Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 30. decembra 1904. List 52. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Višjepastirska beseda avstrijskim katoličanom. (Konec.) Nacijonalizetn. ki se- ne meni za Roga in pravičnost, je nekrščanski in je izmed najbolj nevarnih netil k uporu. Eden izmed asirskih kraljev je povedal svojim vojvodom. <1 a je njegova misel ta. da bi podvrgel vso zemljo svoji oblasti. (Jud. 2. 3.) Absolutni nacijonalizetn oznanja neredno samoljublje. on izključuje vsako zvezo z drugo narodnostjo, poln je sovraštva, on seje in brani neslogo med državljani, jemlje pravice drugim narodom, raztrga celo vez. ki veže narod s cerkvijo od Boga vstanov-Ijeno. Krščansko prebivalstvo Avstrije tvorijo razni narodi, v posameznih narodih so pa zopet razne smeri, kakor že dotičniki mislijo o javnem živenju in o načelih, po katerih naj se vravnava to živenje. To dejstvo jasno kaže. da so nasprotja med krščanskim ljudstvom mogoča. Teh nasprotij pa ne smemo obsoditi toliko časa. dokler vladajo ljudstvo večne resnice o odgovornosti pred Bogom in o ljubezni do bližnjega, ki j« ' Ue Sllle S K; iliti samoljublje. in dokler ni krivična dobičkaželj-nost in prevara vzrok teb nasprotij. Po besedah sv. Pavla kraljestvo božje ni jed in pijača, nego pravičnost in mir i n vesel je v svetem Duhu. 1'imlj. 24. 17.) Ni torej čuda. da je papež Leon Nlii katoličane tako opominjal in tako krepko p«.-vdarjal, naj bodo v bistvenih rečeh edini, da je tako željno hrepenel po katoliški organizaciji. to je. da se združijo katoliki v diu-štvili in zvezah osnovanih na verski podlagi, da tako dosežejo verski cilj in smoter. \ okrožnici Cum mu lt a z dne s. . 27. 2*.i Da se ohrani dobrodejna edinost in sloga, ne smejo se /aiiieša-vati verske in posvetne zadeve, pa tudi ne smejo veljati kakor enakovredne. Katoličani morajo gledati na to. da vlada edinosti v verskih in nraviiih zadevali ter v rečeh cerkvene discipline, kar je pa le mogoče. ako so verniki podrejeni svojemu škofu, ki je podložen rimskemu papežu. \ čisto posvetnih zadevah hodi prostost, v v>ein pa vladaj ljubezen. Modrega za t a je v a ti j a j e pred vsem treba voditeljem -trank. Verske težnje morajo priti pred -vetniini zadevami. ne pa narobe. Zlasti naj katoliškega dušnega pastirja vodi krščanska previdnost in zatajevanje, ko gre za narodnostne prepire. V dušnem pa-stirstvu se i n 11 je ozirati na krajevni jezik, kar ukazuje sv. tridentinski zbor. (S.-ss. 21. cap. 7 de relormatione.i Ako vname prepir «jI»mI»* rt'1'kveiH'ira jezika. naj se >pomni. da papež Leon Nlll. v -ivnji-iii (> i s 11 n i na kar-dinaincga vikarja / »In«- 2u. maja |vv» inn--nov.il in iloloril lat;!i-ki jezik kakor roiii**> et admini>1»T religioni- ••atboli.a«' Oceideiite loto . IVi vseli cl»nn op.unnil duhovnike. Cf jc pa duhovnik v re>niei previden in sc r»*s na plemeniti naccii trudi, pa um vender narodnostni predsodki od te ali mu-strani zapreke stavijo ter mu ol.i.zlijejo dušno paMir-stvo. naj mu l»o v izgled ludi v tem oziril I m »ž j j lzveličar. t Ml je p«»tavii Salliali-janom v priliki •• usmiljenem Samarijanu tako krasen spomenik, ali oni ga niso -j.r»'j«-!i. J«aZlls«»vi učenci radi te ? i • • 11 \: d • ■ ž i! o i i 11 m— teli oir**iij priklieali nad m»—1 ». "i"*»• i.• le/ i-jim j«- oeii.ii n«'pre!nii. N •• veste. katerega dillia ste. laik. t», .">.">,i Katoliški duhovnik ostani krotak in ponižen, naj mu tudi ugovarjajo; «»i»v iaduje naj -e in ohrani naj krščansko iavnodušnoM. kedor samega s.d.e premaga, premaga pra\ lahko \M- drugo, kar ga ovira. Naj lofej av*>lrij^ka ljudstva y • 1 i 111 lju-l»e/*-n do altarja in pr«"»l«»!a. «i" ci-rkv«« in domovin.', do pape/a hi c« i: ... ;!|l»e/. n •!•' Pija N.. ki v»"> vej «»! »segajoče kraljestvo sn-eiio in >laviiM vlada z gesl«,ni: '1'niia instalirale in I' h i i < I o. ij!il«»*z»*ti d<» «•••-sarja I* Vali Josipa I . e.-gai !niio že/io /. nad |mdst«dejja luagoslov 'i«*li naši ljubljeni Avstriji. \ vdadarsko hiš.,. kater«* -ji!' kra*»i dv«»glavi m-el - krž«-ni in mečem. i»ia-U«»11 na j. :ia praznik »v I .»op«,Ida. I.V HOV. UHM. Škofovski <.ilt>..r Blagoslavljanje hiš o treh sv. večerih. Ko se stemni na sv. večer, vrsi h- po naših kmetiških hišah ginljiva starodavna pobožnost. Go>podar ali kak drug ugleden člen rodbine pohaja spremljan od svojcev po vseh hišnih prostorih; z vejico pomočeno v blagoslovljeno vodo kropi na desno in na levo; vonjava kadila puhti z žariavice, ki jo nosi / njim kak mlajši spremljevalec. S kropljenjem in kajenjem se združuje molitev. Vsa Insa s kletmi in hlevi in gospodarskimi poslopji vred se izroča na ta način \ varstvo božjega Novorojenca. Ta obhod se ponavlja na večer pred novim letom in pred sv. tremi kralji. To >(, naši slovenski trije sveti večeri. Nekdaj so hodili d u h t) v niki tri sv. večere prekajat in blagoslavljat domove. V obred -niku. ki ga je izdal ljubljanski š k o t I* e r d i n a n d g r o 1 i\ u e u b u r g leta i 70 ., s.» zapisane molitve običajne pred dvesto leti ob imenovanih večerih. Zuioiivsi vecern.ve se je odpravil masn.k blagoslavljat inse. Strežnika >la mu odnašala Ija-dijico > kadiloin 111 posodo z blagoslovljeno vodo. Ko sj ,,|,l kel roket iu nadel belo štolo, vsul je kadila na zarjavico \ kadilnici govore ob; ajai blagoslov. Nato je počasi in dostojno stopaje sel po večjih in odiicuejših hisuiii prosior.h in izbah, pokaj jI j.ii in kropil z bi igosjovljeno vodo glasno izgova.j «je /ap »ved me obredne m »i.tve. !<].•• b«la dv t duhovnika k . lil je eden nju. d;ug: i a je krop,i. v' m .»tvaii si, usirezala. Na »v. večer e je pripenjalo bk.go^Iav-i i * > >/»n s i: i i>:i>i: »Danes zveste, da priile U »«p » i in jutri vzre e slavo njegovo." 1'oiein jc m »hI m.isiiik ~>n. p-alm: .1'smili sC me. Gospod" ... m .M nij.n > pesi m: .Poveličuje dus i moja" . . . Ob »je je -- Iš * o: i»1 s slavo-s|ovjem: .Slava Oietu ;u Sinu .n I)i; ia" . . . I'oiiov:vši go.euji j»r:d>.\ je v« scii: .(i »spod z vami In z duiiom tvoj n," in m lil molitev: ..Lože, ki si sto:ji. da je z.i-ijal ; ta p: ^vt. i u«-i lazsvetljena z is;m.t • hujo: d:.j. prodano tv. tla se naslaj i:uo tudi z r.i'!o-;nii tis'.eu i v nebesih, čegar skrivnostno luc ^jn , na zemlji spo,;iali. i'o istem (iospod.i našem " Nap.»sied je v/ oiknil dahovnik: .h »z;., pomoč 1» • ii \nI l.n z nami" iu sj rež: uka ali '< v ris <»dgov »:.}: .AiUen." Zvečer p rev! «• b r i- z o vai u j e m lio-po-d o vi in je bil o bia^oslavljauju liis običajen isti * obred; le pripev in molitev sta bila druga. Prvi se je glasil: „Glcj Marija nam je rodila Zveli-čarja, ki ga je Ivan gledaje razglasil govore : Glej Jagnje božje, glej v. večerih hišni blagosiov. A po v seli škofijah m preminil ta običaj. Kolikor je znano pisalen teh vrstic, iraja se dandanašnji v tržaški vladikovini. Brezmadežna na obzorju nase domovine. (KOIKV) 11. Pisatelji. ..Pridite, poslušajte vsi, ki se bojite Boga, in p r i p o v e d o vati v a m h o čem, koliko je storil G o -s p o d d u š i m o j i" . . . .Milosti, ki je ž njimi oblagodaril Vsemogočni Marijo, so ozuanovali njeni častilci vernim rojakom. SpNovali o, knjige polne slave nebeške Matere. Govore o propovednikih smo omenili najznamenitejšega pisatelja Marijinega Ivana Lu-d o \ i k a S c h o n 1 e b n a. Razen njega je poklonilo Mariji mnogo naših knjižnikov svoja dela. Ljubljanski prost Marko D o 1 i n a r , slavno znan izza svoje delalnosti ob času kuge v Drav-ljali, je izdal na slavo svoje velike zaščitnice leta lbo3. molitvenik: Mater amabilis. Novomeški kanonik M a t i j a K a s t e I e c je poveličal leta Ki7«S. Marijo s svojimi ..Bratovskimi Buqvizami S. ItJoshenkranza." IS. stoletju je o. Marko Poli lin po Saillerju spisal „M a r i a n s k e g a K e m p e n s a r j a ," ki oznanuje, da je bila Marija brez madeža spočeta. V „XV. postavi" opisuje milosti, ki jih je prejela Mati božja in ž njimi sodelovala. Nato govori Marija: .Savle tega iveftega rajmuodijanja sem jeft uilelej she vezlie gnado sadobila, inu toku sem jelt od dne mojega bres madelha spozhetja, note da moje velike staroite v uinolhenjii tega laslulhenja prov mozhnu gorijemalla." Isto resnico naglasa Pohliu v XVI. poglavju imenovane knjige. O s v a 1 d G u t s m a n n omenja v .ChristianikJi Relnizah" izdanih leta 177(1. v Celovcu praznika brezmadežnega spočetja. Razni pob .Zu, pisatelji so v ^vojili spisih prigovarjali mladini, da naj se v izkušnja vali zateka pod obrambo one, ki je kači glavo strla. Tuhinjski župnik K r a n č i š e k Mi h a e I Pa -g I o v e c , vzoren dušni pastir svoje dobe, svetuje v „Svcstem Tovarshu," poslanem v dežel leta 17(>7. izkušanim vzdihljij: .Miti Božja, per-bishaliliie viili gre>hnikou Ikusi tvoje svetu bres Miga m idesha ipozhetje vari me pred v iiui ma-desham tiga greha." Slična .inohtov" se nahaja v M a n o v i k n j i ž i c i .T a s r e z h u a i n u u e s r e z h n a v e z h n o s t" (2. izdaja I. 179b.) Glasi sL- takole: ..Skusi tvoie i"vetu divilhtvu, inu ikusi tvoje bres niadesha Ipozhetje, o ti prezhilta Diviza, ozhiiti moje ferze, duflio, inu telu v' eni Imeni Boga v Ozheta v inu Synu, inu Svetiga v Duha, Amen." Iz prve polovice minulega stoletja bodi priča vere naših duhovnih pisateljev v brezmadežno spočetje slavni Friderik B a r a g a. L. 1830. je podal Slovencem tehtovito knjigo .Od l'o-z Ii e f h e v u n j a i n p o f u e m a n j a M a -tere b o s h j e." Tamkaj stoji jasna beseda njegova: .Marija ni bila nikoli f poverbanim grelnim omadesliana, to je, v' gnadi in perjatalla o konza do kraia presvetla laria. V pe* marii i pridej mi S e h o n I e b 11 o v i m J-* v a 11 g e I i j e m inu listo m" leta 1(>72. stoji pesem ..od divize Matere Marie zhes leitu." kjer -e z»»ve Marija — »Diviza noter v tem sa-zhetki." V »Limbarju med temam" razcvelem leta 17« s. je o. Marko P o h I i n zapel dve pesmi 111 - asi Materi bo/ji. Prva je od B. M. Marie D. na Poihempohu." V drugi .od Marie Divize" razglasa ~». kitica njeno izredno odliko: »Bres ns . !el"11 \ifega spo/hei i je bla:>: nje zhistost ta k.!.'ha nikdar m \ pizh la." Med o-eniin>estdesitiini svetimi pesmimi, ki ;iii je -tulili K vit in vikar Sv. Nikolaja v Ljubljani M a k s i ni i I i j a u k e d e s k i n i izdal le:a .77".. je XXXIII. pesem »od zhiftiga fpo- k.k. »in,- iil m pisateljem pi- -••.in. <• i >1 • /m.ul /n-tu -p-m tja .Marijinem V Mren p'še v -o... - n^ ! k: h'- 4 . p «> /1; «• t j e. taki-to Ivan Krstni' • .Marko Pohlin. ,Na • 1*1 ie^.i 1»! > al ^ I lil ili >h.; Spo/lietj.l Al.it« re Kož je i In.«" -!«•]. \ p..hlm>.. 1!. Jir.inplun Kvan^eliiimili* »•'.- I 77 \ Petra I)..in,..1 .Ki in^clionnli* i/damii 1 k t.l-.in lt; ! n 17 - m na-« | |> U/l«»: ,\.i Ivetek zlnJega ; ' ." j 1 ii n - l> vsa--M.»rt.-* l).i:nki» j-.* M*gel preko -k s I • > \ «■ n 1 nn>hj'» \ htanijali: .Kratica !>r / _ r« p ••prijel d.* S1.1 ro s I n ve n šč i n a ima -i . t ii 11 •• «• / a 1 • 11 j«-, takisto k r\aščina : /a čeče s -ii ! :i 1 /ve/i / t )• \ 10. Mariju Ivseila: ne- • -i - -:i«: š. /;',,» K«« j<- p«-k<»jir l.eon XIII ■ m . p«■»!•»•.t n;I « neki i:jjeikn pisatelj)' • / r., - .« ... t ii-,, |, uninaciii.Uat \ ir^inis "i'' . 1 'iij< n I)'\u Manj«-;* a dotuni izraz . i ! t!-i ki • . pr n>.»at mi molitven«' tal»lu\ >o • 1 n ' •. -.«•'. : .• / vil -j^o l»-M-il«»: hre/maik-ihie S\ !» PSb zhetja M. B. Marie D." Isto skrivnost opeva v XLI. pesmi svoje zbirke, kjer veli o Mariji: »Nobena tok fveta,* koker ona farna,x bres greha fpozheta, tud' madefha nima. Bogu zhes vfe do-pade," polna nebefhke gnade,* vla lepa,'" savseta,: vefs zir, vso zhaft ima." Okorni so Redeskinijevi stihi in pesmi njegovih prednikov, a iz njih sije živa vera in plam-teča ljubezen do Brezmadežne. Lepše se glase slavospevi duhovnih pesnikov prve polovice 19. stoletja; njihove pesmi so kakor antifone napovedujoče veliki Marijin dan 8. grudna 1854. 12. N a sodišč u. »Kliči me v d a 11 stiske!"... Boga so klicali na pričo prednaiuci prisegaje na sodbi; a poleg Trojedinega so prisegali na Marijo n a njeno brezmadežno s p o č e t j e. »Kaker nam Bocli 1 pomagaj 1 ienoi ta pre-segnana bres vsega gresehniga madeseha spa-tscheta deuiza ienoi mati basehia Maria ienoi vfe hibe suetniki na naseli pasledne dan, kader se bode nasehe duseha od tega telesa lotschilla. Amen" — tako slove slovenska prisega od leta 1700. Dne 5. malega travna 1704 sta slično prisegli dve kmetici: Marina Burjanka in Neža Mo-rinšekovka govore: »Koker meni gospud Boch, inu niega bres vfega grefniga madefha Spozheta Diuiza inu mate Maria na maia posledna vra pomagaite Amen." »Vsa lepa si, Marij a , in madeža 11 i 11 a t e bi!"... Tako je verovala naša domovina vsa stoletja, odkar je prisijalo nanjo solnce krščanstva; tako so verovali naši predniki, še predno je razglasil Pij IX. brezmadežno spočetje za versko resnico. Nekatere dokaze te vere pred-nauicev je zbral pisalec teh vrstic v gorenjih dvanajstih poglavjih hrepene, da bi 11111 bila Brezmadežna milostna besednica na sodbi. P B ~ Z^, Or/^t^ A JEr- ^ Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. 10. Cerkev sv. Jožefa. (Konec) Ljubljanski diskalceatski samostan zatrt. V drugi polovici 18. stoletja je jela vlada čezdalje strože paziti na samostane. Diskalceatska kronika nam je ohranila o tem marsikatero črtico. Dne 22. malega srpana 17(i8 so obdolžili bosače „kontrabanta," češ da skrivaje za rana ob treh ali štirih dobivajo meso v samostan, kjer ga shranjujejo v svoji ledenici, dokler ga ne spečqjo. Samostanski predstojnik je bil zato klican na odgovor. Posvetna oblast je zahtevala od leta do leta natančnejših izkazov o samostanskem imetju in o pobožnih ustanovah, ki so jih imeli menihi v oskrbi. Tako je bilo za cesarice Marije Terezije Še hujše strune je napel njen sin in naslednik cesar Jožef II. Kmalu potem, ko je bil nastopil vlado, ukazal je zapreti samostanska semenišča. Redovnikom je prepovedal dvanajst let sprejemati nove poslušnike (novice). I m o v i t i samostani so morali osnovati narodne šole ali že obstoječe izboljšati. Samostanski načelniki niso smeli brez cesarskega dovoljenja objavljati nikakoršnih papeževih pisem. Naznaniti so morali vladi vse menihe in poslušnike, ki so jih bili sprejeli iz tujih dežel v avstrijske samostane. Označiti jim je bilo samostansko imovino iu posestvo, zlasti tisto, ki se je nahajalo v inozemstvu. Vsakoršna zveza avstrijskih samostanov z inozemskimi in z redovnimi generali v Rimu naj se prekine. Menihi smejo moliti za svoje brate bivajoče zunaj avstrijskih mej, a občevati ž njimi je prepovedano. Redovni general ne ukazuj v bodoče, niti kako naj se obrača imovina avstrijskih samostanov, niti kakšen red naj vlada v njih. S a m o -stane naj vodijo z a n a p r e j edino le njihovi p r o v i n c i j a I i pod nadzorstvom škofovi m. Tem je priznala vlada neomejeno pravico, da smejo pregledavati samostane, določevati red in vporabljati menihe za duhovno pastirstvo. Noben samostan ni več svoboden (exemptus>; vsi se nahajajo pod sod- nostjo škofov. Provincijal bodi le avstrijski rojak ali tak inozemec, ki si je pridobil avstrijsko državljanstvo. Casoslovov, masnih iu drugih knjig niso smeli menihi dobivati iz inozemstva. Tja niso smeli pošiljati denarjev za sv. maše. Frančiškanom je prepovedala vlada zbirke za >v. deželo. Samostani niso smeli imeti v l.iet let; ondukaj je umrl NJ let star dne J?\ svečana 1NJJ. I ni e t j e ljubljanskih diskalceatov je bilo precejšnje, ko jih je /aloiij usodni uka/. Njihove glav mre >«» znašale do l",Vlil gKj. \' lasti J ' ui | e b i i a r a d e s k a g r a š č i 11 a it a Dol f j. - j.. ,. 11 j. k: je dou.i>ala po imsgid. ua leto. Priponin feba. ui o tej graščini ničesar ne omenja disk.ilcea^ska kr nika. ki pa ne sega it" jm-kdujil; let diskaln iiskvga samostana. Najbrž* jim i v |»n>la v i.iM v zadnjem desetletju. (•o!.»ViUe jt iiasel ce^ir ki konusa' Jo t gid. | >ra-goiiite j,ij, vredne gld., cerkvena obleka • »'• 'gld.. drug.1 cerkvena »prtva gl L. hišno orodje >.»'• gld.. sanioMansko poslopja, . t rke'. 111 vr ! '..Jln gld. Dolgovi zmeali ij.iogld. Ako se ta ;s.,;, odtegne imovini » l.i.oN gld, ostane 1 -tih ♦••). 1»J gld. v»auiosr.<:i«ki arhiv je « J»-tgel ra. m zapisnike, pr.v.iin -pise. ustanovne izkaze. Knjižnica ji bil.1 naboziu vseb.ne. Vlada je izročila cerkveno ob! V., n: dr igoime škof vu. ki j,!i je ;azile!ilo zupnim . ' k vam. 1 k a m s ,1 prešle drago- cene s ; j < t ^ |)iskalcea*sko imetje s j j t p r » s v o 1 I verski z a k 1 a d S s j m o s t a n m v red je bila z a t r t a c « 'mm s \ .1 o Z c 1 a na \jdov scuii. ž :; mik h .t*i Vrhov ti k Zgodovinske o tiče iz Hcle Krajine do I 1374. !'• /.Ii ; 'j. i:.t I : • jin.i l.r •/»;. I'' 'J.lk >11 t» "lili d -m ' \ll!«'U Ai. it.vil I >.'!ji ) S|o\*e lic s., s h il d o u {> i r a I i po k Ti« t a u o v a ri j u ! s 1 s težka s., pozabili " • r i !» • g o \ i in / 11« ij s 1 j j j poganjki 'vi o s, | ; \ x j>j,e.i Hertolil očak. da jt ljudstvo v Me.i ski okr. in avaio v zmotah in ne ka o» p sj,. Io p. •.) oa'. Pokristij miti ;i ' k s.; s "v..šk» in • »glej4:: verovestmki. !v ' rmr! ! >ji ht'..»tski kr.dj /v.miuur -Svi-n»mr» ! !ovo. nastal j« zaradi naslednika na 11 r v .0 v* u »loi:;a» r .« p.»r. > p. »mocji, /v-uimi-\do\e. :ai]:ce It iette. jt prišel nje bi.it • •grsk. kr.di s,. | adiske. \ Je/ele in s! prisvojil Hrvatsko ter postavil za kr.iija svojega smovca Almo. Da bi mu v trdil kraljevi prestol, utemeljil je 1. i 1 /.i v Zagrebu škoiijo. k;iter;i je segala na Kranjskem baje do Krke, tako, da j.j Hela Kiajina prištevala novi skt»tiji. V onih stoletjih so na s\,,ji!j posestvih Vsiatuiljali ogerski m hrvatski kralji nove cerkve in s t^ni vujevali juri sdikcije zagrebškemu škoiti iu odloeili desetino j>o teh kt.ijia zagrebškemu kapitnhi. Tako je baje zgladil ogr-ki kralj liela III. I i 17.1 11'),. cerkev sv. Stetana \ Semiču. Ilela krajina je prišla v druge roke in novi gospodarji -o z njo razpok.gali po s\Mje. Mejna groiica istrska Zofija povabi oCaka Bcrtolda, ka-itremn je oiia svakinja. d:i bi on zatrl poganske navade Bel«»kranjcev in jih pridobil popolno zu vero Kostovo. Dne i<" . okte.bra 'JJJS ie posvetil v Kr .juti. imenovani Metlikii. v eb: Črnomelj > ■ vrkv ua a«; sV. Petru iz 11 mi ua. da bi 011-(t":m. večinoma se v poganskih zmoudi živeči pri I«:vaici prišli 11 i p >t resnice. Tej cerkvi je pri -drr/tla štiri drug- cetkve te p« ;■. aj ne, katete Je obdarovala imenovana /oltja v dušni M..g .1 svoieg.j sop-. g.,, mejnega giot.i isierskega in b* o;aka IJertolda / obširn un zemljišči ter 'lin p: ■ *p ■ 1 s t i 1,: desetino v M.-tliški Krajini * Te st:ri »• kve podružnice s,): v Sem vu, ua Vmici, p;i Ireli tarah iM-jtlik.u iu v Podzemlju. To nam seveda ne s\ed«»ci. da te ceikve takrat se niso l>iK samostojne župnijske c-ikve prav gotovo pa je unč!-* v« ika svojega tlufiov nil.a; črnomaljski ztij iuK juu jv bil moi la le nek.ikov pokrovitelj. I o dokaz 11 ji tudi laki. tla je /oiija i s n j e-g o 1 s k a mejna gtoiinja išh r-La. katera je obdarila te cerkva /. mnogimi posestvi in vsled tega dobila nad njimi paiionat, podarila (>glejtt IS. oktobra 1J JS „ž up ni ji" C. ruo-melj ; u Metliko. Pamjarh sj jc pridržal j>ra-v eo do desetine in postavil jsi0 leto v (anonilju prvega /upnika Ivana I. UJS. j'a je postal vi-ci '.»m m kapt lan 1 !i a poprosi - . • »j< g.i gospoda p a t r i j a r it a leta IJ« s. :. septembra ob \ "jem odpoklicu iz ( rnomlja, naj da njegovo župnijo / v in» p;c.icanii, ki / pr.padajo, nemškemu rt ti u v Ljubljani s pri stavkom, da naj redu p; padajo tudi tis.e. ki bodo po/neje I S. i.irr»»rn-l > 10.-in ino I n j, r /,.si aiti, <: k<»d si t/\.h, mu .S.li.rjoini :* 1: ,r-n« m ' " > iVUni, ^ ,I)i<- t rkuviiK n ti n [).•>-» , :r.T. laniuv " i Ji; postavljeni? omli. Od tega časa pa do dali a s n j i g a dne je o b - k r b o v a I r e d n e m-škili vitezov, a i i k : i ž n i k o v z d n s n i in i p a • t i i j i I> e 1 o k i i j i n o. {)aM je p itrij arh po-ti je vol duhovščino in nastavljal. prisvajal sj veiuier igieb m- t!, I.i.viin oblast in zagribski l:apit"l p »bn.ii -u • ;-no. :/0 aprilja lo<'0 je inv\ s'Uai I\ m i erei i:;; k: u i idij ikun na Iv :nj--kim A\ v s>iov. Kr jini, zupn.k julijanski. vsL-d ocakuvega ui za z dni J-i. ikcunbia brata i r.ma kak« r zu| n.ka \ ( iiio:- lju. jo. aprilja ld».;«-po - m rti ziipnik.- b.gia f-. *n;i je podelil očak iieitrar.d :/\ ra/.r.jeno zi.pmjo litiliovirku neni.-ki.ga uda v Ljubljani, b; .!»: i nriku (»pav ski mu. Ni ruski ted je ton j g< -p< d< val v Ikli Krajini i. p » e i . iiiMvn«. pi.l... i iVt:!m) u iiiugi do-ilui;,:-. p<> !i župnijah. S«, ved;. Zagreb kg.; ni ni» Liel mirno gledati, tei ni pa-; i kr..i.ii sj Mure piavice. I od I letnik in -c j. /a o /arel ii id l)i»j uievi Ogieji Ui iu Zagrebom I .i i.iiuoi -v oje j.avki na darov uici r.a župnij.. ('.luomelj, tudi na njega „p. diuzunT' : Martina na Kolpi i i\u!zemelj), sv. Ki za u.i \ m ci. v. Stelana pod hribom liiemo • Selila iu či kev Male:i božje . i) Medli-:; -: je pndt b.i uiocnig i /avmnka iVo-tj ceikve o-Rjske. lw.ua. gr i g •! >ki— ;n tirolskega, < Mi je prevzel i. !?>. «>bia .-'>•» • be n reikve niuišk«^a red.i v Ljubljani k. -i u aiaj ijo v slov^n-ki krajini :i Metki,i, v „p -ebiii» Vui-Uo". |)aije je pn-dob.i za e v-. iodis upnike in vpiaviielje. ke; jim jv obljubil tri;jiu.» devetim In začelo -e je sedaj dolgiča ijiio p:v pit.»nje i.i.i; desetine. i /-i', »i . '! ' il i. ; i v.: ; - i b.o ibdikuiega polja, jazne v i-i m i je me- ((j'eii>vvai i, Anki.mi in I a-. \V tii. }. j'.l iild . do; 'd s; | j | j., J ||] jj^-j | doviinig.a >veta : to je pokrajin-ka 1k;i od Siialsinida do Met i na Nk uk , pravijo :eui krajem Pomnicm . toda ime »»čilo kaže. da ui drugega neg" Pomorsko, lastnina nekdaj M pre-bivajočiii Slovanov, lilavni del Stetina le/* v bresti. ()i» njegovem podnožju leče %eiereka Odra ki -e združt je v obiizju z b liiskuii morjem. Lahko i»i reklo, da je Stetiu obniot-ko mesto, ket vozijo veliki paniki mimo ter se O li t ; »kaj /i skoro ^paj i / o; eanoni. Prav zato me v Steiinti, ki je enak drugim velikim mesiom. m zaiimi aio j:i.gvga riego živahna plovba po Odii. (>k )h dveh popoldne svm sC poslovil ter poletel proti Poznan-kemu. I »d okoli ;e kedaj go-podovalo -lavno poljsko kiai|ev>tvo. :«.»ia iije--o\a nioi s c i.i/prsila enako uiega p:ed veir«»m Poljaki imajo \viiko zg-dovuisko pieteklo-i, žal. da st je spominjajo - te/kitu srcem Njihove lepe dežele postale lasjnme tleh tujih dizav: - ti i je. kliMje iti Prusije. Dobro -e goili l Ij.ikom v Avstriji, -laheje omili na Ruskem, imj->kt!»se j)a listini, ki j.m zap »veduji p:t'-!,a on.iio-i. s- -do ]i!i hoci poiiem. ui. i ne i »o si-.. Sanio-/.A\\ { iiesicviuua naiod.i prevelika, d' b, dala vzeli ljubezen do oevtujave. Ni i udia. ik>» th ob tem zatiranju poijaku upanje na boij>o prihodnjo-t; upanje, da se /druži i.izkioplji m narod /opet v nekdanjo ceioto. (»dim! znana prislov ica. ..!'olj>ka si m izgubljena". LjuK-zen. ki jo ima to ljudstvo do svoje c dr." zemlp . je v le-uiči tlekaj pos, ir.u , ». Kadai a i oljak -voj,» domovino ter -i odpuvija v daijni -ve . vzame v -e^oj tudi ih koi,ko pr-'a. Ako bi ;. tti i i. mora >e m ii dejal« pod zglavji do:n ne pisti. il.i iliil je lajsi p.-c.lek v tuji zemiji. \ ra i . s j .1 >. I. gjav Uefli lil- -.li pi tiske >ie-zije, -eni -e mudil en dopoldan jo je seveda '.ako . uiileijem č.< /i nies'.!, biojeeeg bi., u p«.I milijona pieb.valn v . . ,«ndet m m videl maisikaj, p-o!iajij<" otj t - - *.. i i do de^etiii zjutraj iz u!iv v ulice S'oi mi je piipeljala «ez Le-uigov in t na takozeam - udiii oi<«k iD- ai lll -eb. Olok -i Ulic IlUje /ato, ket "j; i okoli m o k »i. obdaja kk.i « »dia. Molu; otok pi u.a p;.,-vijo. ker je na njem /gi.jj^ni katoliški n,i.!.-k«»-Iij-Ka v eikev. Mlsa iio/ja ji i .i-tuljiva -l.c.ba z dvema kratko pukiojeiiima >io!pna;.i. Iz Vraiisl.ivi uk j<. n> -u vlai- -k< ; g .u-ujo '»ležijo tir dalje <.e/ \\o;avsKo p:» ti Dmioju Iu a o ji \v-tiiječ na Dan ijii, je juav/.tp: g« /«• d« m.i. /••: ! x l«.-i|i t iv'./ »r Vabilo na »Daničino" naročbo za leto 1905. -1 Danica - z 52 to številko H»()4 leta končala svoj drugi, kakor rSlovenski cerkveni časopis* iu „Zgialnja Danica" pa svoj sede in i n petdeset i letnik Častitljiva stnn»st torej, kak«t se v Slovencih ne more ponašati z rijo nobeden časopisov T i »d i let« snja „ Danica* Vain je verno slikala velikost in lepoto katoliške cerkve in pa t<» lcž/e bitje ki čuva navojimi »ničnimi živntopisi in z vsemi ostalimi pripovednimi so-stavki Knaki nagib? so jej bili ko Vain je v zanimivih potopisih kazalu domači svet iu njega /god«»vin«, tn tuje z unije in tuja ljudstva in te njih«-ve lastnlje. ki naj nam brdo ah v p« sneti l»« ali v s\arilo Xa letošnjo 50 letnic«. Marije Hrezmadežanke pa Vas je navduševala v >pisii ki je v zgodovinski smeli za nas natod stal brezprimerno više. nego kat»'tas:b«»< 1: «Iiuga izjava iz slovenskega per*sa Poročala Vam je tudi o svojem del«.vani!i z i p «\astttev X* nmadežane »d S decembra 1854 leta naprej pa do danes X nv.iž e*]» zgo 1 >e i/ večn »ga m »sta. al; s tuje z-unlj»», ali i/ domačega sveta \am j - slkala pred ok«» t«r Vam v svojem .Zrnju"' nudila duha povzdigujoč di drobtin Tud to leto j, j je včinjalo najsicneje veselje, če je videla da je v naših la-ziimiie|ih hišah sprejeta bila kakor r od b i n s k list. ki se trudi, d a s k ršč a n s k i m i nazor napaja naše u papulno slovensko ljudstvo * Svoj tretji. 3je leto račite s to isto položnico izvršiti vse ob enem. l/n či,o prir.pf mu,jamo danes, da bode rb netočnosti v plačevanju ali ob n« plačevanju spi«.h to pnludnje HM loto tu« h njeno za«lnje leto Nam bi s» v resnici škoda zdelo .Danice44, ki že veliko nad p^ustoletja sveti na obzorju slovenske domovine iti se jej ni bati tega očitka: krone. za iVtrt leta 1 krono .n vm /un.i) A\sinji- \elja /i w l«-t*» 7 ko.n; /a Ameriko V l»i l»il jntek praznik, izid«- .Danica' dan poprej V I pihljam m- d..i»i\.i|o p.,v,iinviu številk«.* j»«. 10 vinarji-v k-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane l'ic h 1 e r j e v e taha^frorna.trgu.