I v —♦ 1 r ne i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 old za četrt leta 1 gold., pošiljane v i • po posti pa eelo ieto 4 goid. 60 kr za pol leta 2 gold 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 1. aprila 1885. Obseg: K pridelovanju krme na polj Uplivanje hlevne toplote na goveda Sredstvo i krave nočejo pojati Vzrejevanje žebet na manjših kmetijah. (Konec.) Kako nam je sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskr bovati? (Dalje.) Iz državnega zbora Govor P. Greuterj v budgetni debati 10 mar v državnem zboru Kard knez Friderik Schwarzenberg Zamet v stepah. (Dalje.) dop Novičar Gospodarske stvari. pridelovanju krme na polji. vedno travniki ostati, druga pa za njive, koje imajo nam dajati krmo za kake dve ali tri leta. iz kile Sostava prve mešanice obstoji za en hektai sledečih sostavin in množin: 10 kil bele detelje, hmeljne detelje, 6 kil švedske detelje, 2 kili lucerne ? Pridelovanje krme na polji postaja vedno bolj 10 kil svinjskega repa, 8 kil laške ljulike, 8 kil fran važno, zlasti, odkar cena žita zmirom bolj pada, cena goveje živine pa kvišku gre. Med krmskimi rastlinami, katere na polji pridelujemo , zavzemati prvo mesto coske ljulike, 16 kil angleške ljulike in 8 kil espar-sete. Za sostavo druge mešanice priporoča se sledeče: kile bele detelje, 6 kil hmeljne detelje, 16 kil šved- nemška detelja" ali lucerna in pa štajarska'detelja ali ske detelje, 10 kil svinjskega repa, 8 kil laške, 16 kil rudeča detelja. ozirom na pridelovanje teh dveh angleške in 4 kile francoske ljulike ter 12 kil espar Hmeljna detelja je neke vrste lucerna, ki ru rastlin nastane vprašanje: Zamoremo li pridelovanje sete. tih rastlin z ozirom na sedanje razmere tako močno meno cvete. Švedska detelja je v taki mešanici tri pomnožiti, da bi se nam ne bilo bati tudi opešanja zemlje ? Detelja vzame iz zemlje veliko apnenca, posebno pa izsrka iz spodnje plasti zemlje veliko redilnih snovi, ali pa z ječmenom, ovsem ali jaro pšenico katerih zadnjih zemlji ne moremo nazaj dati z gnojem, na to, ali se je to seme same za se sejalo ali pa s — f- • • » • V I TI 1 • X/ • I i -1 • V 1 . i__ ______• - 1 - /s X leta zelo dobra ter v rašči zelo podobna štajerski detelji. To mešanico zamoremo sejati spomladi samo za-se ozirom strnišnega pridelka. Iz tega vzroka: ne moremo na eno in isto njivo sta- kakim žitom, dobi se še v prvem letu manj ali več jerske detelje poprej sejati, kakor še le čez najmanj 6 let, „lucerno" pa čez 12 let. Ce se toraj upognemo tirjatvam časa ter pomno- Ce se tudi v dostih krajih pridelovanje štajerske žimo pridelovanje krme, donašala nam bode taka krma detelje in lucerne ne da pomnožiti, zamoremo vendar veliko lepe živine, in ta lepa živina pa plačilo za pridelek krme povečati s setvijo primernih trav, koje mešamo z deteljo. Taka mešanica ima sledeče prednosti: Mi zadobimo veliko množino jako dobre krme naše delo. 9 ne da bi škodovali s takim pridelovanjem rodovit- nosti zemlje; trava pomešana z deteljo zamore bolj pogosto na eni in isti njivi biti sejana, trpi manj pred Uplivanje hlevne toplote na goved. Dobi pleme krma in strežba uplivajo vzajemno mišimi, kakor večletna njivah dobro uspeva Sem ter tje se diti detelja, ter c\j) tipi 111CL11J 1. V_v VA \j \j x. \j XV X 111 C*/ 11A O UJ. KJ C/V UJJIIYU;jv tudi na vlažnih na srečen vspeli pri živinorejstvu. Kdor le nekaj za- sliši, da je mogoče travnike nare- nemarja, doseže cilj le deloma, včasih pa tudi škodo trpi Zapravlja namreč kapital, krmo ako se puste stara deteljišča rasti. Ta misel je je torej velike previdnosti Kar žival delo vsled Treba slabe IAAU.I , IUVU ^UODVJ O « X tvo Ul. J. JVJ U^JL^j » ^^ """" ' ---^ ------ popolno napačna ; kakor liitro detelja iz njiv izginjuje, strežbe trpi, to jej krma dostavljati in popravljati mora prične se kazati le taki plevel, ne pa dobra trava. Na ako nečem o, da nam shujšava, ampak zmiraj porabna njivi je mogoče le polagoma narediti z dobrim ostane. Škoda vsled slabe strežbe je tem večja, čem je krma in živalski proizvodi mleko gnojenjem primerno ledino, obstoječo iz dobrih krm-skih trav. Ako želimo napraviti iz njive dober travnik, treba jo je najprvo dobro obdelati in plevela oči- usmiljenost proti živinčetu je torej draga reč stiti. surovo maslo, meso itd. Slaba strežba in po tem takem ne- Potem jo je treba obsejati z dobro in primerno Zatorej pripada tudi v področje živinozdravnikov po mešanico raznih trav. Pri setvi ne smemo biti skopi priporočevati skrb za dobro strežbo domači, pitalni ne s semenom, ne z denarjem, ki ga moramo dati za živini. Naj torej povsod, kjer jim prilika nanese, seme. Mislim, da bode marsikomu vstreženo, ako na gumno povzdignejo svoj glas v tej zadevi tem mestu prijavim sostavo dveh mešanic, kateri ste nikom pa tudi občinstvu na korist > posamez se prav dobro obnesli. Prva je za travnike, ki imajo Zatem je ozir jemati na hleve, ki so povprek pre ■» ► " V ^ j ^ - -- • / -v t • V a »• f. 10 tesni in prekratki. Živina je sedaj sploh večja kakor _ • ,1 ~ X ~_____ •: ~ 1.1_____________xl__ nekdaj Zal da še noveji čas hleve prekratke zidajo XJLV3> IV UL Olj • i-A CA1-i j VACV uu \ UIVl. Cv UIVU Tako je otežkočeno hleve snažiti in živali pogosto Zli o nesnagi in mokroti. Govedi je oboj nevšečno in trpi posebno od mokrote, če je mrzlo ; kajti mokrota, katere se dlaka navzame, začne po živinski gorkoti prehajati v sopuh. Pri tem pa gre mnogo živinske gorkote v zgubo katero mora žival zalagati s tem, da več krme povžije Sploh j Od te krme pa nima posestnik nobenega haska pa mokrota ne ugaja zdravju živali. Mokri hlevi, vlažna ležišča škodujejo zdravju in manjšajo korist, kateri bi sicer od živinorejstva imeli. Kriva je pa misel, da mokri hlevi več gnoja dajejo; množina in dobrota gnoja je zavisna od krme, ki se živini polaga, in od nastelje, a ne od mokrote v hlevu. Kdor hoče kolikor le mogoče najbolj izkoristiti svoje živali, ta jim naj skrbi za suha ležišča ter naj debelo nastilja, ali če nastelje nima dovolj, naj tako hlevni pod nagne, da bode gnojnica odtekala in bode mogoče vsak dan gnoj pokidati. Jako važna v isto svrho je primerna gorkota v hlevu. konj 12 o Goved sicer ni tako občutljiva proti mrazu kakor . Vendar se najbolje občuti pri temperaturi 10 do in tedaj povžito krmo tudi najčisteje prebavi. cem Izkušnje učijo, da živali potrebujejo tem več hi bolj mrzlo imajo v hlevih. Kedar temperatura leze pod R., tedaj treba je pri vsaki stopinji —7°/0 več kvišku temperatura od 8° do 13° po kladati. Ce pa gi tedaj pa se 2 do 3% manje pokladati more. Ti učinki so tako važni, da jih tudi navadni kmetovalec ne more čisto prezirati, ako noče velike škode trpeti dobro vgretih hlevih i kjei temperatur 8 do 12° R. kaže, dobivamo od živali stalno enakih koristi. Kedar pa žival v hlevu zmrzava, potrebuje za tretjino ali tudi za polovico več krme, da nam enakih koristi daje, kakor sicer. Kajti velik del krme se prebavi za narejanje toplote. Ako pa zmrzavajoči živini ne pola- gamo zadosti krme, tedaj pa nam shujša Pridejo iz zime jako suhe, mršave živali, da se do sv. Ja neza komaj zopet popravijo Da pr gospodarstvo ne more prospevati, čei takih razmerah ,vno se kmeto- valec mnogo trudi in veliko štedi, to je vendar umevno. Vendar, da nas čitatelji prav razumejo, opomnimo, da temperatura tudi previsoka biti ne sme, nikakor ne 14 ali 15° tudi tukaj ker je to škodljivo. Prava mei velja dobro zaprtem hlevu bi naj vedno obe sen bil kak gorkomer ali termometer Sredstvo 7 če se krave nočejo pojati. Kot tako sredstvo priporočuje se volčja jagoda (Pariš guadrifolia), rastlina, katere se v naših gozdih obilo nahaj ki je v vseh svojih delih strupena. Za rabo vzamejo se take rastline, ki so uže dorastle, pa še ne cvetele. Eni kravi zadostuje 8 tacili rastlin, če je pa slabotna, tudi 6. Rastline se razrežejo ter s soljo in kruhom pomešane in zjutraj kake tri ure pred krmenjem kravi dajo. Učinek se mora v teku treh dni poznati, če ne se pa še v drugič in tretjič s tem sredstvom ponavlja. Ako tudi v tretjič nič ne pomaga potem ne preostaja druzega kot kravo prodati mesarju. To sredstvo dano kravam v gori navedeni množini je 3 kot ? drugače kodljivo ter na vsak način dosti bolj pa španjske muhe ali pa kako drugo tem podobno zdravilo. Vzrejevanje žebet na manjših kmetijah. drugem in tretj (Konec.) tm leti tolike postrežbe ne potrebujejo žebeta so sploh z manjšim zadovolj imajo poleti dobro pašo ali obilno zelene krme voljna so pozimi z mekinami in senom, koj a ; ce zado- se do- dene nekaj repe, krompirja in ovsene rezi. Ce jih pa V « 4 • • , -a « m m ^ . uze vpregamo, treba jim je tudi Proti navedenemu pa kaj ovarjajo pnvošiti ekoč: ko bi mi svoja žebeta tako krmili, udarila bi vsa krma v kosti žebeta dobijo brarnor v kolena, nakolenic kirice, krganje. ajčje se ki uže res, vendar glavni vzrok temu I i ivnim, ampak slaba strežba, ki žebetom potrebnega, gibanja na prostem zraku ne privošči. Kdor torej svoje dobra gi žebe vedno v hle\ pusti morebiti celo privezano jaslim, pa, kakor rečeno, obilno krmi, ta ne bo vzdredil dobrih konj Godi * se mu, kakor vselej ), debelimo: obilna hr samo dobro krmimo, trebuh, celo truplo je zgolj meso in tolšča, noge pa kedar žival na napne ? zaostajajo, čeravno so te namenjene kedaj nositi truplo tovore, vlačiti vozove. j v mladosti niso ne urile, ne krepko pa so preslabotne, ker se ijale. Ako se prosti zrak spusti, skače torej žebe po dolgem času in leta veselo, pa slabe noge ne morejo težkega trupla nositi, pri skakanji in letanji in naglem obračanji zvrne se teža sedaj na to, sedaj na drugo nogo. Kmalu dobi bramor v kolena, krganje ali zajčje sekirice, ali se upeha krulj' postane trdo v udih m med konji imamo enega Je ali pohabljenca več. takošno ravnanje pametno? Zakaj pa so kovači v rokah bolj močni, kakor krojači? in tako tesarji in Zato, ker prvi svoje krepijo, krojači pa svinja plemenjača, ki čer urno in veselo domov, med tem. ko četrt leta oke vsaki dan napenjajo s prsti delajo. Zakaj pa beži celi dan po pašnikih hodi, zve- ■■■■^■■■H po- zneje tista svinja podkrmljena in udebelj komaj noge pod težkim telesom giblje? Zato, ker plemenjača na paši vsaki dan svo]e noge uri m vadi in krepi, krmljača pa le svoj trebuh in maščobo množi, da so noge vsled dolgega miru in ležanja oslabele. Zato pa s konjem. ki je nespametno, krepko rabiti in tako gospodarjem koristiti, ravnati je namenjen kedaj noge tako kakor s svinjo krmljenko, ki ima edini namen, da mogoče veliko mesa in masti nastavi. Toraj ni res, da bi preobilna krma žebetom v kosti udarila, udari jim nespametno ravnanje gospodarjevo z njimi Največje vrednosti je tisti konj, ki ima trdne kosti, močne mišice in kite. To se pa doseže, ako v mladosti konja urimo, da se mu kosti, mišice in kite dobro krepijo. Pustijo torej naj gospodarji uže mladim žebetom, ko so nekaj tednov star saki dan neko ze ^uuvjuuui j ivv ov u\jaaj tuuiiu v ctaia « v oaivi ua liko časa sprehajati se kraj matere. Odstavlj beta se naj spravijo v hlev, neprivezana, da morejo prosto sem ter tje hoditi. Vrhu tega jih moramo vsak dan nekoliko spustiti na dvoi Tudi kaže gnojišče zarantati m žebeta ondi nagnati, da gnoj pohodijo in steptajo, kar je tudi koristno. Pri malih vožnjah je dobro žebe k materi privezati ali pa k drugemu mir nemu konju. Vsakako je skrbeti, da žebeta vsak dan dobijo priliko, sprehoditi se in zletati, vendar ne preveč, kajti to krepi jim ude. Na tak način vzredimo si zdravih m krepkih konj, na veselje posestniku in dobi popla čanje krme in strežbe, ki se je za žebeta^porabila ki „Gosp. glasnik za Štajersko 103 Kako nam je sadno drevje na stalnem (p° nekod rekai° tudif preproka) v oddaljenosti od dre mestu pravilno oskrbovati? vesnega debla 1 do 22/ 3 metra na okrog. Spisal Ran t. (Dalje.) Kedar se pa s tekočim gnojem v brežinah raste-čemu sadnemu drevju gnoji, napraviti nam je mesto jarka v istem kolobaru več lukenj v zemljo, katerih Vsakovrstna gnojila bodo se pa nam v sadjereji vsaka mora biti po 3 metra stari čevelj globoka; takrat dobro vspešno ponašala, ako je drevesnim ko reninam v tekoči obliki nuditi korenine) tudi dajati moremo, ker jo emlj te ( . y piti morejo. Iz tega pravilnem oskrbovanji sadnega drevja na stalnem mestu v taki obliki srkati in iz z sledi, da domačemu sadjarj pri v te luknje se potem razmerno izlije pripravljeni tekoči gnoj, kateri se po zemlji razširi in drevesnim koreninam v hrano ali živež služi. Poprečno zadostuje za pognojitev enemu samemu ni še zadosta da snovi in tvarin v preskrbuj trdi, nerazvezani obliki potrebnih gnojilnih nego skrbeti srednje-staremu sadnemu drevesu 2 do 5 polnih navadnih škrofilnic (kangelj) tekočega gnoja. (Konec prihodnjič.) mu je dalje še za potrebno količino vode, v kateri se te gnojilne snovi in tvarine potem tudi razvežej raz- tope, ter za gnojitev sadnemu drevju kot živež ali hrana pripravne postanejo. Kedar nam sadno drevje obilnega sadja obeta, more se uže samo prilivanje z vodo takemu drevju kot krep-čilo in nekako gnojenje (gnojitev) smatrati, ker, kakor Politične stvari. državnega zbora. teden državnega zborovanja porabil se je bilo je uže omenjeno, drevesni sadeži do šest sedmink skoraj izključno za kočljivo vprašanje, jeli naj se družbi cele svoje vsebine same vode obsegajo. Ob veliki ro- severne železnice podaljša koncesija , da še dalj Zadnj dovitnosti sadno drevo tudi veliko vode zahteva ona že j ne trpi ne omaga, ter da nam zdravih ? do dobra gospodari na tej železnici, ali pa naj jo nakupi država sama razvitih sadežev donesti zamore. Druge naravne na- Da je rešitev vprašanja zelo težavna in kočljiva sledke pomanjkanja vode ob enakih slučajih bil sem do- priča uže to , da je vlada prvi svoj predlog umaknila mačim sadjarjem uže zgoraj naštel. Nastane vprašanje: in da je tudi drugemu njenemu predlogu železniški od- Kako in pa s katero množino gnoja naj se sad- sek dodal več prav odločilnih poojstril na korist državi nemu drevju gnoji? in javnem prometu in pa v škodo družbe severne ze- niti pa Odgovarjaje na to vprašanje mi je pred vsem ome- leznice , da nam je ob gnojitvi med gnojem kompaktne in med gnojem tekoče oblike razloček imeti: z vsakim teh dveh gnoji se drugače kompaktnim zemljinatem gnojem ali kompostom litično vprašanje Levica državnega zbora zavzimala je tudi pri tem ker storila je iz tega prav odločno po vprašanji pr čudno stališče vendar-le gospodarske gnoji se sadnemu drevju najpriličnej vprašanja temu pripomoglo je deloma tudi da ga na zemljo pod drevesnim vejinem vencem krajih države, izvirajoče zato iz protijudovskega njego tako, raztrosimo ali razgrnemo in potem podkoplj da se najvspešneje ščuvanje Schonererjevo po Dunaji pa tudi po druzih ali pa i vega stališča, ker je poglavitni delničar imenovane že ž njim opešana zemlja ob koncih drevesnih korenin leznice judovski bogataš Rotschild nadomesti; kakor v prvem slučaj kompostom ? tako Levičarji, ki so v železniškem odseku, vdeleževali gnoji se sadnemu drevju vselej tudi s hlevskim gnojem, so se razprav o tem vprašanji, toda njihovo delovanj namreč da se taisti v kolobaru pod drevesnim vejinim bilo je večidel zanikalno obsojevanje vsega, kar je iz vencem v zemljo podkoplje. Ob izvrševanji ravno nave volj denega načina pododsek predlagal. Izvolitve v pododsek niso gnojenja sadnemu drevju je pa doma- hoteli sprejeti, vendar pa so ugovarjali zoper vse čemu sadjarju paznemu biti, da pri podkopavanj jila drevesu kor gno ne rani in ne poškoduje; mora pa se jim je predlagalo ? kar Pri tem delu odlikoval se je v prvi vrsti Herbst , Russ, Peez tudi na to gledati, da hlevski gnoj s temi (koreninami) pritrkavali pa so mu primerno Tomaščuk v direktno dotiko ne pride. Zakaj ? bilo je uže na svo- Richter in celo Mladočeh Tilšer, kateri je iz razprav jem mestu pričujočega dopisa povedano. Kvantum ali kolikost gnoja ravna in določuje po starosti dotičnega sadnega drevesa, kateremu se se gnoji in pa po okoliščinah (opešanosti) dotične v kateri ravno sadno drevo stalno raste. emlj druzih predmetov znan, da ga hitro podkupi gladka, po liberalizmu dišeča fraza levičarska. Dva druga levičarja A.. Weber in S ch a up trudila sta se ugovarjati stvarno > Sploh pa za in severne železnice ne soditi s stališča političnega za nikavanja, zato sta tudi v odseku naznanila, kako bi se odraščeoo sadno drevo, katero rodi, pogodba dala zboljšati; pa ko je večina odsekova spre zadostuje za enkratno gnojitev 112 do 168 kilogramov jela njihova načela do oglasil se je zopet prvi Herbst i stare cente) dobrega komposta, ali pa 56 kilo- si je prizadeval s prav puhlimi frazami dokazati da je gramov (1 stari cent) poštenega hlevskega gnoja. Ome- pododsek sprejel čisto nasprotno od onega, kar sta ^--------\ — ----------/ i------- O --— ----0— q — w v F v ^ vr vrv* vuv^t« } JLltii KJ UC4J niti mi je še, da naj se z ravno navedeno količino Weber in Schaup želela; za Herbstom skušal je tudi komposta ali pa hlevskega gnoja zemlja okolo sadnega Schaup isto dokazati, pa videti je bil pri teh poskuš- drevesa v tistem kolobaru zboljša in pognoji, katerega njah kakor muha plavajoča v močniku, zasegajo veje njegovega vrha ali krone. tekočim gnojem gnoji se pa na ravnem zemljišči rastečemu sadnemu drevju najgotoveje in najložej tem s Nekaj poštenejši Weber umaknil se je rajše daljnim razpravam. Toda konec vse razprave železniškega odseka bil je ta, da je večina odsekova s poročevalcem » , da se v tistem kolobaru, katerega zasegajo ob vseh prof. Bilinskijem zagovarjala zboljšan predlog vladin straneh na okrog veje drevesne krone (vrha), izkoplje po katerem se ima koncesija severne družbe s prav oj primerno globok jarek (prekopa), v katerega se potem strimi pogoji, tako da družba v 6 mesecih vrne danih pripravljeni tekoči gnoj enakomerno (najbolje s škropil- podpor okrog 13 milijonov, da izdela celo vrsto novih nico) izliva in razlije, na kar se jarek z izkopano zemljo železnic v dopolnitev mreže onih s severno železnico ve- vož- železnici tako odločevati, kakor na * zopet nazaj zasuje in poravna. Po starosti drevesa in zanih stranskih železnic, da ima država pravico obsežji njegove vejine krone napravlja se taka .prekopa nino tudi na ? 104 se je državnih železnicah, da ima država uže v 19 letih pra- bacherja, o katerem vico prevzeti vse proge severne železnice, ako ji pola- veže golo pravico- in resnicoljubje, strmeli so i . - a —- __tm __H ____ mislilo dolgo časa, da njega in kar so se, kako je bilo mogoče svoj čas celo govoriti goma poplača ono svoto , katera je primerna letnemu čudili čistemu dohodku železnice zadnjih pet let pred pre- o tem, da bi ta Lienbacher pod sedanjo vlado prevzel vzetjem, da pa konečno po preteklih 55 letih vsa sku- ministerstvo pravosodja, oni Lienbacher, ki se ne sra- pina severnih železnic preide brezplačno v last države muje svojega nekdanjega somišljenca napadati na tako in to brez dolgov nevreden način , da bi se takega moral sramovati vsak Herbst priporočal je v imenu manjšine nekako ne- najpomenljivejši levičar nasproti najbolj neukretnemu določeno odlašanje, katero ni bilo ne tič ne miš. Tako se je vršila tudi razprava v zbornici, se je pričela v soboto dne 21. marca. Govoril katera e naj- desničarju. Sme se zato tudi trditi, da je Lienbacher prej na kratko dr, Bilinski, poročevalec odsekove večine, za njim pa je ponavljal poročevalec manjšine Herbst čelih sedanje zborove večine. vsled tega govora pregnal tudi pri onih. ki so po vseh prejšnjih skokih va-nj še kaj vere stavili, zadnjo misel, njim skupaj delovati po na- da bilo kedaj mogoče z skoraj vse ono , kar se je prej še čulo v železniškem resnici videti je bilo tudi, kako sta Mladočeha odseku, v dve trajajočem, rabulističnem go\ do Tilšer in Vašati, katera sta prvo polovico Lienbacher kazovaje, kako nič vredno je vse, kar predlaga večina jevega govora spremljala z glasnim odsekova Za Herbstom odpovedal se je Knotzov paj drugem delu odobravanjem. po govora nevoljna in skoraj razdražena daž Haniš besedi in govoril je levičar Matscheko njim pa Rieger za predlog večine v temeljitem, nepristranskem govoru. Za Riegerjem kvasil je skoraj dve , za prav zapustila bližino sicer res spretnega govornika. želni realki v Kremsu Richter Poslušalcem je v resnici dobro delo, ko je kot zadnji govornik druzega dneva naš poslanec Obreza to težavno učitelj na de- vprašanje v lahko razumljivem dokazovanji z besedami ki pada v vrsto onih poštenega trgovca dokazoval, da je boljša in enako dr političnih ragelj, katere Nemec prav dobro znači s pri- žavi kakor državljanom ugodnejša, morebiti deloma pičla imkom „Bezirksberger poravnava i kakor še tako mastna, negotova pravda. Bolj zanimiv kot prvi bil je drugi dan te razprave Levičarski časniki, nezadovoljni z izidom obravnave tega posebno zato, ker sta nastopila za Herbsta dva moža, dneva, poprašavali so hudomušno, kje so bili ta dan katera sta vsaj navadno hodila z desnico zborovo, nam reč: pristaši „združene levice". Po manj pomenljivih druzih govorih razun ministra Pinota in dvornega knez Alojzij Lichtenstein in pa Jurij Lienbacher. Oba poslušala je z enako pazljivostje desnica, kakor levica. Lichtenstein zagotovljal je koj v začetku svo- nečno še enkrat oba poročevalca, najprej Herbst, jega govora, da on smatra pričujoče vprašanje za strogo njim pa v dolgem in gospodarsko, toraj nepolitično, pri katerem je tedaj svetovalca Witeka govorila sta koza temeljitem govoru, čegar ojstrine so bile poglavitno obrnjene zoper Herbsta , vmes tudi mogoče pričakovati dobre rešitve, ako vsak poslanec po zoper pravdarja Lienbacherja poročevalec večine dr. Bivšem prosto govori in glasuje po svojem prepričanji, linski. — Razkril je ta govornik in dokazal puhle zvi-tako hoče on storiti, sicer pa ostati zvest pristaš des- jače Herbstove, neusmiljeno šibal je njegovo rabulisto niče. Ko je pa sicer bistroumen knez prešel k stvar- vanje, pa brez rokovic je segel tudi po dvornem sveto- nemu delu vprašanja samega, pokazal je v vseh svojih valcu Lienbacherju, bolj rahlo pa enako odločno zavrnil izpeljavah, da je to vprašanje študiral samo po nasprot- je tudi trditve kneza Lichtensteina in je dokazal nje- niških časnikih, tako plitvo je bilo vse, kar je navedel gove zmotnjave. o denarski strani vprašanja, golo malikovanj judov skega bogataša Rotschilda pa je bilo, kar je navajal o tako imenovanem, praktič vanja. Ko pa je izrekel mnenje, da bi se dunajskemu antisemitizmu podvezala žila, ako bi država prevzela se- Prišlo je konečno do glasovanja, pred katerem si je tudi tirolski samotar Zallinger v nasprotji z vsemi, delu njegovega dokazo- celo laškimi Tirolci, izmislil kot glasilo Lienbacherjevo predlo g, PO katerem naj bi se rešitev tega vprašanja verno železnico, videti so bili od dvoma posinehlj ob razi enako na strani desnice kakor levice Sploh se pustila prihodnjemu državnemu zboru, prišlo je do glasovanja , v katerem se je po trikratnem glasovanji po imeuih sprejel predlog odsekove večine za podlago na- sme trditi, da je Lichtensteinov govor neprijetno izne- drobne razprave, potem, ko je bil predlog Zallingerjev nadil obe stranki zbornice in tudi njegove najblližnje in Herbstov zavržen. prijatelje. Na desnici pa uže to zelo slab utis na- četrtek dne 26. marca pričela se je nadrobna pravilo, ker so se odločni levičarji umaknili tako Lich- razprava, pri kateri je kranjski poslanec baron Schwegel tensteinu kakor Lienbacherju. Za prvega pa je bila stavil več prej dogovorjenih predlogov, ki so se veči-gotovo največja kazen ta, da so mu demonstrativno plo- nonm brezimeno razdelili dne 24. marca vsem poslancem, skali levičarji in pa nalašč naprošena galerija. — Po Še enkrat napel je Herbst svoje žile, spodbiti ute- českem govoru moravskega kmeta Skopalika prišel pa meljene predloge, tudi Zallinger prihitel mu je zopet ie na vrsto mogočni Lienbacher. Ta je na skušal dokazati, da ocena najvišje sodnije predsednika videz dobro na pomoč, pa vkljub temu oddal je zbor predloge Schwe gelnove železniškemu odseku v nujno ustno poročanje, prav za prav zagovarja ono, kar trdi in zahteva predlog Zastonj so si levičarji prizadevali, v odseku zavleči re-manjšine; pravoslovci so sicer takoj čutili, da dvorni šitev vprašanja, zastonj zapustili so odsek nadjajoči se svetovalec Lienbacher pri svojem dokazovanji prezira da ostali ostanejo nesklepčni, ker takoj po njihovem od- j nekaj prav merodaj j pa vendar se sme reči da je hodu vstopila sta dva odsekova uda z desnice in odsek bil prvi del njegovega govora nepravdnikom nekako pre- sklepčen rešil je takoj vse predloge, ki so prišli v ob- pnčlj Vse drugače pa se je zasukal v drugem delu ravnavo zbornice in so se po odbitem novem odlašalnem govora, v katerem je hotel zavračati dokazovanj Rie gerjevo. Tu je izmed besedi, katere je govoril Rie vzel eno samo besedo, to je obrnil okoli in okoli 5 potem predlogu Zallingerjevem v nenavzočosti levičarjev sprejeli po temeljiti razpravi v drugem branji in v večerni seji dne 27. marca tudi v tretjem branji. prvi seji onega dne pa se je sprejelo pet postav je tudi vse, kar je Rieger govoril, prav narobe, zoper to je pričel vojskovanje in tako si je pri vsakem svojem o zgradbi novih krajnih železnic brez razgovora, med temi naskoku prizadeval uničiti izmišljeno trditev Riegerjevo, tudi ona o zgradbi železnice iz Ljubljane v Kamnik. prav tako kakor španjski junak don Kišot Oni poslanci, ki so poslušali Riegerj sedaj onega Lien Govor P. Greuterja v budgetni debati 10. marca v državnem zboru. Visoka zbornica! Izprosil sem si danes besede iz rečenega, nekoliko pa tudi iz osobnega namena. Kakor je Vam znano, smatral sem si lansko leto za svojo dolžnost odkriti rane, katere so na telesu naših šol sploh, posebno pa sem se mislil opravičenega osvetliti jako čudne razmere dunajske velike šole. Saj veste, kaj se je na to zgodilo. Takoj na to dali so kar trije profesorji svoja pooblastila gosp. poslancu Suessu, da naj pod zaščitstvom svoje imunitete tusaj prebere njihovo izjavo, češ, po svojih izrekih o njihovi delavnosti sem kar h krati na frivolen način tri napadel. Uže tedaj, gospoda moja, sem Vam povedal, da mi je tak tabak prehud (veselost na desni), ter sem Vam rekel, da tacega očitanja uže v očigled na moje volilce ne morem prenašati. Predlagal sem toraj preiskavo, v kateri naj bi se bilo dokazalo, koliko dogodkov od mene naštetih ne bi imelo popolno resnične podlage. Tako preiskavo so mi tudi takoj obljubili, ter, kakor sem čul, se je taista tudi izvršila, vendar pa do sedaj še prav nič ne vem o njenem koncu. Gospoda moja, tudi danes bi bil še molčal, če bi se ne bile zgodile reči, katere so me silile zopet usta odpreti. In kaj je to? Prvič je bil to tisti mož, ki je imel pogum v očigled nesramnih dogodkov na dunajskem vseučilišči javno izreči se, da bi pod njegovim reKtoratom kaj tacega ne bilo brez kazni ostalo; — ta mož moral je iti! ker ni nikjer dobil človeka, na katerega bi se bil opreti zamogel. On ni šel zarad tega — da odgovorim dr. Krausu — ker so ga morda Cehi razžalili, kajti sam je zagovarjal moža, ki se je za češko šolo v dolenjem avstrijskem c. kr. šolskem svetu potegnil. Tako se je zgodilo prvemu možu. Oni drugi mož pa, čegar postopanje moral sem podvreči javni oceni, kar mi je velela dolžnost, kateri je kot izvoljen rektor po svojem govorjenji preveč pripomogel, da se je ono razburjenje naraščalo, in kateri je kot rektor v službi tako slabo svojo državno veljavo pokazal, pač pa je imel zadosti poguma v javnosti tukaj očitati mi frivolnost, ta mož bil je pa med tem po-češčen in proslavljen, kot ne malo kdo. Vsak, komur niso razmere znane, mora iz tega sklepati, da sem mu toraj delal krivico, ter da se je zadostenje temu možu le na ta način z drugimi vred dalo, da so jih posebno odlikovali. Še več bom povedal. Vse se tako vidi, kakor da bi bili sicer po celem svetu veljavni pojmi o nalogi modrega naučnega ministerstva glede dunajske univerze, tukaj prišli popolno ob svojo veljavo. Tudi sledeče nam to dokazuje. Dunajsko vseučilišče doletela je lansko leto največja čast, katera veliko šolo sploh doleteti za-more, presvitli cesar ji je namreč naklonil čast svojega obiskanja ob priložnosti otvoreoja one krasne palače, ki je nastala po milosti in darežljivosti presvitlega vladarja in po požrtovalnosti vseh avstrijskih narodov. In kaj se je zgodilo? Rektor je naročil dijaškim društvom, naj k njemu pridejo. Zakaj? Da bi morda iz njih ust ob objavi te vesele novice, čul še veselejše živahno odobravanje od strani dijakov. Pričakovali smo tega, kar smo morali pričakovati. Toda nič! Nič takega! Rektor je dijake k sebi poklical, da napravi z njimi pogodbo; poklical jih je k sebi, kakor da bili vojskovodje sovražne mu armade, da z njimi pogodbo sklene, da se bodo ob navzočnosti Nj. Veličanstva lepo in pametno zadržali. (Čujte! na desni.) Čudom čudili smo se zunaj po deželi čitajoč to! In nekega druzega dne, ob priliki vme-ščenja novega rektorja v veliki dvorani „aule" , se je rektor izjavil, da so dijaki res na akademičen način rešili svojo častno besedo, da se je slavnost mirno in dostojno vršiti zamogla. Dijaki dali so rektorju častno besedo , da bodo mirovali in so mu zato stavili svoje pogoje. Pogoji so se sprejeli, mir je bil sklenjen, konec vsega pa je bil ta, da se je rektor dijakom zahvalil, da so se tako lepo in dostojno obnašali ob slavnosti. Dijaki stavili so toraj najpoprej pogoje, potem še le rešili so dano častno besedo! Jaz ne bom rektorja obsojal, toda vem, kaj naj si o njem mislim in misliti moram. To je ravno silno žalostno pri vsi reči, da je rektor moral tako delati, kakor je delal. On ni bil povod razmeram na tej univerzi, temveč jih je uže našel in s temi moral je računiti, ako ni hotel, da bila bi ali vsa slovesnost izostala, ali bi se bile reči godile, pri katerih bi si bila Avstrija od sramote obraz zakrila, inostran-stvo bi se bilo pa brezmerno čudilo. Vprašam Vas, kake so li take razmere? Tukaj so krvaveče rakove rane, katere mora vlada prej ko prej ozdraviti in če treba tudi izrezati. Med tem so se vajeti veljave in potrebne discipline nekaj krepkeje nategnili. Znano nam je, da je bilo v minuli jeseni pet velikošolcev spodenih. Kaj pa potem? Komaj so te relegacije znane postale, pri katerih so bili tudi trije židje prizadeti in uže se je dvjgnila vsa „alliance izraelite" (združeno židovstvo). (Čujte! čujte! na desni.) Podali so se k naučnemu ministru, kjer so prosili, naj bi jim kazen ali odpustil ali pa uže vsaj zmanjšal in stvar še dandanes ni dognana. Radoveden sem, kaj bode le storila naučna oblastnija; na-djam se, da bode poznala svojo dolžnost! Ta slučaj, gospoda moja, pripelje me na drugo polje, kjer ne morem, da bi se ne ustavil. Je jako kočljiva zadeva dotični predmet in tem kočljivša, ker je postal dandanes predmet tako poljuden in so dogodki vsi popolnoma resnični. Kaj je to? Kratko ga bom povedal, kakor sem navajen. Ako pojde na dunajski univerzi v sedanji meri tako dalje, kakor do zdaj, bode prenehala univerza biti in postane druga „orientalna (vzhodna) akademija". (Živahni ugovori na levi in sikanje.) Le pustite me, da izgovorim in potem sodite, kedar bom uže dokazal. Na mislih so mi učiteljske moči na tem vseučilišči. Tu ne govorim iz svojega verskega stališča, temveč iz stališča prave pravičnosti, po katerem imajo tudi zapadni rodovi svoje pravice. Kaka pa je razlika ondi med semiti in kristijani? Potrebno se mi zdi povedati, da bodo avstrijski narodi to zvedeli. Kakor nam statistika to kaže, bi bila razmera Židov do kristijanov štiri in pol. Ce pa po tej razmeri računimo, nahajam, da je na obeh praktičnih fakultetih „zdravilstva" in „pravoslovja" 159 profesorjev in docentov. 4% proti 159? Kakošno bi moralo biti pravo število profesorjev glede števila prebivalcev? (Na levi kličejo: to je smešno!) Če bi šlo toraj po pravici, bi na dunajski univerzi ne smelo več židovskih profesorjev biti, kakor 7, k večem 8. (Na levi kličejo: k večem 8V2, živahna radost.) (Dalje prihodnjič.) Minuli petek dne 27. marca zvečer pol ure pred polunočjo sklenil je kardinal knez Friderik Schwar-zenbenberg, nadškof v Pragi, v vrsti kardinalov najstarejši, po letih svojega življenja pa v skoraj dopolnjenem 76. letu svoje blago življenje. Zadnja bolezen kardinalova trajala je komaj teden dni, pa koj začetkom kazala je, da je stan bolnikov 106 zelo nevaren , akoravno so umrlega kardinala bolniku poklicali najimenitnejše dunajske zdravnike. je na Dunaji v kneževski družinski pa laci v srednjem mestu na Novem trgu. zenberg v Rim in se je vdeležil izvolitve peža Leona XIII. edanjega pa Rajnki kardinal knez Friderik Schwarzenberg bil častno pismo . Dne 24. julija 1883. L, ko je pokojni kardinal obhajal 501etnico svojega mašništva, pisal mu je cesar sila Sme se trditi je rojen dne prila leta 1809 je bil da je s kardinalom 1 i •—--- J J« Ull 1J (X) lli i čl J 01 Wiu ^v^M^tivuuvi^vu vladajočega kneza Josipa Schwarzenberga in pa knezinje našega škofijstva Pavline Arenberške. Mati kardinalova našla je svojo prerano smrt dne 1. aprila 1810. pri požaru, kateri je ajmlajši sin Schwarzenbergom umrl eden najiskrenejših zastopnikov * nastal pri slavnosti poslanika kneza Karola Schwarzen berga v Parizu, ko je hotela v materinski ljubezni ne ozirajoča se na lastno nevarnost rešiti svojo hčer Prvo odgojo mladega kneza vodila je teta njegova, stra očetova Zabavna stvari se gimnazijo in tedanjo filozofijo dovršil je knez na Dunaji, učil se je potem eno leto pravoslovja, amet v stepah Poljski spisal Mihal Grabowski pi leta 1827 L. G. Podgoi pa se je odločil za bogoslovj (DaJje.) Vsled prijaznega vabila tedanj nadškofa solno graškega, poprej knezoškofa ljubljanskega Avgust Gruberja podal se je v Solnograd. Tukaj učil se je tri leta bogoslovja, Začudil sem se, ker sem tako nenadoma našel to povedkam pravljice; starka je prodrla na trag takim pri je sprejel duhovniško obleko, končati svojih pravljic stepnih neugodah in straheh in ni mogla dne 25. marca 1830. leta imenoval ga je cesar za do- arabij > micelarne kanonika nadškofijskega kapitola Četrto bila živa tako z veselo in ljudnato Ukraji primerjala je svojo zakleto Bes leto bogoslovja dovršil je pri sv. Štefanu na Dunaji. zaljubljen, in da Ker še ni imel postavne starosti za mašniško posveče e primera je če prav nisem bil v Ukrajino neozirno so vsakdanje životne skrbi močno vanje, pripravljal se je za bogoslovske rigoroze, katere je dovršil na dunajskem vseučilišči in se dne 25 julija 1833. 1. bil je v Solnogradu za mašnika posvečen. Posebno naključje je bilo, da je potem ravno svojega leskega vezale me na ljubosti v krajini mojega bivanja, — ri sala je starka to primero pesniški tako, da je vendar-le ta trenotja vsplamtela pred menoj ta Ukrajina, kakor da je bila odičena s posebnimi barvami Bogdana Za- očeta kneza, ki je dne 19. deecembra tistega leta umrl imel pripravljati na pot v dolgo večnost 9 Za mašnika posvečen opravljal je kanonik knez službo duhovnega po močnika pri stolni fari solnogradski in poleg tega pri pravljal se je še dalje za doktorat bogoslovja. Gdzie nie pojrzysz z mogily w okolo Bujnie oto, zielono, wesolo, Wzrok lubuje i serce nie nudzi: Jakis grodek, to jakieš tam siolo. 5 Ko je dne 28. julij 1835 nadškof Grub v visoki starosti umrl ^ w / — t/ Jbwieca biale; i ludzie huk ludzi volil je dne 23. septembra tistega leta solnograški kapitol z 12 glasovi izmed oddanih 14 za višjega Wzrok lubuje i serce nie nudzi še mladega kanonika kneza Schwarzenberga pastirja na nadškofijskem sedežu solnograškem februarija 1836. potrdil ga je tada Gdzie nie sluchasz w okolo Piešni oto wszelakie ozyly z mogily Dne i • Gregor XVI. in dne maja tistega leta bil je papež u umeščen na nadškofijski sedež solnogradski Leta 1841. potoval je v Rim poročat papežu o svojem delovanji. Papež Gregor odlikoval ga je nenavadno, in drugo leto, dne 24. januarija 1842. leta imenoval ga je za kardinala mašnika s pridevkom „od svetega Av gustina" Ko se je leta 1848. pričelo v naši državi viharno gibanj e, zbral je kardinal Schwarzenberg septembra meseca podane mu škofe v svet, kaj treba za cerkev storiti. Vsled posvetovanja oddala se je adresa ustanovnemu državnemu zboru in pa pastirski list vernikom njegove nadškofije. Ko so se leta 1849. od 30. aprila do 17. junija av- Sluch lubuje i serce az rosnie. Glosy w glosach — w glos jeden a mily Wiejq, w dumach szeroko, rozglosnie Sluch lubuje i serce az rosnie. Gdzie nie pojrzysz, nie sluchasz w okolo Lugi, strugi, a špievvnie, wesolo, Ukraina nasza jak dziewa Gcly na majclan gdzieš biezy za siolo Gubi kwiecia i wstažki rozwiewa. ? Ukraina > nasza jak dziewa Ko sem bil pomislil, da ta neizmerna hvala naših haja med samovolj- krajin izvira iz ust ženski, ki se nimi ubežniki > gimi vred zamenila povprašal sem je, zakaj je sama z dru tako stnjski škofje zbrali merah med državo dinal knez Schwarzenberg Dunaji, da se posvetujejo raz krajem, ki ga ne ljubi in gorje?" priljublj kraj z drugim jim je, kar pripoveda 9 cerkvijo, stal jim je na čelu kar Nekoliko trenotkov ni mogla zbrati svojega uma na odgovor, naposled pa je spregovorila Uže leta 1838 ko nadškof Ankievič v Pragi lastna j ^ jo uauonui iiiiiiieviu v rra^ umrl, bil je nadškof Schwarzenberg pozvan prevzeti nad To ima mnogo povodov; prvi povod morda je naša . glupost, drugi povod pa je tuji greh škofij praško ------ i—— r—— — grehotni vlastelini — p pa bchwarzenberg ni hotel sprejeti. ;;ki mučijo in obešajo svoje ljudi povedala je Marij J,' i u Zato mu je bilo nepričakovano, ko je bil dne 13. de imenovan za nadškofa v Pragi, in še in je njegovega imenovanja cembra 1849 ko ga je tudi papež pozval sprejeti to nadškofij temu sledilo papeževo potrjenj Napotnila si glavo si z basnimi živahno ne mogo obesiti nikogar vskliknil sem ?? v poljski Ukrajini vlastelini ne obešajo in • o i ---1 —' J J " b T tvLijci, „ zapustil je Solnograd težkega srca in je nastopil dne kaj malo Marijica u lo. avgusta 1850. leta stolnico praško. Leta 1869. 1870. vdeležil se je kardinal knez Schvvarzenberg vati kanskega koncila v Rimu še to zna in rnaiu , OO t U , 11 Silo! ali jaz znam, kaj govorim povedala je starka mirno kar sliši od drugih ljudi, ni vse res dobro 7 , in ne govorim le tega, kar znam. Jaz še pomnim pravo Poljsko. Kaznili so dne februarij 1878 Po smrti papeža Pija IX. vlastelini ljudi s smrtjo. Deklica sem bila še hitel je kardinal knez Schwar jemala «/---- - ---~ * umi OV , J^HiO.1« sta me roditelja s seboj na semenj in na praznike v 107 mestice S mil o. Vladal je tam knez;*) grad je bil na Za lub in s popkom (očesom) se ve se bo tudi še po gori med Tasminom in Irdinijem; vhodi v mestice so zneje cepilo bili skozi zastražena vrata in visok ostrog (pallisade) 15 dne m a pred vsakim vhodom so stale vislice in gugali so se drugemu novemu čuvaj v zraku trupli, ali pa ljudske kosti. Roditelja sta tr- robške fare meje kazal, je neki 27 let stari gojzd v nekem gojzdu „Mač čuvaj dila da so tu viseli hajdamaki (razbojniki) in ubijalci domu in ko se vrneta iz gozda proti je držal prvoimenovani puško za cev in lej strašen je bil prizor, še pomnim, da sem mižala vse- psom igral; iz pozabljivosti napeta puška se sproži IrnHoi* oam O VATI Kli^o In nA qmilannirawvii rv^i-ka/v.i u aiitt r\ 1 tt ___i.___1 • 1 _ ______i w se s kedar sem na vozi bližala se Smilanskemu ostrogu čuvaja Poznal sem, da govori o krvavih zvršitbah po De- Dru trebuh ustreli, da so mu potem čeva ven lezle. vinskem (Magdeburg) pravu; hotel sem to pojasniti v ženskama, ali starka je bila opazila da ljeti roci, za tega del ni hotela delj časa gledati je na dvorišči ozeb- prošnjo ve da strašno prestrašeni tovariš ga w gozdno kočo vendar še živega pripravil komaj ečnega hitro v Rob uri daleč po cr i na osp. in odpeljala jo je s seboj v izbo Tudi jaz sem šel v izbo; nisem našel gospodarj ga se s sv. za v njej ženski sta umeknili se v svojo izbo; starka je po- nemu župnika letel, ki so nategoma prišli kramenti za umirajoče prevideli. Šel je zelo preplašeni tovariš tudi še v Lašče po zdravnika, kateri pa nesreč mogel več pomagati, kakor da mu je uža mrzla hodila me na nekoliko časa, povedala mi je, da je ded čeva nazaj spravil. Ranjenec je kmalo na to umrl med svojimi sinovi, vprašala me je, ali bi rad, da mi pustil ubo prinese večerjo in peč zakuri na noč Pa nisem o hotel še; v izbi je zdelo se mi da dosti toplo ali ker je svetilnica pred obrazi gorela bledo in žalostno, poprosil sem, da bi mi donesli malo burana, da sam zakurim z njim. Skoro sem sedel pred pečjo, kakor poprejšnjega dne moj oblačni gospodar; kakor on, vrgel čiči. sreča nikoli ne praznuje Za miljenja vredno vdovo s tremi otro Bodite s puškami pazljivi in previdni, ker ne Ljubljane Velik KL se bliža in obetajo se nam prav lepi prazniki, katere poveličuje tudi oživ Ijajoča se narava. Na praznike so se tudi naši sem i jaz zd mernih jezikih je izbo pa daj pest burana v peč; v neraz plamen s svetlobo zalival temotno kar je bolj in bolj zamikalo me v globoko zamiš-Ijenost, da sem skoro popolnoma vtopil se v njej. Mojega senjarstva gradivo je bil pretrgani razgovor. Premišljal sem, kako popačeno in krivično se v ljudskem spominu skriva izročilo take ali take minolosti poljske vlade namere, ne le modre ali tudi dobrodejne, preobrazile so se v resnično premoč in samovoljo, kraji nove naselbine z neustanovljenim redom, na divjem in nevarnem pomejišči je bilo treba naposled vplivne pravice zoper sleparje in pocestne razbojnike v okraji in za mejo. A s to pravico so poverivali krajnega uradnika, ki so naselniki sami odbrali ga vselej. Magde-burška sodstva so bila velika posebna pravica (privilegij) krajnim naselitvam, varovala jih je zvlasti samovoljnih dedičev in starost, kraljevskih in vlastelinskih uradnikov. Ali priprosto ljudstvo je težko umelo to; uradnika, ki je izmed sebe in samo izvolilo ga, imenovalo je p a na (gospoda), a divja beseda Magdeburg in surova uradniška vlada mu je delala neumljiv, pro-sunljiv strah. Taka priprostost je naposled prišla pred državni poslanci potem, ko so imeli več tednov nepre trgoma dan za dnevom bojevati hud boj z nasprotniki, posebno pri obravnavi državnega proračuna in pa pri vprašanji nove pogodbe z družbo severne železnice. Kaj so nam prinesli poslanci domu, vprašal bode vsak zaveden rodoljub? Od ------* -- . -v^^ 1 • V ui JO niaioiv Pred vsem pokazala je budgetna razprava je kratek pa povolj memo pričakovat mi nist vično vlada, Slove in z njim tud g m Slovencem z a nes č n egi č P Drugič pokazala je sedanja da vidi gospodarske potrebe tudi med ici, in privolila je zgradbo železnice iz Ljub-v Kamnik z državno podporo, briga se pa z enako briga se za da je marljivostjo za dolenjsko železnico, kmetijstvo pa tudi za obrtnijstvo izrekoma s tem pripravljena tudi med Slovenci osnovati takih obrtaij skih šol, kakoršne najbolj * pripomorejo k povzdigi na šega blagostanja. In tretjič prinesli so slovenski slanci saboj vtrj e najbolj ložnost m nj h e porošt topniko1 boj in po z a tud P del v prihodnost oči in na uha glupemu pisarju a ta znal ne zemljišč, ni in posebnega značaj sam znamenit ali učen ki tudi ni po ljudstveni minolosti lastnih običaj prepustil je ljudi dalj usodi slance sanji t o m Le eno, toda sila važno vprašanje za slovenske po pa tudi za vso desnico državnega zbora vpra > kaj bo v prihodnje z grofom Hohenw do sedaj ni še rešeno, upamo pa, da se bode po (Dalje prihodnjič.) • Naši dopisi. Od sv. Vida nad Cirknico 27. marca (Huda zima Velika vadno na debelo snega padlo, se je mislilo, da do dru voljno rešilo tudi to vprašanje enako pomenljivo za se danjo vlado, kakor za večino državnega zbora. In ako se to zgodi, tedaj smemo vsaj Slovenci zadovoljni prepevati veselo Alelujo. (Železnica iz Ljubljane v Kamnik.) Zadnji dan zborovanja državnega zbora dne 27. marca prišlo je po ) Ker je letos uže tako veliko in nena- sprejeti severni železnici na vrsto tudi onih pet manjših železnic, katere je vlada predložila zadnji čas, med temi -------_------^UUIVJ kjkj j \j AJLJ 1U1HV/| VJLOj \A\J U1 U^U . > d *------^VVVA^JA v> ^ 5 zime ne bo več dosti snežilo; a naletelo se ga je tukaj Je poročilo železniškega odseka o železnici iz i a«« l* m & v ^^ ' ■ 3 kisi. ^^^^^ a » i . *j . > . ■ / ^^ «^ - _ i — m __ ^^ __. tk __ _ a ri ■ >'*. s