mm AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 190 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 13TH. 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Ameriška delavska federacija nasprotuje znižanju mezde delavstvu Atlantic City, 12. avgusta. — Predsednik Ameriške delavske federacije, se je izjavil, da se je eksekutivni odbor, ki je tukaj na zborovanju, izjavil, da se bo boril s skrajnimi silami proti vsakemu znižanju plač v ameriški industriji, ker le tako se bo obdržal standard nakupovanja v deželi. "Brezposelnost," je rekel Green, "bo trajala toliko časa, dokler se ne bo dvignila nakupovalna sila mase. Nizke plače pomenijo nezaposlenost, nezadovoljstvo in tragedijo naroda. Današnja brezposelnost se ne bo dvignila ,dokler se ne dvignejo delavske plače v toliko, da bosta mož in žena lahko nakupovala. Kakor hitro bodo začele mase kupovati, tako hitro bo izginila brezposelnost. In nakupovati se ne more, ako se malo zasluži." Odbor delavske federacije hvali one industrijce in delodajalce, ki so podpirali v tej depresiji principe te delavske organizacije in niso zniževali plač delavstvu. Obratno pa ožigosuje one, ki so nizkotno izrabili današnji položaj in se okoristili ž njim s tem, da so trgali plače svojim delavcem, polnili sebi žepe, in kradli delavcu kruh izpred ust. Vlada bo končno storila korake, da se odpomore i stradajočemu narodu Washington, 12. avgusta. — Predsednik Herbert Hoover je izjavil, da bo vlada Zed. držav sodelovala pri načrtu, kako bi se letošnjo zimo prehranilo stradajoče. Išče se pot, kako bi se dalo stradajočim živež, katerega je v Ameriki danes nakopičenega v ogromnih skladiščih. Toda pred-Isednik Hoover je mnenja, da naj lokalne organizacije izčrpajo vsa svoja sredstva, predno bo storila vlada svoje. Na Hooverja pritiskajo, da bi sklical izredno zasedanje kongresa nemudoma, toda on se temu upira in dela na načrtu, da se bi ustanovila vse-narodna pomožna organizacija, katera bi prevzela preskrbo potrebnih za vso deželo. Zaenkrat bodo vzeli iz vojaških skladišč 1,600,000 volnenih odej in 206,-, 000 postelj, katere se bo razdelilo potrebnim. Priznati se pa mora, da se je vlada Zed. držav resno zganila in študira silno 1 potrebo naroda in da se temu ! priskoči na pomoč vsaj še pred zimo. Raketirstvo, ropi, umori—sad velemesta Vlada naj bi prevzela v svojo oskrbo premogovno industrijo Washington, 12. avgusta. — Pri prihodnjem kongresnem zasedanju bo stavil kongresnik Clyde Kelly iz Pennsvlvanije i predlogo, da vlada Zed. držav prevzame vso premogovno industrijo v svoje roke, to je kopanje premoga in prodajo istega. Kelly je mnenja, da se premogovna industrija nikdar ne bo postavila na trdne noge, ra-jzun ako jo prevzame vlada v svojo kontrolo. Pred devetimi leti je isti Kelly stavil v kongresu predlogo, da se upostavi vladna komisija, toda predloga ni prišla do glasovanja, ker ni dobila dovolj podpore. Toda od takrat, pravi. Kelly, se je situacija toliko izpremenila, da bo predloga sedaj gotovo prodrla, Da se bodo tudi premogovno družbe strinjala s to idejo, kaže to, ker je J. D. A. Morrow, predsednik Pittsburgh Coal Co. sam jsugestiral načrt, na kak način bi vlada prevzela kontrolo nad premogovno industrijo. Naproduk-cija premoga, ki je danes najvažnejši problem premogovne | industrije, bi se lahko uspešno I rešila samo pod vladno kontrolo, je zaključil Kelly. Za odpomoc potrebnim bo šlo morda na volitve letošnjo jesen Cleveland, O. — Odbor cleve-landskega Community sklada je poslal prošnjo na clevelandsko vlado, obenem pa tudi na okrajne komisarje, da bi dali jeseni na volitve \/-> pro mill davčno predlogo, s katero bi se dobilo $2,000,000 za odpomoč potrebnim za prihodnje leto. „K tej vsoti bi se dodala še vsota, ki jo bo nabral Community sklad letošnjega novembra, in to bi nekako zadostovalo za najskrajnejše potrebe za prihodnje leto. Community sklad pravi, da bodo znašali letošnji izdatki $3,700,000 in da bo primanjkljaj v blagajni najmanj en milijon dolarjev, M ne bo mesto priskočilo na pomoč z vsaj pol milijonom dolarjev. Mesto" je do danes odobrilo za podpore že $47'0,000 in mora dati še nadaljnih $500,000, da j bo vsaj za prvo silo najpotrebnejšim. Namerava se naložiti ta davek ene pol tisočinke na ves okraj, toda če se postavim potom ne bo moglo tega storiti, bo ! moralo pa mesto vzeti večji da-vek nase. Toda pravično bi bi-;lo, da nosi breme ves okraj enako. Zastopniki Community sklada bodo tozadevno prišli pred mestno zbornico in tam razložili in utemeljevali svoje razloge. _n_ Pastor toži milijonarja Elyria, 12. avgusta. — Aleksander Kalussay, pastor madžarske reformirane cerkve je danes vložil tožbo za odškodnino $100,-000 proti milijonarju Arthur Garford, ker mu je slednji izneveril ženo, kakor pravi. Pastor se nahaja sedaj v ječi radi poneverbe $2,983.27 nekim mladoletnim dedičem, katerim je bil varuh. Garfordov odvetnik trdi, da je vložil Kalassay tožbo samo iz maščevanja, ker milijonar ni hotel položiti varščine za pastorja. Frank Jerina umrl Včeraj popoldne ob 2:30 je sel Joseph Svete, sin Mrs. Ivane Svete, 6120 St. Clair Ave. v garažo, da bi poklical Frank Jerina, ki je imel navado, da je večkrat zaspal na avtomobilu, kadar je istega pripeljal v garažo. In dobil ga je v garaži mrtvega v j avtomobiu. Bil je star 39 let in doma iz vasi Preserje pri Borovnici. Pred 21. leti je prišel v Ameriko. Tam zapušča še živečo mater in dva brata ter sestro. Tukaj zapušča eno sestro, Mrs. Ivano Svete- in polbrata Anton Jerina. Po njegovi želji se bo> Vršil civilen pogreb. Bil je član društva Cleveland št;. 126 SNPJ, društva Clev. Slovenci št. 14 SDZ in Socialističnega kluba št. 27 JSZ. Na zadnji delniški seji •le bil izvoljen v direktorij Slovenskega narodnega doma in je bil član gospodarskega odbora. Pogreb se bo vršil iz prostorov Socialističnega kluba v četrtek Popoldne pod vodstvom pogrebnega zavoda Grdina in Sinovi. Svoječasno je živel pokojni Je-rina pri družini Roje na 1259 Norwood Rd. Frank Jerina se, i® zelo udejstvoval na društve- j nem in kulturnem polju in je bilj vseskozi zaveden delavec. Naj bo lahka ameriška gruda, Preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! Darilo za rojstni dan Mr. Frank Grdina, manager Trdinovih prodajalen za pohi-«tvo je dobil v torek lepo vezilo rojstni dan, ko ga je teta štorklja obdarila s krepkim sinkom. Naše čestitke! -o- Fordova družba kupi 365 akrov zemlje Veliko veselje je zavladalo včeraj v Painesville in Richmond, O., ko je končno Ford Motor Co. družba naznanila, da bo kupila ,365 akrov zemlje v Lake county.! Zemljišče se nahaja zahodno ob reki Grand River. K temu je pripomoglo dejstvo, da so volivci Lake county v torek odobrili izdajo bondov v vsoti $180,000 za preureditev pristanišča, oziroma poglobitev in razširjenje Grand River, da bodo mogli pristati j j Fordovi parniki iz Detroita. To j zemljišče je bilo last New York I Central železnice. Pričakuje se, i da bo Fordova družba v krat- j kem pričela z gradnjo velike to-! varne, v kateri se bo izgotovilo | 400 avtomobilov dnevno. V no- j vi tovarni bo takoj dobilo delo 2,500 delavcev, kakor hitro bo pričela obratovati. To novo podjetje pomeni veliko za Painesville in okolico. Valentin Kaučič umrl V sredo je preminul v Lakeside bolnici rojak Valentin Kaučič, star 67 let, stanujoč na 1381 E. 51st St. Doma je bil iz Pres- j ke, občina Medvode, kjer zapu- j šča soprogo in eno hčer ter ene-1 ga brata. Tukaj je bival 20 let, ter zapušča enega sina in eno hčer ter več sorodnkiov. Bil je I član društva Carniola Tent 1288 Maccabees. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v soboto zjutraj pod oskrbo Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Naj v miru počiva, preostalim pa naše globoko sožalje. Seja trgovcev Danes zvečer ob osmi se vrši seja "Kluba slovenskih groceri-stov in mesarjev v Collinwoo-du." Vrši se v Slovenskem domu na Holmes Ave. Kdor še ni Član, lahko pristopi danes zve-j čer. Razdelilo se bo na seji tu-1 di tikete za dobitke na skupnem1 pikniku. Trgovci, ki spadajo, v ta klub, bodo začeli deliti te tikete brezplačno svojim odjemalcem od petka naprej. Na hrano in stanovanje so vzeli pri družini John Turk, 1127 E. 63d St., novo "bordar-co," ki pravi, da v teh slabih časih ne bo plačevala nobenega "borda," dokler se časi ne iz-premenijo. Mati in otrok sta zdrava. Naše čestitke! Iz naših naselbinah v Madison in Geneva, Ohio Geneva, O. 12. avgusta. — Računa se, da se nahaja v okolici mesta Geneva, Madison, Union-ville, Thompson in Trumbull mnogo nad sto slovenskih farmarjev. Zlasti lansko leto in letos se jih je mnogo priselilo sem. Vsi so prišli iz CleVeanda, od ! koder je večino njih pognala gospodarska kriza in današnja rezpcselnost. Nekateri imajo farme blizu mest, nekaj jih je pa precej oddaljenih. Mnogo jih ni kupilo farme, pač pa so slednje zamenjali za svoje hiše v mestu. Na farmi je vsaj kaj. za jesti, dočim v mestu radi brezposelnosti mnogi stradajo. Ni čuda, da hodi mnogo naših I rojakov iz mesta na farme okoli slovenskih farmarjev prosit za delo. Ne mine dneva, da se ne bi na skoro sleherni slovenski farmi zglasilo več rojakov, ki iščejo delo. In. dobite na skoro vsaki farmi enega ali dva rojaka — hlapca — kot jim pravijo, da bodo delali samo za kruh. Toda dočim farmerji drugih narodnosti v resnici ne plačujejo svojim pomočnikom nobenega denarja in jim dajejo le hrano in "jer-pergo," pa so naši slovenski farmerji v toliko drugačni, da poleg prehrane plačujejo nekaj tudi v denarju. Po ogromni večini so to žrtve brezposelnosti, ki iščejo dela na farmah, pošteni in pridni delavci, ki prihajajo v resnici samo j radi dela, so pa tudi taki, ki prihajajo samo radi — pijače. Na tej ali oni farmi dobite takega ["hlapca." Neki dobro poznani farmer mi je pravil, da je dobil delavca, ki mu je v treh tednih izpraznil cel sod vina. Farmer j mu je seveda povedal, da je to v resnici prevelika "plača," katere on ne more zmagovati, pa ga je odslovil. Kar se tiče ameriškega državljanstva, so skoro vsi farmarji ameriški državljani. Kot mi pripovedujejo, se tudi radi udeležujejo volitev, kajti v okrajih, kjer bivajo naši slovenski fai*- merji, je potrebno še mnogo javnih naprav in upeljav, toda Slovenci nimajo dosti besede, ker nimajo v nobeni oblasti svojega zastopnika. Ena prvih potrebščin je — izboljšanje cest, ki naj olajša promet. Nadalje boljša kooperativa za prodajo ^poljskih pridelkov, potem napeljava elektrike, šolski sistem itd. Letos bodo Slovenci«, ki bivajo v okrožju takozvanega "Harp-ersfield township," dobili najbrž ^vojega prvega kandidata za okrajno zastopstvo. Od teh zastopnikov ali "trustees," kot jih nazivljejo, je v vsem odvisno Pozor Euclidčani! V petek je važna seja Progresivnega kluba Jugoslovanski progresivni klu v Euclidu, sklicuje za petek, 14. avgusta j ako važno sejo v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Začetek seje je ob osmih zvečer. Kakor je že bilo omenjeno, bo ta klub igral jako važno vlogo na političnem polju letošnjo jesen. Na to sejo so povabljeni kandidati, ki bodo povedali svoje stališče glede napredka naše naselbine. Naš narod ni več politična manjšina v Euclidu, ampak je postal faktor, s katerim je treba računati. Naš narod se mora ozreti okrog sebe in si poiskati svojih pravic, ki mu gredo, če mu jih drugi nočejo dati. Dve leti je poteklo, kar je bil ustanovljen Jugoslovanski progresivni klub v Euclidu in je v tem Času storil mnogo koristnega za naselbino in tudi sedaj ne misli držati križem rok, ampak se bo boril za napredek naselbine, predvsem pa naših* ljudi. Kdor še ni član tega kluba, naj pristopi. Pristopnina je prosta do konca tega leta. članarina znaša za.moške $1.00, za ženske 50c na leto. Združimo se v močno organizacijo in zmaga bo gotovo naša pri letošnjih voli-Itvah! boljše gospodarstvo in napredek' okraja. Slišal sem, da mnogi želijo, da bi kandidiral v ta važni! urad obče znani in priljubljeni farmer, Mr. Jože.Grame. Prigo- j varjajo mu nele slovenski prijatelji, pač pa tudi ameriški farmerji. Mr. Grame se nahaja že dolgo vrsto let na farmah in se zelo zanima za vse dogodke v okolici, nikdar ne pozabi na volitve, pridno zahaja k sejam raznih odborov, ima bister vpogled, kako bi se to ali ono dalo izboljšati in ima vselej tudi pametne nasvete. Ako bi vsi slovenski farmerji, ki so državljani, potegnili skupaj, pa bi s pomočjo ameriških prijateljev lahko dosegli zastopstvo, v merodajni oblasti. — Madison. -o-- Pravita, da se ne podasta Eward Feist in njegova, žena se nahajata že 39 dni v okrajni ječi, kamor ju je poslal sodnik Bell. Omenjena sta bila dolžna na pohištvu in trgovec jima je hotel vzeti pohištvo, česar pa ta dva na noben način nista pustila. Zakonska imata dva otroka, v starosti 6 in 11 let, ki ju vsak dan obiščeta v ječi. Sodnik pravi, da bosta toliko časa v ječi, dokler ne izročita p o h i š t v a. Feist pravi, da se v ječi prav dobro počuti in da se je zredil že za 10 funtov. žalostna vest iz domovine Sporoča se nam, da je po kratki bolezni umrl 13. julija Jože Kaferle, posestnik v vasi Selo pri Mirni na Dolenjskem, star 41 let. Pokojni je bil načelnik gasilnega društva v Selu in večletni občinski odbornik občine Mirna. Ves čas svetovne vojne | je bil v bojni črti, kar mu je gotovo pripomoglo v prezgodnji grob. V starem kraju zapušča ženo Joze^o, tri nedorastle otroke, mater, brata Antona, sestro, omeženo Možina in v'Clevelan-du pa brata, Louis Kaferle na 452 E. 157th St. Naše iskreno sožalje preostalim! Ga je zamenjal za roparja Youngstown, O. — Razvaža-5 lec mleka, Thomas Diserisofaro, je v zgodnjih jutranjih urah j razvažal mleko, ko je videl ne- -kega moškega, ki je prihitel iz neke temne ulice. Mlekar, misleč, da je to kak ropar, ga, je udaril z mlekarsko steklenico po glavi in ga na mestu ubil. Pozneje se je dognalo, da je bil to neki 51 letni Abe Rothenberg, ki si je hotel vzeti steklenico mleka, ker je bil lačen. Prebivalstvo Kanade Ottawa, Ont., 11. avgusta.— Zadnje štetje v Kanadi pravi, da je tam samo 9,922,000 prebivalcev, niti dvakrat toliko ne, kot ga šteje država Ohio. Veselica Zapadnih Slovenskih Društev V nedeljo, 16. avgusta se vrši pri Frank železniku na Jennings j Rd. velik piknik katerega prire-I de skupna društva iz zapadne strani mesta. Čisti prebitek piknika bo za bodoči slovenski narodni dom na zahodni strani mesta. Prijazno je vabljeno vse občinstvo, ker bo zabava imenitna. Se j: podvrgel operaciji Fred Makovec, sin dobro poznane in spoštovane Mrs. Makovec iz 63. ceste, se je moral podvreči operaciji in se nahaja v Chicago Ostephatic bolnici. Mlademu, nadebudnemu mladeniču želimo skorajšnjega okrevanja, da bi tako mogel nadaljevati svoje študije. Pošilja pozdrave Iz Frederick, Md. pošilja lepe pozdrave Mr. Marian Mihalje-jvich. Odšel je tja po svojo so-I progo, ki se je nahajala par miv jsecev pri svojih starših na po-Ičitnicah. V bolnico so odpeljali Mrs. Anton žnidaršičt 6302 Edna Ave. (Edna Dairy), ki je dobila težke poškodbe doma. Nahaja v bolnici' na Euclid in E. 89th St. Obisk rojenic Mr. in Mrs. Anthony Lach, 4738 W. 130th St. sta bila zadnji petek obdarjena s zalo hčerko, kateri sta dala ime Betty Jane. čestitke! ^us je izumil novo padalo Moskva, 11, avgusta. —JRuski zrakoplovni ekspert je izumil nov parašut, ali padalo, s katerim se lahko iz višine 3 tisoč čevljev spusti na zemljo ducat j jajee brez vsake škode, to je velik napredek v zrakoplovstvu, ker se bodo novega padala lahko | posluževati pri izročitvi pošte I >n raznih malih pošiljatev v kraje, kjer nimajo zrakoplovne-jga pristanišča. V padalih, ki so j sedaj v rabi, mora biti teža najmanj 35 funtov. Luksuzni davki v Chicagi p Chicago, 111., 11. avgusta. — j Župan Anton J. Cermak je pri-j poročil, da se naloži davek na vse luksuzijozne predmete, s katerim denarjem bi se pomagalo brezposelnim. Drugi pred-; log pa je, da okraj Will za eno leto suspendira vsako zidavo in j popravljanje cest, ter se denar, ki se nabere od davka na gaso-; lin porabi za brezposelne. S tem bi se dobilo $70,000,000 za brezposelne. Lindbergh v Nome Nome, Alaska. — Slavni Lind-ibergh in njegova soproga sita j pristala v torek popoldne v No-'rae, Alaska, na svojem poletu na Japonsko. Vsled velike megle 'sta bila prisiljena pristati v Kot-zemue, 100 milj od Nome. Od tu poletita do Karaginsk, Sibirija, razdalja 1,067 milj, kjer je ozračje vedno viharno in jako opasno letalcem. Lindbergh in soproga se počutita dobro. Jajca v grabnu Ada, Minn. — Voznik je peljal težko obložen truk po cesti. ! Na truku so bila sama jajca. Cesta je bila mokra in truk je zdrčal v obcestni jarek in se zvrnil. In, oh, vseh 23,616 jajec se je ubilo! No, kaj je bil to za en šraorn! Kaj, samo štiri? ! Chicago, 111., 12. avgusta. Kon-I grešnik William E. Hull je izja-j vil, da 3.2'/r procentno pivo ni ! opojno. Pravi, da je spil štiri steklenice takega piva na prazen želodec, pa da ga ni popolnoma nič metalo. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOMS) flLOVBNIAH DAILY W1W8PAP1II Published daily except Sunday« and Holiday« NAROČNINA: Ca Ameriko in Kanado na leto ....«9.50 Z* Clef eland, po poitl, celo leto I7.M Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl. pol leta 0.60 Za Olmlpnd po raznaSalelh: celo leto »5.60; pol leta ll.Ot Za Evropo celo leto 17.00, pol leta 19.50. Posamezna Številka S cente. Tea plima, dopiie ln denarne poilljatve naslovite: Amerilka Domovina, «117 St. Glair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1131. JAMES dibkvko and LOUIS J. PIRQ, Bdltors and FubUabtra Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Ot&ce it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1V». No. 190, Thua., Aug. 13th, 1931 Delavci in verižne trgovine Do danes so unijski delavci ho'dili k trgovcem, industrijalcem in drugim ter so jim pripovedovali: "Mi dobro vemo, da morate vi več plačati za unijske ljudi kot pa za neorganizirane delavce. Toda nikdar ne moremo imeti prave pro-speritete od delavcev, ki imajo beraške plače. Delavec je po vseh pravilih opravičen do poštenega deleža profits, ki ga proizvaja industrija. Neorganizirani delavci pomenijo nizko stanje življenja ameriškega delavca. Prosimo vas torej, da podpirate delavske, unije in kupujete, kjerkoli morete, unijsko blago. Prosimo vas, da plačujete poštene plače, četudi več velja za proizvodnjo, bodo pa delavci več zaslužili. In isti princip, za katerega se ameriške unije borijo že zadnjih 50 let, isti princip je danes na tehtnici v boju med verižnimi trgovinami in med neodvisnimi trgovci. Znano je dejstvo ,da verižne trgovine plačujejo svojim uslužbencem smešno nizke plače. In to i,z vzroka, da naredijo verižne trgovine toliko več profita. Dejstvo je, da je trgovec opravičen do poštenega profita za svojo investicijo v trgovini, ravno tako kot je delavec opravičen do poštene plače za svoje delo. In le, če dobi trgovec pošten profit iz svoje trgovine, lahko plačuje tudi poštene plače svojim uslužbencem. Danes pa vidimo parado delavcev, unijski h in neunij-skih, ki koraka nevzdržena skozi ves dan, ves teden, vse leto, v verižne trgovine, in tako pomaga ta parada uničevati unijsko gibanje. Unijski in neunijski delavci, pred katerimi se blestijo nizke cene v verižnih trgovinah, pozabijo na vse drugo, in korakajo pri tem v svojo lastno pogubo. V resnici si le na videz prihranite denar, kajti verižne trgovine oznanujejo nizke cene samo na gotovem blagu. Pri tem pa prodajajo tudi drugo blago, ki ni oglaševa-no. In za to blago plačujete ali ravno toliko kot v neodvisnih trgovinah, mnogokrat pa celo veliko več, pri tem pa še ne veste, ali dobite enako količino ali ne. Odjemalec, ki misli, da sri prihrani pri enem-kupljenem predmetu, prav gotovo zgubi denar pri drugem predmetu. In kaj je posledica tega kupovanja od strani unijskih ljudi v verižnih trgovinah. Poglejmo! Trgovec, ki vidj to aparado unijskih delavcev v verižne trgovine, lahko gre k unijskim delavcem in jim reče: "Kakšno pravico imate, da mi podpiramo unijsko tovarno, da mi najemamo unijske voznike, da dajemo delo unijskim delavcem, dočim vi, unijski delavci hodite v verižne trgovine, o katerih vam mora biti znano, da plačujejo svojim uslužbencem najnižje plače? Kakšno pravico imate zahtevati, da mi plačujemo unijske plače, dočim podpirate sistem, ki plačuje plače, s katerimi se komaj beraško preživi. Ako vi kupujete v verižnih trgovinah, misleč, da kupujete cenejše in mislite, da pri tem hranite denar, dasi direktno pomagate, da se rušijo delavske plače, zakaj bi mi podpirali unijska podjetja, tovarne, industrije in delavce? Zato pa, princip neodvisnosti v ameriških trgovinah je ravno, tako važen kot princip unijskih delavcev. Lastniki verižnih trgovin, katerih je 100,000 v Zedinjenih državah plačujejo in so plačevali že prej, ko so bili še boljši časi, oc $12.00 do $25.00 na teden svojim uslužbencem. S tem ti uslužbenci komaj živijo. Neodvisni trgovci so bili tozadevno vedno, boljši plačniki. Verižne trgovine bodo sčasom, in ta čas ni več daleč, absolutno uničile neodvisne trgovine , v Ameriki. In potem bo konec neodvisnosti vsakogar. Milijone ljudi ne bo imelo več ambicije, da se povzpne nekoliko dalj v življenju. Dobili bomo sovjetski način vlade, ko ena mogočna oseba kontrolira absolutno vse, življenje vsakega posameznika! Borimo se za neodvisnost povsod! Euclid, O.—Ni moj poklic dopisovalca, da bi se dopis bral lepo zbrano, kot so dopisi pro-fesionelnih dopisovalcev. Pa tudi roka moja je pretežka za pero, kot je vsakega težaka. Sporočil bi pa rad, kar mi narekuje srce. Vsak zemljan ima ljubezen d" ene ali druge stvari in tako jo imam tudi jaz. Meseca decembra lanskega leta se je ustanovilo novo dramsko društvo, Naša Zvezda. V pretekli sezoni so bile uprizorjene tri predstave, katere so bile kljub silne današnje depresije, še po voljno obiskane. Igre so bile tudi kljub nezadostni opremi na odru, še precej dobro izpeljane. Nekako pred šestimi leti, ko je bila postavljena slovenska cerkev in šola z dvorano spodaj, se gotovo ni mislilo na dramske predstave. Toda ukromni .-«110, r|e poznamo na- vsa čast in priznanje. Želeti bi silo, da bi se temu klubu pazno sledilo, kajti v malem času obstoja, je dosegel že par lepih in koristnih zmag. Pričakovati je, da postane v kratkem močna trdnjava na političnem polju v slovenski naselbini, v Euclid, O. Toda treba pa je tudi nekaj zabave, da se malo pozabi na slabe čase. Zato bo pa v nedeljo 16. avgusta velik piknik, katerega priredi dramsko društvo "Naša Zvezda" v senci košatega drevja, na prostorih Mr. Goriška v Noble, O. Rojaki so vljudno vabljeni, da posetijo ta piknik, ki bo krona vseh piknikov. Rojaki od blizu, in da-eč, pridite! Preskrbljeno bo za vse kar najboljše mogoče v danih razmerah, Za lačne se že kaj pridno sučejo naše kuharice, pa tudi žejni ne bodo pozabljeni. Kranjska dežela bo zastopana po pristnih klobasah in tudi gospod Kozlar iz Ljubljane je obljubil, da nas obišče. Najboljši roast beef se bo ser-viral, na razpolago bodo pa tudi slavni ameriški hot dogs (vroči psi). Stranka treznih bo pa zastopana po Double Eagle Bottling Co., očaka Noe-ta bo zastopala država Ohio. Pričetek piknika bo ,ob dveh popoldne, katerega bo otvoril orkester Ljubljanskega kluba, ter bo spremljal plesalce do pozne noči. Ob otvoritvi bo tudi primeren nagovor, pa tudi petja ne bo manjkalo. Ako bo vreme ugodno, se bo ob solnč-nem zatonu spustilo v zrak velik balon, ki bo nesel pozdrave od naše zemlje v zračne višave, med sestrice našega društva naše zvezde. Vsi, dragi rojaki in rojakinje, ste vljudno vabljeni, da po-setite naš piknik. Nikdmur ne bo žal, kdor pride, ker zabave bo, kar si more človek le misliti, pa ne more zapisati. V slučaju slabega vremena nam je pa obljubil nas župnik', Rev. A. L. BOmbach, da se lahko zabavamo v dvorani sv. Kristine. Torej nam ne "fali" in je preskrbljeno za vse slučaje. Na svidenje v nedeljo 10. avgusta! Za društvo "Naša Zvezda:" Frank Kosten. SLOVENSKI TRGOVCI IN NJIH ORGANIZACIJE puha, ter smo z malim zadovoljni s trdno vero, da dosežemo še veliko. Seveda, potrpljenja je treba, ali kakor pravi pregovor: za dežjem soln-ce sije. In tako upanje je tudi pri nas. Kljub silno slabim časom, ne gremo nazaj, marveč naprej. Toda kadar pa mine ta strašna Hooverjeva prosperiteta, nam pa zašije zarja boljših dni, tedaj se bodo delali pa kar naravnost čudeži. Da grem pa kar o a dan z resnico, poram pa reči, da pri na;: vse stremi za mtpredkoip naselbine, in to brez razlike prepričanja, in najsibo v cerkvenem, narodnem ali na društvenem nolju. Pa še nekaj je, kar tudi štejte; naši rojaki, Slovenci in Hrvatje so kaj dobro organizirani v takozvaiiem progresivnem klubu, za kar jim gre Barberton, O.—Zadnje čase se je večkrat oglasil tukaj iz BarbertOna neki "daljnogled," sedaj pa že dlje časa ni nič slišati o njem. Najbrže, da se mu ne ljubi opazovati v tej neznosni vročini, katero imamo sedaj neprestano. No, saj mu ni zamere. Vendar pa bi bilo potrebno, ker je imel navado opazovati naše samo tukajšnje lovce, da bi tudi sedaj pogledal s svojim daljnogledom nekoliko po njih, ker ravno sedaj se marljivo pripravljajo za piknik, katerega bodo imeli ne 16. avgusta v Hopocan Gardens. Na tem mestu člani lovskega kluba iz Barbertona prav prijazno vabijo vse tukajšnje Slovence, prijatelje in znance, da se udeležijo njih piknika. Prav prijazno so vabljeni tudi člani važnih lovskih klubov iz Cleve-landa, da nas pridete nekoliko 1 obiskat v nedeljo 16. avgusta. Seveda, to povabilo velja tudi za Jakata, ki se vedno rad pohvali, kako dober jager da je. Torej rojaki in rojakinje iz Barbertona in okolice in prijatelji iz Clevelanda, pridite, ne bo vam žal. Sicer streljanje ne bo na programu, bo pa nekaj drugega, kar vas bo zanimalo. Pozdrav vsem našim lovcem in jim kličem: Na veselo svidenje. v nedeljo 10. avgusta. Poznam vas, da ste aktivni in (Vjst fantje, zato upam, da ne bo nobenega manjkalo na pikniku, pa naj bo od blizu ali daleč. Ce se pa slučajno kdo ne udeleži, pa bo jeseni zastonj pričakoval, da mu bomo zajce s "špago" privezali. Ober jager-Lekšan. Človek, ki opazuje v naselbini gibanje naših trgovcev, jim mora priznati vso agilnost pri organizaničnem delu, ki ima koristiti nam in njim samim. Pred dobrim letom so stopili skupaj ugledni trgovci v collin-woodski naselbini in ustanovili "Klub slovenskih groceristov in mesarjev," ki ima svoj delokrog v Collinwoodu in Notinghamu. Dobro uspevajoča organizacija je našim trgovcem predpogoj obstanka in zaščita pred raz-preženo verižne trgovine. Za časa ustanovitve največji pesimisti, ji danes močno zaupajo in so nje dobri in agjlni člani. Ideja, izvršena v praksi je rodila povoljen sad in s tem dala organizaciji tla za nadaljni zdrav razvoj. Ne bo odveč, če se malo poglobimo v namen organizacije in na kratko realiziramo nje pravo hotenje, ki prinaša koristi trgovcem in nam odjemalcem. Naši trgovci so zadnje čase opažali, da jim je postal položaj vsled umazane konkurence verižnih trgovin nevzdržen in pogubonosen. Cene posamez-produktom so bile nižje v njih prodajalnah, nego so jih morali sami na trgu plačati. Seveda, o kvaliteti ni govora, na kar, žal, povprečni ljudje ne gledajo toliko kot na ceno. Neobhodno je bilo potrebno tukaj storiti korak, da se pride proti verižnim trgovinam v pro-ti-konkurence in to tem potom, da se kupuje večje količine blaga skupaj, za katero se dobi ugodnejšo ceno. En sam tega ne bi zmogel, da bi blago pravočasno spravil na trg, potreba jih je bilo več skupaj in s tem je postala potreba po organizaciji. Kakšne koristi imamo kot kupci od tega? Odgovor je enostaven. Če trgovec ceneje kupi, tudi lahko ceneje proda, ker do tega ga razmere prisilijo radi obstoječe konkurence med posameznimi trgovci. Če verižne trgovine prodajajo po nizki ceni, ko je njih režija vzdržavanja trgovin veliko večja, nego našega povprečnega trgovca, jfi umevno, da bo lahko dajal, če ne nižje, vsaj iste cene1 in boljsq kvaliteto tudi naš trgovec, če bo kupil blago na trgu vsaj po približni ceni kot jo dobe verižne trgovine. Vsa trgovina zavisi od ugodnega nakupa, prodaje in kvalitete. V Clevelandu imamo približna 150 slovenskih groceristov in mesarjev in če ti vsi skupaj naročijo blago, bo naročilo veliko in tudi cene vse druge, nego za eno ali dve vreči blaga. Dobiček, kateri se prime posredovalcev, bo odpadel in bo enakomerno razdeljen njim in delno nam odjemalcem, ki bomo dobili nižje cene. Organizacija je njim in nam neobhodno potrebna. Potrebo organizacije narekujejo lastni interesi male trgovine, da vzdrže afront proti ve- rižni trgovini, ki osvajajo dobre kupce, kateri plačajo pri nakupu v gotovini. Brezdvomno je, da v organizaciji je moč in s to močjo moramo vedno računati na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju. Dokler bo imel slovenski trgovec uspevaj očo trgovino, se bomo lahko pri njem zglasili, da nam pomaga ali pomaga drugim, toda če njih prostore zasedejo verižne trgovine, so za nas vrata zaprta v slučaju potrebe. Kdor nima denarja, mu ni dovoljeno niti kljuke pritisniti v tujo trgovino, kaj šele stopiti v njo in prositi, naj mu dajo blago na kredit. Namen moj je, ustaviti se pri organizaciji "Kluba slovenskih groceristov in mesarjev" v Collinwoodu. Klub šteje danes 34 dobrih članov, katerih imena so se večkrat videla zapisana v oglasih našega lista. Ti člani so res trgovci v smislu besede, ki žele doseči to, kar zgorej navajam. Delno se jim je posrečilo, delno se jim pa še bo v bodočih dneh. Če se prelista njim imenik, bo vsakomur znano, kdo so ti možje. Želja organizacije je, pritegniti v svoj krog vse slovenske in hrvatske groeeriste in mesarje, ter delati skupno roka v roki v dobrobit članom in njih odjemalcev. Oglas pred nekaj dnevi prijazno pozivi je vse trgovce, ki še* niso člani te organizacije, naj pridejo na sejo danes zvečer v Slovenski Dom 11a Holmes Ave. Mr.. John Tomažič, ugleden trgovec na Grovewood Ave. in prvi organizator, mi je povedal, da organizacija priredi na 30. avgusta na Močilnikarjevih farmah velik piknik svojim odjemalcem in želi, da bi bili do tega časa še vsi ostali groceristi in mesarji v njih družbi kot člani in sodelovali ž njimi na začrtanem cilju. Organizirani člani in tudi tisti, ki bodo seda; pristopili, bodo dobili tikete za dobitke, ki jih bodo brezplačno razdeljevali med svoje odjemalce. Razdeljenih bo nad 1,000 dobitkov in to tako, da bo prišel na vsake tri listke po en dobitek. Vsak dobitek bo vreden najmanj en dolar. Odjemalci naših slovenskih groceristov in mesarjev, zahtevajte pri svojih trgovcih te tikete od petka naprej. Ti tiketi se bodo razdelili med člane na četrtkovi seji in kdor še ni član in med tem postane, jih tudi brezplačno dobi za svoje odjemalce. Zelo priporočljivo je, da ostali trgovci stopijo v ta klub in dvignejo organizacijo sto pro-centno na vzhodni strani mesta. Organizacija vabi k pristopu vse groeeriste in mesarje v Eu-clidu, Notinghamu in Collinwoodu.' Kadar bodo vsi organizirani in stali v strnjeni vrsti, potem nam bo lahko reči: "Močni smo in se ne bojimo pogina !" Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. tudi po Ameriki in prav bi bilo, da se jih osmeši, oziroma opomni vselej, kadar pričnejo s tistim grdim natolcevanjem. Recite jim: dober tek! Ta izraz rabimo v bodoče in s tem pričnimo pobijati obrekovanje. Videli bomo, da bomo dosegli veliko uspeha in v zadrego spravili otročje čvekače ter rešili pošteno ime marsikateremu bratu-sotrpinu. Poročevalec. -o- LJUBEZENSKI ROMAN KONČAL NA SODIŠČU PODPIRAJTE SLOVENSKA TRGOVCE! DOBER TEK.. Tako se izrazi človek, kadar kdo v druščini zasoli kakšno prav debelo. Da, pravilen je ta izraz, dober tek naj imajo ljudje, kadar se kje zberejo in začno sramotiti ter obirati svojega bližnjega. In čim bolj so ljudje v revščini, duševni in telesni, tembolj hočejo metati blato na drugega. Ni dolgo tega, ko mi je rojak potožil takole: "Moj Bog! Kako so me pričeli rojaki obdelovati z vsakovrstnimi lažmi!" Rekel je, da ga hudo boli, ker ga preganjajo celo taki, za katere bi dal celo svoje življenje in katerim je v času blagostanja veliko pomagal. Mož se mi je smilil, ker sem spoznal, da mu narod dela krivico. Zdel se mi je duševno.in telesno potrt. Pozpatn gk že dolgo in veni, da .je odkrit prijatelj de- lavstva, je pošten in mehke duše. Vem tudi, da je zelo rac pomagal marsikomu z nasvetom, tolažbo in materijelno. Zato se mi pa zelo podlo zdi, ako se brusi jezike ob podobne naše može in žene. Bratje, vrzimo to satansko nevošljivost raz Sebe. Ako ne moremo ali nočemo komu pomagati, bodimo vsaj toliko zavedni, da ga pustimo na miru. K barbarom se prišteva oni, kateri ho onemoglega, izmučenega človeka pričel pestiti. Ako ga nočeš dvigniti ter potolažiti, pusti ga vsaj ležati v njegovih ranah. V Ameriki smo in ne bodimo kot stare babe v starem kraju, ki so celo faro obrale takoj, ko so prišle iz cerkve, ter naredile iz komarja konja. Veliko "bab" v moški obleki bodi Harold De Costa King je postal te dni za eno življensko izkušnjo bogatejši, ko ga je policijski sodnik v Clevelandu poslal za dlje časa v prisilno delavnico. King je bil zaročen z lepo 24-letno Mabel Roberts, stanujočo na 14054 Berwyn Ave., in pred tednom dni se je imela vršiti poroka. Vse je bilo pripravljeno za poroko in čakali so samo še na mater ženina, ki je imela dospeti iz Buffalo. Toda mati ni prišla in King je dejal: "Kar izvršimo poroko; mati je najbrže zamudila vlak." Toda oče neveste, Louis Roberts, ni bil s tem zadovoljen. Dalo mu je misliti tudi to, ker ga je bodoči zet prejšnji večer "na-pumpal" za $50.00, poleg tega pa je tudi izvedel, da ni King noben slaven radio-pevec, kakor jim je natvezil in da se sploh prav toliko razume na petje ali glasbo, kakor zajec na boben. Roberts, ki je nekaj vohal, je stopil torej v sosedno sobo, poklical po telefonu policijsko postajo ter prosil, naj pošljejo v njegovo hišo policista, ki je tudi kmalu zatem dospel. Roberts je zdaj izjavil, da se poroka ne bo vršila in da zahteva, da se njegovega bodočega zeta aretira, kar se je tudi zgodilo. Nevesta se je topila v solzah in je bila popolnoma obupana. Naslednjega dne je .prišel King pred sodnika. Rodbina Roberts .seveda tudi. Prišla je tudi nevesta in v največje začudenje vseh se je priključila skupini še neka druga mlada ženska, ki se je predstavila kot Mrs. Jane King iz Buffalo ter izjavila, da se je pred devetimi leti poročila z aretirancem. King se je delal zelo osuplega in ogorčenega: "Jaz sem pa mislil," je rekel, "da si se že pred več leti dala ločiti od mene." "On laže!" je rekla Mrs. King, "še pred par meseci sva skupaj živela. On prav dobro ve, da nisva ločena." "Jaz se soglašam z Mrs. King," je dejala, nevesta. "On laže in meni ni nikoli povedal, da je bil kdaj oženjen." King je tedaj dvignil roke kvišku ter z bolnim glasom vzkliknil; "Mabel, Mabel, zakaj si mi naredila to!" Sodnik pa je rekel: "Vi ste to mlado dekle preslepili, zato vas obsodim na $300 globe in v šestmesečno prisilno delo." žena in nevesta sta odšli joka-je iz sodnije, v kateri se je odigralo zadnje dejanje ljubezenskega romana . . . Moderna oprema Naš pogrebni, zavod ima najmodernejšo opremo za pogrebe, patudi udoben invalidni voz za prevažanje bolnikov in ponesrečenih. A1,-o hočete )>repel jali. bolnika v bolnico, ali domov, pokličite Fer-Iolja tu ob vsakem času. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIH 3515 East 81st St. Tel. Mlchlta« 742« Če verjamete al' pa ne. Pravijo: "Ta dva se ne za-stopita in se vedno kavsata." Pa če bi natančneje pogledali, pa bi videli, da pride do mobilizacije iz čisto praznih vzrokov, oziroma vzrokov sploh ni. Ce bi ona njemu, ali on njej dal besedo, da bi se stvar razložila, pa ne bi bilo špetira in se ne bi "riuc" kuhal po cele dneve. Recimo, če je šla ona k sosedi pred štirimi urami za pet minut, ni treba njemu takoj metati kastrole ob tla, češ, da je pri hiši vse narobe, baba pa preklepeta ves ljubi božji dan z drugimi avšami. Ali pa če on stopi k prijatelju, da ga spijeta v svetem strahu en kvort, pa nesreča nanese, da postanejo iz enega kvorta štirje, ni treba že takoj jezikati, da. se samo žre in žre. Torej so navadno hišni prepiri brez vzroka? kakor je bil ta, ki ga ga bom sedaj označil. Mož in žena se namenita, da gresta na društveni piknik. Li-zo potegne on iz garaža in čaka na ženo pred hišo, da se oko-šati in okomata in je precej časa trajalo, predno je prišu-mela iz hiše. "Bom jaz drajvala," se oso-koli ona, ki se je hotela pred znanci pokazati, da se ne zasto-pi samo na piskre, ampak tudi na avtomobile. "Pa drajvaj, da boš sita," se-kundira on, ki ni hotel začeti nedeljskega popoldne s špeti-rom. Ona se moško vsede k volanu, pritisne na starter, in— pok, pok, fc, fc—reče liza v svoji hudomušnosti. "John, zakrenkej mašino!" ukaže ona. "Kaj se pa siliš, če ne znaš," godrnja on, ko leze z avtomobila. John se nasloni z levo roko na blatobran, z desno" prime pa za kljuko, in—viu, viu, viu —zastoka liza. John pljune na levo stran, potegne slamnik na desno uho in zopet zavrti kljuko—Tresk, pumf, pok, drrrr— se liza zrepenči in v tistem hipu skoči naprej in podere Johna, ki ni nikdar pričakoval kaj takega od svoje ljubljene lize. Žena je imela namreč avtomobil v prvem "giru" in pozabila pritisniti na "klač." Prva dva kolesa gresta čez Johna, predno se žena zave, kaj je. Ampak bila je bistrega razuma in nagle misli, pa hitro ustavi lizo, potem pa z naglo kretno spremeni "gir" v nazaj in potegne lizo ritensko, da sta šla oba kolesa zopet čez Johna. John je bil korenjak in se mu ni zgodilo nič drugega, kot da je imel obleko malo prašno. Otepa si prah z obleke, potem pa začne: "Zakaj si pa šla nazaj z mašino, ko si vendar videla, da sem jaz pod njo? Kaj ti ni bilo dovolj, da si me podrla z mašino in me povozila? Najbrže si me hotela dodobra fentat in če ne bi bil hitro vstal, bi bila najbrže vse popoldne sem in tja po meni vozila. Bi s& me rada iznebila, kaj? .Ampak to ti povem, da ti in ta mašina lahko tri tedne skupaj po meni skačeta, pa me še ne bo konec, da boš vedela. Kar pojdi na piknik, če hočeš, jaz ne grem s teboj nikamor!" Zena je bila tako preplašena, da kar ni mogla do besede. Trikrat je zinila, da bi nekaj, rekla, pa vsakokrat jo je nekaj prijelo v grlu. Tudi potem, ko je prišla v hišo, ni rekla nič in potem še tri tedne nič, iti 011 tudi nič, in to vse radi take malenkosti. A V Clevelandu bodo imeli su-hači od 13. do 15. oktobra propagando za njih sveto stvar. Predlagam, da se jim napravi banket s prosto zabavo. Stavim, da bodo imeli suhači po banketu vse drugačno mnenj« o blaženi prohibiciji. kaj mimo Susjecla, ampak prihajam od druge strani." "Kaj zapoveduje vaša milost?" vpraša Gubec. "Prišel sem te vprašat, če vam je všeč novi gospodar?" "A kdo je naš gospodar?" "Ali morebiti še niste čutili njegovega biča?" reče ujedljivo Stepko. "Za Taha vprašate," odvrne Gubec, "da, čutimo njegov bič; do krvi nas je ranil." "In vi ga boste tudi nadalje slušali?" "Koga naj slušamo, kdo je po postavi naš gospodar?" "Ti ne veš, čigava je pravica?" "Kaj naj mi vemo! Kmetje smo. Vaše so postave, va'še sodišče. Bomo videli, kaj poreče sodišče." "Ne delaj se neumnega, Matija," izpregovori nestrpljivo mladi gospod, naslonivši se s komolcem na koleno in gledajoč v zemljo. "Ti nisi kmet, kakor drugi, ti si pameten človek. Sodišče! Vrag vzemi sodišče, ki je krivično." "Pa storite, da bo pravično." "To tudi hočemo. Ti si tukajšnji človek, a to ve tukaj vsako dete, da je Stubica last moje tašče." "Yem, da je bila." "In je tudi pred Bogom in svetom. Tudi to veš, da je Tahi razbojnik, ki je ugrabil Stubi-co." Vesti iz domovine Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust šenoa iz Hrv Poslov. L. J.) Gertrude Salmon iz Detroita toži bivšega predsednika Continental Motors za "skromno" svoto $250,000. Ne ve se, ali bo denar za srčno mazilo, ali za kaj drugega, ker ne pride natančnejše v javnost. Kadar se selitfe že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naroeni-ki, kadar se selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonu. V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, da to upoštevate! "Vem, da ni bil to pravičen opravek, ker je prišel ponoči in ne pri belem dnevu." "Dobro. Ali vas je moja ta*šča mučila, smo vas mi, njeni zetje, zatirali?" "Ne." "Torej vidiš, Matija, *a kaj se godi sedaj, reci sam. Tahi vas guli in dere, jemlje vam blago, zemljo in sedaj hoče gnati vaše sinove v vojake nad Turke. Vse sem čul. Ali vam je to prav?" "Ne," odvrne mirno Gubec.. "In vi molčite?" "Kaj |( Povejte vi," vpraša Gubec in pogleda mirno velikaša. "Terjajte pravico!" "Kdo nam jo bo dal? čemu vsega tega ne poveste banu, sodišču?" "Naredil smo že to. A to je slabo zdravilo." "Kakšen je ta ban, ki ne mara za pravico? Kar ne zmorete vi, gospoda, kako hočemo doseči to mi, kmetje?" "Lahko. Vas je mnogo. Imate pesti, kose, puške. Udrite!" "A vi se boste poravnali s Ta-hom in nas obkešali." "Prisegam ti pri živem Bogu, da tega ne storimo. Ne prihajam radi samega sebe, ampak za svojo taščo. Tudi moj oče, podban, ie istega mnenja." "Tudi Vaš oče? čast in poštenje mu. Pravičen gospod je, naš mož." "Vidiš torej, da prihajam s pošteno mislijo." "A povejte mi, milostljivi gospod, kako je to: ban reče tako, oodban drugače, kdo ima prav?" "Ban je Tahov zet." "Istina, prav ste rekli,' 'se nasmehne Gubec iz srca. "Tudi gospoda je včasih na krivih potih. To ve dobro naš hrbet in mnogokrat mi .ie že vzkipela kri, ker mi kmetje nismo nema živina. A čemu prihajate ravno k meni, k Matiju Gubcu, milost 1 j i v i gospod?" "Pa "še vprašaš? Ti to bolje veš. Kmet si, ali po vsem kraju ^o ti kmetje bolj poslušni, kakor županu in kakor samemu gospodarju posestva. Kar ti rečeš, to je kakor pribito. Kadar se spro kmetje, pridejo k tebi po razsodbo, ker si razumen, ker \\>š več, kakor pa ostali svet. In, ali se niso že tebi v tej stvari pritoževali?" "So se." "Pomni, da ti je bila prejšnja gospoda naklonjena, da te je ljubila kakor človeka." "Kaj naj storim?" vpraša kmet, dvignivši se. "Dogovori sc s svojim botrom lilijo in z ljudmi po drugih vaseh. Tahi poj de zti nekaj dni y svojo četo v Kauižo. Grad bo A V N mm Kaj napravijo kobilice s koruzo. Prva slika je koruza'v rasti. Druga slika je farma, v Nebraski potem, ko so kobilice obrale listja, in na desni slika prej lepega koruznega Volja, ko so kobilice dokončale svoje grozno delo. V najem se da stanovanje pet sob, ftir-nez, pralnica, porČ spredaj in zadej, garaža. 6719 Bonna Ave. (192) Hišna oprava naprodaj jako poceni: pohištvo za jedilno sobo, davenport, omara za kuhinjo, White šivalni stroj, in en stol. Geo. T. Stal-ley, 535 E. 128th St., južno od St. Clair Ave. (192) Roslavrant naprodaj jako dober prostor, blizu tova-ren. Proda- se poceni. Za na slov se vpraša v našem uprav-ništvu. (192) Soba se odda za enega fanta, s hrano ali brez hrane. 1190 E. 147th St. (avg. 11-13) Išče se ženska v starosti 45 do 57 let v svrh Garaža v najem za $4.00 na mesec. 6526 St. Clafr' Ave., telefon": P L o r i d a 1984-W. (190) PRVI SLOVENSKI PLUMBER C521 ST. CLAIR AVE. ! Če hočete delo poceni in i pošteno, pokličite mene. RAndolph 5188 (Thn. F > OGLEJTE SI novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zve- v * cer. VABILO ki ga priredi NAZNANILO IN ZAHVALA NA PROSTORIH FRANK 2ELEZNIKA. 4002 Jennings Rd. Vabi se vse članstvo iz zahodne strani mesta, kakor sploh vse cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice. Udeležite se v velikem številu tega piknika in tako pripomorete do zgradbe narodnega doma na naši strani. Godba bo Mauser orkester, za okrepčila pa bo skrbel odbor. Vas prijazno vabi Odbor. BLASCO I{5AN£Z Za čast in ljubezen ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC "Podlo je ostaviti žensko. Samo strahopetec je sposoben storiti tako! Izgleda, da te ta Nemka zelo ljubi!" , In v svoji južnjaški pretira-nosti je vzel v takih trenotkih Freyo v svoje naročje, pogladil ji je s čela pramene njenih las, in kramljajoč ž njo kakor s kako bolno deklico, jo je pričel pokrivati s poljubi. . . Ne! On je ne bo zapustil! . . . Nasprotno: bil je pripravljen, da jo branj pred vsemi njenimi sovražniki. On teh njenih sovražnikov sicer ni pozrial, toda če ona potrebuje moža, je on tukaj ! Freyi ni bilo treba plakati. Njen ljubimec ji je neštetokrat zagotovil, da želi za vedno ostati poleg nje. In da ji dokaže svojo iskrenost, ji obljubi s častno besedo, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da ji pomaga. . . Tako je kapetan Ulisej Fer-ragut v hipnem navalu strasti odločil in zapečatil svojo usodo. Ko ga je Freya kmalu potem spet odvedla k doktorici, ga je ta sprejela kakor člana družine. Zdaj ni imel več nobenih razlogov, skrivat' vred njim svojo pravo identic»iOst. Freya jo je enostavno nazivada: "Frau Doc-torin," in ta, vsa oduševljena, je dovršila kapetanov izpit, dokazujoč mu pravico, ki jo je imela Nemčija, da se je spustila v Vojno s polovico Evrope. Kaj-zerja so z vseh strani izzivali in navaljevali nanj. Francozje so brezobrazni ter so še pred napovedjo vojne poslali cele oblake svojih aeroplanov, ki so bombardirali nemška mesta. Ferragut se je čudoma čudil, kajti o tem ni še ničesar cul. Evo, kaj vse se je bilo dogodilo, ko je bil on na visokem morju! Toda avtoritativni glas doktori-čin ni dopuščal nikake sumnje. . Nato je prišlo do angleškega izziva, Britanska vlada, ki se je že mnogo let pripravljala na vojno, je nenadoma položila svoje karte na mizo. In Nemčija se, kljub vsej svoji miroljubnosti, mora braniti pred tem novim sovražnikom, ki je najhujši od vseh. "Bog bo kaznoval Anglijo!" je rekla doktorica ter ostro gledala in opazovala Uliseja. Ta pa, ki ji ni želel ugovarjati, je prikimal z glavo . . . Doktorica, ki je čutila potrebo, da podneti njegovo mržnjo proti velikemu sovražniku, je pozvala na pomoč zgodovinske podatke: Gibraltar, ki so ga vzeli Angleži Špancem; Drake-jeva pomorska razbojništva; ameriške ladje, ki jih je redno lovila in plenila angleška mornarica; izkrcavanja na obalah polotoka! Tako je doktorica naštevala krivkje, ki jih je prizadela Anglija Španiji, in moč njenih besed je bila taka, da je kapetan koncem tega njenega naštevanja iskreno vzkliknil: "Naj jo Bog kaznuje!" Toda tu se je spet pokazala blaga duša sredozemskega mornarja: Ulisej se je spomnil, da je popravila njegove ladje plačala Anglija. "Naj jo Bog kaznuje," je ponovil še enkrat v mislih, "toda naj še malo počaka." Kar se tiče Italijanov, je njihovo zadržanje ogorčevalo doktorico. Ta se je namreč še vedno nadejala, da bodo Italijani ostali nevtralni. Toda, kdo naj se zanese na besedo takih ljudi? "To so mandolinisti! Bandit-je!" je ponavljala besno. "In naš cesar je bil napram njim vedno tako dober. . ." Kapetan se je kmalu tako navadil na to hišo, da jo je pričel smatrati za svojo. Tam se je večkrat sestajal z grofom Kale-riinom. -Obraz grofa, ki se je res- no trudil, da bi bil ljubezniv, je vedno kazal neko nadutost. Ulisej je zdaj poznal njegovo pravo narodnost, in tudi grof je vedel, da je kapetanu to znano, vendar sta oba še nadalje spoštovala grofov incognito. Kapetan ni bil še nikoli tako srečen kakor sedaj. Občutil je čudovito slast človeka, ki, sedeč v Udobni sobi, gleda skozi okno na morje, kjer se neka ladja bori z viharjem. Kriki prodajalcev noVin so javljali o/strahovitih bitkah, ki so 'se odigravale v centrumu Evrope: vsled bombardiranja so gorela čela mesta; vsakih štiriindvajset ur je umi' ralo na tisoče in tisoče človeških bitij ... On pa ni nič čital, ker ni hotel ničesar vedeti o vsem tem. Hotel je živeti dalje, kakor da je svet utonil v neki rajski sreči. Toda nastopili so dogodki, ki so ga nenadoma odtrgali od njegove sebične radosti ter mu s skrbjo zatemneli obraz. In ti dogodki so ga privedli na ladjo. Ko je sedel v salonu svoje ladje v družbi drugega oficirja, si je prižgal smodko ter se naslonil z lakti na mizo. "Kmalu odplovemo," je rekel končno z očividno skrbjo. "Ti boš zadovoljen, Antonijo . . mislim, da boš zadovoljen. . ." Antonio je ostal ravnodušen. Pričakoval je nekaj več. Kadar so imeli podvzeti kako potovanje, mu je kapetan vedno imenoval luko, kam potujejo in' kakšen 'toVor imajo. Vsled tega se je Antonio, ko je Videl, da kapetan ničesar drugega ne pripomni, drznil vprašati: 1 " "Ali odplovtemo proti Barceloni?" ■ Ulisej je okleval z odgovorom; vrgel je nagel pogled proti vratom, kakor bi se bal, da tam kdo prisluškuje. Nato pa je rekel, približavši svoj obraz k Anto-niu: "To potovanje ne predstavlja nobene nevarnosti, toda ostati mora tajno. Jaz ti to zaupam, ker so ti znani vsi moji posli in ker te smatram kot člana svojo obitelji." , Zdelo se je, kakor da ta dokaz zaupnosti ni ganil drugega oficirja, ki je še nadalje z očmi vpraševal. Kaj bodo vozili na tem potovanju? "Antonio, ne gre za topove, niti ne za puške; ne bomo prevažali municije ... To bo kratko in dobro plačano delo." Nato je za hip premolknil, končno pa z znižanim glasom dodal: "Nemci dobro plačajo. Mi bomo z oljem preskrbljevali pod-morške čolne, ki jih imajo Nemci v Sredozeihskem morju." Proti Ferragutovemu pričakovanju ni njegov drugi oficir pokazal nikakega začudenja. Zdelo se je, kakor da ta vest nima zmisla zanj . . . Nato se je' na-srriehnil in skomignil z rameni, kakor da mu je nekdo predlagal neko absurdnost. "Nemci imajo torej podmornice v Sredozemskem- morju? Kaj more tako majhen podmorski brod prepluti dolgo pot od Severnega morja do Gibraltar-ske tesni?" "Ti očividno govoriš o majhnih podmornicah, Antonio, ki so obstojale v pričetku vojne. . . Toda zdaj imajo velikanske podmorske podmornike, ki morejo pluti skriti v morski globini, ali pa na površini kakor rušil-ci . . . Ti še ne veš, kaj Nemci znajo. To ti je velik narod, prvi na svetu. . ." Zatem je zaupno položil svojo roko na Antonijevo ramo in dodal: "To zaupam samo tebi, in ti si edini, ki veš za to tajno, razen oseb, ki so mi jo zaupale ... V Sredozemsko morje bodo prišli nemški podmorniki. Mi jih bomo sestali, da obnovimo njihove zaloge olja in goriva." Nekaj trenotkov Ferragut ni vedle, kaj naj si misli. Antonio je zamišljen obsedel. Končno je počasi vstal, odrinil stol, na katerem je sedel, in enostavno rekel : "Ne!" Ulisej se je na moč začudil. "Ne? Kako — ne?" On, Ulisej je kapetan, kateremu se imajo vsi pokoriti. Zato je tudi on odgovoren za ladjo, za življenje svojih mornarjev in za varnost tovora. Poleg tega je bil on tudi lastnik broda in njemu ni imel nihče ukazovati; njegova moč ni imela mej. On se je samo iz prijateljstva in navade posvetoval s svojim drugim oficirjem, zaupaval mu je svoje tajne, Antonio pa se je drznil mu ugovarjati! . . . Kaj naj pomeni ta nehvaležnost? Antonio pa, mesto da bi pojasnil, kaj misli, je pričel samo vse trdovratnejše in upornejšo ponavljati: "Ne! . . . Ne! . . ." "Pa zakaj ne?" ga je končno vprašal kapetan, dočim mu je glas drhtel od gneva. Antonio se je zdramil, čutil je, da mora izreči svojo mržnjo proti tem čudovitim modernim čudom, ki so uganjala po morjih svoja zločinstva. "Nič ne bi še rekel, če bi tor-pedirali samo oborožene ladje! človek naprednih idej! . . ." Drugi oficir si je pričel nervozno gladiti . brado. Očividno ni imel in našel pravih besed, s katerimi bi hotel dati izraza svojemu prepričanju. In vendar je vedel, kaj ima odgovoriti. Saj je mnogo razmišljal, ko se je samoten šetal po krovu. "Jaz sem na oni strani, na kateri moram biti. Na francoski strani sem." In nato je začel v svojih preprostih besedah izražati ono, kar je mislil. Francija je bila domovina Velike revolucije in zato jo je smatral kakor svojo domovino. Usoda Francije je bila torej do gotovih mej njegova lastna usoda. Ferragut, ki ni vedel, kaj mu naj nato odgovori, se je razjezil: "Odidi! Nočem te več videti, nehvaležnež! Sam bom opravil ta posel, in teb,e niti ne potrebujem. Odidi s svojimi starimi lažmi, s katerimi ti je zabeljena j pamet!" Razjarjen je obrnil svojemu j oficirju hrbet, sel v naslanjač in i si podprl z dlani glavo. Iz Antonijevih oči je kanila solza . . . Torej tako naj se raz-staneta, ko sta dozdaj drug poleg drugega živela skupno življenje, v katerem so bili meseci toliko vredni kakor cela leta! Antonio se je plašno približal mizi ter prijel Feraguta za roko: j "Zbogom, Ulisej!" Kapetan mu ni odgovoril, temveč mirno dopustil, da odide, ne •Ida bi mu rekel besedo ob razho ru. Antonio, ki je bil že blizu vrat, se je ustavil ter obrnil nazaj, nakar je rekel z žalostnim gla-i som: "Ne boj se ... o tem ne bom nikoli nikomur črhnil . . . Vse to ; bo ostalo med nama. Našel bom ■ izgovor, da se moštvo ne bo ču- ■ dilc mojehni odhodu." 1 Nato je' premolknil, zatem pa boječe dodal: "Svetujem ti, da se ne podaš na to potovanje. Vem, kaj bodo mislili naši ljudje in ne zanašaj se nanje . . . Morda se ti bodo pokorili, ker si kapetan, toda kadar 'se izkrcajo na kopno, jih ! ne moreš prisiliti, da bi molčali ; . . . Veruj mi in poslušaj me ter ' pusti to! Omadeževal si boš svojo čast . . . Zbogom, Ulisej!" Ko je kapetan dvignil glavo, je oficir že odšel. Uliseja je prevzela neka čud-'{ na žalost. Zdelo se mu je nemogoče izpolniti svoje načrte brez Antonijeve pomoči. Ta je namreč odnesel seboj tudi del ugleda, ki ga je užival kapetan med moštvom. Kako naj se pojasni njegov odhod v očigled tako izrednega in važnega potovanja? . . . Kako naj pridobi vse te ljudi, da bodo molčali? Globoko se je zamislil, končno pa je vstal ter odšel na krov. "Kje je Don Antonio?" Pokličite ga!" je zaklical mornarjem, ki so čistili krov. "Don Antonio, Don Antonio!" so se tedaj začuli klici od enega I konca ladje do drugega. Don Antonio se je pojavil med nekimi vrati. Baš se je namenil še enkrat pregledati ladjo, predno odide za vselej ž nje. Kapetan ga je sprejel poveše-nih oči. Na Ferragutovem obrazu je bilo čitati razne občutke: gnev zaradi neuspeha, ki ga je imel in instinktivna radost in hvaležnost človeka, ki vidi, da ga je odvrnila od njegovega tveganega koraka močna poka, ki ga zaustavlja in rešuje . . . (Dalje prihodnjič) Vojna je divjaštvo, pa bi se mo-' glo še kako oprostiti te izdajalske napade; morda videti celo v njih slavna dela . .Toda njim to ni dovolj, kakor veš. Oni tor-pedirajo tudi trgovske ladje in parnike, ki so polni potnikov, žena in otrok ..." Antonijev opaljeni obraz se je razžarel kakor pečena opeka. Oči so mu blestele v svetlem sijaju. V njem se je s podvojeno silo začel dvigati oni silni gnev in srd, ki ga je občutil, ko je čital o torpediranju velikih francoskih parnikov'ob'obalah Anglije. , Ferragut mu je izkušal dokazati, da nemški podmorniki napadajo samo zavezniške vojne ladje. Toda ves njegov trud je bil zaman; nič ni moglo zlomiti trdovratne odpornosti njegovega drugega oficirja. Zato, pu-steč dosedanje lepo prigovarjanje, je naduto rekel: "Ne govoriva više o tem. Jaz sem kapetan, in jaz ukazujem 1 ... To vprašanje je torej rešeno!" Antonio se je stresel, kakor da ga je udarec zadel v prsi. V oči so mu privrele solze. Globoko se je zamislil, nato pa prožil Ferragutu svopo roko: "Zbogom, Ulisej!" On se ni hotel pokoriti, a mornar, ki se ne pokori ukazom svojega kapetana, mora zapustiti ladjo. Vedel je, da ne bo več na nobeni ladji imel takega življenja, kakor ga je imel na Mare Nostrum-u. Morda ne bo našel sploh več nameščen j a . . . Ferragut se je razjezil in vzkliknil: "Tak nikar ne nori! Kako si trmast! Kam te bo dovedla ta tvoja pretirana trma?" Nato je dostav jI z glasom, polnim sočutja: "Antonio, stori to radi mene. Ostaniva prijatelja. Jaz se bom pa ob drugi priliki žrtvoval. Pomisli, da sem dal svojo besedo!" Antonijo pa je bolno odgovoril: "Ne morem! ... Ne morem!" Občutil je potrebo, da kaj več pove o tem, da dopolni svoje misli, pa je pripomnil: "Jaz sgm republikanec." Ulisej bi se rad nasmehnil, toda trenotek ni bil priličen za roganje, zato je iznova izkušal pregovoriti Antonija: "Ti ljubiš svobodo, pristajaš pa v despotizem! Anglija je velik tiran na morju. . ." In Ferragut mu je ponovil vse, kar je čul od doktorice, ter završil: "Torej potemtakem si ti na angleški strani, Antonio! Ti, DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1)801 MARQUETTE Rl). Stari Cimperinanovi prostori IfEndei-son 57.98 FRANK ARKO, zastopnik LOUIS MAYER SLOVENSKA TRGOVINA DOBRIH ČEVLJEV 7508 St. Clair Ave. NAZNANILO! Ml smo že dlje časa zastopniki za prodajo nagrobnih spomenikov. Imamo vedno v zalogi popolno izbiro krasnih spomenikov, vsak čas na ogled. Cena istih je: Posamezen kamen za odrasle..65 in več Dvojni kamen................................$100 in več Kamen za otroke............................$ 35 in več Zgovorimo se tudi lahko za pripravna odplačila, telefonu in pridem na dom, kamorkoli in kadarkoli. Pokličite po = Anton Plute | 3581 E. 113th St. Tel. SWeetbriar 7386-J ?diiuiiiiiiiiiiii|]iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih^ NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem sporočam žalostno vest, da je neizprosna smrt posegla v sredino moje družine in § nam pobrala-skrbno mater-in dobro; soprogo Mary Hribar ki je mirno zaspala v petek 31. julija, 1931 Dolžnost me veže, da se v prvi vrsti zahvalim Rev. Vitus Hribarju za lepe cerkvene obrede, ki so se izvršili na domu pokojne in za pretresljiv govor v cerkvi. Enako hvala Rev. Mihelčiču za darovano sv. mašo, ter Mr. M. Rakarju za tako lepo petje. Zahvalim se iskreno vsem darovalcem vencev in vsem, ki so darovali za sv. maše, kakor tudi vsem onim, ki so jo prišli kropit in ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Vence so poklonili: Mrs. Mary Najnigar, Oltarno društvo, družina Ljubič, družina J. Asseg, družina Josip in Mary Kral, družina Frank Narobe, družina Frank in Jennie Mandel, družina Gustinčič, družina John Nose, Mr. Jakob in Frances Malovrh, družina Frank Mohorčič, društvo Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ, društvo sv. .Jožefa, -št. 169 KSKJ, Collinwood Shale Brick & Supply Co. Srčna hvala vsem, .ki so darovali za sv. maše: Frank Zupančič, družina Stopar, družina John Markel, Charlie Kral, Ana Grže, družina Kozlevčar, Madison, O., Mrs. Helen Gerčar, Ivana Pajk, J. Asseg, Julia Struna, Cecilia Zupančič, družina George Panchur, Joe Kožer, družina Ljubič, družina Frank Mohorčič, Neža Zupančič, Mrs. Rozi Mramor, Alojzij Ižanc, družina J. in Mary Kral, Frank Mandel. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsem, kateri so kaj storili v teh žalostnih urah za nas. Draga soproga in dobra mati, počivaj v miru tam v večnem raju. Ohranili Te bomo za vedno v spominu, dokler pridemo za Teboj. Lahka naj Ti bo ameriška žemljica. — Žalujoči ostali: Matevž Hribar, soprog. Carolina in Albina, hčerki. Cleveland, O., 12. avgusta, 1931. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je dne 31. julija po kratki bolezni za večno zaspal naš ljubljeni soprog in dragi oče Alois Modic Položili smo ga k večnemu počitku 3. avgusta, 1931 na Calvary pokopališče. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so okrasili krsto pokojnega s krasnimi venci, in sicer: Družina Frank Modic, družina Joseph Modic, družina Frank Susman, družina Frank Telich, družina Gašper Mlakar, družina John Žitnik, od prijateljev ranjkega, društvo Slovan, št, 3 SDZ. Iskrena zahvala vsem, ki so darovali za svete maše: Družina Caroline Modic, Mr. Frank Mišič, družina Frank Modic, družina Matt Modic, Mrs. Frank Bečaj, družina Louis Lanch-man, družina Joseph Petric, Miss Mary Gainar, Mr. John Petrovčič, Mr. Louis Doblikar, družina Julia Bokar. Prisrčna hvala vsem onim, ki so dali avtomobilo brezplačno na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so ga obiskovali za časa bolezni in vsem, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem onim, ki so čuli pri njem ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala tudi pogrebniku Frank Zakrajšku za lepo vodstvo pogreba. Tebi pa, dragi soprog in oče, želimo, da počivaš v miru v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Johana Modic, soproga. Stanley, Louis, Frank, sinovi; Jennie, Elsie, Mary, Theresa, hčere. Cleveland, O., 13. avgusta, 1931. * na PIKNIK KLUB ZAPADNIH SLOVANSKIH DRUŠTEV V NEDELJO 16. AVGUSTA