> SEPTEMBER X T Egldij g 2 S Stefan kralj 3 C Sabina 4 P Rozalija * 5 3 Lovrenc Just. 6 N 14. pobink. H P Delav. praz. ® 8 T Mali Šmaren 8 3 Peter Klaver 10 0 Nikolaj 11 P Protna in Hiac. 12 3 Src Marijino is N 15. pobink. 14 P Povi. sv. Križa 16 X Mati 7 žal. @ IKANSKI SLOV PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI Geslo: Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 178. CHICAGO, ILL., SREDA, 9. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 9, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Trije značilni g father Coughlin, Lemke in predsednik Roosevelt imeli govore te dni. — Coughlinov govor je bil poln napadov proti Rooseveltu, Lemkejev bil neutemeljeno natolcevanje, dočim je Roosevelt govoril pomirljivo in . apeliral na razum. POGAJANJA ZA NEVTRALNOST Chicago, III. — Tekom praznikov je imelo tukajšnje ljudstvo priliko slišati tri omembe vredne govore. Dva sta se vršila v tukajšnjem Riverview parku, eden pa je Prišel iz Washington a, iz Bele hiše. V nedeljo je imela Svoje zborovanje v Riverview parku Father Coughlinova unija za socijalno pravičnost in: glavni govornik je bil Father Coughlin sam; ravno tam je imel drugi dan, v po-hedeljek, govor Coughlinov klijent, Lemke, ' predsedniški kandidat tretje stranke. V nedeljo zvečer pa je imel govor Po radio na ameriško ljudstvo predsednik Roosevelt. Zanimivo je, primerjati te tri govore. Dočim sta prva dva, Coughlin in Lemke, apelirala v prvi vrsti na čustva in strasti svojih poslušalcev, in sta bila oba do skrajnosti bojevita, so pa bile Rooseveltove besede pomirljivega značaja in naslovljene predvsem na razum poslušalcev. Pred množico, ki je štela, kakor se računa, okrog 80,000 psolušalcev, je Father Coughlin V svojem govoru svojih dveh najbolj priljubljenih predmetih. Prvi je denar-stvo in opetovano je zdaj pov-darjal, da se mora izdajanje denarja vzeti izpod privatne kontrole, češ, da je to rak-rana Modernega kapitalizma. Drugi njegov predmet pa je udrihanje po Rooseveltu in v polni meri si je privoščil Roosevelta in vseh članov njegovega kabineta ter jih po kapitalistično-republikan-skem načinu ožigosal kot pristaše komunizma. Ko jih je dodobra obdelal, se je Father poslu-Žil Mussolinijeve metode in stavil na poslušalce direktna vprašanja. Prvo je bilo, ali bodo volili za Roosevelta in vse njegove komuniste, socijaliste, mehika-niste itd. Samo neka ženska je odgovorila "D«", menda po po-ftioti. "Vsi, ki ne bodo volili za Roosevelta, naj rečejo Ne", je bil drugi poziv in od poslušalcev 3e zagrmel enoglasni "Ne". Kakor omenjeno, je imel dru-Si dan na istem prostoru govor tudi Lemke. To zborovanje pa je SVARILO JAPONSKI Sovjeti opozarjajo Japonsko, naj ohrani mir ob meji. Moskva, Rusija. — Koncem preteklega tedna je sovjetska vlada poslala ponovno svarilo Japonski, naj prepreči incidente na meji med Rusijo in Man- Preprečiti se hoče evropski zapletljaj. splošni London, Anglija. — Za to sredo so bili povabljeni zastopniki 24 evropskih držav h kon-iferenci, na kateri se ima sprejeti sporazum za popolno nevtralnost v španski vojni. Dosti upanja se ne pričakuje od te konference, kajti težko . je, da bi mogle države držati roke proč od Španije. V Franciji se vrše dan za dnem zborovanja, na ka- naj džukuo. Obmejna situacija, ki se je zadnji april nekoliko po-jterih se od vlade zahteva, mirila, je postala te dni zopet jpošlje španski vladi zalogo mu-nevarno napeta. Kakor se trdi (niči je in aeroplanov, češ, da v ruskih obdolževanjih, je jNemčija in Italja že celi čas po-mandžukuansko vojaštvo stre- 'šiljate to pomoč uporniški ar- ljalo na Ruse ob meji; poleg tega se je tudi videlo več japonskih aeroplanov, ki so preleteli mejo. -o- AMERIKA POSTAJA "NA-CIJONALISTIČNA" Springfield, 111. — Po konfe- madi. PROPAGANDA RjEPUBLI-KANCEV V INOZEMSTVU Chicago, 111. ske dežele so repeublikanci razširili svojo propagando za Lan-dona. Tako se je neki John S PAPEŽ NAGOVARJA K MOLITVI Castel Gandolfo, Italija. — Papež Pij je sprejel pretekli petek skupino 200 italijanskih romarjev in v nagovoru na nje je pozival cel svet k molitvi, na križarsko vojno molitve za olajšanje težav, s katerimi se bori svet, zlati za razdrapano Španijo. KRIŽEM SVETA renči, ki jo je imel pretekli ce- Hobgon pred par dneyi povrnil trtek v Des Moines, Ia., z Lan- jdomoy -z Ang]ije fn vrinese] s donom in governerji drugih dr- geboj ^ w jo je vzel na ne- žav, v katerih potrebuje prebi- valstvo pomoči vsled suše, je predsednik Roosevelt nastopil svoje potovanje nazaj proti Wa-shingtonu. Pri tem je napravil vztrajal pri kratek postanek v tukajšnjem mestu in obiskal eksekutivne urade governerja Homerja. Imel je ob tej priliki govor, v katerem je med drugim povdarjal dejstvo, da se ameriško prebivalstvo čimdalje bolj zaveda, da i kem kraju v Angliji. Slika predstavlja malo hišo, v kateri je prodajalna s starinami, zunaj pri vratih pa je razobešen napis: Pojdite domov in glasujte za Landona. TUDI NAJDALJŠE ŽIVLJENJE SE KONČNO NEHA Prescott, Ariz. — Edward iMcGinley je dosegel starost 108 , , _r . , ,.j]et, kakor se je sam izrazil in tvori eno skupno celoto. Vsi deli Ltavil m . da se ima za_ Zed. držav so zvezani med seboj ;hvaliti zr gvoje d(),g0 življenje in problem, ki ga ima en del |požirku ž _ H ga je vzel vsak dežele, zanima prebivalstvo tudi dan_ Pretekli tek je imel svoj v drugih delih. Na ta način po- rojstni dan yze, je svoj navadni stajamo. nekako nacijonalisticm \poihek) na n kratek spre. v najboljšem pomenu besede, ne , j + . , * ' hod, toda par minut pozneje je zadnjikrat zadihal. — Berchtesgaden, Nemčija. — V svojem letovišču v bavarskih gorah je Hitler pretekli teden sprejel obisk bivšega angleškega min. predsednika v vojnem času, Lloyd Georgea. Imel je z njim tri ure trajajoči pogovor o evropski politiki. — Jeruzalem, Palestina. — Ena najbolj ljutih bitk med upornimi Arabci in angleškim j vojaštvom, odkar so sedanje Celo v inozem-jhomatije v Palestini izbruhnile, se je vršila pretekli petek. Skriti Arabci so nanadli vojake in položaj je bil tako resen, da so morali nad nje poslati aeroplane. — Rabat, Moroko. — Francoske oblasti so uvedle preiskavo glede poročil, da je bil neki francoski državljan usmrčen od uporniških oblasti v španskem Moroku. Bil je to neki Henri Aguillard, ki je šel obiskat sorodnike v španskem ozemlju. -o- DUHOVNIKI JRIŽAN! Neki časnikar videl v Španiji trupli dveh duhovnikov viseti na križu. — V novi vladi so skrajni radikalci. Iz Jugoslavlle V Dolenjem Logatcu na Notranjskem so pričeli z urejevanjem požiralnika Jačke. — Toča je zopet klestila po Slovenskih goricah in povzročila ogromno škodo. — Smrtna kosa in drugo iz starega kraja. V obrambo proti povodnjim ! Zanimivo bi bilo vedeti, kaj Belchite, Španija. — Kakor Do1- Logatec, 15. aug. —'je v ravno tistem koščku zem-neki časnikar sporoča, je na Stara želja Dolenjskega Lo-jlje za strelo tako privlačnega, lastne oči videl, kako se je jgatca je vendarle prišla na ^Pred kakimi dvanajstimi leti razdivjano prebivalstvo v neki i vrsto. Banska uprava je nam- - je tudi neko leto bil ta pojav, vasi zneslo nad duhovniki, o reč pričela s programatičnim —J« - ^ ™ katerih so Španci prepričani, delom ureditve vodnega poda drže z uporniki. Dva du- jžiralnika Jačke, ki je doslej hovnika sta postala žrtev te povzročal ob količkaj večjih podivjanosti in. kakor časni-'nalivih povodnji, da so neka-kar trdi, je videl njuni trupli tere hiše bile do strehe v vodi. viseti na križu, eden od njih |Za enkrat J'e določenih 75.000 z glavo navzdol. Vladne čete ,0m in upamo, da delo ne bo se znašajo tudi nad drugim °stal° nedokončano, ako bi te prebivalstvom, kateri so osum- vsote le zmanjkalo. na ta način, da bi se ogradili z zidovi proti drugim deželam. Mi vsi smo ena velika celota in moramo držati drug z drugim, je dejal. --o- DELAVSKI RAZKOL KONČNOVELJAVEN Washington, D. C. — S preteklim petkom opolnoči je stopila v veljavo suspendacija, ki jo i je proglasil glavni odbor delavske federacije nad desetimi velikimi unijami, ki so se uvrstile za John Lewisom v odbor za in- le Ijeni zveze z uporniki, in celo Zaposlenost delavstva se je njih otroke morijo. radi tega jako povečala m ' Kakor se pričakuje, bo voj- precej rok je že in se bo za-zadivjala v novi brez- poslenih pri tem delu. Tudi se popravljajo cestni ovinki na cesti Logatec — Laze. Vendar je še nekaj delavstva, ki je radi stagnacije na lesnem trgu brezposelno. -o- Silna nevihta s točo Sv. Ana v SI. goricah, 14. aug. na obzirnosti, ko je zadnji teden odstopila dosedanja zmerna vlada in so prišli na površje skrajni radikalci; v kabinetu je med drugimi šiest socijali-stov in dva komunista. Na čelu nove vlade stoji znani bojeviti radikalec Largo Caballero. j -o HOOVER BO GOVORIL ZA LANDONA San Francisco, Cal. — Bivši predsednik Hoover se je pretekli teden izrazil, da bo aktivno stopil v volilno kampanjo na strani Landona. Imeti namerava več govorov, od katerih bo eden v New Yorku, drugi pa v Denver-ju. Kje bo imel druge, se še ni odločil. DVA NEMŠKA VOJAKA dustrijalno organizacijo. Lewis bilo popolna polomija. Napove-j je ta dan podal izjavo, da bodo dovalo se je, da se ga bo ude-1 izključene unije bržkone ustano- vilo do pol milijona ljudi, v desnici pa ni bilo tam ob začetku govora niti 5000 poslušalcev 'n med govorom se jih je nabra-lo Se enkrat toliko. Tudi ta gornik se je po svoje potrudil, tia je oblatil Roosevelta. V ta natnen se je poslužil dogodka, ki se je pripetil zadnji teden, ko ®ta se sestala oba predsedniška kandidata in bila pri tem drug Proti drugemu dostojna in prijazna; zaradi te prijaznosti napram Landonu je Lemke ožigo-®al Roosevelta, češ, da tajno z nJim drži in da je zunanje na-6Protstvo le navidezno. ..^etji govornik te dni H kakor Roosevelt. Odlikoval se je ta go-v°r Po tem svojem pomirljivem pa je predsednik vile svojo lastno federacijo. O omenjeni suspendaciji se bo razpravljalo še na konvenciji federacije, ki se otvori 16. novembra v Tampa, Fla., kjer pa izključene unije ne bodo zastopane značaju. Nikakega napadanja in zabavljanja ni bilo v njem. Omenil je le, da očitanja njegovih nasprotnikov, da on podžiga razredni boj v Ameriki, namreč boj delavstva proti kapitalizmu, niso resnična; resnica je, da ti nasprotniki sami podžigajo ta boj, ker ne dovolijo delavstvu zadostnih sredstev za obstanek. Obljubil je predsednik tudi, da se bo poskrbela pomoč za far- JUNAŠKA MATI Quincy, Mass. — 24 Dne 12. t. m. je Slo- 'dimo prav venske gorice zopet obiskala stim, ki mudil pa se je tam neki profesor, ki je po ogledu kraja izjavil, da bi se na tem mestu v zemlji dobilo marsikaj, če bi bila sredstva. Najsibo karkoli, pojav je zanimiv. -o-- Škofja Loka samostojen okraj Škofja Loka, 13. aug. — S posebno odredbo notranjega ministerstva, se je Škofjeloča-iiom izpolnila težko pričakovana in dolgo zaželjena želja, da je postala Škofja Loka samostojen okraj in se tako uvrstila v krog onih redkih mest, ki so upravno samostojna. Kake posledice bo imel ta dogodek za nas, bo pokazala šele bodočnost, za enkrat bo-hvaležni vsem tiso se za vso stvar že letna'huda lievihta s točo" Okraj,dolga leta zanimali in jo Sv. Lenart v Slov. gor. je hudo slednjič po velikih težavah in Iz Zg. Štajerskega'naporih dovedli do uresniče- Mrs. Ch. V. Anderson bi po pra-• Jzadet vid zaslužila medaljo za hrabri, ^ opo,dne Drivalili temni ;nja. Vsekakor pa bo imel ta ki ga je izvršila pretekli | \tyi Am ftfvfi. ' voliV v\nmort Vi bo cm, ... v , ,oblaki s hudim gromom. Stre- dogodek velik pomen, ki petek. Njen pet let stari smceK.^ ^^ zopgt y drevesa'dvignil naše, sicer v marsika-se je ob morskem obrežju igral-v čolnu z nekim osem letnim to- i. dn jih hudo oklestila. Medterem oziru zaostalo mesto, v pa se je vsula toča v kulturnem, socijalnem, jploho poli- -o- vansem. Čoln sta odvezala, na 1 elikogti orehov> ki je hipoma tičnem in gospodarskem polju. kar ju je tok odnesel od obrežja. |pobelila zemljo in je dosegl? ---- Mrs. Anderson je skozi okno i.^ cm Ta toga je p0 svoje hiše opazila, da je coin iz-1vzroči]a ogromno škodo v vi- v-> r\ rvv*o /lili miljo t Smrtna kosa V Dragatušu je umrl vismo Josip vnet .. [grozdje, v sadovnjakih je iz- prosvetni delavec. Dne 6. daleč proč od obrežja;.veter J1" Itrebila sadje, na polju pa je'augusta letos se je pri vojakih ginil in končno videla, da se de-' radih kjer -e oklesti]a Hudobivnik, organist m čka borita z valovi kako . ma je namreč čoln prevrnil. izbila v tla mlado ajdo in pro- ponesrečil in od takrat ni bil Brez pomišljanja je mati oble-koruzo in fižol. Slovenske več zdrav. — V Dobju pri čena skočila v vodo in plavala lgQrice pa kažejo žalostno sli- Planini je umrla Marija Hrast-celo miljo daleč in posrečilo se ker uničeno to> za kar'nik, zelo priljubljena daleč na ji je tudi, da je prevrnjen coln 'je kmet edinole upal. Priča-'okolu zaradi svoje dobrote in obrnila in rešila oba dečka. koval je> da bo pridelal vsaj'gostoljubnosti. ŽENSKA NA PREKO-ATLANTSKEM POI F.TU London, Anglija. — Kljub te- -o- jesenske pridelke, ker so mu ibili itak zgodnji uničeni od Odličen obisk moče. Tako prihajajo vedno Kakor se poroča iz Ljublja- te^ave na naše ljudstvo, ki se ne, sta se prejšnji mesec mu- rnu, da so ji prerokovali neugod- trudi in dela za pridelek, po- ,dila tam Rev. John Lach, žup-no vreme, se je 33 letna letalka tem pa vremenske nezgode 'nik slovaške župnije v Whit-Mrs.. Beryl Markham pretekli uničijo vse njee-ovo delo in ;ing, Indiana, in Hearst, umet-petek junaško odločila, da bo jnjegov trud. Slovenske gorice, niški poslovodja največje Nemški vojni minister von Blomberg (na desni) in bivši nemški prestolonaslednik, Friderick Viljem, ko sta se srečala ob proslavi 150. obletnice mar je, prizadete od suše, V obli-j«™1' Friderika Velikega v Potsdamu. Na tisoče Nemcev se je udeležilo ki javnih del. teh svečanosti. tvegala nevaren polet iz Anglije preko Atlantika v Ameriko, da bo s tem prva svojega spola,, ki bo napravila to pot. Svojega sedemletnega sinčka je pustila doma in nato popolnoma sama odletela na dolgo pot v svojem "Messenger". S seboj je vzela samo vrč črne kave in nekaj sadja. Prispela je sicer v Ameriko, toda ob prihodu je treščila na zemljo; vendar pa je ona sama zadobila le neznatne poškodbe. -o- WPA DELAVSTVO NA STAVKI Minneapolis, Minn. — Poleg drugih stavk v tukajšnjem mestu je pretekli petek pustilo delo tudi okrog 6000 delavcev na vladnih javnih delih, in sicer za štiri dni. Je to nekaka protestna stavka, ki se je imela končati ta torek z zborovanjem, in delavstvo zahteva povišanje plač. ki so v dobrih letinah tako lepe, so letos puste, prazne, Drez veselja in brez upa na boljše dni. -o- Strela na Toškem vrhu Med zadnjim nalivom je udarila strela v kozolec posestnika Omejca ter kozolec dobesedno razcefrala. Trske so bile razmetane do 200 metrov daleč. Kozolec je bil zavarovan, vendar pa škoda ne bo krita z zavarovalnino. Ta kraj je sploh zanimiv v pogledu strele. Poslopje kmetije leži v nekaki usedlini in pod poslopjem je mala dolinica in mreže sveta, National Broadcasting Co. iz New Yorka. Za njima potuje velika deška simfonična godba, katero je ustanovil Rev. Lach. ki je obšla že vsa večja mesta v Evropi in prireja koncerte. Ta godba bo y Ljubljani poskrbela v novi cerkvi sv. Cirila in Metoda primeren snomenik slovenskemu misijonarju Francu Pircu. Blagoslov spomenika bo isti dan, ko bo godba vprizorila koncert. o- Dve nezgodi Alojzij Kos, 68 letni hlapec iz Majšperga, je po neprevid-v kateri je sušilnica za lan 'nosti padel z visoke pečine in nekaj češpljevih dreves. Jse nevarno pobil, zlasti so ne-Ravno v to dolinico pa udarja varne notranje poškodbe. — strela kakor za stavo. Naj bo j V Gorečji vasi se je igral s še tako brezpomembna nevih- :slamoreznico 13 letni sin pota, v to dolinco strela gotovo sestnika Ivan Kajzerberger in udari, kar v zemljo tako, da jsi pri tem odrezal na desnici je zemlja včasih polna lukenj, nekaj prstov. Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 9". šepfemHra 1936' Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen Uta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za cclo leto ______________________________________$5.00 Za pol leta ...................................... 2.50 Za četrt leta ...................-................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ......................................$6.00 Za pol leta _____________________________________ 3.00 Za četrt leta ....................................1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________________:...............$5.00 For half a year ............................... 2.50 For three months .......................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...................................$6.00 For half a year ______________________________ 3.00 For three months ____________________________ 1.75 Single copy .......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: potačami. In četrtič je tak zemski črviček tudi g. Molek iz Chicaga, ki se je norčeval iz suše in deža in katoliške molitve, črviček pravim in trdim in rečem, dasi se je moral hudo zravnati pokoneu, ko je vse to zapisal in djal v nič tistega škofa in tiste Indijance pri kotlih in vso molitev, tudi katoliško molitev, in se bo morda še hudo zravnal in zavihal nos nad tem, kar piše o deževni in sušni in molitveni robi ta gorski fajmošter, ki se zna le v skale zaletavati, in se predrzne zdaj zaletavati tudi v Molekovo molitveno robo. Klobuk na stran, saj mora kaj takega zlomiti celo naše koloradske skale, ko je očividno zlomilo čitateljem Pro-svete možgane. Pravijo, da je Ongavov Janez slepi mački v oči pljunil. i ^VOV^ i -Hiti Suša in dež Alston, pravzaprav bi moral pritakniti še — molitev, da bi bilo vse, kar je bilo. Suša je bila, in dežja ni bilo, in molitev je bila, in zabavljanja čez tako molitev ni manjkalo, in vse te robe je bilo dosti med nami Slqvenci, in med takimi Slovenci, ki imajo za take robe dosti časa. Zdi se mi, da pišejo o kaki suši večinoma taki, ki utegnejo sušo občutiti bolj v grlu, in če Tom Požega, 198, piše iz Willarda, Wis., je menda res sam prizadet, ampak sam omenja "mrzlo kapljico", za katero "poskrbijo naši dobri gostilničarji" in gostiln "imamo več ko preveč", in dalje pravi, da "kljub suši je obilno veselja vsepovsod. V naši "metropoli" imamo dve dvorani, ki sta obe vsako nedeljo do zadnjega kotička polni . ." toraj ne bo tako hudo pri suši pri takem veselju, saj je celo veselo tudi, kako "mi", ta stari "gledamo naše mamice, kako pridno molijo za dež, namreč one naše mamice, katere imajo še upanje v vero in molitev", kar mora biti tudi veselo, ko bržkone ne manjka takih mamic, ki nimajo te vere več, in bo dalje kljub suši veselo, da "smo se mi stari "dedci" prepričali, da je tako upanje splavalo po vodi in smo zato že davno opustili molitev" kar je menda vse skupaj zopet veselo, in ta šmentana suša ni tako nevesela. Eden je pri suši in dežu zašel tudi doli v Mehiko, in pripoveduje, kako je bil neki mehikanski fajmošter pre-frigan in imel dober barometer in šel prosit za dež v procesiji, ko je ta barometer začel padati in je potem padal tudi dež ... in zdaj pada pri zabavljanju pri suši, dežu in molitvi in fajmoštru, v resnici po fajmoštru pada. Tudi g. Molek je začutil moč te suše in napisal cel članek svojim "vernikom" o robi: "Kaj nas suša uči". Nimam nič proti temu in sem za to, da se porabijo vsa moderna in znanstvena sredstva zopet učinke suše, in vrlo bi želel, da bi vsepovsod prišlo do tega, da bi se vpeljalo zavarovanje zoper sušo, ker sem sam že kot otrok na kmečkem domu vsaj malo občutil, kako je, ako ta suša vse požge. Pri tem sem ves pri g. Moleku in za Molekom, kar pa on piše v dotičnem članku o: "nadnaravni sili", "prazni veri pred višjo silo nad nami", dalje o "res civilizirani družbi", in o družbi, ki je "napol divjaška, napol barbarska, napol otroška in napol paglavska", kakršna je ta družba baje dandanes ... za ves ta "nauk" in vso to šolsko nalogo o suši bi profesor na gimnaziji zapisal: ganz-ungenuegend — celo infra classem smo poznali. Posebno je hotel g. Molek robo o dežu; in molitvi še flikniti, ko je zapisal svojim vernim poslušalcem in či-tavcem: "Katoliški škof v Nebraski je pozval vse vernike k molitvi za dež. Določen je bil posebni dan za to molitev. Zadeva je smešna, kajti Bog vendar ne spi in dobro vidi sušo v Nebraski in drugje pa zato ne potrebuje svojih "zemskih črvov", da bi ga urgirali, naj izlije kaj dežja. Medtem pa prihaja vest iz Arizone, da so Indijanci rodu Navajo bolj uspešni kot katoliški verniki. Ti Indijanci so dva dni tulili in razbijali po kotlih, da bi prebudili svojega "velikega duha", naj se jih usmili z dežjem — in res je po dveh dneh prišla velika ploha. Tu je dokaz, da indijansko tuljenje pomaga prav toliko kakor katoliška molitev — če po naključju naleti na pravi moment." Rečem in pravim samole to, da mora "Nekaj tega in onega" poznati, kakšnega duševnega kalibra so njegovi čitatelji, večinoma bivši kmečki fantje, in tudi jaz jih poznam, in pri takih "argument" sedi kakor,pest na očesu. Meritorično pa pri molitvi za dež in zoper sušo lahko tudi pravim in trdim: i; "Zemski črviček" sem v prvi vrsti jaz, gorski fajmošter, ko se poganjam, da bi molitev za dež in zoper sušo zagovarjal. Dalje je enak črviček tisti češki ali poljski škof v Nebraski, ki je poživl jal vernike na molitev. Tretjič so črvički tisti indijanski sosedje cloli v Arizoni, ki so tulili in razbijali po kotlih in se spakvali morda pred klo- NA OBISKU PRI SLOVENSKIH FARMARJIH Sheboygan, Wis. Nekako dolgo je že tega, nad mesec dni že, pa bom vseeno poročala, da sem tudi jaz letos videla slovensko farmarsko naselbino v Willardu. — Dne 25. julija smo se podali na pot iz She-boygana s tremi avtomobili in jo zavili proti Willardu. Želeli smo iznenaditi Mr. in Mrs. Franka Goveka, za njihovo 35 letnico zakonskega življenja. Pa smo jih res iznenadili, ker jih ni bilo doma ko smo se tja pripeljali. Mr, Govek nas je pa kmalu zapazil in tedaj smo mu na ves glas zaklicali "suprajz". Tedaj nas je začel nagovarjati, če smo prav zares vsi iz Sheboygana. Mrs. Govek, ki je bolj mehkega srca, si je pa, od veselja menda, začela brisati oči in Mrs. Frank Repenšek ji je vneto, pomagala. Me ostale smo pa raje šle ven, saj se nismo prišle na Willard "kisat", ko pa imamo za to prilike dovolj v Sheboyganu. Tukaj bo pa dobro, da omenim, kateri smo se peljali na Willard. Bili so: Mr. L. Zorko je vzel s seboj Mr. in Mrs. Franka Repenška, mene in mojega sinka. Mrs. Zorko se namreč, tiste dni ni počutila posebno zdravo, pa je meni prepustila svoj prostor na ma-šini, za kar ji prav lepa hvala. Dalje je šel Mr. in Mrs. Pavlic, dve hčeri, Mr. in Mrs. Joseph Jeraj, Anton Govek, Julija Jenko in F. Erlah. Vožnjo smo imeli vseskozi prav prijetno, le suša se je odražala iz pokrajine, skozi katero smo se vozili. Kar milo se stri človeku, ko vidi revno živino, kako si išče paše po izsušenih pašnikih. — Upamo, da so sedaj dobiil potrebnega dežja. — Pa tistih štorov od dreves se tudi vidi mnogo, ko se pelje proti Willardu. Mr. Zorko nam je pripovedoval: le poglejte; tako je bilo na Willardu. Sedaj pa imajo tam lepe farme, zares krasno urejene in lepa poslopja. Je pač res, da česar se slovenska roka prime, ne popusti poprej, da izpelje nameravani načrt. Rečem pa to, da daleč so šli ti naši nekdanji Sheboyganca-ni. Pa so tukaj danes vsi zadovoljni, bolj kot smo pa mi v mestu. Proti večeru omenjenega dneva nas je Mrs. Pavlič naložila na karo in hajdi, gremo si neko- liko ogledat Willard, oziroma njihove farme in Mrs. Jeraj nam je pripovedovala: Tukaj so ti, tam so oni in tam spet drugi itd. Malo čudno smo jo gledale, kako je ona vedela za vsako hišo. Pa nam je povedala, da če bi me bile toliko časa na Willardu, kot je bila ona, bi tudi vedele. Ona je namreč hčerka Mr. in Mrs. Govek. Nak, sem zmajala z glavo, moja glava že ni tolika, da bi spravila vanjo kar toliko imen, zlasti še, ker so tako narazen in tako daleč drug od drugega. No, nekaj imen sem si. pa le zapomnila, vsaj tiste, ki dajejo in pišejo včasih v časopise. Sedaj pa poglejmo naš suprajz party, ki smo ga priredili Mr. in Mrs. Franku Govek, za njuno 35 letnico, katerega smo imeli zvečer. Povabljenih je bilo še nekaj bližnjih sosedov, tako da nas je bilo vse polno v hiši. Imeli smo pa vsega dovolj, od potic in krapov in piščancev, pa do hladnega ječmenovca, da ni bilo treba (nobenemu trpeti ne glada ne žeje. Pozno v noč smo se tako zabavali in želeli obema slavljencema, da bi zdrava in vesela ter zadovoljna dočakala še 50 letnico zakonskega življenja. Naj še zapišem, da se mi je na Willardu zelo dopadlo v cerkvi. Imajo jako lepo cerkev in lepo petje. Pri sv. maši je bilo tako lepo, da tega ne bom nikoli pozabila. Nič prisiljenega in tako na lahko so peli, pa do 30 pevcev in pevk je bilo na koru. Vsa čast takim pevcem. Pa še nekaj lepega sem opazila v cerkvi, da namreč odrastla mladina zaseda prve sedeže v cerkvi in se ne potika zadaj. Na Willardu so zares verni ljudje. Cerkev je bila namreč pri prvi sv. maši nabito polna. Mislila sem si, da če bi mi tukaj v Sheboyganu tako daleč od cerkve Stanovali, bi še enkrat na leto ne prišli vsi skupaj. — Sedaj je pa najbolje da neham, saj sem že veliko povedala. Obenem se prav lepo zahvalim vsem s katerimi smo bili na Wilardu in vsem, s katerimi smo prišli v dotiko, posebno pa Mr. in Mrs. Frank Govek, za tako lepo postrežbo in gostoljubnost in za tako okusno popotnico. Bog vaju živi še mnogo let. Frances Melavc ŠIRITE AMER. SLOVENCA ZLATA POROKA V JOLIETU Joliet, 111. Na dan sv. Jerneja, dne 24. avgusta sta tukaj obhajala zlato poroko s priprosto tiho sv. mašo zakonca Mr. in Mrs. John Jerman, s 1012 N. Chicago St. Naj bo slovenski javnosti znano, da je to par, ki je bil prvi poročen tukaj v Jolietu in sicer v nemški cerkvi sv. Janeza Krst-nika, pred 50. leti. Ker je to redka slavnost, je to tembolj zanimivo za našo jolietsko naselbino. Castitam vama slavljenca, ča-stitam vajinim hčeram in zetom in celi vaši rodbini, da ste dočakali ta tako izredni dan. Zato vas tudi prosim, hčere in zeti, da podpirate svoje starše v vseh ozirih in molite za nje, da jih Bog ohrani še pri dobrem zdravju in zadovoljnosti, da bi dočakala še svojega dijamantnega jubileja. To vama draga jubilanta iz srca želim s svojo družino in v imenu vseh vaših sorodnikov in prijateljev ter cele fare sv. Jožefa. Bog vaju živi. — Vajin 40-letni prijatelj Martin Mutz RAZNOTEROSTI BARBERTONSKE NOVICE Barberton, O. Po kratki bolezni za zastrupljen jem krvi je dne 29. avgusta preminul Jermanovi družini osemletni sinček Josip. Pogreb se je vršil iz sloveneske cerkve Presv. Srca Jezusovega s sv. mašo za dušo pokojnega dne 31. avgusta. Pokojni Joško je bil član mladinskega oddelka dr. sv. Martina- JSKJ. Naj mu sveti večna luč, preostalim žalujočim na naše sožalje. V Barberton Seiberling Lae-tax Rubber tovarne so zastav-kali dne 24. avgusta. Zahtevajo povišanje plače. V omenjeni tovarni dela okolu 400 delavcev. — V našem okrožju so vedno stavke. Še se ena tovarna ne poravna in pogodi z delavci, že začnejo stavkati v drugi. Težak je obstoj delavstva in ni lahka borba proti bogatim kompani-jam. Dne 31. avgusta so sprejeli in podpisali pogodbo delavci Pittsburgh Peetcorn Fitting Co. v Barbertonu. Stavka je trajala več kot tri mesece. Kompanija je pri poznala delavcem unijsko organizacijo in povišanje plač s 1. januarjem prihodnjega leta, izboljšanje zdravstvenih razmer v tovarni in druge delavske u-godnosti napram delavcem. Katoliške farne šole začnejo s poukom v našem mestu dne 8. septembra, na praznik rojstva Marije Device, ali na Mali šmaren. Slovenci imamo na zapadni strani, (West Side) Barbertona priliko, da lahko damo svoje otroke v katoliško šolo in sicer je tam slovaška farna šola sv. Cirila in Metoda, v kateri pod-učujejo sestre uršulinke iz Cle-velanda. Šola za državljanstvo je v Barbertonu trikrat na teden, zvečer od 6. do 9. ure v prostorih YMCA. Frank Smole, zast. -o-- Poleg vašega naslova in imena je datum, kedaj vam na-očnina poteče. Obnovite naročnino pravočasno. ŽULJAVA ROKA V neki državi je nekoč živel kralj, ki je modro in pravično vladal svojemu ljudstvu. Rodili so se mu trije sinovi-trojčki. Potiskal je v svoji državi tri naj-modrejše može vzgojitelje svojim sinovom. Kralj se je med tem časom postaral, pričel je bolehati, in je vedno bolj čutil, da se mu bliža smrt. Poklical je k sebi svoje tri sinove in jim je govoril: "Otroci moji, dobro veste, da vas vse enako ljubim, veste pa tudi, da more samo eden postati moj naslednik. Onemu bom dal kraljevsko krono, ki ima najlepšo roko. Sinovi sta stopili k postelji. Najstarejši je, s vest si svoje zmage, snel raz roko svileno rokavico in pokazal očetu lepo negovano in vso dišečo desnico. Toda oče se je le smehljal in odkimal z glavo. Pristopil je drugi sin in pokazal očetu svojo desnico vso obloženo z dragocenimi prstani. Pa tudi njemu oče ni priznal krone. In pristopil je najmlajši sin in pokazal očetu od dela vso žulja-vo in od solnca ožgano roko. Brata sta se pomilovalno nasmehnila, oče pa je poljubil žuljavo roko in tretjemu sinu položil krono na glavo. -o- NEVARNA HIŠA V indijsko mesto Pešavar je prispel neki trgovec. V hiši starega prijatelja je dobil prenočišče. Sredi noči, ko ni mogel zaspati, je slišal tujec pred oknom svoje spalnice neko šepetanje. Splazil se je k oknu, da bi pogledal, kdo ima v tako pozni uri opravka v vrtu, in je razločil starejša sinova svojega go- ja, ki sta kopala jamo. Iz njunega razgovora je trgovec v svojo grozo zvedel, da nameravata oba nepridiprava u-moriti baš njega. Mož ni čakal, da bi se to zgodilo, temveč je takoj na skrivaj ostavil nevarno hišo. Tako je ušel sigurni smrti, kajti da sta sinova njegovega starega prijatelja mislila resno, je postalo razvidno iz tega, da so naslednje jutro našli v njegovi postelji umorjenega gostiteljevega najmlajšega sina. Mladi mož se je bil ponoči vrnil malo okajen domov in je legel v prvo prosto posteljo, ki ystiteljj jo je našel. Tu sta ga brata u-morila, ker sta ga v temi zamenjala za tujca. •-o- NOVA VOJNA L. 1938 Letos spomladi sta izšli dve zanimivi knjigi o bodoči vojni. Eno je napisal general Luden-dorff pod naslovom: "Celotna vojna", drugo pa Anglež Fawler ta 1938". Ludendorff pravi, da bo čas sam prinesel potrebo po Wright pod naslovom "Vojna le-novi vojni, ki se bo začela brez napovedi, kakor se je vojna med Italijo in Abesinijo. Sicer pa je tudi Japonska leta 1904. navalila na Rusijo, ne da bi ji bila napovedala vojno. Prišlo bo do splošne mobilizacije narodov in se bodo celi narodi borili proti narodom. Anglež Wright pa pravi v svoji knjigi, da bo Nemčija leta 1938, že do zob oborožena in da bo napadla Češkoslovaško. Nemški poslanik bo izročil ultimat češkoslovaški vladi v zadevi dozdevne zarote proti Hitlerju in bo zahteval, da izžene vse komuniste in izroči Nemčiji politične begunce. Več sto nemških letal bo navalilo na Prago in po junaškem odporu se bodo morala češkoslovaška letala umakniti veliki premoči, a nemška letala bodo uničila večji del Prage. Nemčija bo zasedla Češkoslovaško, še preden ji bosta prihiteli na pomoč Rusija in Francija. Nemčija bo zahtevala Sueški prekop in Gibraltar. •-o- KRATKI VALOVI PROTI KAČJEMU PIKU Kakor vemo, uporabljajo zdravniki kačji strup proti nekaterim živčnim boleznim. Tudi sicer je kačji strup dokaj iskano zdravilo v medicini. Zdaj pa poročajo iz Pariza o zanimivih poskusih, ki so jih delah v tamošnjem Pasteurje-vem zavodu s kratkimi valovi. Poskušali so namreč, ali se dajo kratki valovi uporabiti z<« zdravljenje kačjega pika. Kakor poročajo, so ti poskusi docela uspeli. -o- List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev V \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Zn $ 2.55.................... 100 Din Ža $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.55.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ S.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $ 4.65.................... 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Za $43.00....................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (109) (Metropolitan Newspaper Servic*,; Napisal: Edgar RlCC BlllTOUghs Z veliko poželjivostjo je Jerry Jones izza RTma opazoval živahno kozo, ko je objedala grmovje in si pri tem mislil, kako imenitno kosilo bodo imeli vsi trije skupaj, ko niso že toliko časa skoro ničesar zavžili. Skrbno, kot pravi lovec, se jc plazil za grmom, da pride v zadostno bližino. Kmalu se mu je posrečilo da je Jerry Jones dobil kozo na cilj. Ni je pa hotel takoj ustreliti, ker žival se mu je dopadla, ko je tako s slastjo obirala sočno grmovje. Vedel je, da je iz take bližine ne more zgrešiti, tako je še malo počakal in jo opazoval. Ni pa pri tem vedel, kaj se godi za njim. Jerry Jones namreč ni bil Tarzan, ki bi bil imel svoje čute v oblasti in obenem lahko zasledoval reči pred seboj in za seboj. Tako se je zgodilo, da se mu je od zadaj bližal mali kozliček in ko je dr. Jones pomeril na staro kozo in ustrelil, se je v istem trenutku kozliček zakadil vanj. • Čudno je odmeval strel po tem gozdu, tako se je zdelo dr. Jonesu. Pa tudi Ekbal, junaški vojak, ki je hodil po gozdu, je zaslišal ta nenavaden pok v tem kraju in zaskrbljen obrnil glavo, odkoder je prihajal ta dosedaj neznani Ulas, ki jc bil zelo podoben onemu, o katerem so zadnjo noč pripovedovale straže. Sreda, 9. septembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 KLASJE IN PABERKI z evangelijske njive P. Aleksander Urankar. ZMAGOVALEC V OLIMPIJADI 2. NEDELJA V SEPT. Jezus, Pot, Resnica in Življenje — stoji v današnjem evangeliju ves veličasten pred nami, kot gospodar življenja in smrti. Toliko svetih misli se nam vzbuja ob tem veličastnem dogodku. Kakor mladenič iz Najma bo tudi Bog enkrat poklical mene in tebe iz smrtnega spanja v večno življenje. Ali ni prav, da se sedaj, ko srce še v meni bije z Vsemi silami trudim, da me bo lahko kedaj poklical gospodar življenja in smrti v srečno večnost. V telesu svojem nosim s seboj sam svoj konec, kakor nosi črvivo jabolko svojega črva. Četudi me življenje objema z obema rokama in se jaz krčevito držim tega življenja, v srcu svojem nosim smrt s seboj. To Zemsko življenje se bo torej enkrat končalo. Ali ni bolje, da posvetim misli svoje in svoje dni bolj tistemu, življenju onkraj groba, ki ga je Bog posvetil za Večno življenje? Naj bo Janez korenjak, ki se postavlja s svojo močjo, vse fante lahko pokliče na ravs in kavs tja do desete vasi, omagal, o-mahnil bo enkrat kakor bilka Pod koso. Naj bo Jože zdrav kot riba, lepo jutro bo tudi v njegovih licih rdečica izginila. Naj bo Micka še tako pobarvana bodisi s sončno lepoto zdravja ali Pa lažnjivo lepoto apotekarske Pacarije: drobni srček, ki mu je toliko na tem, da skrbi za lepo Hčce, bo morda mahoma odpovedal, kaj potem? Ali ne poje prav narodna: "Kaj pomaga lepo lič-ce, kje ferdirbano srce?" Reči hoče, kaj pomaga, če človek ves svet' pridobi, na svoji duši pa •skodotrpi. Prišla bo ura, ko vse zdravje, vse mišice, vse gromo-Vite besede in tudi lepota obraza ne bo nič štela, ko bodo štela samo naša dobra dela. Nad nekim vinogradom v stari domovini sem videl nad sončno uro zapisane besede: Ex his erit una ultima — med temi urami bo ena Zadnja. Mar se kedaj zavedaš, ko gledaš svojo urico, da bo ena med temi dvanajstimi časovnimi enotami/na tej uri — zadnja, dvomim, če ti je kedaj prišla taka misel ob pogledu na lepo Uro. Pa je vendar tudi nad uro našega življenja pisano: ex his erit una ultima. Misel na smrt mi pove bridko resnico: Človek sem. To se pravi : krhka posoda, ki se lahko na vsak korak razbije, toda v tej posodi je duša in tej moram posvetiti vso pažnjo, zakaj vstala bo enkrat, ne samo kakor mladenič iz Najma za nekaj let, da potem spet zaspi, temveč za vso večnost bo duša vstala. Kristjan, ki šteješ dolarje in se ponašaš z lepo hišico, z blagostanjem in vsem dobrim, povej mi, kaj boš nesel od vsega svojega tja v večnost. Nesel boš morda eno samo obleko s praznimi žepi. Te žepe bodo pridno prebrskali in dobro pregledali, da ne bo naš mrliček pomotoma nesel kak tolarček s seboj v grudo. Plemeniti sorodniki. Križ boš nesel s seboj in nekaj desk, v rakev zbite. Te bodo sicer tapecirane, morda še s svilo, pa vedi, da tudi ta dragocena l^akev ne bi bila tako dragocena, če bi ne bil ti zapustil mastno zavarovalnino in bi se svojci ne bali besed in ljudskega mnenja. Jeziki bi govorili . . . Torej zato tapecirana truga, če ne, bi še te ne imel. Kaj boš nesel s seboj v večnost? Nič ali pa toliko kot nič. Zadnji čas je, da si začneš pridobivati denarja dobrih del, denarja, s katerim si lahko srečno vstajenje kupiš. Kristjan, povej mi, zakaj in čemu navezujeva svoje ubogo srce na to plesnjivo in trohljivo dobrino sveta, naj bo to dobrina slave, dobrina zaslužka, dobrina imetja, zdravja ali moči in veljave, zakaj vendar rijeva z dušo po suhi grudi, ko bo vendar enkrat smrt z lahkoto pretrgala vse korenine najinega življenja, če bodo prav še tako močne? Zakaj sejeva semena truda in dela v pesek, ki nam nikdar nobene žetve ne bo dal. Vstajenje duše, kolika milost. Da bi mogel človek imeti resnico vstajenja vselej pred očmi, koliko lepše bi živel svoje življenje. Poleg onega stavka na sončni uri, kjer je bilo zapisano: Med temi urami bo ena zadnja, je še pristavek: Utinam es-set secunda. Da bi le bila srečna! Ta drugi stavek nam toliko več pove kot prvi. Srečna naj bi bila zadnja ura. Zakaj? Zato, ker s smrtjo ni vsega konec, ker je smrt šele začetek nove poti in novega življenja. Srečna naj bi nam bila ta ura, polna milosti božje, zakaj od nje je odvisno, ali nas bo Kristus poklical v srečo ali nesrečo. IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA f Dvojna mera Bovcc, augusta 1936. — V Bovcu in okolici je že več let delal s svojimi kozami neki Priseljeni Italijan našim kmetom po polju in nasadih velike škode. Pasel je vsepovsod Gvojo čredo, noglede na škodo, ki so jo koze prizadejale sadnemu in drugemu drevju. Vsi opomini domačinov napram Priseljencu niso zalegli pa tudi protesti na merodajne oblasti niso bili upoštevani. Ko'n-eno so le toliko dosegli, da se Sozdni nadzorni organi (militia forostala) pregledali te-toda škode pač niso pridali. Vendar pa so po tej komisiji priseljenega Italijana Poslali na Žago pri Bovcu, kjer pa ravno tako pase svoje po polju, kot je to delal v Bovcu. Če se pa kateri kmet Predrzne ga opozoriti, ga priseljenec nažene s kamenjem. Obratno pa je postopanje Napram domačinom. V Čezao-CJ! je bilo na primer še pred ,UH°m kaznovanih več gospo-^Ul'.iev z denarno globo od 80 d° ^00 lir, ker so v gozdu se- kali nakazana drevesa, a se na korenini ni več poznal udarec kladiva od lanskega leta, ali pa, če je po nesreči pri podiranju nakazanega debla moral poseči še kakšnega drugega. Tako razliko delajo med priseljenci in domačini tudi povsod drugod in ne pomaga noben četudi še bolj potreben in upravičen protest. Stoletni fant Dne 18. augusta je praznoval stoletnico svojega rojstva v Ajbi na Goriškem stara slovenska korenina Mihael Škod-nik, po domače "Kmetov Stric." Vkljub svoji visoki starosti je še danes zdrav, čil in vedrega duha. Udeležil se je z 9. lovskim bataljonom vojske proti. Italiji 1. 1859 in 1866, kjer si je pridobil več odlikovanj. Še danes se natanko spominja vseh teh vojnih pohodov in rad pripoveduje, kako so se vojskovali s "Pija-montezerji," kako so ga lela 1866 vjeli in ga odgnali na italijansko-francosko mejo v ujetništvo, odkoder se je po- Ameriški športnik, črnec Jesse O wens, ki si je v olimpijskih tekmah v Nemčiji pridobil prvo mesto v teku in skakanju. Slika ga kaže z njegovo vrnil na svoj dorn šele dolgo po sklenitvi miru. Rad se spominja, kako se je postavil v svoji uniformi "veteranov," katerih član je bil s svojimi vojnimi svetinjami, ki si jih je za take parade prav posebno skrbno osnažil. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno delu in molitvi. Njegovo edino razvedrilo je bilo, da se je po končanem delu ali v nedeljo po večerni-cah vsedel v senco pred svoj čebelnjak in opazoval svoje čebele in čital "Primorski list" in Mohorjeve knjige. Dočakal je, da je moral preživeti še tretjo vojno proti Italiji, Ob začetku vojne so ga Italijani leta 1915 internirali ob stari avstrijski meji, kjer pa se mu ni godilo slabo; takoj, ko so stari italijanski častniki zvedeli, da je veteran iz leta 1859 in 1866, so mu dnevno prinašali cigar in tobaka. Preživel je vse svoje brate ka. Z vso naglico jo je ubral proti 100 m oddaljeni meji, a že se je spodtaknil ob korenini neke smreke in padel. Miličnika sta ga dohitela in končno kljub hudemu odporu obvladala ter uklenila. Te dni se je vršil proces proti njemu pred tržaškim sodiščem. Obtožili so ga celo, da je hotel miličnika podkupiti, da bi ga pustila nazaj čez mejo. Državni pravdnik je zahteval zanj 2 leti in 'i mesecev zapora, sodišče pa je vpoštevalo neke olajševalne okolščine in ga obsodilo na 1 leto in tri mesece zapora. Nekoliko bolj komplicirana je bila obtožba 29 letnega Franceta Sabotiča iz Breginja, ki bi naj bil odnesel iz skladišča 23. infanterijskega polka dve skrinjici z 8300 lir v gotovini in v vrednostnih papirjih ter nato skušal zbeža-ti čez mejo, a je bil baš na meji aretiran. Izkazalo se je pa, da je obe skrinjici kupil Za trgovine in stanovanja s kurjavo na peč plinska kurjava Kakoršenkoli je vaš problem glede kurjave, za vsakega je kaka uporaba plina, ki ga bo rešila. Drez brige in čisto, plinska kurjava odpravlja vse starinske skrbi glede kurjave. Preskrbite si dejstva glede kurjave s plinom. Pošljite spodnji odrezek. Krožilna peč Instalirana v prodajalni ali stanovanju bo ta kompaktna, uspešna peč dajala zdravo toploto ravno, kadar in kjer jo želite. "Gasteam" radiator Samostojna kurilna cdinica. Vsak raidator izdeluje svojo lastno parno vročino. V več različnih velikostih. THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY Telephone WABash 6000 STORITE TO ZDAJ Pošljite odrezek za popolna pojasnila Please send me full details of the Circulating Heater and the Gasteam Radiator, with free estimate of what it will cost me to have one installed. Name Address City.. I I Phone I_____ in sestre. Izmed njegovih ne- za mal denar od nekega nečakov žive trije v Italiji, 2 in znanca. Vendar je bil obsojen ena nečakinja pa v Jugosla- 'na 1 leto in 8 mesecev zapora viji kot jugoslovanski držav- (ter 4400 lir denarne kazni in Ijani. On je danes najstarejši j plačilo vseh sodnih stroškov, fant v celi goriški nadškofiji. Končno so bili zaradi obi- ■-o----.čajnega bega v kontumaciji Zaradi bega čez mejo j obsojeni 27 letni France For-Pred 'sodišči v 1 'Gorici in inazarič iz Stare gore pri Go-Trstu so se zadnje dni spet.rici na 4 mesece zapora in kar vrstili procesi proti slo-<300 lir denarne kazni, 25 let-venskim fantom, ki so bežali ni France Šužteršič iz Oalavja čez mejo brez potnega lista ;na 3 mesece in 3000 lir. 21 ali obmejne izkaznice. i letni Vladimir Mavrič iz Vr- Naravnost dramatična je tojbe na 3 mesece in 1000 lir bila aretacija Antona Šabca, (ter 30 letna Emilija Žnidar-ki se je že pred leti izselil v šičeva iz Gorice na 4 mesece inozemstvo, kjer je našel tudi'zapora in 3000 lir denarne delo in kruh. Pred 2 mesece-; kazni. ma je- prišel na mejo in po i -o-- naključju zašel čez njo. Tik i Novo letališče ob meji je naletel na skupino| Črni vrh nad Idrijo, avgu-ljudi in se z njimi nekaj po- sta 1936. — Na črnovrški pla-menkoval, ko sta se jim pri- noti in sicer v območju vasi bližala dva obmejna milični- Zadlog so se pred kratkim IGRAJO SE "UPORNIKE" mudili vojaški inženjerji. Izmerili so gotov teren, na katerem bodo baje v najkrajšem času pričeli z urejevanjem in gradnjo vojaškega avionskega letališča. V zadnjih dveh letih niso prav za prav uredili in gradili nobene-Iga sličnega letališča, pač pa so bila zgrajena in urejena že prejšnja leta razna redna in zasilna letališča kot pod Uč-ko, v Matenji vasi pri Postojni, v Št. Vidu nad Vipavo v Vipavi, v Ajdovščini, Šempa-su, na Rojcah pri Gorici, na Tolminskem in pri Bovcu. Med tem časom pa so napovedali gradnje letališč tudi v Trnovem pri Ilirski Bistrici, nekje na Tolminskem in drugod. --o-- Obsojen v kontumaciji Gorica, ovgusta 1936. — Na 14 mesecev zapora in 2.000 lir globe je bil v kontumaciji obsojen Jakob Rutar. doma iz Čadrga št. 6 nad Tolminom, ker je zbežal z doma in se tako izognil vpoklicu v Abesini-jo. i -o- KRATKE NOVICE Istrski kmetje so bili tudi letos hudo oškodovani zaradi toče in drugih vremenskih nezgod. Škoda gre v stotisoče. Kakor poročajo listi, je sedaj vlada nakazala 14.000 lir podpore posestnikdm v občinah Buzetc, Roču in Črnem vrhu. * V idrijski gostilni pri "Še-petavcu" se je 19. julija zbralo nekaj fantov in deklet. Med razgovorom in ob vinu so se ojunačili in zapeli neko slovensko narodno pesem. Takoj nato pa so se na gostilniških vratih pojavili policijski agen- ti, popisali vse fante in dekleta, ki jih je bilo osem po številu in jih spodili iz gostolni-ških prostorov. Gostilničar je bil zato, ker je dovolil pi-e-pevanje slovenske pesmi v svojem lokalu kaznovan z globo 300 lir in pettedenskim zaporom, ostalih osem pa so prijavili na merodajno oblast. Za novega župnika pri Sv. Jakobu v Trstu je bil imenovan Tržačan dr. Anton Mala-botti (prej Malabotič.) Doslej je opravljal to slovenske župnijo g. Omerza. * — Občina HrenOvica, kakor tudi vse njene frakcije, je dobila pred kratkim elektriko. * Dva požara. V Sabljah pri Sv. Križu na Vipavskem je pred dnevi pogorel dom Rudolfa Severja. Lastnica hiše Marija Novakova iz Trsta je oškodovana za 10.000 lir. V Stari gori pri Gorici pa je požar hudo poškodoval hišo po- sestnice Marije Pavličeve, ki je oškodovana za 5000 lir. * Na progo Pobrdo — Gorica je v bližini Grahovega padel iz vlaka Drago Sbort. Njegovi starši, ki so bili ž njim v vlaku, so sicer takoj alarmirali železničarje, ki so vlak ustavili, toda dečka so našli poleg proge že umirajočega. Z istim vlakom so ga prepeljali v Gorico, kjer je bil takoj oddan v bolnišnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi mu rešili življenje. ——o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. IN ZDAJ - • v se eno zmzanje v Long Distance CENAH V raznih evropskih deželah se ig rajo otroci "raubarje in žandarje", v Ameriki so se še do nedavnega igrali "gangsterje", v Španiji pa so se malčki oprijeli najmodernejše igre, da se n.-mreč igrajo "upornike". Gornja slika nam kaže štiri otroke blizu mesta Irun pri tej igri. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK 2125 So. 52nd Avenue (poleg Douglas Elevator) CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 PAINFUL TEETH URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru. VELJAVNO S •ir Illinois Bell telefonska družba objavlja še eno znižanje v cenah za telefonske klice v večino krajev, kamor so bile od postaje-do-postaje dnevne cene nad $1.10. To znižanje se nanaša na cene od postaje-dc-postaje, kakor tudi od osebe-do-osebe— podnevi, ponoči in ves dan ob nedeljah. Povrhu se pri klicih od osebe-do-osebe na večino krajev za vsako nadaljnjo minuto preko PRVIM SEPTEMBROM šestih minut pogovora računa ista cena kakor za klice od postaje-do-postaje. To je sedmo znižanje v conah za klice na dolgo distanco tekom zadnjih desetih let. Skrajšuje bolj kakor kdaj prej razdaljo med prijatelji in sorodniki v oddaljenih krajih . . . nudi bolj pogostni OSEBNI sestanek z otroci v šoli . . . družini dc.na. Omogoča trgovcem, da dobe zvezo z drugimi mesti hitro, uspešno ... še bolj poceni. EXAMPLES OF THE REDUCTIONS MADE SEPTEMBER 1 CHICAGO TO New York. Ki. V.- Miami. Flu St. I.ouls, Mo. M i n ne.i [>o! i s Minn. San Francisco,Calif. Station-to-Statlon Pay -Ngt A Sun New" Person.'to-Person "OTJ *T¥6 4.25 1.25 1.60 6.75 $•>.50 3.75 1.15 1.40 5.75 Old $1.65 -'.50 .75 .10 4.00 S««j Old" Pay $1.45 2 10 .65 .85 3.50 |$.< 75 5.25 1.65 2.00 8.50 Now $3.25 4.75 1.55 1.80 7.50 Nqt A. Sun Nat i $2.40 3.50 1.15 1.30 5.75 $2.20 3.10 1.05 1.25 5.25 "Long Distance" operatorica vam bo povedala za vsako ceno, ki jo želite vedeti. ILLINOIS BELL TELEPHONE CO. Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sreda, 9. septembra 1936 ..................................................................................................................................... 4 f USODNA ZENA Ivan Slivnik. .............s,n, .nt.M.H.M.M.tl.ll Negotovo je pogledal slugo, ki mu je še vedno proseče molil prstan nasproti. "V dar ga ne morem vzeti, Kaluta. Toda odkupim ti ga," je dejal. Kaluta je odločno zmajal z glavo. "Ne kupiti sahib! Prstan izgubi čudodelno moč, ako ga prodaš. Svoboden dar se mora preseliti z roke na roko. Prosim, sahib, naj vzame sahib ta prstan od svojega Kalute v dar! Kaluta dolguje sahibu življenje in vse kar ima." Indijčevo moledovanje je bilo tako nujno, da je Viktor obotavljaje vzel prstan in ga nateknil. Izprva je mislil, da mu bo dosti prevelik, zakaj Kaluta je imel močno in mišičasto roko, dočim je bila Vik-torjeva tenka in ozka. Toda čudno: trdi zlati obroč se je oprijel njegovega prsta, kakor bi bil elastičen. Viktor je gledal nekaj časa nanj. Jasno in svetlo se je bleščal višnjevi kamen. "Dobro, Kaluta, storiti hočem po tvoji volji. Dokler boš ti pri meni, bom nosil ta prstan." Indijčev oči so se zasvetile. "Kaluta ostane vedno pri sahibu. Sahib ne odslovi Kalute, drugače se uleže Kaluta pred vrata kakor zvest pes." Viktor mu je položil roko na ramo. "Ne odslovim te, dobra duša, ako ne boš sam hotel. Velja tedaj: tvoj prstan vzamem. Toda dovoliti moraš, da obdarujem tudi jaz tebe. Zlato uro dobiš; vem, da si je želiš že dolgo. Kar jutri ti jo naroČim." Kaluta se je veselil kakor dete; ne toliko daru, kolikor tega, da je gospodar vzel prstan, v čigar čudežno moč je brezpogojno verjel. Preizkusil jo je bil mnogokrat že sam; in mislil je, da uide gospodar marsikateri nesreči, ako bo nosil prstan ter se ravnal po njegovih svarilih. Bilo je pri kosilu. V veliki obednici so sedeli okrog mize prebivalci Severjeve hiše. Tudi danes je bilo Viktorjevo mesto spet med gospo Sibilo in Beatriko. Romana in Janko sta sedela njemu nasproti. Beatrika je čebljala veselo in živahno kakor vedno, in tudi njena mati je skrbela, da ni postal razgovor dolgočasen. Viktor pa je bil danes nenavadno tih, in Romana je po svoji stari navadi le redko izprego-vorila besedo. Prinesli so jedi. Bile so izvrstne, kakor zmerom. In ko je prišel na mizo desert, je naročila gospa Sibila svoj vsakdanji šampanjec. Ko so izpraznili prvo steklenico, je velela prinesti drugo. Sluga, ki mu je dala to povelje, je napravil nepopisen obraz. "Šampanjca ni več, milostiva." Gospa Sibila ga je pogledala z mučno Osuplostjo. "Kaj se pravi: ni ga več? Prinesite ga iz kleti!" je dejala jezno. Toda sluga se ni genil. "Tudi zaloga v kleti je že pošla." Kaznoval ga je srdit pogled iz oči gospe Sibile. • "Zakaj niste javili tega o pravem času?" Sluga se je ozrl na Romano. "Gospodični sem povedal pred nekaj dnevi, da je zaloga pri kraju." Gospa Sibila je naglo mignila služabniku, naj odide, ter se karaje obrnila k pastorki: "Morala bi bila skrbeti pravo- časno za nadomestilo, Romana. Upam, da si že naročila novo zalogo, in sicer isto znamko, ki smo jo imeli doslej." Romana je vzdignila svoje temne oči k mačehi. "Ne, mama, šampanjca nisem naročila." "Potem se mora takoj naročiti. Saj veš, da priredim čez nekaj dni veselico v po-čaščenje svojemu svaku; vabila so že razposlana. Dotlej mora biti nov šampanjec brezpogojno pri hiši." Romani je bilo zelo mučno, da se razpravlja ta zadeva v Trtnikovi prisotnosti. Toda ni mu mogla pomoči. In končno je bil itak tudi on član rodbine. Vseeno, težko ji je bilo pomisliti, da naj se vrši prereka vpričo njega. "V svojo žalost, mama, ti moram povedati, da za zdaj ne zmorem več tega dragega vina". Gospa Sibila je vzrojila. "Kaj hočeš reči?" Romana je vstala na videz povsem mirna. "Po očetovi smrti sem te prosila, da toči to drago vino samo še pri posebnih slovesnih prilikah. Rekla sem tudi, da mora trajati zaloga, ki smo jo imeli takrat, vsaj še pet let." "Kako je malenkostna," je pomislil Viktor. "Vidi se, da šteje strahoma vsako steklenico vina, ki jo izpiješ v njeni hiši. Janko se moti, Romana je vendar malenkostna in skopa." Gospa Sibila je ogorčeno skočila po-koncu. "Pet let? To je smešno!" Romana se ni razburila. "Takrat je bila zaloga še jako velika, mama. Da je porabljena že zdaj, mi je prav žal, toda ne preostane ti drugega, nego da potrpiš par let brez šampanjca. Tako naglo ti nikakor ne morem omisliti nove zaloge,"1 je rekla odločno. Gospa Sibila ji je pogledala togotno v mirne oči. "Prekrasno! Dokod pojde pravzaprav tvoja skopa varčnost? Človek se kmalu ne bo več smel do sitega najesti," je dodala ostro. Romana je zardela. Pobesila je oči, ker se je bala pogledati Viktorju Trtniku v lice. Vedela je, da so mu jo naslikali sko-puljo, in bila je prepričana, da bo po tem prizoru verjel obrekovalkam. Srce jo je zaskelelo ob misli, da jo je primoran krivo soditi. Koliko laglje se ji zdelo izpolniti mačehino željo! Ali v to bi se bila morala izneveriti svojim načelom, česar ni hotela, za nobeno ceno ne! Morala je ostati trdna in vztrajati pri svojem sklepu. Tesno je zasopla in rekla tiho: "Tega se ti ne bo treba nikoli bati, mama. In če bi se bila ozirala na mojo prošnjo ter nekoliko povarčevala z vinom, bi ga imela še več ko dovolj." Gospa Sibila je zaničljivo skomignila z rameni. "Nezaslišano je, kako me ko-mandiraš. Ali mi hočeš mari očitati, da pijem pri zajtrku kozarec šampanjca, ki je potreben za moje živce?" Romana je sedela tiho, ni se genila. Le v njenem bledem obrazu je drgetala utajena razburjenost. "Ničesar ti ne očitam, niti ne mislim očitati; ugotavljam le, da moj proračun ne prenese dosedanjega zapravljanja z drago pijačo." (Dalje) \nmui PISANO POLJE J. M. Trunk Iveri. Union Square, New York. Vse polno ljudi, glava pri glavi. Pa stopi na podstav kandelabra čokast mož: "Ka-maradi, ali ste že slišali o velikem katoliškem duhovniku, Fathru Bakerju, tam pri Buffalo? Moram vam povedati, da je bil on res "duhovnik revežev." Za nje je sezidal in vzdreževal sirotišnico, šole za fante in dekleta raznih vrst, bolnišnico. Več ko 25.000 fantom je preskrbel izgubljeni dom, oblekel je do pol miljo-na revežev, do 250 tisoč je bilo brez stroškov zdravniško oskrbljenih, na miljone kosil je nasitilo tisočere in tisočere. Ali ste culi o tem "fathru," ki se je — zaganjal za reveže?" Ne. Takega moža ne bo, kaj takega ne boste nikoli slišali. Po vseh vogalih v New Yorku. Kakor bliski švigajo fantje na vse strani s časopisi: "Extra, extra..poglejte, vzemite, čitajte..extra., ali še niste čitali, kako katoliški farji molzejo reveže? Extra., extra." No, kaj takega pa lahko slišite. * Španija, kostanija. Danes je 18. avgust. Rebeli so na koncu, čitam. Madrid pade v kakih 10 dneh, čitam. Socialistični "liderji" imajo pripravljene tri zračne ladije, da od-plovejo, čitam, ako bo polomija. Prav, kakor nekoč na Dunaju, kjer so taki-le lidarji druge pustili v kaši. Vlada razglaša: enajst generalov je bilo ubitih, 18 aretiranih, čitam. Ne vem, kako. Morda aretirani niso hoteli pufati nun Tudi ob slavni francoski komuni se je zgodila taka — nepokorščina, in je moral stot-Pigerre skoroda lastnoročno opraviti to delo nad — talci, med katerimi je bil, se-ve, nadškof, slavni Olivaint in še drugi duhovniki, ker za talce so farji še dobri, in je pred eksekucijo slavni jezuit ljubeče pogledal "stotnika" in se nasmehnil: "Madame, slabo stoji uniforma," ker stotnik je bila jankarica Feli-cija Gimet. Vsaj ta je pozneje uvidela. Kako izdajstvo je malo čudna roba. Danes tako čitam. Jutri ne vem, kako bo, vem pa, da bo šlo po reku:ask no quarter give no quarter. Glava za glavo. Španija, kostanija, še drugje se godi tako. * Ko je Izlam ogrožal Evropo, so papeži povzdignili svoj glas. Ampak mnogim je bil ta glas nadležen. Genoa je trgovala s Turkom, Benetke še bolj, sijajen biznez, in biznez tam na meji Španije, in od drugih je bil Turek še daleč proč, pa bi bili vsi šli in bi bila šla vsa Evropa, ko bi ne bilo teh nadležnih klicarjev r? papeževem prestolu. Kaj bi bilo s Slovani na Balkanu brez papežev tedaj ? Papež zopet kliče. Komunizem ogroža civilizacijo, in jo ogroža, recite in pišite, kar hočete. Zopet ie ta klic mnogim nadležen. Nadležen takim, ki sedijo na svojih žak-ljih, in ne .poKna.i« socialne pravičnosti, nadležen tudi takim, ki cedijo sline po — komunizmu, ker mislijo, da bodo hodili po preprogah, pa bi hodili po njih le "liderji," kakor ponekod že zdaj. Je tudi neki ''biznez," kakor je bil nekoč v Genoi in Benetkah in še drugje. IZ DOMOVINE. _____ - -" i Kakor pravljica! Nenavadno srečo je doživel novosadski stražnik Stevan Trtica. Bogat sorodnik, lastnik zlatega rudnika v Avstraliji mu je poslal ček, ki se glasi na dva in pol milijona dinarjev. Ko se je v Beogradu prepričal, da mu lahko takoj izplačajo denar, je napisal ostavko na državno službo. Zasačena Jfflfflk BU9 Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka, blag. TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, : CHICAGO, ILLINOIS Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: | Kranjsko-SlovenskaB® Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni < in onemoglosti. K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primemo nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- stari lahko prejmejo pripadajočo jim vanja. Člani in članice nad 60 let rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, IUinoir V Kmetijsko nabavno zadrugo v Radovljici sta se neke noči splazila svedrovca neki Rudolf Križek, katerega še iščejo, in pa E"mil Babič, trgovski pomočnik po poklicu, ki je bil sedaj pred ljubljanskim senatom obsojen na 1 leto robije. — Navrtala sta bila že blagajno, toda v zadnjem trenutku jima je vlomilsko orodje odpovedalo in tako sta bila po stražniku Fran. Šmidu zasačena. --o- Odlikovan S kraljevim ukazom je bil z redom sv. Save V. stopinje odlikovan Kari Stržina, bivši župan na Pobrežju, ki je že 40 let strojni stavec v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Nesrečna smrt V Suhem dolu na Štajerskem si je končal življenje 45 letni gostilničar Jožef Male. Ko je žena z otroci odšla na njivo, je Male šel na skedenj in se obesil. -o- Pod avtom V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 35 letni delavec France Rekar z Javornika, katerega je neki avtomobilist povozil in pri tem nevarno poškodoval. Znalai si je pomagati Neka1 'delavka / tekstilnega podjetja v Mariboru, je bila odpuščena iz službe. Prosila je, da jo sprejmejo nazaj, ker da je po krivici odpuščena. Ker ni to nič zaleglo, se je s prošnjo za" * posredovanje obrnila na kraljico Marijo ter ji obrazložila svoj težak položaj in da je bila po krivici odstavljena od dela. Kmalu nato je podjetje dobilo posredovanje z najvišjega mesta, naj delavko po možnosti zopet sprejme v službo, kar se je tudi zgodilo. -o- V Dravo Neki neznan moški je pri Ptuju vrgel v Dravo 9 letnega dečka Ladislava Erjavca in sicer ravno tam, kjer je Drava najbolj globoka. Ker fant ni znal plavati, bi bil utonil, da mu ni prihitel na pomoč v bližini se nahajajoči neki ribič. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme., Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. ^3ffiiiiiiitiicaiiiiiiiifiiir3(iitiiitfrfic3iiiiiiiiiiiir3TTriiiifTiTic3FrriiiiiiiiiC3iiii]iiMiiit3iihiuiiHir3(niiiiiii)ir2iiiiiiiiiiTtraiii(!iii(iiTr3?ii ^ SLOVENSKI M0L1TVENIKI praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi Knjigarna "Amerikanski Slovenec": DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem masne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ......................................................... 85c Lepo vezan, zlata obreza ..................................-.................................$1.25 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza.............................................. 75c Zlata obreza ......................................................................................._...$1.00 MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, rarne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 Bele koščene platnice, s kraSno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ............................................................................. 95c Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 POT K BOGU. Zlata obreza..................................................................$1.50 Rdeča obreza .......................................................................................... 95C RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50 Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza................................................................................ 75c Lepo vezan, zlata obreza .....................................................................$1.00 SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza...................................................$1.75 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Naj sv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo................................... .. $1 50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c Zlata obreza ........................................................................jj 25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ................................................................................jj jq Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois ........................................................................................................ S I I I