: Mr. in Mrs. Frank Komin, družina Ignac Komin, Mr. Anton Koprivec, Mr. Frank Koprivec, Alice Komin, Louise Komin, Christine Komin, Mr. in Mrs. John Komin Jr., Mrs. Elizabeth Komin, Mr. Joe Komin, družina Roy nick iz Forest City, Pa., družina Matt Komin iz Forest City, Pa., družina Anna Komin iz Forest City, Pa., družina Theresa Kutar iz Forest City, Pa., Mr, in Mrs. Bill Matt, družina John Boldan, družina Anna Klančar, družina John Ladiha, družina Neža Perko iz Newburga, Neimenovana družina iz Newburga, družina Anton Grdina Sr., družina John Klančar iz E. 64th St., Mr. Frank Boldan, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, družini] Rudy Zupančič, družina Anton Pevec, družina Philip Widigoj, družina Anton Mah iz Perry, O., družina Amigoni, Mr. in Mrs. Rudy Smerke, družina Vidigoj iz Turney Rd., družina Martin Smerke, družina Jerry Glavač, družina Louie Glavač, Mr. Ignatius Zalatel Sr., družina Jerry Humar, Mrs. Mary Makovec, družina Frank Tomic, družina John Marolt iz E. 77th St., družina Anton Tomšič, družina Žužek iz St. Clair Ave., Mr. in Mrs. J. Sušnik, družina Jalen iz E. 76th St., Mr. in Mrs. Joseph Vidic, družina Grgetič, družina Frank Lovko iz Stannard Ave., Louis Gliha, Mrs. Mary Peterlin, družina Joe Chandek, družina Seršen, družina Koren, družina Zigavec, družina Jeraj, Mr. in Mrs. Matt Ivane, Miss Marie Mihalič, Mr. Matt Hribar, družina John Hribar, Miss Mary F. Secolič, Miss Martha A. Secolič, Mr. in Mrs. George Kalčič, Frank Mullec, družina Joe Zupančič iz E. 73d St., družina John Zakrajšek iz E. 74th St., Mrs. Mary Glickei*, Mr. in Mrs. Ignac Terbič, družina John Jakšič iz E. 67th St., Anna Kališek iz E. 156th St., Frank Meserko, družina Joe Pečjak, družina Gozdinski, Frank Kovach od Collinwood Dry Cleaning, From E. 76th St. Children, Neighbors of E. 76th St.
Lepa hvala vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba: Joe Komin iz E. 72d St., Mr. John Ladiha, Mrs. Frances Zlatorepec, Mr. John Zupančič, Mr. John Renko, Mr. John Šile,' Mr. John Marolt, Mr Andy Korošec, Mrs. Frances Bučar, Mr. John Škvarca, Perko iz Newburga, Mr, John Hribar, Mr. Jim Gavaghan, Mr. John Klančar, Mr. Anton Kotnik, Mr. Frank Kosich, Mr. Frank Prijatelj, Mr. Milan Kezele iz Barbertona, O., Mr. Joe Tekaučič, Mrs. Mary Makovec, Mr. John Možina, Mrs. Helen Simončič, Mr. Anton Mah W Perry, 0.
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so čuli ob krsti ranjkega m vsem, ki so se udeležili pogreba in so ga spremili k večnemu počitku.
Posebna hvala Mr. Matt Komin in Mrs. Matilda Rojnik, ki sta prišla sem iz Foi-est City, Pa. in se pogreba udeležila. Hvala lepa nosilcem krste, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče in sicer: John Vidigoj, Louis Glavač, Jerry Glavač, Rudy Smerke, Rudy Zupančič, Anton Pevec.
Prav iskreno se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede ter za ganljiv govor v cerkvi. Ravno tako se lepo zahvaljujemo Rev. B. J. Ponikvarju in Rev. Andrew Andrey za njih asistenco. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi, ki so vse tako lepo uredili, in za lepo vodstvo pogreba.
. Ti pa, preljubljeni in nepozabljeni oče in brat, tako nagloma in brez vsakega slovesa si nas zapustil in moraj oditi v hladni grob. Bridka je bila ločitev ker Te je zalotila smrt tako nepričakovano. Toda spomin na Tebe bo ostal za vedno v naših srcih. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
1871
1932